Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din. polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun G5-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.

KOPER © 8. MARCA 1957
LETO VI. © ŠTEV. 11
Okrajni Sjassllskš cdcSEsob^ Je sprejel dlrsažEbetrai pfiaira Sm proračam zs& 0» 85557
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Tovariš Kajtimir je predvsem poudaril dejstvo, ki so ga že pred njim izrazili tudi drugi odborniki, da je namreč družbeni plan za leto 1957 res temeljito in vestno pripravljen, in je zato izrazil priznanje >in pohvalo okrajnemu Zavodu za plan za njegoov skrbno, solidno in požrtvovalno delo.
zorile kolektive, da v podjetju ni vse prav, lani pa so te analize take primere mnogokrat že v kali preprečile.
»Obenem pa imajo te analize še eno in zelo pomembno funkcijo. Ko jih namreč okrajni in občinski ljudski odbori razpravljajo z vodilnimi gospodarskimi kadri, ko jih na raznih konferencah obravnavajo s prizadetimi kolektivi, z delavskimi sveti in upravnimi odbori, pomeni to veliko šolo gospodarjenja, pomeni stalno usposabljanje naših delavskih svetov in upravnih odborov, da ti tako dejansko postanejo upravljalci naših gospodarskih organizacij,« je dejal tov. Jakopič.
Nato je še govoril o ugodnih pogojih za izpolnitev letošnjega plana, posebej v 'industriji glede na dejstvo, da letos ni resnejših izpadov električne energije, da bodo šli delovni kolektivi na normiranje del in na analitično oceno delovnih mest, s čimer bodo prav gotovo odkrite še pomembne rezerve, da se predvideva v zveznem merilu izboljšanje sistema nagrajevanja, —
»potem mislim, da danes lahko rečemo, da ne gre — to naj bo naša osnovna parola — za doseganje plana, ampak za njegovo preseganje! S Vn bomo i-.ai'io'i konstruktivno izvajali družbeni plan za leto 1957 in tudi v največji meri doprinesli k splošnim jugoslovanskim prizadevanjem za izboljšanje standarda delovnega človeka in za stabilizacijo trga.«
Tovariš Kajtimir je še ugotovil ugodne vidike za kmetijstvo, povedal nekaj o prometu, trgovini in gostinstvu, nato pa je zaključil:
Mislim, da je vsa ta razprava okrog zveznega, republiškega ter okrajnega plana — in zdi sc mi, da bo tako tudi pri naših občinah! — v polni meri izpolnila pričakovanja, da bodo razprave kar najbolj široke tudi navzdol in da bo to dober mobilizacijski prijem, po katerem bodo občine prav gotovo lahko prišle do dohodkov in bodo tako lahko rešile še vrsto problemov, ki jih imajo, kajti občine so se v našem komunalnem sistemu že znašle, znajo gospodariti in dobro rešujejo svoje probleme.«
Podrobneje o okrajnem družbenem planu in proračunu za letošnje leto preberite na 5. strani današnje številke našega lista.
V mestu Akri so sredi tedna slovesno razglasili novo črnsko afriško republiko Gano. Nastala je iz dosedanje britanske kolonije Zlata obala. Za Liberijo je to že druga samostojna črnska republika na afriškem kontinentu.
Okrajni ljudski odbor Koper je na svojem zasedanju minuli teden razpravil in sprejel družbeni plan in proračun koprskega okraja za leto 1957. Prvi v Sloveniji in prej-kone tudi v vsej državi! In prav je tako — saj je s tem časovno tako pogojeno, da bodo volivci na terenu zdaj imeli dovolj časa za teme-
Zasedanje OLO je vodil predsednik Albin Pujc (v sredi). Levo in desno podpredsednika OLO Franc Klobučar in Nerino Goubo
»Po mojem mnenju,« je nadaljeval tovariš Kajtimir, »je družbeni plan za leto 1957 spet velik korak naprej v našem gospodarjenju. Dejansko je to temeljita kompleksna analiza gospodarskih možnosti v našem okraju, saj so izrabljene gotove rezerve do skrajnosti. Čeprav vemo, da jih je še veliko ostalo, ki pa jih bodo morale poiskati občine — te pa jih bodo prav na osnovi teh analiz lahko ugotovile.
Čeprav je bil tako rekoč šele komaj sprejet republiški družbeni plan, danes že sprejemamo naš okrajni plan. Hotel bi opozoriti, da to nii slučaj. Težnja našega okrajnega ljudskega odbora je bila, da forsira družbeni plan, tako da občine in podjetja čimprej postavimo pred jasne naloge in da se ne bi več ponovilo to, kar so je dogajalo prejšnje leto, da smo namreč plan sprejemali s polletno zamudo in smo prav zaradi tega prišla v kritično situacijo. Šli smo takoj na razpravo o samem družbenem planu z namenom, da občine lahko pravočasno pripravijo gradivo za razpravo s kolektivi in na zborih volivcev. Na ta način bomo uspeli, da bodo naši kolektivi in naše gospodarske organizacije na sploh skozi razpravo čimprej razumele naloge, ki so pred nami, in se kar najbolj skrbno odločili in pripravili na izvajanje letošnjega družbenega plana.
V nadaljevanju je tovariš Kajtimir predlagal, naj bi OLO sprejel priporočilo občinam, podjetjem in drugim gospodarskim organizacijam, naj bi tudi letos delali trimesečne analize o izvajanju družbenega plana. Rano sprejetje okrajnega družbenega plana bo letos omogočilo, da bomo take analize lahko napravili že za prvo trome-sečje. Te analize so zlasti pomembne zato. ker omogočajo preventivno obliko dela in opozarjajo kolektive na vse pomanjkljivosti in neskladnosti v proizvodnji ter na sploh v podjetju. S takimi analizami preprečujemo tudi gospodarsko škodo, saj je bilo lani v mnogih primerih zahvaliti prav tem analizam, da so kolektivi pravočasno odstranili vse pomanjkljivosti. Včasih se je zgodilo, da so šele 80 ali celo 60 odstotne plače opo-
= Prekratka doba je še, da bi lahko povsem presodili, kakšno	E
¡j ogromno spremembo je prinesla naša Revolucija v življenje	E
=	jugoslovanskih žena, ki so se v tem veličastnem boju osvobodile	E
E	tudi osebnih okovov in postale enakopraven graditelj novega živ-	E
|	ljenja. Mnoge žene so danes na najodgovornejših položajih v naši	§
š	družbi.	p
i Ob letošnjem mednarodnem prazniku žena — 8. marcu — le	=
E	želimo, da bi se v boju dosežena enakopravnost žene z možem v	1
|	naši družbi še utrdila, po drugi strani pa tudi, da bi tudi žene	i
E	drugod po svetu dosegle prav tako ravnopraven položaj v družbi	§
|	in se rešile konservativnih spon, ki jih v škodo napredka držijo	|
E	v podrejenem položaju.	E
Borbene in delovne izkušnje naših .svobodnih žena so tudi zanje	1
E	stopnica do praga, čez katerega že stopa novi čas.	i
.................................................................................................iiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiitimiiiiiiiimiimmimMMniNiiiin
Nastanek republike Gane je zgodovinsko pomemben dogodek za črni kontinent, kjer je le devet samostojnih držav, ogromni večini temnopoltih ljudstev (zlasti v Južni Afriki) pa še vedno vlada peščica belcev. Da si je gansko ljudstvo v razmeroma kratkem času in po mirni poti priborilo svojo samostojnost, se ima zahvaliti predvsem svoji nacionalistični stranki in politični zrelosti njenih voditeljev. Le-ti so namreč spoznali, da je trenutno najboljša pot vključiti se v britansko skupnost narodov kot samostojna država, medtem ko so Britanci uvideli, da je bolje pristati na samostojnost te države, kakor pa tvegati krvave spopade in dokončno izgubiti naklonjenost ljudstva.
Ijito razpravo in oceno občinskih družbenih planov. Le taka, široka mobilizacija vseh volivcev bo tudi lahko zagotovila predloženim občinskim družbenim planom in proračunom maksimalno podporo ter pomoč vsakega posameznega državljana za njegovo dosledno izpolnjevanje, za odkrivanje vseh rezerv, za maksimalno izrabo vseh razpoložljivih sredstev in možnosti.
Zasedanje OLO Koper je trajalo dva dni: v četrtek in petek minuli
Tovariš Albert Jakopič-Kajtimir med razpravo
teden. Na skupnem zasedanju pod predsedstvom predsednika OLO Albina Dujca je načelne smernice novega družbenega plana koprskega okraja obrazložil podpredsednik OLO Franc Klobučar, proračun je tolmačil predsednik okrajnega sveta za družbeni plan in finance Lojze L e s j a k. Po poročilih ustreznih odbornišlcih komisij se je nato razvila obširna in izčrpna razprava,, v kateri so odborniki, posegli prav na vsa področja družbenega življenja. Drug-i dan zasedanja, v petek, je prvi povzel besedo ljudski odbornik, predsednik okrajnega odbora SZDL Albert J a k o p i č-K a j ti mi r. Iz njegovega izvajanja posnemamo v naslednjem nekaj najvažnejših misli.
mednarodnem dnevu žena
TODA S POGOJI, KI KAŽEJO NA NOV ZAPLET
V	KRATKEM ZAČETEK POGAJANJ O CIPRU
Grški zunanji .minister Averoif je po vrnitvi iz New Yorka v domovino izjavil, da je Grčija v razpravi o ciprskem vprašanju v Glavni skupščini zmagala in cia je zdaj boj za Ciper prišel v odločilno fazo. Poudaril je pomen sprejete mdijske resolucije, ki priporoča mirno ureditev ciprskega vprašanja z razgovori med Grčijo, Turčijo
in Veliko Britanijo.
Vse kaže, da smo blizu začetka razgovorov med zainteresiranimi državami. S pripravami so začeli tudi v Londonu, kjer se zlasti opozicija zavzema, da bi brž ko mogoče izpustili Makariosa in ga povabili v London na razgovore.
ZASEBNA PODJETJA NA POLJSKEM
Clan Politbiroja Civ ZDP.P Stefan Jendrichowski je te dni izjavil. da koristi poljskega gospodarstva terjajo, da se poslovanje majhnih zasebnih industrijskih podjetij ne le prilagodi potrebam trga, marveč tudi vskladi z dejavnostjo socialističnega sektorja poljske industrije. Ta podjetja morajo koristiti narodnemu gospodarstvu, njihova dejavnost pa sloneti na načelu koncesij.
Jendrichowski je nadalje dejal, da so nastale v zasebni industriji na Poljskem v zadnjih sedmih letih precejšnje spremembe. Medtem ko je bilo leta 1947 na Poljskem 17.000 zasebnih podjetij z nad 140.000 delavci, jih .ie bilo lani le še 1200 s 6000 delavci.
GOSPODARSKA POGAJANJA MED WARSAVO IN WASHINGTONOM
V	ZDA se mudi te dni poljska gospodarska delegacija, ki se pogaja o razširitvi gospodarskih sti-
NEW YORK: Ameriško ministrstvo mornarice je podpisalo pogodbo o konstrukciji prve letalonosilke in petih podmornic na •atomski pogon.
i MOSKVA: Te dni je bil podpisan trgovinski sporazum med ZS3R in Romunijo, na osnovi katerega bo letos Sovjetska zveza izvozila v Romunijo bombaž, koks, barvaste kovine, industrijsko opremo in poljedelske stroje, Romunija pa v SZ naftine proizvode, ribiške ladje in gradbeni material.
LONDON: Britanska vlada je sklenila z Izvozno-uvozno banko v Washingtonu sporazum o najetju kredita v višini 500 milijonov dinarjev. S tem posojilom bodo povečali dolarske in zlate rezerve Velike Britanije.
KAIRO: Egiptovska vlada pripravlja načrte za desetletni gospodarski razvoj Egipta. Menijo, da bi se v desetih letih povečal narodni dohodek od 900 milijonov •na milijardo 500 milijonov egiptovskih funtov, dohodek prebivalca pa od 29 na 52 funtov na leto. Za finansiranje desetletnega gospodarskega načrta bodo uporabili prihranke zasebnikov in sredstva egiptovskih bank in zavarovalnih družb.
BONN: Obrambno ministrstvo Zahodne Nemčije je naročilo v ZDA, Veliki Britaniji, in Franciji 7 fregat, 1 podmornico, 11 mino-lovcev in 3 torpedne čolne. Za-liodnonemška mornarica je doslej imela le minolovce in torpedne čolne.
LONDON: Britanska in zahodno-nemška vlada sta se sporazumeli, da bo slednja plačala v »določenem razdobju« 50 milijonov funtov za vzdrževanje britanskih čet v okviru NATO, ki so na zahod-nonemškem ozemlju. Razen tega so Nemci privolili podpisati tudi tiste finančne sporazume, ki bi olajšali težave britanske plačilne bilance.
PARIZ: Pariška policija je zaplenila vse izvode nedeljske številke »Humanité«, glasila francoske komunistične partije, ker je v tej številki pisal, da francoske oblasti grdo ravnajo z alžirskimi ujetniki.
NIKOZIJA: Vojaško sodišče v Nikoziji je prejšnji teden obsodilo na smrt tri grške mladince s Cipra, ker so jih zalotili pri nošenju orožja In. streliva.
kov med obeir- državama. Čeprav gre šele za prvo fazo na poti k ureditvi trgovinske menjave blaga in raznih finančnih zadev, so vendar na obeh straneh optimistično razpoloženi glede končnih rezultatov.
Poljska bi rada razširila svoje gospodarske stike z ZDA predvsem zaradi tega, ker je prepričana, da ji' lahko ta dežela dobavi blago ob ugodnih plačilnih pogojih. Razum-ljivp pa je. da je tudi Amerika zainteresirana za nova tržišča v Vzhodni Evropi. Ce bo prišlo do sporazumov na enakopravni podlagi in brez nekih pogojev, ki bi posegali v neodvisnost poljske politike. potem je treba tak sporazum vsekakor pozdraviti.
SUEŠKI KANAL BODO ODPRLI CEZ PET
TEDNOV
Egiptovski strokovnjaki, ki delajo pri čiščenju Sueškega prekopa, menijo, da bo prekop usposobljen za redno plovbo čez pet tednov. Zadnja ovira, ki jo morajo odstraniti. je potopljena ladja »Edgar Bonnet«. Za njeno dviganje bodo potrebovali 10 dni, razen tega pa morajo dokončati nekatera manjša očiščevalna dela.
ŠE VEDNO NEMIRI V INDONEZIJI
Iz Djakarte poročajo, da je položaj v vzhodnem delu Indonezije še vedno zapleten. Na Celebesu so izbruhnili novi nemiri. Uporniki zahtevajo med drugim, naj bi dali otoku avtonomijo, hkrati pa nasprotujejo političnim koncepcijam predsednika Sukarna. ki želi vključiti v vlado tudi komuniste.
NOVA POLITIKA V ALŽIRU?
Pred odhodom iz Kanade v domovino je predsednik francoske vlade Mollet izjavil po televiziji, da Francija ne zahteva brezpogojne predaje alžirskih upornikov. Zatrdil je, da se je vlada pripravljena razgovarjati z voditelji nacionalističnega gibanja in z njimi proučiti pogoje za ustavitev sovražnosti. Po njegovem mnenju naj bi poravnali alžirski spor v treh etapah: ustavitev sovražnosti, razpis svobodnih volitev in pogajanja, na katerih bi se dogovorili o prihodnjih francosko-alžirskih odnosih.
Vprašanje pa je seveda, ali misli Mollet resno, ali pa gre le za taktično potezo, ki naj bi zavrla vedno bolj srdito uporniško ofenzivo v Alžiru. Zelo verjetno pa je njegova izjava tudi v zvezi z vedno večjim ameriškim nezadovoljstvom.
Vse kaže, da kriza okrog izraelskega umika iz Gaze In Akabskega zaliva še ni dosegla svojega vrhunca. Vsi tisti, ki so mislili, da je z izjavo predsednika izraelske vlade Ben Guriona o umiku izraelskih čet zadeva rešena, so se zelo ušteli. Izrael je namreč postavil take pogoje, za katere so nekateri mislili, da sploh ne bodo več prišli na dnevni red Glavne skupščine, hkrati pa se je tudi izognil napovedi datuma umika. Prav zaradi tega bo morala Glavna skupščina najprej ugotoviti, če Izrael sploh resno misli na takojšen umik. Če bo odgovor negativen, bodo azijsko-afriške delegacije takoj predlagale sankcije in položaj bo spet takšen, kakršen je bil pred tednom dni. V primeru pozitivnega odgovora pa bo treba rešiti vrsto zapletenih vprašanj o vlogi in funkciji mednarodnih sil, ki naj bi po umiku Izraela zasedlo področje Gaze ter Akabskega zaliva.
To vprašanje je pravzaprav najbolj kočljivo. Izrael namreč zahteva, naj bi mednarodne čete dobile položaj zasedbenih čet in ostale na področju Gaze in Akabe stalno ali pa tako dolgo, dokler ne bi dokončno rešili vprašanje izraelsko-egip-tovske državne meje. Temu predlogu pa se bo seveda Egipt odločno uprl, kajti pogodba o izraelsko-egiptovskem premiru iz leta 1949 jasno določa, da ima pravico nad upravljanjem Gaze le Egipt. Mimo tega dejstva ne bo mogla iti tudi OZN. kajti njene sile so prišle na to področje, da napravijo konec trojni sueški pustolovščini, ne da bi posredovale v škodo napadenega. S tem pa izraelski pogoji še niso v celoti izčrpani, kajti Izrael
namerava razen tega zahtevati od zahodnih držav jasnejše izjave glede zagotovil za ureditev spornih vprašanj z Egiptom, ki bodo tudi po umiku še ostala nerešena, Zagrozil pa je tudi z uporabo 51. člena ustanovne listine OZN, kar pa praktično pomeni, da bo v primeru novih egiptovskih napadov odgovoril s protinapadom.
V prejšnji številki smo napisali, da je težko reči, kdaj in kakšno pot bodo našli iz začaranega kroga. Tri struje so namreč, ki se s skrajnimi napori bore za zmago svojih stališč: OZN, ki bi izgubila vso veljavo, če bi popustila napadalcem, Egipt in arabske države, ki se bore za svojo samostojnost, in končno Izrael, za katerega je vprašanje Gaze in Akabskega zaliva življenjskega pomena. Stališča so preveč različna, da bi mogli upati na takojšnji in dokončni sporazum, Toda če bi se odločili na postopno in razumsko rešitev, bi se marsikatero nasprotje dalo iz-
gladiti. Do te poti pa bodo prišli lahko samo v tem primeru, če bo Izrael spoštoval sklep Glavne skupščine o brezpogojnem umiku in tudi pozneje iskal podporo pri reševanju spornih vprašanj z arabskimi državami pri isti organizaciji.
Brez dvoma je, da Izrael, ne bi toliko časa vlekel za nos vsega sveta, če ne bi imel zakulisne podpore nekaterih zahodnih držav, posebno pa Anglije in Francije. T; dve državi pa pritiskata tudi na ZDA, ki se morajo v svoji notranji politiki boriti z močno strujo zagovornikov Izraela. Toda zakulisna igra Velike Britanije ' in Francije je danes precej jasna: ker se jim ni posrečilo z oboroženim napadom zaščititi svojih političnih, gospodarskih in strateških interesov na Srednjem vzhodu (zlasti kar zadeva Sueški prekop in nafto), hočejo doseči zdaj po ovinkih z izraelsko trmoglavostjo. Toda to je nevarna igra, iz katere so lani jeseni že potegnili precej kratek konec.
NOVICE S TRŽAŠKEGA
Prejšnji teden je tudi dolinski občinski svet razpravljal in odobril občinski proračun za leto 1957. ki predvideva skupno 72,993.472 lir stroškov, dohodkov pa 27,431.017 lir. Primanjkljaj, ki znaša 45,562.455 lir, bodo morali kriti z državnim prispevkom, v kolikor bodo glede tega določile višje oblasti v Trstu, namreč prefektura. V Trstu običajno črtajo razne postavke občinskih proračunov in dodelijo manjši prispevek kot je označen v proračunu. Podeželske občine, ki so vse pasivne, pa se bojijo, da se bodo
Vas Co! v občini Repcntabor pri Trstu
Z U N A N
JEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA
v ■ v v
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdešar.
Po dolgotrajnih predhodnih razgovorih so predsedniki šestih zahodnoevropskih držav: Francije, Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Koland-ske in Luksemburga, odstranili glavna nesoglasja okrog uresničitve zamisli o skupnem evropskem tržišču. Sodijo, da so našli način, kako bi pet zahodnoevropskih držav v okviru skupnega evropskega tržišča zaščitilo svoja gospodarstva pred močno konkurenco zahodnonemšlce industrije, ki uveljavlja v Zahodni Evropi svoj hegemonistični položaj. Zaliodnonem-škeinu industrijskemu potencialu so postavili na evropskem tržišču kot protiutež proizvodnjo francoskih in belgijskih kolonij v AIriki. To evropsko tržišče, od katerega je odvisnih 1G0 milijonov potrošnikov, je po obsegu enako močno ameriškemu tržišču ali tržišču Sovjetske zveze in sposobno odigrati pomembno vlogo tako v Evropi kakor tudi izven nje. Da pa bi dogovor o skupnem evropskem tržišču zaživel, je potrebno, da ga odobrijo še parlamenti držav podpisnic in pa, da do konca tega leta opravijo še nekatere telniično-poli-tične priprave.
Sodelovanje med evropskimi državami, pa bodisi na političnem ali gospodarskem torišču — kolikor gre za
resnično splošnoevropsko in zdravo sodelovanje — v osnovi ne vzbuja pomislekov. Težnja, da se lahko pride »preko skupnega tržišča do skupno evropske politike«, bi bila v tem primeru sama po sebi sprejemljiva. Vendar pa sta le dva pomisleka, ki zmanjšujeta bistvo uresničenja te ideje o »evropski integraciji« preko skupnega evropskega tržišča.
Bilo bi namreč prav, če bi skupno evropsko tržišče zagotovilo vsem evropskim državam, talco zahodnim kakor tudi vzhodnim, takšen položaj v evropskem in svetovnem gospodarstvu, ki ustreza njihovemu industrijskemu razvoju. Kajti zamisel o skupnem tržišču se omejuje samo na del Zahodne Evrope, saj ne vključuje niti Švice niti Skandinavskega polotoka, pri tem pa popolnoma prezre države Vzhodne Evrope. Tako je torej skupno evropsko tržišče zamišljeno na osnovi blokovske razdelitve sveta in Evrope in na prepričanju, da šest zahodnoevropskih držav nima istih teženj, kot jih imajo na primer skandinavske države.
ifazdelitev Evrope na osnovi ekonomskih pogojev, pa naj bo to na dva ali na tri dele, sedaj še nI vzbudilo nobene reakcije v Vzhodni Evropi, S tem pa ni rečeno, tla je ta
ugotovitev porok za to. da bo vsa stvar šla neopazno mimo. Skandinavske države, katerih gospodarstva so močno izpostavljena organizacijskim spremembam v Zahodni Evropi, so že našle način, da se pravočasno opredelijo za stališče, ki ga bodo zavzele v prihodnosti do skupnega evropskega tržišča. Prav te dni je v Helsinkih zasedal Nordijski svet Danske, Norveške, švedske in Finske, ki se je zavzel za ustanovitev tako imenovane Nordijske carinske unije, ki naj bi zaščitila gospodarske koristi skandinavskih držav. Ta poteza skandinavskih držav in najnovejše stališče Velike Britanije, ki ne želi biti ob strani dogodkov v Zahodni Evropi, je bila povod za misel o ustanovitvi cone svobodne trgovine v Evropi, ki bi vključevala ne samo države skupnega evropskega tržišča, pač pa tudi Veliko Britanijo, Švico, Dansko, Norveško, švedsko in Finsko — seveda brez držav Vzhodne Evrope. Razumljivo jc, da je to stvar nadaljnjih dolgotrajnejših razgovorov, ki pa ne bodo rodili uspehov, dokler se ne bo upoštevalo sodelovanje z državami evropskega Vzhoda.
Ozki regionalni in blokovski značaj je osnovna značilnost skupnega evropskega tržišča.
v prihodnjih letih državni prispevki za kritje njihovih primanjkljajev zelo skrčili. Tako so jim namreč že »obljubili« na vladnem generalnem komisariatu.
Dolinska občina bo imela letos največji dohodek od trošarinskega davka ter občinskih davkov in pristojbin v skupnem znesku 22,377.915 lir. Med največje izdatke pa spadajo stroški za javno razsvetljavo (približno 4 milijone lir), za plače in soc. zavarovanje občinskih uslužbencev (približno 12 mil. lir), za kritje primanjkljaja obč. voddvo-cla (3,8 mil. lir), za tehnični urad (3,6 mil. lir) in za napeljavo telefona v Prebeneg (1,8 mil. lir).
