MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 , Telefon 3440 In 2458 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 18. url t Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln , Oglasi po ceniku , Oglsse sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani > Poitnl čekovni račun St. 11.400
JUTRA'
99
Meriborsko trgovstvo
in sakon proti draginii
Odgovor Gremija trgovcev in Slovenskega trgovskega društva,
pa nekaj naših pripomb
Ta odgovor obeh omenjenih korporacij na nač članek nas, odkrito povedano, pieseneča, ker dokazuje; da so gospodje njegov smisel napačno tolmačili. Mi nismo nikjer pavšalno dolžili trgovcev, da so krivi sedanje draginje, nasprotno, za detajliste smo se celo zelo odločno za-
V odgovor na naš članek »Potreba in izvedljivost zakona proti draginji«, ob
javljen 22. t. m., smo prejeli od »Gremija trgovcev v Mariboru« in »Slovenskega trgovskega društva v Mariboru« dopis, ki izvaja, da so bile naše trditve netočne in zmožne ustvariti nerazpoloženje širokih mas proti trgovcem. Obe društvi protestirata proti izvajanjem člankarja, naglašajoč, da tvori veletrgovina neob-hodno potrebno posrednico med industrijo in prodajo na drobno. Tovarniški obrat ne more oddajati ogromnemu številu malih trgovcev neznatne množine blaga, zato prepušča to trgovcem na debelo. Zaslužek veletrgovcev je pri tem še vedno manjši, kakor pa bi bila razlika pri podraženju, ki bi nastalo, ako bi tovarne uvedle podrobno odpošiljanje na desettisoče detajlistov. Znano je, pravi dopis, da je zaslužek veletrgovcev v množini, ki se giblje med 2 do 6 odstotki, ki pa včasih niti ne dosega celega odstotka, temveč se izraža samo v parah. Za veletrgovino predstavlja torej dotok dobička neznaten zaslužek v velikem o-bratu, ne pa visok odstotek zaslužka.
Trditev, da zaslužijo grosisti po 100%, je napačna že zaradi'tega, ker so odjemalci vendar trgovci, ki se pri vsakem nakupu dobro informirajo o cenah tudi pri tovarnarjih. Proti takemu zaslužku grosistov bi pa nastopili tudi industrijči, ki bi pač rajši sami zaslužili z novim povišanjem cen n. pr. 50%, kakor pa dajali grosistom možnost 100-odstotnega zaslužka. Odkar obstoja zakon o pobijanju draginje, se še nikoli ni dogodilo, da bi bil obsojen kak grosist, ker je vedno lahko dokazal, da ni nikdar zaslužil dovoljenih 20%, ampak niti 4% ne. Pri tistih branžah, kjer doseže zaslužek nekaj odstotkov, je pa upoštevana okolnost, da so plačljivi računi malih trgovcev šele po tri do šestmesečnem roku, in to brezobrestno. Veletrgovec ne trpi torej samo na izgubi obresti, ampak tudi na vezanosti obratnega kapitala. Prav tako je nemogoča tudi trditev, da ne izgubi grosist pri detajlistih, ki gredo v poravnavo,' skoraj ničesar ali sploh ničesar. Res je nasprotno, in tudi iz sodnih aktov se da ugotoviti, koliko so grosisti na ta način izgubili; pa ne samo manufakturisti, ki oddajajo blago na dolgoročne kredite, ampak tudi oni kolonijalne, špecerijske, železninske in drugih strok. Samo v mariborskem okrožju piašajo te izgube v zadnjih letih več milijonov.
Trgovstvo se torej ne bori proti zakonu o pobijanju draginje iz navedenih razlogov, ampak le proti posameznim odioz tiitu določbam, kakor je n. pr. ta, da bodi ovadba policije ali orožništva poln dokaz prestopka in pa proti principu samemu, ker je bil vedno najboljši regulator cen prosti tek konkurence, povpraševanja in ponudbe, in ker na tem ne more noben za' kun ničesar izpremeniti. Ce pa so se kje zlorabe zgodile, še vedno niso potrebne tako (Lakonične odredbe, najmanj pa še za naše slovensko trgovstvo. Zakon o pobijanju draginje bo iste redke 'zlorabe tako malo odpravil, kakor je kazenski zakon zločine. Časopisje naj bi rajši zasledovalo razne krošnjarje in tuje potnike. ki s svojim vsiljevanjem od hiše do hls5 odirajo naše ljudstvo, za katere pa nase trgovstvo ne more odgovarjati.
vzeli. Pod detajlisti pa nismo mislili sa mo onih, ki prodajajo blago neposredno konzumentom, temveč tudi skoraj vse naše male veletrgovce, katerih prav za prav niti ne moremo šteti med prave grosiste in se samo čudimo, kako in zakaj se sami štejejo med nje? V mislih smo imeli le industrijce (pa tudi ne onih, ki so bolj obrtniki ko industrijči!) in ve-legrosisie, posebno manufakturiste, katerih je pri nas bore malo, med Slovenci pa jih skoraj spioh ni. In prav zaradi teh tujcev, ki delujejo izven naših mej in v naših mejah, trpe veliko naši trgovci, detajlisti in mali grosisti. Dokaz, da ti niso v taki krizi, kakor so naši detajlisti in mali grosisti, je že to, da menda še nobeden ni šel v konkurz ali poravnavo. Teh velegrosistov in industrijcev pa tudi nihče ni spravljal pred sodišče po zakonu o pobijanju draginje, ki je poznal samo zasebne tožitelje. Ti pa nikdar niso imeli vpogleda v njihovo zakulisno poslovanje. Članek se torej našega trgovstva, ki zaradi krize že itak dovolj trpi, sploh ni tikal.
Priznati pa bodo morale tudi naše trgovske korporacijg^ da mora biti nekdo kriv velike razlike” med cenami manufakture in cenami kolonialnega špecerijskega in drugega blaga. Priznati tudi, da je nekatere vrste blaga kljub zaščitnim carinam mogoče naročati iz tujine skoraj po nižjih cenah, kakor dobiti doma. Prav tako pa tudi ne drži več trditev, da je povpraševanje in ponudba najboljši regulator cen, ko so svetovnopriznane kapacitete ugotovile, da je ta princip nova povojna dojba temeljito izigrala. Svobodna konkurenca izginja prav tako ko svobodna trgovina, in se giblje, V kolikor sploh še obstoja, v silno tesnih mejah. Zakon proti draginji je potemtakem po treben, dasi ne zaradi malih detajlistov in grosistov, katerim bo morda celo v korist, če bo pravilno stiliziran. Če se je to dalo uspešno izvesti drugod, se bo tudi pri nas. Če so namreč padle cene poljskih pridelkov in plače ter mezde nameščencev in delavcev, morajo pasti tudi cene industrijskih produktov, zlasti manufaktu re. Pasti pa morajo najprej pri producentih in velegrosistih.
