št. 5 (984) Leto XX. NOVO MESTO, četrtek, 30. januarja W 1969 Kako bo čez trideset let? Pred nedavnim je začela Dolenjska turistična zveza razp>ošiljati po dolenjskih občinah študijo o področnem prostorskem programu razvoja turizma na Dolenjskem, študija zajema območje 10 dolenjskih občin, izdelki pa so jo strokovnjaki Zavoda za izobraževanje in produktivnost dela Novo mesto in Dolenjske turistične zveze. V zajetni študiji je območje ovrednoteno glede na naravne pogoje za turizem, ugotovljena je sedanja stopnja turistične razvitosti z vsemi spremljevalnimi dejavniki (trgovina, obrt itd.), hkrati pa je v njej nakazan razvoj turizma v prihodnjih 30 do 35 letih, študija je veljala 65.000 din, denar pa so prispevale vse dolenjske občine. Danes — pokal Čargu! Danes pop>oldne bo uredništvo Dolenjskega lista pripravilo v Krškem sprejem najboljšim športnikom Dolenjske v letu 1968. Zmagovalec Fi'anc Čargo bo prejel pokal in nagrado Dolenjskega lista, prof. Igor Penko pa nagrado tekstilne tovarne Novoteks. Nagrado tovarne zdravil Krke bo prejela atletinja Ivica Jakše. Cigan streljal na Cigana 24. januarja okoli 17. ure je 21-letni Edvard Brajdič v Jedinščici s karabinko streljal na Janka Brajdiča. Jezen, ker ni zadel Janka, marveč le vrata, za katerimi se je ta skril, je Edvard zažgal šotor Bojanu Brajdiču, ki je Jankov sin. Janko Brajdič se je štiri dni pred dogodkom doselil iz Žabjeka in se naiitanil pri Dragu Brajdiču. Edvarda so strpali v preiskovalni pripor. Podobno se je pri$>etilo tudi 4. januarja v Žabjeku, ko je poskušal Marjan Brajdič, ki se je k svojim vračal iz zapK>ra, z dvocevko ubiti Franca Brajdiča. Ker je pod vplivom alkohola slabo me-rU, je zadel v nogo Franče-vega brata Adolfa. Dan za dneon se prizadevni člani viniškega Kluba OEN sklanjajo nad kopico naslo- vov v več tujih jezUkih in razpošiljajo svojo kn(jigo»Po-slušaijte nas«, zraven pa pri- Zmagovalke črmošnjiSkega veleslaloma (na sliki od leve proti desni Marija Hon'at, Justina Pukl in Slavica Geršič) so bile zadovoljne. Na zahtevni progi so dosegle prva tri mesta in bodo CrmoSnjice ohranile v prijetnem spominu. Ved o tekmovanju berite na športni strani. (Foto: S. Dokl) Dr. Vratuša bo pomagal v ponedeljek, 27. Januarja, je v IJubljani dr. Antonu Vratini, jugoslo-vi^kemu predstavniku v OŽN, Anton Troha, ravnatelj viniške osemletke, I>rikazal delo in načrte vi-niSkega Kluba OZN, za kar je dr. Vratuša pokazal veliko zanimanja. Obljubil je, da bo o gradnji naselja OZN na Vinici govoril 8 predstavniki tujih misij v OZN, In menil, da )e zahtevna alyija Ijiva. da U db prewia») nem otxi^dni ▼ JUgoeiav lebos n TmA obiskal Vlrdoo. 35.900 Dolenjskih listov smo tiskali danes, od tega za stalne naročnike 29.509 izvodov in 1010 izvodov za kolportažo. V nakladi je tudi 213 dokaznih izvodov, za našo akcijo zbiranja novih naročnikov pa smo danes namenili 5168 izvodov lista. Uprava DL čez prelaze na zbore voKvcev? Dokler sekcija zja vzdrževanje proge ni pričela mišiti nekaterih železniških prehodov. pirebivalca niso bili za-intresirani, da bi o tem bolij raEfpmvljali, kar je dokazal zbor volivcev v Boštanju, ki so ga sklicali v zelo kratkem času prav zaradi ukdnitve ne-kateiuh prehodov. V Boštanju so že porušili železniški prehod, M pelje mimo Zupančiča v Dol. Boštanju. Ta prehod prebivalci precej uporabljajo, ko obiskujejo trgovino. Na zboru so zatrjevali, da železjndca nima pravice i;ddniti t^a in še ne-kateriih prehodov, ker jih prebivalci uporabljajo že več kot 30 let in jim je železnica ob gradnji proge zagotovila prav te prehode. P*redsednik občanske skupščine Franc Molan, ki je bil navzoč na zboru, je pojasnil težave občine, Iti nima denarja, da bi prispevala k vzdrževanju le-teh. O ukinitvi prelazov, o čemer je sklepala občinska »Smo za prijateljstvo med narodi vsega sveta in obsojamo vsakršno nasipe,« je eno izmed gesel pionirjev, včlanjenih v viniški Klub OZN. V duhu tega načela je tudi domači foto krožek izdelal fotografijo, ki ima naslov »Vizija prihodnosti«. Na Vinici si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da bodočnost le ne bi bila tako grozeča... NA VINICI NADALJUJEJO Z AKCIJO MIRU Pridružite se nam, ki obtožujemo... z viniške šole roma spet kopica pisem vsak dan v svet - Člani kluba OZN pošiljajo vprašanja vidnejšim znanstvenikom, pisateljem, predstavnikom držav in drugim uglednim osebnostim OD 30. JAN. DO 2. FEB. Od 2. do 6. februarja lepo vreme z mrazom ponoči. V ostalem oblačno s pogostnimi, večji del manjšimi padavinami. Po 6. februarju ohladitev. Dr. V. M. skupščdna, smo v našem tedniku že poročali. Krške Pustne novice še strogo zaupne! Uredniški odbor Pustnih novdc v Krškem se ta čas pKJgosto sestaja in pripravlja gradivo za letošnjo izdajo tako dobrodošla pustnega časnika. Seveda pa je njegova vsebina nepoklicanim še nedostopna. Kitariada v Kočevju 25. januarja je bila v So-Skovem domu v Kočevju kd-tairiada, ki jo je organiziral domači mladinski komite. Na njej. je nastopilo 6 ansamblov: Iz Novega mesta, Cr-nomiI(ja, Brežic, Vidma-Krške-ga in Kočevja. Najboljši so bdU MOBILIS IN MOOBILI la Vidma-Krštoega (41 točk), ATOLI oz Kočevja (28) in KORINI iz Brežic (23 točkX. Mladina dobi klub v sotooto, 1. februarja, bodo v Novem mestu ustanovili mladinsld klub. Klub bo imel začasno proslore v Domu JLA, kjer bodo večinoma tudil vse njegove prireditve. Za ustonovitev kluiba se jo zavzemal i>rejšnji koanite, še boJij pa novo predsedstvo občinske konference ZMS. lagajo vprašanja, na katera žele odgovore od najuglednejših svetovnih in dotmačih osebnosti. Radi bi zvedeli za njihovo mnenje, kako zbMže-varta narode in preprečevati uničujoče vojne. Med prvimi je viaiiškim pionirjem odgovoril predsednik ^ (Nadaljevanje na 6. str.) OD 1. XI. DO 28. I. 69 2823 novih! _rv DVANAJSTEM TEDNU naše akcije smo spet pridobili 183 novih naročnikov. Nezadržano narašča naklada našega doma- in hiš, kamor prihaja. Idne: Stanje v torek BRE2ICE: . • • • • . . . 3<6 ČRNOMELJ: • • • . . . 203 KOČEVJE: . • • • • . . . 167 KRŠKO: . . • • • • 405 METLIKA: . • • • • . • . 81 NOVO MESTO • • • • • . . . 545 RIBNICA: . • • • • . . . 104 SEVNICA: . • • • • 263 TREBNJE: . • • • • . . . 354 Razne pošte: • • • • • • • 312 Inozemstvo: . 123 tedenski mozaik V soboto so Američani v Grotonu (Connecticut) splovili svojo strogo tajno atomsko podmornico »NR-1« za sedem mož posadke. Za gradnjo te, dobrih 40 metrov dolge podmornice, so potrošili skoraj 100 milijonov dolarjev! Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled Predsednik zahodnonem-škega parlamenta Gersten-maier je lani dobil od države 280.000 mark kot odškodnino, ker mu nacisti leta 1937 niso dovolili, da bi postal profesor teologije. Javnost ni pokazala razumevanja za tolikšno »razumevanje« države in med splošnim nerazumevanjem je iz razumljivih razlogov prenehal biti predsednik parlamenta ... Bivši premier Pompidou, ki ga je po lanskih volitvah predsednik de Gaulle odslovil, je v Rimu pogumno govoril, da bo on de Gaullov naslednik. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Oglasil se je sam orakelj iz Pariza in izjavil, da mu še na misel ne pride, da bi zapustil svoj položaj predsednika pred iztekom mandata konec leta 1972. Pompidou bo še dolgo čakal... Visoka francoska osebnost — ki želi ostati neznana — je o de Gaullovi politiki vedela povedati tole: »De Ganile je včasih ugam-jal presenetljive akrobacije na trapezu nad mrežo. Potem je nastopal brez mreže. Zdaj pa imamo vtis, da telovadi brez trapeza.« ... Za-hodnonemški predsednik Liib-ke, ki se bo v kratkem poslovil, bo še odšel na en državni obisk v Afriko. Iz previdnosti pa si je govore napisal vnaprej in zlobni jeziki trdijo, da se vsi začenjajo z besedami: »Spoštovane gospe in gospodje, ljubi črnci...« V Saigonu niso posebno navdušeni nad slikami v francoskem tedniku »Pariš Match«, ki kažejo ženo podpredsednika Kyja, kako si izbira najbolj drage obleke po trgovinah. Zadeva je tembolj nerodna, ker je Ky po vrnitvi iz Pariza govoril, da je ves čas mislil na trpljenje svojega ljudstva in skušal živeti čimbolj varčno. Zdaj se izgovarja, da njegova žena ni kupovala oblek, ampak si jih je le sposojala... Neka Američanka je objavila v »New York Timesu« oglas, v katerem je zagrozila letalski družbi in vHadi, da ju bo tožila za 1 milijon dolarjev odškodnine, če bodo letalo, s katerim se bo peljala na dopust na Florido, tudi ugrabili in odpeljali na Kubo kot toliko drugih. Na srečo (za državo in letalsko družbo) njenega letala niso ugrabili... Tunizijski predsednik Hiibib Bur-giba se je pred kratkim znebil takele: »Francozov in Britancev se človek že še osvobodi, toda Rusov nikoli.« ... Obvezno omejene šcine v Metliki so pred kratkim na seji opozarjali na pomanjkljivosti kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Ne zdi se jim pravičiui, da zavarovancem — kmetom ne potrdijo zdravstvenih knjižic, če ne poravnajo vseh družbenih obveznosti v določenem času. O enakem problemu so razpravljali na seji skupščine občine Ormož že v septembru. Predsednik zavarovalne skupnosti kmetov Slovenije, kmet Janez TELEGRAMI KARAČI — Vojska patruljira po ulicah treh najv^jih mest v PtUd-stanu po štiridnevnih protivladnih nsniiiih, v katerih je izgubilo življenje najmaj 24 oseb. Guverner Zahodnega Pakistana je {ozval uporabnike, naj nehajo demonstrirati. Vida je voljna »pogovarjati se s patrioti o katerem koli vprašanju«. NEW VORK — Irak je ostro protestiral pri generalnem sekretarju OZN U Tantu zaradi njegove uradne Izjave v kateri je izrazil »obžalovanje in zaskrbljenost« nad obsodbo in ob«tenjem skupine Iračanov, med njimi nekoliko Zidov, ker 90 baje vohunili v korist Izraela. RIM — Za Kanado je zdaj tudi Italija napovedala, da bo priznala LR Kitajsko. Cangkajškova vlada na Tajvanu je nemudoma zagrozila, da bo v tem primeru prekinila diplomatske odnose z Italijo. KAIRO — Britanija je obvestila ZAR, da soglaša s francoskim pred. logom, da bi se sestali predstavniki štirih velesil in obravnavali položaj na Srednjem vzhodu. WASHINGTON - Ameriški tisk neugodno ocei^uje uvedbo izjemne, ga stanja v Sp^ji. »Wa3hington Post« piše, da je to obnavljanje tragedije španskega ljudstva. MOSKVA — Sovjetska sindikalna del^acija, ki jo vodi Clan politbiroja CK KP SZ Seljerto, je odpotovala v Kairo, kjer se to udeležila kongresa mednarodne konfederacije arabskih sindikatov. WASHINGTON — Predsednik 2DA Nixon je na svoji prvi tiskovni konferenci ocenil pariška pogajanja o Vietnamu kot »dober začetek«. Nasprotuje pa sprejemu LR Kitajske v OZN, dokler ta »ne bo spremenila svoje politike«. LOS ANGELKS — V zadnjih devetih dni so povodnji zaradi dež. ja in oblakov, ki so se utrgali v Južni Kaliforniji, terjale smrt 86 oseb in povzročile za 35 milijonov dolarjev škode. O hudem dežju in povodnjih poročajo tudi iz Sirije in Libanona PRAGA — Notranje ministritvo je izgnalo 16 tujih novinarjev iz CSSR in je naknadno zahtevalo ie od 6 tujih dopisnikov, da nemu-doma zapustijo češkoslovaško ozemlje. Večina je ameriških novinarjev plačilo -pravice Zampa s Ptujskega polja, pa je na to opozoril nekatere republiške organe lani v oktobru. Vzlic temu se ni nič spremenilo, niti kmetje niso dobili ustreznih odgovorov. Po podatkih skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Slovenije pristojni organi niso potrdili do 30. septembra 1968 okrog 8 odstotkov zdravstvenih knjižic kmečkih zavarovancev. Vseh obveznih zavarovancev je bilo nekaj čez 300.000. Brez potrjenih zdravstvenih knjižic jih je torej ostalo okrog 24.000. In zakaj? Ker niso mogli plačat! vseh družbenih prispevkov. Nekateri zagovorniki sedanjih predpisov sicer trdijo, da niso hoteli plačati. Po razpravah na občici* skih skupščinah in drugod pa je tako trditev težko sprejeti. Sistem plačil in izterjave zaostankov je namreč tak, da izmikanje nikomur ne koristi. Občinfiki organi lahko izterjajo od slehernega kmeta vse njegove obveznosti še naslednja leta, če ni možno takrat, ko so predpisane. Plačati je torej treba v vsakem primeru — kmečki zavarovanci pa ne morejo zahtevati svojih pravic pri zdravljenju za nazaj. Zakaj bi se torej namerno prikraj-Sevali za pravice? K 24.000 kmečkim zavarovancem, ki jim niso potrdili zdravstvenih knjižic, ker niso do določenega časa poravnali vseh obveznosti do družbe, je treba prišteti še 11.000 zavarovancev, ki zdravstvenih knjižic sploh niso dvig^nili. Zakaj jih niso dvignili? Verjeti-io niso imel denarja, da bi si z njim! lahko pomagali. Torej je bilo kar okrog 35.000 kmečkih ljudi izključenih od pravic zdravstvenega zavarovanja, prispevke pa bodo vzllc temu morali plačati vsi. Sedanje potrjevanje 2xirav-stvenih knjižic pomeni neke vrste kazen za reveže in za take kmečke družine, ki zaidejo v trenutne težave Odborniki v ormoški občini so postavili te stvari zelo realno. Ce kmet mora plačati zamudne obresti za zdravstveno zava- rovanje, ga ne bi smeli prikrajšati pri pravicah, čepmv zamudi s plačilom. Ce pa zakasnela plačOa povzročajo skladom zdravstvenega zavarovanja težave, ker nimajo dovolj sredstev za pravočasno plačilo zdravstvenih storitev, pa naj bi zadoščalo le plačilo za zdravstveno zavarovanje. Kmet naj bi imel pravico sam odločiti, ali plača najprej prispevek za zdravstveno zavarovanje ali druge družbene prispevke, če nima denarja za vse. S kakš.M) pravico lahko nekdo spremeni zdravstveno zavarovanje kmetov v sredstvo za Izterjavo vseh prispevkov in davkov družbi? JOŽE PETEK Nove turistične zmogljivosti Mednarodna banka bo letos prvič dajala posojila tudi za razvoj turizma v svetu, pri čemer lahko dobi kredit« tudi Jugoslavija. Izvršni svet SRS je pri zveznem komiteju za tui^m že zaprosil, da naj bi Slovenija dobila 137 milijard Sdin posojila za razvoj tiirizma. V Sloveniji bi zgradili 30.000 novih restavracijskih sedežev, pridobili 20.000 novih turisti^ih postelj Ime praškega študenta Jana Palacha, ki se je zažgal, da bi bila njegova domovina svobodna, bo ostalo zapisauo ne samo na trgu pred filozofsko fakulteto v Pragi, ki so ga preimenovali po njem, ampak v srcih vseh Cehov in Slovakov. Najmanj dvcstoti-soč ljudi mu je osebno izkazalo zadnje spoštovanje. Pogreb je potekal mirno in slovesno in zato je bil tembolj pretresljiv. Iz te mirnosti je odsevala silna moč naroda, ki ga je Palachova žrtev glo* boko presunila in opozorila, da mora ostati enoten. To opozorilo pa velja v enaki meri tudi češkoslovaškemu vodstvu. Po prvi presunjenosti in osuplosti je bilo slišati glasove, da je bilo to dejanje obupa, in opozorila, da mladina ne sme slediti temu cglcdu, ker mora živeti za boljši jutrišnji dan. Celo sovjetska okupacijska oblast in ^bhist-niki v Moskvi so bili prve dni brez sape. Dobro so vedeli, kaj pomeni Palachov samoza-žig, in dobro so čutili, kako odmeva po svetu. Sele peti dai.i po tragičnem dogodku je sporočila časopisna agencija TASS, da 80 »protisocialistične sile navdihnile Jana Palacha«. Isto trditev so uradno raztrobili v ulbrichtovini. Jan Palach ni zahteval di>sti v pismu, ki ga je zapustil kot svoj testament. Ni zahteval niti takojšnjega odhoda sovjetskih okupacijskih sil in nc popolne odprave cenzure. Zahteval je prepoved okupacijskega glasila »Spravy«, ki žali ponos slehernega Ceha in Slovaka, in možnost, da bi javnost v CSSR pošteno obveščali o dogajanju. Toda njegova smrt je spodbudila javnost, da je načela postavljati širše zahteve in zastavljati še bolj nerodna vprašanja. Zveza študimtov in sindikati so sestavili seznam zahtev in vprašaiij. Vprašali so, kaj je z obljubami partijskega vodstva. Kdaj bodo splošne parlamentarne volitve? Kdaj bo naposled 14. kongres KPC? Kdaj bo Češka dobila svoj zakoni* to izvoljeni centralni komite in lastno partijsko organizacijo, kakor jo ima že Slovaška? Vsa ta vprašanja visijo v zraku, ker bi se moralo vodstvo CSSR o njih pomeniti z Moskvo. To je tudi ena plat omejene suverenosti. Proti taki suverenosti je v obupu protestiral Jan Palach, ko se Je zašgal. To njegovo dejanje obupa je v resnici vlilo novih moči češkemu in slovaškemu narodu. Postalo je del današ* nje češkoslovaške stvarnosti in človeške zavesti »Današnja stvarnost ni samo v na-vzoČLiosti sovjetskih čet«, je dejal predsednik sindikata čeških grafičnih delavcev. Jan Palach »današnja stvarnost je tudi v mnenju in volji 14 milijonov naših občanov.« Ko bodo zgodovinarji pisali o vietnamskih mirovnih po* gajanjih v Parizu, bodo z začudenjem in ironijo ugotovili, da je bilo — vsaj doslej — najtežje vprašanje, ki so ga morali rešiti, preden so lahko sploh začeli resnična pogajanja o premirju, oblika mize, okrog katere so s(?dli. Osem tednov so se prepirali, ali naj bi bila ntiza okrogla, štirioglata, podolgovata, ovalna ali kakršna že koli. Naposled so se spuiazu-meli, da naj bo miza okrogla. Za to »pravdo o konferenčni mizi« se skriva hud politični in taktični spor. Američani ki njihovi saigonski zavezniki se uradno pogajajo samo z eno stranjo: z delegacijo iz Hanoja kot predstavnico Severnega Vietnama. Delegacija osvobodilne fronte Južnega Vietnama FNO je sicer t.idi navzoča na pogajanjih, toda ameriška stran jo uradno prišteva k severnovietnamski delegaciji. Hanoi In FNO pa zahtevata, da mora nasprotna stran priznati tudi fronto kot samostojno delegacijo na pogajanjih, in trdita, da se v Parizu dejansko pogajajo štirje. Oni drugi trdijo, da se pogajata samo dve strani. Cim dlje bodo trajala pogajanja. tem bolj bo naraščal pritisk, da bi Američani in SalgOLicI priznali FNO kot samostojnega partnerja na pogajanjih. 2^to je bila potrebna (»krogla miza. Enim dopušča uradno misliti, da se pogajata samo dve delegaciji, drugim pa omogoča trditi, da ve pogajajo štiri. Kljub temu je začetek resničnih pogajanj v Parizu velik korak naprej, toda pot do miru je še zelo dolga in trnova. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m RAZLIĆNA MNENJA O SESTAVI SKUPSCINE SRS — Ustavna komisija je predlagala, naj bi bila nova republiška skupščina sestavljena iz štirih zborov: iz republiškega, gospodarskega, prosvet-no-kultumega tn socialno-^^ravstve-nega zbora. Ta predlog sta prejšnji teden podprla le prosvetno-kultumi in socialno-zdravstvenl zbor. Večina poslancev organizacij sko-politič-nega in gospodarskega zbora pa se je zavzela za to, da bi imela skupščina le dva zbora: republiški zbor in zbor delovnih skupnosti, češ da bi dvodomna skupščina lahko smotrneje delovala. V prosvetno-kultur-nem in socialno-zdravstvenem zboru pa je prevladalo mnenje, da bi združeni zbor delovnih ^upnosti težko hkrati učinkovito obravnaval vso pestro problematiko gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture, znanosti in drugih družbenih služb, zlasti še zdaj, ko se federacija omejuje le na okvirno zakonodajo. ■ KRAJŠA DELOVNA DOBA NI REŠITEV — V republiški skupščini so prejšnji teden obravnavali spremembe in dopolnitve pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavzeli so se za nekatere izpopolnitve. Hkrati pa se niso strinjali s predlogi, naj bi skrajšali delovno dobo in znižali starostno mejo za pridobitev pokojnine Poudarili so, da bi to nujno povzročilo zmanjšanje pokojnin ali pa dodatno obremenitev dohodkov zaposlenih oziroma gospodarstva. Pač pa je treba, recimo, preučiti neenaJce pogoje zavarovancev glede na to. ali se za- Štirje ali dva zbora? posUjo zelo mladi ali pa zaradi študija več let kasneje, a imajo zdaj oboji isto starostno mejo. ■ POSKUS SAMOZA2IGA — V četrtek, 23. t. m. se je v ljubljanski slaščičarni Tivoli polil z bencinom in zažgal 23-letnl Idjučavničar Marijan Lombar. Zdravniki upajo, da bo ostal živ. Fant je izjavil, da se je Čutil osamljenega in da tega ni storil iz kakšnih političnih razlogov. ■ SPREJEM ZA DUHOVNIKE — Kakih 70 rimsko-katoliških, protestantskih, pravoslavnih, staroka-toliških, adventističnih in baptističnih duhovnikov iz Slovenije se je v četrtek, 23, t. m. udeležilo običajnega vsakoletnega sprejema, ki ga Je priredila republiška komisija za verska vprašanja Med drugimi je bil navzoč tudi ljubljanski škof dr. Jože Pogačnik. ■ DRA2JE 2ELEZNIŠKE Va ZOVNICE — ŽTP Zagreb je sklenilo s 1. marcem podražiti železniške vozovnice, zlasti na krajših progah. Na železniškem transportnem podjetju Ljubljana pa so bili proti temu, da bi v celoti podražili potniški promet, ker lani zaradi skrbnega gospodarjenja niso zabredli v izgubo. Da pa ne bi bili oškodovani pri delitvi, bodo tudi oni prisiljeni podražiti vozovnice, toda prilagojeno kvaliteti in dolžini potovanj, študentskih, dijaških in delavskih vozovnic ne nameravajo podražiti. Smatrajo, da bi hkrati kazalo vožnjo na nekaterih progah celo poceniti, da bi pridobili potnike. ■ DIREKTOR DRAME ODSTOPIL — Direktor ljubljanske Drame Bojan Stih je zaprosil za razrešitev. To ni samo posledica medsebojnih nasprotij med dramskimi igralci, marveč globljih problemov, v katerih se je znašlo Slovensko narodno gledališče. ■ EKSPEDICIJA V AFRIŠKI PRAGOZD — Skupina ljubljanskih študentov je odpotovala v afriško državo Senegal, kjer bo dva meseca proučevala rastlinstvo In živalstvo v pragozdovih. Iz zdravstvenega zavarovanja je bilo lani izključenih 35.000 kmečkih ljudi - Ali je to lahko sredstvo za izterjevanje vseh prispevkov? Odborniki občinske skup- 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov/ PRIPRAVE NA APRILSKE VOLITVE Koga bomo predlagali? ■ v APRILU BOMO VOLILI nove odbornike in poslance, te dni pa so se v vseh krajih že začele predvolilne priprave. Prejšnji teden smo obširneje spregovorili o okviru aprilskih volitev in dejali, da gre socialistični skupnosti pri volitvah predvsem tudi za nadaljnje uveljavljanje gospodarske in družbene reforme. Omenili smo bistvene spremembe zvezne in republiške ustave, ki prinašajo v volilni in skupščinski sistem mnogo novega, danes pa se ustavimo ob pomembnem vprašanju: koga kandidirati, koga predlagati za novega občinskega odbornika ali poslanca. ■ MIMO PROGRAMSKIH IZHODIŠČ SZDL Slovenije nikakor ne moremo, ko se pripravljamo na letošnje skupščinske volitve. Združeni v Socialistični zvezi, bomo kandidirali za odbornike in poslance ljudi, ki bodo v skupščinah in v siceršnjem delu znali uresničiti naše družbene dogovore. Zato programska izhodišča SZDL Slovenije še posebej poudarjajo: Državna samob'rtnost Slovencev Socialistična republika Slovenija potrebuje za svoj skladen razvoj in za svojo rast na samoupravnih osnovah celovit dolgoročen razvojni načrt, odprt do vseh republik in v svet; pri zadovoljevanju tistih skupnih nacionalnih pKrtreb, ki spadajo med najosnovnejše pogoje za razvoj in rast slovenskega naroda, se mora opirati na čut za skupnost; polno veljavo morata dobiti ^moupravno dogovarjanje ter njegova učinkovitost. Razvijali bomo argumentirano in strpno besedo v demokratičnem dialogu, odpirali p>oti v družbenem mehanizmu za vse nove p>obude in zamisli, ki oplajajo samoupravni socializem. Utrjevali bomo etične temelje naše družbe; socialistično moralo, humanost, čut za skupnost, patriotizem, spoštovanje dela, odgovornost. Krepili bomo državno samobitnost slovenskega naroda. O Slovencih v tujini Slovenska manjšina v zamejstvu in Slovenci v tujini sploh so sestavni del slovenskega naroda. Glede na to in pa v skladu z mednarodnimi normami bomo kar najtesneje sodelovali z vsemi dobronamernimi Slovenci v tujini in jih pK) najboljših močeh p>odpirali. Slovenske ustvarjalne sile Do veljave naj pridejo vse ustvarjalne sile v Sloveniji, ki hočejo razvijati naš samoupravni socializem In ki lahko družbeni razvoj p>otisnejo naprej. Krepiti moramo duha poslovnosti, podjetnosti, odgovornosti, poguma, preudarnosti, zaupanja v lastne sile, s katerimi bomo sposobni združevati delo na osnovi znanstvenih dosežkov in dokimientacije. Novo znanje in strokovna usposobljenost mlajših rodov naj se p>ove-zujeta z dragocenimi izkušnjami starejših. Edina pot: samoupravljanje Razvijali bomo komunalni sistem, samoupravnemu združevanju in samoupravnim skupnostim sistematično utrjevali mesto v dnižbi, krepili njihovo odgovornost ter jim dajali večjo veljavo. Posebno skrb bomo na-nienlli hitrejšemu razvoju samoupravljanja v družbenih službah. Povezanost z našimi narodi Slovenija se bo lahko hitro in nemoteno razvijala le, če bo povezana z drugimi narodi Jugoslavije v federaciji, katere načela, institucije in praktična politika bodo vedno izraz samoupravnega sp>orazuma vseh njenih republik. (Nadaljevanje prihodnjič) 0> P — Tovariš šef, vsem smo že uredili stanovanjsko vprašanje, le Janezu še ne, čeprav vleče in gara kot konj... — Saj res, zadnji čas je, da mu poiščemo kakšen hlev. (Karikatura iz je2A) Izognimo se enostranskosti! Novi odborniki in poslanci naj ustrezno predstavljajo vse sloje delovnih ljudi - Pravočasno se spomnimo starih napak: v vseh skupščinah doslej smo zanemarjali vlogo žensk, mladine in neposrednih proizvajalcev! Novi odborniki in poslanci naj ustrezno predstavljajo vse sloje delovnih ljudi. V občinah so se v januarju lotili predhodnega ugotavljanja imen, ki bi morebiti prišla v poštev v seznam, iz katerega naj bi izbirali možne kandidate za nove odbornike in poslance. Pri tem se je začelo ponekod poj>avljati mnenje, češ da je važna predvsem moralno politična, strokovna, organizacijska kvaliteta bodočih odbornikov in pK>slancev. Postranskega pomena pa je,' po teh mnenjih to, iz katere sredine, sloja, poklica je posamezen odbornik ali poslanec. S takimi mnenji se ni moč F>ovsem strinjati. Razumljivo je seveda, da hočemo vsestransko čimbolj kvalitetne odbornike in poslance. Želimo ljudi, zavzete za reformo, za samoupravljanje, take, ki razumejo sodobne gospodarske in družbeno politične tokove, ki so ustvarjialni v snovanju sodobnih zamisli in programov ter sposobni le-te tudi uresničevati. Hkrati pa želimo tudi to, da bodo bodoče občinske, republi.