Kakor je razvidno, ima dolinska občina, kot vse ostale podeželske občine na Tržaškem, največ dohodkov od trošarine (užitninski davek) in občinskih davkov in pristojbin, ker nima nobene Industrije in večjih trgovskih obratov. Kmetijstvo je revno in polagoma nazaduje, ker mladina zapušča zemljo, brezposelnost pa je zelo občutna, saj je v občini, ki šteje nekaj nad 5000 prebivalcev, kar 400 brezposelnih.
V dolinsko občino, ki meni 33 kv. km, spadajo vasi: Dolina, Mačkov-Ije, Prebeneg, ICroglje, Boljunec, Domje. Racmanje, Boršt, Botač, Jezero, Draga, Pesek in Gročana,
Ladjedelnica Sv. Roka v Miljah, ki je ena izmed najstarejših na Tržaškem in ima stare tradicije, je že več časa brez naročil. Precej delavcev so že odpustili z dela, drugi pa dobivajo nižje prejemke. Delavci, pa tudi občani, so zaradi tega zelo zaskrbljeni in očitajo višjim oblastem ter glavnemu vodstvu ladjedelnic CRDA, da se za potrebe te ladjedelnice sploh ne zmenijo, čeprav so glede tega že večkrat nastopili na merodajnem mestu tako občinska uprava, kot občinski svet in sindikalne organizacije, Zveza kovinarjev FIOM je prejšnji teden ponovno javno opozorila oblast na resne razmere in posledice, ki bi lahko nastale, če to vprašanje ne -bo v kratkem ugodno rešeno z dodelitvijo novih naročil ladjedelnici.
Tovarne Kraftmetal, ki je kakor razne druge tovarne v Industrijskem pristanišču v Trstu šla pred kratkim v stečaj in je zdaj na prodaj za 230 mil. lir, noče nihče kupiti.
Nove tovarne in podjetja v Industrijskem pristanišču, kjer bi se morala razviti močna industrija, imajo sploh smolo in jih je v zadnjih dveh, treh letih že več propadlo. Zadnji v tej vrsti sta »Kraftmetal« in »Tržaške steklar-
V petek in soboto je bila tudi v Trstu, kot po vsej Italiji, dvodnevna protestna stavka uslužbencev in delavcev pošte, brzojava in telo-fona.
NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
SI

¿SStfS - .- > •• :■////, ..-:...s\ 83sS«¿>> 5Ž«
m
Reško pristanišče je od lanskega leta naprej prenatrpano z blagom, kar najbolj čutijo naši izvozniki. Dogaja se, da tovor, namenjen za izvoz, čaka več mesecev na Reki, da pride na vrsto za vkrcanje v ladje, so pa bili že primeri, da so morali blago, ki je že dalj časa na Reki zaman čakalo na vkrcanje, natovoriti na kamione in prepeljati v Trst, v enem primern celo v Hamburg! Jasno je, da naše
gospodarstvo trpi zaradi premajhnih kapacitet reškega pristanišča veliko izgubo ne samo zaradi tega, ker prodano blago ne pride v določenem roku kupcu v roke, ampak tudi zato, ker mora reška luka odklanjati tranzitni tovor iz srednjeevropskih držav, kar je velika izguba deviz. Da bi se uredilo to težavno stanje, so na Reki začeli večati mehanizacijo, obenem pa urejajo sistem severnojadranskili
pristanišč. Po tem predlogu naj bo Reka centralna luka severnega Jadrana, njena razbremenilna pristanišča, ki bi ji pomagala prevzeti del domačega prometa, pa naj postanejo Bakar, Pulj in Koper.
Pristanišči v Pulju in Bakru sta že znani, novost pri tem predlogu je upoštevanje koprskega pristanišča. Koper razpolaga s 160 m dolgo operativno obaio ob Iuko-branu, kjer je morje globoko okoli
VRSTIJO SE DESETLETNICE...
Z električno železnico vse do Ljubljane — to je prav gotovo že dolgoletna skrita želja vseh, ki se vozimo s Primorske proti Ljubljani. Do Postojne gre hitro in gladko. Tu pa ti priključijo sajasto lokomotivo in z njo se nato cincamo dve uri proti Ljubljani. Da ne bo pomote, moramo zapisati, da se lahko z električnim vlakom danes pripeljemo že do Planine. Nadaljujemo pa z elektrifikacijo proge tudi naprej proti Ljubljani.
Kaj pa tistih 105 km elektrifici-rane proge od Sežane na eni in do Reke na drugi strani ter do Postojne? Nedavno so se zbrali v Postojni železničarji in na skromni svečanosti proslavili 10. obletnico, odkar vozijo sami z električni-nimi vlaki v naši državi. Ne bo odveč, če na kratko opišemo, kako je bilo to takrat.
S priključitvijo Istre in Slovenskega Primorja smo prišli do prvih 105 km elektrificirane proge in 17 električnih lokomotiv, pa do poškodovanih električnih vodov, razdejanih prog in porušenih postaj. Z izredno požrtvovalnostjo naših ljudi smo to lahko hitro usposobili toliko, da se je začel promet tudi na tej progi. Toda na električnih lokomotivah je še naprej ostalo .italijansko osebje. Nismo pač imeli svojih kadrov. Zato so od leta 1945 do 1947 bili v Postojni tečaji za strojevodje električnih lokomotiv, Do danes pa smo izšolali nad 100 strojevodij.
Tako so v noči od 3. na 4. februar leta 1947 naši strojevodje prevzeli od italijanskega osebja ves promet na tej progi. Od tedaj naši železničarji v Sežani prevzemajo vlake in jih z električnimi lokomotivami vozijo do Postojne. Pri tem so pokazali neverjetno voljo in tudi sposobnost. V začetku so se morali boriti še z neštetimi težavami, med katerimi naj omenimo samo pomanjkanje nadomestnih delov za električne lokomotive. Italijanski železničarji so jim celo prerokovali, da ne bodo mogli voziti sami niti nekaj mesecev. Toda naši železničarji so si že v prvih letih vožnje z električnimi lokomotivami nabrali mnogo dragocenih izkušenj, tako da so imeli že po tem času manj okvar, kot so jih imeli poprej Italijani. V desetih letih so naši železničarji prevozili z električnimi lokomotivami 3,970.730 — 1000 brt/lcm in 12,193.072 — 1000 lokomotivskih km.
V zadnjih letih je bilo pri nas precej sredstev vloženih tako v nadaljnjo elektrifikacijo proge do Ljubljane kot za obnovo dotrajanih nadomestnih delov za električne lokomotive'. Tovarna »Svetlost« na Reki je že začela previjati rotorje motornih generatorjev in tako rešila naše železnice precejšnjih skrbi. Za previjanje vlečnih motorjev pa se je železnica obrnila na vse tovarne v državi, ki se
ukvarjajo s tem. V tovarni »Rade Končar« so doslej nekaj rotorjev popravili, nekaj previli, toda to je vse premalo. Naše domače tovarne že tudi izdelujejo zadostno množino žice, potrebne za nadaljnjo elektrifikacijo prog. Za naše nove električne proge — tako te proti Ljubljani, kot one z Reke proti Zagrebu, so že tudi usposobljeni kadri. Najvažnejši problem pa je trenutno nakup novih električnih lokomotiv, Generalna direkcija jugoslovanskih železnic je poslala tri komisije v tujino, da proučijo možnosti za čim ugodnejši nakup teh lokomotiv. V železniškem inštitutu v Beogradu pa proučujejo, katere lokomotive bi najbolj ustrezale za naše proge. Ko bodo to dognali, bo železnica sklenila s tovarnami pogodbe, vendar pa šele
leto in pol po sklenitvi pogodbe lahko pričakujemo prve nove električne lokomotive.
Računajo še, da bi naša država kupila licence in bi sama v kooperaciji večjih tovarn izdelovala tudi električne lokomotive. Toda za te dobre zamisli bi bilo koristno, da bi jih čimprej uresničili, saj sedaj je proga elektrificirana že do Planine, na progi Reka—Zagreb pa že do Lokev. Ce bi bilo več električnih lokomotiv, bi lahko z njimi vozili že na teh delih proge, s tem bi se znatno pocenil prevoz. Naši železničarji nam prerokujejo, da bo do začetka leta 1959, to je v dveh letih, elektrificirana primorska proga vse do Ljubljane. Samo, da bi se njihove napovedi tudi zares uresničile .. .
B. K.
Vojaška industrija za široko potrošnjo
Pred vojno domala nismo imeli lastne vojaške industrije. Izdelovali smo le puške in šele tik pred drugo svetovno vojno smo toliko napredovali, da smo izdelali 300 lahkih strojnic. Po naši zmagi pa se je- vzporedno s hitrim gospodarskim razvojem naše dežele razvijala tudi vojaška industrija. Zgradili smo zanjo mnoge velike in moderne tovarne. V njih danes izdelujemo različno opremo in orožje. ki je nujno potrebno naši moderni in močni armadi. Naše vojaške tovarne izdelujejo razen pušk in strojnic že tudi avtomatske puške, raketne minometalce in druga reaktivna orožja, topove raznih kalibrov in letala, v bližnji prihodnosti pa bodo izdelovale težke topove in tanke.
Razen vsega naštetega pa proizvaja naša vojaška industrija tudi številne proizvode za široko potrošnjo. In teh je iz leta v leto več. Leta 1953 je bila vredna proizvodnja naše vojaške industrije za široko potrošnjo 2,4 milijarde din. lani pa je že dosegla številko 25 milijard.
Zelo dolg bi bil seznam, če bi hoteli navesti vse proizvode vojaških tovarn za naš trg. Mnoge vidimo v naših prodajalnah, toda kdo bi si mislil, da so lično izdelani mlinčki za kavo ali namizne luči iz odpadkov sicer kakovostnega materiala — izdelek vojaške tovarne »Sloboda«. Tu izdelujejo tudi rakete proti toči, ki smo jih morali doslej za drag denar uvažati iz Francije, V tem podjetju se že pripravljajo tudi za proizvodnjo kuhinjskih bojlerjev, emaj-lirane posode, delov za električne štedilnike in pečice.
V vojaškem podjetju »Tito« izdelujejo raznovrstno aluminijasto posodo, ribiški pribor, torpeda za ko-
lesa, papinove lonce in razne vrste moderne kuhinjske opreme. Za uvoz grafičnih črt smo doslej dajali na leto okrog 180 milijonov deviznih dinarjev. Sedaj pa jih že izdeluje vojaško podjetje »Prvipartizan«. Prav tako je z ventili za avtomobile. Uvažali smo jih po ceni 4 do 5 dinarjev za par, sedaj pa to podjetje izdeluje par po 1,8 din. Razen tega izdelujejo v tem podjetju svinčene plombe, munici-jo za samokrese, pripravljajo pa tudi proizvodnjo strojev za pranje.
Proizvode »Crvene zastave« pa lahko vidimo vask dan na naših cestah. Vso državo je že preplavila z avtomobili, ki jih izdeluje po licenci »Fiat«, V tem podjetju izdelujejo po kupljeni licenci tudi tovornjake, terenske avtomobile, hotelske avtobuse, avtomobile za prevoz živil in sanitetske avtomobile. Razen tega izdelujejo še lovske in športne puške in vrsto drugih proizvodov.
Vojno podjetje »Zrak« pa pripravlja presenečenje za naše foto-amaterje. Usvaja proizvodnjo fotografskih aparatov »Zrak 1« in »Zrak 2«. Izdelani bodo iz domačega materiala. Imeli bodo format leica filma in plavo optiko. In še obetajo, da bo njihova kakovost na svetovnem nivoju in da bodo njihove cene, predvsem še za »Zrak 2«. zmerne. V tem podjetju izdelujejo tudi precizni geodetski instrument teo-dolit, pripravljajo pa še proizvodnjo mikroskopov, boroskopov. projektorjev itd.
Tudi druge vojaške tovarne usva-jajo proizvodnjo številnih praktičnih in koristnih predmetov za široko potrošnjo. Tako bodo nekatere še v tem letu začele izdelovati televizijske aparate, šivalne stroje, glavnike, okvire za naočnike in otroške igrače. B, K.
PERECI PROBLEMI PRED ZVEZNO LJUDSKO SKUPŠČINO
i ost
F
4 m, s 60 m dolgim in 6 m širokim pomolom, ob katerem je globina morja preko 5 m, in s 120 m dolgo operativno obalo na severni zunanji strani lukobrana, kjer je globina morja 2 do 3 m. Skupno je na razpolago v Kopru 310 m operativne obale s približno kapaciteto 100.000 ton vkrcanega in izkr-eanega blaga letno, kar pove, da je bilo koprsko pristanišče z 22.000 tonami prometa v letu 1955 slabo izkoriščeno. Zato je nujno, da se del prometa v višini ca. 100.000 ton letno odvede preko Kopra in tako omogoči Reki prevzeti več tranzitnega tovora.
Posebno vprašanje so skladišča v Kopru. Tu imamo ob »Obali JRM« na severni obali Kopra v oddaljenosti 400 do 500 m od pristanišča vrsto skladišč, med katerimi je najmodernejše skladišče »Slavica« z 2100 ni2 pokritega prostora. Del tega skladišča bo v mesecu aprilu že na razpolago za tovorni pomorski promet, ostali del skladišča pa šele kasneje. Nekoliko dalje je staro skladišče »Soline« s 1500 m2 pokritega prostora, ki že sedaj služi za vskladiščenje bombaža. katerega so v septembru in oktobru 1956 izkrcali v Kopru. Med obema skladiščema je še eno manjše s 1100 m2 pokrite površine, pod katastrskim uradom. To skladišče bo potrebno še urediti za blago za pomorski promet. Skupno je v Kopru v bližini obale na razpolago 4700 m2 skladišč. Medtem ko služijo skladišča v Kopru za manipulativna skladišča in se tam zadržuje blago krajši čas, imamo v Portorožu dvoje skladišč solin s pokrito površino 2 X 1200 m in eno skladišče na južni strani portoroškega zaliva 900 m2 površine, ki jih lahko uporabimo za vskladiščenje blaga, katero lahko ostane v skladišču dalj časa.
V letu 1956 je vključil Koper v svoje pomorske proge več podjetij: »Jadranska linijska plovidba« v redne potniško-tovorne proge Trst —Koper, Trst—Umag, Trst—Reka, Trst — Koper — Pulj — Lošinj — Za-dar in v zimskem voznem redu v mednarodno progo Trst—Pirej z enkrat tedenskim pristajanjem v Kopru. Prav tako je »Splošna plovba« Piran rezervirala za 100 t prostora za tovor, vkrcan v Kopru, na svoji ladji »Gorenjska«, ki plove skupno z dvema ladjama »Jadranske Slobodne plovidbe« na liniji Trst — Koper — Pulj — Reka
—	Bakar — Split — Ploče — Dubrovnik — Malta — Bengasi — Aleksandrija — Port Said — Suez
—	Port Sudan — Massaua — Dji-butti — Asab. Razen linijskih ladij pa lahko pristajajo v Kopru vse ladje do 1000 t nosilnosti. Zaradi ladij primerne velikosti, ki lahko pristajajo v pristanišču kot tudi zaradi linij, v katere je Koper vključen, lahko to pristanišče zelo dobro služi za izvoz in uvoz v in iz sredozemskih luk. zlasti za promet s pristanišči Bližnjega vzhoda.
Dovoz blaga po suhem je v Koper možen na dva načina. S kamioni vozimo tovor iz tovarne direktno pod ladjo v pristanišču, ali ,-v skladišče v Kopru, toda tak prevoz je možen samo pri blagu, ki presega stroške kamionskega prevoza, Drugi način je dovoz po železnici do postaje Kozina in tam pretovor na kamione in dovoz v Koper no železniški tarifi. Tak prevoz bi se dal dobro organizirati za izvoz lesa, če bi se v Kozini uredilo manipulativno skladišče lesa in bi od tam vozili les s kamioni na ladjo v Koper. V drugi polovici lanskega leta je špedicija »Intereuropa« organizarala prve pošiljke blaga preko morja v pristanišča Slovenske Istre. Tako je (Nadaljevanje na 4. strani)
SPREMEMBE DRUŽBENEGA PLANA IN DELITVE DOHODKA
Pretekli teden je zasedala Zvezna ljudska skupščina. Razen pomembnega ekspozeja državnega sekretarja za zunanje zadeve je bilo na dnevnem redu več perečih vprašanj, ki zahtevajo nujne rešitve. Med njimi bi omenili v prvi vrsti vprašanje stanovanj in stanovanjske graditve. Omeniti je treba sicer takoj, da glede tega ni bil sprejet noben zakon, pač pa resolucija, ki vsebuje navodila Zveznemu izvršnemu svetu za izdelavo zakonov o stanovanjskih zadevah. Vendar pa je bilo vprašanje obravnavano kot družbeno-politično vprašanje in z vidika družbenih odnosov kot pereč družbeni problem.
Resolucija, ki jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina, govori v glavnem o problemih družbenega upravljanja stanovanjskih hiš in o tem, kako naj se ustvarijo potrebni pogoji za čim hitrejšo gradnjo stanovanj. Pri tem poudarja, da morajo za gradnjo stanovanj skrbeti v prvi vrsti občine. II gradnji je treba vzpodbujati tudi stanovanjske skupnosti, gospodarske organizacije in državljane. V zvezi s tem je govora o zaščiti manjših hiš in stanovanj v zasebni lasti, kar naj bi bilo urejeno s posebnimi predpisi, pri čemer bi moralo biti zagotovljeno svobodno razpolaganje s tem premoženjem. Resolucija tudi obravnava vprašanja, ki so v zvezi z zagotovitvijo sredstev za gradnjo stanovanj.
Posebej je bilo v razpravljanju o tem perečem vprašanju govora o pravici naših državljanov do stanovanja. Vsekakor je bil i>roblem v tej obliki prvič obravnavan in predstavlja posebno pravico državljana socialistične države. Podana je bila tudi definicija pravice, ki je v tem, da mora imeti naš državljan jamstvo gotovosti v stanovanju oziroma določene pravice, ki jih lahko kot uživalec stanovanja brani in ki so mu lahko odvzete samo izjemno. Pravica do stanovanja torej v današnjih okoliščinah ne more pomeniti jamstva, da mora družba vsakomur zagotoviti stanovanje, čeprav bomo med razvojem lahko prišli tudi do razširjenja pravice do stanovanja v navedenem pomenu.
ZAKON O RAZLASTITVI IN ZAKON O OBDELOVANJU NEOBDELANIH ZEMLJIŠČ
Medtem ko je bila o prvem problemu sprejeta le resolucija z navodili našega najvišjega predstavniškega organa za sestavo predpisov, sta bila sprejeta zakona o razlastitvi in zakon o obdelovanju neobdelanih zemljišč. Pomen novega zakona o razlastitvi je v tem. da loči razlastitve oziroma postopek za razlastitve, ko gre za mestna in gradbena zemljišča. Taka ločitev je bila potrebna glede na pospešeno naraščanje mest in s tem na povečano gradbeno dejavnost.
Pomembnejši je vsekakor drugi zakon, ki govori o obdelovanju neobdelanih zemljišč. Iz statistik vemo, da še nismo dosegli take površine obdelane zemlje kot je bila pred zadnjo vojno in da je v tem pogledu še vedno skoraj 500 tisoč hektarov neobdelanih jiovršin ali nad 5"/« skupne setvene površine. Nekateri podatki govore celo o višjih številkah. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da nam to povzroča letno milijardne škode in da moramo zaradi tega uvažati ogromne količine živil, zlasti žit. Novi zakon ureja sedaj vprašanje obdelovanja zemlje tistih oseb, ki so se izselile, ki žive neznano kje ali neobdelana zemljišča zemljiških skladov. Občinski ljudski odbori lahko tako neobdelano zemljo oddajo nasilno v najem s tem, da lastnik nima nobene pravice do odškodnine, razen v izjemnih primerih (starost, fizična onemoglost lastnikov in podobno). Odmerjena najemnina pa se steka v investicijske sklade za pospeševanje kmetijstva pri občinah. Neobdelane zemlje bodo oddajali v najem v prvi vrsti kmetijskim posestvom in za-s drugam in šele na koncu posameznim kmetovalcem.
Zakon je vsekakor pomemben za koprsko področje, kjer je mnogo zapuščene in neobdelane zemlje.
—dt—
IZ DELA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA DIVAČA
1
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Divača je predsednik ObLO Janko Valentinčič obširno poročal o dosedanjem delu ljudskega odbora in o delu občinskih svetov, komisij, krajevnih odborov, zborov volivcev, šolskih odborov, hišnih svetov in svetov potrošnikov. Poročilo je analiziralo tudi izvršitev lanskoletnega občinskega družbenega plana in proračuna ter realizacijo dohodkov, obenem pa tudi obravnavalo dejavnost posameznih gospodarskih panog.
V	razpravi o predsednikovem poročilu so odborniki sklenili, da bodo o delu občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter drugih organov družbenega upravljanja v občini seznanili prebivalce divaške občine na zborih volivcev. Na tej seji so sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preprečevanju manjše škode na poljih, vrtovih in gozdovih potrdili so predračun dohodkov in izdatkov občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš za leto 1957 ter potrdili sklep zborov volivcev Famelj in Mislič p uvedbi posebnega krajevnega
prispevka za popravilo vaških poti. •
Občinski ljudski odbor v Divači se je lani 12-krat sestal in obravnaval 13 poročil občinskih svetov in komisij, sprejel 31 odlokov, 98 sklepov, 6 odločb. 1 odredbo in 70 sklepov o izvolitvah, imenovanjih in razrešitvah. Sej so se odborniki udeleževali 90° o. Razen dela v svetih in komisijah ter na zasedanjih občinskega ljudskega odbora. so se odborniki udeležili tudi treh sestankov njihovega kluba, na katerih so obravnavali vprašanja družbenega' upravljanja in gospo-darsko-političnega položaja občine.
Občinski sveti so imeli 44 sej in obravnavali 2f>0 zadev ter s tem občutno pomagali ljudskemu odboru divaške občine pri njegovem delu. Vsi sveti temeljito obravnavajo vsa vprašanja s svojega področja in praksa je pokazala, da bo z ozirom na dejstvo, ker je v divaški občini kmetijstvo važna gospodarska panoga, potrebno ustanoviti poseben svet za kmetijstvo. Kaže pa tudi, da bo nujno potrebno sedanjo komisijo za telesno vzgojo reorganizirati tako. da se bo formiral svet za telesno vzgojo, ker je telesnovzgojna in športna dejavnost v tej občini že dosegla tako razvojno stopnjo, ki nujno zahteva poseben družbeni organ, ki bo reševal vsa vprašanja z njenega področja.
V	divaški občini je 17 krajevnih odborov s 117 odborniki. Lani so imeli ti krajevni odbori G1 sej, na katerih so obravnavali 189 zadev. Udeležba na sejah je bila vedno zadovoljiva, kar kaže na veliko zanimanje in delavnost krajevnih odbornikov za reševanje tako gospodarskih, kakor tudi drugih problemov na vasi. Krajevni odbori upravljajo okrog 140 raznih objektov. večinoma komunalnega značaja. Velika pomanjkljivost krajevnih odborov pa je v tem, ker je
IZVOLILI SO PODROČNE HIŠNE SVETE
Na pobudo Socialistične zveze in občinskega ljudskega odbora so te dni izvolili v Izoli področne hišne svete. Tako je sedaj v Izoli 33 področnih hišnih svetov in 2 hišna sveta., ki upravljata le tri do pet hiš. Vsi ti sveti so bili formirani po uličnem sistemu. Zanimanje za njihovo izvolitev je bilo veliko, saj so prebivalci razumeli njihov pomen in tudi naloge, ki jih bodo imeli v prihodnje. Zavedajo se namreč, da bo upravljanje stanovanjskega sklada z ustanovitvijo hišnih svetov mnogo lažje kot je bilo doslej. Dejstvo je, da bodo le-ti bolje opravljali svoje naloge, kot so jih opravljali upravni organi pri občinah.
D. S.
v njih vse premalo žena in mlajših odbornikov, kar kaže na njihovo nepravilno strukturo. Boljši položaj glede tega je v šolskih odborih, ker so ob zadnjih volitvah bili izvoljeni državljani različne starosti, socialnega porekla 'in spola, kar je vplivalo na pravilnejšo strukturo odborov.
Na območju te občine je 5 hišnih svetov s 23 člani. Njihovo delo pa še ni dobilo prave vsebine, ker se člani vse preveč zanašajo na delo občinske stanovanjske uprave.