Kar se pa tiče nasveta, naj bi časopisje nastopilo proti krošnjarjem in tujim potnikom, moremo mirne duše ugotoviti, da je »Večernik« storil vselej svojo dolžnost. Prelistati je treba samo zadnje letnike in prečitati vse neštete članke, ki so bili v tem smislu napisani. Upamo torej, da je ta nesporazum zadosti razumljivo pojasnjen. In da ostanemo še nadalje dobri prijatelji, saj smo se še vedno ob vsaki priliki zavzemali za interese našega trgovstva, ki zasluži simpatije ne samo radi svoje solidnosti in kulantnosti, ampak tudi zato, ker predstavlja važen gospodarski in narodni faktor na našem obmejnem ozemlju.
Vreme.
Današnja vremenska napoved dne); Pretežno jasno, toplo.
(opol-
Kupujte	kolke	»Protitubne
Pred odločilnimi pogajanji v Prusiji
Socialni demokrati gredo v opozicijo — Pogajanja med Hitierjevci in centrumom — Predlogi v državne m zboru „Germania“ menja smer
BERLIN, 29. aprila. Vodstvo socialne demokratske stranke se vedno bolj uklanja želji svojih volilcev, ki zahte-
vajo, da stopi stranka v vseh deželah in v državi v opozicijo. Verjetnost sodelovanja narodnih socialistov in cen-truma postaja zaradi tega vedno večja Pogajanja za koalicijo v pruskem deželnem zboru se bodo pričela najbrže že jutri, v soboto. V vodstvu narodne sacialistične stranke že naglašajo, da je treba centrumu pomoči posebno v vprašanju mednarodne politike, da se mu tako olajša sodelovanje.
BERLIN, 29. aprila. Hitler je sinoči prispel v Berlin in se udeležil konference vseh voditeljev stranke v državi, na kateri je bilo načelno sklenjeno aktivno sodelovanje v deželnih zborih in eventuelno tudi v osrednji vladi. Danes je pa prispel semkaj pred sednik centruma, prelat dr. Kaas, ki se bo jutri osebno sestal z Adolfom Hitlerjem.
BERLIN, 29. aprila. Po že najavljenem hitlerjevskem predlogu, da se raz pusti državni zbor, je narodno socialistična parlamentarna frakcija vloži!#' tudi protest proti razpustitvi napadalnih čet. Frakcija zahteva, da se zadevna odredba takoj razveljavi in se ok stoj čet zopet dovoli. Nadalje pa zahteva tudi preiskavo glede zlorabljanja državne oblasti pri agitaciji za predsedniške volitve v korist Hind^te burga.
BERLIN, 29. aprila, V vodstvu »Germanije«, poluslužhenega glasila centruma in Briiningove vlade, so nastale velike spremembe. Glavni urednik in Briiningov zaupnik Bulach je odšel na dopust, s katerega se ne bo več vrnil. »Germania« bo, kakor zatrjujejo, postala glasilo desničarskih radikalov.
Brezplodni napori
svetovne diplomacije
Konference šefov vlad ni bilo — Podunavska akcija od
godena — Lozanska konferenca ogrožena
ŽENEVA, 29. aprila. Ker je Tardieu nenadoma obolel in zato ni mogel priti v Ženevo, konference šefov vlad ni
bilo. Stlmson se vrača v Ameriko, Briining v Berlin, Macdonaid v London. Radi opustitve te konference je zaenkrat propadla tudi podunavska akcija. O Podunavju se bo razpravljalo najbrže šele koncem maja ali začetkom junija. Izgledi za nadaljno delo svetovne diplomacije so sploh slabi in prevladuje mnenje, naj si pomaga vsakdo kakor ve in zna. Prav tako so se pojavile tudi težkoče glede reparaeijske konference v Lozani.
LONDON, 29. aprila. Terdieujeva bolezen in prekinitev ženevskih pogajanj sta izzvali v tukajšnjih političnih krogih veliko nevoljo. Vendar se splošno misli, da bo mogoče preprečiti od« goditev lozanske konference; vsaj angleška vlada odgoditve ne bo dovolila. Macdonaid bo storil vse, da se končno razčisti vprašanje reparacij. V izjavi, ki jo je podal pred odhodom iz Ženeve, je zagrozil, da bo Anglija povečala svoje vojno brodovje, če se Francija in Italija ne bosta sporazumeli in Francija ne bo podpisala londonskega brodov-nega pakta. Macdonaid bo potoval preko Pariza, kjer se pa ne bo ustavil.
Bombni atentat v Šanghaju
BOMBA POD SLAVNOSTNO TRIBUNO OB PRILIKI PROSLAVE ROJSTNEGA DNE JAPONSKEGA CESARJA. JAPONSKI VOJAŠKI POVELJNIKI TEŽKO RANJENI. POLOŽAJ SE JE SILNO POOSTRIL.
ŠANGHAJ, 29. aprila. Včeraj je bila v parku Hongkev svečana proslava rojstnega dne japonskega cesarja Hirohita. Na slavnostni tribuni S0„*	zastopniki japonskih okupacijskih oblasti ter diplomatski
, xn?lje; Ang,ije in Zedinjenih držav. V trenutku, ko so mimo defihrale eete, je vrgel neki Korejec pod tribuno težko bombo, ki je ,Z-nt-,a! sakund eksplodirala. Japonski poslanik v Nankingu, Šidemi-od težko ranjen na glavi, prav tako težke poškodbe pa so zadobiii Sai Siirokava, general Ujeda ter admiral Nomura. Mimo teh je bilo fe nadabn,b10 oseb- Ranjence so prepeljali v bolnišnico in L -2^!* -	°’ da ,im bodo* če ne nastopijo nepredvidene komplikaci-
je, resih življenje. Atentatorja je hotela razjarjena množica linčati in so ga vojaki komaj iztrgali množici iz rok.
nntaf j11!*1 krogih zatrjujejo, da bo ta atentat silno kvarno vplival na potek nadaljnih mirovnih pogajanj med Japonsko in Kitajsko. Sodijo,
J® Jenska ^zahtevala od lokalnih kitajskih oblasti v Šanghaju zelo nfios	zad®sc6me. Položaj na Daljnem vzhodu se je s tem tako kom
n \d,a.n,hce n? more Presoditi posledic. Zanimivo pri tem je, da so o	zastopniki	velesil po čudnem naključju rešili svoje življenje.
£ ?e”ekai sekui»d Pred eksplozijo oddaljili od tribune, tako da so postali žrtve atentata samo japonski vojaški dostojanstveniki.
SRDITA VOLILNA BORBA V FRANCIJI.
PARIZ, 29. oprila. Rok za vlaganje kandidatnih list za državnozborske vo lit ve v nedeljo 1. maja ie potekel. Za 615 poslanskih mest se bori 3617 kan-
didatov. Posebno mnogo kandidatov je v Parizu, kjer je v vsakem volilnem kraju 12 do 15 tekmovalcev. Najostrej šo volilno borbo vodi desnica, ki izkorišča Hitlerjevo zmago v Nemčiji v svojo korist. Kakor dokazujejo njena , zborovanja, agitacija ni brez uspeha.