ško in ljudje, ki bodo ustrezno zastopali razne dejavnosti, razne sloje delavnih Ijudd, razne poklice, skladno s prispevkom posameznih dejavnosti in kategorij delovnih ljudi k skupnemu razvoju. Temu ponavadi v pK)litičnem jeziku nekoliko učeno rečemo, da želimo tudi ustrezno strukturo (sestavo) skupščin. Sedanje skupščine so namreč v tem pK)gledu sestavljene preveč ozko strokovno, enostransko. Recimo: v sedanjem prosvetno kulturnem zboru republiške skupščine je razmeroma največ učiteljev. Univerza s 1.500 vseuči-liškimi profesorji in znanstveniki pa ima v republiški skupščini le dva predstavnika, kar nikakor ni v sorazmerju z veliko vlogo visokega šolstva in znanosti v naši družbi, študenti, ki jih je v Sloveniji 20.000, nimajo zdaj med p>oslanci nobenega zastopnika, kar tudi ni prav. Sedanji socialno zdravstveni zbor republiške skupščine pa je s svojo sestavo poslancev predvsem glasnik zdravstvenih domov, mnogo manj pa velikih bolnišnic ter dingih nov in socialne politike. Seveda morajo biti med poslanci prosvetno kulturnega zbora še naprej tudd učitelji, v so-cialno-zdravstvenem zboru pa zdravniki iz 2!dravstvenih domov. Toda poleg njih spadajo v te skupščinske zbore tudi p>oslanci, ki bodo predstavljali interese koristnikov in financerjev šolstva ter zdravstva, to se pravi, razgledani ljudje iz vrst staršev, delovnih organizacij in drugi. Prav tako se ne ujemamo v željah in v interesih s tistimi, ki se nagibljejo k temu, da bi kandidate (zlasti s področja gospodarstva) iskali samo med menažerji, t. j. med direktorji in drugimi vodilnimi ljudmi. Bolj se oarimo tudi p>o sposobnih ljudeh med inženirji, ekonomisti, kvalificiranima delavci in po drugih, ki so 2srasli v samoupravljanju. Med sedanjimi odborniki in poslanci je tudi sorazmer- no zelo malo kmetov in otor^ ndkov. Zdaj je prilika, da popravimo to napako, ki kar že, da še vedno ne p>ojmuje-mo piravilno vloge zasebnega dela v našd družbi. Čutiti je nevarnost, da bi to pot še bolj kot pri prejšnjih volitvah zapostavili ženske, mladino in neposredne proizvajalce. Takim slabostim se bomo seveda lahko izognili le, če bomo volilvci dejansko sodelovali v vseh volilnih pripravah. Hkrati stopamo na prste vsakršnim poskusom, da bi kandidate kdorkoli vsiljeval volivcem ali da bi odločali o kandidatih v zaprtih krogih in vodstvih, namesto na odprti tribuni Socialistične zveze ter drugih političnih organizacij, demokratično in na očeh vseh volivcev. MIRO ZAKRAJŠEK Ta teden v republiški skupščini o predlogih amandmajev k ustavi SR Slovenije so v preteklem tednu razpravljali zbori delovnih skupnosti republiške skupščine. Različnost mnenj med zbori je pri šla do izraza zlasti glede bodočega sestava republiške skupščine. Prosvetno-kultumi in socialno-zdravstveni zbor sta sprejela i^red-lagane ustavne amandmaje, in sicer da naj hi imeli poleg repu buškega zbora še tri zbore delovnih skupnosti: gospodarski, pro-svetno-kultumi fii socialno-zdrav-stveni zbor. Gospodarski in orga-nizacijsko-političnl zbor pa sta sprejela sklep, naj skupščino sestavljata dva zbora: republiški zbor in zbor delovnih skupnosti. Skupna komisija vseh zborov skupščine SRS za ustavna vprašanja je v ponedeljek razjTavljala o mnenjih zborov delovnih skupno sti, o dokončnem besedilu predlogov ustavnih amandmajev pa je sklepal republiški zbor na seji 29. januarja. Republiški In organlzacijsko-po-litični zbor sta na sejah v sredo, 29. januarja, razpravljala tudi o zakonskih predlogih, ki se nana-šajo na volitve republiških poslancev v republiške skupščine, volitve odbornikov občinskih skupščin in na določitev volilnih enot za vo litve poslancev Skupščine SRS; poleg tega pa še o problematiki in pi^logu za izdajo zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v SR Sloveniji ter poročilu in predlogih začasne komisije izvršnega sveta Skupščine SRS za proučitev organizacije republiške uprave. Odbori bodo nadaljevali obrav-navo zakonskih predlogov in osnutkov s področja cestnega in železniškega prometa. Komisija za vprašanja borcev NOV pa bo razpravljala o aktualnih problemih gradnje stanovaj za borce NOV, usklajevanje pokojnin in republiških priznavalnin borcem NOV. Kmetijski nasveti zvezno skup>ščino sestavljali pomembnih zdravstvenih usta- Cenik v prosveti: upanje za bolj nadarjene Ali bodo tudi šole vseh stopenj kmalu določile cene za svoje delo pri vzgoji kadrov za družbene delavnosti in za aosoodarstvo? Gre za uresni- ic vacii Kiiiaiu uuiuuiit: ueiie za svuje ueio pri vzgoji kadrov za družbene dejavnosti in za gospodarstvo? Gre za uresničitev ene izmed samoupravnih pravic, ki jih mora spoznati vsa naša javnost! Kolikšni so stroški šolanja vsakega posameznika? Na to vprašanje je težko natančno odgovoriti, še težjo pa, kolikšna Je dejanska cena izobraževanja. Skoraj v vseh gospodarskih in družbenih dejavnostih cene us-proizvodov in drugih dobrin kalkulirajo in določajo same delovne organizacije na podlagi svojih samoupravnih pravic. Prosvetni delavci čedalje glasneje sprašujejo, zakaj tudi šole vseh stopenj ne določijo cen za svoje delo pri pripravljanju kadrov za družbene dejavnosti in za gosp>o-darstvo. Prav zaradi racionalnega trošenja, kvalitetnejšega pouka In možnosti za razširjeno reprodukcijo v šolah je nujno treba določiti ceno izobraževanja in tako vzpostaviti Jasnejši In čistejši odnos med Izobraževanjem in družbo. Zahteva po določanju cene izobraževanja je bila zelo odločna na nedavnem sestanku zvezne konference Socialistične zveze. Rektor beograjske univerze prof. ar. Dragiša Ivanovič je izjavil, da bo ta univerza v najkrajšem času pripravila cenik za posame2uie fakultete, ker je to njihova samoupravna pravica. Te cene bodo norall poznati študentje, starši pa predsedniki občin, predsedniki republiških skupščin tn Izvršnih svetov, sploh sleherni državljan. Prevladovalo je mnenje, da bodi vsak učenec ozir.>ma študent nosilec sredstev, ki mu Jih bo omogočila ali izobraževalna skupnost, delovne organizacije, zainteresirane za določene kadre, aU drugi skladi. Od teh institucij in njihovih kriterijev bo v marsičem odvisna učinkovitost šolanja in Studiranja. Kakor kaže, bo glavni kriterij ta, da bodo institucije plačevale določeno ceno izobraževanja za tisti čas, kolikor bo trajal študij na univerzi ali v kateri drugih šol. To bo privedlo vsekakor do večje izbire in bo omogočilo najbolj nadarjenim dijakom in študentom, da se bodo lah-ko vpisali na univerzo. Obenem si lahko obetamo tudi selekcijo samih šol in faloal-tet, kajti učenci se bodo vpisovali tam, kjer bo pouk modernejši, kvalitetnejši in dostopnejši, da bodo lahko v roku končali študij. Ne občinski, ne republiški v takem sistemu, je bilo poudarjeno, bi vsi Imeli ne samo pravice, ampak tudi dolžnosti in obveznosti. Razvoj bl bil tudi materialno zagotovljen. Sole In fakultete ne bl bile ne občinske ne republiške, ampak v nra- vem smislu samostojne In samoupravne organizacije. Sedanje težave glede dogovorov z izobraževalno skupnostjo o plačevanju za šolanje učencev in študentov zunaj krajev njihovega bivališča, bi same po sebi odpadle. Ker bl Imeli učenci in študenti zagotovljena sredstva, bi se lahko vpisali na katero koli šolo In fakulteto v državi. Čisti računi Računajo, da bl bilo izstopoma rešeno tudi to /pia-šanje, kajti cena šolanja Je po svojih načelih čista in Ja-.sna, kot so poudarili na zvezni konferenci SZDLJ. Dejansko pomanjkanje sredstev se bo pokazalo veliko bolj natančno, tako da bo iahko vsa skupnost dobila točen pregled nad stanjem na posameznih področjih, zlasti v premalo razvitih krajih. Taki čisti računi bodo morali spodbuditi še večjo solidarnost ne samo v okviru ene republike, ampak v naši celotni socialistični skupnosti. R. GRGIČ Pomen obrezovanja drevja Sadjarja spoznaš po obrezovanju sadnega drevja. Ce nekdo obrezuje kar vsevprek, bo drevesu lahko naredil nepopravljivo škodo, saj bo v svoji nevednosti še poslabšal razmerje med rastjo in rodnostjo. Pri mladih drevescih, ki potrebujejo veliko listne površine, je obrezovanje nujno zlo, ki Ima za cilj oblikovati krono devesa. ■ Samo z rezjo lahko dosežemo, da ima drevo močne ogrodne veje in uravnovešeno zračno ter prostorno krošnjo. Rez pospeši rast bujnih poganjkov, ker v vsak preostali brst priteče več drevesnih sokov. Da mladim dre-vescem ne porežemo preveč, lahko vse tiste veje, ki jih ne bomo porabili za ogrodne veje tudi upogibamo in privezujemo. Upoštevati pa moramo tudi pravilo, da mladim drevescem ne smemo porezati več kot četrtino enoletnega prirasta. Obrezovalec mora dobro ločiti dve osnovni vrsti poganjkov: lesne mladice, ki so dolge in pokončne, med njimi pa ločimo voditeljice, stranske lesne mladice in vodene F>oganjke ter rodne mladice ali rodni les, kjer spet ločimo, rodne šibice, brstike, brstiče, sadne pogačice, zve-rlžen rodni les, cvetne šope itd. Ogrodne veje lahko vzgojimo le iz lesnih mladic. ■ Kdaj lahko začnemo obrezovati? Če le ni hujšega mraza, lahko režemo že od februarja naprej. Zavedati se moramo, da je v sodobnem sadjarstvu redčenje kreme dre-vesa pomembnejše kot krajšanje poganjkov. Rez je lahko dolga ali kratka; dolga spodbuja rast rodnega lesa, kratka ka rast mladic. Obrezovati začnemo pri vrhu, pri tem p>a posebno pazimo, da drevo ne uide v višino, ker visoka drevesa niso primerna za oskrbo Med različnimi vrstami vzgoje, ki jih lahko dosežemo z obrezovanjem, so za naše sadovnjake najprimernejše piramidne in kotlaste vzgoje na nizkem alf srednjeviso-kem deblu. Največ zagovornikov ima piramidna vzgoja, ki jo dobimo tako, da postopno vzgojimo štiri ogromne veje, obrezovanje v naslednjih letih pa je zelo preprosto. Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 STRAH PRED DRŽAVO JE ZAKORENINJEN V NAŠI PODZAVESTI n izi njegove pra^vlce m HszsBsaFHJZszsHszszszsznszszsaFasssHszszszszszssiaszFEszErzFaFasznFai [g čeprav zakoni zagotavljajo široko pravno varstvo in omogočajo ^ rO občanom, da pridejo do svojih pravic, iz prakse vemo, da večina n [g ljudi ne pozna vseh možnosti za dosego pravic in te možnosti pre- N ^ malo uporabljamo. Mnogi se obračajo na razne službe za prošnje in g pritožbe, vendar navadno šele potem, ko so že zamudili priložnost, ^ rG da bi uveljavili svoj prav po redni poti. Navadno jim takrat tudi te ^ službe ne morejo več pomagati. p K Za občane so posebno važni stiki z državnimi organi, ker ti K odločajo tudi o naših pravicah in dolžnostih. Upravni organi izdajajo g K razne javne listine (na primer osebne izkaznice ali izpiske v zvezi ^ Cj z rojstvom, poroko, smrtjo, državljanstvom), pa tudi številne upravne ^ oj odločbe o davkih ali prispevkih, obrtna dovoljenja, vozniška in pro- g cj metna dovoljenja, lokacijska in gradbena dovoljenja, potne liste, ^ oj odločbe o razlastitvi, arondaciji itd. ^ OR Sodišča največkrat odločajo, kadar gre za kazniva dejanja ali pa za spore. Večino naših opravkov bomo lahko opravili pri občinskih upravnih organih in pri občinskih sodiščih, nekatere pa celo pri krajevnih uradih, ki so nam še bliže. Le pri bolj zapletenih stvareh bomo imeli opravka z višjimi sodišči (okrožna, republiška in zvezna sodišča) in z upravnimi organi republike ali federacije. Čemu strah pred oblastjo? Marsikdo pa nima rad opravka z oblastjo, če se tega bojijo ljudje, ki so prekršili zakon, ni nič čudnega, a pre-nekateri bralec bo moral priznati, da se ne more znebiti bojazni, čeprav je daleč od tega, da bi kršil predpise. Naj ga potolažimo, da je to splošen pojav, ki ima svoje vzroke v davni preteklosti. Strah pred državo in njeno oblastjo se je kopičil iz roda v rod in je zakoreninjen v naši podzavesti, zato se ga ne moremo naenkrat znebiti, čeprav je v modemih časih in pravno urejenih državah zanj čedalje manj vzrokov. Dostikrat smo v strahu, da ne bomo znali uveljaviti svojih pravic in koristi, občutek negotovosti pa zbujajo v nas tudi številni predpisi, ki jih ne poznamo. V bolj zapletenih stvareh se bomo obrnili za pomoč k pravnikom, preprostejše pa moramo urediti sami, zato je prav, da vsaj nekoliko poznamo pravna pravila in postopek za zavarovanje pravic in koristi. Zgoraj smo za primer navedli nekaj odločb, ki jih izdajajo upravni organi. Upravne odločbe pa včasih izdajajo tudi drugi, na primer občinska skupščina ali njeni sveti, zlast: veliko pa jih izdajajo zavodi za socialno zavarovanje, ki odločajo o pokojnini, o otroških dodatkih in o pravicah iz zdravstven^a zavarovanja. Kdorkoli že izda upravno odločbo, mora pri tem spoštovati pravila upravnega postopka, ki veljajo tako za organe kot za stran ke. Ta pravila so zapisana v Zakonu o splošnem upravnem postopku, ki ga štejemo med naše najboljše zakone. Veljati je začel že 1957, doj^lnjen pa je bil 1965. Prečiščeno besedilo zakona je bilo objavljeno v Uradnem listu SFRJ št. 18 z dne 14. aprila 1965, lahko pa si ga kupite v posebni knjižici, ki jo je izdal Uradni list SRS. Kdo lahko začne postopek? Postopek lahko začne stranka ali pa organ sam. Občan ga bo začel, če nekaj želi od upravnega organa: rad bi gradil hišo, opravljal obrt, vozil avto, šel v inozemstvo in podobno. Včasih mora občan tudi na svoje dolžnosti sam opozoriti državni organ, zlasti če gre za kakšne dajatve (vložiti mora davčno prijavo ali carinsko deklaracijo). Pri takšnih opravkih so na boljšem tisti, ki so blizu krajevnega urada ali sedeža občine, seveda pa se da marsikaj urediti tudi po pošti. če greste osebno »na občino«, morate zlasti paziti, da pridete takšen čas, ko boste kaj opravili. Po novih predpisih, ki veljajo od lanskega decembra, je delovni čas za vse državne organe v Sloveniji ©notno urejen. Državni organi ne delajo ob nedeljah in ob državnih praznikih, po novem pa tudi ob sobotah ne delajo več (razen tistih, ki to morajo zaradi narave svoje službe) In imajo le dežurno službo. Tudi v ostalih dneh ne boste mogli vsega opraviti in morate paziti, kdaj imajo uradne dneve in uradne ure oziroma kdaj sprejemajo stranke. Ce želite samo izročiti vlogo, lahko to storite vsak delovni dan (torej od ponedeljka do petka) med delovnim časom, ki traja zdaj v Sloveniji za vse državne organe od 7. ure zju raj do 15. ure popoldne, ob sredah pa še popoldne od 17. do 19. ure. če pričakujejo hud naval, objavijo državni organi javno razpored sprejemanja strank (na primer za registracijo motornih vozil ali za zamenjavo osebnih izkaznic) in moramo paziti na takšne objave v časopisih. če se napotimo k občinskun upravnim organom je najbolje, da se najprej zaustavimo v sprejemni pisarni, če te ni pa v vložišču ali pri vratarju. Tu bomo navadno dobili ve le potrebne informacije, ampak tudi podrobne napotke o tem, kaj vse je potrebno, da pridemo do odločbe ali javne listine. Tu imajo obrazce in včasih tudi pismena navodila, vsekakor pa nam bodo vsaj ustno povedali, kje in kako moramo vložiti zahtevo, koliko kolkovati vlogo in kaj ji je treba priložiti Tu lahko tudi viužmo vlogo. V bolj zapletenih stvaren nas bodo od tod napotili k tistemu referentu, ki se ukvarja s takimi zadevami. če vlogo izročimo osebno, smemo zahtevati, da nam potrdijo prejem vlo- ge (za to ne plačamo nobene takse). Pametno je, da izkoristimo to možnost, če gre za važne vloge ali če jih moramo vložiti v določenem roku (npr. davčna prijava ali pritožba). Kdor more, bo vlogo natipkal na pisalnem stroju; en izvod bo pustil upravnemu organu, na drugem pa mu bodo potrdili prejem in bo ostal za osebni arhiv. Če smo v občinskem poslopju, lahko damo vlogo tudi ustno na zapisnik. Upravni delavec, ki je za to določen, bo sestavil zapisnik na podlagi tega, kar mu bomo povedali, zato moramo stvar že prej dobro premisliti. Nekateri ljudje so nezaupljivi in hočejo vsako stvar urediti osebno, to pa jim vzame veliko časa in prav težko jih je prepričati, da si lahko prihranimo marsikatero p>ot, če stvari pošiljamo po pošti. Vse važnejše stvari bomo poslali priporočeno, ker dobimo potrdilo, da smo vlogo res poslali in ker šteje datum poštnega peiata kot dan, ko je vloga prispela « organu Oe smo vezani na rok, je to zelo važno. Popoldne vloge osebno ne moremo več izročiti, lahko pa jo pošljemo pc pošti. Morda se bo kmalu celo snlačalo, da se zvečer odpelje v Ljubljano (dežurna služba blizu železniške postaje dela tam vso noč) in odda pritožbo zadnji dan roka le malo pred polnočjo (seveda priporočeno). V nekaterih primerih lahko uporabimo brzojav za kratka in nujna sporočila pa tudi telefon. Kadar govorimo o vlogah, mislimo na kakršnokoli sporočilo, ki ga pošljemo državnemu organu, to pa je lahko predlog, prijava, zahteva, prošnja pritožba, ugovor, obvestilo ali kaj podobnega. Naša vloga mora biti predvsem razumljiva, da jo bo upravni organ lahko začel reševati. Vsi nimajo možnosti, da bi pisali na pisalni stroj, zato se morajo potruditi, da bo njihova pisava čitljiva. Olika zahteva, da pazimo na obliko tn da pišemo s Črnilom ali vsaj s kemičnim svinčnikom. V vlogi moramo čimbolj jasno zapisati, kaj hočemo. V eni vlogi naj bo le en zahtevek, kajti z istim papirjem ne moremo zahtevati različnih stvari kot so na primer lokacijsko dovoljenje in potni list, morda pa še zraven pri javiti davke, če ima vloga več različnih zahtevkov, bo upravni organ obravnaval samo prvega. če nekaj zahtevamo ali prosimo, je prav, da to podkrepimo z utemeljitvijo ali pa celo z dokazi, kajti tako bo organ hitro ugotovil, da nam določena pravica pripada. Križec nepismenega nič ne pomeni Vse to In še nekatere nujne podatke navadno zapišemo v določenem redu, na pruner takole: ime, priimek in naslov vložnika; datum; ime in naslov pristojnega organa; zahtevek; utemeljitev; podpis. Vlogo moramo lastnoročno popisati (izjemoma jo lahko namesto vložnika podpiše naj ožji sorodnik, zakonec ali odvetnik), če vložnik ne more podpisati (zaradi bolezni) ali pa ne zna pisati, ga lahko podpiše kdo drug, ki pa se mora še sam podpisati in pristaviti svoj naslov. Prav je, če navede, zakaj podpisuje za drugega. Svoje čase so nepismeni delali knžce; to je brez vsakega pomena Odtisk prsta pozna zakon samo v enem primeru: če da stranka pooblastilo za zastopanje, pa ne zna ali ne more podpisati pooblastila. če tako pooblastimo nekoga, ki ni odvetnik, je treba prst (kazalec) odtisniti pred dvema pričama, ki se podpišeta na pooblastilu. Vloga naj bo čimbolj skrbno sestavljena, kajti z nerazumljivo in nepopolno vlogo sami podaljšujemo čas izdaje odločbe. Takšne vloge upravni organ sicer ne sme vreči v koš, vendar nam jo bo vrnil v popravo in določi, rok za izpopolnitev, če vloge v tem roku ne bomo popravili, bodo štel’, da ie sploh nismo vložili. Skrbno pazite, da ne zamudite roka! Na roke moramo v postopku sploh zelo paziti (rok je za stranko navadno določeno časovno obdobje, v katerem mora ali sme kaj narediti). Nerodno pri rokih pa je to, da jih moramo večkrat sami izračunavati. Pri rokih na mesecih in na leta to ni težko: če je dvomesečni rok začel teči 15. januarja, bo iztekel 15. marca ali pa če je petletni rok začel teči l. junija 1965. bo izrekel 1. junija 1970. Pri rokih, ki so določeni po Inevjh, štejemo drugače Oglejmo si to na primeru roka za pritožbo, ki znaša praviloma 15 dni. Tisti dan, ko so nam vročili prvostopno odločbo, ne šteje v rok in ta začne teči prvi naslednji dan. Vsak rok, ki bi se iztekel na nedeljo, na državni praznik ali na dan, ko pri organu po predpisih ne delajo (sobote), izteče šele s pretekom prvega naslednjega delavnika. Dnevni rok torej ne bo nikoli krajši, lahko pa je daljši kot si mislimo, če bi nam bila na primer odločba vročena letos 16. aprila, bi rok iztekel 5. maja, kajti 16 april še ne šteje v rok, oetnajsti dan roka pade na 1. maj, ki je praznik, 2. maj je tudi praznik, 3. maj je sobota, ko državni organi ne delajo in 4. maj je nedelja,. Tako podaljševanje velja za vse roke, tudi za mesečne In letne. Seveda pa ne smemo pozabiti, da samo priporočene pošiljke lahko pošljemo po pošti zadnji dan roka, ostale je treba poslati toliko prej, da bodo v roku prispele k organu. Ne samo pri nas ampak povsod po svetu je tako, da je treba zakonske roke strogo spoštovati, ker jih ni mogoče podaljšati in mnogi ljudje samo zaradi zamude roka izgubijo svojo pravico! Organ sme podaljšati samo rok, ki ga je sam postavil, ne pa roka, ki je določen z zakonom. Na dve majceni izjemi od popolne strogosti rokov se nikakor ne smemo zanašati (sta res izjemni in predvideni kot vrnitev v prejšnje stanje). 