Podobna pomanjkljivost v delu je tudi v potrošniških svetih, kar pa je opravičljivo z dejstvom, da so se ti sveti konstituirali šele pred nedavnim.
Približno 14% volivcev, to je nad 500 državljanov sodeluje v organih družbenega samoupravljanja bodisi v raznih komisijah ali svetih. V tem številu pa niso zajeti tisti državljani, ki so vključeni v delavsko upravljanje raznih gospodarskih organizacij.
-er

prav
Občinski ljudski odbori razpravljajo in rešujejo
Promet in turizem ¥ Postojni
Na seji Občinskega ljudskega odbora v Postojni je predsednik občinskega sveta za splošno upravo in notranje zadeve dr. Viljem Lippai poročal o delu sveta. Ta svet ima 7 članov in se je lani šestkrat sestal. Ima tudi tri komisije. ki so obravnavale vprašanja s področja prometa, protipožarno varnost in zaposlitev odpuščenih kaznjencev.
Svet je na svojih sejah temeljito razpravljal o predlogu odloka o javnem redu in miru na področju postojnske občine, ki je pomembno turistično ozemlje. Razen tega je obravnaval vprašanje ureditve lokalnega prometa in varnosti prometa. Med turistično sezono vozi skozi Postojno nad 2300 vozil dnevno in je zato potrebno posvetiti tem vprašanjem posebno pozornost. Dejstvo je namreč, da so prometne komunikacije v samem mestu Postojni nezadovoljive in komaj zadostujejo potrebam znatno manjšega prometa kot je danes. Tako n. pr. v središču mesta ni pločnikov za pešce, niti niso mesta za postajanje vozil urejena tako. kakor bi morala biti. Ze sama avtobusna postaja ovira redni promet in daje možnost povečanja števila nesreč. V mestu tudi ni dovolj prometnih znakov in poto-kazov, kar vsekakor ovira redno odvijanje prometa. Nujno potrebno bi bilo urediti prostor za parkiranje pred Postojnsko jamo. Na cesti do nje vozi dnevno povprečno 300 vozil, ki nimajo možnosti nemotenega zaustavljanja pred vhodom v jamo. Tudi Tržaška cesta, ki jc s prometom zelo obremenjena, je potrebna ureditve, saj ni malo prometnih nesreč s smrtnim izidom, zato ker ni pločnika.
Podobna neurejenost prometnih naprav je tudi v okoliških vaseh. Tako n. pr. kapelica v Studcncm ovira preglednost na cesti; v Razdrtem je ob glavni cesti napajali-.ščc; pred šolami v Planini, Pre-stranku, Hruševju itd. pa niso nameščene varnostne ograje.
Komisija za požarno varnost je lani pregledala skoraj vse objekte splošno ljudskega premoženja in ugotovila vrsto nepravilnosti, ki so jih morali takoj odstraniti. Največkrat je morala komisija zahtevati ureditev električne napeljave in odstranitev napak v dimnovod-nih instalacijah. Komisija je tudi opozorila na vrsto gradbenih pomanjkljivosti predvsem pri postavitvi dimnikov, kar bi lahko povzročilo požare. Letos pa nameravajo pregledati tudi požarno varnostno stanje v privatnih stavbah.
»STINA*
□ □ □ □ □ □ □
n □
□ □ □
n □
□
□
n
i—i □
□ □ □
□ □ □
n
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □ □
n □
□ □ □ □
o □
... če bi prebivalci novega stanovanjskega naselja v Semedeli pri Kopru le lahko zvedeli, kdo ima načrte tega naselja, da hI lahko uredili okolico blokov, kar so pripravljeni narediti s prostovoljnim delom;
. .. če bi občinski ljudski odbori, zlasti koprski, pogosteje sklicevali zbore volivcev za posamezna področja, da bi lahko prebivalci na njih obravnavali svoje pereče probleme. Ni prav, da se zbori volivcev sklicujejo le takrat, ko je že prav nujno, kot n. pr. zdaj ob bližnji razpravi o družbenem planu za letošnje leto;
m
. . . če bi v Izoli dali v promet edino tehtnico, da ne hI bilo nepotrebnega zamujanja časa s tem, ker morajo kmetovalci izolske občine potovati v Koper, če hočejo stehtati voz krme, za katero imajo kupca pred domom;
. . . če bi v hotelu »Zora« v Izoli namestili obešalnike ali pa naj bi poslovala garderoba tudi med tednom;
... če bi v Portorožu uredili otroško Igrišče;
... če bi piranski jadralci dobili prostor za svoje jadrnice, da bi Jih lahko usposobili za jadranje še pred začetkom sezone;
... če bi tisti, ki lepijo plakate na oglasno desko na Trgu 29. novembra v Izoli, vrgli stare plakate v koš, ki Je v bližini, ne pa, da jih mečejo preko ograje na dvorišče ob lekarni;
. . . če bi se uprava Kmetijske zadruge, prosvetno društvo »Tabor« in TVD »Partizan« v Lokvi sporazumeli o uporabljanju dvorane v zadružnem domu za potrebe telovadnega društva. S tem bi bil razvoj mladega telesnovzgojnega društva uspešnejši;
... če bi koprski občinski ljudski odbor pri odrejanju sredstev za posamezne dejavnosti namensko predvidel pri dotaciji Zavodu za komunalno dejavnost sredstva za prometno komisijo občinskega sveta za splošno upravo In notranje zadeve, ker jih le-ta rabi za ureditev najnujnejših in najbolj perečih cestno-prometnlh problemov koprske občine;
... če bi si koprske žene ob letošnjem 8. marcu zadale besedo, da bodo obudile k življenju svoj Zavod za pospeševanje gospodinjstva in uveljavile vse njegove predvidene funkcije;
... če bi se tovarna Elt.MA v Šmarjah pozanimala, kakšna usoda je doletela sesalnik za prah, ki ga je pred nekaj meseci darovala Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Kopru.
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnri, POŽIVITEV POMORSKEGA PROMETA V KOPRU
Sedanje možnosti pristanišča ¥ Kopru
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
(Nadaljevanje s 3. strani) bilo izkrcanih v Portorožu preko 22.000 ton soli in en del pošiljke 3000 ton bombaža, ki sta ga prevozili ladji »Mirna« in »Savudrija«, iz Reke v Portorož in v Koper.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da je možno prispelo blago izkrcati oziroma vkrcati v koprskem pristanišču po enakih normah, kot jc to običajno na Reki, kar jc predvsem posledica dobre organi-
zacije in požrtvovalnega dela članov Zadruge pristaniških delavcev v Kopru in Piranu ter uslužbencev »Intcreuropc«. Lastniki izkrcanega tovora so izrazili svoje zadovoljstvo zaradi hitrih in kvalitetnih luških operacij, kakor tudi glede samega vskladiščenja blaga v koprskem pristanišču. Posledica tega jc, da dobiva špedicija »In-tereuropa« vedno nove ponudbe za prevoz blaga preko koprskega pri-
K našim urbanističnim problemom
Zadnja leta se tudi pri nas pri reševanju urbanističnih problemov vse bolj uveljavlja progresivna ideja pri ohranjevanju historičnih mest. Glavna načela bi mogli oblikovali nekako takole: načrt historičnega mesta s svojo silhueto, velikostjo in prostornostjo je nedeljiva urbanistična in arhitekturna enota. Vse tri dimenzije historičnega jedra moramo kot. dokument urbanističnega razvoja mesta ohraniti. Prt novejših posegih, če so potrebni, ne težimo samo za ohranitvijo prvotne oblike, temveč tudi za ohranitvijo prvotnega ritma. Največje napake, ki smo jih in jih še vedno delamo, so revizije načrta historičnega Jedra. Pri tem pozabljamo, da načrt kljub manjšim korekturam v preteklosti ohranja v bistvu še vedno prvotno koncepcijo. Zategadelj mora danes arhitekt-urbanlst, ki mu je poverjena naloga ohraniti historično mesto, temeljito poznati razvoj mesta, njegove arhitekturne tradicije, seznanjen pa mora biti tudi z ekonomskimi pogoji.
Ozke ulice, ki se z vseh strani vljejo proti središču in ki so velika ovira v sodobnem* prometu, je praviloma v historičnih mestih (kot so Koper, Izola In Piran) treba ohraniti ter speljati sodobno avtomobilsko cesto okoli historičnega Jedra. Pri rekonstrukciji oziroma predelavi historičnega Jedra Je najboljše, da arhltektl-urbanistl razdele mesto na določeno število »asanacijskih enot«, »blokov«. Zadnjih 150 let so 1)111 namreč vrtovi in dvorišča v mnogih primerih pozidani s sekundarnimi stavbami, kot so skladišča, drvarnice, garaže itd. Naloga arliltekta-urbanlsta je, da ta dvorišča očisti, da obnovi nekdanje vrtove, da v največji meri izboljša higienske pogoje v stanovanjih. Pri reltonstrulranju »bloka« mora v načrtu upoštevati izgradnjo sanitarnih naprav, kanalizacije, vodovoda, namestitev kopalnic itd.
Pri asanaciji historičnega jedra mu mora bili vodilna misel, kako bo ohranil historični center, v katerem so dragoceni umetnostni in zgodovinski dokumenti, v katerem so dokumenti družbenega razvoja, proizvodnih procesov. Od njegove iznajdljivosti jc odvisno, ali bo objekte v historičnem jedru skladno izkoristil za komunalne objekte (trgovine, delavnice Itd.).
Obstoji še veliko drugih arhitekturnih vprašanj, kot so n. pr. popravilo starih vodnjakov, ki so značilni za naša obalna mesta, stebrov, kolonad, hodnikov, spomenikov; popravilo fasad, tipično pobarvanih, dalje moderna Instalacija svetlobnih teles na ulicah in trgih. Uešcvanje vseh teh vprašanj je kočljiva zadeva.
Historična jedra naših obalnih mest so najreprezen-tatlvnejšl deli naših mest, so dokument njihovega zgodovinskega razvoja, v njih so skoncentrirani zakladi umetnostnih del, v njih je ves kulturni patrimonij, ki ga je mesto skozi stoletja hranilo in čuvalo pred propadanjem.
Na drugi strani pa bi bilo povsem napačno ohraniti historična jedra naših obalnih mest taka kol so, na muzejski način, ln jih kot muzejske zbirke dati na ogled domačini in tujim turistom. V urbanističnih posegih je tudi historičnemu jedru treba dali aktivno funkcijo v življenju mesta. Z ekonomskega vidika pa jc historično jedro naših obalnih mest za turiste atrakcija prvega reda.
Za pravočasno signalizacijo obstoječih problemov, za uspešno izvršitev navedenih nalog, bo potreba v naših svetiti za urbanizem čimprej ustanoviti stalne komisije, v katerih bi bili arhltekU-urbanlstl ln umetniki, ki bi imeli izključno nalogo, da bi reševali probleme ohranjevanja, rekonstrukcije in predelave historičnih Jeder naših obalnih mest.
JANEZ KRAMAR
stanišča. Tako bo prispelo v najkrajšem času po morju v pristanišča Slovenskega Primorja 1.200 ton masti, ki bo vskladiščena v opuščenem tunelu bivše ozkotirne železnice v Portorožu, 13.000 bal bombaža, ki bo vskladiščen v Kopru, in 500 ton žvepla iz Italije, ki ga bodo s kamioni izpod ladje prepeljali naravnost potrošniku v Slovenijo in Hrvatsko. Razen tega bodo kmalu začeli urejevati manipulativno lesno skladišče na severni obali Kopra, kamor bodo iz Senja vozili z ladjami les, ga na skladišču sortirali in s kamioni izvažali v Trst. Ponudbe za izvoz pa prihajajo tudi iz inozemstva, predvsem iz Avstrije, od koder ima »Intercuropa« ponudbo za odvoz 50.000 ton lesa letno preko koprskega pristanišča. Kaže pa, da te ponudbe ne bo mogla sprejeti, zaradi slabega stanja sedanjega koprskega pristanišča, katerega lu-kobran bo treba nujno v letošnjem letu rekonstruirati in morje poglobiti na globino vsaj 7 m. kar bi omogočilo pristajanje ladij do 5000 ton nosilnosti, kot so naše tipa »Triglav«, ki vozijo iz Jadranskega morja skozi Suez na Daljni vzhod.
Iz vsega povedanega je razvidno, da moramo pričakovati v letošnjem letu občuten porast pomorskega prometa v Kopru, katerega skromno pristanišče moramo zaradi tega čimbolj usposobiti in izkoristiti obstoječe pristaniške kot tudi skladiščne kapacitete. Vse to pa ne bo mogoče tako dolgo, dokler ne bo ustanovljeno posebno podjetje za izkoriščanje pristanišč in skladišč Slovenske Istre. To novoustanovljeno podjetje bo moralo upravljati z vsemi prista-niščnimi in skladiščnimi objekti, ki spadajo v območje pristaniškega področja na severni obali Kopra.
Adriaticus
O ČEM RAZPRAVLJAMO * O ČEM RAZPRAVLJAMO * O ČEM RAZPRAVLJAMO * O ČEM RAZPRAVLJAMO
ske^a ©d ib© ra
Lani je gospodarstvo koprskega okraja kljub lti% znižanju investicij v primerjavi z letom 1955 doseglo največji razvoj v letin po vojni. Družbeni proizvod se je povečal za 17% in letošnji okrajni družbeni plan lahko računa z možnostjo, da se bo gospodarska moč koprskega okraja ob koncu 1. 1957 znatno okrepila. Obstajajo pogoji, da se bo povečal tudi.fizični obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, razen v gozdarstvu. Predvideno je boljše izkoriščanje zmogljivosti že obstoječih gospodarskih obratov; amortizacijski skladi, ki se bodo letos povečali za 161 milijonov dinarjev, to je za 14%, bodo omogočili gospodarskim organizacijam zamenjavo zastarelih in iztrošenih strojnih naprav ter nekatere izboljšave v tehnološkem procesu proizvodnje; znatno se bo povečala proizvodnja potrošnega blaga, saj bo industrija dala 51% od celotne proizvodnje neposredno potrebam široke potrošnje; razen tega pa bodo večja produktivnost in boljša organizacija dela ter intenzivnejše uveljavljanje delavskega samoupravljanja vplivali na hitrejši nadaljnji gospodarski razvoj in na utrditev socialističnih odnosov v proizvodnji.
V skladu s predvidenim razvojem gospodarstva se bo skupna
vrednost proizvodnje in blagovnega prometa povečala za 5% od lanskoletne in bo dosegla 46 milijard 290 milijonov dinarjev. Družbeni proizvod državnega sektorja bo ostvar-jen v višini 9 milijard 590 milijonov dinarjev, zasebnega sektorja gospodarstva pa s 3 milijardami 4-19 milijoni dinarjev.
Z drugimi besedami: letos bo družbeni proizvod za 10% večji od lanskoletnega. Največji delež pri tem bo imelo kmetijstvo, ki izkazuje 4% povečanje v primerjavi z letom 1955, ko je bila izredno dobra letina, ter 11% povečanje v primerjavi z lanskim letom. Kmetijstvo bo namreč letos doseglo 4 milijarde 135 milijonov dinarjev družbenega proizvoda. Za okrog 200 milijonov manj bo družbeni proizvod industrije in rudarstva, promet ga bo ostvaril milijardo in pol dinarjev, trgovina pa milijardo 186 milijonov dinarjev.
Na enega prebivalca bo pripadalo za okrog 130.000 din družbenega proizvoda, predvsem zaradi povečanja industrijske proizvodnje. Kmetijska proizvodnja bo s celotno dejavnostjo kmetijskih zadrug kljub vsemu z 31,7% še vedno na prvem mestu pri ostvarjenju družbenega proizvoda, ker bo industrijska proizvodnja dosegla le 30%.
ORGANIZACIJA DELA NA PRVO MESTO
Industrija in rudarstvo bosta obdržala svoj tempo razvoja, vendar ne zaradi izgradnje novih kapacitet, pač pa zaradi konsolidacije industrijske ekonomike tako na področju organizacije proizvodnje kot pri finančno-ekonomski dejavnosti, pri čemer se bodo morale do skrajnosti izkoristiti vse že obstoječe proizvodne zmogljivosti industrije in rudarstva. Zaradi tega se bo povečala proizvodnja premoga, motornih koles, kovinske galanterije, marmornatih blokov, lesne predelovalne industrije ter ribjih konserv. To povečanje proizvodnje bo predvsem omogočila dinamika proizvodnosti v četrtem tromesečju lanskega leta, ki je odkrila mnoge rezerve v proizvodnji, in daje prepričanje, da bo gospodarnost podjetij v tej smeri lahko dosegla še večje uspehe. Če pa hočemo, da bomo dosegli povečanje dobička za 10%, to je, da ga bomo z industrijo in rudarstvom ostvarili v višini milijarde 212 milijonov dinarjev, da se bo povečala vrednost proizvodnje za 17% in da bomo dosegli vse druge obveznosti, ki jih predvideva okrajni družbeni plan, pa bo • treba posvetiti več pozornosti boljšemu izkoriščanju osnovnih sredstev, predvsem strojnih kapacitet ob sočasni izboljšani organizaciji proizvodnje ter povečani skrbi za štednjo in znižanje materialnih stroškov. Treba bo pregledati upravičenost določanja višine norm, pospešiti uvajanje premijsklh pravilnikov, uvesti takojšnjo kategorizacijo delovnih mest in izdelati
programe za rekonstrukcijo podjetij. Povečanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo pa bo doprineslo svoj delež k stabilizaciji gospodarstva koprskega okraja in k izboljšanju življenjske ravni..
I WÊÈÈÊÊÊÈÊÊm ¥Šm
posestvu Skocjan-Ankaran in zri-golati nadaljnjih 20 ha na področju Rete. Zgraditi bo treba gospodarsko središče za posestvo Črni kal; izkoristiti vse možnosti za intenzivno vrtnarsko proizvodnjo, dopolniti mehanizacijo kmetijskih posestev in začeti s postopno gradnjo ter adaptacijo gospodarskih poslopij, silosov in gnojničnih jam na posestvih Razdrto, Hruševje, Lanclol, Mala Bukovica, Zabičo in Odolina. V ta namen so že izdelani in odobreni investicijski programi kmetijskih posestev Brič, Črni kal, Skocjan-Ankaran, Razdrto, Mala Bukovica, Odolina, Pivka in deloma Seče.
Celotni dohodek kmetijskih zadrug bo letos znašal 4 milijarde 163.896 dinarjev, družbeni proizvod pa 523,492.000 dinarjev. Njihov dobiček je predviden na 119.777.000 dinarjev.
Največji porast je predviden pri dohodkih, ki izvirajo iz neposrednega kmetijskega udojstovanja zadrug, kar je predvsem pripisati povečanim storitvam strojnih odsekov.
Poseben problem v zadrugah pa predstavlja nedonosnost nekaterih zadružnih, trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov. Zalo tudi del dobička, ki ga zadruge ostvarjajo z odkupi, odtegujejo namenski uporabi za regresiranje izgub v teh dejavnostih. V večini primerov so te izgube posledica neproučene strukture ccn in premajhnega nadzora nad gospodarnostjo.
*
Pretežni del ulova rib. ki bo po fizičnem obsegu letos nekaj višji od lanskoletnega, je namenjen oskrbovanju lokalne predelovalne
Odborniki Okrajnega ljudskega odbora v razgovoru pred začetkom zasedanja OLO Koper minuli petek v mali dvorani koprskega gledališča
Pa končanem dopoldanskem zasedanju v četrtek me je na cesti dobil Jože GuStin iz Pivke:
»Si videl, ha! Ampak, ti rečem, Bašo je pa prizadelo tistih pet procentov! Kaj pa ti misliš?«
»Hm, ne vem — kdo ve, zakaj je kaj dobro . , .«
»Sicer pa,« je kar nadaljeval Jože, »bodo Postojnčani vložili amandman na to postavko, Piv-čani pa jih bomo podprli. Saj veš, sosedje moramo držati skupaj!«
Nasmehnil sem se Jožetovl gorečnosti, on pa s širokim smehom:
»Le glej, da ne boš tega dal v cajtenge!«
Bes se morda ne bi niti spomnil, če mi ne bi bil tako zabičal, ta naš pivški Jože, v šali seveda.
rb
KAJ PA KMETIJSTVO?
Lahko pričakujemo, da bo letošnja kmetijska proizvodnja za 12% večja od lanskoletne. K temu bo v znatni meri pripomoglo intenzivnejše uporabljanje agrotehničnih sredstev, splošno i boljšanje kmetijske pospeševalne službe in pa izboljšanje stanja naše živinoreje. Vrednost kmetijske proizvodnje — izračunana po cenah leta 1980 — bo letos znašala okrog 5 milijard 734 milijonov dinarjev. Kaže namreč, da bo letošnja letina znatno boljša od lanskoletne, ker ni bilo tako ostre zime. ki jc lani uničila okrog 35% posevka pšenice in znatno vplivala na količinsko in kakovostno pridelavo sadja ter vinogradništva. Upamo lahko, da bomo letos povečali poljedelsko proizvodnjo za 5% od petletnega povprečja let 1951—1955.
Posebno poglavje nalog kmetijstva za letošnje leto predstavlja investicijska izgradnja državnih posestev. Le-ta je tesno povezana s številnimi drugimi kmetljsko-go-spodarsklmi problemi. Trenutno potrebujemo okrog 550 milijonov dinarjev za investicije v kmetijstvu. od katerih pa bo mogoče le en del letos realizirati. Dokončati bo treba vinogradniške in sadjarske nasade posestev Brič, Skocjan-Ankaran in Črni kal; zasaditi novih 21 ha vinogradov in sadovnjakov na že zrigolanih površinah na
industrije. Cene, ki so bile osnova za sestavo plana ribiških podjetij, so vsklajene s cenami, po katerih je obračunala v novembru materialne stroške predelovalna industrija (sardele 100 din za kg, sar-doni in skuše po 85 din, palamide po 250 din). Ce predvidevamo, da bo letošnji skupni ulov znašal 2.910 ton, od tega podjetij družbenega sektorja 2.845 ton, je nujno, da bosta morali obe ribiški podjetji, Riba v Izoli in Ribič v Piranu, ne samo izpopolniti opremo za ulov rib, temveč bosta morali preusmeriti lov na drobno sinjo ribo.
PROMET. TRGOVINA . . .
Povečala se bo tudi trgovinska, gostinska, prometna in obrtna dejavnost. Z nabavo štirih novih avtobusov bo podjetje Slavnilc izboljšalo medkrajevni in mednarodni promet, medtem ko bodo v znatni meri prispevala k čim hitrejšemu prevozu ljudi na 53 rednih avtobusnih progah avtopodjetja drugih okrajev. Povečal se bo tudi promet v dolgi plovbi. Podjetje Splošna plovba v Piranu bo že letos razpolagalo z večjo tonažo plovnih objektov kot jo jc imelo lani. To podjetje bo letos prevozilo s svojimi ladjami poleg rednega obalnega prometa še milijardo 354 milijonov ton/milj po tujih moriih. Njegove ladje Pohorje, Zelengora, Kornat in Ljubljana pa bodo pre-
vozile še nadaljnjih milijardo 400 milijonov ton/milj in z iztržkom teh voženj bo podjetje odplačalo v inozemstvu kupljene ladje.
Celotna trgovina predvideva za 15,700.000,000 dinarjev realizacije. Od tega bo trgovina na debelo realizirala 5,7 milijarde dinarjev, trgovina na drobno 3,G milijarde dinarjev in zunanja trgovina 6,4 milijarde dinarjev. Največji porast je predviden v trgovini na drobno, znatno manjši pa v zunanji trgovini.
Celotna realizacija v gostinstvu in turizmu je lotos predvidena na 1,081 milijonov dinarjev. Z nadaljnjim razširjevanjem turističnega prometa se bodo povečale tudi gostinsko turistične zmogljivosti. Zato bodo letos začeli z adaptacijo bivšega samostana v Ankaranu, kjr-r bodo uredili 24 sob s 60 posteljami in tremi restavracijskimi prostori. Povečali bodo tudi zmogljivost hotela Central v Portorožu za 18 sob s 40 posteljami.
INVESTICIJE
Obsega letošnjih investicij za sedaj še ne moremo predvidevati, ker je le-ta odvisen od uspeha, ki ga bodo gospodarske organizacije imele na natečajih iz zveznih in
republiških sredstev. Nekatere gospodarske organizacije so že pripravile investicijske programe. Važnejši investicijski objekti imajo že odobrena posojila, kot n. pr. Tomos, ki je dobil posojilo v višini 700 milijonov dinarjev, podjetje Lesonit v Ilirski Bistrici 136 milijonov dinarjev in Razdelilna postaja v Divači 96 milijonov dinarjev. Za rekonstrukcijo lesne industrije je ostalo iz lanskega leta še neizkoriščenih 62,5 milijona dinarjev.