Mnogim velikim duhovom prinese še-le smrt nesmrtnost
REESE
Našim naročnikom!
Opozarjamo cenjene naročnike, da smo današnji številki »Večernika« priložili položnice, in vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažeio. S tem si zasigu-rajo redno dostavo lista. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili.
Uprava »VEČERNIKA«.
Maša zadušnica v spomin Zrlnskega in Frankopana.
Maša zadušnica za jugoslovanskima herojema Zrinskim in Frankopanom bo v stolnici Jutri v soboto ob 8. uri in ne v nedeljo 1. maja ob 10. uri, kakor smo včeraj pomotoma javili.
Šmarnice.
Majniška pobožnost se začne v stolnici jutri v soboto ob 6. uri zjutraj z blago-slovno mašo, ob 7. uri zvečer pa bo majniška pridiga. Enako bodo tudi v fran čiškanski cerkvi šmarnice vsak dan ob delavnikih ob 6. uri zjutraj in ob 7. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih pa bo majniška pobožnost ob treh popoldne in šestih zvečer.
Poletne uradne ure.
S 1. majem se uvede za poletno dobo, ki traja od 1. maja do 1. oktobra, v vseh državnih uradih neprekinjeno uradovanje in sicer od 7.30 do 13.30 ure.
Iz šolske službe.
Napredovali so učitelji in učiteljice: Katarina Lazar-Robnikova, pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Josip Jurančič, pri Sv. Marku niže Ptuja; Zora Čukova, v Tišini; Mirko Štubelj, v Murski Soboti; Elza Ribaričeva, pri Sv. Andrežu v Halozah in Franc Horvat, v Kančovcih.
Smrtna kosa.
,V zadnjem času so umrli v Mariboru: Roza Švarčeva, zasebnica, stara 67 let; Amalija Wegesserjeva, soproga strojevodje 76 let, Marija Trolova, posestnica, 33 let; Ivan Cehtl, sin viničarja, star 5 mesecev; Miroslava Krepkova, 3 mesece; pater Filip Perc, 70 let; Marija Lešnikova, viničarka, 54 let; Josipina Slarn-nikova, žena kotlarja državnih železnic; 48 let; Karolina Dežmanova, vdova 56 let; Marija Edelhauserjeva, zasebnica; Marija Čehova, žena posestnika, 45 let; Ivan Nedog, mehanik, 62 let in Ivana Veilandova, hčerka delavke, 3 leta. Naj y miru počivajo!
Haydnova proslava.
Dijaštvo opozarjamo, da za Haydnovo proslavo dne 3. in 4. maja ne bo javnih generalnih vaj, ker je vstopnina za dijaštvo za ta dva koncerta, ki se priredita v korist poplavljencem, itak le 2 Din. — Predprodaja vstopnic je v trgovinah Brišnik, Knjigarna sv. Cirila in Hofer ter pri večerni blagajni na dan koncertov.
SLD — podružnica Maribor.
Sobno streljanje bo drevi ob 20. uri v gostilni »Pri belem zajcu« v Melju.
Loterija beograjske katedrale katere žrebanje je bilo določeno za 1. maj, je odloženo za pet mesecev.
Nezgoda.
V Gradiški je padla delavka Neža Šti-perjeva s podstrešja. Pri padcu si je zlomila desnico v zapestju in se je morala zateči v tukajšnjo bolnišnico. V bolnišnici se zdravi tudi posestniški sin Franc Nekrep iz Gerečje vasi, ki se je pri zabijanju pilotov hudo poškodoval na levi roki.
Lahkomiselnost.
Na državnem mostu prepleskavajo delavci železno konstrukcijo. Pri tem pa so silno neprevidni, skoraj lahkomiselni. Na zunanji strani stojijo in delajo popolnoma nezavarovani. Lani so bili privezani, in na Dravi je bil za vsak primer pripravljen čoln. Letos tega ni. Kako lahko kdo izmed teh delavcev omahne in strmoglavi v globino. Ker da bi bili ti pleskarji sami cirkuški akrobati, za katere se ni bati, ne verjamemo. Pa bi zato nujno priporočali vodstvu dela na mostu, naj poskrbi za potrebne varnostne naprave, da se ne zgodi kaka nesreča. Pa da ne bodo tako trpdi živci naših dam, '<i se stresajo ob pogledu na te ljudi, ni-
ajoče nad prepadom
Zadevščine Mariborskega otoka
Nekaj misli pred sezono -Kaj pa higijena in morala ? —
Pomlad še letos ni pokazala svojega prijaznega obraza, vendar je zanimanje za lepote in dobrote našega kopališča že stopilo v ospredje. Saj šteje Mariborski otok po prvih dveh sezonah nebroj prijateljev, ki komaj čakajo, da bo spet završalo tam sredi dravskih valov in pomladnega zelenja...
Zato pa so tudi med kopalci zbudili veliko pozornost sklepi kopališkega odseka mestnega občinskega sveta, objavljeni pred dnevi. Saj je spričo težkhi gospodarskih razmer vsak upravičeno pričakoval temeljite Teforme tarife, t. j. popustov, olajšav in popularizacije. Po burnih debatah zadnjih dni pa sodimo, da ukrepi kopališkega odseka niso izpolnili upov in želj prijateljev kopališča na Mariborskem otoku.
Sicer se je vstopnina res znižala, zato so se pa omarice in kabine — podražile. To se je zgodilo z motivacijo, češ »odsek je računal s tem, da uporablja omarico ali kabino istočasno več oseb«. Vsekakor je kalkulacija v prid podjetniku sijajna, kopalnemu gostu pa žal na škodo. Vsakdo mora namrfeč priznati, da je higijena danes že nepretirana zahteva, ki bi jo v vsakem oziru moralo vpoštevati vsaj — kopališče. Sedanja nova tarifa pa pospešuje špekulacijo z omaricami in kabinami, ki bodo natrpane tudi takrat, ko ne bo navala. Opetovano poudarjeni moment higijene in komodnosti postane seveda , tu problematičen. Da o morali niti ne govorimo.
Mislili bi skoraj, da se vprašanje nizkih cen pri odseku ni resno premotrilo. Otok ima vendar namen, da služi kot zdravstvena naprava mestu in okolici, predvsem širšim slojem od blizu in daleč. »Ljudsko kopališče« je vsled neprimernih cen postalo ponovno — iluzo-rično.
Ne vemo, zakaj se ni uresničila prvotno kolportirana vest o enotni ceni 2 Din za vstopnino in omarico, za kabino pa 4 Din, kar je bilo z odobravanjem sprejeto pri vseh slojih. Dvomimo, da bi bil finančni efekt manjši. Pač pa bi še
Haydnova proslava
V soboto poslovilni večer gosp. Mar-vellija, v nedeljo nov spored v Veliki kavarni.