2e zamuda pritožbenega roka ima za nas hude posledice. Ne samo, da smo s tem zapravili pravico do pritožbe, tudi upravnega spora pred sodiščem ne moremo več sprožiti. Izvršitve ne moremo več odložiti, odločba postane dokončna in izvršljiva. Dr R G. ALI JE NEZADOVOLJSTVO PRAVILNO USMERJENO? „Hočemo bolj odločnega direktorja!” v dobro stoječi Industriji obutve zahtevajo direktorjev odstop zato, ker je premalo odločen - Izrečena nezaupnica je prej nezaupnica samoupravnim organom kot pa komu drugemu 17. januarja so na sestanku sindikalne podružnice v Industriji obutve v Novem mestu sklenili dati odpoved direktorju in vsem delavcem v upravi podjetja. Opozorjeni, da je pri tem treba spoštovati zakonite predpise, so nato 22. januarja na seji DS v prisotnosti celotnega kolektiva sklenili v okviru predpisov predlagati razrešitev direktorja, še preden je bil ta sklep dokončno sprejet, so skoroda odstopili od njega. Glede delavcev na ostalih volilnih delovnih mestih so sklenili, naj se razčisti po tem, ko bo rešena zadeva z direktorjem. Delavci zahtevajo večje osebne dohodke, boljšo razporeditev dela v upravi tovarne, očitajo, da se izdelki prevečkrat menjujejo, da so posamezne faze v proizvodnji večkrat brez dela. menijo, da je direktor premalo odločen, in zahtevajo čimprejšnje posodobljenje proizvodnje. Oglejmo si zdaj, kaj dobimo, ko pretehtamo te obdolžitve in postopek kolektiva na eni strani ter gospodarsko stanje Industrije obutve na drugi strani. čeprav bi ob pravkar opisanih dogodkih v Industriji obutve pričakoval človek nasprotno, je gospodarsko stanje podjetja ob težavah, v kakršnih je obutvena industrija, več kot zadovoljivo. Podatki, ki smo jih dobili v podjetju, veljajo za konec tretjega četrtletja 1968. Takrat so imeli 203 zaposlene ali točno toliko kot leto prej. S proizvodnjo so ustvarili 8,380.000 din vrednosti, s prodajo p>a 8 milijonov din. Proizvodnja je bila za 3 odst., prodaja pa za 4 odst. manjša kot 1967. Doseli so 4,9-odst. stopnjo dohodka (1.1967 le 4-odst.). Skladov so imeli (po izplačanih OD) za 446.000 din, kar je 5 odst. več kot 1967. Kupci so jim bili dolžni 400.000 din več kot 1967., vendar je podjetje imelo dovolj obratnih sredstev. Povprečni osebni dohodek je bil 774 din na mesec, kar je za 15 odst. več kot 1967. Najnižji in najvišji osebni dohodek sta bila v razmerju 1:3. SPRIJ.\ZNITI SE JE TREBA Z MANJŠIMI NAROČILI Čevlje izdelujejo le po naročilih kupcev, v mrtvi sezoni delajo delavske čevlje, pri katerih ni posebnega zaslužka. Do konca aprila letos imajo proizvodnjo zagotovljeno s pogodbami. Eno šestino lanske proizvodnje so delali v kooperaciji za PEKO (nekaj malega tudi za ALPINO) vrhnje dele obutve. Strojna oprema v tovarni je 40-odst. izrabljena, izrabljenost pa bi bila še večja, ko ne bi 1. 1967 porabili za obnovo 300.000 din. Pogosto menjavanje izdelkov ob prehodih v sezono povzroča največ težav. Naročila trgovske mreže so v začetku zelo majhna in se šele pozneje povečujejo. Čevlje izdelujejo v serijah od 1000 do 100.000 parov, toda v začetku sezone štejejo nekatere serije samo po 200 parov. Trgovoi jih povečujejo Sele z naknadnimi naročili. Ta odvisnost od tržišča zahteva pogostno menjavanje izdelkov v proizvodnji. to pa povzroča večje stroške, manjši delovni učinek in hromi utečenost proizvodnje. REŠITEV JE V PROIZVODNJI LAHKE OBUTVE Rešitev Industrije obutve je v proizvodnji lažje, lepljene obutve, ki bi zagotovila večji zaslužek. V ta namen bi morali posodobiti strojno opremo, zato pa bi potrebovali 500.000 din. Denar imajo, saj bo, kot smo že rekli, po zaključnem računu za 1. 1968 ustvarjenih približno 600.000 din skladov. za polovico potrebnega denarja pa lahko vrhu vsega najamejo posojilo. • Industrija obutve ne stoji slabo, tako smo lahko razbrali iz prav-karšnjega pregleda. Kje so torej vzroki za nenadno odločitev kolektiva. da zamenja direktorja? V čem naj bi bila samoupravnost in upravičenost te odločitve? ODPOVED JE LAHKO DATI, TODA KJE DOBITI ZAMENO? Direktor Industrije obutve Rudi Berger je odklonil kakršnokoli izjavo o obdolžit-vah, ki so bile v kolektivu izrečene na njegov račun in o nedavnih dogodkih v kolektivu. Omogočil je nemoten razgovor s predsednikom DS in UD. Predsednik DS Rudi Celic, predsednik UO Stane Košmrlj in prejšnji predsednik DS Rafko Lindič so v razgovoru ponovili le očitke s sestankov 17. in 22. januarja. Preden začnemo t^tati po-samezde očitke, moramo opozoriti na to: samoupravljanje mora biti čuvar zakonitosti v podjetju, toda v Industriji obutve so želeli odstaviti direktorja kar pK) domače, že način, kako so se tega lotili, meče na kolektiv kaj slabo luč. Tako hiter postopek je toliko bolj čuden, če upoštevamo, da ob reelekcdji pred dobrim letom kljub dvakratnemu razpisu niso mogli najti novega direktorja. Vse kaže, da so pozabili na takratni sklep, naj bi sedanji direktor, ki je tik pred upokojitvijo, vodil podjetje še dve leti, v tem času pa bi usFK>sobili mlajšega strokovnjaika, ki bo za njim prevzel vodstvo. Ko se po dveih razpisih ni javil nihče, .so prenehali iskati takšnega strokovnjaka. Trditev, da je tega kriva občina, je vse prej kot prepričljiva. Mar ni zelo neresno odpovedati direktorju in ne vedeti, kdo bo zasedel njegovo delovno mesto po takšni izkušnji z razpisi pred enim letom? Ali pa morda kdo upa, da lahko vodi Industrijo obutve čevljar? PROIZVODNJA SE MORA RAVNATI PO ZAHTEVAH TRŽIŠČA, DRUGE POTI NI! Očitek glede nizkih osebnih dohodkov, izrečen na sestankih, najbrž ni najbolj upravičen. Povprečje osebnih dohodkov je bilo konec septembra lani 774 din, konec leta pa celo 810 din! Očitali so tudi, da se izdelki v proizvodnji prepogosto menjujejo, ter da zato delavci manj zaslužijo. Menjavo izdelkov zahteva tržišče in mimo zahtev tržišča v proizvodnji ni mogoče. Zaman je upati, da bi lahko kdo zagotovil proizvodnjo enega ali dveh vrst čevljev čez vse leto. Direktor naj bi bil kriv, da so posamezne faze v proizvodnji večkrat brez dela. Posredno je morda tega res kriv, pravi krivci pa so najbrž v nižjem vodstvu proizvodnje. Nanj bi bilo verjetno teže pokazati kot pa na direktorja še zlasti takrat, ko se je usul plaz očitkov! Od vsega, kar zahteva kolektiv, velja v celoti podpreti edinole po hitrejšem posodobljenju proizvodnje. Denar zanjo je ustvarjen (600.000 din skladov iz leta 1968). Vsebina sodobne proizvodnje pa ni samo v strojih, pač pa tudi v ljudeh. Zahtevala bo novega duha v kolektivu in naložila nove odgovornosti. POSODOBIJENJE JE UPRAVIČENA ZAHTEVA, TODA BREZ TEŽAV NE BO ŠLO! Ali bodo lahko dobili zahodno strojno opremo ali pa se bo treba zadovoljiti z vzhodno, to je prvo vprašanje. Slabe izkušnje z vzhodno opremo že imajo: pred dobrim letom so kupili na Vzhodu del proizvodnega traku za 100.000 din. Ko je oprema prišla, se je pokazalo, da je neuporabna. Tudi to so očitali direktorju, ki trdi, da je reklamacija že rešena in da bodo v kratkem dobili denar povrnjen. Podobnih spodrsljajev pri nakupu strojne opreme je pri nas žal na pretek. AH imajo v Industriji obutve strokovnjaka, ki bo lahko za opremo, za katero se bodo odločili, zagotovil, da bo res dobra? Ce ga imajo, so lahko srečni, če pa ga nimajo, morajo iskati strokovno pomoč zunaj podjetja. Nova sodobna proizvodnja, kakršno si želijo, bo zahtevala več od-govornosti, več discipliniranega podrejanja, konec bo sklicevanju na kvalifikacije, zahtevala bo strokovnjake, do katerih kolektivu do zdaj ni bilo veliko, in pa red. Zavesten red in zavestna disciplina pa sta vedno boljša od prisile! ALI JE NEODLOČNOST RES LAHKO ZAVIRALA SAMOUPRAVLJANJE? Zdaj smo pri najbolj zanimivem in p>o svoje čudnem očitku, da je direktor premalo odločen in da potrebujejo bolj odločnega direktorja ... Niso redki primeri, ko očitajo direktorjem samovoljo in to, da dušijo samoupravljanje, toda da bd lahko oviral samoupravljanje neodločen direktor? To najbrž ni mogoče in samoupravni organi v Industriji obutve so torej imeli vso možnost zastaviti razvoj podjetja tako, kot je želel kolektiv. Kot je videti, t^a niso naredili. Kolektiv zvrača zdaj vso krivdo na direktorja, s posplošenimi ugotovitvami zahteva njegov odstop, ne kolektiv in ne DS pa nimata programa, ki naj bi pK>menil rešitev iz zagate (kolikor je podjetje sploh v zagati!). Nezaupnica direktorju je zato precej nezaupnica samoupravnim organom, ki niso znali ali niso bili sposobni uresničdti svoje naloge. Samoupravljanje ni samo v pravici, da pokažeš vrata delavcu (tudi direktor je delavec), ki je tik pred upokojitvijo. Ni samo v tem, da mu nalo^ na vrat kopico grahov, za katere prav gotovo ne more biti kriv samo on, pač pa je odgovornost zanje porazdeljena med direktorja in samoupravne organe. Samoupravljanje je velika in odgovorna dolžnost, je delovni dogovor, pa tudi resna kritika je lahko. To, kar se je d(^o-ddlo v Industriji obutve, pa je vse kaj drugega! M. JAKOPEC 95 tujskih sob pri zasebnikih Lani je bilo v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje s krediti urejenih in opremljenih 95 novih turističnih sob pri zasebnikih. Največ sob (75) je bilo urejenih v občini Črnomelj, v občini Metlika 8, v občini Novo mesto 10 in v občini Trebnje 2. Skupaj je bilo v ta namen odobrenih prosilcem za 946.000 din kreditov, s katerimi je bilo pri zasebnikih urejenih v 85 tujskih sobah 127 ležišč. Janko Rudolf v Črnomlju v torek, 28. januarja, je obiskal Črnomelj podpredsednik skupščine SRS Janko Rudolf s sodelavci. S predstavniki občine in družbenopolitičnih organizaoij se je pogovarjal o organizaciji proslave ob 25-letnioi SNOS. Prireditev bo 19. februarja v Črnomlju, nanjo pa bodo povabili vse udeležence I. zasedanja SNOS ter delegacije republiških organov. Sejmišča Sejem v Brežicah v soboto, 25. januarja, je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 842 prašičkov, prodali pa so jih 653. Za manjše pujske so zahtevali p>o 9 do 9,50 din za kg, za večje pa največ 6 din za kg. Novomeško sejmišče 27. januarja so pripeljali kmetovalci na novomešiki sejem 567 pujskov, prodali pa so jih 505. Manjši so šli v denar po 140 do 200 din, večji pa po 210 do 300 din. r»..n M PRODMA TRGOVSKO PODJETJE PETROL Ljubljana PE skladišče Brežice razglaša prosto delovno mesto pomočnika upravnika POGOJ: — srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso. Poskusna doba traja 6 mesecev. Kandidati naj pošljejo svoje i)onudbe na naslov PETROL, PE skladišče Brežice r>aw*cet?anje prinaša btagastanje ! stara, a večno živa modrost: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Enkrat pa je treba začeti; nux>gi začenjajo iz nič, toda z varčevanjem Jim iz leta v le-tp raste tudi blaginja! Zato ne pozabite: DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s poslovnimi enotami: podružnico KRŠKO in ekspoziturama TREBNJE In METLIKA vam nudi izredno ugodne pogoje pii varčevanju — visoko obrestno mero, nagradna žrebanja, kredite za gradnjo stanovanj in druga posojila po namenskem varčevanju! rdečila za ' ustnice in laki za nohte jr im/ BB > j» , ' '' i: *■"■ ■■ "’ ■" ■■■'■ ‘ ............................... UPORABLJAJTE Pisarna ravnatelja viniške osemletke se vsak dan za nekaj ur spremeni v urad mladih privržencev zbliževanja med narodi vsega sveta. Na fotografiji odpošiljajo pismo češkemu državniku Aleksandru Dubčku. WD-40 Pridružite se nam, ki obtožujemo... DOSEGEL TAKO STAROST (Nadaljevanje s 1. str.) republike tovariš Tito, od dcnnačih kulturnikov pa sta odgovorila tudi že skladatelja Lucijan M. Škerjanec in Rado Simoniti. Odgovori počasi prihajajo, viniškd pionirji pa jih skrbno shranjujejo, ker nameravajo iz njih spet sestaviti iknjigo — dokument ogorčenja proti vsakršnemu nasilju. Ix>fcili so se velikega dela, zato se vsak dan srečujejo z velikimi težavami. Vsako pismo v tujino mora biti napisano v originalu, v tujem jeziku, in ker tipkajo sami, porabijo za eno samo pismo več uir. Težave pa niso samo v tem, temveč tudi s prevodi vuniškega vprašalnika v tuje jezike in z naslovi. V češčino je besedilo takoj prevedel dr. Oton Berkopec, član češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti, za prevode v madžarščino in italijanščino so prosili kolege v Murski Soboti in v Kiopru, v francoščino prevajajo na Univerzi v Ljubljani, za druge jezike prevajalce še iščejo. Zelo težko pridejo tudi do naslovov osebnosti, katerim nameravajo pisati, in to ne samo v tujini, tudi doma. Za naslove so prosili drušctvo likovnih umetnikov, društvo skladateljev, diruštvo slovenskih književnikov, društvo novinarjev itd., a so do 2xlaJ le redki poslali spdske. Naj-več jim je doslej pri zbiranju naslovov pomagala jugoslovanska avtorska ageiKiija. Od nje so izvedeli za naslove književnikov svetovn^a slovesa, kot so: Norman Miller iz New Yorka, Alberto Mo-ravia iz Milana, Masaru Kat-Bumie iz Tokia, Cesare Pa-vese iz Torina, Bertrand Rus-sell in Jean Paul Sartre tar Se nekateri drugi. Letos KOMPASOV biro v Novem mestu Pogovori o Kompasovem biroju v Novem mestu so že tako daleč, da so že v izdelavi načrti za Tireditev poslovalnice ki bo na Novem trgu v Novem mestu. Podjetje GOR,^AI^CI bo za vso Dolenjsko opravljalo za Kompas prometne storitve. Biro naj bi bil odprt 1. aprila letos, prevzel pa bo vso turistično birojsko službo: propagando, recepcijo in informacije za vso Dolenjsko. Za področje občin Črnomelj, Metlika in Novo mesto je že dogovorjeno popolno sodelovanje z novim Kompasovim birojem. Na mjihovem spdsku da^v-nikov so med prvimi Alexanr der Dubček in Ludvik Svoboda iz Češke ter francosiki predsednik general De Gaul-le, katerim so že pisali. Drugi del načrtov viniške-ga Kluba OZN, da bi na Vinici zgradili naselje OZN, je 6e bolj zahteven in mnogo teže izvedljiv. Pri tem jim je obljubil vso podporo pred, sednik republiškega sveta sindikatov Tone Kropušek, ki bo za akcijo Viničanov posredoval tudi pri zveznem predsedniku sindikatov Niar zu Dizdareviču. Baje bosita spomladi oba prišla na Vinico. Precej ujpov pa polagajo tudi ‘na dr. Antona Vratušo, našega predstavnika v OZN, s katerim imajo že obljubljen razgovor, da bi ga prosili za posredovanje pri predstavnikih posameznih držav, v svetu. Akcija teče v dveh smereh, viniški pionirji pa so se p>od vodstvom ravnatelja šole tov. Antona Trohe tako zagrizli vanjo, da jih nič ne more omaijati vere v uspeh. RIA BACER y.w'iiW>y?yiYK;>cr^ Take in še hujše nepotrebne nesreče se pogosto dogajajo na sedanji cesti Kočevje—Brod na Kolpi, čeprav vozijo avtomobili celo le s hitrostjo 20 km na uro. Cesta je slaba, ovinkasta, ozka, nepregledna in še posebno nevarna, če je mokra, zasnežena, poledenela ali spolzka. Zato ni čudno, da si šoferji in prebivalci ob njej žele, da bi jo čimprej modernizirali (Foto: Primc). TAJNIKA OS DELAVNICE IN ČABAR Nujno modernizirati cesto! z modernizacijo ceste Kočevje-Delnice smo že v zamudi — Tako mislijo tudi na Hrvatskem V kočevski občini so že drugo ali tretje leto pogosto uradne in neuradne razprave o modernizacij 1 ceste Kočevje—^Delnice. Na večini sestankov (seje občinske skupščine in njenih svetov, sestanki SZDL, Turističnega društva, zbori občanov itd., itd.) teče beseda prav o modernizaciji te ceste. Prav zato nas je zanimalo, kaj menijo o modernizaciji te ceste v sosednjih hrvatskih občinah Delnice in Cabar. Odgovorila sta nam tajnilka obeh občinskih sku(pščin. Bogomir Abramovič, Delnice: Občinska skupščina o modernizaciji te ceste Se ni razpravljala, pač pa so ra^rave na republiški ravni. Že več več let je tudi v naši občini veliko neuradnih razprav. 2e to dejstvo nam pove, da je nujno potrebno cesto čimprej modernizirati in da smo ce* lo že v zamudi z Izdelavo načrtov. Vem, da je bil že leta 1950 izdelan idejni projekt za gradnjo popolnoma nove ceste Delnice—Brod na Kolpi, ki bi bila za 4 km krajša, kot je sedanja, ki meri 12 km. Vsekakor pa nas bo Izgradnja magistrale Zagreb— Reka prisililia, da bomo modernizirali tudi to cesto. Drago 2agar, Cabar: Znano mi je, da naši republiški organi razpravljajo o planu modernizacije cest v naši republiki. Ta plan še ni sprejet, vanj pa je vnešena tudi cesta Delnice—Brod na Kolpi. JOŽE PRIMC UPORABLJAJTE WD-10 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE VVD-40 9 WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grel« nih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo odstranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilni* ka: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigalnega sistema. ^ WD-40 penetrira, maže In odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vode brzinomera, sestavljive antene itd. # WD-40 ne škoduje laku! TUDI VI UPORABLJAJTE WD-4n • TUDI VI UPORABLJAJTE VVD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • KRKA KRKA TOVARNA ZDRAVU NOVO MESTO i — GOSTILNIČAR! Tako si gosta že ne boš pridobil! Uredi si nov gostinski prostor! — In denar? — Varčuj namensko in dobil boš kredit pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE! Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je avgusta 1967 zvišala obrestne mere; za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! J & SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR - Novo mesto PRODAJA : • STANOVANJA • VRSTNE HIŠE • GARAŽE v Novem mestu: garsonjere in dvosobna stanovanja - vse* ijiva takoj ali v avgustu 1969 v Krškem: garsonjere, enosobna in dvosobna stanc* vanja ter garaže za osebne avtomobile, vseljiva avgusta 1969 v Sevnici: dvosobna stanovanja in garaže, vseljiva v novembru 1969 vrstne hiše, nedovršene (v IV. fazi grad* nje) ali vseljive po dogovoru v Metliki: dvosobna stanovanja in garaže, vseljiva takoj. Stanovanja so komfortna, z vgrajeno kuhinjsko opremo in centralno ogrevana. Cene zmerne! Informacije in sklepanje pogodb vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure, tel. 21*060 -oddelek za gradnje za trg Kettejev drevo* red 37 (Bršlin). Odhod: Povratek 6.15 Sevnica 11.17 6.45 Krmelj 10.47 6.57 Mokronog 10.35 7.05 Šentrupert 1053 7.32 Trebnje 10.00 Avtobus bo vozil samo ob delavnikih. KOSTANJEVICA - KRŠKO Odhod: Povratek: 7.30 Kostanjevica 11.55 7.55 Krško 11.30 Vozi v času obratovanja delavske proge tovarne perila LABOD, Novo mesto. ŠENTJERNEJ *- NOVO MESTO Odhod: 5.00 5.10 5.15 5.30 Šentjernej Mokro polje Batež »K« Novo mesto Vozi vsak dan. Povratek: 17.30 17.20 17.15 17.00 NOVO MESTO - DRAGA Odhod: Povratek: 9.45 Novo mesto 10.38 10.00 Otočec — grad 10.23 10.06 Draga 10.15 Vozi samo ob delavnikih. ŠKOCJAN - NOVO MESTO Odhod: 4.45 5.05 5.13 5.28 Škocjan Šmarješke Toplic« Otočec — grad Novo mesto Vozi vsak dan. Povratek: 18.43 18.23 18.15 18.00 'V- ČLANI DRUŠTVA ZA VARSTVO ŽIVALI na osnovni šoli v Kočevju tudi letos niso pozabili na ptičke, saj so po vsem mestu postavili številne krmilnice. (Foto: France Brus, Kočevje) Kramljanje s tovariši na Vinici Avtopromet in tuzemska špedicija GORJANCI NOVO MESTO-STRAŽA odpira s 1. februarjem 1969 naslednje NOVE AVTOBUSNE PROGE: SEVNICA *■ TREBNJE Uredništvu Dol. lista! Urbanistični načrt občine Črnomelj predstavlja za mesto in njegovo okolico res lep . razvoj glede gospodarstva, kultumo-prosvetnega življenja in turizma. Vsi kraji, ki jih zajema razširjeni urbanistični načrt, imajo glede tega res lepe pogoje in bodo ta del Bele krajine prav gotovo dvignili iz zaostalosti. Lepo je v načrtu zajeto tudi obniočje ob Kolpi od Starega trga prek Vinice do Adlešič. Upravičeno trdimo, da je to območje, čeprav tako lepo in mikavno, marsikomu velika neznanka. Na tem področju ni kakšne večje oz. sploh nobene gospodarske dejavnosti, razen domačega kmetijstva. Znano pa je, da marsikje gledajo na Belo krajino še vedno kot na izrazito nerazvito pokrajino. To je za območje ob Kolpi tudi resnica. Navedeno dejstvo pa je hkrati tudi vzrok, da je prav to področje zapustilo veliko mladih fantov in deklet, ki so odšli v druge kraje, pa tudi izven domovine za zaslužkom. Zdaj delajo predvsem v Zahodni Nemčiji, Avstriji in drugje. Ne strinjam pa se, da našo mlado vsak Četrtek delovno silo izkorišča tujina. Zal so kraji ob Kolpi tako oddaljeni od industrijskih mest Črnomelj, Kočevje in Karlovac, da se mladina iz krajev ob Kolpi tu ne more zaposliti. K n sem se pred kratkim o tem pogovarjal s starejšimi tovariši na Vinici, so med drugim dejali, da se prav bojijo, da bo ostal Oton Zupančič na svojem vrtu osamljen, če bo šlo tako naprej. Kramljali smo še o tem, kako bi odvrnUi mlade ljudi, da ne bi odhajali z doma, temveč bi prevzeli gospodarjenje na svojih domačijcdi. Ljudje se navdušujejo, da ZA MLADE PO SRCU TRIKOX TRIKOTAlA IN KONFEKCIJA ■ KOČEVJE« bi tudi na Vinici, morda pa tudi v Starem trgu ali celo v Adlešičih, zgradili kakšno tovarno ali pa vsaj tovarniške obrate s takimi zmogljivostmi, da bi lahko zaposlili mladino, ki zdaj odhaja v tujino. To vpraianje so lepo uredili v Semiču, Žužemberku, Šentjerneju, Kostanjevici, Mimi peči, na Mimi in še kje, s tem da so zgradile nekatere tovarne svoje obrate (ISKRA, NOVOTEKS Ud.) Mladi ljudje tako Uihko ostanejo dima, stanujejo pri starših in si lažje gradijo svoje domačije. Doma ustvarjajo večji narodni dohodek, podjetja pa na ta način dobijo tudi cenejšo in bolj stalno delovno sHo. Verjetno bi vsak mlad fant ali dekle raje ostala doma, čeprav bi zaslužila nekaj manj. Na domačij bi $e lahko mladina najbolje usposabljala in pripravljala za prevzem domar čij svojih staršev. Zdi se mi, da smo glede zapuščenega 0». nerazvitega področja ob Kdo bo spodrsnil? Ob zadnjem snegu in poledid Je mestni paznik opozarjal poskxvodje kx>-čevskih trgovin, da morajo, kot predviderva občinski odloik. imeti vsako Jutro (kadar zapade snega) očdščene pločnike najkar sneje do 6,30. Nekatemi poslovodje pa menijo, da to nd prav, češ da trgovci ne bodo vstajali vsako jutro ob 5. uri in kukaU skozi okna, če ni morda zapadel nov sneg. Verjetaao pa bo le treba ugoditk. zahtevam odloka (morda najeti posamecinika ali se dogovoniti s kakšno kx>-munalno organizacijo, da bo čistila pločnike), ker sta v nasprotnem primeru le dve možnosti: kaznorva^ ti tiste, ki ne spoStU(jeJo odloka, ati pa odlok spremeniti. Kolpi doslej zelo malo ali skoraj nič naredili. Tako so rekli tudi stari tovariši, s katerimi sem se pred kratkim pogovarjal. VINKO VITKOVIC Novo mesto Naročite Planinski vestnik