Sredstva okrajnega in občinskih investicijskih skladov (292 milijonov dinarjev okrajni sklad in ICO milijonov dinarjev občinski skladi) bodo namenjena po kritju obveznosti iz preteklih let za rekonstrukcijo industrije, predvsem pa za kmetijstvo, trgovino, gostinstvo, turizem, obrt in komunalno dejavnost.
Amortizacijski skladi podjetij bodo znašali 1,306 milijona dinarjev, stanovanjski skladi pa okrog 600 milijonov dinarjev. Čeprav so sredstva za stanovanjske sklade dokaj velika, še vedno ne zadostujejo za kritje izrednih potreb, predvsem v tistih središčih koprskega okraja, kjer se razvija noya industrija oziroma kjer je stanovanjski sklad obremenjen z zastarelimi in slabo vzdrževanimi zgradbami.
Proračun je zrcalo naše graditve
Letošnja skupna proračunska vsota koprskega okraja znaša 930 milijonov 521.000 dinarjev in je za 205,924.000 dinarjev večja od lanskoletne. 70 odstotkov te vsote odpade na administrativne izdatke, nad 200 milijonov dinarjev je namenjenih negospodarskim investicijam, 78 milijonov dinarjev pa bo porabljenih v obliki dotacij občinskim ljudskim odborom in proračunskim skladom.
Približno ena petina vseh administrativnih izdatkov je namenjena za prosvetno in kulturno dejavnost. Pri tem jc treba omeniti, da je od skupne vsote 121,972.000 din določenih 9,419.000 din za gimnazijo italijanske manjšine v Kopru in Piranu, ostalo pa za potrebe slovenskih šol in kulturnih ustanov v koprskem okraju. V obeh italijanskih srednjih šolah (v Kopru je popolna, v Piranu pa nepopolna) je 101 učenec (v Kopru 7, v Piranu pa 16 v višjih razredih) in odpade na enega učenca 91.000 din izdatkov, medtem ko pride na enega izmed 481 učencev slovenske gimnazije v Kopru 28.000 din ter na enega izmed •659 učencev postojnske gimnazije 19.300 dinarjev. Iz te primerjave je razvidna znatna gmotna podpora italijanskim šolam, ki jim jo daje okrajni proračun na osnovi naših socialističnih odnosov do tukajšnje manjšine. Znižanje izdatkov za prosveto in kulturo proti letu 1956 za približno 16 milijonov dinarjev pa je posledica zmanjšanja funkcionalnih stroškov in ukinitve oziroma prenosa upravljanja nekaterih šol iz pristojnosti okraja na občine.
Za socialno varstvo in zdravstveno zaščito bomo letos potrošili okrog 13 milijonov dinarjev, kar ic za pribl'žno 4 milijone din več kakor lani. Ta razlika je utemeljena predvsem v dejstvu, da bo lotos dokončno urejen Okrajni higienski zavod v Kopru.
Izdatki državne uprave in sodstva 316.146.000 din bodo narasli v absolutnem znesku za približno 20 milijonov dinarjev, vendar pa jo udeležba teh izdatkov proti celotnim administrativnim izdatkom za okrog 2,5 milijona din nižja od lanskoletne vsote. Ce pa upoštevamo ustanovitev novih upravnih uradov (okra I no javno pravobranilstvo. okrajni sanitarni inšpektorat, povišanje plač delavcem in uslužbencem Izven obalnega področja), potem lahko ugotovimo zmanjšanje teh izdatkov za 18 milijonov dinarjev ali za 4 odstotke.
Prei komunalni dejavnosti moramo zabeležiti povečanje izdatkor za 31 milijonov dinarjev (39,137.001 dinarjev), kar pa ne vpliva na porast v globalni kvoti letnega proračuna.
Dotacije občinam in proračunskim skladom, ki predstavljajo 8,3J odstotka celotne proračunske vsote, nimajo letos bistvenih sprememb. Ce se je zmanjšala dotacija občinam za nad 27 milijonov dinarjev, pa so se povečale dotacije za pospeševanje kmetijstva, zs vodni sklad in za sklad za štipendije.
Občutno so zvišani izdatki za obveze in garancije v zvezi z odplačili anuitet za najeta posojila ia za odplačilo obroka za garancijske pologe. Ti izdatki so bili lani le v višini 2 milijonov dinarjev, letos pa bodo znašali kar 47 milijonov dinarjev.
Na splošno lahko ugotovimo, cia bodo letos pravilnejša razmerja administrativnih izdatkov in negospodarskih investicij do giobaln; proračunske vsote, in to ne sam» v absolutnih zneskih, marveč tudi v odnosu udeležbe vseh izdatkOT.
Sredstva za negospodarske investicije so smotrno porazdeljena tako po namenih kakor tudi po višini. Od vseh investicij gre neposredno v korist občin okrog 121 milijonov dinarjev, tako da bod» posamezne občine dobile od 3 d» 55 milijonov dinarjev.
Zanimiva je ugotovitev, da je znaten porast izdatkov za socialne podpore in bolniško-oskrbne stroške. Tako so na primer samo za letos predvidele občine za socialne podporo okrog 112 milijonov din, za bolniško-oskrbne stroške pa 7! milijonov dinarjev. Skupna vsota 191.000.000 din pa je skoraj enaka vsoti vseh prispevkov kmetOT in obrtnikov v proračune, ki jih ustvarjajo z odvajanjem dohodnine. doklad in raznih taks. Naraščajoči izdatki za socialne podpore in stroške zdravljenja nam narekujejo nenehno ugotavljanje upravičenosti teh Izdatkov na osnovi raznih analiz In revizij.
Dejstvo, da smo letos sprejeli okrajni družbeni plan in proračun že ob koncu februarja in da je praksa lanskega leta rodila dovolj bogatih napotkov za odpravljanje vseh pomanjkljivosti In ovir pri njunem izvajanju, nam daje upanje v to, da bo proračunska disciplina letos znatno boljša, kakor je bila v preteklih letih.
©Ip te pojatp ti ©a^ presneti □ B D
Medtem 'ko so se na raznih plesnih prireditvah že v soboto pojavile bolj alii manj okusne ali bolj ali manj neokusne maske, pa so naši večji in manjši malčki kar preplavili Koper v nedeljo z najrazličnejšimi maskami. Največ je bilo seveda pravih pravcatih cow-boyev s klobuki z velikimi krajci na glavah in velikanskimi Revolverji za pasom. Drugovali so jim razni vojščaki, vitezi in turški age s širokimi"handžarjii, pa lokostreloi in palčki, vmes pa vile in prava Sneguljčica, pa baletke in velike dame v elegantnih toaletah — vse miniaturno in ljubko, da je bilo veselje.
Vsa ta živopisana množica najmanjših Koprčanov je v nedeljo popoldne hitela nekam proti pošti in še dalje po Cankarjevi cesti.
»Kam pa, kam?«
»Kje pa živite? Kaj ne veste, da koprski Partizan prireja za svoje najmlajše člane in članice danes popoldne maškarado?« me je zviška premeril takle majhen in sr-šenast cowboy. »V telovadnici. In če greste tja. glejte, da boste se-zuli čevlje!« je še zabičal za menoj.
V telovadnico smo se komaj pri-rinili. Vsepovsod polno malih, pisano oblečenih prltlikavčkov — kol v pravljici. Skrbne mamice še naročajo to lin ono, nekatere se jezijo, ker ni za vse in posebno ne za obute prostora v telovadnici in se hudujejo. zakaj ni to kje v gledališču in podobno. Ko pa smo končno le v telovadnici, nam je jasno, zakaj prav tukaj in ne kje drugje. Po vsem obširnem prostoru veselo rajanje — kot dgra z lutkami. Pisan svet otroške domišlji-
je — silni junaki in krhke princeske in sto različnih kostimčkov in mask. Najprej Cicibani — vesel ringaraja — in še vsak svoj zavitek piškotov je dobil. Ob živahnih zvokih harmonike in vzbičenem vriskanju presrečnih otrok je toli-
štola, 'kam pa greš s fantkom?«), se formirali v skupine in lovili fotografa. Mlade damiice v takih in drugačnih toaletah so iblestele med številnimi, vilami in drugimi bajeslovnimi bitji — še čarovnice ni manjkalo . . .
Hoj, oj, hoj! Preljubo veselje in brezskrbni mladi rod! Mnogemu izmed nas so bila ta najlepša leta zamorjena po tegobah siromaštva in vojnih strahot, Tudi ob pogledu na to brezskrbno mladost nam je jasno, zakaj se borimo za mir — za srečo in lepše življenje naših najmlajših.
4-
Pa ne, da bi tudi starejši pozabili na zabavo — in prav je tako.
Nekaj dni v letu je lahko namenjenih prav brezskrbni in prisrčni zabavi. Če znamo delati in če' res delamo, potem je .prav, da se včasih tudi od srca razveselimo, Dokler je to v primernih mejah, je to prav in pošteno. Letošnji pust je v soboto, nedeljo in torek napolnil vse koprske lokale in še gledališče, v zameno pa našim ljudem za ikoš sproščene zabave in veselega smeha — za marec izpraznil in izpihal žepe, .gostince in planince in še koga pa za prvo silo rešil največjih materialnih skrbi — ali pa jih je vanje šele pahnil.
Oj, ta pust presneti . . .
Rastko Bradaškja
Sramcžljivka
Ob muzejskem zidu
skovito mineval zgodnji popoldanski čas.
Štiri popoldne. Tedaj pa so že prihajali starejši — pionirji. Kakor da smo se preselili za hip nekam na Divjii zahod. Mali kra-varčki so se ogledovali med seboj, ogledovali in drug drugemu preizkušali velikanske revolverje (lahko bi marsikaterega pobaral: »Pi-
Pustno veselje v pionirskem domu
V DIVAČI ...
V nedeljo popoldne je TVD Partizan v Divači priredil javno maškarado za otroke. Sprevoda, ki je šel skozi Divačo, se je udeležilo približno 40 mask. Priredili so tudi kulturno-umetniški nastop ter uprizorili dve enodejanki, nastopili pa so tudi recitatorji. Po prisrčni predstavi je bilo otroško rajanje. Za dobro uspelo maškarado, ki jo bila lepo doživetje diva-ških otrok, velja največ pohvale starejšim članom TVD Partizana. Z dobro organizacijo pustovanja so prijetno razvedrili najmlajše državljane.
... IN V LOKVI
Okrog 80 pionirjev, cicibanov in mladincev pa je v nedeljo popoldne pustovalo . v Lokvi. Organizator te prireditve so bili člani TVD Partizan v Lokvi. Razigrani otroci so uprizorili enodejanko o Pustu, nekateri pa so nastopili s šaljivimi dvospevi, recitacijami in raznimi dramskimi prizorčki, ki so izzvali smeh ter dobro razpoloženje prisotnega občinstva,
Ob tej priložnosti so domači telovadci pokazali nekaj vaj na blazini in gredi. Nastopili so pionirji, pionirke, mladinci, mladinke ter deca. Po zaključenem kulturnem in fizkulturnem programu je bila čajanka, nato pa veselo otroško rajanje.	-er
... IN V IZOLI
V dvorani tovarne Arrigoni pa sta priredila pionirsko maškarado izolsko Društvo prijateljev mladine in Veslaški klub. Zbralo se je
več desetin otrok, ki so z lepimi maskami vzbudili pozornost med občinstvom. Med najlepšimi je bila maska Marsovka, ki je dobila prvo od šestnajstih nagrad. D, S
DESET LET KOVAČNICE NAŠIH MLADIH POMORŠČAKOV M	o
(Nadaljevanje)
Pomorska srednja šola ima obsežen učni program. O njem se ne ■bi rad razgovoril s potrpežljivostjo statističarja, omenil bi le, da vzgaja kader za strojniško in navigacijsko službo, torej strojnike in plovbenike. Poučevanje samo je torej razvejano v dve smeri; stika se le pri splošnih predmetih, kot so jeziki in druge realije. Važen sestavni del šolskega programa pa je vsekakor strokovni pouk v šolski delavnici, to je mehansko delo pri strojnikih in modelarstvo pri ■plovbenikih. O tem delu šolanja pa se splača nekoliko podrobneje seznaniti.
Ko prestopimo prag spodnjih šolskih prostorov, nam ob tri četrt na osem zjutraj zapoje v ušesih nabijanje, žaganje in piljenje, vse pa se zliva v hrušč večje ' obrtniške delavnice, v 'kateri ne najdeš prav nobenega pomočnika, temveč samo vajence in mojstra. To so naši gojenci, ki pod nadzorstvom strokovnjaka stojijo v delovnih oblekah ob svojih primožih, ob stružnicah in rezkalih, varilnih pripravah in ob nakovalu. Žagajo, pilijo, stružijo, merijo in pomerjajo. To je prvi letnik in mojster pravi, da jim še kar gre od rok. Najprej se morajo privaditi ročni obdelavi surovih železnih in jeklenih kosov, pri če^er je najvažnejše ravnanje s pilo, da bo ploskev ravna. Nekoliko dolgočasno delo, toda
vztrajnost je tudi nekaj vredna, posebno še, če ni brez uspeha. Tam v kovačnici je že bolj veselo. Morda ima že sam ritem težjih in lažjih kladiv ob udarjanju po vročem železu na nakovalu nekaj ve-selejšega v sebi. Osebno zadovoljstvo pa je tudi nekaj, posebno še, če je izdelek res podoben predmetu, ki ga naj izoblikujejo tvoje roke. Seveda bi bilo prijetneje in lepše stati ob eni izmed stružnic v »veliki dvorani« in ji streči.. Toda to je posel za višje letnike, ki so že prešli osnovne stopnje mehanskega dela.
Ves pouk v delavnici je usmerjen v prilagoditev praktičnim potrebam na ladji, ki je morda obtičala nekje sredi oceana, kjer ni ne tovarn ne prodajaln za nadomestne dele, ki so se bili pokvarili. V takem primeru se mora pomorščak - strojnik znajti in sam, največkrat s primitivnimi sredstvi, odpraviti napako. Da se naši fant--je znajdejo, pričata naslednja dva drobna primera, ki sta sicer različna v svojem bistvu, vendar pa osvetlita izurjenost in iznajdljivost pri uporabljanju pri šolskem praktičnem pouku v delavnici pridobljenega znanja in hkrati tudi po-kažeta, da naši fantje niso od muh.
Na praktični šolski vožnji v preteklih počitnicah je bilo. Pluli smo na M/j Lavsi, ki nam jo je dobrohotno posodila naša vojna mornarica, nekje vzdolž otoka Cresa proti Puli. Strojnikov pomočnik, naš go-
jenec drugega letnika, je bil nepreviden in ni pri menjavanju brzine ravnal z vzvodom kot je treba, tako da je odlomil sponko, ki obdrži menjalnik v svojem položaju. Vožnja z motorjem bi bila sedaj onemogočena, če se ne bi strojnik medtem znašel. Za silo je na neki nerazumljiv način nadomestil pokvarjeni vzvod z močno, napeto vrvico, medtem pa so napravo z združenimi močmi popravili. Na isti šolski vožnji je enemu naših profesorjev nekdo sedel na očala, pri čemer so popustile tiste drobčkane zakovice, ki spajajo za-uške z okvirom, tako da je imel profesor iz enih očal tri dele v roki. Svojo nesrečo je potožil strokovnemu kolegu, strokovnjaku za ladijske motorje in stroje, ki je potolažil nesrečneža, vzel polomi-jado v svoje varstvo, izginil nekje v strojnici in se kmalu spet pojavil na palubi z orodjem, ki bi bilo prej primerno za kovaške roke kakor optikove: z ogromnimi kleščami, težkim kladivom in mogočno pilo. Na pomoč je poklical našega absolventa-strojnika in oba sta se vneto spravila nad očala. Lastnik pa se je obrnil, ker ni hotel biti priča še večje nesrečfe. Pa se je zgodilo čudo (posebno v očeh profesorja, ki je lingvist): profesor ima še danes svoja očala, spet cela .in zdrava, ki se jim prav nič ne pozna, da so jih svoje dni obdelovali tako rekoč z barbarskim orodjem,
Šmarje pri Kopru, lani nekako, v šoli.
V	glavnem odmoru je šolski hodnik napolnil živžav lačnih otrok. Nenadoma pa se je pozornost, vseh obrnila na poltovorni avtomobilček, ki je privozil na dvorišče. Radovednost je pekla šolarje, zato so v naglici po-užili malico in se hitro zbrali v učilnici, kamor so jim veleli učitelji.
V	razredu je bilo veliko bolj nemirno kot ponavadi, saj so se vanj nagnetli učenci iz vse šole. Radovedno so zrli v dva neznana jim človeka, ki sta v razred prinesla precejšen zaboj. Vsevprek so ugibali, kaj neki bo, da so jim sicer strogi učitelji dovolili prosto uro.
Ko je eden izmed došlecev odprl zaboj, se je radovednim očem odkrila množica črvov, ki so gomazeli po zelenem listju. Tako so prvič videli in se spoznali s sviloprejkinimi gosenicami.
Starejši izmed obeh tujcev je nato otrokom razložil, kaj so sviloprejke. Povedal je, da bi radi razširili svilo-gojstvo tudi v Slovenski Istri, ker so tod za to prav ugodni pogoji za razvoj te gospodarske panoge, ki bi. lahko mnogim prinesla lepe koristi. Tako celo šolarjem na primer. Vsak naj bi prevzel nekaj gosenic in jih lepo hranil doma z listjem.in travami, dokler se ne bi zabubile in zapredle v kokone. Tedaj bi jih odnesli na domenjeno mesto v Koper, kjer bodo za kokone dobili lepe denarcc.
Rečeno, sprejeto, storjeno! Otroci so se skoraj stepli za požrešne črve in skoraj vsak jih je vzel nc-kaj — saj so za njimi videli izpolnjenih kup svojih skromnih želja.
Cas je mineva!. Prcnažrte gosenice so se končno res zabubile. Zdaj je prišel čas, na katerega so šolarji tako nestrpno čakali — čas, ki naj uresniči njihove drobne želje in načrte. Veselo so oprtali kokone in jlli odnesli v Koper — v Semenarno, kamor sta jim velela tujca.
Do sem vse lepo in prav. Smarski otroci — in verjetno še tudi kakšni drugi — so prav lepo dokazali, da se res dajo v Istri gojiti sviloprejke. Ivo pa so zapredene kokone prinesli v Semenarno v koprski ribarnici, jih jc čakalo bridko razočaranje. Nekaterim so kokone prevzeli, drugim so jih takoj vrgli na smeti — enim in drugim pa so se smq^ali v brk, ko so barali za obljubljeno plačilo za vestno delo. Dobil ni nihče nič .. .
Podrli so se v oblake zidani gradovi, na mah so bili zbrisani lepi, čeprav še tako skromni načrti malih svilogojcev. Tega ne morejo opravičiti niti izgovori, da so pobudniki svilogojstva v Istri nekje z Goriškega, zakaj nihče ne more izbrisati dejstva, da je bila mladina opeharjena za lepo upanje. Ce bomo otrokom starejši pripravljali taka razočaranja in jih odpravljali s takim postopkom, se nam bo kaj lahko to pri marsikateri še resnejši zadevi močno maščevalo.	M. B.
Motiv iz Pirana
Stopimo še za trenutek v delavnico, kjer se vrtijo med skladovnicami desk, lat in oblanja naši modelarji, dijaki plovbenega oddelka, Eni izžagavajo prav drobne deščice, drugi jih gladijo ob sko-belnikih, tretji že lepo sestavljene pomerjajo in vlagajo v palubna tla stare jadrače iz srednjega veka. Seveda imajo pred seboj le model, ki ga je treba popraviti in mu dati prvotno obliko. Na polici so
razvrščeni modeli manjših jadrnic, •opremljeni z jadri, in naši modelarji imajo veliko veselje; ko se modeli, spuščeni v zaliv pred šolo, dobro obnesejo in krepko brazdajo po njem. Od tega »igračkanja« imajo dvojno korist: seznanjajo se z brodarsko umetnostjo prejšnjih stoletij, hkrati pa urijo svoje spretne roke, ki bodo morale kasneje m nog ok je poprijeti.
(Nadaljevanje sledi)
#
Misli ob obisku tovarne »Partizanka«, kjer je zaposlenih 140 žensk iz Kopra in bližnje okolice
Delo pri stroju sicer nI težko, zahteva pa spretnost in seveda potrebno kvalifikacijo. Lahko se zgodi, da se kje kaj zatakne, za vsako pa ni, da bi klicali mojstra. Zato se bo mlada delavka potrudila, da svoj stroj spozna do zadnjega vijaka in sama postane njegov mojster — sebi, stroju in skupnosti v korist
ZGODOVINSKI ZAPISEK OB LETOŠNJEM 8. MARCU
Ko so se leta 1941 začeli ustanavljati prvi terenski odbori OF, so bile v njih zastopane tudi žene. Vemo, da je bila že 1941. leta v terenskem odboru Komen Roza Ko-vačičeva. Ko so se odbori OF 1.
1942	organizacijsko utrdili in pomnožili, se je povečalo tudi število žena v njih. Tako imamo v odborih občine Sežana Viktorijo Čebule, Justino Volčič, Rozo Kovačič, Milico Ražem, Marijo Šturm, Mileno in Francko Sosič, Marijo Velušič, Mileno Brundula, Marijo Mislej, Zmago Dolgan, Anastazijo Jelušič, Vido Stančič itd. .itd. Enako je bilo po vsej Primorski. Zene so bile v odborih v vaseh Janeževo Brdo, Ostrožno in Suhorje v~~Brkinih.
Za lažjo dosego svojih nalog so se žene na Primorskem kmalu začele družiti v ženskih aktivih, kar je delo med ženami zelo poživilo. Po partijski konferenci v decembru 1942 se je organizacija SPŽZ na Primorskem začela sistematično oblikovati. Pokrajinski odbor SPŽZ je z okrožnico z dne 23. 11.
1943	pozval primorske žene na enotno akcijo obdaritve borcev in ranjencev v partizanskih bolnišnicah. Takrat so primorske žene zbrale na vozove hrane ter poslale nekaj vozov sladkorja in prepe-čenca tudi borcem in ranjencem v Beli Krajini in na Dolenjskem.
2. februarja 1944 je bila na Štjaku- I. pokrajinska konferenca SP2Z. Iz vse Primorske se je zbralo 200 delegatk.
Zene so delovale tudi v narodnoosvobodilnih odborih. Po vaseh v Brkinih žene organizirajo obdelovanje zemlje, ker so šli moški v partizane.
Miklavčeva-mamka, Škapinova-mamica, »Marjanca« — Grudnova žena, Anica Pervanja, Ivanka Ška-pin in Tončka", so v najtežjih dneh delale v partizanskih tehnikah v Slovenski Istri (Snežnik. Zena, Morje in drugih) v Brkinih. Dekleta iz Gabrovice, Rižane in okoliških vasi so prinašale iz Trsta tiskarski material. Zene so v Slor venski Istri organizirale samostojno tiskanje revij v tehniki »Žena«, ki jo je vodila Marjanca.
Po zlomu fašistične Italije so narodnoosvobodilni odbori začeli organizirati po Primorski in Slovenski Istri slovenske šole. Primorke, ki same niso končale slovenskih šol, so se v kratkih učiteljskih tečajih toliko naučile, da so mogle po tolikih desetletjih poučevati mladino v materinem jeziku. V Kubedu sta poučevali Cvetka in Erminija Jakomin, v Predloki domačinka iz Loke Vida Primožič, v Movražu mladinka Marija Stepančič, v Rižani najprej Rozalija, nato Marta Kofol, v Podpeči mladinka Vida Primožič, v Truškah preprosta kmečka mladinka Monika Lovrenčič, v Gabro-vici Zora Purger (do požiga vasi 28, 5. 1944), v Črnem kalu Zeljka Andrijašič, v Gračlšču Danica Babic, v Poletičih Marija Vergan, v Rakitovcu preprosta kmečka žena — mladinka Marija Miklavčič, Vzgojno delo žena in mladink je bilo še večje, ker Slovenska Istra ni bila osvobojeno ozemlje, saj je sovražnik nenehoma vdiral, ropal in požigal po vaseh Slovenske Istre.
Janez Kramar
Skrb, ki jo posveča naša skupnost ženi, je že zdavnaj prerasla skope časopisne naslove in se je spremenila v zelo resno in komplicirano nalogo. V središču te pozornosti je žena, tista žena, za katero po osemurnem delu delovni dan še vedno ni končan kakor pri večini moških. Ženino delo se nadaljuje doma: kuhanje, pospravljanje, otroci, pranje, krpanje, šivanje itd. Povsem odveč je vpraševati, kaj ostane tej ženi še za izobraževanje ali razvedrilo. Veliko holj umestno je vprašanje, kdaj se taka žena spočije, kdaj nadomesti izgubljeno energijo. Večinoma je to kratko spanje, ki poživi človeka le za nekaj časa.