Popravek.
V včerajšnji članek g. Hrena, napisan v odgovor na članek g. Reharja, se je vrinila neljuba pomota, ki kvari smisel člankarjevih izvajanj. Začetek drugega odstavka bi se moral pravilno glasiti tako-le: G. R. zastopa in brani pravno stališče z vidika stanovske organizacije, jaz pa se zavzemam z Istega vidika za socijalno stališče, ki ga mora sedanja doba s svojimi izrednimi prilikami upoštevati. — Sicer so pa čitatelji gotovo sami opazili to pomoto in si zadevni odstavek pravilno tolmačili.
Jugoslovenska razstava v kazini.
G. Danilo Popovič, novosadski slikar, ima menda največjo potovalno razstavo narodnih umetnin. 2e dobršen del Jugoslavije je prepotoval in povsod razstavljal z velikim uspehom, posebno v južnih krajih. Pa ni čuda, da vzbuja s to razstavo pozornost, saj ima razstavljene večinoma narodne vezenine, ki so prav svojevrstne in nekatere prave umetnine. So to vezenine iz Srema in Banata, prav veliko število pa tudi iz Bosne, Srbije in Črne gore, pa celo starinska gorenjska auba je vmes. Naš muzej ima sedaj priliko, da nakupi nekaj stvari za svojo narodno etnografsko zbirko, ker so res vTe-dne in na prodaj za nizko ceno. Popovič je razstavil tudi nekaj svojih in svojih prijateljev slik. Nekaj je prav lepih, vendar so cene previsoke. Naši domači umet niki so cenejši ob kvalitativno boljših delih. Oni pa, ki se zanimajo na narodno umetnost, naj ne zamudijo prilike in si ogledajo to razstavo. In kdor ima še kaj pod palcem, si lahko v okras svojega doma kupi eno ali drugo redko starino, ki jih je tu dobiti
Nove cene in kopalci — Zveze z desnim bregom ni 1
celo narasel, ker bi ljudje videli, da jim uprava gre na roko, kar je najučinkovitejša reklama tudi za one stotine, ki so si lani v znak protesta izbrale Schmide-rerjevo obal kot najcenejšo kopel. Najbrž bo tudi letos tako, če bo res visoka tarifa odobrena, česar pa ne moremo verjeti!
Tudi olajšave za športnike, Sokole in dijake so le manjšega pomena, ker so predvidene le za dopoldanski čas, ko je le maloštevilnim brezskrbnežem mogoč poset kopališča. V kolikor odgovarjajo olajšave za plavalne tekme, naj premo-trijo prizadeti športniki.
Na žalost je ostal še nerešen važen problem, ki smo ga v »Večerniku« treti-rali že v času prve sezone. Takratni apel docenta dr. Matka na občine desnega brega zaradi zveze otoka s Studenci, Teznom, Radvanjem, Limbušem itd. je ostal dve leti brez odziva. In vendar je zadeva razmeroma malenkostna! Treba-lo bi le prenesti sedaj neuporabni brod pod kopališkim mostom na desni breg, in otoku bi se odprl takoj nov kompleks gostov, in »ljudsko kopališče« bi bilo takoj realizirano. Le nekaj uvidevnosti in dobre volje mestne občine je treba! Sicer pa je v primeru težkoč na razpolago privatna inicijativa, ki je že pred dvema letoma želela izvesti prevoz potom bro-da iz studenške obale pod gozdom na o-tok po 1 Din za osebo. Zal je bila prošnja odbita... Še je čas, da se zamujeno popravi!
Zal bo letos otok osamljen v toliko, da ga ne bo več obiskoval motorni čoln, ki je v prvih dveh sezonah ustvarjal na Dravi nekako obeležje velikopotezne aktivnosti. Baje ga je kriza odplavila po Dravi navzdol... Brod na desni breg bi bil prijeten nadomestek za pestro izbiro poti k otoku ali nazaj.
Prepričani smo, da bodo merodajni či-nitelji še pred pričetkom sezone zadostili upravičenim željam vseh onih, ki jim je otok mil in drag ter dobrodošel za okrepitev zdravja.	Kopalec.
Ljudska univerza v Mariboru.
Drevi ob 20. uri bo imel v francoskem jeziku g. univer. prof. dr, Warnier iz Zagreba velezanimivo predavanje: Civilizacija francoskih kolonialnih narodov. Predavanje bo ponazorjevalo 80 skiop-tičnih slik o pokrajinah in narodih francoskih kolonij ter deset gramofonskih plošč z glasbo teh narodov. Gramofon je dala na razpolago tvrdke Hofer.
Kritičen moment na‘ulici.
Včeraj popoldne bi se bila v Tatten-bachovi ulici kmalu dogodila huda prometna nesreča. Po ulici je privozil v smeri proti Glavnemu trgu neki osebni avto, istočasno pa iz Kopališke ulice voz s parom konj. Karambol se je zdel neizogiben, ljudem na ulici je zastalo srce od groze. Toda v zadnjem hipu se je vse srečno razmotalo: voznik je z vso silo nategnil vajeti, da sta se konja vzpela na zadnje noge, in je avto direktno pod njihovimi kopiti švignil mimo. Mora se vsem udeležencem priznati, da so se izkazali s hladnokrvno prisebnostjo: tako voznik, ki je bliskovito zaustavil, kakor šofer, ki je držal ravno smer, pa tudi konja, ki se nista splašila. Če bi šlo vedno tako lepo po sreči! •
Vinska razstava In vinski sejem v Šmarju pri Jelšah.
V nedeljo 1. maja dopoldne bo v Šmarju pri Jelšah slovesna otvoritev vinske razstave, ki bo trajala 3 dni. Prijavilo se je 205 razstavljalcev s 300 vzorci raznovrstnih vin v skupni množini ca 4.500 hi. Izbira vsakovrstnih vin bo torej zelo velika. Preskrbljeno je za ugodne zveze, in bo vozil v nedeljo 1. maja dopoldne ob pol 9. uri iz Rogatca od zagrebškega vlaka avtobus skozi Rog. Slatino v Šmarje, enako iz Grobelnega od dopoldanskega mariborskega in ljubljanskega vlaka. Iz Celja pa bo vozil poseben avtobus na vinsko razstavo ob 2. uri popoldne in se vračal ob 7. uri zvečer iz Šmarja, tako, da bodo imeli potniki proti Mariboru in v Savinjsko dolino ugodno železniško iveeo.
mariborsko glebafisče
REPERTOAR.
Petek, 29. aprila. Zaprto.
Sobota, 30. aprila ob 20. uri: »Casanova«
ab. C. Zadnjič.