Ljubiteljem narave in planin se ponuja lepa priložnost, da z naročilom revije Planinski vestnik poglabljajo svoje znanje o čudovitem gorskem svetu. Zal je Planinski vestnik med članstvom premalo razširjen, zato bi bilo prav, da bi ga razširjala vsa planinska društva. Ze n let sem naročnik in sem si prav s pomočjo Planinskega vestnika uredil lepo zbirko slik iz narave, predvsem planin, ki krasijo strani revije. Kot zanimivost naj še navedem, da je v Dvaržakovi ulici 9 v Ljubljani, kjer je tudi uredništvo, vsak četrtek in ponedeljek od 15. do 19. ure odprta planinska čitalnica, kjer je mogoče dobiti domače in tuje revije, ki obraonaoajo pia-ninstvo. Stanko Skočir Loka JMA.kMOR GRADAC teL Tt-17}. lok. S Po konkurenčnih cenah izdelujemo vrste aagrobnikoT. q>0menik0T, spominskih obeležij tn vsa teracerska del« hitro to kvalitetno. Gasilci iz Kota se ne dajo Zadi^ leta so gasdilsfco diruStvo v Kotu pri Semiču morile velike težave, zato se je govorilo že o pripojitvi k Semiču. Gasilci pa se niso dali. Najprej so spremenili vodstvo in pritegnili v član-stvo mladi3x>, nato pa je pomlajeno društvo spet zaživelo. Na občnem zboru 19. Ja. Duarja so govorili največ o tem, da nnora društvo še bolj napredovati. Sklenili so, da bodo organiziraili tečaj, še preden se bodo začela dela v vinogradih, enega člana pa bodo poslali v podčastniški tečaj. Društvo, M ima zdaj 50 članov in 11 mladincev, bodo skušali povečati na 300 članov, razen tega pa nameravajo razširiti gasilski dom. Gasilci iz Kota pa so grajali občinsko gasilsko zveao in počasnosit njene pisarne, saj je večkrat pošiljala okrog že zastarelo pošto. Bili pa so mnenja, da bi morala občinska 2jveza dobiti več de-narja. JOŽE HUTAR ^rutella Peljati po tej cesti je res strahota Od Črnomlja do Semiča Je cesta v vsej dolžini v takem stanju, da bi gotovo zasedla prvo mesto, če bi izbirali na širšem Dolenjskem najslabše cestišče. Jame na cesti so tako globoke, da postane strah tudi takega voc&nika avtomobila, ki se mu sicer vozilo nič ne smili. C^tar sicer nekaj krpa. a so njegova prizadevanja kot kaplja v morije. Oestišče zahteva večjih popravil! Ne cesta — jama pri jami Odjuga in sSoopneil aoegsta odkiTila, kakšne ceste se skri-vaijo pod snežnim oklepom. V sevmifiki občini, kder cd ka;J več asfaMntti kilometixw, sv najbolj prizadeAl Hudo zdelana Je že cesta Stoveneka vas—Tržišče—Sevnica, ie bol)] pa cesta Krško—Radeče, b^er J« ■ iaietao asfaittnega dela dobesedhM Jama prt Jami. Cestišče Je za osebna vozla teft-kx> prevozno, i>e5čica oestar-J«7 pa je pit tetn povsem brez moči. SEVNIC Prva jugoslovanska specializirana tovarna damsidh nedrčicov, pasov, korzetov in steznikov PLETENINA TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA LJUBLJANA V naš proizvodni program smo vključili naslednje novitete: - vse vrste kopalnih oblek iz najsodobnejših surovin in najnovejših krojev - trenirke za odrasle in otroke - proizvode iz mpvila: ženske In otroške pižame ter plenice - vse vrste ženskega, otroškega In moškega perila TRIKOM KOČEVJE tovarna pletenin in konfekcije • MOŠKI SUKNJIČI IN HLAČE • DAMSKA KRILA • POSTELJNO PERILO - PLETENINE A'- •* : AVTOBUSNI PROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA NOVO MESTO - STRAŽA POTUJTE Z AVTOBUSI NAŠEGA PODJETJA. KI VAM ZAGOTAVUA UDOBNO, VARNO IN PRIJETNO VOŽNJOl |IWiniljjOUjnMiin^ t' i ' ' TRGOVSKO PODJETJE NOVOTEHNA NOVO MESTO Naše prodajalne v Novem mestu, Metliki, Krškem in v Trebnjem so vedno založene z vsem tehničnim blagom. Z RAŠICO PO VSEM SVETU rasica Gameljska to-vatma idete-ndn »RAŠICA« sodd nedvomno T vrh Ju-gosloivaaisike modne trikotaže. To Ji uspeva predvsem zato, ker je nenehno v stiku z naj-iK>vejSinii dosežki te proiiz-vodnje v svetu, tako glede mode kot glede izbire materiala, saij postaja tudi doma^ 6e tržišče vse bolj zahtevno. Letos so pripravili pester izbor športnih oblek v modni beli barvi in drugih barvnih odtenkih, kar pa so v inačicah Izpeljali tudi pri popoldanskih in večernih eiksiMu-zivnih obl^ah, M so jih ix>-kazald na modni reiviji T Festivalni dvorani na Gospodar-; skem razstavišču t I^Jubljani ^ ob letošnjem sejmu mode. Te 1 tkanine bo prljpranrild t tiredi novih načinih pleten(}a. Sloves ai Je «RASICA<( pridobila tudi z itsvooom. Svoje i2xleilke poMja na raa. Tečja tuja triUSča, številne ddploane in pohvale pa doka«iJ^, da je sa pnvvl poti. Vsako leto je treba napraiviti blizu 1800 novih modelov. Okirog 40 odst. oe&otne pirodavodnje te-vooi^ol Raaivojna elužiba št^ v »RASICI« več kot 70 ljudi, ki jo vodi Mari Bumdkova s kxeaito(rskiim štabom, kjer delajo naše priznane kreaborke. Da bd fifvoje izdelke še bolj priMižali domačim kupcem, jih priporočajo s učinkovito propagando. Prm zdaj so sire-di zanimdjve propegandno-pro-dajne akcije. V tej akciji sodeluje vsak kupec, ki kjerkofld kiupi izdelek »Rašice«. Ob nakupu prejme nagradni kupon, kate-r^a pošlje skupno s kartonsko etiketo v tovarno. Tako sodeluje pri žrebanju nagrad, ki jih sestavlja 150 potovanj v vse dele sveta (New York, Moskva, London, Praga, Pariz, Budimpešta iHd.) ki na 1000 Izdelkov »Rašice«. Prvo žrebanje Je že bdlo decembra lani, drugo bo konec februarja T Zagrebu, tretje pa bo T maju T Novem Sadu. Kupec, ki prvič ud bdi Izžreban, sodeluje Se v drugem in tretjem žrebanju. 2rebanja so pod pokrotviteljstivom Kreditne banke In hranilnice IJuto-Ijana, potovanja pa t aranžmaju aFutndka« Beograd, poslovalnica Izbijena. Vse to pa daje sagotovHo za solidnost te velike akcdje. Tisoč-danskemu kx)lektivu wbl gova i>rissad0van(]a lahko samo Čestitamo. ' <■'= v; , f' r ' - -f "r ' '■S ' 'Jv.''''«. Vs'r ELEGANCA MODA KVALITETA ■Floid — vodica pred britjem — vodica po britju — kolonjska voda — lak za lase KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO n€-!i rdečila za ustnice j laM za lase base traitante brillant cinema odstranjevalec laka |||i BARDOT BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA BETI METLIKA • najkvalitetnejše žensko in otroško perilo ter kopalne obleke iz sintetičnih vlaken ALPSKA MODNA INDUSTRIJA ALMIRA RADOVLJICA • moške, ženske in otroške vrhnje pletenine iz 100-odstotne volne in sintetike ter izdelki iz originalnega škotskega shetlanda KONFEKCIJA KOMET METLIKA DAMSKI NEDRČKI IN STEZNIKI IZ LYCRE ŽENSKE POLETNE OBLEKE IN OTROŠKE KOPALKE otroška konfekcija I ženske in dekliške kopalne obleke baby artikli tym. VEZENINA TOVARNA MODNE KONFEKCIJE MARIBOR LAHKA ŽENSKA MODNA KONFEKCIJA • OBLEKE • BLUZE • DOMAČE HALJE TEKSTILNA TOVARNA NOVOTEKS NOVO MESTO Blago v mešanici iz česane volnene preje in polyestrske preje DIOLEN in blago iz čiste česane volneno preje TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA NOVO MESTO ima svoje prodajalne po vsej Dolenjski In v Bell krajini Obiščite prodajalno TEKSTIL v NOVEM MESTU, kjer imajo Izbiro tekstilnega blaga in konfekcije znanih proir^ajalcev, ki sodelujejo na modni reviji na Otočcu! m mw Mm DR. BRATKO KREFT: Cankar in • 1 • »Vihar« zahteva posvet Dijaki in pax>fescxrji vo-vocne&ke ginuiazije so od-fiii na ix>lletni odmor hudo vznemirjeni, nekateiri tudi c^orčeni zaradi sa-movoljnih trditev o idejnosti pouka v članku, M ga je v drugi števUki Stezic objavil Milovan Dimd-trič. Ob neurejenih razmerah srednješolskih glasil v Novem mestu je »vihair« prestopil gimnazijski prostor. Predsedstvo občinske konference ZMS v Novem mestu je skUenilo sklicati p>oseben posvet o šolskih glasilih. Na posvetu bodo med drugim razpravljali tudi o vprašanju Stezic kot g|]ws,ila vseh novomeških aredntješolcev. 2^ano je, da so Stezice zidaj izira-zifbo gimnazijsko glasilo, čeprav so si nekateri že dolgo prizadevali, da to ne bi bile. SODOBNOST v novi preobleki LetoSnja prva številka Sodob-nosti, osrednje slovenske literarne revije, ki jo je ustanovila republiška konferenca Socialistične zveze delovnega Ijiidstva Sloveni, je, prihaja med bralce v novi preobleki. Novo uredništvo sestavljajo Ciril Zlobec (glavni in odgovorni urednik) ter Slana uredniškega odbora Janlso Kos in Vlado Vodopivec. Prva številka XVII. letnika prinaša naslednje sestavke; Za konfrontacijo obstoječega (Ciril Zlobec), petnajst pesmi Lojzeta Krakarja, Janka Kosa Poglavje o humanizmu, delo Andreja Hienga Gluhi mož na meji, prozo E. Fliserja Vrnitev v maternico, Vlada Vodopivca Temeljne alternative delavskih gibanj, ▼ razdelku Beseda tujih avtorjev pa prinaša Sodobnost esej Wolfganga Abendrotha Razredna nesoglasja v poznokapitali-stičnl družbi — vloga inteligence. V razdelku Domače aktualnosti berenK) članek Boruta Trekmana Razburljivi introitus. Vrsta drob. nih aapdsov (Urednikove marginalije) dajejo reviji svežino, živahnejša in prožnejša tehnična ureditev številke pa da med drugim slutiti, da bo revija med nami živa in predvsem sodobna. P. B. Drama »Krst pri Savici« v ljubljanski Drami so uprizorili pred kratkim najnovejše delo slovenskega pisatelja in dramatika Dominika Smoleta, dramo »Krst pri Saivici«. Delo je režiral France Jamnik. Novomeščani prvi Preteklo nedtJjo so Novomeščani igrali na kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani, kjer so se potegovali za vstop v III. republiško namiznoteniško ligo. Sodelovalo ie 16 ekip. Konkurenca Je bila močna, saj so v nekaterih ekipah Igrali igralci, ki so bili pred leti me-< boljšimi v Sloveniji. Za Novomeš&tne so igrali: Somrak, Kapć in M. Berger, v finalu kasneje pa še Uhl in Žabkar. Sonu^, Kapš in Uhl so bili najboljši ig.alci na turnirju iu so bUi nepc>raženi. Novomeška ekipa je dokazala, da je med boljšimi v Skveniji in se bo ob rednem delu lahko uvrstila celo v I. republiško namiznoteniško Ugo. I. KAPŠ -JEREBOVCI« BODO LETOS §E VEČKRAT ZAPELI Pevski zbor, ki je vedno navzoč Lani so imeli pevci pod vodstvom Toneta Marklja 53 nastopov Ena redkih kultumiSkih skujpin na Dolenjskem, ki deluje n^renehoma že od osvoboditve, je pevska sekcija delavskega prosvetnega (3ru-štva Dušan Jereb. Na nedav-ni seji društva je. predsednik pevske s^dje Mirko Drenovec v svojem jKjročilu povedal, da je imel zbor, ki ga vodi pevovodja Tone Markelj, v preteklem letu kar 53 (!) nastopov in 65 pevskih vaj (te trajajo povprečno dve uri); šteje pa 26 aktivnih članov. Pevska sekcija delavskega prosvetnega društva Dušan Jereb je med drugim sodelovala na sedmih proslavah, petih akademijah, imela je samostojen koncert v šmarjeških Toplicah in sodelovala pri oddaji RTV Ljubljana. Navedene številke dajo misliti. nadaljujmo z njihovim jezikom; »130 ur je povprečno vsak član pevske sekcije vadil! Medtem ko marsikatera skupina zaman išče primemih prostorov za vaje ter se shaja v prostorih obeske skupščine in gledališki garderobi i>a tudi v stanovanjih, so imeli naši pev'ci pri prostoru srečno roko. Razumevanje ravnatelja vajeniške šole Borisa Savnika, svojčas zelo aktivnega kultumo-prosvetnega ddav-oa v Novem mestu, omogoča pevcem redne vaje v pro- Mali kulturni barometer ■ NOVE PRIDOBITVE V STU. DIJSKl KNJIŽNICI. Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu E zamenjavami sodeluje B Jagelonsko univerzo v Krakowu Te dni je knjižnica dobila obse-fcen Slovnik jezyka polsklego v desetih obsežnih zvezkih. To delo je za študijsko knjižnico velika pridobitev. ■ PRIMUS TRUBERS BRIEFE. Znani slovenski antikvar, vodja Trubarjevega antikvariata iz Ljub. Ijane, je novomeški študijski knjižnici poslal že dlje časa iskano delo Primus Trubers Briefe iz leta 1897. I ■ AKTIV UCITEUEV GLASBE-NEGA POUKA Z OSNOVNIH SOL V ponedeljek, 20. januarja, je bil v Novem mestu delovni aktiv učiteljev glasbe z osnovnih šol Na aktivu je predavala prof. Mamova z novomeške gimnazije. Predavanje Ritmično glasbena vzgoja učencev v osnovnih šolah Štorih šole. Pevoi so na^ v večernih urah v tej šoli svoj prostor, ki ga uporab-ljB(jo brezplačno.« V tem letu pripravlja pevska sekcija vrsto nastopov, na proslavi 50-letnice ZK Jugoslavije pa bo zbor pritegnil k sodelovanju novo-usta-novijeni pev^i zbor šole za zdravstvene delavce. Pevci bodo naštudirali samostojen borvoert, ki bo obsegal a>— 25 pesmi, pripravljajo pa tudi spevoigro »Kovačev štu- dent«. Pevski zbor si bo prizadeval, da bo imel večji sitik kot doslej zlasti s podjetji. »To sodelovanje bo vsekakor v korist nam in delovnim organizacijam,« pravi Mirko Drenovec, »saj se bo kulturna dejavnost v podjetjih razgibala, mi pa bomo pridobili v svoje vrste mlade pevce.« Pevci predvidevajo, da bodo imeli letos še več nasto-pov kot lani. P. BREŠČAK Ustanovitev novega zavoda? v Novem mestu se pripravljajo na tistanovitev Zavoda za spomeniško varstvo. Ta bo občinski ali medobčinski, kakor bodo pokapali pogovora, ikd jih imajo te dni predstavniki občinske skuj»-ščine Novo mesto s svojimi kol^ v sosednjih občinah. Pobudo za snovanje samostojnega Zavoda za spomeni-šttco varstw, ki bo imel v vsakem primeru sedež v Novem mestu, so dali predstavniki novomeške občine, predlog pa so dali strolkovni delavci ljubljanskega zavoda nedolgo pred novim letom v Novem mestu na zasedanju občinske skupščine, ki je domala vso sejo posvetila razpravi o kulturnih dejavnostih v občini. Spomeniškovarstveno dejavnost v novomeški občini je do zjdaj pogodbeno opravljal pristojni zavod v Ljubljani s svojimi strokovnjaki. Triumf slovenske pianistke Nedavno je gostovala ▼ Pragi piani^ijtika Dubravka Tomšič-Srebotnjak. Praška javnost je njene nastope ocenila kot vrhunec umetniških doživetij. Pohvale so preplavile tudi časopisje, ki je govorilo o velikem triumfu jugoslovanske umetnice. Rudi Stopar in njegov zvarjeni Martin Krpan. (Foto; M. Legan) RAZSTAVA TEHNIKA IZ JUGOTANINA PESEM ZVABJENE PLOČEVINE Od 23. do 29. januarja je bila v sevniški osnovni šoli odprta prva santostojna razstava kiparja amaterja Rudija Stoparja iz Jugotanina Občinska zveza kulturno- nici, Krškem in Brežicah, prosvetnih organizacij v Sev- Njegova dela se nam je po-nici je omogočila, da je mla- srečilo zbrati in jih prikaza-di kipar amater Rudi Sto- ti v časovnem razvoju. je vzbudilo med udeleženci aktiva veliko zanimanje. ■ 161 GOJENCEV GLASBENE SOLE. v novomeSko glasbeno šo- lo je letos vpisanih 161 učencev. Sola Ima dva oddelka Izven Novega mesta. V Straži ima oddelek s petnajstimi učenci, prav toliko pa jih je tudi v Šentjerneju. ■ V KOSTANJEVICI SE OBE. TAJO ZANIMIVE RAZSTAVE. Kot smo Izvedeli, pripravljajo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki na pomlad nekaj zanimivih razstav najvid-nejš h slovenskih slikarjev. ■ OBČINSKI SVET ZKPO BO RAZPRAVUAL O GALLUSOVIH IN LINHARTOVIH PLAKETAH, V kratkem bo občinski svet Zveze kultumo-prosvetnih organizacij T Novem mestu Izdelal predloge za Linhartove In Gallusove plakete. p>ar odprl v sevniški osnovni šoli svojo prvo samostojno razstavo in se predstavil domači javnosti. Rudi Stopar ni neznan likovni oblikovalec, saj je razstavljal že med posavskimi likovniki — amaterji v Sev- Enajst gostovanj v Brežicah Zvedeli smo, da bo zatišja na odru prosvetnega doma kmalu konec. Tudi za letos je nap:ivedanih več gostovanj. V programu je nastop ljubljanske Drame, Celjskega gledališča in Mfestnega gle-dališča ljubljanskega. S pesmijo bo gostoval akademski pevski zbor TONE TOMŠIČ, s plesom pa akademska foUc. loma skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Tudi najmlajši ne bo^ prikrajšani: obiskalo jih bo Mladinsko gledališče iz slovenskega glavnega mesta. Otroške risbe sveta Na eni zagrebških šol so odprli pred kratkim razstavo otroških risb iz 28 držav. Za raaJitavo, ki bo odprta do konca februarja, so predlagali nič manj kot 25.000 risb. Prirediteljica razstave je organizacija INESA. V čem je čar njegovuh pločevinastih kipcev? Priznati je treba, da Stoparjeva varjena pločevina zapoje s preprosto vsebino in harmonijo materiala. Z besedami je pravzaprav težko opisati vtise, ki prevzamejo obiskovalca ob gledanju Stoparjevih plastik, narejenih iz duhovito uporabljenih predmetov. ALEŠ FENOS RODNA GRUDA, trdna vez s starim krajem Vsak mesec se naši izseljenci širom po svetu razvesele svoje revije iz starega kraija — Rodne grude Bogato opremljena revija, tiskana na odličnem papirju In s številnimi umetniškimi fotogra. fijami, prinaša poleg lokalnih časopisoT, med njimi je zlasti bran Dolenjski list, vesti in reportaže iz domovine. Januarska številka prinaša v uvodnem član. ku komentar Zime Vrščaj k anketi, ki jo je revija izvedla med svojimi bralci, slede pa zanimive vrstice izpod peresa Staneta Kavčiča Kaj dela in kam gre Slovenija Oto drobnih vesteh ter turistični reportaži V Mengeš in okolico prinaša revija na svojih straneh tudi gradivo iz Dolenjske (zapis o mirenskih freskah), predstavlja nove knjige na Slovenskem ter objavlja vrsto literarnih prispevkov, med njimi pesmi mladega slovenskega pesnika Hermana Vogla ter delo Ivana Potrča Med mašami. P. B. (3. nadaljevanje) Za posebno mizo so sedeli delavci, strojarji; zdelo je Kačurju, da vidi tam resnobo in zaupanje. Ko mu kaplan s svojimi ovčicami takoj vpade v besedo, ko je komaj začel, se c^lasi glas od delavske mize: »Naj govoril« se je oglasil strojar. »Da slišimo, kaj misli povedati.« Ker kar naprej motijo Kačurjevo besedo, zakliče delavec: »Dajte mir!« To nekega kmeta tako razburi, da vstane izza mize in prime za kozarec: »Kdo mi bo ukazoval?« Delavec sicer na to izzivanje nič ne odgovori in tudi kmet spet sede. Ko pa Kačurja spet prekine neki kmečki fant, začno delavci klicati: »Naj pove do konca!« Ko Kačur konča svoj govor, mu ploskajo le strojarji, medtem ko se kmetje pripravljajo za spopad; Kozarec je priletel na Kačurjevo mizo in vino mu je oškropilo obraz in suknjo. Toda tudi delavci ne drže križem rok. Pripravljeni so Kačurja braniti: Dedavci so vstali in so prijeli za 'stole. Nastane gneča in trušč. Kačur bi jo bil huje izkupil, kakor pozneje Jerman v »Hlapcih«, da ga ni prijel zdravnik pod paaduho ’ in ga odpeljal skozi stranske duri na vrt. Tudi ti navedki iz povesti »Martin Kačur« pričajo, da je prihajal Cankar v svojem razvoju zmeraj boilj socialističnemu gibanju naproti, da je bil že na njegovi strani, preden so ga socialni demotoati oficialno povabili v svoje viTste. Vanje je stopil kot politično zrel mož, ki je štiri dni pred volitvami izpolnil enaintrideišeto leto svojega življenja in imel za seboj nekaj mesecev manj kot štirinajst let javnega pisateljskega delovanja, če ga štejemo od leta 1893 dalje, ko je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu njegova romanca »Ivan Kacijanar«. Cankarjevo pisateljsko dejavnost je dovolj zgovorno zastopalo petnajst knjig: od »Erotike« (1899), ki je bila sejana, do »Martina Kačurja«, ki je izšel konec januarja 1907. Med temi deli so mojstrovine, kakor npr. komedija »Za narodov blagor« in drama »Kralj na Betajnovi« ter pripovedna dela »Na klancu, »Hiša Marije Pomočnice«, Križ na gori« in »Martin Kačur«. Vsekakor je stopil 1907. javno na stran proletariata in socialističnega gibanja po Prešernu in Levstiku in poleg Zupančiča, Voranca in Gradnika naš najodličnejši pisatelj. To je za zgodovino slovenskega in jugoslovanskega socialističnega delavskega gibanja in za samega Cankarja izredno pomembno dejstvo, ki zasluži Vae-kakor večjo iin pravičnejšo pozornost kalćor doselj. Linhart in Prešeren sta bila »frajgasta«, izpovedovajlca demokratičnih in humanističnih idej velike francoske revolucije. Fran Levstik je bil v svojem času zastopnik Ijudsko-meščanskih naprednih demokraitičnih idej po revoluciji leta 1848, Cankar pa je y »Hlapcem Jernejem«, z nekaterimi literamo-pjolitičnimi sestavki in s svojim pristopom k socialnodemokratski stranki in s kandidaturo na njeni listi jasno izpovedal, na kateri strani 'se bije doma in na kateri hoče biti v nadnacionalnem, mednarodnem svetu. Z vsem tem je potrdil, da priznava osnovno načelo marksizma: zgodovina človeške družbe je zgodovina razrednih bojev. Cankar je stopil na stran najbolj zatiranega in zapostavljenega razreda — na stran proletariata — — delavstva. 5 EJtbin Kristan je v predvolilnem boju seznanil Cankarja z vsemi takrat vodilnimi člani socialne demokracije, prav tako pa je po tej poti prišeQ Cankar v te’snejši stik tudi z domačim proletariatom oziroma z delavci, v katerih se je ravno v času volilnega boja začela globlje in širje prebujati razredna in politična zavest. Hkrati pa je izid volitev opozoril vse, tudi kandidate Cankarja, da je potrebno še veliko dela preden bo slovensko socialistično gibanje doseglo potrebno raven in moč. Med nameni, M jih je imelo vodstvo stranke s Cankarjevo kandidaturo, je bil tudi smoter, da bi z njim pritegnili vsej nekaj inteligence, saj je ta dotlej nedvomno bolj poznala Cankarja kakor delavstvo in kmetje. Zadnje dni marca, domnevno na veliko soboto, 30. marca, se je pripeljal Cankar z Dunaja v Ljubljano, kjer je že na velikonočni 1. aprila, poleg dr. A. Dermote in E. Kristana nastopil na volilnem shodu v ljubljanskem Mestnem domu s svojim prvim političnim govorom. »Rdeči prapor« (5. aprila) poroča, da je bilo na shodu 1200 ljudi, med katerimi je bilo tildi mnogo inteligence. »Rdeči prapor« je tri dni pred shodom (29. marca) prinesel na uvodnem mestu poziv na »veliki shod volil-cev«, v katerem je bilo ime Ivana Cankarja na prvem mestu: Prihitite v množicah na ta shod, na katerem bodo govorili sodrug Ivan Cankar kandidat državnozborskih volilcev litijskega okraja sodrug Etbin Kri!stan državnozborski kandidat za mesto Ljubljano in občinski svet ljubljanski sodrug dr. Anton Dermota državnozborski kandidat radovljlško-kranjskogorskih volivcev in kandidat za občinski svet v Ljubljani Tako so bili na prvem volilnem zborovanju 'socialnodemokratske stranke v Ljubljani kar trije intelektualci: dva pisatelja in publicist. Vsebino Cankarjevega govora na tem shodu je »Rdeči prapor« (6. aprila) posnel takole: »Ivan Cankar (vihamo pozdravljen): V tisti seji »tarega državnega zbora, ko se je odločila usoda volilne reforme, videl sem žalosten prizor, karikaturo političnega položaja na Slovenskem. PADERŠIČEV MEMORIAL Novinec med najboljšimi Tekaška trojka iz Kočevja (inž. Prelesnik, J. Konečnik in M. Konečnik) si je z veliko požrtvovalnostjo Maksa Konečnika prismučala odlično peto mesto. (Foto: S. Dokl) X. JUBILEJNO SMUČARSKO TEKMOVANJE V ČRMOŠNJICAH Nepozal)no smučarsko doživetje v Črmošnjicah zmagali - Grilčeva, Dornik, Puklova in inž. Lakota Največja smučarska prireditev na Dolenjskem je uspela - Vrhunski tekmovalci so se o Črmošnjicah pohvalno izrazili - Primer največje požrtvovalnosti je bil Maks Konečnik iz Kočevja Rezultati iz Črnomšnjic v petek in soboto se je v črmošnjicah pod Gačami zbrala smučarska elita, ki so jo sestavljali najboljši slovenski smučarji, med njimi inž. Lakota, Cvenkelj, Stefe, Primožič, Mulej in drugi. Na tem X. jubilejnem smučarskem pr- Zmagovalec črmošnji-škega veleslaloma inž. Peter Lakota je izjavil, da je veleslalomska proga primerna tudi za večja, zahtevnejša tekmovanja. (Foto: S. Dokl) venstvu gozdarjev, lesarjev In lovcev je nastopilo 200 tekmovalcev iz 27 delovnih organizacij naše republike. Tekmovanje se je odvijalo v lepem vremenu, tako da so številni tekmovalci in gledalci prišli na svoj račun. Organizacija tekmovanja, ki je bila v rokah smučarskega društva »Rog« iz Novega mesta, je bila dobra. Tekmovalci so bili s tekmo, valnimi pogoji v glavnem zadovoljni, nekoliko so tožili le nad prezahtevno veleslalomsko progo, ki je marsikomu odvzela možnosti za uvrstitev. Razumljivo, da so kvalitetni tekmovalci progo pohvalili, manj Izkušeni pa so menili, da bi bila lahko nekoliko manj zahtevna. V teku žensk na 5 km oziroma moških na 10 km se je prvi dan bila huda borba. Pri dekletih so se za najvišji naslov spoprijele tri državne reprezentantke: Grilčeva, Prlsto-vova in GruSovnikova. Največ mo6i je imela Grilčeva, ki je zmagala pred mladinsko dr-žavno prvakinjo Kati Pristov. Pri moških je brez večjih težav zmagal državni reprezentant Pavel Dornik, ki je progo presmučal v izrednem slogu. Naj večje presenečenje dneva pa je pripravil tekmovalec iz Kočevja Maks Konečnik, ki je presmučal več kot polovico proge z eno smučko. Kmalu po startu se mu je namreč zlomila smučka. Z veliko požrtvovalnostjo je zdržal do konca in si prismučal odlično 13. mesto, svoji ekipi pa lep uspeh s 5. mestom. Primer Maksa Konečnika lahko služi mlajšim športnikom za zgled! Takšne borbenosti že dolgo nismo videli.. Drugi dan so se na vel^la-lomskih progah srečali dejansko najboljši slovenski smučarji. Za favorita je veljal večkratni državni prvak inž. Peter Lakota. Prvo mesto bi mu lahko odnesel le tisti, ki bi smučal izredno! Lakota je opravičil zaupanje in zmagal z vožnjo, ki je najbolj navdušila gledalce. Starejši tekmovalci Štefe in Mulej, Cvenkelj, Primožič in drugi niso bili kos mladim tekmovalcem in so morali priznati njihovo premoč. Na smučiščih pod Gačami je zmagovala mladost pred rutino. Pri dekletih je zmagala Mariborčanka Puklova, ki je progo presmučala zanesljivo in zelo hitro. Snežinke iz Črmošnjic ■ Znani jugoslovanski smučar starejše garde Tinček Mulej je na startu dražil znanega jugoslovanskega skakalca Marjana Pečarja: »Marjan, vem, zakaj nosiš brado. Zato, da te gledalci ne bi spoznali, ker tako slabo smučaš. Upam, da ti jo bo marca na 150-metrski skakalnici v Planici obrilo.