Prav zato toliko govorjenja o tem, kako pomagati zaposleni ženi. Tu so tudi glavne naloge ženskih društev, zavodov za pospeševanje gospodinjstva, raznih uslužnostnih podjetij itd.
O teh problemih premišljujem, ko naj napišem nekaj ob 8, marcu. Zanimala bi se rada, kako rešujejo te probleme delovni kolektivi sami in vodstva podjetij. Vendar je to težko. Kajti ko jih vprašaš, pravijo, da so v tovarni v veliki, skoraj absolutni večini mlada dekleta, ki še nimajo skrbi za družino in za otroke. Kako to?
Morda je tudi to ena izmed posebnosti naše deželice, kjer je relativno dolgi in hoten! vpliv bližnje soseščine prinesel svoj način življenja in nekatere svoje običaje. Posebno kar zadeva žene. Dobro vemo, da so glede tega najbolj konservativni južni narodi. Delo izven hiše, v tovarnah in na polju, je samo za moške, in zanje so rezervirane tudi vse druge javne in podobne službe. Zato žene-delavke tu nimajo tradicije.
nekoč »istra«
tovarna šcetk in metel
Prvič sem obiskala to tovarno, ko je imela še staro ime, životarila v starih prostorih in se borila z velikimi težavami. Obrat je bil starin majhen, zastareli stroji, zasilni, temačni prostori, mlada, nekvalificirana delovna sila.
Tako ni šlo naprej. Obrat je bilo treba razširiti, modernizirati, predvsem pa preseliti v nove, ustreznejše prostore. Potem je prišlo vse naenkrat in povzročilo velike finančne težave. Toda namen mojega pisanja ni gospodarska analiza. Skratka: milijonske izgube, le delne plače, nezadovoljstvo, prisilna uprava.
zdaj »partizanka« tovarna za predelavo plastičnih mas ter izdelavo SCETK in CopiCev
samo samozavest in enakopravnost, ampak tudi boljši zaslužek in ekonomsko neodvisnost.
In ko bo tem mladim in veselim primorskim dekletom prineslo življenje zrelost, bodo postale žene in matere, toda ostale bodo delavke, ki zavestno gradijo socializem, in s tem boljše življenje. Življenjski cilj in rešitev vseh problemov ne bo več poroka, kakor je to ibila njihovim prababicam.
Zavzemanje vsega delovnega kolektiva, njihova disciplina in delovni elan ter uspešno vodstvo — vse to je jamstvo, da bodo dosegli cilj: kvalitetna proizvodnja in samozavestni in izobraženi delovni ljudje.	Z. L.
Pri stroju v tovarni »Partizanka« v Kopru.
»Ne bi bila mati, če ne bi drhtela za sinovo življenje.«
Med obema vojnama so bile žene tiste, ki so kljub prepovedi uporabe slovenskega jezika, slovenske pesmi, slovenskih prireditev, gojile z vso materinsko ljubeznijo pri svojih otrokih slovenski jezik in jih vzgajale v ljubezni do svojega naroda ter netile pri njih sovraštvo do fašističnega okupatorja.
Poznana je nepregledna vrsta žena, ki so se- vključevale v ilegalna društva in organizacije povsod po Primorski. Poznana je Mica Matjanova, ki je sodelovala še z Marušičem in Bidovcem leta 1930, poznana mati narodnega heroja Pinka Tomažiča itd. itd.
Ko so jugoslovanski narodi začeli osvobodilni boj, so se temu priključili tudi Primorci in Istrani in med prvimi žene. V pokrajinskem vodstvu Partije in OF je bila Zora Perello. Prvo Primorsko četo so žene v Brkinih navdušeno pozdravljale in ji nudile vsestransko pomoč. Pomagala jim je drzna obveščevalka Mica Matjanova, družina Šumonova iz Sušice, družina »Lovrenčetovih« iz Dolenje vasi pri Senožečah, Kristina in Marica Maslo iz Ostrožnega brda. Med bivanjem partizanov po vaseh so opravljale opazovalno in obveščevalno službo, kurirske posle mimo sovražnikovih kolon. Posebno so sp pri teh drznih in tveganih podvigih izkazale mladinke. Zene so pomagale očetom, sinovom in hčeram tudi s tem, da so zbirale strelivo itd. Znane so akcija žena v Ilirski Bistrici, v Materiji, ko so
žene na lastno pobudo začele po kapitulaciji Italije razoroževati italijanske vojake.
'Same so množično vstopale v partizanske enote. V bataljonu narodnega heroja Slavka Kovača-Smelija, ki je s 5. četo operiral na področju Brkinov in Pivke, so bile tudi prve primorske partizan-ke. V tem bataljonu je bila mati z 2 hčerkama in sinom. Ko je ob neki priložnosti komandir čete izbiral tovariše za akcijo, se je mati tresla, ko je politični komisar poklical tudi njenega sina za akcijo izbranih. Na vprašanje političnega komisarja tov. Branka, zakaj je vzdihnila, je odgovorila: »Kakšen partizan pa bi bil moj sin, če bi ostal doma, medtem ko bi se tovariši borili. Hočem, da je moj sin prvi povsod . . . Ne bi bila mati, če ne bi drhtela za sinovo življenje, ali če pade, vem, zakaj je padel. Ze toliko njih je žrtvovalo svoja življenja, pa če je treba, naj ga tudi moj sin; da nisem stara žena, bi tudi jaz vzela puško in vesela bi bila, če bi padla z zavestjo, da sem tudi jaz uničila nekaj fašistov ter s tem pomagala čimprej uničiti fašizem. . .« (poročilo Smelija z dne 23. VII. 1942).
Zene in mladinke so množično odhajale v vojsko. 6. februarja 1943 -so odšle iz Senožeč Marta Peganova, Pepca Čehovinova, Ivana Martinčičeva, V Pivški četi, kamor so šle, pa so že bile mladinke Tončka,. Fani, Pevčeva, Zene in mladinke so bile tiste, ki so marsikje dale vzpodbudo za še odločnejši in množičnejši odhod v partizane.
m
lovni kolektiv skoraj 200 ljudi po načelih delavskega samoupravljanja imel tudi svoje pravice, ki mu jih zagotavlja naša socialistična ureditev. To to za ves kolektiv posebno slavnosten dogodek.
Popeljali so me po vseh obratih in mi ljubeznivo razlcazali proces dela. Bilo je zanimivo, posebno v oddelkih za predelavo plastičnih mas, kjer je največ dela in proizvodnja najbolj mehanizirana, sodobna. Vendar tistega, kar sem iskala in kar bi rada povedala ob
Delavka pri stroju za šivanje krtač v koprski tovarni »Partizanka«
8. marcu, nisem našla. Za večino mladih delavk tovarne »Partizanka« se neha delovni dan takrat, ko zapustijo tovarniške prostore.
O tem sem premišljevala, ko sem sedela v direktorjevi pisarni in nisem bila preveč gostobesedna z vprašanji. Da, marsikaj bi bilo treba še napraviti: sanitarne in varnostne naprave, adaptacija novih prostorov, ker se obrat širi, morda topla malica (posebno za tiste, ki se vozijo), kulturno prosvetno življenje, zlasti izobraževanje. Do zdaj za to ni bilo časa, kajti misliti je bilo treba predvsem in samo na proizvodnjo, da so se rešili iz najhujšega. Zdaj bo vedno bolje.
Zato so že začeli pripravljati tečaje za pridobitev kvalifikacije. Organiziral jih bo sindikat skupno z upravo. Mlade polkvalificira-ne in nekvalificirane delavke imajo pri tem lepe izglede za prihodnost. Zdaj še niso tako na tesnem s časom, niso še vezane z družino in preobremenjene z gospodinjskim delom, zato se bodo lahko posvetile svoji izobrazbi. Nekoč bodo tega prav gotovo vesele, kajti prav kvalifikacija jim bo prinesla ne
in kadar se je približal čas južine, je vse zajelo prečudno veselje. Toda tokrat smo se zaman veselili rednega koruznega močnika, kajti. . . v Na postojanki se je iznenatla pojavil zadihan kurir.
»Nemci so ... v dolini. Hitite z ranjenci ... na varno ... v bunker. Bližajo se že bolnišnici .. . hajka, tovariši ... 1« Nihče ga več ne posluša. Ukazi padajo. Brez ugovora jih naglo izpolnjujemo. Raztrgane kurirjeve besede so liovedale dovolj. Ker smo bili vedno pripravljeni na iznenade-nje, je bilo brž vse nared za umik globlje v gozd. Toda med ranjenci je •bilo tudi nekaj takih, ki niso mogli brez tuje pomoči nikamor.
»S težkimi v bunker!« je bilo povelje. Sli smo. Počasi, previdno, zaradi Nemcev in zaradi ranjencev, ki jim jc premikanje povzročalo neznosne bolečine. Bunker, pravzaprav votlina, jc ležala četrt ure stran od postojanke, sredi med samimi smrekami, pod visoko, gladko skalo. Pogradi, pokriti s smrečjem, so že čakali ranjence. Verno, kolikor se je le dalo, smo jih položili nanje.. Poslednja navodila — in zadnji partizan jo zaslonil vhod v votlino z desko, vso prekrito z mahom.
Ostala sem sama. Sedem ranjencev je hroplo, stokalo in se zvijalo od bolečin na bodljivem smrečju, v temi, ki jo je tu pa tam presekala le slabotna svetloba skozi razpoke v skali.
Tudi sedanja stavba, kjer je zdaj »Partizanka«, po zunanjosti ni preveč spodbudna s svojo temačno sivino. Znotraj pa je prijetna ter razveseljivo čista, .čeprav posel s ščetinami in korenino za metle ni ravno preveč snažen. To je velika razlika od prejšnjih prostorov.
Samo kratko o finančnem stanju, kakor so mi pojasnili v vodstvu podjetja: izguba je delno krita,, imajo že dobiček, delavci dobijo polne plače. Tudi to je razveseljivo. Še bolj pa to, da bo kmalu konec prisilne uprave, da bo de-
Leto 1314 se je nagibalo v jesen, ki je pisano obarvala tudi gozd nad Babnim poljem. Tu je bila "skrbno skrita slovenska' vojna partizanska bolnišnica Snežnik. Pravzaprav je bila tu skupina bolnišnic — Pudob, Stari trg in Ilrib.
Tiste dni smo imeli le malo hrane
Z nočjo pa je izginila tudi ta. Tema, stokajoči tovariši. Vsak zvok je po-desetorjen v tej pošastni noči. Kaj naj storim, da ne bo več stokanja, ki nas lahko izda? Tedaj se spomnim na injekcije morfija, ki so mi jih (Nadaljevanje na S. strani)
S PRVEGA REPUBLIŠKEGA POSVETOVANJA O VZGOJI STARŠEV
dinjsk
W D
Kakor smo poročali že v prejšnji številki, je bilo pretekli teden v Ljubljani tridnevno posvetovanje o izobrazbi in vzgoji staršev. Posvetovanja so se udeležili socialni, zdravstveni in prosvetni delavci i/, vseh krajev Slovenije, pa tudi gostje iz bratskih republik. Med drugim je bil na dnevnem redu tudi referat ŽIVE BELTRAM o gospodinjskem izobraževanju staršev. V strnjeni*oblikl objavljamo glavne misli, ki jiti je poudarila referentka.
Gospodinjstvo je pri nas najbolj zaostali faktor v gospodarskem procesu, tako glede tehnike, organizacijo in metod dela. Razumljivo je, da povzroča to stanje stalno oviro za ves naš gospodarski razvoj in da zato zahteva nujno in sistematično reševanje. Sedanja gospodarska politika to samo omogoča in pospešuje.
Prav zato, ltcr je postalo gospodinjstvo aktualno, nI nič čudnega, da se pojavljajo različna, včasih prav čudna stališča o tem, kaj pravzaprav hočemo z vso to pomočjo gospodinjstvu in gospodinjam. To opozarja na dejstvo, da o gospodinjstvu, o njegovem mestu v našem družbenem in gospodarskem sistemu še niso razčiščeni pojmi. Dejstvo je tudi, da jc to vprašanje vse preveč zaprto v naše ženske kroge in žal ne moremo trditi, da so to že usvojili pristojni činite-lji in naša javnost. In vendar prav v socializmu ne moremo gospodinjstva izolirati od cclotncga gospodarstva.
V	naših razmerah je za gospodinjstvo značilno to, da razvoj znanosti in tehnike ustvarja pogoje za neprestano krčenje gospodinjskih del, tako po številu kot po obsegu. Ne samo tkanje in peka kruha, tudi pranje, krpanje in deloma kuhanje samo je že možno prenesti na družbene obrate In na industrijo. Hkrati pa nudi industrija nove materiale za obleko, opremo in čiščenje — snovi, ki so bolj trpežne in katerih uporaba prihrani marsikatero uro mučnega dela.
V	tem živem procesu moramo vedeti tudi, kaj hočemo glede razvoja gospodinjstva. Hočemo, da bo vsaka žena, ki si tega želi, lahko izbirala in opravljala svoj poklic, ne da bi se ji bilo treba odreči družini in materinstvu. Zato je potrebno, skladno z našo zakonodajo in gospodarsko zmogljivostjo, misliti na ustanove za pomoč družini: šolske kuhinje, otroške vrtec, mehanizirane javne in hišne pralnice, gospodinjske servise vseli vrst, proizvodnjo resnično praktičnih pripomočkov, dobrih konserv, raznovrstne konfekcije, dobre organizacije trgovske mreže itd.
V	dejavnosti ženskih društev in zavodov za pospeševanje gospodinjstva naj bi zavzemalo posebno mesto gospodinjsko izobraževanje.
Tu je važna zlasti prevzgoja miselnosti glede pojmovanja o gospodinjstvu in njegovem mestu v celotnem gospodarstvu ter o novih porazdelitvah dela med člani družine v okviru gospodinjstva. Tu jc potrebno razen analize družinskih proračunov in porazdelitve družinskih dohodkov proučiti še tehniko in porazdelitev dela v gospodinjstvu, trošenje energij pri posameznih opravilih itd.
Druga smer pa je poučevanje prebivalstva, sedanjih in bodočih staršev, o zdravi prehrani in o dobrem gospodarjenju v gospodinjstvu.
Področje za sebe pa predstavlja še sistem strokovnega izobraževanja kot priprave za gospodinjske poklice. Za-
Trijc modeli spomladanskih oblckic za naša dekletca
to je tudi v delu predlog za uvedbo gospodinjske stroke v nomenklaturo pokliccv, čemur bo nujno sledila organizacija strokovnih šol in tečajev, sistematizacija delovnih mest v gospodinjskih^ obratih in s tem tudi dvig strokovne kakovosti dela v teh obratih ter nove možnosti poklicne kvalifikacijo za mnoge žene in dekleta.
Vsekakor jc gospodinjski pouk v naših šolah velikega vzgojnega pomena. Prvi pomen tega pouka je v tem, da so ga deležni dečki in deklice. Čeprav se jc izkazalo, da še bolehamo na predsodkih glede mesta in vloge enega in drugega spola, je zdaj led prebit. ¡Marsikdo se je čudil, kako lepo je šlo in brez odpora in znova smo se prepričali, da lahko zaupamo mladini, ki se še nikoli ni uprla naprednim novostim. Dejstvo je, da se marsikje lahko prepričamo, kako lepo se dečki lotevajo kuhanja, pranja in čiščenja in da se ponekod razvija med dekleti in fanti pravo tekmovanje. To ni slučaj, ampak je že čas, da prinese moška delovna sila v gospodinjsko delo svojo — zgodovinsko pogojeno in pridobljeno — prcciznost, preračunanost in s tem dvigne kakovost gospodinjskega dela. Sodobno gospodinjstvo s svojo tehniko zelo pospešuje ta proccs, posebno tam, kjer je višji življenjski standard.
Mladina, ki se že sedaj vzgaja v takem duhu, ne bo uporabila pridobljenega znanja šele takrat, ko bo osnovala lastno družino, ampak že zdaj spreminja odnose v družini in pomaga do drugačne razdelitve in pravilnega vrednotenja gospodinjskega dela.
Vsestranski razvoj — reševanje šolskega prostora, ustanavljanje šolskih in obratnih kuhinj, razvijanje usluž-nostnih ustanov — vse to bo postopoma ustvarilo pogoje za uvajanje enotnega delovnega urnika za tovarne, ustanove in šole, čemur bi se seveda moral prilagoditi še urnik trgovin in prevozov. Ta urnik naj bi bil nedeljen, s kasnejšim začetkom in z daljšim odmorom za kosilo izven doma. Prednosti takega sistema so številne in nesporne. Vsi gredo istočasno zdoma in se istočasno vrnejo domov.
S tem odpade kup težav v vzgojnem. ekonomskem in zdravstvenem
(Nadaljevanje s 7. strani) dali na pot. Dotlpljem se v temi do njih in jih vbrizgam prvemu, drugemu, tretjemu, vsem po vrsti. Za dve uri bo dobro. Zaspali so. Potem pa, če ne bo šlo drugače, spet morfij. Tovariši spijo. Sama sem z njimi, s temo okrog sebe in tesnobo v srcu. Nepremično strmim v vrata ...
»Kaj če pridejo Nemci? Ali spim? Mar vidim prav?!« Skozi odprtino rine v bunker Nemec, za njim Se eden in še in še. Ni jih konca. Prameni močne baterije oblizujejo stene in ranjence na pogradih. Skočim kvišku. Toda zdaj ni nikogar več. Tovariši spe, toda zunaj, od daleč prihaja zateglo tuljenje volkov . ..
Saj nisem zaspala. Le strah je izoblikoval to strašno vizijo. Popolnoma se zavem šele, ko se prsti tesneje oklenejo ledenomrzlega ročaja pištole.
»Ne boste nas žive, tudi če zares najdete pot v bunker,« si mislim.
Kako dolgo je od tedaj, odkar so odšli tovariši? Tri ure, štiri, pet? Kdaj bo konec te noči?
Koraki! Cuj, spet eden. dva... so Nemci s psi? Kje so naši? Tedaj je zastokal Jože. Partizani so ga nedavno mobilizirali. Njegovo, včasih čudno obnašanje, nam ni bilo všeč. Pazili smo nanj. Mar hoče s kašljem, ki postaja vse hujši, priklicati Nemce? Ze sem pri njem. Toda prehiteli so me ranjeni tovariši. Dva sta sc privlekla prav do njega, pripravljena, da mu preprečita vsak nov poskus.
Počasi polzi noč, mnogo prepočasi za sedem ljudi, zaprtih v majhni temni in vlažni votlini, z napetimi, utrujenimi živci. Končno dan. Zunaj je zbledela noč v somrak, ki sili sko-
poglcdu, ljudje so na delu v najboljšem delovnem času. imajo red v prehrani, zato več proizvajajo, več zaslužijo in po prostem času nc trosijo sil v lovu za postranskimi zaslužki. Seveda je to pesem bodočnosti, toda enkrat jo bomo začeli peti. Zakaj nc bi postopoma? Najprej naj začne listi kraj, ki bo uspel spraviti vse otroke v šoli v eno izmeno.
Z uresničenjem te zamisli, ki po svetu ni nič novega, bo tudi pri nas počasi izginila težka podoba, ki je danes Se zelo značilna za naše družine: kronično utrujena, nerazpolo-žena mati, ki lovi svoj čas vedno za rep, otroci in gospodinjstvo brez pravega reda in oče, ki išče izhod iz. tega kaosa raje zunaj kot doma, ali pa v~ alkoholu.
'Tiriwiss;:'';" ; ™ "

«It:
"Vi
- - -



II
usas« __
4
.......S
H
Dolga stoletja so se ženo borile za svojo enakopravnost. Med prvimi pravicami, ki so jih zahtevale, je bila pravica do izobraževanja.
Francija, Anglija in Amerika so dežele, ki jih imajo za zibelko borbe za enakopravnost in ki so bile zgled vsem drugim deželam — prav tam pa je bila ta borba najtežja in je najdalj trajala.
Se leta 1390 se je Christine de Pisan lotila nenavadnega podviga, ki je izzval mnogo roganja in velik škandal: živela je od svojega peresa. V delih »Ženin zaklad« in »Mesto za žene« je dokazovala, da je žena enakopravna moškemu. Napisala je: »Če bi bilo v navadi, da bi pošiljali dekleta v šolo, kakor pošiljamo dečke, bi se tudi žene spoznale v umetnosti in v znanosti kot moški.«
Po prvi francoski revoluciji je Olympe de Gouges predložila Konventu svojo »deklaracijo o pravicah žena«. Zahtevala je, da tudi žene dobijo »iste javne pravice, dolžnosti in službe kot vsi državljani«. Toda pot do tega je bila še dolga, čeprav je bilo na spomenikih iz leta 1780 napisano geslo o »svobodi, enakosti in bratstvu«. Francoski poslanski dom je bil le-
zi Špranje v bunker. Toda negotovost še ni minila.
»Kje so Nemci? Ali so obkolili naše?« Skrb za ostale tovariše meša misli, ki se brez zveze pode po glavi.
. .. Spet koraki. Nekdo prihaja, vse bliže. Prsti tesneje stisnejo pištolo, naperjeno v zaslon. Ta se počasi, neskončno počasi odpre ... Le sekundo še in prst na petelinu bi sprožil.
»Nate, tovariši, močnik . . .«
Se danes sem ti hvaležna za te besede. tovariS, kjerkoli si, saj si z njimi pretrgal morečo negotovost, ki počasi, toda vztrajno lega na človeka ter mu hromi misli in telo. Mar je to strah, groza, ali samo silna želja po nečem, kar imenujemo življenje?
Tovariš je odšel in skrbno zabrisal za seboj vse sledove. Spet smo sami. Znova je noč zakrila Špranje v skali. Spet neprodirna tema in volkovi in sove ter neenakomerno kapljanje vode s skalnatega stropa, ki mi vztrajno in temeljito moči že davno premočeni hrbet — vso noč, ves dan, vso noč. Ta je daljša od prve, je bolj grozljiva, kajti nevarnost, da se bunkerju približajo Nemci, jc večja kot včeraj.
Ranjenci se prebujajo. Spet morfij. Kolikokrat že? Drugič, petič . .. Kdaj bo konec?
Voda Se vedno kaplja na hrbet, počasi, enakomerno, toda v bunkerju ni za pedenj prostora, da bi sc umaknila neprijetni mokroti. Kdaj bo konec? Spet se dani.
Koraki, težki in ne več tako previdni ter krepka kletvica nekoga, ki se je spotaknil ob korenino — vse to nas končno znova vrne v življenje. . .
SILVA IVANETIC
ta 1925 pripravljen dati ženam popolno svobodo, senat pa se je trdo upiral vsaki spremembi. Tako so dobile Francozinje šele leta 1944 zakonito potrdilo o volilni pravici.
Angležinja Mary Astel je bila v 17. stoletju naslednica idej svojih francoskih predhodnic. Sredi 19. stoletja je bil največji pobornik za ženske pravice moški, John Stuart Mili, avtor knjige »Suženjstvo žene«. Mil! je tudi pripravil za parlament peticijo s 1400 podpisi. Zahteval je za žene volilno pravico. Predlog sicer ni prodrl, vendar so zakonodajalci nekoliko spremenili besedilo zakona o reformi: namesto besede »moški« so uporabili besedo »ljudje«. Zene so seveda potem dokazovale, da avtomatsko velja pravica tudi zanje. Parlament
■T - J
t v s
" Vi—•• :.;
Obleka s tričetrtinskimi rokavi in velikim izrezom. Pod obleko lahko nosimo volnen pulover ali svileno bluzo
s tem ni soglašal. Vendar so se žene vztrajno borile. V prvi svetovni vojni so se skupno z moškimi borile za svojo domovino in tako se jim po vojni priznali volilno pravico,
Amerika je bila dežela, kjer se ženam v začetku ni bilo treba boriti za tisto, kar so samoumevno imele za svojo dolžnost: ramo ob rami so se borile s svojimi možmi za zemljo in za svoje otroke. Zena je streljala >iz muškete, če je bilo treba, pomagala pri krčenju zemlje, pri gradnji in vsej organizaciji dežele. Ves čas pogostih vojn je bila žena možu zvest in enakovreden pomočnik. Ko je prišel leta 1787 z Deklaracijo neodvisnosti čas, da bi vsi ljudje res postali enakopravni, so pričakovale žene od federalne ustave priznanje svoje volilne pravice. Toda hudo so se uštele.