Jutri v soboto se poje domača komična opera »Casanova« zadnjič v sezoni in bo to obenem zadnja glasbena predstava letošnje sezone.
V nedeljo 1. maja ob 20. uri izredno zabavna kmečka veseloigra »Trije va|ki svetniki«. V glavni vlogi Porente gostuje priljubljeni komik ljubljanske drame g. Ivan Cesar. To bo poslednja uprizoritev »Treh vaških svetnikov«.
*
Obvezno zavarovanje potnikov v avtobusih.
Minister za trgovino in industrijo 3» predpisal pravilnik o obveznem zavarovanju rednega prevoza potnikov z avtobusi, po katerem bodo morala vsa avtobusna podjetja zavarovati potnike za primer nezgode po pogodbi, ki jo bo sklenilo z zavarovalnicami to ministrstvo. Obvezno zavarovanje bo obsegalo telesne nezgode potnikov, ki potujejo z avtobusi in z motornimi vozili avtobusnih podjetij, nadalje zakonito odgovornost avtobusnih podjetij za telesne poškodbe in škodo na stvareh, povzročeno po avtobusih in potniško prtljago in druge predmete, ki jih imajo potniki s seboj. Zavarovalna premija bo uračunana že pri voznem listku, ki se bodo izdajali v predpisani obliki in obenem nadome-stovali zavarovalne police. To obvezno zavarovanje bo izvedeno enotno za vso našo državo in bo poseben pravilnik dobil obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Prvi telefonski razgovor med Beogradom in Newyorkom.
Predvčerajšnjim je govoril telefoničmr ameriški poslanik na našem dvoru s centralo glavne telefonske družbe v Ne\vyorku. To je bil prvi telefonski razgovor med Beogradom in Ne\vyorkom. Triminutni razgovor stane 3600 Din.
Ribji trg.
Dobro je bil založen današnji ribji trg. Prodajali so mole po 26, morske rake po 24, sardele po 34, škombre po 34 in bar-bone po 30 Din za kg. Na trgu je bilo tudi 100 kg karpov iz Schonbornovega ribnika iz Slivnice.
S policije.
Na policiji se je zglasil danes dopoldne dr. Adamovič in prijavil, da mu je nekdo odnesel s podstrešja njegovega stanovanja v Gospojni ulici iz nezaklenjenega kovčega dve letni obleki, vredni 4000 Din, zimsko suknjo v vrednosti 3.500 Din in športne hlače, vredne 400 Din. Dr. Adamovič je tatvino opazil šele včeraj in ne more nikogaT osumiti. — Delavec Peter Laporšek pa je prijavil, da mu je bilo včeraj dopoldne ukradeno iz veže tukajšnjega okrožnega sodišča dobro o-hranjeno kolo znamke »Apolo«, vredno nad 1000 Din,
Snoči in davi je policija 'aretirala tri moške in dve ženski, Ivanko in Terezin-ko, ki sta stari, nepoboljšljivi znanki policije in bosta morali obe radi vlačugama pred sodnika. Med prijavami pa imajo zabeleženo tudi nezgodo, ki se je pripetila hišniku Pavlu Nedogu, stanujočemu v Tattenbachovi ulici. Po nesrečnem naključju se je mož zastrupil z neko pasto za čiščenje podov in so ga morali pre Peljati z rešilnim avtom v bolnišnico.
Gospod zadaj: Ali je tukaj dobra voda za ribe?
Ribič: Gotovo! Ribe se notri tako dobro počutijo, da kar nočejo ven,
Sokolstvo
Iz župne pisarne.
Župna uprava nujno poziva vsa tista matična društva, ki še niso poslala župi vlog svojih čet za podporo za telovadno orodje, da to nemudoma store! Okrožnica od 21. t. m. je bila vendar dovolj jasna!
Vinska razstava v Ptuju
in izleti v Haloze
Objavili smo že, da bo od 8. do 10. maja II. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom v Ptuju. Ob tej priliki bodo poučni izleti v vinorodne Haloze po tem-le programu: V nedeljo, 8. maja po otvoritvi razstave ob 13. uri sestanek pred razstavnim Prostorom (Društvenim domom) za izlet v Srednje Haloze in sicer na Št. Vid ob Dravi, Sv. Andraž v Hal., Vel. Okič, Sv. Barbara v Hal., Bori ob Dravi in nazaj v Ptuj ob 18. uri. — Enourni odmor na lepi razgledni točki na Vel. Okiču pri Žeraku.
V pondeljek, 9. maja glavni izlet v Gor. Haloze in sicer ob 13. uri sestanek pred Društvenim domom. Iz Ptuja na Ptujsko goro. Polurni odmor za ogled kraja in krasne gotske cerkve. Potem v Slape in preko Dravinje v Lipno in po grebenu na Št. Janž v Gor. Halozah. Tam enourni odmor. Na to v Doleno in od tam v Podlehnik, kjer je ogled kletarstva Štajerske hranilnice v enournem odmoru in potem v Ptuj okoli 19. ure. Omnibus vozi povsod, le od Slap do Dolene je feešhoda dve uri.
V torek, 10. maja enak izlet, kakor v. nedeljo preko Okiča v Srednje Haloze.
Kdor se želi izletov udeležiti, naj to javi Vinarski podružnici v Ptuju vsaj do 5. maja 1932.
Katastrofa v sodni dvorani
Novi lahkoatletski sodniki.
Ob priliki lahkoatletskega tekmovanja minulo soboto in nedeljo v Mariboru so bili lahkoatletski sodniški izpiti. K izpitu se je priglasilo 14 kandidatov, od teh so napravili izpit Bergant, prof. Cestnik (ISSK Maribor); dr. Jettmar, dr. Scheibl (SK Rapid); Rak, Fišer (SK Železničar); Beigot (SK Svoboda); Smerdel in Kramberger (SK Maraton). Sodniško izpitno komisijo so tvorili tajnik Jug. lahkoatlet. zveze g. Frančič, g. Novak (Zagreb) in g. Venutti (Maribor).
Olimpijski desetoboj
priredi SK Železničar v dneh 14. in 15. maja. Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah: Tek 100, 400, 15C0, 110 zapreke, met diska, krogle in kopja; skok v višino, daljavo in s palico.'
SK Železničar:Atletik SK (Celje).
V nedeljo, 1. maja bo odigral SK Železničar svojo zadnjo prvenstveno tekmo in sicer proti Atletik-SK-u v Celju. Sodil bo zagrebški sodnik g. Podubsky.
Zbor pogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno.
Pozivajo se gg. Franki, Nemec, Jančič in Mohorko, da zanesljivo oddajo v soboto popoldne pri blagajni na igrišču ISSK Maribora sliko radi overovljenja pri davčni upravi.
Medmestna tekma Maribor-Gradec odpovedana.
Nogometna tekma med reprezentancama Maribor in Gradec, ki bi se morala odigrati dne 5. maja, je bila od Steier-markischer Fussballverband-a odpovedana in preložena na poznejši termin.