« Pečar je kljub Mulejevi zbadljivki odlično smučal in zasedel 24. mesto. ■ Gledalec v črmošnjicah: »Kaj so zakrivili tile fantje, da so jih spustili po tej divji strmini!« Proga je bila res precej zahtevna, saj je vzela sapo kar 50 nastopajočim.« ■ Nekdo od nastopajočih, ki se je uvrstil na eno zadnjih mest: »Saj človek ne more razviti prave hitrosti, ko pa ga drži trava nazaj!« ■ že prvi dan tekmovanja sta se zgodili dve nesreči. Nogi sta si zlomila dva tekmovalca, ki sta se šele pripravljala na tekmovanje: eden Je bil iz Trebnjega, drugi pa iz Ribnice. ■ Drugi dan tekmovanja so gorski reševalci usp^no uporabili AKI, s katerim so reševali smučarja, ki si je zlomil nogo takoj po startu. ■ Gledalce v črmošnjicah je prijetno presenetila koča, ki Jo je postavila tovarna zdravil Krka. V njej je bil tudi štab tekmovanja, Id Je uspe. Sno vodil tekmovanje. ■ Inž. Peter Lakota Je pred tekmovanjem opravil strokovni izpit in tako dva dni kro. nal z velikim uspehom. ■ Ko je eden od smučarjev peljal v cilj, je zakričal: »No-ge, noge!« Nekdo od gledalcev ]e pripomnil: »če te ne držijo, jih pa zamenjaj, saj so tu novolesovcl!« ■ Na veselje prirediteljev sta vlečnici oba tekmovalna ineva delovali brez zastoja. ženske — tek: 1. Grilč (GG Maribor) 12,34, ženske, tek 5 km — ekipno: 1. GG Maribor (Grilč, Šalamon, Paulič) 49,29, moški, tek — 10 km; 1. Dor-nik (LIP Bled) 26,35, 11. Prelesnik (KGp Kočevje) 33.0, 13. Konečnik I ((KGP Kočevje) 34,42, 19. Konečnik II (KGP Kočevje) 36,20 itd. Moški, tek 10 km — ekip-no: 1. LIP Bled (Dornik, Ko-pavnik, Gatej) 88,39, 5. KGP Kočevje (M. Konečnk, J, Konečnik, Prelesnik) 104,02 itd.; veleslalom — ženske: 1. Pukl (GG Maribor) 28,0; veleslalom — ženske — ekipno: 1. KLI Logatec (Horvat, Antončič, Korene) 104,4; veleslalom — moški: 1. Lakota (CK3 Bled) 1:21,7, 32. Legan (gozdarska fakulteta) 2:14,7, 46. Rebernik (Novoles — Straža) 2:47,9, 56. Kočevar (Inles — Ribnica) 3:06,9 , 62. Serini (GG Novo mesto) 3:19,4, 79. Knez (C3G Novo mesto) 4:19,8, 80. Vimpolšek (GG Brežice) 4:20,6, 84. Goleš (Novoles — Straža) 5:09,0, 85. Japelj (GG Novo mesto) 5:48,1, 87. Vidmar (Novoles — Straža) 7:42,7; veleslalom, moški — ekipno: 1. Elan (Detiček, Pesjak, Cvenkelj) 4:43,2, 16. GG Novo mesto (Serini, Knez, Japelj) 13:27,3, 17. Novoles — Straža (Rebernik, Goleš, Vidmar) 15:40,6. Skupna uvrstitev podjetij: 1. Elan 1063 točk, 18. KGP Ko. čevje 213, 19. Novoles — Straža 200, 20. GG Novo mesto 191, 23. Inles — Ribnica 83, 27. CjG Brežice 59. Nevsakdanje dejanje Maksa Konečnika iz Kočevja, ki je pretekel 10 kilometrov dolgo progo z eno smučko, je primer skrajne požrtvovalnosti na športnih prireditvah. (Foto; S. Dokl) Trboveljčani spet osvojili Paderšičev memorial -Dolenjci pokazali viden napredek! Preteklo nedeljo Je bilo na Gačah smučarsko tekmovanje za memorial Vinka Paderšiča. Na tem zanimivem tekmovanju Je nastopilo več kot 50 tekmovalcev iz Ljubljane, Trbovelj, Gorice, Mirne, Leskovca in Novega mesta. Konkurenca je bila precejšnja. Največ uspeha so imeli smučarji iz Trbovelj, ki so že četrtič zapored osvojili Paderšičev nie-morial. Vsa leta nazaj so bili Trboveljčani veliki favoriti. Letos so se jim precej približali nadar. jend dolenjski smučarji, saj so rogovd Janez Novinec, Rudi Ku-šer, Milan CeUk, Peter Turk in Bruno Koprivnik pokadi velik napredek. Proga Je bila precej zahtevna,' zato Je vrsta dobrih dolenjskih smučarjev tekmovanje končala s padci dn slabo uvrstitvijo. Rezultati — mladinci: (proga 800 m, višinska 200 m): 1. Jane® Novinec (Rog I.) 47,0, 2 J. Senčaš (Trbovlje) 49,5, 3 L. Senčar (Trbovlje) 49,6 4 Kušer (Rog I) 53,7, 5. Legan li (Rog I) 55,0, 6. SpUer (Rog I) 56 O, 7 Franko (Gorica) 56,5, B. Pelko (Rog I) 57,1, 9. Buko-vec (Rog I) 57,9, 12. Dragmac (Rc^ II) 74,6, 13. Zadravec (Rog II) 74,7. Veljko Kolenc - šesti v Logatcu Mladi, nadarjeni smučarski skakalec Veljko Kolenc z Mirne je sodeloval na nedeljskem republiškem mladinskem prvenstvu v skokih v Logatcu. Med mlajšimi mladinci Je na 50-metxski skakalnici dosegel odlično 6. mesto s skokoma 37 in 40,5 m. Ponovni uspeh mladega Mirenčana napoveduje. da se bo iz njega razvil nadarjen smučarski skakalec. Jože Markovič — prvak Krmelja Končan je šahovski turnir za prvaka Krmelja; organizirala ga Je šahovska sekcija Svobode. Od, 18 igralcev Jih je turnir končalo 13, kar gre na račun neresnosti nekaterih igralcev. Naslov prvaka je brez poraza psvojil gluhonemi Jože Markovič z 12 točkami, ki je v odločilni partiji zadnjega kola premagal Šribarja; ta je z 11 točkami ostal na 2. mestu. Tretji Je bil Debelak s 7,5, sledijo:: Žitnik 7, Jerše 6,5, Zaman, Perhaj in Žvar 6 itd. Vodja tekmovanja je bil Ivan Šribar. Turnir Je omogočila uprava »Metalne«, W je dala š^istom sobo za igranje brezplačno. B. D. Člani: 1. Srečko Porto (Trbovlje) 42,7, 2. Žitko (Akademik LJ.) 43,9, Čelik (Rog I) 51,2 6. Turk (Rog I) 52,4, 7. Petan (Partizan, Leskovec) 53,1, 8. Koprivnik (Rog II) 54,9, 9. Legan I. (Stud. klub) 55,2, 10. Henčič (Rog I) 56,4, 11. inž. Rozman (Rog II) 56,8, 12. Mohorčič (Stud. klub) 59,6, 13. Potrbin (Partizan, Mirna) 62,4, 14. Verbič (Rog I), 65,3, 15. J. Turk (Rog II) 69,0, 16. Virant (Rog III) 76,1, 17. Kolenc (Par-tizan, Mirna) 56,7 itd. Ekipno — mladinci: 1. Trbovlje (L. Senčak, J. Senčak) 99,1, 2. Rog I (Legan, Novinec) 102,0, 3. Rog II (Kušer, Pelko) 110,8. Ekipno — člani: 1. Trbovlje (Forte, Zupan) 93,0, 2. R<^ I (Čelik, Turk) 103,6 3. Rog II (Koprivnik, Rozman) 111,4 Itd. S. DOKL Drago Rebernik, smučar Novolesa, je bil najuspešnejši dolenjski smučar na črmošnjiškem veleslalomu. Manj uspešen pa je bil na nedeljskem Pader-šičevem memorialu: zaradi hujšega padca je odstopil (Foto: S. Dokl) Danes turnir Danes zvečer ob 19. uri bo v šahovskem klubu hitropotezni šahovski turnir za januar. Plavalci dobili posojilo strokovnemu kadru plavalnega kluba Celulozar Je uspelo dobiti pK>soJilo za zimske skupne priprave plavalcev in vaterpolistov. Do petka so vsak dan trenirali v plavalnem bazenu v čateških Toplicah, v soboto pa so pričeli s Pionirsko tekmovanje v Črmošnjicah v nedeljo dopoldne bo v črmošnjicah medobčinsko pionirsko smučarsko prvenstvo. Razen tega se bodo pionirji pomerili na conskem smučarskem prvenstvu ljubljanske cone. Bežigrajski dijaki odšli v nedeljo, 26. januarja, je odpotovala s Truvne gore skupina 60 smučarskih tečajnikov 1. gimnazije Bežigrad iz Ljubljane. Bežigrajski dijak so letos zaključili deseto leto smučarskih tečajev na Travni gori. Prav zato so Jih med zadnjim tečajem obiskali pred-stavniki TD Sodražica in podarili tečajnikom ribniški pušeljc s posvetilom. Vse te tečaje je doslej vodil profesor Belčič. Nekateri nekdanji dijaki te šole še danes, zdaj že z družinami, radi prihajajo na smuko ali pa vsaj na izlet na Travno goro. Prvi je bil Prvin Občinska zvez? sa telesno kulturo Ribnica je 36. januarja organizirala v Loškem potoku občinsko smučarks< prvenstvo v tekih, smuku, slalomu in skokih. Udeležilo se ga je 60 tekmovalcev (40 pionirjev in 20 mladincev). V kombinaciji vseh disciplin je bil najboljši Prvin Lavrič, ki se je posebno odlikoval t skokih. Prvenstvo ja bilo za zaključek smučarskih tečajev, ki Jih je organizirala ObZTTC od 2». do 25. Januarja. treningom v zagrebškem 25-metr-skem bazenu. V Zagreb se vozijo z vlakom. Trenirajo dvakrat na dan. Tu bodo vadili do 1. februarja, zatem pa se bc^o spet preselili v čateške Toplice. Vadbo v Zagrebu Jim je omogočil plavalni klub Medveščak, ki Jim Je odstopi svoje ure treninga v bazenu. Posojilo je Olulozarju dal občinski sindikalni svet, vrnili pa ga bodo, ko bodo dobili redno dotacijo. Naj omenimo, da je ta družbenopolitična organizacija pokazala vso pripravljenost pomagati mladim plavalcem. Iskrena hvala za pom(^ ObSS Krško! I. HARTMAN 5 zvezd črmo-šnjiškega pobočja ■ Peter Lakota — zmagovalec črmošnjiškega veleslaloma; »Proga je dobro speljana. Na njej so lahko tudi zahtev, nejša mednarodna tekmovanja. Zlasti je primerna za slalom, črmošnjice so lepe, samo če je dovolj snega.« ■ Tinček Mulej — večkratni državni prvak: »Težko je priti sko^ brez padca, če bi bilo nekoliko več snaga, bi bila proga odlična.« ■ Jože 6libar — nekdanji svetovni prvak v smučarskih poletih: »Proga Je huda, zato mi je tako všeč!« ■ Jožica Grilč — zmagovalka teka na 5 km: »vtisi pred petimi leti so bili tako prijetni, da me je kar vleklo nazaj v Črmošnjice. Na Dolenjsko bom prišla, kadar bo le mogoče.« ■ Pavel Dornik — zmagovalec teka na 10 km: »Pridružujem se mnenju ostalih udeležencev in trdim, da je y Črmošnjicah lepo! Žal pa je veleslalomska proga za netrenirane tekmovalce prezahtevna. O tekaški prog;i imam najboljše mnenje.« Od tu in tam ■ NOVO MESTO — V in. kolu zimske kegljaška ligs so bili doseženi naslednji izidi: Sta. ri devet — Pionir 324:304, lezničar — Luknja 448:369, Krkm — Dolenjski gozdar 434:391, Partizan — Vseh devet 392:447. V vodstvu so kegljači ekipe Start devet s 6 točkami. Sledijo že-lezničar, Luknja, Krk«, Vseh d^ vet s 4 točkami. J. M. ■ ČRNOMEU — PrejSnJi teden so se začele delavske športn« igre. V telovadnici stare osnovn« šole trfanujejo odbojkarji iz delovnih kolektivov. V prvih tekmah sta najboljšo igro pokazali ekipi občine in ISKRE ia Semiča. (A. L.) ■I KRŠKO — Vaterpolisti CJa-lulozarja bodo 26. in 27. marcs sodelovali na zimskem republiškem prvenstvu v Kranju. Priprave, ki jih bodo imeli v Zagrebu in čateških Toplicah, bodo usmerjene v pripravo moštva sa zimsko prvenstvo. V Zagrebu bodo igrali tudi prijateljske vater-polo tekme. (L- H.) ■ CERKLJE — Med polletnimi počitnicami Je nameravalo SSD Letalac prirediti smučarski tečaj v dveh izmenah. Zanj se Je prijavilo veliko število učencev, žal pa Je moral odpasti, ker ni bilo snega. Če bodo snežne razmer u-godne, bodo priredili tečaje po rimskih počitnicah. (K. D.) ■ NOVO MESTO — Pionirji, ki so sodelovali na smučarskem tečaju v Kandiji, so se pomerili m 300 m dolgi progi. Med starejšimi pionirji Je bil najboljši Klemen, čič, uvrstil se je pred Gričarjem in Piletičem. Marolt Darko je bil najboljši pri mlaijSlh pionir-jili. Razen njega sta bila do1> ra tudi Bojan Saje in Matjaž Serini. Pri starejših pionirkah Jo zmagala Lučka Serini, pred sestrico Jasno in Ingrid Kalinovifi. (N. N.) H ČRNOMELJ — Zaradi neu-godnega vremena je napovedano tekmovanje v smučarskih skokih na skakalnici v Črnomlju preteklo nedeljo odpadlo. Občinsko prvenstvo bodo izvedli takoj, ko bo vreme ugodno. (A. L.) ■ VAVTA VAS — Po konča-nem tečaju alpskega smučanja r Košenicah nad Romanjo vasjo so tečajniki tekmovali v smuku in slalomu. V prvem razredu, ki ga je vodil smučar Janez Novinec, je dvakrat zmagal Jože Dragman, pred Zadravcem, Dularjem, Župančičem itd. V drugi skupini, kt Jo Je vodil Kostja Virant, je zma. gal v smuku Dare Trlep, v slalomu pa Miha Zadravec. Pogumno in dobro vožnjo so pokazali š« Gimpelj, Senica, Kren, Jerič, Koncilja in drugi. V tretjem razredu, ki ga Je vodil Jože Pečnik, je bl^ la v obeh disciplinah najboljša Irena Novinec, uvrstila se je pred Branko Hrovat, Francijem Gričarjem in drugimi. Šolsko športno društvo se zahvaljuje vsem, ki so podprli to množično alc-cijo mladih smučarjev. (J. P.) ■ SEVNICA — V Sevnici je bil« pretekli petek odigrana prva ko. šarkarska tekma, v kateri sta se pomerili ekipi gf^ilskega društva Sevnice in taborniki. Zmagali so gasilci z rezultatom 63:42. Koša za zmagovalce so dosegli; Pipan 18, Kozmus 4, Simončič 22, Stojs 9, Krnc 8 in Dolenšek 2; za poražence pa: Maček 16, Ivančič 6, Kelnarič 8, Planinc 4 in Lipovšek 8. Pri zmagovalcih so igrali dobro Pipan, Simončič in Stojs, Maček in Ivančič pa sta bila najbo. IJša pri poražencih. (J. S.) ■ CRNOMEU — Za otvoriter tekem v malem nogometu so sa v nedeljo na rokometnem igrišču srečali navijači Dinama in Partizana. Zmagali so partizajiovd z rezultatom 10:8. Najboljši strelci so bili Švajger in Weiss (po 4) ter Ferfolja (3 zadetke). (A. L.) ■ NOVO MESTO — Tečajniki smučarji iz Sole »Katje Rupena«, ki so sm\tčali v Kosovi dolini, so po končanem tečaju imeli tetano-vanje. Pri pionirjih do 4. razreda je zmagal Sašo Fabjan, pred Marjanom Lapajnetom, Davorinom Rangusom in drugimi. Med cicibani Je bil najboljši Tome žigante; za njim so bili Božica Iler, Viktor Slajkovec in drugi. Pri pionirjih je zmagal Matej Je\-šček, drugi Je bil Zdravko Voglar, tretja pa Renata Šlibar itd. Pri pionirkah Je zmagal* Nataša Henigman, druga Je bila Cvetka Turk, tretja Polona Solmajer itd. V najzahtevnejši skupini je pr» senetlijvo zma^a Vesna Saje; 3. Matjaž Kočevar, 3. Mitja Pucelj. (N. N.) ■ UUBUANA — Na keglišču Maksa Perca so se t soboto in nedeljo nadaljevale kvalifikacija za vstop ▼ slovensko kegljaško ligo. Sodelovali so tudi kegljači novomeškega Železničarja. Žal na tem tekmovanju niso uspeli, saj so se uvrstili na 9. mesto In tako zapravili možnost, da sa uvrstijo v republiško ligo. Zmagala je ekipa Kranjske gore. (N. N.) PRED Ili. DOLENJSKIM NOVINARSKIM PLESOM Pozdrav mojstru pevcu Ladku Korošcu! v kultiimem delu III. dolenjskega novinarskega plesa bo v soboto zvečer nastopil tudi priljubljeni ljudski umetnik in basist ljubljanske Opere tovariš Ladko Korošec. Udeležencem večera bo zapel arijo Gremina iz Evgenija Onjegina skladatelja Cajkovsk^a, arijo Bartola iz Rossini-jetvega Seviljskega brivca. Upamo, da bo mojster dodal še recitacijo Kettejevega PIJANCA, v kateri tudi i>oje. Raven večera bo z gostovanjem svetovno znanega in spoštovanega umetnika veliko pridobila, organizatorji plesa pa sd štejejo v imenu vseh povabljencev v čast, da se je tovariš Koro-Sec odzval njihovemu vabilu. Spremljala ga bo pianistka Zdenka Lukčeva. Ugledni pevec Ladko Korošec se je rodil 9. avgusta 1920 v Zagorju ob Savi, študiral pa je na akademiji za glasbo v Ljubljani, pel pa je na številnih gostovanjih doma in po svetu. Videli in slišali smo ga tudi na koncertnih prireditvah po raznih dolenjskih krajih, zlasti pa že večkrat na odru kostanjeviškega Dolenjskega kulturnega festivala. Med njegove najuspešnejše pevske in igralske like sodijo nedvomno Don Basilio v Seviljskem brivcu, Kecal v Prodani nevesti B. Smetane, (na gornji fotografiji), Varlaam v Borisu Godu-^vu, Sančo Pansa v Massenetovem Don Kihotu in tako dalje. Kot odličen pevec in igralec je I>ožel tovariš Korošec visoka priznanja tudi na Jugoslovanskih odrih, prav tako pa v tujini. Lani je praznoval 25-letnico svojega umetniškega ustvarjanja, pri čemer je bil deležen izredno velikega števila č^titk, pozdravov in naj lepših želja od blizu in daleč. Ustanovitelj BELIH VRAN bo tokrat pel z DEHORSI Za prijatelje drugačnega ritma bo prišel na Otočec 2(Hetnl BOR GOSTIŠA, ki je na »Anteninem« tekmovanju za »zlati glas Slovenije 196fi<{ zasedel odlično drugo mesto, na opatijskem festivalu pa Je bil s svojim ansamblom najboljši. Fant, ki Je med služenjem vojaškega roka začel iz dolgega časa brenkati po kitari, se Je potem v civilu v ansamblih ALBATROSI, MLADI LEVI In BEOLE VRANE, ki Jih Je sam ustanovil, bliskovito povzpel med najbolj priljubljene in simpatične mlade pevce pri nas. Kje sta zdaj novomeška goljufa? Strah pred pravico je odnesel Ivana Šutarja In Zvoneta Murglja, brezposel' nega lesnega tehnika in brezposelnega trgovskega pomočnika, čez mejo na Dunaj - Zakaj je dobil Šutar potni list? Ivan šutar in Zvonimir Murgelj sta s ponarejenimi naročilnicami občinskega sindikalnega sveta Novo mesto dvignila v Ljubljani. Kranju in Zagrebu za 8.182 din blaga. Ko sta začutila vroča tla pod nogami, sta jo z izposojenim volkswagnom LJ 690-40 popihala čez Karavanke v Avstrijo. Nazadnje sta bila na Dtmaju, odkoder je poslal šutar ljubljanskemu podjetju SAP na starega leta dan takole pismo; »9. decembra sem dvignil pri važi poslovalnica na Miklošičevi ceabi volkswagen LJ 690-40 in vplačal 150 din. Glede na osebne težave sem si hotel pridržati za nekaj dni, o čemer sem vašo poslovalnico obvestil p>o telefonu. V Avstriji se mi je vofzilo pokvarilo, zato sem ga dal popraviti. Potrdilo dostavljam. Ker se ne bom vrnil, prosim, da voiailo odpeljete in plačate stroške. Stjroške bom plačal jaz, vendar kasneoe, ker danes odpotutjem iz Evrope.« Za denarjem še mesa »OSEBNE TEŽAVE« ZARADI PONAREJEiNDGA 2IGA! Osebne težave, ki jih je Su-tar omenil v dunajskem 1»-smu, so kmalu prišle na dan. Iz zapisnikov preiskovalnih organov je razviden njihov kronološki red. Takole so se VTstdle: 11. decembra lani sta Su-tar in Murgelj z naročdtoioo. potrjeno s ponarejenim žigom občinskega sindikaiLnega sveta Novo mesto in ponarejenim podpisom no’egoivega predsednika Adolfa Šuštarja, dvignila v ljubljanski trgovini TKANINA dva boljša usnjena moška plašča. 17. decembra sta s podobno (ponarejeno) naročilnico odpeljala iz 'kranjske VELE2ELEZ-NINE dve peči na olje EMO-8. Tri dni kasneje sta na tak način prepričala prodajno osebje v z^rebški ELEKTROTEHNI in odpotovala z dvema pečema na olje znamke KONTAKT. 28. decembra sta se oglasila s ponarejeno naročilnico v papirnici Cankarjeve založbe v Ljubljani in odnesla 10 nalivnih peres PELIKAN ter več kodedar-jev. S ponarejenimi naročdlnica-mi sta Šutar in MurgeJu dvignila za 8.182 din blaga. V KRŠKEM NEZAKONITO IZDAN POTNI LIST Novomeško upra^^o javne varnosti, ki eta ji šutar in Murgelj zinana predvsem kot brezdelneža, je še zlatiti zanimalo, lqje je dobil šutar potni list, ker so mu prejšnjega vzeli. Zvedeli so, da je potni list izdala krška občana, kijer je šutar prijavdil novo stalno bivališče, šutar je dobil potni list, čeprav je bi- lo tudi Krčanom znano, da mu je bil prejšnji potni list odvzet. Kje sta zdao šutar in Murgelj, lahko samo ugibamo, verjetno pa je, da še nista šla iz Evrope. IVAN ZORAN Videla je prekletstvo nad hišo kraja Poročali smo že, da je bilo sredi januarja ukradeno Kristi Jurglič iz Prelesja pri Mokronogu skoraj 4000 Ndin. Kmalu zatem pa je bila okradena še njena soseda Antonija Majcen: neznanec je vdrl na podstrešje in odne^ za 350 Ndm suhega swinjskega mesa. Za seboj ni pustil nobenih sledov. NE HODI DOMOV BREZ & Ni pa videla obsodbe nad svojo glavo Amalijo Rajhard, ki je bila brez pravega stalnega prebivališča in zaposlitve, so po dveh letih le nsišli in jo decembra obsodili pred kočevskim sodiščem zaradi goljufije na 3 mesece zapora in povrnitev škode v znesku 500 din. Sodba je že pravnomočna. Rajhardova je že julija 1966 prišla k Mariji Lavrič iz Klinje vasi in prodajala zaivitke praška za čiščenje. Z njim očiščeni predmeti naj bi se svetili 6 mesecev. Potem pa se je ponudila še, da ji bo prerokovala iz roke. Lavričeva je kasneje pred sodiščem povedsila, da je Rajhairdova nekaj tudi uganila. Končno pa jo je prerokovalka pomeonbno pogledala in ji povedala, da visi nad hišo težk» prekletstvo in za- Res ni več šaljivcev? še je čas, Ribničanje! Pripravite pustni karneval! Rešite ugled dobrih šaljivcev! to vse Lavričeve čaka huda nesreča. Seveda bi jo prerokovalka lahko odvrnila, če bi ji dali 200 din, 2 rjnahi, 2 prevleki za blazine, 2 brisači in 2 klobasi. PrerokovalUka je zatrjevala, da bo vse to že čez mesec dni vrnila. Povedala je tudi, da o tem ne sme Lavričeva govoriti z nikomer. Ze čez teden dni pa se je prerokovalka Rajhardova spet vrnila k Lavričevi in ji dejala, da je prekletstvo nad njeno hišo tako težko, da bo potretoovala še 200 din. Ko Ji je Lavričeva dala še ta denar, ji je prerokovalka zatr- dila, da bo zdaj prekletstvo kmalu odstranjeno in da bo vse, kar ji je Lavričeva dala, že čez teden dni vrnila. Seveda je Lavričeva čakala zaman, zato je šla čez teden dni na postajo milice in nad prerokovalkino glavo »priklicala prekletstvo<{ oziroma jo prijavila zaradi goljufije. Roka pravice je Rajhardo-vo odkrila šele skoraj po dveh letih in pol, 12. decembra lani, v Ilirski Bistrici. Se istega meseca je bila obsojena pred kočevskim sodiščem zaradi opisane goljufije na 3 mesece zapora. Sodba pa je zdaj že praivnomoč-na. Verjetno je »prerokinji« še marsikdo nasedel, toda na milici ni več prijav. Ljudje, ki so vraževerni, plačujejo še poseben davek. Zato ne nasedajte raanim prerokinjam! J02E PRIMC V Ribnici že nekaj let (po letu 1964) ni več pustnih karnevalov. Ljoidje se sprašujejo če je smisel za humor v Ribnici že izumrl? Mnogim domačinom in turistom je še v živem spominu pustni karneval leta 1962, ko so Ribničani spustili v vesolje prv^a astronavta in je nato v dimu in ognju (s kahlico na zadnji plati) s e^metr-sko raketo pristal pred kavarno. Naslednje leto so Ribničani z lončenim topom streljali na Kočevje. To je bilo pokanja in dima! Pokopali so tudi »združevanje občin«. Tildi »atomska pač«, iz katere se je kadilo, kot iz one v ribniški kavarni, je bila zanimiva... Pa skupina zamorskih plesailk iz Sodražice ... ciganski tabor ... lovci... v bika spremenjen osemenjeval-čev avto ... domsiča križarka in še in še je nepozabnih spominov na ribniške karnevale. Po večletnem zatišju je že čas, da Ribničani rešijo svoj ugled šaljivcev, ki je že precej načet in omajan. Dokažejo naj, da je v njih še duh prednikov! Ne bi bik) slabo, če bi postali pobudniki karnevalov, kot nekoč, delovni kolektivi, predvsem pa kolektiv Kovinskega podjetja. OBVESTILO STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE je določilo po svojih organih in v soglasju z občinsko skupščino Brežice NOVE CENE za odvoz smeti in odpadkov ki znašajo: od kvadratnega metra stanovanjske površine 0,06 DIN NA MESEC, od kvadratnega metra poslovne površine pe 0,15 DIN NA MESEC. To določilo bomo uporabljali od 1. februarja 1969 dalje. St. 01-37/69 24. I. 1969 STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE OTOCEC - OTOČEC - OTOCEC PRIDITE ENKRAT -PRISU BOSTE VEDNO! GRAD - RESTAVRACIJA -MOTEL - BIFE - DELIKATESA -RIBJA RESTAVRACIJA Najprej pretveza, potem rop Cigana Olga in Marjan Brajdič iz Šmihela sta vzela 75-letnemu starčku 3.000 din se vam smehlja Melitka Avsenak s Senovega, Jugoslovanka, ki je posnela doslej že dve 3ski plošči. To soboto in nedeljo bo prikupna pela 2 znanim ansamblom Berger iz Celja v pajlni. Pridite jo poslušat, ne bo vam žal! lita poje v Beli krajini Avsenak, doma s ze tri leta uspeš-je z narodnozabav-niblom Berger iz je bila stara 8 let, zapela na radiu ijegov praznik. Tak naslov mjene prve ^ jo je posnela to-•^9N. Melita je Pilajša Jugoslovan- I že dve gramofon-; druga plošča ima zelenimi griči« je vsa srečna, ka-poje. I^ambla in kom-P skladb, kd jih po-Franjo Berger je ^ na mlado pev-^ _ ji je pripravil ibice, ki jih Meli-yadi za naslednjo »litka je zelo vJJtraj-■®. saj kljub napor-rjatn po Sloveniji J^aših meja, prav ?