Prihodnji mejnik v borbi ameriških žena predstavlja šele leto 1348. Toda pravice še niso bile dosežene. Tudi črnci so prej dobili volilno pravico kot žene. Prva ameriška država, ki je ženam priznala to pravico, je bila Wyoming leta 1809. Tedanja voditeljica ženskega gibanja v Ameriki, Susan Anthony, je zahtevala to pravico za vso federacijo. Njena zamisel je bila uresničena precej pozneje, ko je postalo »Nacionalno združenje za žensko volilno pravico« že močna in vplivna organizacija.
Demonstracije borbenih ameriških žena 8. marca 1909, ko so zahtevale svojo enakopravnost, so dale idejo znani borki za socialne pravice Klari Zetkin, da je na mednarodni konferenci socialistic v Bnslu leta 1910, ko so žene zahtevale zase politične in ekonomske pravice, predlagala 8. marec za mednarodni borbeni dan žena. Od takrat je postal 8. marec simbol ženske borbenosti in solidarnosti v zahtevi po enakopravnosti. Ta borbena revolucionarna moč žena je bila najbolj vidna 8. marca 1917, ko so šle ruske žene v Petrogradu na ulice in 90 demonstrirale proti lakoti, vojni in earizmu.
Jugoslovanske žene so si priborile enakopravnost s sodelovanjem v ljudski revoluciji in v narodnoosvobodilni vojni. 24. člen naše Ustave je uzakonil pravice naših žena z besedami; »Žene so enakopravne na vseh področjih gospodarskega, državnega in družbenega, življenja.«
Z tir si m&iš - ¿zsuirmw ®ÛBo®k
Pričakovanje otroka je zmeraj povezano s strahom pred porodom in z bojaznijo, ali morda otrok ne bo normalno razvit. 'Vzlic temu 'pa marsikatera žena, četudi si otroka zelo želi, ne stori vsega, da bi si olajšala porod in zagotovila otroku zdravje. Mimo počitka, rednega gibanja in vsestransko zmernega življenja je v času nosečnosti potrebna tudi pravilna prehrana, od katere sta v veliki meri odvisna počutje bodoče matere in otrokov razvoj.
Kaj pomaga, če nosečnica jč za dva. če pa v hrani ni na primer dovolj beljakovin, kalcija, železa, vitaminov itd,, kar nujno potrebuje zase, še bolj pa za svojega nerojenega otroka. Samo debelenje nosečnici še ne zagotavlja, da bo otrok čvrst in zdrav! Kaj menite, zakaj je toliko nosečih žena tik pred porodom slabokrvnih. zakaj tožijo, da jih bolijo zobje, zakaj splavi in prezgodnji porodi, čeprav so nosečnice živele zmerno in se niso preobremenjevale z delom, zakaj velika nervoznost, nespečnost in razne bolečine? Mnogo
teh težav lahko pripišemo prav nepravilni prehrani.
Seveda se brezbrižnost do prehrane lahko maščuje tudi nad otrokom; rahitis, visok odstotek umrljivosti v prvem letu starosti, neodpornost proti raznim boleznim — vse to kaže, da naše nosečnice ne uživajo dovolj mleka in mesa (predvsem drobovine) ter sad.ia in zelenjave, v čemer je največ snovi, ki jih nujno potrebujejo.
Več o vsem tem boste zvedele v knjižici »Prehrana nosečnic«, ki jo je pravkar izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Poleg splošnih navodil glede prehrane in opozoril na neljube posledice zaradi pomanjkanja te ali one življenjsko važne hranilne snovi jc v knjižici šc l» celodnevni) jedilnikov in več kot C0 preizkušenih receptov za preproste jedi. narejene iz živil, ki Jih kmečkim ženam povečini ni treba kupovati, vse druge pa Jih dobijo razmeroma poceni. Knjižica stane samo 150 din.

IZ NASE LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI
Ob izidu »TOKOV« — Zborniku I.
Tržaška skupina slovenskih literarnih ustvarjalcev je že vsa leta po vojni zelo aktivna, čeprav je imela kot zastopnica maloštevilne in strankarsko razcepljene narodne manjšine v tujem morju velike težave, zlasti pri izdajanju lastne revije. In če upoštevamo pri tem še zelo razgibano in umetniško dodelano gledališko delovanje v Trstu, pa temu dodamo še živahnost dijaških literarnih krožkov, potem moramo priznati, da je ta aktivnost res priznanja vredna. Zadnja leta sta iz te skupine prodrla v slovensko javnost Alojz Rebula in Boris Pahor in si pridobila že prav trdno mesto med slovenskimi pripovedniki. Pomen tega delovanja je podoben pomenu, ki so ga imeli pesniki in pisatelji zasužnjene Primorske v času med obema vojnama. Dokazuje nam, da trdoživ in svobodoljuben narod ne neha tam, kjer je potegnjena državna meja, ampak da diha, se bori in ustvarja, tudi če je v manjšini in nima vseh pravic.
Sama po sebi se je pokazala potreba, da morajo ti tržaški pesniki in pisatelji imeti tudi svoje glasilo., kajti prejšnje revije (Razgledi, Sidro) so zaradi objektivnih težav usahnile. Tako se je porodila revija »Tokovi«. Porodila se je baje čisto na cesti, brez uredništva, brez tipkarice, brez denarja za honorarje itd. Ker so brez denarnih sredstev, bodo »Tokovi« odvisni zgolj od tega, koliko bodo prodrli v slovensko javnost in si pridobili čim širši krog občinstva. Zanimiv je nazor, ki ga je uredniški odbor — Boris Pahor, Alojz Rebula, Josip Tavčar — vzel za vodilo. »Tokovi« naj bi zbrali med sodelavce in bralce vse, ki na dostojni umetniški višini in z zrelim čutom za odgovornost zavzemajo svoje stališče do vprašanj našega časa. Bila bi torej to pluralistična revija, ki ne odklanja nikogar zaradi takega ali drugačnega svetovnega nazora.
Kaltor so že člani uredniškega odbora med seboj po svojem nazorskem prepričanju diferencirani, tako so se sporazumeli »za to, da ne zaprejo revije nikomur, ki pristane na priznanje, da je lahko lsdo marksist, pa ne zagovarja tiraijije, da je kdo lahko krščanski socialist, pa ni opor-tunist, da je kdo lahko katoličan, pa ni ,agent' nikogar, da je naposled človek pred ideologijo.«
Prva številka, ki je pred kratkim izšla v Trstu, je zelo živahna ne le v polemičnih in, za poznavalce razmer v slovenski literaturi malo preostrih uvodnih mislih, ampak tudi v proznih, pesniških in polesejističnih sestavkih. Ta živahnost izhaja iz svojstvenega, tržaško pobarvanega stila, predvsem pa je plod neposrednega kulturnega in življenjskega sti-
ka s sosedi Italijani, plod dveh različnih elementov.
Za pesniški del revije se ne da reči, da je nepomemben. To bi bilo ne-osnovano, kajti pesem je vsaka zase samostojna stvaritev, svet s polnimi zakoni, in se zato ne da kar na splošno oceniti. S poezijo sodelujejo: Gradnik, Vipotnik in Kocbek.
Za splošen vtis, ki naj ga revija da bralcu, je bolj merodajna leposlovna proza, ki jo objavljajo B. Pahor, A. Rebula, J. Tavčar In E. Umek. Pa-horjeva črtica »Alge med prsti« se odlikuje po psihološkem občutku, ki ga ima pisatelj za fine, komaj zaznavne premike v notranjosti svojih oseb. Kot v svojih romanih, tako tudi tu išče vzroke drobnih vzgibov v človekovem početju. Ramo tako A. Rebula v »Ljubljanski noči« s psihološke strani analizira Prešerna in Copa ter intuitivno posveti v notranjost obeh najzagonetnejših mož naše romantike.
Josip Tavčar pa je v svojem »Tržaškem Zaratustri« in v črtici »Via del-la šalita« oster logilc. To sta dve filozofsko leposlovni skici. V »Tržaškem Zaratustri« se s filozofsko ostrino in umetniško intuicijo spušča v vprašanja današnjega časa: Madžarska, Suez, Smrt, Kritika ter skuša na neki višji osnovi vse to razložiti. Na tezi
RAZSTAVA MLADIH SLIKARJEV
Društvo prijateljev mladine v Kopru bo 9. marca ob 13. uri odprlo v mali dvorani Gledališča Slovenskega Frlmorja v Kopru razstavo slikarskih del dijakov koprskega učiteljišča, ženske obrtne šole in koprske italijanske gimnazije.
Med razstavljenimi deli bo največ akvarelov, nekaj mozaikov in gva-šev. Razstava bo odprta do 15. marca.
o usodnosti je zgrajena »Via della šalita«, ki je pisana po modernih principih črtice na tezo pri zahodnih pripovednikih.
Najbolj razgiban pa je polemično esejistični del »Tokov«. Od Hayeve (sodobni madžarski pisatelj) »Svobode v književnosti« preko Rebulove »Beležke« ter »Premišljevanja« izpod peresa Franceta Jeze pa do Merkuje-vega sestavka o sodobni f^fivenski glasbi vidimo, kako si skušajo pisci priti na jasno o vseh perečih vprašanjih današnje dejavnosti. Nekatere sodbe in obsodbe so zelo ostre in izključujejo vsako drugo možnost. Vseeno, konstruktivna kritika in polemika vedno vodita k uspehu in razčiščenju pojmov. Poznavalci naših javnih razmer in tudi dogodkov pa bodo gotovo v marsičem drugačnega mnenja kot »Tokovi«.
Jože Hočevar
Senožeška Svoboda ima dramsko in godbeno skupino, šahiste in krojni tečaj.
Dramska družina je uprizorila preteklo soboto in nedeljo veseloigro »Poslednji mož«, v ponedeljek pa je bila ponovitev v senožeški bolnišnici. Povsod je občinstvo, ki je vsakokrat napolnilo dvorano, bilo s predstavo izredno zadovoljno. Vsekakor zaslužijo igralci vse priznanje, saj, so žrtvovali za vaje in predstave veliko prostih ur. Posebno zaslugo ima Janez Pegan, ki je igro režiral in tudi igral glavno vlogo. Vse to je zmogel kljub temu, da ima na svoji kmetiji veliko dela. Dramska družina namerava še gostovati v Divači in v-Lokvi.
KDO BO IZPOSOJEVALEC ŠT. 1000?
Ob prvi obletnici samostojnega dela se je Ljudska knjižnica v Kopru odločila, da bo nagradila najmarljivejšega izposoj evalca. Kar precej jih je prišlo v poštev in izbira .med njimi ni bila lahka, kajti odločilno ni bilo le to, koliko je kdo v enem letu prebral, ampak tudi, kakšne knjige je prvenstveno bral: bolj ali manj dobre. Sicer moramo reči, da v naši dobi kar založbe skrbe za kakovost knjig. Od predvojnih knjig, ki jih je naša mlada knjižnica pogrešala, pa se trudimo, da kupujemo antikvarično le tista domača in tuja literarna dela, ki so zaradi svoje vrednosti nepogrešljiva.
Ob učiteljski konfer e Ti a
enci v Ilirski Bistrici
□ D	B
Pretekli mesece je bila v Ilirski Bistrici uradna učiteljska konferenca., Ne moremo reči, da je bila važnejša, kot so bile prejšnje — saj so vse konference velikega pomena za razvoj šolstva — vendar je dobro, če se širši krog ljudi seznani z glavnimi mislimi, ki so vznemirjale in še vznemirjajo naše uičteljstvo.
Učni1 uspehi posameznih šol ob prvem polletju nujno pritegnejo našo pozornost in vzbudijo tudi skrb. Med posameznimi šolami so namreč zelo velike razlike v številu učencev, ki so izdelali, saj niha uspeh med 98% in 17%, Gotovo je,
' «i ,
Kakor smo že pred časom poročali, je Slov. narodno gledališče v Trstu dalo v letošnji sezoni pobudo za »Gledališke ponedeljke«. Po tretji prireditvi, ki je bila v ponedeljek, 25. februarja, lahko trdimo, da je ta zamisel naletela na ugodna tla in se vedno bolj uveljavlja. Med udeleženci je bilo veliko število mladine, kateri je bil tokratni ponedeljek skoraj izključno posvečen. Na sporedu je bila namreč kot osrednja točka »Mladina v umetnosti«. Sodelovali so nekateri profesorji in učitelji, člani SNG ter pevski zbor Dijaškega doma.
Člani SNG so prikazali kratek odlomek iz mladinske igre »Srebrna lilija«, katere premiera je bila v četrtek, 28. februarja. Uprizoritev mladinske igre »Srebrna lilija«, ki je, kakor pravi njen avtor Hans Fitz »pravljična igra za otroke in vse one, ki so še lahko otroci«, je pripravil in zrežiral član SNG Joško Lukež; sceno pa je postavil Ivo Kuferzin, ki se je tako prvič javno predstavil. Premiera je bila v dvorani »Stadiona I. maj« pri Sv. Ivanu in je vsestransko zelo lepo uspela. Nastopali so ves ansambel SNG in še nekateri gojenci Igralske šole SNG. Pripomniti je treba, da je bila to prva uprizoritev te igre v slovenščini.
da so tega delno krive razlike v materialnih osnovah, domačem okolju, poučevanju, a glavni vzrok je gotovo različen kriterij ocenjevanja. Dokler ostane otrok na matični šoli, sam ne občuti posebne bridkosti tega dejstva — dobiva pač malo boljše ali slabše ocene — toda ob prehodu na gimnazijo je katastrofa nujna. 2e sam po sebi je prehod iz osnovne šole na gimnazijo težak, z neenotnim ocenjevanjem pa to še poslabšamo. Zaradi tega bi bile nujne medsebojne ho-spitacije, ki bi dovedle do enotnega kriterija ocenjevanja.
Ustavimo se še pri drugi, izredno boleči točki našega šolstva. Vsi vemo, da je pri nas obvezno osemletno šolanje, toda od vseh šoloobveznih otrok zaključi svoje šolanje v 4. razredu gimnazije ali 8. razredu osemletke le y4 otrok. Ali je mogoče, da ostale 3/4 niso zmožne za normalno delo in napredovanje, da jim-je nemogoče osvojiti znanje, ki je predpisano za vse? To gotovo ne drži, saj poznamo naše otroke in vemo, da jih je — obratno — vsaj 3/4 zmožnih zia normalno delo.
Kje so vzroki? Ali leži krivda na učiteljstvu? Nekaj morda, toda največ krivde je v našem šolskem sistemu, v naših učnih načrtih, ki so jih delali strokovnjaki v svojih kabinetih. Videli so samo snov, otrok pa je bil daleč nekje na cesti ah na polju, misel ni segla do njega. Videli so cilj — vsestransko razvitega človeka — določili so pot do cilja, pri tem pa pozabili na bistveno: na otroka, ki ga hočemo do tja pripeljati. Mi vsi smo videl; preveč le izobrazbeno vsebino, etično in estetsko vzgojo pa smo zanemarili. Tako je nemogoče razviti harmoničnega človeka,
Učiteljstvo se danes premalo zanima za psihologijo in pedagogiko, šole (učiteljišče, VPS ali univerza) pa dajo v tej smeri v glavnem le teoretično znanje, medtem ko je praktičnega (o poučevanju otroka, anketah) prav malo. Vsi čutimo problem, vemo, kje je boleča točka našega šolstva, ne smemo preko nje, z vsemi silami moramo delati za izboljšanje! Reforma našega šol-
Med pestro množico branja željnih članov smo iskali po enega pionirja, mladinca in odraslega. Ker smo mogli skromno nagraditi le tri, v to ožjo izbiro pa jih je prišlo več enakovrednih, bomo poleg nagrajencev imenovali tudi 10 naslednjih.
Najmlajši nagrajenec je učenec 4. razreda osnovne šole Milan Tavš. V odgovor na naše obvestilo o nagraditvi je kot prvi stavek napisal tole: »Najlepše se Vam zahvaljujem za veselo presenečenje, da ste me izbrali za nagrado. Res, knjige so moji najboljši prijatelji.«
Drugi nagrajenec je dijakinja 3. gimnazije Suzana Hrvatin. Kakor vsakemu normalnemu mladostniku, ji trenutno najbolj ugaja May in Verne in je pohlastala vse, kar je njunega pri nas našla. Od domačih pisateljev pa najraje prebira Franceta Bevka. Ima tudi nekaj •svojih knjig. Od časa do časa si ogleda kak film, med športi pa sta ji najljubša plavanje in odbojka. Za nagrado si je izbrala »Nemirnega Vikinga« danskega pisatelja Petra Freuchena.
Tretji nagrajenec, trgovska pomočnica Tončka Jensterle, ki je prišla k morju z Gorenjskega, prebije svoj skopo odmerjeni prosti čas pri knjigah, obiskuje tudi kino in gledališče. A knjige so le glavna ljubljenka njenega skromnega delovnega življenja. Začudena in v zadregi je sprejela obvestilo o nagraditvi.
Imenujmo končno še naslednjih deset najmarljivejših bralcev: dijak Aleksander Žerjal ter dijakinji Alenka Rožane in Astrid Brodnik, družina Klanjščkovih: dijaka Jože in Neva ter študentka medicine Meta z mamo Zdenko, tehnik pri »Ermi« Branko Vidic, uradnici Dana Ožbolt in Marija Zidar, učiteljica Klavdija Trošt, gospodinja Ilermina Rozin in uradnik Ivo Pišek.
Ta pregled naših bralcev smo izkoristili hkrati za miniaturno anketo: naše najmarljivejše bralce smo vprašali, katere knjige jih najbolj zanimajo, katere so napravile nanje najgloblji vtis, ali jih morda tudi sami kupujejo in si zbirajo lastno knjižnico, kakšne so njihove ostale kulturne potrebe in če imajo tudi sicer še kakšna posebna nagnjenja, n. pr. šport. Vabimo pa vse naše člane in ostale, naj se nam pri tej anketi pridružijo.
Pa vrnimo se še k podnaslovu našega poročila! Bližamo se naglo našemu tisočemu članu. Zanj obljubljamo tudi nagrado, kakor zdaj: knjigo po želji. Kdo jo bo prejel? Prav bi bilo, če bi to bil kak delavec ali kmet, kajti teh je med našimi bralci najmanj.	Enka
stva ni čudežen recept — začeti moramo pri otroku, pri praktičnem delu — ne zopet v kabinetih. Vključevanje otroka v delo, prilagoditev učnega načrta njegovim psihološkim sposobnostim, to je glavni princip. Zavedati se moramo, da je otrok živ organizem, ne pa kamen, iz katerega poljubno klešemo kip socialističnega človeka. N. K.
V	tem letu je dobila senožeška Svoboda precej podpore od občine in od okraja. Tovariš Sosič, ki je kot prizadeven član društva dobil Kosovelovo nagrado, je le-to poklonil društvu.
Društvo si bo skušalo pomagati sdmo, vendar nikoli ne bo imelo toliko finančnih sredstev, da bi zmoglo popraviti dvorano in urediti oder.	M. S.
KUD V STUDENEM PRI POSTOJNI
V	Studenem se zlasti mladina prav dobro zaveda, zakaj tudi na vasi toliko govorimo o prepotreb-nem kulturno prosvetnem udej-stvovanju. Uspeh svojega dela je pokazal pevski zbor, ki je nastopil za proslavo 29. novembra, dramska družina pa za silvestrovanje. Društvo šteje zdaj 35 članov, v odboru je precej mladine, kar je jamstvo, da se bodo vrste društva še pomladile.
Društvo v Studenem se je lepo izkazalo s proslavo 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Nastopil je mladinski pevski zbor, pomnožen s starejšimi pevci, reci-tatorji in pionirski pevski zbor. Proslave se je udeležilo okrog 200 ljudi.
Tako društvo počasi uresničuje sklepe, ki jih je sprejelo na zadnjem občnem zboru. Pripravilo ja proslavo 8. marca in dve uspeli predavanji, zdravstveno s sodelovanjem RK in potopisno. Poslušalci, ki jih je bilo nad 100, so bili zadovoljni in so izrazili željo, da bi radi kmalu spet slišali kaj podobnega.	-ih
SiP
Božidar Jakac: Poslednje zvezde, (barvni lesorez, 1953)
DALEČ OD CIVILIZACIJE
Naš jugoslovanski rojak Tibor Se-kelj, ki živi zdaj v Južni Ameriki, je podnaslovil svoje potopisno delo »Daleč od civilizacije« — »Življenje plemen ob Amaconki«. Opisuje pragozdove med Brazilijo in Bolivijo, ne-raziskovane valove zelenega pekla, divje zveri, neizmerne daljave ln skrivnostne reke, v vsem tem okolju razburljiva srečanja s primitivnimi indijanskimi plemeni. Razen teh pustolovščin pa opisuje avtor prizadevanja resnobnega raziskovalca, ki nas hoče seznaniti z zanimivostmi neraziskanih krajev. Mladinska knjiga je izdala to delo v zbirki »Globus«.
IZBRANO MLADINSKO DELO
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je posvetila posebno skrb bogatemu mladinskemu slovstvenemu delu Franceta Bevka in izdaja periodično njegova dela v posebni zbirki. Pred kratkim je izšel v tej zbirki deveti zvezek Bevkovih spominov pod naslovom »Otroška leta«. To drobcenio knjižico spominov je napisal Bevk že pred leti in izdala jo je Primorska založba »LIPA«. Sedanja izdaja je torej ponatis enega pslednjih in najbolj uspelih Bevkovih mladinskih del.
V knjigi je objavljeno šestnajst neposrednih in čustvenih črtic,, med katerimi so najboljše Ranjeno srce. Zlata roka, Moja prva knjiga in Mlečni zob. Pravzaprav pa je težko izbirati najboljše, kajti vse so prežete z neposrednim .podoživij anjem in umetniško prepričljivostjo.
Knjigo je ilustriral Štefan Planine.

V ŠMARJAH PRI KOPRU KLIJE NOVO ŽIVLJENJE
*
Pisma uredništvu
V	Šmarjah pri Kopru postaja vse bolj živahno. Tempo današnjega časa, ki ga narekujeta kmetijski in industrijski razvoj naših krajev, ne more iti neopazno mimo tega, od glavne ceste in večjih gospodarskih središč odmaknjenega slikovitega in starega slovenskega naselja.
V	zadnjem letu so zabeležili mar-sikakšen uspeh, bodisi v -tej ali oni veji družbene dejavnosti. Veliko je k temu pripomogel začetek obratovanja tovarne »ERMA«, ki bo dajala vse pomembnejše obeležje tej vasi.
KMETOVALCI
Prebivalci so večinoma kmetje, ki danes, tik pred začetkom pomladi, pripravljajo gnojila, obrezujejo trte in urejujejo tople grede za gojenje paradižnikovih sadik. Celo vrsto njiv, na katerih se je še lani bohotila detelja ali kakšna druga, gospodarsko manj pomembna kmetijska kultura, pripravljajo za sajenje paradižnikov. Zagotovljen odkup z določeno ceno in dokaj dobre lege zemljiških površin jih vzpodbujajo k preori-entaciji njihovega kmetijstva. Zate pridno kopljejo in pripravljajo umetna gnojila, ki jih pod ugodnimi pogoji nabavljajo v zadrugi na kredit. Težnja po intenzivni obdelavi zemlje jim je narekovala, da so odprli novo skladišče na križišču cest Puče-Koštabona, vedno večji kmetijski pridelki pa so zadrugo prisilili, da je začela graditi veliko odkupno bazo na križišču cest Šmarje—Gažon. V načrtu imajo tudi razširitev vinske kleti, saj sedanja ne zadošča več današnjim potrebam. Kmetov-mla-dincev je sicer v Šmarjah malo kajti večina mladincev in mladink hodi delat v tovarno. Zato tudi niso mogli ustanoviti kmetijsko-go-spodarske šole.
IN DRUŠTVA
Med društvi je najdelavnejša Ljudska tehnika. V preteklem letu je priredila tečaj ioto- in radio-ama-terjev ter dva avto-traktorska tečaja. TVD Partizan je zaživel šele pred meseci, vendar pa ima danes že štiri oddelke, ki redno vadijo. Največ uspeha so dosegli igralci namiznega tenisa, saj,. so v trobo-ju odpravili sicer oslabljeno koprsko ekipo s 3:2, ekipo JLA pa s 4:1. Šmarski odbojkarji pa so imeli za sedaj le malo sreče in bodo morali z nogometaši, ki se želijo letos pomeriti tudi z renomiranejšimi enajstoricami, prav pridno vaditi, če bodo hoteli poseči v borbo za boljša mesta v okrajnem merilu.
jim
V Drežnici in njeni okolici imajo večkrat neprijetnosti zaradi šibkega električnega toka. Zato tudi ne morejo popolnoma izkoristiti žago-cirkularko. Kmetijska zadruga je nabavila zanjo bencinski mo- ■ tor, ki pa ima tudi svoje muhe. Večkrat se namreč pokvari in mine precej časa, da ga zopet usposobijo za nemoteno koriščenje.