ISSK Maribor:SK Jadran (Crikvenica).
Po enoletnem presledku bomo pozdravili zopet goste z morja, tokrat SK JaT drana iz Crikvenice. Igra gostov spominja na ono SK Orienta (Sušak), samo da je SK Jadran precej močnejši, kakor to kaže tabela tekmovanj s SK Orientom ter uspehi proti drugim klubom iz Suša-ka in Splita. Pa tudi domačinov, ki nastopijo v kompletni postavi, ni podcenjevati, tako da izida ni mogoče prerokovati. Ob tej priliki, se nam predstavi tudi novi trener SK Maribora, Madžar Oscar von Woggeschuber iz Budimpešte, ki prevzame s 1. majem vodstvo treningov1. Pričakovati je, da bo publika podprla z mnogoštevilnim obiskom stremljenje kluba, ker le od tega je odvisno, kakšen bo program nogometnih tekem v bodoče. Cene vstopnicam so globoko znižane in sicer dijaško stojišče Din 5.-, stojišče 10.-in tribunski sedeži 15— Din.
V justični palači v Bastii na otoku Korziki se je med neko obravnavo naenkrat udrl strop dvorane in pokopal vse navzoče, nad 50 oseb. Izpod razvalin so potegnili 17 mrtvih in veliko težko ranjenih.
Velika zanimivost v Mariboru
Jugoslovanska razstava
v KAZINSKI DVORANI.
Razstavljenih je 1500 umetniških del iz vse Jugoslavije. Vstopnina jako nizka samo 3 Din, za dijake 2 Din. Ne zamudite, oglejte si, občudovali boste
Slovenska knjiga: „Serviran!@
Zanimiva novost naši strokovni književnosti.
V založbi Banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla izpod peresa gg. F. Jelenca in N. Velikonje knjiga »Serviranje«, ki zasluži največjo pozornost naših.gostilničarjev in hotelirjev, prav tako pa tudi naših gospodinj. Knjiga nima niti v mednarodni literaturi sovrstnice. V njej je do najmanjše podrobnosti in, rekli bi, s filmsko ponazoritvijo na 260 straneh teksta in 80 straneh slik na umetniškem papirju, poleg številnih slik med tekstom, podana natakarjeva služba od male gostilne do velikega mednarodnega restauranta.
Knjiga se pravzaprav šele začenja tam, kjer druge slične knjige nehajo, ter s tem ustreza tako občuteni in često izraženi potrebi po jasnem in natančnem opisu natakarjevega dela. Tudi človeku, ki nima neposredno posla z restaurantom ali gostilno, bo knjiga nudila mnogo novih pogledov na zanimivo gostilniško in restaurantsko poslovanje. To knjigo mora imeti vsak, kdor se giblje v družbi, odnosno kdor mora sprejemati družbo. V njej je podana sinteza mednarodnega serviranja. Najvažnejši strokovni izrazi so navedeni tudi v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Knjiga obravnava servirni materijah službeno razvrstitev postrežnega osob-ia, njegove dolžnosti in lastnosti, ki jih služba zahteva, prikazuje plastično v posebnem poglavju pomen vsakega reda v jedilnem
sporedu, posebnosti tega pri raznih narodih, ‘ kako vsako jed jedo in kako jo servirajo.
Pijače so obravnavane z mednarodnega (francoskega) in domačega vidika s posebnim ozirom na domača vina. Velika pozornost je posvečena sestavljanju jedilnega in vinskega lista in njegovi opremi s krasnimi vzorci. Obsežno je opisano obratovanje restauranta, bistvo kalkulacije, kontrole, knjigovodstva in naloge restauranta v hotelu; Obravnava se kuhinja velikega mednarbdne-ga podjetja. Obširno je poglavje o prostorih in njih opremi z gospodarskega, estetskega in higijenskega vidika. Nato slede štiri obsežna poglavja o serviranju samem, prijemanje, ponujanje jedi, postavljanje na mizo, pospravljanje itd. Posebnost v strokovni literaturi je poglavje o servirnih vajah, kjer s posamezni posli razčlenjeni do najmanjše podrobnosti, nakar sledi serviranje celih obedov, priprave zanje in pospravljanje po njih. Ker zanima vprašanje prejemkov postrežnega osebja tudi najširše občinstvo, govori ta knjiga tudi o napitnini, postrežnini, odstotku od prometa in plačah postrežnega osebja.
Knjiga je pisana po uradnem nalogu kraljevske banske uprave v pospeševanje tujskega prometa ter se radi tega prodaja po režijski ceni brez vsakega dobička po Din 72.—. Manjkati ne sme v nobeni naši gostilni! Naročite jo neposredno pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani.
Krstna predstava dijaške operete „Če se ljubita dva“.
Dijaki tukajšnjih srednjih šol uprizorijo prihodnji teden v tukajšnjem narodnem gledališču opereto v treh dejanjih, ki jo je uglasbil dijak Sylvio Haas, znan že izza gimnazijskih koncertov kot spreten dirigent in dober pianist. Libreto je napisal dijak Boris Pi 1 a t o. Prireditev je pod pokroviteljstvom gospe soproge generala Maistra mestnega župana dr. Lipolda in ravnatelja dr. Tominška.
V opereti sodelujejo skoro izključno same dijakinje in dijaki tukajšnjih srednjih šol, med njimi našemu občinstvu že dobro znani nadarjeni diletanti, kakor M. Claricijeva in Herta Spittau-ova ter Herbert Čertič. Za čim uspešnejšo uprizoritev so dijakom dali svojo pomoč z veliko naklonjenostjo in požrtvovalnostjo nekateri člani našega gledališča, pred vsem režiser g. Dj. Trbuovič in g. Hra-stovič, ki je našudiral vse številne plese.
Za to dijaško opereto je v naši javnosti naravno živahno zanimanje, saj obeta nekaj posebnega in bo to gotovo interesanten dogodek v našem kulturnem življenju.
Podzemsko bobnenje.
Graški časopisi poročajo v zadnjem času o nekem podzemskem bobnenju na jugozapadnem obronku Kaibinberga pri Sv. Ivana pri Herbersteinu. Tako je vzbudila tudi v Mariboru in drugod večjo pozornost, ker je bobnenje, ki je podobno streljanju iz topov v oddaljenosti kakih 20 km, slišati že od zime sem tudi
pri nas-, zlasti v večernih urah. ob gotovih dneh. Najbrž ga povzročajo kaka podzemska gibanja ali eksplozije. Omenjeno ozemlje je baje vulkanskega izvora. Stvar o tem skrivnostnem bobnenju bo zdaj proučila in preiskala graška univerza.
Dvakraten svetoven rekord v dveh dneh
Francoski plavalni mojster Jean Taris je v 48 urah postavil dva nova svetovna rekorda: 500-metersko progo je preplaval (v prostem slogu) v času 6:01,2, na 200 m pa je dosege! nov, najboljši rezultat z 2:12,2.