®luje v šoli. Vsa 'kadar poje, in ne-sobote, da z jo spremlja, spet ove kraje, kjer bo [ala poslušalce. ,9 in nedeljo, 1. in ')o. bo zapela Belo-y _ Metliki, Omom-jiiici, v Dragatušu lih. — Kvintet Ber-/^at nastopil: ^ruarja ob 17. uri ^ ob 19. uri v čr- ■ V nedeljo, 2. februarja, pa bodo nastopili: v Adleši-čih ob 11. uri, na Vinici ob 14.30, v Dragcetušu ob 17.30, v Metliki pa za slovo ob 19. uri. Godci iz Celja in mala pevka s Senovega vas vljudno vabijo na prijetno srečanje! Olga in Marjan Brajdič, ki živita v zalkonski skupnosti in imata 5 otrok, sta bila obsojena na novomeškem okrožnem sodišču, ker sta 24. 2.1967 ob poljski poti oropala 75-letnega Jureta Miklavčiča. Brajdičefva sta si izmislila približen načrt, kako bosta od starca izvlekla denar, nato pa namero izvršila. Ko je 24.2.1967 75-letni Jure Miklavčič šel po poljski poti med Šmihelom in Brodom, je predenj stopila Cigarika Olga in ga zapletla v pc^o-vor. Ko sta sedla pod grmovje, se je za Miklavčičem nenadoma pojavil užaljeni soprog Marjan, starcu zfvil roki na hrbet, CWga pa mu je segla v suknjič in vzela kuverto s 3.000 dinarji. Napadalca sta naglo zbežala, oropani pa je zadevo takoj prijavil. Se isti dan so na kraju dejanja našli (raztrgano kuverto in 8 bankovcev po 5.000 starih dinarjev. Pred sodiščem Brajdičefva nista zanikala, da bi srečala Miklanr-čiča in se z njim pogovarjala, vendar sta pogovor z njim prikaizovala drugače, kot ga je navajal oškodovanec. Na podlagi dokazov je sodišče spoznalo, da sta Olga in Marjan Brajdič res oropala starca, zato jima je prisodilo kaizen. Olga č sodišče v Novem mestu kaznovalo vlom v počitniško hišo Pina v zidanico Franca Prhneta ter v Ribjo restavracijo v Portorožu -Storilca sta dejanja obžalovala in se obljubila poboljšati !"OžnLm sodiščem v ^tu sta se mora-'Jati Anton Robek, i invalid s Trške •‘iiegav brat Franc, lani prilaščala tu- obek je sam poleti v zaklenjeno hi-^akarja na Cesti Novem mestu ter >gled, v usnje ve-in mornarski nož, > Vredno 1.400 din. ^ je v noči od 22. 1968 vdrl v Rib-“^oijo hotela Cen-!torožu, kjer je ra-^ do blagajne. Po-,® z nožem privi-Blezne blagajne, je a Je prazna. V pre-ie niize pa Je na-drobiža. V lo-'^bral še nekaj je-P in cigaret v vred- Skupaj z bratom Francem pa sta 2. julija lani vlomila v zaprto zidanico Franca Prhneta na Trški gori. S sekiro in kolom sta odprla vrata shrambe, kjer sta našla 50 suhih klobas, 5 salam, 10-li-trsko pletenko vina, 8 krožnikov, kompleten jedilni pribor in še več drobnarij. Lastnika sta oškodovala za okoli 500 din. Za vsa tri kamiva dejanja so bili dokazi očitni, razen tega pa sta oba tudi skesano priznala. Anton Robek je kot invalid in zagrenjen kmečki fant v zagovor navedel, da je zašel na kriva pota potem, ko je pred tremi leti izgubil službo, po lastni krivdi. Oba sta pred sodiščem izjavila, da jima je žal ter da ^bosta po prestani kazni pK)šteno živela. Ker sta bila tokrat prvič pred sodiščem, so jima skesano pri- znanje šteli v olajševalno okoliščino. Antonu Robeku so prisodili 1 leto in 6 mesecev zapora, Francu Robeku pa 10 mesecev zapora, pogojno \ dobo treh let. Tatičem zmanjkalo bencina 26. januairja zjutraj je prometna patrulja našla pri Beli cerkvi prazen fiat 1300 z zagrebško registracijo. Ko so pregledali vozniško dovoljenje, so ugotovili, da je avtomobil last inž. Branka Kunčiča iz Zagreba. Prometna miličniki so kmalu nato prijeli mlada Zagrebčana, 23-letnega Branka Sprajcerja in 18-letnega Alojza Giurabel-lija, ki sta se z ukradenim avtomobilom pripeljala do Bele cerkve, tam pa izstopila, ker je zmanjkalo bencina. Sevnica: miličniku ukradli avto Pred kratkim je iz vzgojno poboljševalnega doma v Radečah pobegnila večja skupina mladoletnikov in mladoletnic ter na begu zagrešila več kaznivih dejanj. V noči od 19. na 20. januar je bil v Sevnici ukraden avtomobil, last miličnika Jožeta Nuča. Ta je pustil zaklenjen avtomobil ob 17. uri popoldne pred stolpičem, ko pa se je na. slednje dopoldne hotel odpeljati v Celje, avtomobila ni bilo nikjer. Takoj so osumili pobegle mladoletnike. Avtomobil so kasneje našli pri Ptuju, pobegle varovance doma pa polovili. Na milici v Sevnici ugotavljajo, da se pob^i iz doma množijo in jim dajejo obdlo dela. Značilno Je tudi, da oškodovanci ostanejo pogosto brez povrnjene škode, ki so jo povzročili mladoletniki. i Ge slon pobesni DOŽIVEL IN ZAPISAL RICHARn'^^^T aol8 eŠ ia8edoq JA3RAX Ml javi^oa T033 aRAHDIR Tiho smo se prebijali skozi prepleteno bambusovje, pazili na sleherni šum in najmanjši gib okrog sebe. Upal sem, da se bo prej zdanilo, preden bomo naleteli na po-divjanca, in da bomo svoj cilj labko opazili. Komaj sem to zaželel, je Kulini zaslišal značilen, nepogrešljiv šum in pomahal, naj se ustavimo in naj bomo šie bolj tiho. Sedaj sem tudi jaz prisluhnil. Slon je petdeset korakov pred nami obiral bambusove peclje in jih drobil s krepko čeljustjo. Nenadoma je tudi on utihnil. Nismo več slišali hrustanja. Slon nas je zaslišal in visoko dvignil rilec, da bi nas zavohal, potem pa začel z njim besno udarjati po blatnih tleh. Ali ga je čedalje huje bolel od>^mljeni okel ai pa se je prestrašil, ko je videl, da smo za njim. Ukazal sem spremljevalcema, naj se ne ganejo z mesta, ker sem se bal, da bi prasketanje trsja slona še bolj preplašilo in mu izdalo, kje smo. če bo mogoče, bomo počakali še petnajst, dvajset minut, da se zdani, ko bom lahko mimo pomeril v slona, kateremu bi se sam še bolj približal. Toda slon je bil preveč nezaupljiv. Videl sem, kako se je obrnil za vetrom, ker je upal, da nas bo zavohal. Zaslišali smo udarce njegovih kopit, potem je vse utihnilo. Slon je prisluškoval šumom in vohal zrak. Ležali smo ali čepeli otrpli brez diha. če nas zasliši ali zavoha, nas bo gotovo napadel. Slonov trik: ritensko proti lovcu Stari monarh je vedel, kaj hoče. Vrtel se je v krogu, da bi zavohal, od kod prihaja vonj naših teles. Brž ko je to zavohal, je nehal tolči z rilcem po tleh. Potem se je nameril naravnost proti nam. Z nogami je tako močno udarjal po zemlji, da so nam pokali bobniči. Začutil sem, kako mi je po hrbtu zagomazel strah. »Pripravite se!« sem zavpil. še zmeraj je bilo premalo svetlo. Uprl sem baterijo proti mestu, odkoder je prihajal slon. Ničesar nisem videl, slišal pa sem, da puha proti meni kot lokomotiva. Zagledal sem ga, ko se je pokazal iz trsja, komaj nekaj korakov daleč. Orjaška siva prikazen je bila deloma še skrita za zeleno zaveso. In preden sem mogel pomeriti — podrl bi ga samo zadetek v čelo... je monarh obstal kot ukopan, mi obrnil hrbet in ritensko šel proti meni. Na srečo sem bil izkušen lovec na divje slone in že prej se mi je včasih pripetilo, da so me sloni, katerih razumnost je v nekaterih primerih enaka človeški, presenetili. Poznal sem ta trik. Nekateri sloni so res izjemno pametni, če so vsaj enkrat streljali vanj, se slon nauči, da ne sme obrniti glave proti puškini cevi. Lovcu obrne zadnjico in tedaj ga je nemogoče smrtno zadeti. Tako obrnjen se z visoko dvignjenim rilcem bliža lovcu, da bi ga izsledil po vonju. Ko pa se mu dovolj približa, se bliskovito obrne in lovec se znajde iz oči v oči z najmočnejšo zverino. Navadno sploh ne more več ustreliti. Moji spremljevalci so se bili že razbežali po hosti in se skrili, kamor je kdo mogel. Ostal sem na mestu, kjer me je slon odkril.^ Baterijo sem držal ob puškini cevi in čakal na priložnost, da sprožim. Smrt preži name iz džungle Slon se mi je ritensko čedalje bolj bližal z visoko dvignjenim rilcem. Začel sem se pomalem umikati, da bi našel primeren kot za strel in da me ne bi slon strl z velikansko nogo. Toda stari je dobro manevriral. Korak za korakom je šel za mano in mi zmeraj obračal hrbet, da mu nisem mogel pomeriti v glavo. Nenadoma sem se zapletel v posekan bambus in se prevrnil na hrbet. Slon je začutil, da ima sedaj priložnost. Bliskovito se je obrnil, pripravljen, da me ubije. Njegova senca je padla po meni kot hrib. Zvil je rilec, da me udari, in že sem videl svojo smrt. Toda niti v smrtnem strahu me lovski instinkt ni izdal. Našel sem cilj v slonovem velikanskem nebu v gobcu, ko je zinil in dvignil rilec. Sprožil sem. Krogla mu je prebila nebo in zaradi udarca krogle se je malo pomaknil nazaj. Za hip se je zdelo, da visi v zraku, potem pa se je z velikim treskom zrušil na tla. Krepko telo me je zgrešilo za nekaj pedi. če bi padel naprej namesto nazaj, bi me ubil s svojimi šestimi tisoči kilogramov mesa in kosti. Stari monarh je bil mrtev, žalosten, vendar ne tako nenavaden konec nekdaj vsemogočnega gospodarja džungle. »Hajdi, Steeve!« sem poklical prijatelja, »čas je, da se vrneva v taborišče.« Stari ubijalec je ostal mrtev v džungli na jasi v bambusovem trsju, mi pa smo se utrujeni vračali v taborišče, kjer sta nas čakala zajtrk in počitek. Ko smo prišli iz pragozda, se mi je zdelo, kakor da se prebujam iz groznih, morečih sanj. Konec Tovariš Miha Marinko je 23. januarja predaval v Kočevju o vlogi, delu in razvoju Komunistične partije Jugoslavije v njenem 50-letnem obstoju. I^edavanja so se udeležili na novo sprejeti člani ZK in člani političnega aktiva. Ob zaključku predavanja je tovariš Marinko odgovoril tudi na nekatera vprašanja poslušalcev. Predavanje je organiziral komite občinske konference ZK in je bilo ena izmed prireditev v sklopu letošnjih proslav 50-letnice KPJ (Foto: Jože Primc) Prve zamisli za napredek turizma Posebna komisija za razvoj turizma v občini Kočevje se je že prvič sestala in sestavila svoj predlog o bodočem turizmu v občini - Turiste je treba pritegniti s privlačnostmi in boljšimi cestami Komisija turističnega društva Kočevje, ki je bila imenovana, da sestavi predlog razvoja turizma v občini, se je pred kratkim sestala in izdelala idejni osnutek. O tem osnutku bo razpravljal še upravni odbor društva, ki ga bo nato posredoval komisiji za družbeni in gospodarski razvoj občine, ki jo je imenovala občinska skupščina. i Turistična koča ■ 15 let skrbi Stara pa je komaj leto več — Turistično društvo jo namerava prodati kočevskim gostincem Koča turističnega društva Kočevje v Kostelu je stara 16 let, a že 15 let dela upravnemu odboru društva in članom sive lase. Zdaj so se člani upravnega odbora odločili, da jo bodo odstopili enemu od obeh kočevskih gostinskih podjetij (hotelu PUGLED ali RESTAVRACIJI). Kočo so dali pred leti v Še danes in jutri Na davčni upravi v Kočevju smo zvedeli, da je rok za prijavo celotnega dohodka in prometa, doseženega v preteklem letu, 31. januar, se pra- vi le še danes in jutri, in da ne bo podaljšan. Davčno napoved morajo predložiti obrtniki in občani, ki so imeli dohodek nad 20.000 din, čeprav zaradi š.tevlla otrok itd. morda ne bodo plačali davka. Izlet na Tržaško Kočevsko turistično društvo namerava maja letos organizirati izlet na Tržaško, ki naj bi se ga udeležili člani TD, prosvetnih in telesno-vzgojnih društev, ZB, SZDL in gostinski delavci. Izlet bi bil združen s kviltumim nastopom in športnimi tekmovanji. Tako nameravajo kočevski turistični delavci vrniti obisk prebivalcem okolice Trsta, ki so julija lani obiskali Kočevje. Takrat je prišlo Kočevje nad 500 Tržačanov, ki so se v športu pomerili z domačini in izvešlli zanje tudi lep kulturni program. Izlet bo enodneven, za del skupine, ki bi želela, pa tudi dvodneven — drugega dne bi p>o sedanjem predlogu obiskali Benetke. Krivolove! ne spijo Krapi in linji so se zarili v blato in spijo, krivolovoi pa so budni. Pred kratkim sta dva krivolovca celo z noši napadla ribiškega čuvaja, ki je bil na obhodu ob Rin-ži med Mahovnikom in Slovensko vasjo. Čuvaj je pobegnil, krivolovca pa sta vrgla v Rinžo dinamit, vendar na srečo ni eksplodiral. Nekaterim krivolovcem je v teh dneh čuvaj p>obral pribor, s katerim so lovili ribe. Na tem območju je precej kri-volovcev, ki love ribe ali divjad; v bližini so namreč našli že več nastavljenih pasti, včasih pa je v gozdu slišati tudi streljanje. Takse bodo izterjane Na oddelku aa finance v Kočevju smo zvedeli, da bodo izterjali komunalno takso za motoma vozila, ki je bila uvedena lani, pa čeprav ni bila zakonito uvedena. Taka navodila so dobili od pristojnih republiških organov, če takse ne bi izterjali, pravijo, bi bili občani, kd so takso plačali, v neenakopravnem položaju z onimi, ki je niso. Vendar takih zaostan-karjev v občini ni veliko. Torej, v občini je zavidljiva davčna disciplina! Beograd pohvaljen -Ljubljana kritizirana Na zadnji seji upravnega odbora Turističnega društva Kočevje so čland ugotovili, da društvo (po razpadu Ljub^ Ijanske turistične zveze) s Turistično avezo Slovenije nima skoraj nobenih stikov, hkrati pa zelo živahne z Jugoslovansko turistično zvezso. Beograjski ttiristični Informativni bilteni objavljajo po-datke tudi o Kočevju in Kočevski; v Turističnih novinah (Beograd) pa je napisano več o turistični dejavnosti v Sloveniji kot v slovenskem Tu-ristdčnem vestniku. člani komisije so bili mnenja, da je treba v občini obliifcovati nekaj, turističnih žarišč, ki bodo turiste dalj časa zadrževala v občini. Statistični podatki so namreč ix>kazali, da se turisti zadržujejo v občini vedno manj čaša. Nadalje so člani komisije menili, naj bi s turističnimi objekti opremili najprej eno žarišče, in sicer Kočevje z okolico, kasneje p>a še druga (Kostel, Dol, Osilnica). V Kočevju naj bi v naslednji 5 do 10 letih zgradili oziroma uredili kojmlišče, drsališče, prenočišča, večjo dvorano za zabave, izpopolnili muzej z novimi zbirkami, uredili Rinžo, asfaltirali ulice, skrbeli za lepo podobo mesta itd. V nepK>sredni bližini mesta bi uredili še smučišča. Na območju Fridrihštajna bi ■ ■ ■ NOVEGA PRAZNIKA je nastavila kTajevna skupnost Ko. čevje—mesto Prejšnji je Sel v pokoj. Službeno območje paznika je »»daj nekoliko spremenjeno. Njegova glavna dolžnost bo nad-Bor nad izvrševanjem občinskega odloka o varnosti in javnem redu v mestnem okolišu. Paznik bo imel sedaj več časa, ker bo tržnico nadziral drug organ. Pričakovati je, da bo sedaj na potih in sprehajališčih več reda in da nih znakih prišlo do večjega spolih znakih prišlo do večjega s^-fttovanja. ■ ■ ■ KNJIŽNO ZBIRKO Pre-fiemove družbe za letos so te dni stalni naročniki že sprejeli. Splošne ocene bralcev o knjigah Se ni sliSati. Enotni pa so sl, da je koledar dober, papir ostalih knjig pa precej slabši kakor običajno. ■ ■ ■ ZA DRSALNO REVIJO v Celovcu je v Kočevju spet veli. ko zanimanje, posebno med tistimi, ki to prireditev obiskujejo redno vsako leto. Pripravlja se Že več skupin obiskovalcev za to pestro Sportno-razvedrilno prireditev. 2elijo ai le, da bi bilo vreme ugodno. ■ ■ ■ ZIMSKE SOLSKE PO-CITNICE so nameravali učenci prenovili planinsko kočo na Mestnem vrhu, odprli bife v bližini grajskih razvalin, uredili dostop v Ledeno jamo, uredili grad in botanični vrt. Lovski vrh (Sv. Ano) bi odprli za izletniški turizem (pozimi smučanje, poleti izleti). Območje Rožnega studenca naj ne bi opremljali predrago (po sedanjih načrtih 120 tisoč din investicij), ampak skromneje (s 30 do 50 tisoč din). Tu naj bi bila poleti le okrepčevalnica, okolica pa prirejena za kopanje. Vse kaže. da bodo le zače- li graditi motel, v okolici pa bodo še smučišča in morda manjši plavalni bazen. Jamarji so dobili naročilo, naj že v bližnji prihodnosti (eno leto do treh !et) odločijo, katero jamo bi uredili za ogled. Po njihovem mne- Izkoristiti za smučarske tečaje in izlete. Vreme je sončno, snega pa malo. Smučanje je tako omejeno na senčne Jase, kjer je Se nekaj snega. ■ ■ ■ RESTAVRACIJO »GAJ« bo s prihodnjim mesecem prevzel v upravljanje nov zakupnik. Obljublja, da bo poskrbel za boljšo In kultumejSo postrežbo. Predvsem bo odpravil kartanje pozno v noč, kd je bilo sedaj večkrat kamen spotike. Upajmo, da bodo obljube izpolnjene ■ ■ ■ ZBIRALCEV STAREGA DENARJA, numizmatikov, je v Kočevju precej. Nekateri imajo Eblrke že kar strokovno urejene. Nimajo pa svojega društva in prostora, kjer bi se redno sesta. Jall. Za sedaj so se dogovorili, da bi ustanovili svojo sekcijo pri filatelističnem društvu. Tako bi Jim filatelisti pomagali administrativno, predvsem pa pri zame. njavah z Inozemstvom oziroma Interesenti Iz drugih krajev. Tako bo njihovo poslovanje bolj orga> nlzirano. Tudi kočevske numizmatike Je presenetilo, da niso prišli 29. novembra lani v promet zlatniki In srebrniki ob 25-letnlol prvega zasedanja AVNOJ. Tudi tukaj Je vmes sv Birokracij, a zdaj računajo, da bodo prišli v obtok julija letos. Seveda — če bodo . ., ■ ■ ■ TEČAJ POKLICNIH ŠOFERJEV In avtomehanikov se v redu nadaljuje. Obisk Je reden, učni program pa poteka brez zastoja. Vodstvo tečaja zelo skrbi, da bodo tečajniki pridobili člm-več znanja in višjo kvalifikacijo. nju je med do sedaj odkriti-nii in raziskanimi (nekatere še niso dokončno raziskane) najlepša škortenska, lahko pa se ^odi, da bedo v bližnji prihodnosti odkrili še kakšno lepšo, bliže Kočevju in laže dostopno. Seveda so se vsi člani komisije v glavnem strinj-ali, da so za napredek turizma v občini potrebne tudi boljše cestne zveze, predvsem modernizacija cest proti Delnicam in Novemu mestu. J02E PRIMC Mladi kočevski šahisti (pionirji in mladinci) dosegajo lepe uspehe ne le na rednih šahovskih tekmovanjih, ampak tudi na drugih šahovskih področij. Tako je pred kratkim dosegla prvi uspeJi njihova problemska sekcija. Problemisti, ki so siklenili, da bodo re.