Na splošno pa se prebivalci teh krajev lahko pohvalijo z dobrim gospodarjenjem svoje kmetijske zadruge. Dobička člani-zadružniki ne razmetavajo, porabijo ga za razne regrele ter se stalno trudijo, da bi povečali kmetijsko proizvodnjo.
Na zadnjem zboru volivcev so razpravljali predvsem o krajevnih vprašanjih. Govorili so o težavah, ki jih imajo z organi za gozdarstvo, ker ti zasajajo nove gozdne nasade tam, kjer kmetje čistijo zemljišča za pašništvo. Pritožili so se tudi zaradi previsoke davčne obremenitve na les za domačo porabo, ker so zaradi tega močno ovirani pri rednih popravilih gospodarskih poslopij, oziroma morajo opravljati ročno žaganje. Imajo pa tudi težave z ureditvijo vodor voda v Dolnjih Ravnah. Na tem zboru volivcev so govorili tudi o dosedanjem delu njihovih upravnih in družbenih organov. -ot
Tudi kulturno-prosvetno delo v društvu »Branik« počasi oživlja. Šmarčani so bili znani kot dobri pevci in plesalci narodnih plesov, razen tega pa tudi kot' spretni lutkarji. Posebno ob večjih praznikih so prirejali uspele akademije. To kulturno-prosvetno delo je v preteklih letih nekoliko zamrlo, danes pa kaže, da bo zopet zaživelo s podvojeno močjo.
Imajo tudi knjižnico, ki jo bodo izpopolnili z novim čtivom. Precej domačinov pa je naročenih na časopise, predvsem pa na Prešernovo družbo.
PA ŽENE
Tudi žene, ki so se skrbno pripravile na proslavo 8. marca, bodo v kratkem organizirale tečaj za prvo pomoč, nato pa krojni tečaj in tečaj za vkuhavanje sadja ter zelenjave. Sklenile so tudi sodelovati pr.i ureditvi šolske kuhinje, namenjene učencem iz oddaljenejših krajev. Dela bi imele veliko, le časa je bolj malo, kajti najprej je skrb za družino.
SENADOLE
V Senadolah je bil v soboto zbor volivcev, na katerem so razpravljali o raznih gospodarskih in komunalnih vprašanjih. Predsednik krajevnega odbora Andrej Šajne je volivce seznanil z novimi predpisi o pokopališkem redu in o pokopaliških pristojbinah, ki so namenjene vzdrževanju pokopališč, Razen tega je navzoče seznanil tudi z delom občinskega ljudskega odbora, katerega odbornik je, in poročal o izvršitvi lanskega občinskega proračuna.
Na tem zboru volivcev so izvolili tudi krajevno komisijo za male asanacije in sprejeli sklep o predlogu, ki so ga naslovili na ObLO D.ivača, da bi honorarno zaposlili delavca, ki bi skrbel za vzdrževanje občinskih poti, predvsem tistih, ki so speljane po hribovitem terenu in so potrebno čestih popravil.
GORNJE VREME
Najvažnejša točka dnevnega reda nedavne seje krajevnega odbora v Gornjih Vremah je bila razprava o čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Ta akcija, trajala je nekaj mesecev, je dobro uspela in so skoraj vsa dela že zaključena. Pri čiščenju dn škropljenju sadnega drevja so sodelovali skoraj vsi sadjarji, tiste pa, ki se teh sadjarskih opravil niso lotili iz kakršnega koli vzroka, bodo opozorili na nujnost škropljenja sadnega drevja. Sadjarstvo v divaški občini je namreč zelo pomembna gospodarska panoga, ki pa je bila v zadnjih letih precej zanemarjena.
Krajevni odbor, vodi ga odbornik ObLO Divača Anton Zrnc, je tudi sklenil opozoriti prebivalce na temeljite preglede vodovodnih priključkov, da bi ugotovili in takoj odstranili vse okvare. Vaški vodovod je star ter ima močno izrabljeno napeljavo, zato so okvare česte, kar povzroča vašča-nom precej skrbi, V načrtu imajo tudi organiziranje prostovoljnega dela za premestitev javne vodovodne pipe, ker je mesto, kjer je sedaj nameščena, neprimerno. Razen tega so se člani krajevnega odbora pomenili tudi o prostovoljnem delu za popravilo krajevnih poti,
TEČAJI ZA IZOBRAZBO ŽENA V POSTOJNI
Pretekli teden je postojnsko Društvo za napredek gospodinjstva zaključilo gospodinjski tečaj. Udeležilo se ga je. 20 žena in deklet. Večina tečajnic je bila iz 'okoliških krajev, ki so oddaljeni od Postojne tudi do dve uri hoda. V kratkem bo to zelo delavno društvo priredilo še krojni in šiviljski tečaj. Zastopstvo tovarne šivalnih strojev »Singer« bo dalo na razpolago 10 šivalnih strojev,
IN ŠE MLADINA
Najbolj razveseljiva stvar v Šmarjah pa je, da mladina postopoma prevzema naloge starejših. Tako je v odboru Partizana nad polovico članov starih okrog 17 let, Verjetno najmlajši tajnik prosvetnega društva pa je prav v Šmarjah. saj še ni dopolnil sedemnajstega leta starosti. Delo teh mladincev je .proti pričakovanju zadovoljivo in se radi obračajo za nasvete k starejšim tovarišem. Veliko veselje so mladinci in mladinke, verjetno pod vplivom tamkajšnjega učiteljstva, ki je začelo študirati neko Molierovo komedijo, pokazali do gledališkega dela. Skupina 15 let starih je brez kakršnekoli pobude od drugod naštudirala, in to popolnoma samostojno, veselo enodejanko. Ta živahnost v delu mladine pa bo dosegla svoj višek ob Dnevu mladosti, ko bodo pokazali žetev sedanjih naporov. V kratkem: šmarska mladina daje posebno obeležje življenju in delu te vasi, ki se počasi, a dosledno razvija v eno izmed gospodarsko najpomembnejših središč koprske občine.	ZD
na katerih se bo izučilo za šivilje nad 50 že prijavljenih tečajnic.
Društvo za napredek gospodinjstva ima za prirejanje teh tečajev na razpolago prostore otroškega vrtca, ki pa so za te namene že nekoliko pretesni.	Ština
DREŽNICA POD KRNOM
Pred dvema letoma smo se zadnjikrat oglasili iz Drežnice pod Krnom. Takrat smo tudii zapisali, da obiskuje kmetijsko šolo le malo učencev. Danes pa je to vprašanje še bolj pereče. Kaže, da med mladino nf zanimanja za šolanje v tej šoli in najslabše je to, da tudi starši ne vplivajo na svoje otroke pri izbiri poklica in pri strokovnem izpopolnjevanju v kmetijskih opravilih. Pričakovati je, da bo aktiv mladih zadružnikov, ki ga nameravajo letos ustanoviti, močno vplival na tolmačenje pomena te šole, ker je kmetijstvo v tem predelu pomembna gospodarska panoga.
Drežniški mladinci so se že pred časom seznanili z nalogami prostovoljnega gasilstva. Imeli so že nekaj vaj in se sedaj vključili v novoustanovljeno gasilsko društvo. Le-to si bo v kratkem nabavilo nekaj najnujnejših gasilnih potrebščin, ko pa bo urejena vodna mreža, bodo prostovoljni gasilci lahko ob vsakem času uspešno nastopili proti požarom,	-ot
V PIRANU 114 MLADINCEV — NOVIH ČLANOV PREŠERNOVE DRUŽBE
V .počastitev slovenskega kultur-neg praznika, ki ga slavimo vsako leto ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, je učiteljstvo piranske osnovne šole organiziralo med šolsko mladino široko akcijo za zbiranje članov Prešernove družbe. Uspeh te akcije je bil, da se je prijavilo 114 mladincev in mladink. Najuspešnejša med zbiratelji novih članov je bila tovarišica Marija Mesič, ki je v IV. a razredu vpisala v Prešernovo družbo 50% vseh učencev tega razreda. A.
ZA ZDRAVJE NAŠIH OTROK
Izvidi zdravniških pregledov šoloobveznih otrok na osnovni šoli v Piranu kažejo, da je nekaj otrok, ki imajo slabo držo telesa, ploske noge ali celo ukrivljene hrbteni ce. Zato je učiteljski zbor piranske osnovne šole sklenil na predlog zdravniikov-specialistov organizirati posebne fizkulturne vaje za take šolarje. Vaje vodi učiteljica Iva Slamnik. Na roditeljskem sestanku pa bodo starši poučeni o načinu izvajanja teh vaj z ozirom na to, ker jih bodo otroci lahko opravljali doma pod nadzorstvom staršev. Organizatorji so prepriča-
Tovariš urednik!
Vsak dan beremo, pa tudi sami na svojih žepih opažamo, da so maloprodajne cene mesa znatno previsoke v primerjavi z odkupno ceno živine. ¡Medtem ko prodajajo drugod govedino po 180 in 200 dinarjev za kilogram glede na kvaliteto, jo mesarji na Kobariškem nudijo po 220 dinarjev, ne oziraje se, oe je ta najslabše vrste, s kostmi In žilava ali če je prvovrstna. Kaže, da na tako poslovanje vpliva prodaja boljših kosov mesa potrošnikom iz tujih krajev, domačini pa se morajo zadovoljiti z ostanki. Pri tem pa se mesarji na Kobariškem radi izgovarjajo, češ danes dobro — jutri slabše in obratno, a pri tem nikdar ne pripomnijo: danes dražje — jutri ceneje.	Potrošnik
Tovariš urednik!
Imam 15 let in sem hčerka padlega borca NOE, z materjo živiva na majhni kmetiji v Kocjančičih pri Pridvoru. Pred mesecem mi je zbolela mati in so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se še sedaj zdravi. Tako sem ostala brez stalnih sredstev za preživljanje. Krajevni odbor Zveze borcev v Pridvoru pa je opazil moj težak socialni položaj ter je pri občinskem odboru Zli v Kopru posredoval za podporo, ki me je rešila
ni, da bo med starši zanimanje za pravilno rast njihovih otrok in da bodo pomagali organizatorjem pri delu,	A.
POGOVORILI SO SE O NALOGAH
V petek, 1. marca je bil v Pridvoru, bivšem Sv, Antonu pri Kopru, sestanek vseh predstavnikov krajevnih množičnih organizacij, Na tem sestanku so razpravljali o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih ter o izvajanju sklepov portoroškega posvetovanja članov ZK koprskega okraja, kakor tudi o zaključkih občinske konference ZK, ki je bila pred dnevi v Kopru. V živahni razpravi je sodeloval tudi sekretar okrajnega komiteja ZK Albert Jakopič-Kajtimir, ki je sestanku prisostvoval kot gost. Navzoče je opozoril na nekatere značilnosti našega gospodarskega in političnega življenja ter odgovarjal na številna vprašanja.	V. T.
DOLNJE LEŽEČE
Da bi .popravili krajevne poti na območju Dolnjih Ležeč, bo tamkajšnji krajevni odbor zaprosil ObLO Divača, da prevzame stroške za nabavo vsaj 160 kub. metrov gramoza, ker so prebivalci pripravljeni sodelovati pri teh delih s prostovoljnim delom. Ta krajevni odbor, ki je 24. februarja na svoji redni seji razpravljal o nekaterih najvažnejših krajevnih gospodarskih vprašanjih, je obravnaval tudi neredno dobavo borovcev za domačo uporabo. Kmetje bi namreč morali dobiti 20 kub. metrov borovcev, vendar pa so prejeli le polovico odobrene količine. Zato so predlagali, naj bi lo-
Na kraški planoti in v tistem delu Slovenske Istre, ki jo povezuje železniško omrežje, se zopet vrstijo gozdni požari. Pretekli petek je iskra iz dimnika lokomotive povzročila v Podgorju več 100,000 dinarjev škode. Gorel je mlad borov nasad. Istega dne je nepreviden avtomobilist med Petrinjaml in cestnim križiščem Podgorje— Črni kal vrgel gorečo vžigalico v suho travo ob cesti, ki je pričela goreti. Burja pa je razpihala plamen s tako naglico, da je v nekaj sekundah nastalo na površini približno enega ara pravcato ognjeno jezero,'Iti se je grozeče širilo proti pogozdenim kompleksom.
V soboto približno opoldne pa je izbruhnil požar v enem izmed najlepših, komaj sedem let starih borovih gajev, ob trasi nove ceste v Kozini. , Cestne delavce je namreč ' zeblo in so si zakurili preblizu roba gozda, v katerem je v burji šelestela skoraj do kolen
najhujših skrbi za življenje. Dobila sem denar in blaga v skupni vrednosti okrog 12.000 dinarjev. Zaradi te njihove pozornosti sem jim iskreno hvaležna, srečna pa sem, ker so se člani krajevnega in občinskega odbora Zveze borcev zavzeli za otroka njihovega padlega soborca. Tega njihovega človekoljubnega dejanja se bom vedno hvaležno spominjala.
Gracijela Skorja
lvocjančičl pri Pridvoru
Tovariš urednik!
Prebivalci Rižane, Črnega kala, Ro-zarja, Štepanov, Gabrovice in Ospa se pritožujejo, da v Kopru na avtobusni postaji zaman čakajo, da bi se-po svojih opravkih lahko vrnili z avtobusi domov. Avtobusi na dolgih progah jih največkrat ne vzamejo, ker so skoraj vedno polno zasedeni. Dogaja se, da morajo včasih čakati od poldne do večera, pa še ne dobijo mesta. Prav bi bilo, če bi avtobusno podjetje v Kopru, ki vzdržuje zvezo 7. Dekani večkrat dnevno, podaljšalo-to progo do Iližane, Mostičja pod Kubedom in do Črnega kala. Od tam bi se avtobus vračal po novi cesti nazaj v Koper. S tem bi bilo nstre-ženo večjemu številu potnikov iz omenjenih vasi, ki imajo pogosto opravke v Kopru.	A. p.
garji čimprej označili borovce, ki bi prišli v poštev za posek. Ob tej priložnosti so še predlagali, naj bi kmetje dobili tudi les od borov-cev-samosevcev, ki jih bodo posekali zaradi razširitve pašnikov. To razširitev je že odobrila občinska komisija za razmejitev kmetijskih in gozdnih površin in kmetje upajo, da bodo s tem predlogom uspeli, saj potrebujejo les za postavitev podov v hlevih.
-er
PIRAN
Dom onemoglih v Piranu je te dni prešel iz pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora v pristojnost ObLO Piran. Lani je uprava doma s smotrnim gospodarjenjem znižala oskrbovalnino za okrog 1000 dinarjev mesečno. Oskrbovanci so dobro preskrbljeni in zadovoljni z življenjem v domu. Večina med njimi je slabega zdravja in je navezana na posteljo. Lani so dom preuredili ter nabavili novo opremo in dvojna okna v spalnicah.	M. C.
SENOŽEČE
Dramatska skupina DPD Svoboda iz Senožeč se je v soboto in nedeljo predstavila z dobro odigrano trodejanko »Poslednji mož«. Delo je zrežiral Ivan Pegan, ob vsestranski pomoči učiteljice Marije Sosič. Igralci so se v študij vlog temeljito poglobili in zaigrali z uspehom. S tem delom bodo še ta mesec gostovali v Divači in v Lokvi.
V nedeljo pa bo v Senožečah nastopil znani Avsenikov kvintet iz Ljubljane s solistoma Dano Fi-lipličevo in Francem Korenom ter gledališkim igralcem Janezom Rohačkom.	-er
visoka suha trava. V petnajstih minutah je nastala velikanska škoda.
Zadnji čas so gozdni požari, na območju občine Hrpelje skoraj na dnevem redu. Prebivalstvo se sprašuje, kdaj bo železniška uprava opremila dimnike lokomotiv s takšnimi iskrolovci, da bodo z ogromnimi žrtvami doseženi uspehi pogozdovanja varni pred požigi. Uničenih pogozdenj ne more nadomestiti odškodnina, ki jo mora železniška uprava vplačati vsako leto v sklad za pogozdovanje Krasa. Kajti namen trudapolnega pogozdovanja ni samo v tem, da bi na Krasu že v doglednem času zopet zrasli zeleni gozdovi takšni, kakor so bili nekoč, da bi se ustvarila naravna zaloga' lesa, marveč, da bi novi gozdovi spremenili na kraško-istrski planoti tudi klimatske ter vegetacijske razmere,'kar je velikega gospodarskega pomena.
' ■	" ' " J. Z.
Bit
Prvo marčno nedeljo so izrabili goriški in furlanski smučarji za številne prireditve na idealnih smučiščih Matajurja, Goriški Partizan je namreč organiziral na severnih pobočjih Matajurja meddruštvena tekmovanja za člane in pionirje, na južni strani Matajurja pa je priredil italijanski smučarski klub iz Vidma veleslalom, ki se ga ja udeležilo tudi sedem najboljših goriških smučarjev.
Meddruštvenih tekmovanj na naši strani so se udeležili člani in pionirji iz Livka, Kobarida in Tolmina. Nastopilo je 75 tekmovalcev v alpskih disciplinah, pionirji ter pionirke pa so tekmovali tudi v tekih. Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji:
Veleslalom (člani), 400 m dolga proga z 22 vratci in 185 m višinske razlike: 1, Anton Faletič 43,2, 2. Cvetko Kutin 43,6 (oba Livek).
Veleslalom (mladinci): 1. Lado Faletič (Livek) 38,05, 2. Marijan Faletič (Livek) 39.02.
Veleslalom (ml. pionirji), 200 m dolga proga, 12 vratc, 75 m višinske razlike: 1. Jože Medved 33,2, 2. Marko Hrast 38,2 (oba Livek).
Veleslalom (st. pionirji): 1. Viktor Faletič 38,8. 2. Anton Medved 40,8 (oba Livek).
Tek na 1.500 m dolgi progi (st. pionirji): 1. Jordan Rot (Kobarid) 7,00, 2. Viktor Faletič (Livek) 7,5.
Teki na 1.000 m (st. pionirke): 1. Majda Mašera, 6,50, 2. Jožica Medved 7,17 (obe Livek).
Teki na 1.000 m (ml. pionirji): 1. Marijan Miklavčič 6,26, 2. Vlado Perica 7,17 (oba Kobarid).
Po zaključku prireditve so pionirji iz Livka prejeli prehodni pokal goriškega okrajnega sveta za kulturo in prosveto, srebrni plaketi pa sta dobila livška pionirja Viktor Faletič in Marko Hrast. Med najboljše člane in mladince pa so razdelili tudi več praktičnih daril. Ob tej priložnosti je treba pohvaliti livški Partizan, ki je organiziral uspelo kulturno prireditev in družabni večer za udeležence tekmovanj, hkrati pa je skupaj z upra-viteljstvom tamkajšnje šole zelo
TELESNA VZGOJA
V	PIRANU IMAJO TEŽAVE
Z VADITELJSKIM KADROM
Na občnem zboru TVD Partizan v Piranu so ugotovili, da imajo največ težav zaradi pomanjkanja vaditeljskega kadra. Temu vprašanju bodo letos posvetili vso pozornost, hkrati pa so opozorili, da bo moral biti novo izvoljeni odbor mnogo bolj delaven, kakor pa je bil prejšnji.
Letos bo piranski Partizan posvetil vso pozornost razen splošni vadbi tudi igram z žogo ter morskim športom (plavanje, jadranje in veslanje).	M. C.
NOGOMET PULA —KOPER 4:1 (3:0)
V	nedeljo je bilo v Kopru prijateljsko srečanje med domačim moštvom in Puljčani. Gostje so zasluženo zmagali s 4:1, predvsem za-Tadi boljše kondicije in večje odločnosti v zaključnih akcijah, medtem ko so bili Koprčani v polju enakovreden nasprotnik. Častni gol za domače moštvo je zabil Rozman.
MALI ROKOMET BUJČANI USPEŠNEJŠI NA TURNIRJU V KOPRU
Pred okrog 500 gledalci so Koprčani v nedeljo priredili prvi turnir v letošnji sezoni. Nastopile so moške in ženske ekipe iz Kopra, Buj in Reke (Orient).
Med moškimi ekipami so Bujča-ni z odlično igro premagali Orient z 18:15 in Koper z 19:12 in zasluženo osvojili prvo mesto. V borbi za drugo mesto, je Orient premagal Koper z 20:10.
Med ženskimi ekipami pa so se najbolj odlikovale Rečanke, Iti so premagale Koper z 8:6, Buje pa z 9:1. Drugo mesto so zasedle Koprčanke, ki so sicer igrale z Bujami neodločeno 7:7, vendar je odločila precej boljša razlika v golih v njihovo korist.
lepo postregel pionirje s toplimi pijačami in prigrizkom.
Mnogo dobrih besed lahko rečemo tudi na račun organizacije veleslaloma na italijanski strani Matajurja. Naše smučarje so v Čeda-
PRIREDITVE NA GORIŠKEM
V Idriji, kjer je sedež goriškega okrajnega šahovskega odbora, so te dni zaključili okrajno mladinsko prvenstvo. Prvo mesto je osvojil Idrijčan Viktor Crnobrnja, trije mladinci pa so si priborili tretjo kategorijo.
Ze to soboto pa se bo začel v Kanalu turnir za okrajno prvenstvo članov, ki se ga bo udeležilo 12 najboljših goriških šahistov. Nastopili bodo najbolje plasirani ša-histi s klubskih prvenstev, medtem ko imajo tretjekategorniki pravico direktne udeležbe.
Prihodnji mesec pa bodo organizirali okrajno žensko prvenstvo. Zmagovalke tega turnirja se bodo pomerile z najboljšimi igralkami koprskega okraja za naslov ženskega šahovskega prvaka Primorske.	S. L,
du zelo lepo sprejeli in jim izkazali prisrčno športno gostoljubje. Imeli pa so precej težko delo, ker so se morali pomeriti z najboljšimi tekmovalci iz Čedada, Vidma in Trsta, slabe snežne razmere pa so jim letos onemogočale redne treninge.
Tekmovalna proga v veleslalomu je vodila z vrha Matajurja z višine 1640 metrov, v dolžino 2.500 m in z višinsko razliko nad 500 metrov. 62 tekmovalcev, ki so tekmovali v dveh skupinah, je moralo prevoziti skozi 30 vratc. ■
Najboljši uspeh sta dosegla Pod-gornik in Zvan, ki sta zasedla v ekipnem plasmaju 4. mesto in osvojila pokal Coppa CEAB — Udine, Med posamezniki so se uvrstili v prvi skupini Davorin	na 7.
mesto s časom 2,38,3, Peter Pod-gornik na deveto mesto (2,43,3) in Franc Strm na 14. mesto (2,55,4). Zmagovalec v prvi skupini je bil Gianni Cotterli iz Vidma s časom 2,20,8, v drugi skupini pa Tržačan Nerone Goos s časom 2,46. Naši tekmovalci so prejeli razen pokala tudi nekaj lepih praktičnih daril.
V nedeljo, dne 17. marca, bo na naši strani Matajurja tradicionalni smuk, ki se ga bodo udeležili tudi italijanski gostje.	J. P.
V POSTOJNI JE PREMALO ZASTOPANA
Na rednem občnem zboru TVD Partizan v Postojni so ugotovili, da je v društvu najbolj aktivna dijaška mladina, medtem ko je vajenska in kmečka mladina slabo
NAMIZNI TENIS V SOBOTO IN NEDELJO PROPAGANDNI TURNIR V KOPRU
Namiznoteniška podzveza koprskega okraja bo priredila v soboto in nedeljo (9. in 10. marca) v Kopru propagandni turnir za odprto prvenstvo Kopra. Vabila so poslali vsem društvom na Primorskem, največje zanimanje pa je za nastop Novogoričanov, ki so v zadnjih mesecih zelo napredovali. Na turnirju bodo nastopili moški, ženske, mladinci in mladinke v vseh disciplinah (posamezniki, dvojice in ekipe), V soboto bo začetek ob 17. uri, v nedeljo pa ob 8, Prireditev bo v telovadnici slovenske gimnazije v Kopru.
zastopana. Društvo šteje trenutno 531 članov.
Lani so člani sodelovali na številnih tekmovanjih, zelo aktivni pa so bili tudi pri gradnji novega stadiona, kjer so s prostovoljnim delom prispevali dva in pol milijona dinarjev. Da bi lahko društvo še bolj razširilo svojo dejavnost, pa bodo morali prej ali slej misliti na zgraditev moderne telovadnice.
Na občnem zboru so za uspešno delo pohvalili vaditeljski zbor ter upravni odbor.