Praznoverstvo
Čarovnik, ki je ut<
Sodišče angleške kolonije Kenya v vzhodni Afriki je bilo nedavno obsodilo 60 domačinov plemena Akamba na smrt, ker so umorili neko »čarovnico«. Guverner pa je zdaj obsojence pomilostil. Pri tej priliki razpravlja sloveči angleški pravnik Melland, ki je med drugim branil 1. 1926 zamorskega »doktorja« Mva-naleso, obtoženega umora dvesto čarovnic, o tem med afriškimi plemeni tako razširjenem praznoverstvu in o težavah, s katerimi se ima boriti v takih primerih justica. Melland poudarja, da primeri, ki pridejo pred sodišče, predstavljajo samo neznaten del umorov, ki se dejansko dogajajo v temni Afriki.
Stošestindvajset milijonov afriških črn cev veruje v čarovnice prav tako trdno,
I kakor so v Evropi v srednjem veku verovali ljudje v čarovnice in jih sežigali na grmadi. Za črnca čarovnica ni nikak-šen »muntu«, človeško bitje, in zato ^ smatra za dovoljeno, čarovnico ubiti ka-£ kor kako hudobno in nevarno žival.
2 Najbolj širijo to vero med ljudstvom, ker jim daje to v roke veliko moč, zamorski padarji, mazači, čarovniki.
v črni Afriki
»pil dvesto čarovnic
Tipičen primer, kako takšen čarovniški doktor izvršuje svojo oblast, se odigrava takole: Nad kako vas prihaja nesreča za nesrečo, bolezni, napadi roparskih zverin, slaba letina itd. Kdo more biti vsega tega kriv? Samo kaka čarovnica! In prebivalstvo zahteva čedalje odločneje »doktorja«, dobrega čarovnika, da razkrije to hudobno čarovnico. Poglavar se temu ne sme protiviti, ker bi sicer sam postal sumljiv. Tedaj se pojavi v vasi — navidez povsem slučajno, v resnici pa dobro o vsem poučen, — Mu-levu, veliki protičarovnik, in prosi prenočišča za eno noč. Drugo jutro hoče naglo zapustiti vas, »ker se mu zdi začarana«. Tedaj mu ljudje vse povedo in ga prosijo pomoči.
Mulevu je pripravljen pomagati. Na planem pred poglavarjevo kočo se morajo zbrati vsi vaščani. Počenejo okoli ognja, katerega dim se dviga proti nebu. Mulevu vzame košaro, kamor položi svoje čarovniško orožje, in poje monotone kitice, spremljan od udarcev bobnov. Naenkrat povezne poglavarju ko-
šaro na glavo in zakliče: »Če si kriv, vstani!«
Hkratu dvigne kvišku košaro, in poglavar, ves znojen od strahu, obsedi na tlefn in njegovim prsim se izvije vzdih olajšave Isto preizkušnjo ponovi doktor tudi na drugih, pri tem se pa njegove oči, kakor pogled kače, vedno zopet zabadajo v starko Nakulukanango, katere hči je nedavno umrla na porodu in ki je na glasu čarovnice. Zdaj povezne Mulevu košaro tudi na njeno glavo, in ko jo dvigne, potegne ubogo trepetajočo in onemoglo starko z magično silo kvišku. V hipu utihne petje in bobnanje. »Imamo čarovnico!« divjeradostno kriči vsa vas. In že letijo kamni in krepelci na starko. Ona omahne . . . pade z glavo v ogenj, plameni jo zgrabijo, slednjič napravi usmiljena sulica konec njenim mukam.
Taki primeri so po zamorskih vaseh na dnevnem redu in le tako je razumeti veliko število žrtev zloglasnega čarovniškega doktorja Mvanalese. Z dolgim seznamom vseh čarovnije osumljenih žensk je hodil iz kraja v kraj in zahteval, da se podvlžejo preizkušnji na vodi. Katera je nedolžna, nio bodo valovi nesli na površju, katera je kriva, se bo pa potopila. Potopila se je seveda vsaka.
*
Slavni moije sn črna kava
Za dobro skodelico kave je treba najmanj trinajst zrn, je napisal nekoč slavni francoski filozof in pisatelj Voltaire. Med velikimi duhovi svetovne zgodovine je bil Voltaire menda sploh prvi strastni ljubitelj kave, dišala pa je tudi Napoleonu, Kantu, Beethovnu in mnogim drugim slavnim možem. Skoraj vsi pa so bili prepričani, da mora biti čisto črna in brez vsakih primesi, če hočemo, da nam nudi zares popoln užitek. Vse je pa gotovo prekašal slavni francoski pisatelj Balzac, ki je bil kot strasten kavopivec pri svojih sodobnikih skoraj bolj popularen kakor pa kot romanopisec. Pripovedujejo, da je popil šestdeset do sedemdeset skodelic črne kave na dan. To menda ne bo res, da jih je pa popil včasih štirideset do petdeset, je dokazano, Pri tem pa ni bil zadovoljen z vsako kavo. Nakupovat jo je hodil sam, in zgodilo se je,, da je pretaknil vse pariške trgovine, samo da je našel tako, kakšno je iskal. Mnogi slavni možje pa so, nasprotno, kavo sovražili. Največji njen sovražnik je bi! vsekakor nemški filozof in pisatelj Friedrich Nietzsche, ki ni prenesel niti vonja po kavi.
Ourrer Bell:
91
Lowoodska sirota
»Tvoj gospodar je bržkone onstran preliva; in ko bi tudi bil v Thornfield-Hallu, kdo mu neki druguje? Kdo je še tam? — Njegova blazna soproga, in ti nimaš kaj iskati v gradu, ti nimaš posla ž njim, ne smeš ž njim r.e govoriti ne ostati v njegovi druščini. Ti si že opravila. Bolje bi bilo, da se vrneš!« je silil vame sva-rilec. »Poizveduj pri krčmarju, vse ti pove, kar želiš, v hipu te reši vseh dvomov. Stopi k njemu in ga pobaraj, če je Mr. Rochester doma.«
Misel ni bila napačna, in vendar se nisem mogla odločiti, da bi po njej ravnala, ker sem se bala odgo' vora, ki bi me potrl. Podaljšati dvom, pomeni podaljšati si nado. A le enkrat bi še rada bila videla grad v vsem svojem' sijaju. — Lej, tam je prelaz, pred mano so njive, po katerih sem tisto jutro drvela — slepa, gluha, zmedena, z maščevalno furijo za petami, ki me je naganjala z bičem — ko sem bila pobegnila iz Thornfielda. Preden sem še prav vedela, kako bi ukrenila, sem že bila sredi polja. Kako sem hitela, kako včasih tekala! Kako sem tipala z očmi v daljavo, da bi čim prej zagledala dobro znano hosto! S kakšnim čuvstvom ’ sem pozdravljala posamezna drevesa, ki sem jih poznala, in travnike in griče med njimi!