§evali šahovske probleme v vseh revijah, so na no\'oletnem nagradnem tekmovanju revije Tovariš poslali 21 rešitev. Pet tekmovalcev je. bilo izžrebanih in so dobili problemsko literaturo. Nagrade, ki jih mladi šahisti dobijo (denarne, knjižne), so last kluba. V svoji knjižnici (zanjo imajo knjižničarja) imajo okoli 150 knjig. Šahisti, ki so si pridobili kategorijo, dobe knjige na posodo brez plačila za mesec dni. Kategomiki imajo tudi druge ugodnosti. V klubu si lahko iaposodijo šahe in šahovske ure. Vendar so tudi ka-tegomikom, ki imajo v šoli negativno oceno, vrata kluba Pred skupščinami ZB Na bližnjih rednih letnih skupščinah bodo vodstva krajevnih organizacij Združenj borcev NOV kočevske občir ■) se2uianila članstvo z delom v preteklem letu. Pri obravnavi programa dela za letos F>a se nameravajo dosedanja vodstva zavzeti, da bi posvetili posebno skrb obujanju tradicij NOB in vključitvi v okvir proslav 50-letnl-ce KPJ in sindikatov. Aktivno nameravajo sodelovati tudi pri krepitvi vseljudske obrambe. najem zasebnici. Skromna najemnina, ki jo je društvo dobivalo, pa ni zadoščala niti za redno vzdrževanje koče. Zadnji obračun vzdrževanja je celo pokazal, da društvo dolguje za vzdrževanje koče najemnici še 980 din. Pred kratkim je bilo urejeno tudi lastništvo zemlje, na kateri koča stoji. Doslej je bilo namreč še vedno njen lastnik Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Turistična koča, ki stoji na enem najlepših krajev v občini, ni imela doslej posebnega prometa. Nekaj je temu kriva slaba cesta Kočevje—Delnice, ob kateri je od. cep za Kostel, nekaj pa verjetno tudi neiznajdljivost zasebnice. Upravni odbor društva je torej sklenil, da bo ponudil kočo obema kočevskima gostinskima podjetjema. Tisto, ki jo bo prevzelo, jo bo moralo urediti in voditi tako, da bo res privlačna za turiste in da bo gost v njej dobro postrežen. Nadalje so člani odbora menili, da bo območje Kostela zelo obiskano, ko bo Veliko škode Ko sta 17. januarja ob 8. uri pri Ložinah (občina Kočevje) trčila osebni avto in avtobus, je bilo škode kar za 40.000 din, voznik avta Stanislav Božič iz Ljubljane pa je bil lažje poškodovan. Na zasneženi cesti je pri srečanju avto zaneslo v avtobus, ki ga jc vozil Janez Mihelič iz Sodražice. Osebni avto je odbilo 24 m nazaj, avtobus pa je zapeljal s ceste in obstal v jarku z vodo. Voznika sta bila trezna. zaprta, dokler slabe ocene ne popravijo. Uprava doma telesne kulture in profesor Saša Bižal sta šahistom-kat^omi-kom zagotovila enkrat na teden po eno uro brezplačno rekreacijsko telovadbo. Mladi šahisti dopisujejo v Pionirski list in nrfcatere druge časopi.se. Vodja sekcije dopisnega šaha se pismeno dogovarja z velemojstrom Svetozarjem Gligoričem, da bi z njim igral partijo dopisnega šaha. Asfaltirati ceste skozi vas Prebivalci Predgrada in okoliških vasi v Poljanski dolini ob Kolpi niso zadovoljni z vzdrževanjem cest, ki so v upravljanju novomeškega Cestnega podjetja. Zavzemajo se, da bi bile v prihodnje njihove ceste, posebno v zimskem času, bolje vzdrževane. Svet krajevne skupnosti v Predgradu pa se v razpravah zavzema, da bi asfaltirali vse ceste, ki peljejo skozi naselja, kajti prah in blato pK)vzročata prebivalcem precej težav. Spet nov blok Kmetijsko gozdarsko p>o-sestvo Kočevje je zaprosilo aa lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjskega bloka, v katerem bo 6 dvosobnih stanovanj in 6 garsonjer. Blok bo stal ob Kolodvorski ulid, graditi pa ga bodo začeli, če bo šlo vse po sreči, že spomladi. modernizirana cesta Kočevje —Delnice. (Z deli na tej cesti bodo po neujradnih vesteh začeli že julija prihodnje le-to.) Prav v Kostelu pod rass-valinami gradu pa bi takrat ali do takrat kazalo lu-editi tudi kakšen posebni gostinski lokal, menijo turistični delavci. Seja ObS Kočevje Za "^4. februarja je sklicana seja občinske skupščine Kočevje z naslednjim dnevnim redom: poročilo o delu Stanovanjsko komunalnega p>od-jetja, poročilo komisije za družbeni nadzor, predlog odloka o prispevkh in davkih občanov, predilok odloka o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in plačil za storitve ter personalne zadeve. Mladinska organizacija na kovinarski šoli Decembra so za poklicne šole pri delavski imiverzi v Kočevju ustanovili mladinsko organizacijo. V eni izmeni obiskuje kovinarsko, oblačilno in lesnoindustrijsko poklicno šolo nad 120 učencev. Nova mladinska organizacija si je zadala številne naloge. Pred novim letom so že organizirali uspelo novoletno zabavo. Ceste naj vzdržuje krajevna skupnost Svet krajevne skupnosti Stara cerkev je na zadnji seji raapravLjal in sklepal o programu dela za letos. Ko so govorili o vzdrževanju cest, so menili, naj bi v bodoče krajevna skupnost v lastni režiji vzdrževala ceste, zlasti pa cesto Stara cerkev —Gorenje. Seveda pa bi KS morala dobiti iz cestnega sklada denar, ki ga sMad namenja za vzdrževanje njihovih cest. V sodelovanju s prebivalci Koblarjev in vseh treh Ložin bodo skušali etapno zgraditi vodovodno mrežo za ta naselja. Razprava o kultumo-prosvetni deja^vno-sti je pokazala, da bo treba poživiti delo DPD »Svoboda« in v to dejavnost vključiti več mladine. Težave družbenega Izobraževanja Pri delavski univerzi v Kočevju poseben programski svet skrbi za družbenoekonomsko izobraževanje. V programskem svetu so predstavniki DU, družbeno-političnih organizacij, občinske skupščine in nekaterih delovnih organizacij. DU si je zadala dokaj nehvaležno nalogo storiti na področju družbenega izobraževanja več, kot je bilo storjenega doslej. Potrebe so dokaj velike predvsem pri usposabljanju članov samoupravnih organov in vodstvenih kadrov v družbeno-političnih organizacijah. Žal pa so ugotovili, da je prav tam, kjer to najbolj potrebujejo, najmanj zanimanja. Iz marsikaterega kolektiva so odgovorili, da oDtre-be sicer so, je pa med člani samoupravnih organov premajhno zanimanje oz. prema- lo prijav. Presenetili pa so tam, kjer menijo, da to sploh ni EK)trebno: lahko si mislimo, kako Je v takih, sicer majhnih in redkih ’iol'kti-vih s samoupravljanjem! Doslej so pripravljeni organizirati seminar za samoupravljavce le v LIK. veo DROBNE IZ KOČEVJA Slabi učenci ne smejo v klub Delo z mladimi šahisti prinaša vedno več uspehov — Prvi večji uspeh problemistov v muzeju lani večji obisk Organizirati razstavo Petkovih fotografij 4-! ... EbnograCsSd muzej v Ribni-ei je lani obiskalo 2276 ljudi, kar je već kot v letu 1967. Obiskovalci so prišli iz raznih krajev Slovenije, Trsta (zamejski Slovenci), Avstrije, Italije, Francije ter celo Iz AvstraJije. Med njimi je bilo največ mladih, predvsem dijakov. Ribniški muzej je zaslovel že daleč v svet, saj si ga je res vredno ogledati. Razipol^ ga s 1226 eksponati, Id prikazujejo izdellke domače obrti, ki se je porodila že pred stoletji. Muzejska uprava namerava letos olepša/ti noitranje prostore. Prepleskali bodo okna in balkansko ograjo ter nar bavili zavese, da ne bo sonce svetilo na razstavljeoie predmete. Ob vhodu in izhodu iz Ribnice nameravajo postaviti napisne table, ki bodo opozarjale tujce na etnografski muzej. Ker so v muzeju fotografije partizanskega fotografa Petka iz pohoda 14. divizije na Štajersko, bi bilo prav, da bi nova muzejska uprava po večjih krajih organizirala raastavo t^ fotografij in morda še razstavo fotogi^ij požganih ribniških vasi v NOV. -r Rojenih več fantov - umrlo več žensk Kako je bilo lani z rojstvi, s porokami in smrtnostjo na območju krajevnega urada Ribnica? Pri rojstvih je bila kar bogata žetev, saj je v letu 1968 pri-vekalo na svet 140 novorojenčkov. Tudi lani so bili v večini dečki; rodilo se jih je 76. Smrt je v lanskem letu precej posegla v vrste ribniških občanov. Na matičnem uradu so zabeležili 52 smrti. Nasprotno kot pri rojstvih je bilo več smrti med ženskami; le-teh je umrlo 29, moških pa 23. Na matičnem uradu so imeli lani precej dela z novoporočenci; zakonsko zvestobo si je obljubilo 29 parov. 2elimo jim veliko sreče. Vodovod za Žlebič? v nedeljo, 19. januarja, so imeli člani vodovodne skupnosti Sušje letni občini zbor. Na njem so se seznanili z delom upravnega odbora in lanskimi izboljšavami vodovoda. Razpravljali so tudi o možnosti, da bi potegnili vo-dovod do Žlebiča, ki je med redkimi vasmi v ribniški občini, ki še nimajo vodovoda. -r Tečaj AMD Ribnica Avto-moto društvo Ribnica je razpisalo tečaj iz motoro-znansbva in vzdrževanja vo-zdl ter tečaj o prometnih predpisih. Prvi tečaj bo za člane AMD zastonj, ostala bodo -morali plačati 50 din. Tečaj o prometnih predpisih pa bo za vse udeležence veljal 50 din. Preloženi zbori Zbori volivcev v ribniški občini, ki so biU sklicana za konec tega meseca, so preloženi na obdobje od l.do 15. februarja. Glavni vzrok za preložitev zborov je, da občinska skupščina ni dobila dovolj zgodaj meril za financiranje osnovnega šolstva. Prav od njih je namreč odvisno, koliko denarja bo šlo letos za šolstvo in koliko ga bo ostalo za občinski proračun. Puljsl(ih otrok ne bo Kakor vsako zimo tako so tudi letos otroci iz Pule nameravali na zimsko veselje In šolski oddih v Ortnek. Vse je bilo že pripravljeno, pa je prišla vest, da zaradi bolezni letos ne bo kolonije. Epidemija gripe jih je zadržala doma. Bodo pa v poletju bolj zaželeni. V. P. Pohvala Veiikopoljancem Velikopoljanci res vzorno skrbijo za pluženje in posipanje krajevnih cest in potov. 2e dolgo nismo imeli pozimi tako dobrih in varnih cest. Zelo smo zadovoljni. Le tako naprej! Tudi »samočar-ji« skrbijo za cesto na Grmado. Cesta Ortnek—Vrh je velikega pomena za razvoj našega turizma. V. P. Z občnega zbora TD Na občnem zboru Turističnega društva Ribnica, ki je bil 24. januarja, so razpravljali največ o ustanovitvi Turistične zveze za zahodno Dolenjsko, spominkarstvu in gostiščih. Več o zboru bomo poročali v eni prihodnjih številk našega lista. vsak četrtek 20. januarja je praznoval 75-letnico rojstva znani ribniški kulturno-prosvetni delavec in direktor ribniškeg;a Muzeja Janko Trost. Ob tej priložnosti so mu med drugimi čestitali tudi člani muzejskega in turističnega društva in mu podarili »Krošnjarja«, ročno delo domačina Hermana Urbančiča. V imenu občinske skupščine mu je ob jubileju čestital njen predsednik Bogo Abrahamsberg in ga obdaril s knjigo »Božidar Jakac«. (Foto: Primc) O OBVEŠČANJU V RIBNIŠKI OBČINI O vsem pomembnem piše naš časopis Na zborih volivcev zvedo občani le najvažnejše o delu skupščine - O vrsti ostalih pomembnih zadev boste zvedeli največ prek Dolenjskega lista -V občini je še premalo časopisov, čeprav jih je že precej Predsednika občinske skupščine Ribnica Boga y Abrahamsberga smo zaprosili, naj nam pove. kako je zadovoljen z obveščanjem v občini in kaj bi bilo treba po njegovem mnenju ukreniti, da bi se obve-veščanje občanov še izboljšalo? Odgovoril je: ena ZA MLADE PO SRCU — Glavna sredstvo obveščanja je tisk, predvsem Dolenjski Ust. V obč'n3 prihaji 1289 izvodov Dolenjskega lista ali en izvod na 9 prebivalcev oziroma na 2,5 gospodinjstva. Vendar s tem nismo zadovoljni, saj smo po razširjenosti Dolenjskega lista med 9 občinami na predzadnjem mestu. Pred volitvami bi morali na konferencah krajevnih or-gandzacij .SZDL in zborih volivcev ustvarjati vzdušj: za naročanje Dolenjskega lista, ki je po mojem mnenju zelo kvaliteten in skoraj edino stalno informativno sredstvo, prek katerega občinska skupščina redno seznanja občane s svojim delom. Po drugi strani pa daje list možnost vsakemu občanu, da v njem pove svoje mnenje o raznih pojavih in dog^ajanjih v obč’ni ter o vsem, kar ga teži. Na teh sestankih imajo občani tudi priložnost, da se pogovore o listu in predlagaj i, kaj bi bilo treba storita, da bi bil še bolj privlačen in še boljši. Na zborih volivcev, ki so skoraj praviloma le enkrat letno, so občani lahko seznanjeni le z najpomembnejšimi nalogami in de'om občinske skupščine na posameznih delovnih področjih. Prav zato je nujno potrebno, da občinska skupščina o vrsti drugih stvari, za katere na zborih vol vcev n časa, cb-razlozi oziroma jih objavlja v Dolenjskem listu. Občinska sdcupščina se bo tudi v bodoče trudi'a, da bo t Dolsnj-skem listu in drugem tisku daj 'la odgov re na vpraša- Vsako leto manj novih knjig Ribniška Delavska univerza ima v letošnjem programu vrsto šol, predavanj in tečajev za občane - Organizirala bo tudi razstave Delavska tmiverza Ribnica si je zastavila letos zelo širok delovni program, če ga bodo izpolnili, potem bo »letina« zelo uspešna. Prednost so dali družbenemu izobraževanju. vljavec in dober delavec. Na to pa vse preradi j>ozablja^ mo. -r »Zdaj je treba izkoristiti vzdušje za naročanje Dolenjskega lista, ki ga je v naši občini še vedno premalo med ljudmi! Prek domačega tednika redno obveščamo občane o delu občinske skupščine.« Tako je med drugim dejal našemu dopisniku predsednik Bogo Abrahamsberg v Ribnici. nja, ki zanimajo veliko večino občanov, tako glede vzdrževanja cest, škode povzroče-ne p3 divjadi, uporabe samoprispevka za gradnjo šol itd., itd. Vse to jasno pove, da je treba Dolenjski list v naši občini še razširjati, se pravi, prilobiti mu še več naročnikov. J02E PRIMC Tako nameravajo organizirati politično šolo z osnovno in nadaljevalno stopnjo, študije in seminarje za vodstva ter člane dnižbeno-političnih organizacij in seminarje za upraivljalce. Nadalje so v programu seminarji in tečaji za strokovno Izobraževanje ter specializirani tečaji o higieni, civilni zaščiti Itd. Predvidena pa je še šola za zasebne kmetijske proizvajalce, ki bo prve stopwije. Delavska univerza ima v programu tudi Jezikovne tečaje za slovenski, italijanski, nemški in angleški jezik. Nedelaven odbor Na nedavni konferenci krajevne organizacije SZDL Sušje so člani ugotovili, da stari odbor ni naredil ničesar, zato so v novi odbor Izvolili FK)polnama nove člane, ki so pripravljeni delati. -r Staršem bodo namenjena vzgojna predavanja in posveti; za niladino pa je pred. videna šola za življenje in za poklicno usmerjanje. Tudi letos bodo organizirali kuharske, gospodinjske in šiviljske tečaje. V načrtu so še predavanja iz zdravstva, znanosti, prometa, narodne obrambe, požarne varnosti in turizma. Organizirali bodo tudi razstave likovnih del, glasbene večere in obiske koncertov ter dramskih in opernih predstav v Ljubljani. Program je širok in raznolik. Vsakemu občanu je omogočeno, da si izpopolni svo-je 2jnanje. Vodstva podjetij in sindikalnih podružnic naj sjkkI-buja svoje člane, da bo ob razpisu tečajev in seminarjev čimveč prijav. Le razgledan član delovnga kolektiva bo namreč dober samoupra- RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ ZIMSKIH POCITNIC se učenci osnovnih šol vesele. Potniki na lokalnih avtobusnih progah v ribniški občini pa ne, ker se morajo takrat stiskati v prenapol jenih avtobusih. Z nastop>om počitnic so namreč ukinjeni tudi SoJski in dodatni vatobusi oziroma avtobusne proge. Potniki menimo, da bo moralo podjetje SAP tudi med fočltnicami obdržati vsaj dodatne avtobuse ob konicah: s prihodom v Ribnico ob tri četrt na šest zjutraj in z odhodom ob 14.39. ■ ■ ■ PREBIVALCI MLAKE v Ribnici se spraSujejo, zakaj so obsojeni v egiptovsko temo? lAiči ne gorijo In tisti, ki so za to odgovorni ndč ne store, da bi bil ta del Ribnice v nočnih urah razsvetljen. Pred vojno je bil lastnik električnih napeljav zasebnik. S pogrda uresničila, ko bo i^lSlo do težje ne-sreče. Cesta je na tem delu nepregledna In je zato nujno, da ogledalo odgovorni takoj postavijo. ■ ■ ■ SEMINAR ZA NOVOIZVOLJENE člane hiSnih svetov v Ribnici bo organiziran v mesecu februarju. Na njem se bodo seznanili 8 pravicami in dolžnostmi hl-Snlh svetov ter zvedeli Se marsikaj koristnega. —r Potujoča knjižnica? Ljudska knjižnica pri Delavski univerzi v Ribnici je kupila lani za 79,30 din knjig, izposodila 6682 laijig, stalnih bralcev pa je imela 681. Ljudje najraje berejo leposlovna dela. Knjižnica ima 7924 knjig, kar je za ribniške razmere, predvsem pa možnosti delav-ske imiverze precej. Ce bodo imeli denar, bodo letos kupili potovalne kovčke za prenos knjig in s tem omogočili i2j>osočretekilega tedna komisija še ni dobila vabila za razgovor. Podpisana pogodba za opremo šole 20. januarja je bdla v Ljubljani pri podjetjeu LESNINA podpisana pogodba o opremi nove osnovne šole v Ribnici. Po tej pogodbi bo šola opremljena do 25. februarja, oprema pa bo veljala 600 000 din. Sola bo jiobila opremo, ki jo zahteva rijen učnovzgojni program. Občinska skupščina in upravni odbor sklada za gradnjo šol si bosta prizadevala, da bosta že letos zagotovila tudi denar za plačilo načrtov za novo šolo v Loškem potoku In za začetek gradnje te šole. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale ▼ trgovinah s sadj«n in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje malo. prodajne cene; KoSevt^ Ribnica (cena v din za kg) krompir 0,85 0,90 sveže zelje 1,60 2,00 kislo zelje 1,75 in 1.96 2,00 kisla repa 1,75 — fižol v zrnju 4,85 in 7,35 5,00 in 7,00 čebula 3,."«) 3,60 česen 15,00 16,00 solata 4,50 3.50 in 5,00 korenje 2,45 2,50 peteršilj 5,00 — pesa 2,10 1,20 radlč 12,30 13,00 cvetača 3,40 5,00 jabolka 3,55 in 3,80 — hruške 3,55 — pomaranče 4,85 5,50 in 6,00 mandarine 6,40 — limone 5,30 7,00 banane 5,80 5,80 grozdje 4,80 5,00 jajca cena Za kos) 0,84 in 0,90 0,85 S. REŠETO if Jutri občinska konferenca ZKS v petek, 31. januarja, bo ob 9 uri v Črnomlju občinska konlerenca Zveze komunistov, na kateri bodo obravnavali delavnost članstva in naloge v predvolilni dejavnosti; obenem bodo razpravljali o osnutku volilnega programa SZDL. Povsod občni zbori ZZD NOV Po vsej črnomaljski občini so v teku občni zbori oseben pravilnik, ki ga bodo sprejele vse delovne organizacije. Mimo tega bodo v kolektivih prosili še za poseben prispevek za nabavo novih inštrumentov. K. W. Pred kandidacijskimi konferencami Prebivalci črnomaljske ob črne bodo letos prvič na kan didacijskih konferencah dokončno izbirali kandidate za poslance in občinske odbornike. Konference se bodo te dni začele, končane pa bodo do 12. februarja. Pričakujejo, da bo povsod dobra ude ležba in da bodo občani temeljito pretehtali predloge kandidatov. S pomočjo RK topel obrok Uspela akcija krajevnega Rdečega križa na Vinici je pomagala 244 otrokom na osemletki Poleg ostalih nalog je krajevna organizacija Rdečega križa na Vinici v minulem letu prevzela še akcijo za zbiranje hrane, nemenjeno šolski kuhinji. Ob zaključku akcije smo ugotovili presenet Pojasnjeni izstopi članov ZZB Na dobro obiskanem in zanimivem občnem zboru krajevne organizacije ZZB NOV v Kotu 18. januarja je bil v Kotu pri Semiču občni zbor krajevne organizacije ZZB NOV. ki šteje 197 članov. To je ena najmočnejših In najbolj delavnih organizacij v vsej črnomaljski občini. Ugotavljali so. zakaj je izstopilo 14 članov te organizacije, ter spoznali, da je bila vzrok prizadetost, ker niso dosegli svojih pravic. Na občnem zboru so jih pozvali, naj se vrnejo v organizacijo, ker bodo lahko z njeno pomočjo dosegli, kar jim pripada. Na primeru Kristine Štiglic iz Kota št. 70 so bili pojasnjeni tudi ostali vzroki Izstopov. Vložila je prošnjo za pridobitev posebne dobe, toda ni bila uslišana, čeprav so bile njene navedbe s pričami dokazane. Občni odbor se je zavzel, da bodo njeno zadevo ponovno proučili in jo ugodno rešili. Borci so poudarjali, da je potrebna čvrstost organizacije in da naj bi predavanja v okviru ZROP poslušali tudi borci. Sklenjeno je bilo, da se bo članstvo ZZB aktivno vključilo v predvolilne priprave, pri tem pa so zahtevali, naj bi za republiške poslance izbrali ljudi iz domače sredine. Letos se bo organizacija zavzela za postavitev skupnega grobišča padlim na krajev- nem pokopališču pri Roku, razen tega bodo podprli tiste člane, ki prosijo za stanovanjska posojila, da bi si izboljšali življenjske razmere J02E HUTAR Ijiv uspeh, saj smo zbrali 6.430 kg kromprija, 852 kg zelja, 535 kg kolerabe in korenja, 107 kg fižola, 20 kg jabolk, 21 jajc, 18 kg čebule, 6 kg moke in 451 din. Okoli 2.500 kg zbranega krompirja smo prodali, za izkupiček pa nabavili testenine, riž, sladkor, sol in marmelado. Naši šolarji so zdaj preskrbljeni s toplim obrokom hrane v šoli. V šolski kuhinji se hrani 244 otrok, od teh jih 19 malico dobiva brezplačno. V zbiralni akciji ni bilo dosti težav. Ljudje so hrano radi dajali, najbolj pa so se z dobrosrčnostjo odrezali prebivalci vasi: Preloka, Balkov-ci, Vinica, Hrast in Sinji vrh z okoliškimi vasmi. Viniški taksi je najbolj zanesljiv Ko sem na sredi Vinice zagledala dva konja, vpre-žena v voz, ki sta na voznikov živižg v ritmu čardaša dvigala noge kot v cirkusu, so mi povedali, da je to viniški taksi. Starejši, šegavi možakar Evgen Karin je kmalu skočil z voza, jaz pa sem ga vprašala, zakaj mu pravijo taksi. —- Ker sem res taksist, — je odvrnil. — Kadar odpovedo vsi avtomobili z rešilcd in p>ošto vred, pridejo vselej pome. Zanesljiv prevoz nudim in najcenejši sem. Sinoči so me poklicali s pošte, ker pismonoša zajadi snega ni mogel v oddaljeno vas nesti brzojavke. Zapedjel sem jo jaiz. Za 10 km poti računam 10 dini — Od kdadobe. Zamrznjene pipe in straniKne Školjke v stavbi občinske skupSčlne r« dokazujejo. da z zimo le Se nismo opravili. ■ PREDSEDSTVO ZKPO v Črnomlju Je imelo redno sejo, na kateii so obravnavali oo v začetku februarja sprejela občinska konferenca SZDL, o njem pa že zdaj razpraivljajo v terenskih krajevnih organizacijah in v sindikatih. Povzemamo bistveni del posameznih točk volilnega programa. PREDNOST INDUSTRIJI, KMETIJSTVU IN TURIZMU Pri bodočem razvoju občine moramo dati še večji poudarek razvoju industrije, kmetijstva in turizma. To bomo omogočili s širšim poslov-no-tehničnim sodelovanjem in z združevanjem v gospodarstvu, kar velja zlasti za manjše delovne organizacije. V naslednjih letih je nujno modernizirati proizvodnjo v vseh gospodarskih organizacijah, osebno pa v BELTU in ISKRI, ki se naj razvijata kot samostojni podjetji s proizvodnjo za domači in tuji trg. Gospodarske organizacije naj izdelajo svoje programe razvoja, pri čemer naj upoštevajo možnosU po reformi. Vlagati pa je potrebno sslasti v opremo, kar bo treba zagotoviti s krediti. TRDNEJŠI P0L02AJ KMETIJSTVA Kmetijstvu Je treba zagotoviti trdnejši ekonomski položaj, kar velja za družbeni in zasebni sektor, saj predstavlja kmetijstvo dohodek za okoli polovico prebivalstva v občini. Izdelati je treba dolgoročen program razvoja kmetijstva v občini s poudarkom na živinoreji in poljedelstvu ter kmečkem turizmu v ob-kolpskem predelu in v vinogradniških gorici od Maverlena do Semiča. Urediti je treba položaj kmetijske zadruge, kar bo vplivalo tudi na razvoj zasebne proizvodnje. Doseči je treba tesnejše sodelovanje kmetijstva s predelovalnimi dejavnostmi in trgovino. Zavzemati se je treba za ustanovitev sklada za posp>eševanje kmetijstva, da bi lahko izboljšali sestav goveje črede m mlečne proizvodnje, da bi kreditirali in financirali pospeševalne sliižbe ter izobraževali kmetijske proizvajalce. Kreditiranje kmetijske dejavnosti F>a je zagotovita z ugodnejšimi pogoji za kmeta. Goesdno gospodarsb\'o naj načrtneje in več vlaga v gozdove in površine, namenjene pogozdovanju. Izboljšati bi morali izkoriščanje gozdov v odročnejših krajih. TURIZEM IN GOSTINSTVO STA POVEZANA Modernizacija ceste Črnomelj—Vinica in povezava z morjem odpirata nove možnosti za razvoj turizma, hkrati pa gostinstva. Potreben Je Širši program na tem c>odročju, v katerem bi morali zajeti tudi možnosti lova, ribolova, kopanja, vinogradniškega tn tranzitnega turizma. Smatramo, da gostinske zmogljivosti za nekaj let zadostujejo, potrebna pa bodo večja vlaganja v opremo in kvaliteto gostinskih uslug. Posebno skrb moramo p>osve-tia urejanju Vinice, kjer je potre- ben podroben načrt turističnega razvoja, viniški kamp pa urediti tako, da ga bodo vpisali v mednarodni register. 