BALINANJE ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE NA PRIMORSKEM
Na Primorskem bodo v kratkem organizacijsko utrdili balinarski šport ter sestavili koledar letošnjih prireditev, Ze ta mesec bo v Sežani ustanovni občni zbor odbora za balinanje za koprski okraj, podoben odbor pa bodo ustanovili tudi v Novi Gorici za goriški okraj.
S A H
PRVENSTVO KOPRA IN IZOLE
Na turniju za letošnje prvenstvo Kopra so doslej odigrali 10 kol. Zaradi večjega števila odloženih partij pa je položaj na tabeli še nejasen. Trenutno vodi Renko s sedmimi točkami iz desetih partij pred Žavcem, ki ima 6 in pol točke iz sedmih partij, in Habičem s 6 točkami iz sedmih partij. Na naslednjih mestih sta Erjavec s 4 in pol točke iz šestih partij in Srdoč s 4 točkami iz sedmih partij.
Na turnirju za prvenstvo Izole pa so odigrali 3 kola. Udeležba igralcev (16) je doslej največja po osvoboditvi. Po tretjem kolu vodijo Cah, Nardin, Marolt in Raž-man z dvema točkama. Po točke in pol pa imata Dolinšek in Mihna.
ŠOFERJI — AVTOMEHANIKI POZOR!
Združenje šoferjev in avtomeha-nikov v Kopru bo priredilo tečaj za kvalificirane in visoko kvalificirane šoferje in avtomchanike od 8. marca do 14. maja 1957.
Tečaj bo v prostorih slovenske gimnazije v Kopru po naslednjem vrstnem redu: vsak torek od 17. do 21. ure, vsak petek od 17. do 21. ure in vsako nedeljo od 8. do 12. ure. Ker v okraju Koper niso urejene kvalifikacije te stroke, je tečaj obvezen za vse šoferje naslednjih kategorij:
kategorija B — kvalificiran, kategorija C — vis, kvalificiran kategorija D — vis. kvalificiran Prijave sprejemamo po telefonu štev. 233.
Ansambel GSP bo uprizoril igro A. Gehrija »Šesto nadstropje«, in sicer:
v petek, 8. marca, v Kopru (izven), v soboto, 9, marca, v Humu, v nedeljo, 10. marca, v Medani, v ponedeljek, 11. marca, v Tolminu, v torek, 12. marca v Kobaridu, v sredo, 13. marca, v Mirnu, v. četrtek, 14. marca, v Novi Gorici, v petek, 15. marca, v Sempasu, v soboto, IG. marca v Prvačini, v nedeljo, 17. marca, v Vipavi. Vse predstave bodo ob 20. uri.
NEDELJA, 10. marca 8,00 jutranji koledar in objave — 8.10 Kmetijska oddaja — 14.00 Glasba po .željah — 15.00 Vesti — 15.10 Za prijetno popoldne — 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Pustne šege na Cerkljanskem.
PONEDELJEK, 11. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13.45 Petnajst minut ponedeljkovih popevk — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 športni pregled — 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki — 15.00 Vesti — 13.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Ruske narodne izvaja na harmoniki R. Hro-vat.
TOREK, 12. marca
7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13.45 Torkov operni oder (arije, dueti, zbori) — 14,30 Gospodarska oddaja: Preskrba z elektriko na Koprskem — 14.40 Lahka orkestralna glasba — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev.
SREDA, 13. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13,45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14.40 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Muzeji narodne osvoboditve na Primorskem — 14.40 Slovenske narodne pesmi iz Benečije v priredbi R, Orla poje ljubljanski komorni zbor p. v. M. Skoberneta — 15,25 Petnajst minut češke godbe p. v. Boruta Lesjaka.
ČETRTEK, 14. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13.45 Glasba po željah — 14.30 Igrajo orkestri A. KostelanetZ, G. Melachrino, C. Shadwell in D. Rose — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Spored domoljubnih pesmi izvajajo razni ansambli.
PETEK, 15. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti m-komentar — 13.45 Petnajst minut partizanskih pesmi — 14.00 Tisoč in en takt . . . (pisan spored . orkestralne in solistične glasbe — 14.30 Beležke radijskega reporterja — 14.40 Vedre melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Venček narodnih izvaja ansambel M. Stan-teta.
OBVESTILO
Čitalnica Študijske knjižnice v Kopru bo od 5. marca 1957 dalje odprta dnevno od 14. do 19. ure.
MALI OGLAS BRIVSKO-FRIZERSKI SALON na prometni točki v Kopru prodam
zaradi bolezni. Vprašati v Piranu, Bolniški kolovoz l/II.
Podjetje za snemanje filmov »VIBA - FILM« v Ljubljani izjavlja, da tovarišica Breda Pater n ost ni pooblaščena s strani podjetja za izvrševanje kakršnihkoli poslov pri pripravah za dokumentarno-propagandni film o koprskem okraju. Prosimo vse ustanove in podjetja, da smatrajo njene obiske ali ponudbe kot nepotrebne in brezpredmetne.
Za pusta je bilo pri nas v Kopru res veselo.. Mislim, da mi boste to radi potrdili, vsi, ki to veste. Vse je šlo v maškare, celo elektrika. Celo uro ni nihče vedel, kod se potika. Niti dežurna snažilka ni mogla dati nobenih verodostojnih informacij. In še to lahko rečem, da so bili redki, ki so zamudili priložnost, da se ga spet enkrat pošteno nakrešejo,
Medtem nam je maloobmejni promet prinesel nekaj novega. Gre za nov izraz, ki se bo, kot kaže, kaj kmalu uveljavil v mesarski praksi. Bom precej povedal. Slučajno sem bil v mesnici, ko je vstopila neka že priletna ženica. Rada bi dobila kilogram mesa. Mesar jo je vljudno vprašal, kakšno želi: za juho, za pečenko itd. Naštel je vse po vrsti od najslabšega do najboljšega. Ona pa se je kratko odrezala: »Takšno za Trst!« Tako, vidite, je maloobmejni promet obogatil našo blagovno nomenklaturo v mesarski maloprodaji. Priporočam vsem, ki bi radi dobro meso, da uporabljajo le novi izraz in ne bodo razočarani.
Ni dolgo tega, ko sem imel v precepu naš koprski kino. Zato mi je kar nerodno, da se moram spet ukvarjati z njim. Toda navsezadnje res ne morem prav nič, če imajo tako trdo kožo, da jim ne pri-
dem do živega. Ne samo, da se tista krojaška reklama, Ivi"ima med drugim tudi prelepo geslo: »Vaše zadovoljstvo, naša kvaliteta!« še zmeraj šopiri na platnu, celo že zdavnaj pozabljeno veleblagovaoni-co so spet privlekli od nekod. Čudoviti so tudi prevodi: Put u praisto-riju — Pot v praistorijo. Tem res ne morem očitati, da bi se preveč oddaljili od originala. Naravnost očarala pa me je objava domače proizvodnje: »Jutri predvajamo matinejo. Sklopljen program za mladino.« Pri priči sem postal tako radoveden, da sem šel sam pogledat, čeprav že lep čas nisem več mladinec. Spored je popolnoma ustrezal .objavi, ki pa je po mojem imela le en »1« preveč v tekstu. Kar sami poskušajte ugotoviti kateri.
Tudi v Trgovskem domu so vam kampeljci. Pred nekaj dnevi se je pri njih oglasila moja Juca, ki bi bila rada kupila nekaj vaz za cvetje. »O, seveda,« so rekli, »prav lahko jih dobite, a vzeti morate tudi toliko umetnega cvetja, kolikor jim po formaciji pripada.« Vezana trgovina je čedna zadeva. O tem smo se prepričali že pred leti. Zato bodo po mojem tudi tiste vaze še dolgo privezane, kjer so. Vsaj toliko časa, dokler se ne bo kdo spomnil in vtaknil tisto cvetje, ki ga nihče ne mara, za klobuk
nabavnemu, vaze pa dal v prodajo ob normalnih pogojih.
Korte, Redkokdaj se vidimo, pa vendar ne pozabim nanje. Zadnjič sem bil tam navsezgodaj zjutraj. Lilo je kot iz škafa, pred Zadružnim domom pa najmanj sto ljudi, ki so se tiščali k zidu in čakali na avtobus. »Kaj res ne morete urediti, da bi vam nekdo vsaj vežo odprl ob takem vremenu, če že nimate čakalnice?« sem jih vprašal. Potem sem pa zvedel, da je avtobus še na slabšem. Ta stoji vso noč zunaj.
V tej vasi sem videl še to, kako skrbno vzgajajo bodoče kadre, ki bodo podprli naše gostinstvo. Gostilna je bila polna »možakov«, med katerimi štirinajstletniki niso bili nikakršna izjema. Tolkli so briškolo, da je bilo veselje, vse dokler jih opolnoči le niso vrgli ven. Zaradi tega, ker takrat zaprejo. Sicer pa niso bili nikomur napoti.
Nato sem stopil še v Piran, kjer so mi uslužbenci nekaterih ustanov povedali, kako bi bilo lepo, če bi ne bilo proračunske kontrole. Ta jim je v želodcu, ker jih je izgnala iz toplih gnezdeč v Metro-polu in Centralu ter jim povrhu naložila še povračilo stroškov, ki so jih prizadejali svojim ustanovam s svojim hotelskim razpoloženjem.
Mimogrede sem se oglasili tudi pri mesarjih. Ko sem vstopil v upravo, je blagajničarka pravkar izplačevala plače vsem trem direktorjem podjetja — prejšnjemu, sedanjemu in bodočemu. No, no, sem rekel, tu pa res ni stiske glede
OBVESTILO
STANOVANJSKA UPRAVx\ V KOPRU obvešča vse lastnike, upravitelje in najemnike stanovanj, da vrši kontrolni popis in kategorizacijo stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju občine Koper. Glede na to so vse prizadete stranke dolžne tem organom pokazati zadevne prostore, kakor tudi dokumente, ki se nanašajo na najemne razmere teh prostorov in jim nuditi vso pomoč.
Hkrati apeliramo na manj članske družine, ki zasedajo več sobna stanovanja, da le-ta menjajo za manj sobna, oziroma za stanovanja z manjšo površino, in s tem pripomorejo k ublažitvi stanovanjske krize v Kopru. Interesenti naj se zgla-sijo na Stanovanjski upravi v Kopru.
vodilnega osebja. Zato pa tudi vse teče kot ura.
Preden sem odšel, sem še okoliškim kmetom povedal, da bi občina mnogo laže shajala, če bi bili tako pridni pri plačevanju davkov, kot so pri prodaji svojih pridelkov na tržaškem trgu.
Nazaj grede pa sem se ustavil v Izoli. Tam so me takoj pograbili domači peki in mi naročili, naj ne pozabim povedati mlinarjem v Ri-žani itn v Ajdovščini, da imajo v Izoli dovolj vode in da jim je ni treba pošiljati med moko. Naročilo bom prav rad opravil, zlasti še, ker vem, da se jim bom zelo prikupil. Mlinarjem namreč.
Vsem pa lep pozdrav,
vaš Vane

HEMINGWAY

POSLOVENIL RADO BORDON
EHEST
»Zares si čudovita.«
»Ne, nisem. Toda ne smeš se vznemirjati, dragi. Potrudila se bom, da ti ne bom povzročala težav. Vem, da sem ti zdaj povzročila skrb. Toda mar nisem bila vse doslej dobro dekle? Saj nisi niti slutil tega, kajne?«
»Ne.«
»Vselej bo tako. Ti se pač nikakor ne smeš vznemirjati. Vidim, da si v skrbeh. Kar nehaj s tem! Kar takoj nehaj! Bi kaj popil, dragi? Vem, da postaneš vselej dobre volje, če kaj poPiješ.«
»Ne. Saj sem dotaTe volje. In ti si zares čudovita.«
»Ne, saj ni res. Toda storila bom vse, da bi bila s teboj, če se boš odloČil, da nekam pojdeva. V oktobru je menda zares lepo. Čudovito bo nama, dragi, in ko boš na fronti, ti bom vsak dan pisala.«
»Kje pa boš ti?«
»Ne vem še. Vsekakor nekje, kjer bo čudovito. Se bom že za vse pobrigala,«
Nekaj časa sva bila tiho in brez besed, Catherine je sedela na postelji in jaz sem jo gledal, toda nisva se dotaknila. Bila sva narazen kakor tedaj, kadar nekdo stopi v sobo in si ljudje prizadevajo, da bi ohranili samozavesten videz.
Stegnila je roko in prijela mojo.
»Saj nisi jezen, dragi, kajne?«
»Ne.«
»In se ne počutiš, kakor da bi bil ujet?«
»Morda nekoliko. Toda ujet od tebe.«
»Nisem mislila tako. Nikar se nc delaj neumnega. Mislila sem, ujet na sploh.«
»Ljudje se zmeraj počutimo biološke ujeti.«
Bila je precej časa odsotna v mislih, nc da bi se bila premaknila ali umaknila svojo roko.
»Zmeraj ni lepa beseda.«
»Oprosti mi.«
»Že prav. Toda, da veš: nikoli nisem imela otroka in nikoli nisem nikogar ljubila. Poskušala sem vselej biti takšna, kakršno si si me želel, ti pa potem izustiš .zmeraj'.«
»Najrajši bi si prcgriznil jezik,« sem rekel.
»Oh, dragi!« je rekla, kakor bi se bila vrnila od nekod daleč. »Ne smeš biti jezen name.« Spet sva bila skupaj in najine samozavesti ni bilo več. »Midva sva zares eno in med nama ne sme biti, da se zavestno ne bi hotela razumeti.«
»Tega ne bova počela.«
»Toda ljudje to počno. Ljubijo se in zavestno nočejo razumeli drug drugega. In potem se prepirajo in nenadoma niso več eno.«
»Midva se ne bova prepirala.«
»Ne smeva se. Zakaj samo midva sva, na svetu pa so vsi drugi. Če bi prišlo med naju kar koli, naju ne bi bilo več in naju bi uničili.«
»Ne bodo naju uničili,« sem rekel. »Zakaj ti si silno pogumna. Pogumnim pa se nikoli nič ne zgodi.«
»Pač pa tudi oni umrejo.«
»Toda samo enkrat.«
»Ne vem. Kdo je to rekel?«
»Bojazljivcc umre tisočkrat, pogumni pa samo enkrat.«
»Prav zares. Kdo je to rekel?«
»Ne vem.«
»Najbrž kak bojazljivcc,« je rekla. »Nekdo, ki je marsikaj vedel o bojazljivcili, a ničesar o pogumnih. Junak morda umre dva tisočkrat, čc je pameten. Samo da o tem ne govori.«
»Ne vem. Težko je vedeti, kaj se dogaja v glavi hrabrega človeka.«
»Da. Prav zato je še naprej hraber.«
»Ti si prava avtoriteta.«
»Prav imaš, dragi. Saj sem si to tudi zaslužila,«
»Pogumna si.«
»Ne,« je rekla. »Toda rada bi bila.«
»Jaz pa nisem,« sem dejal. »Vem, koliko veljam. Intel sem dovolj priložnosti, da se prepričam o tem. Sem pač kot igralec baseballa, ki tolče do dve sto trideset in ve, da čez to ne more.«
»Kakšen igralec baseballa pa je to, ki tolče do dve sto trideset? To je slišati prav presenetljivo.«
»Prav nič. To lahko doseže v baseballu vsak povprečen igralec.«
»Toda to je vendarle dober igralec,« me je dražila.
»Zdi se mi, da sva oba domišljava,« sem rekel. »Toda ti si hrabra.«
»Nisem. Vendar upam, da bom.«
»Oba sva pogumna,« sem dejal. »Če pa kaj popijem, sem sploh zelo hraber.«
»Prav čudovita sva,« je rekla Catherine. Stopila je k omari ter prinesla konjak in kozarec. »Napravi požirek, dragi,« je rekla. »Bil si silno dober.«
»Prav zares mi ni do pijače.« .
»Samo kozarček,«
»Prav.«
Nalil sem konjaka v veliki kozarec do tretjine in spiL
»To je bilo pa kar precej,« je rekla. »Vem, da je konjak za junake. Toda ne smeš pretiravati.«
»Kje bova živela po vojni?«
Najbrž v kakem zavetišču za starčke,« je rekla. »PrecI tremi leti sem prav otročje mislila, da se bo vojna končala pred božičem. Toda zdaj menim, da bo najin sin postal še polkovnik.«
»Morda bo postal general.«
»Če gre za stoletno vojno, bo lahko preizkusil oba čina.«
»Ne bi tudi ti srknila požirek?«
»Ne. Tebe, dragi, napravi to vselej srečnega, meni pa se samo začne vrteti v glavi.«
»Kaj nisi nikoli pila konjaka?«
»Ne, dragi. Jaz sem hudo staromodna žena.«
Stegnil sem roko k tlom, dvignil steklenico in si vnovič nalil kozarec.
»Bolje bo, če pojdem pogledat tvoje tovariše,« je rekla Catherine. »Morda boš bral časnike, dokler se ne vrnem.«
»Moraš iti?«
Takšen bo po zamisli nekega ameriškega inženirja zračni taksi prihodnosti. Letalo bo kombinacija navadnega letala in helikopterja. Dvignilo se bo lahko z vsake večje terase in prav tako tudi pristalo. Konstruktor trdi, da bo letalo stalo komaj nekaj malega več kot navaden osebni avto serijske izdelave. Zato bo po njegovem mnenju kaj kmalu izpodrinilo avtomobile in druga, zdaj tako razširjena vozila
REKORDNA PRODAJA KOLES
V Franciji, kjer še zmeraj traja bencinska kriza, ki so jo povzročili sueški dogodki, so v januarju zabeležili rekordno prodajo koles. Čeprav ta mesec ni posebno primeren za kolesarjenje, so v tem času prodali v vsej Franciji nad 100 tisoč koles. To je kar 40 tisoč več kot je normalno povprečje prodaje.
ELEKTRONSKI PROMETNIK
LEDENE GORE ZAJELE LADJO
Japonsko ladjo Sojo, s katero je pred nekaj meseci odplula znanstvena odprava na Severno ledeno morje, so stisnile ledene gore in jo popolnoma blokirale. Vsi znanstveniki in člani posadke so se rešili na neko drugo ladjo, medtem ko Sojo potiskajo ledeni skladi vse bolj in bolj na sever. Kaže, da ni nobenega upanja, da bi ladjo rešili.
SPET HUDA LETALSKA NESREČA
Ameriško transportno letalo, ki je vzletelo iz Toltija, namenjeno v Južno Korejo, je med poletom treščilo na neki otok in se razbilo. V letalu je bilo 149 potnikov, v glavnem vojakov, ki so se vračali z dopusta v svoje enote, Katastrofa je zahtevala več smrtnih žrtev in 50 ranjenih, medtem ko še ne 'vedo ničesar o usodi dvajsetih potnikov.
Smučanje je bilo doslej izrazit zimski šport. Kaže pa, da bomo kmalu lahko gledali tovrstne športne prireditve tudi sredi najbolj vročega poletja. Neki tovarni v Vzhodni Nemčiji je namreč uspelo izdelati snov, ki ima podobne lastnosti kot sneg, le da se ne topi. Ponekod so umetni sneg že preizkusili in smučarji so se o njem zelo pohvalno izrazili. Na naši sliki vidimo skakalnico v češkoslovaškem športnem središču Harahovu, kjer so uporabili umetni sneg.
Izum tranzistorja sodi med najpomembnejša odkritja na področju elektrotehnike in obeta popolnoma nova pota v razvoju te tehnične panoge. Mali, komaj vidni ger-manijevi kristali bodo zamenjali velike in okorne elektronke in omogočili izdelavo miniaturnih radijskih sprejemnikov. Razen tega so tranzistorji mnogo odpornejši proti pretresom in udarcem in z njimi dosežemo enak učinek ob mnogo manjši potrošnji električne energije. Na sliki vidimo razmerje med tranzistorjem in elektronko enake zmogljivosti
ATOMSKA BATERIJA
V nuklearnem laboratoriju v Garden Cityju so nedavno izdelali prvo uporabno atomsko baterijo. Namenjena je kot vir energije aparatom za pojačanje sluha, ki jih nosijo glušci, prav tako pa jo bodo s pridom uporabljali za napajanje majhnih .prenosljivih radijskih sprejemnikov. Baterija je izredno majhna in meri v premeru poldrugi centimeter, medtem ko je debela le pet milimetrov. Računajo, da bo lahko dajala električno energijo več mesecev nepretrgoma, seveda le v skromnih količinah.
ORJAŠKI VAGON
Češka tovarna vagonov Tatra je izdelala vagon z nosilnostjo 150 ton. Namenjen je za prevoz velikih tovorov, ki se ne dajo razstaviti. Vagon ima 16 parov koles. Dolg je 36 metrov in tehta prazen 98 ton.
Med številnimi poljedelskimi stroji, ki jih izdeluje češkoslovaška industrija, je vzbudil zanimanje med kmetijci tudi kombajn za pukanje repe. Stroj repo hkrati obreže in jo nalaga na kupe. Zmogljivost novega stroja je 1 ha v 5 urah. Po njem bodo prav gotovo rada posegla velika posestva, kjer gojijo na prostranih poljih sladkorno repo
V Filadelfiji, ki je po velikosti tretje mesto v ZDA, nameravajo zamenjati prometnike z elektronskimi aparati. Te naprave bodo namestili na vseh križiščih, kjer bodo usmerjale avtomatično ves promet. Elektronski prometniki bodo imeli svoje -izvidnike na raznih krajih mesta in ti jim bodo sporočali potrebne podatke. Seveda bodo tudi izvidniki mehanični. Vsi ti aparati bodo opravljali delo prometnikov dvakrat hitreje kot sedanji živi prometniki in tudi mnogo bolj natančno.
PETNAJST NOVIH MEST
Lani se je na zemljevidu Sovjetske zveze pojavilo kar 15 novih mest. Gre predvsem za mesta, ki so nastala okrog novih rudnikov in industrijskih središč. Seveda se niso rodila kar čez noč, vendar so mnoga med njimi, ki zanje še pred nekaj leti ni nihče vedel, saj so bila le majhna naselja ali pa jih sploh še nikjer ni bilo. Med novimi mesti štejejo nekatera že več deset tisoč prebivalcev.
NOVE PLASTIČNE SNOVI
Inštitut za raziskovanje plastičnih snovi v Moskvi je objavil sporočilo o izumu dveh novih umetnih mas, ki so ju imenovali staklovolok-nit in staklotekstolit. Obema obetajo veliko prihodnost zaradi njunih dobrih lastnosti. Sta namreč dvakrat lažji od aluminija in obenem vsaj tako trdni in odporni kot jeklo. Menijo, da so kakor nalašč za izdelavo' montažnih plošč, za strehe in podobna, gradbena dela. Hkrati poročajo tudi o novi plastični snovi, ki .je dvajsetkrat lažja od vode.
Slo milijone? telefonskih naročnikov
Na neki farmi na Švedskem se je pred kratkim izlegla račka s štirimi nogami. Podobni pojavi sicer niso niti toliko redki, toda navadno takšni spački takoj poginejo, ker imajo tudi druge telesne hibe. Ta račka pa je drugače popolnoma zdrava in se normalno razvija. Njen lastnik namerava celo poskušati, da jo bo vzredil v račjega rekorderja, saj bi morala biti spričo svojih štirih nog najhitrejša raca na svetu.
Visoko na severu je poleg psa edina domača žival severni jelen. Ljudem daje i®iso. obenem pa ga uporabljajo tudi kot vprežno žival za prevoz potnikov in blaga. Kot druge živali, ki živijo v ledenih pokrajinah Arktike, je tudi severni jelen zelo skromen v svojih zahtevah, saj se hrani skoraj izključno le z raznim mahovjein in redkimi poganjki nizkega grmičevja, ki raste na robu tundre
Po statističnih podatkih neke velike ameriške telegrafske agencije je na vsem svetu že nad sto milijonov telefonskih aparatov. V to število pa še niso všteti aparati, ki so vezani na tako imenovane hišne centrale. Če pa k temu številu prištejemo še hišne centrale oziroma aparate, potem je število še mnogo večje. Sa-
mo lani se je število telefonskih naročnikov povečalo za 6 in pol milijona.
PNEVMATIČNI PODPLATI
Neki francoski izumitelj je izdelal gumijaste podplate, ki jih napihnemo kot kolesa pri biciklu ali avtomobilu. Podplati niso del čevlja in jih torej po potrebi lahko snamemo, menjamo ali zakrpamo. Tako imamo lahko za več parov čevljev iste podplate. Po trditvi izumitelja je hoja z novimi podplati neprimerno ugodnejša in manj utrudljiva. Naj bo kakorkoli, čevljarjem novo obuvalo najbrž ne bo preveč po volji.