bila sem končno v parku, vranje gnezdišče je črnelo v višavi, glasen krokot je motil jutranjo tišino. Čudna sla me je obšla, hitela sem dalje. Še preko njive, preko stegen, in že vidim zidovje, ki oklepa dvorišče, gospodarska poslopja, dočim hišo samo še zakriva vranje gne2dišče. »Najprej si ogledam pročelje gradu,* sem odločiia, »kjer ugotovim gospodarjevo okno. Nemara stoji pred njim. saj rano vstaja. Ali pa se izpre-
haja po vrtu, po tlaku pred gradom? Da bi ga le videla! Le za hipček! Saj ne bom tako bedasta, da bi pohitela k njemu? Sicer pa nisem gotova, da tega ne storim! — In ko bi tudi pohitela, kaj bi tudi bilo? Bog ž njim! Kai bi tudi bilo? Ali bi koga zabolelo, ko bi še enkrat občutila slast, ki mi jo nudi njegov pogled? — Meni se blede! Morda v tem trenutku opazuje, kako nad Pirenejami solnce vzhaja, ali pa se ziblje kje na morju.«
Hitela sem ob vrtnem zidu naprej — zavila okoli ogla; tam so vratca, ki med dvema sohama s kamnato kroglo na vrhu zapirajo pot na trato. Izza sohe bi lahko varno pokukala proti pročelju. Oprezno iztegnem vrat, hoteč ugotoviti, ali so že dvignili zastor na oknih spalnice — nadzidek, okna, dolgo pročelje, vse bi z enim pogledom objela!
Vrane, jadrajoče mi nad glavo, so me nemara zavzeto opazovale, ko sem gledala proti gradu. Bog ve, kaj so si mislile! Bržkone, da sem bila skraja previdna in boječa, potem pa smelejša in končno drzna. Pokukala sem proti gradu, potem dolgo strmela, nazadnje sem ostavila svoj kot in se opotekla čez trato in ostala kot vkopana pred pročeljem velikega gradu in dolgo, smelo gledala vanj. »Kaj se je delala spočetkoma tako plaho, zdaj pa tako neumno zija!« so se nemara črni ptiči pcivpraševali.
Poslušaj tole prispodobo!
Zaljubljenec najde svojo oboževanko spečo na mehkem mahu. Rad bi videl nje milo lice, ne da bi jo vzdramil. Počasi se krade po travi in pazi, da bi ne povzročil šuma. Obstane; misli, da se je zgenila. Umika se, za ves svet bi ne hotel, da ga vidi. Vse je tiho. Spet se bliža. Lahka tenčica skriva nje lice. Dvigne jo, se skloni, oko že vidi krasotico — toplo, cvetočo, ljubeznivo, spečo. Kako hitro jo objame s prvim pogledom! — A kako se mu zdaj zapiči oko v njo! Kako se zdrzne, kako mahoma viharno objame z obema roka-
ma telo, ki se ga pred trenutkom ni upal niti s prstom dotekniti! Kako zakriči in izpusti breme in strmi nanje z grozo v očeh! Kako jo spet objemlje in kriči in strmi, ker se več ne boji, da bi jo z najmanjšim zvokom, z najslabšo kretnjo prebudil. Mislil je, da mu ljubica sladko spi; ugotovil je, da je mrtva kot kamen.
Z bojazljivim veseljem sem bila pogledala proti vznesenemu poslopju:	zagledala	sem — osmojeno,
ožgano razvalino!
Prav nič ni bilo treba, da sem se skrivala za soho, res ne! Čemu sem le pokukala proti oknom, ali se budi življenje za njimi! Ni treba prisluškati, ali se bodo vrata odprla in bodo zaškripale stopinje po prodcu! Trata* lehe so pohojene in glavna vrata zijajo mračno vame. Pročelje je bilo tako, kot sem ga nekoč gledala v sanjah: črna stena, visoka in šibka, predrta z okni brez šip. Nič strehe, nič nadzidka, nič dimnikov — vso je bilo zgrmelo v globino.
Nad vsem tem je plaval mir smrti, samota divje pustinje. Ni čuda, da ljudje v tej pustinji niso odgovarjali na moja pisma, saj bi z istim uspehom pošiljala liste kaki grobnici v cerkvi. Srepa črnoba kamenja ie pričala, kaka usoda je treščila v grad — požar ga je uničil. — A kdo ga je zanetil? Kakšna zgodba je bila v zvezi s to nesrečo? Kaj je še propalo razen mramora in lesenine? Ali je uničeno razen imetja tudi življenje? čigavo? — Grozno vprašanje! Nikogar ni bilo, da bi odgovoril nanje — niti gluhega znaka, niti nemega znamenja!
Potikajoč se okoli zmajanih zidov in skozi opusto-šeno notranjost gradu, sem se prepričala, da se nesreča ni pripetila v zadnjem času. Zimski snegovi so metli skozi ta obok, zimsko deževje je pljuskalo skozi prazna okna, kajti sredi kupov brložja in ruševin je pomlad priklicala iz tal zelenje: trava in plevel sta tu in tam poganjala med kamenjem in napol zgorelimi bruni.
Na prodaj motorno kolo
s prikolico A. J. S., 4taktni 1 cilinder, 6 HP, 500 m3. Betnavska cesta št. 1, Maribor.	1365
Natakarja donašalca
sprejme kavarna Jadran,
Maribor.
1376
Poštene delavce
sprejmem na stanovanje in hrano. — Splavarska ul. 6.	1359
SOKLIČ
V
T
•n dr o
ustopnitd s« sprejme!«
Podpisana
obžaluje, da je žalila gospoda K. Brbe-ša iz Nove vasi ter se zahvaljuje, da gori imenovani ni proti njej sodno postopal. — Hilda Germova.	1360
Din 30.000— posojila
iščem. Pismene ponudbe pod »Hipote-
ka« na upravo lista.
Vinotoč Schvvinger, Počehova
■ odprt 1. maja.	1369
Vino, lastni pridelek
pri odjemu 10 litrov po Din 4.— in 5> liter. Zrinjskega trg 6.	1351
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
najgloblji žalosti javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljen srčno dobri oče, ozir. stari oče, brat, svak in stric, gospod
:daia Konzorcij *Jtftra« v Ljubljani; predstavnik '^daiatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLlC v Mariboru« Tiska Mariborska tiskarna d. d., Dredstavm
STANKO DETELA v Mariboru.
VILJEM JLGER
dne 28. aprila 1932, previden s tolažili sv. vere, v 64. letu starosti, za vedno zatisnil svoje dobre oči. Zemeljski ostanki bodo v nedeljo 1. maja prepeljani k upepeljen ju
na Dunaj.
Brez posebnih osmrtnic.
Žalujoči ostali.