2e uveljavljene občinske prireditve, kot so jurjevanje, semiška oh-cet, kulturna revija, bi morali še izboljšati, ob njih pa doseči še več učinka na turističnem področju. — Vzporedno z razvojem turizma je potreben tudi razvoj trgovine. Urediti bi moraU več sodobnih poslovnih lokalov, tako v Cmomlju, na Vinici in v Semiču, medtem ko v ostalih krajih niso potrebne nove gradnje, temveč le preureditve sedanjih prostorov. Nadzor v gostinskih m trgovskih lokalih naj bo še pogostejši, davčna politika in nadzor inšpekcijskih služb pa ne bi smela ustvarjati razlik med zasebnim in družbenim sektorjem. RAZVIJATI NO OBRT ZLASTI USLUŽNOSr. Obrtno dejavnost moramo v občini še bolj razivijati, posebno pa uslužnostno obrt. Deficitarne obrtne dejavnosti, kot so kovaštvo, dimnikarstvo, kolarstvo itd., bi morali bolj podpirati z davčno politiko, z dajanjem posojil in morebitnimi drugimi ugodnostmi. Obrtne delavne organizacije bodo morale povečati svojo proizvodnjo in tako omogočiti večjo zaposlitev. Poiskati je treba možnosti za širše proizvodno sodelovanje ali možnosti za združevanje. Davčna politika do zasebne obrti in sploh do zasebnega dela z zasebnimi sredstvi mora sloneti na resoluciji o osebnem delu, upoštevati pa mora potrebo po teh dejavnostih v občini. Z doslednim izvajanjem predpisov je treba onemogočiti izkoriščanje tujega dela in izmikanje družbenim obveznostim (Nadaljevanje prihodnjič) KOVICE čmoma^sfu komam. KAZNI NIMAJO ZMERAJ VZGOJNEGA UČINKA 860 občanov pred sodnikom za prekrške Število kaznovanih se je lani povečalo za 200, medtem pa mladoletno prestopništvo upada - Zmeraj več gospodarskih prekrškov - Nekatere storilce je težko zaseči, ker često menjajo bivališče Sekcija podprla inž. Gačnika Na nedavni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL in občanske volilne komisije v Metliki so ustanovili sekcijo za kmetijstvo. Ta je v cetoti podprla poredlog inž. Gačndika^ naj bi industai-ja podprla zasebno kmetijstvo T občini. O tem bo v kratkem tekla beseda še na občinski skupščini, nato bodo z akcijo začeli po pod^ jetjih. Na seji so razpravljali še o predlog za zvezne in republiške poslance in sprejeli sklep, da je treba z evi-deotiranoem kandidatov po. hiteti, ker do volitev ni več daleč. Kdo je v sekretariatu? Novoustanovljena sekcija 2a kmetijstvo prd občinski konferenci SZDL v Metliki je izvolila sekretariat, ki ga sestavljajo: predsednik inž. Janez Gačnik in člani inž. Julij Nemanič, inž. Ivan Ko-stelec, kmetje Martin Plut iz Drašič, Anton Pezdirc iz Krasinca, Martin Pluit iz Lokvice ter uslužbenec Zvonko Hanaelj. Sekcija bo v kratkem sprejela delovni program. Občanstki sodnik za prekrške v Metliki je v letu 1968 obravnaval 860 zadev, to je 200 več kot leto dni i>rej. Ne samo da število prekrškov raste, spreminja se tudi njih narava. Medtem ko prejšnja leta skoro niso possnali prekrškov s področja gospodarstva, pa jih je v zadnjem času vedno več. Sem spadajo: neplačevanje davčnih obveznosti, opravljanje obrti brez dovoljenja, prepuščanje vozil drugim osebam, da opravljajo javni prevoz itd. Prekrškov mladoletnikov je bilo lani manj; med 860 zadevami je bilo obravnavanih samo 42 mladoletnih oseb, in še te zaradi lažjih prekršJoov. največ zaradi voženj brez vo-znišikega izpita Sodnik za prekrške Jože Došen je povedal, da se pri delu srečuje z dvema težavama: 1. veliko prestopkov ni mogoče končati, ker so kršitelji na delu v Nemčiji, pri vojakih ali pa so sezonci, ki često menjajo bivališče; 2. av-toprevoznilti so stalno prijavljeni v eni občini, začasno prijavljeni v drugi, v resnici pa jih ni ne tu ne tam, ker so vedno na poti in jih vabila za razprave ne dosežejo. Spisi romajo od enega sodnika za prekrške do driigega. preden pa je kazen izrečena, preteče veliko časa. Tako učinek kazni zbledi in vzgojni namen ni dosežen, ker je kazen preveč odmaknjena od časa storjenega dejanja. Lani so izrekli najtežje ka- Solski vrt je zlata vreden, pravijo na metliški šoU, zato ga tako skrbno obdelujejo. Sami pridelajo skoro vso zelenjavo, razen tega pa vsako jesen narede še zbiralno akcijo med starši. Zato se v šo- li naberejo precejšnje količine dobrot. V zadnji jesenski akciji so starši navozili v šo- lo 7000 kg kromjpirja, 1200 kg zelja in precej sadja. V šolski kuhinji sami pripravljajo kislo repo in zelje, prav tako konzervirano zelenjavo in sadje. Pri teh delih ianajo razen kuharic levji delež učenci osmih razredov, ki pri gospodinjskem pouku spoznavajo tudi praktično pHat kulinarične umetnosti. Tudi šolski vrt obdelujejo pri gospodinjskem pouku, deloma pa prostovoljno. Med počiteidcami, ko dozorijo paprike in paradižniki, vrt nd opuščen, temveč vpeljejo na šoli dežurno službo. Tako tudi med počitnicami na šolskem vrtu vsak dan dela skupina šestih do osmah učencev. Vsak šolar iz Metlike pride za počitnišk.0 delo na vrtu le enikrat na vrsto, a mnogi Viničani na foto razstavi Na republiški razstavi pionirske fotografije 1968 sta od dolenjskih šol sodelovala samo Vinica in Šmihel pri Novem mestu. Viniški foto krožek je razstavil 7 del in do-bU lepe ocene. Zdaj se temeljito pripravljajo na razstavo dolenjske fotografije. zni osebam, ki so se mateii- a.lno okoriščale. Neiki la^fjnite motornega vozUa je namenoma opustil tehnično varnost, da bi vozilo čimbolj izkoristil s čim nlžj>imi stroški, 2a-to je prišo do prometne nesreče; ta je dobU najvišjb kazen, odšteti je moral 1500 din. Več občanov pa je bilo kaznovanih s po 1000 din, ker so vozilo v javnem prometu prepustili v upravljanje drugemu. Po številu so še zmeraj na prvem mestu prekrški s po- sami od sebe prihajajo večkrat. Odkar je kuhinja dobila še nove prostore in lepo jedilnico, otrokam dobra jed še bolj tekne. Za malico po 8 din na mesec se je letos od 500 šolarjev odločilo 460 otrok, socialno ogroženi pa jo GASILSKA ZVKZA SLOVENIJE Je letos izdala žepni gasUsU koledarček in stenski koledar, v obeta Je poudarjam 100 letnica ^ silstva na Slovenskem. Tako M žepni koledarček v leto&njem Juniju In Juliju ofozarjal gasilce na osrednjo proslavo vseh sloven-skdh gasilcev, ki bo 16. in 17. avgusta v Metliki. ZA lOO-LETMCO METLIŠKEGA GASILSTVA bodo tudi gasilski pionirji dobili svoj gasilsU pionirski prapor. Društvo Je 2e na ročilo idejni načrt za ta prapor, v katerega ročaj bodo člani in drugi sabili zlate in srebrne žebljičke. Pripravljenih imajo tudi 30 pionirskih uniform, ki Jih bodo na letošnji proslavi nosili tisti pionirji, ki se bodo redno udeleževali sestankov in vaj. ZADNJI METLIŠKI ŽIVILSKI SEJEM v torek, 21. januarja, Je bil spet dobro zalc^Een s purani, vendar zaradi cene (55 do M din) niso Sli preveč v promet. Jajca 60 ohranila staro ceno, 80 do 90 par, prav tako vse vrste moke ter žitna in prosena kaša. Krožnik sira ali skodelica smetane sta veljala 2 din, korenina hrena 1 do 2 din, venec čebule 2,50 do 5 din glede na debelino sadeža Liiter fižola Je stal 5 din. V METLIŠKI TRAFIKI na Mest nem trgu prodajo dnevno 30 do 40 Izvodov Dela oziroma tedensko okoli 90 izvodov Ljubljanskega dnevnika, 80 Tedenske tribune, 75 Vjesnika u srijedu in 30 Dolenjskega lista Od drugih tednikov gre v promet okoli 160 Iz vodov Arene, 140 Antene, 70 Svijeta, 50 Studia in 30 Pavlihe. dročja prometa ter Javnega reda in miru, razveseljiv pa je, da vse manj vinjenih vo-ssnikov sede za volan. V 11 takih primerih, kolikor so jih zasačili lani, so 8 odvzeli vozniško dovoljenje in jih kaznovali z najmanj 250 dinarji. Kar zadeva javni red in mir, je šlo v 56 primerih za pretepe. Kršitelji so v glavnem povratniki. Skupina mladih, zmeraj istih bahačev, se stepe skoraj na vsaki veselici. Sicer pa je poklicni in starostni sestav kaznovamn zelo pester, zato ni mogoče reči, da izstopajo občani po-Bameznih poklicev ali osebe določene starosti. dobivajo bre^ladno ali po ixjim dostopni ceni. Ktihinja pripravlja tudi kompletna kosila, s katerimi nahranijo 200 otrok. Opoldanski obrok p>o 1 din za manjše in 2 din za večje učence jemljejo otroci zaposlenih staršev, vozači in šolarji iz varstva. Ostalo časopisje prodajo v manj kzvodih. OBČINSKA KONFERENCA SZDL in sekcija za družbeno aktivnost žensk sta imeli v sredo, 22. januarja, sejo pripravljalnega odbora, na kateri so se pogovorili o pripravah za letošnjo proslavo 8. marca — Dneva žena. DRUŠTVO UPOKOJENCEV V METLIKI Je ob kcmcu lanskega leta štelo ^ članov. V preteklem letu so doživeli mar^kaj žalostnega Pa tudi veselega. Zadostnega kecT so lani na zadnji poti spremili kar 22 svojih članov, veliko veselja pa, ko so ob Domu ilabši, kot je bil lani ob tem času. Medtem ko je bilo prej precej učencev, ki so imeli več slabih ocen, pa je letos močno naraslo število takih, ki imajo le eno negativno oceno. Zlata poroka v Metliki V nedeljo, 11. januarja, sta v krogu svojih najbližjih praznovala 50-let-nico skupnega življenja mizarski mojster Anton Stipanič in njegova žena Ivana, rojena Malešič, Oba sta bila doma iz Gradca v Beli krajini, kjer je Anton po dovršeni osnovni šoli, ki jo je bil dokončal v bližnjem Podzemlju, pričel delati v mizarski delavnici svojega očeta Matije. V prvi svetovni vojni so ga jeseni 1915 poklicali v vojsko, kjer je ostal do novembra 1918. Naslednje leto se je poročil in se preselil v Metliko, kjer je odprl mi2?arsko delavnico. Kmalu je zaslovel kot odličen mizarski mojster, č^rav se je med obema vojnama zaradi gospodarske krize včasih težko prebijal skozi življenje. V Gradcu je bil Stipa-nič leta 1910 med tista-novnaml člani tamkajšnjega Sokola in je prav ta^ ko jpožrtvovalno delal pri gasilcih. Ko se je preselil v Metliko, se je vključil T sokolsko društvo, 1920 pa Je pristopil h gasilcem. Tu Je le-ta postal prvi flEfarojnik nove motorne brizgalne in z njo i^sravljal vse do vojne in še po njej. Ob italijanski zasedba se je takoj znašel v vrstah privržencev Osvobodilne fronte. V njegovi delavnici so imeli sestanke prvi skojevci in od tu so v maju 1942 odšli štirje njegovi p>omočniki in vajenci v partizane. Mojster Stipanič je p>otem zanje in druge zbiral obleko, obutev in drugo ter jim tudi gmotno pomagal. Od kapitulacije Italije do konca vojne je bila potem njegova delavnica na razpolago partizanom, predvsem gojencem oficirske šole v Metliflu. Ob vdoru Nemcev julija 1944 je sovražnik Stipaniča odpeljal v zapor v Jastre-barsko in potem še v Karlovec. • Danes je mojster Anton Stipanič kljub svojim 78 letom kar trden in še dostikrat prime za obUč in žago. Delo mu je v krvi in ne more kar tako odnehati. Seveda pa se F>otem tudi ne odreče kozarcu dobrega vina. Prav tako je še trdna njegova žena Ivana, ki mu Je bila vsa dolga desetletja v močno oporo. Obema jubilantx)mia iz srca želimo, da bi v kro. gu obeh hčera in dragih svojcev, zlasti vnukov in pravnukov, preživela še dolgo in lepo življenjsko jesen. v /k . . Med opoldanskim obrokom v metliški šolski kuhinji. V taki kuhinji res ni nihče lačen že več let žanje uspehe odlična organizacija šolske prehrane na osemletki v Metliki - Pod vodstvom gospodinjske učiteljice Minke Črnugelj nudijo malico za 8 din na mesec - Malica 460 otrok SPREHOD PO METLIKI st t (984) it ic DOLENJSKI LIST 33 Predsedniki o uveljavljanju v Dolenjskih Toplicah bo 8. in 9. februarja seminar za novo izvoljene predsednike mladinskih aktivov. Preučevali bodo snov o uveljavljanju mladih in razčlenjevali vzroke za uspehe in neuspehe go-sip^darstva v občini. 16. febru-arja pa bo predsedstvo priredilo seminar za mladinske aktive v šolah. »Obvezanci« od davkov »upitnik« v srbohrvat-skem jeziku, poseben obrazec, ki so ga dolžni izpolniti zavezanci za prispevek od skupnega dohodka občanov ob prijavi svojega skupnega dohodka, je dvignil v Sloveniji na srečo precej prahu. Mnogi so se popolnoma upravičeno uprli izpolnjevati uradni obrazec, ki ni napisan v slovenščini. Se kar hitro smo dobili »upitnik« v slovenščini, ki zelo ustreza pregovoru: da ho volk sit in koza cela... Davčni zavezanec je v tem obrazcu »obvezanec«. Vprašujemo se, če je prispevek res tako hud^ da povzroča rane in so potrebne obveze in obvezanci?... V Novem mestu tri društva DPM Na sfcuiJščini občinske Zveze prijateljev mladine v Novem mestu, ki je zasedala 23. januarja, so med drugim razpravljali o oživitvi društev prijateljev mladine. Predlagali so, nao bi v Novem mestu ustanovili tri društva: na Grmu, v Bršlinu in centru. Skupščina bo priporočila pristojnim organom v občini hitrejše reševanje otroškega varstva, likrepe v šd-Srkem zobcBdravstvu in podobno. Podprla je tudi razvoj malih šol na podeželju. Prejšnji teden se je na seminarju v Dolenjsl^ Toplicah, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet iz Novega mesta, zvrstilo več kot 100 sindikalnih delavcev. Udeleženci so poslušali zanimiva predavanja, ki jim bodo pomagala pri uspešnejšem opravljanju pomembnih nalog. (Foto: S. Dokl) RAZGOVOR O NARODNI OBRAMBI Ljudje razumejo In sodelujejo Na vprašanja o pripravah v novomeški občini odgovarja rezervni podpolkovnik in predavatelj v organizacijah ZROP tov. Željko Gerbec Tovariš Gerbec, v zadnjih tednih ste imeli veliko predavanj o naših načrtih za vsesplošno ob-brambo v novomeški občini. Kakšni so vaši vtisi? V dobrem mesecu sem predaval več kot 3(Kkrat, največ članstvu ZROP in sindi-kaJnih organizaciij. Predavanja so bUa lepo obiskana. Sodim, da prebivalstvu ne bo težko razumeti, zaikaj je to, kar deQamo, potrebno. Prepričan sem, da bo tudi viresničevalo naloge v aveaii z obrambo in popolnoma zaupalo v tak način morebitnega odpora, ki zagotavlja, da bodo naše meje mirne, naša obramba zanesljiva in podobno. Kakšna vprašanja ob- čani na predavanjih najčešće zastavljajo? Največ njihovih vprašanj se nanaša na organizacijo in urjenje enot teritorialne obrambe, tudi glede vključevanja žensk v te enote. Kaj mislite o nalogah odgovornih v političnih in delovnih organizacijah v narodni obrambi? Sedanji zagon narodni obrambi je delo družbe in po-samezaiikov. Zdi se mi, da je potrebno zagotoviti še odnos, ki bo omogočil vsaflcršno delo za narodno obrambo, naj gre za samoupravne in odgovorne organe ali za posamezne občane. Kaj menite o trenut- nih ralog^ah v novomeški občini? Mislim, da morajo zdaj pričeti delaiti predvsem druž-beno-politične in d^ovne organizacije, pa tudi vsi občani. Potretoo bi bilo, da bi na podlagi smernic in navodil o narodni obrambi predvideli delo za bližnjo in dalj-njo prihodnost, ne pa čakali na nove predpise in materialno i>omoč. Omenim naij samo nekaj del, ki bi jih lahko opravili brez večjih naporov: odstranjevanje lah- ko vnetljivih snovi iz hiš, do-ločai^je in urejanje zaklonišč, pripraiva pripomočkov za odstranjevanje ruševin, priprava torbic za prvo F>amoč itd. IVAN ZORAN NOVO MESTO V PODOBI NOVO MESTO okoli 1845 ^imstadtl (T\ii(lolfswerth ); Podoba prikazuje Novo mesio od vzShodne strani, to je nekje s ceste, ki vodi mimo tako imenovanega Recljevega hriba proti vasi Ragovo oz. gradu Graben. Objavljena je bila 1. 1847 v knjigi: Etbin Costa, Popotni spomini iz Kranjske kot litografirana priloga k pt^lavju o potovanju po Dolenjskem. Avtor ni podpisan, litografijo pa je izdelala in na^ tisnila tiskarna H. Lampel v Gradcu. V tej vzhodni fasadi mesta so dobro vidne te značilnosti; ob skrajnem levem robu slike onkraj Krke ležečd gradič Novi dvor (Neuhof ali Atila nova, kasneje Khamov grad, danes sestavni del internega oddelka novomeške bolnišnice); pod njim stari leseni most čez Krko; na vrhu levega roba mesta nad Krko viden stari obrambni stolp, danes Fajdigova NOVOMEŠKO KOMUNALNO PODJETJE ODGOVARJA Zlata jama ne oživlja o že znanem dogodku želi podjetje še podrobneje informirati javnost. To je tudi njegova dolžnost, saj opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, Tega, kar se je pripetilo v delovni enoti pogrebne službe, ki je le del podjetja, ne moremo primerjati s poprejšnjim stanjem v pogrebnem zavodu niti zar radi vzrokov niti zaradi posledic po dogodku. ZIa!^a jama pri pogrebnem zaveje bila posledica slabega gospodaaijenja vse delovne sioupnasti, medtem ko gre v komunalnem podjetju oziroma v pogrebni službi le za samovoljo in malomarnost nekaterih članov delovne skupHiosti. V za/vodu niso za razvoj pogrebne dejavnosti odvajali sredstev, medtem ko ima komunalno podjetje za to sklade. Skladi bodo pokriti, vendar bo zato manj denarja za csebne dohodke. Pogrebna služba pri tem ne bo posebej prizadeta. Prej navedene trditve lahko podkrepimo z naslednjim: podjetje je vložilo lani v obe novomeški pokopališči 20.202,20 din, čeprav opravlja pogrebno dejavnost šele eno leto. Drugim, že znanim dejstvom o nedavnem dogodku v podjetju dodajamo še tole: B komisija, ki jo je imenoval direktor podjetja z na-Ic^o, da ugotovi stanje v delovni enoti pogrebne službe, je deMa nepreikinjeno več kot 10 dni; ugotovila je ob- s^ škode in odgovornost po-sameanika, zapisnik o sta-njoi pa smo isHTOčili varnostni službi; ■ o dogodku je seznanjen upravni odbor podjetja, ta organ pa je seojnanjen tudi z ukrepi, ki zagotavljajo,. da bo pogrebna dejavnost spet lahko normalno delala; I upravni odbor je sprejel sklepe (v skladu s predpisi in splošnimi alkti podjetja), pc katerih bo Janez Legan odgovarjal za svoja dejanja, razen tega pa ga bo upravni odbor kaznoval zaradi kršitve delovne dodžnosti in škode, ki jo je povzročiL KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO Posnemanja vredna udeležba 26. januarja je v Stopičah predaval o obrambni vzgoji t>rebivalstva Branko Lukič iz Novega Mesta. Predavanje, namenjeno mladini, je obiskalo okoli 80 mladincev in mladink, kar je za stopiško območje veliko. Iskrena zvestoba novomeškemu odru hiša. v leti črti desno Kapitelj s proštijo, desno pod njim frančiškanski samostan in ob desnem robu mesta nad Krko vojašnica, danes sodišče. Desno pod njo obrambni stolp (nekdanja Trenčeva oa. Pehanijeva oe. Torkarjeva hiša) in pod njim mestni mlin. Na desnem bregu okljiUca Krke vidno gospodarsko poslopje In hiša verjetno današnje Turkove kmetije, približno na tleh današnjega Naselja Majde SUc pa Je vidna kmetija s kozolcem In gospodarskim poslopjem. Stcq>nice, kt vodijo od samostana proti Krki, so nedvomno premočno poudarjene, prav tako tiste, ki naj bi levo od njih peljale h Krki z dvorišča ene od hiš na trgu, čeprav ni dvoma, da je takih dostop>ov do Krke, le verjetno ožjih in speljanih v zavojih, bilo več že zaradi lažje preskrbe mesta z vodo. Prejšnji teden so člani u-pravnega odbora DPD SVO BODA »Dušan Jereb« v Novem mestu počastili zaslužnega igralca in dolgoletnega društvenega delavca Poldeta Ciglerja na prijateljskem večeru, ki ga je odbor njemu v čast priredil v Jakčevi sobi gostišča Na bregu. Jubilantu, ki je pred kratkim slavili 50-letnico, odkar je v Novem mestu prvikrat stopil na gledališki oder, je izrekel predsednik društva Peter Breščak prisrčne in tople besede zahvale, ki jih tu v celoti ponavljamo; Pred petdesetimi leti je v Narodnem domu stopil na oder naš slavljenec Polde Cigler. Od takrat pa do danes je preteklo časa za polno človekovo življenje. Izpolniti to obdobje z zavzetim gledališkim udejstvovanjem pomeni več kot biti samo amiaterski gledališčnik, kakor to besedo danes pojmujemo. Neka posebna nagnjenost do ustvarjalnega dela mora biti v človeku, ki je odru tako predan. Z Linhartovima igrama Je slovenska beseda prišla na oder, Cankar ji je dal še posebno revolucionarno noto. Slovenska beseda je zaživela na odru v najbolj žlahtni podobi. Pot tej besedi je krčila množica gledališčnikov v manjših mestih. Ljubljana je zbrala okoli sebe najboljše. Tako Je znani slovenski igralec, ena najbolj markantnih oseb v slovenskMn gledališču, Cesar odšel iz Novega mesta in Božidar Jakac je tu^ našega slavljenca skušal pridobiti za ta korak, pa ga je režiser dr. Ažman pridržal v Novem mestu. Pod njegovim vodstvom Je zaigral že leta 1912 skupaj s svojim očetom v delu Garcia Moreno. Devetnajstletnik nastopi v Domnu in poslej bi lahko dejali, da v Novem mestu domala ni uprizoritve, v kateri ne bi nastopal tudi Polde Cigler. Ustanavljali so društva, ki so uprizarjala igre. DruShva so se dostikrat ra:^la, Polde Cig!er pe Je Se vedno nastopal, pa naj bo to na odru prosvetnega društva Soča, Rokodelskega dništva v Novem mestu in Izubijani, na odru tam-buraškega odseka Rokodelskega društva. Obrtnega društva in drugih. V letih pred drugo svetovno vojno je bila novomeška gledališka druščina tako močna, da so sklenili ustanoviti amatersko gledališče ter prevzeti prosvetni dom. V tem obdobju Je tudi veliko režiral, zlasti na odrih izven Novega mesta. Seveda pa Je predvsem igral. Nastopil Je več kot 300-krat. čeprav dela pri odru ne moremo soditi in ocenjevati po številu nastopov, vemo, kaj pomeni ta številka: 300 premier, 31 režij in več kot trideset izvirnih mladinskih igric. Naš društveni tajnik je živa kronika novomeškega gledališča v razdobju 50 let. Skrbno Je zbiral podatke o novomeškem gledališkem življenju. To Je tisto dorbno, tolikokrat ptremalo cenjeno delo, brez katerega bi bila podoba ' kulturnega življenja okrnjena. In kakšne besede naj mu rečemo za teh petdeset let? Ne more-mo teh let povezati, jih položiti na tehtnico in reči: »Dobra mera je, dovolj velika za tri. Zakaj si si jo naložil?« »Iz ljubezni,« bi nam odgovoril Polde Cigler. Jubilantu je nato Peter Breščak izročil darilo društva, igralka Mara Glonar pa mu je s čestitkami gledališke sekcije izročila velik šapek rdečega cvetja. Urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik se je nato Poldetu Ciglerju zahvalil tudi za dolgoletno sodelovanje pri listu ter mu izročil denar in knjižno nagrado. Vidno ganjen se je tovariš Cigler zahvalil za pozornost društva in sodelavcev ter obudil nato spomine na prehojeno polstoletno p>ot v domačem teatru. V prijetni družbi je minil večer, poln zahvale za zaslužno in naporiK) delo, ki ga je jubilant posvetil kut turnemu delu in razvoju no. vomešikega društva. -k Kako daš prvo pomoč? v šentjemejsiki ISKRI so organizirali tečaij za prvo pomoč. V prvi skupini tečajnikov je 26 članov koletativa. Ce bo med zaposlenimi še kaj zanimanja za to, kako dajemo prvo pomoč, bodo tečaje nadaljevali, P. M. Otočec dobil avstrijskega žrebca Turistično društvo Otočec Je kupilo v Avstriji 15 let starega žrebca Ouriosa ki ga dalo v rejo Jožetu Kocjanu na Mihovico pri Šentjerneju. Žrebec je križanec med angleško pasmo in lipicancem. Menijo, da bodo s tem žrebcem vzgojili rod dirkalnih koix] in taiko pospešUi tudi dirkalni šport na Sent^jemeiJ-skem polju. P. M. 36 St. 4 (983) Št. 5 (984) RAZPRAVA O POSLOVNIKU. STATUTU IN VOLITVAH Zavzeli so se za večjo javnost dela Na seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto so 27, januarja razpravljali o osnutku poslovnika CK ZKS, o osnutku statuta ZKJ in o pripravah na spomladanske volitve. Seje so se udeležili samo člani sveta iz občin Novo mesto in Trebnje, članov iz občin Črnomelj in Metlika pa na sejo ni bilo. Vabilu se tudi ni odzvala večina republiških poslancev, ki so bili povabljeni na sejo zaradi pogovora o pripravah na spomladanske volitve. V razpravi o osnutku poslovnika OK ZKS je prevladala ugotovitev, da so mnoga določila poslovnika brez po-ta^be prepisana iz statuta ZKS. Poslovnik bi lahko bil veliko krajši, če bi določal samo tisto, kar v drugih predpisih še ni zajeto, člani sveta so se zelo zavzeli za večjo javnost dela CK. Predlagali so, naj poslovnik določi, da mora organ, ki sklicuje seje, praviloma upoštevati 30-dnevni rok za javno razpravo o gradivu in to upoštevati tudi pri dostavi gradiva. Poslovnik naj nadalje dolo- Predlagam sklad! LJUBO 2AGAR, učitelj tehničnega pouka v osnovni šoli »Katja Rupe-na« v Novem mestu: »Samo naša in žužem-berška šola imata še kar zadovoljivo opremljene delavnice za tehnični pouk, druge šole ne. Ponekod se dogaja, da prinašajo učenci k tehničnemu pouku domače orodje, ki sploh ne ustreza. Predlagam, da bi pri temeljni izobraževalni skupnosti u-stanovili sklad za urejanje šolskih delavnic. Postopoma bi brez večjih naporov opremili delavnice pri vseh šolah, učencem pa omogočili pouk, kot ga zahteva predmetnik.« Pred kulturnim praznikom v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, bo v novomeškem EK), mu kulture 7. februarja zvečer Prešernoma proslava, ki jo pod vodstvom prosvetnih in kulturnih delavcev pripravlja mladina. Prebivalci, ki jim je pri srcu kulturni razvoj, naj bi ne pozabili obiskati vsaj to kulturno prireditev. Prav bi bilo tudi, da bi družbene in politične organizacije za ta dan oziroma večer odpovedale sestanke in pogovore, članstvo pa napotile na proslavo. Prava strahota bi bila, če bi bila proslava v prazni ali premalo easedeni dvorani, kar se je — roko na srce! — žal, že »godilo! či, da je CK dolžan dati odgovor na predlog kateregakoli organa ZK, posameznega člana ali skupine članov ZK. Glede odgovornosti so menili, da je v osnutku poslovnika premalo natančno določena. Predlagali so, naj bodo vsi organi, ki jih voli CK, odgovorni za svoje delo centralnemu komiteju. V razpravo pri oblikovanju stališč naj priteguje CK razen političnih in strokovnih sodelavcev ter znanstvenih ustanov (to določa poslovnik) tudi druge družbene institucije, so menili na seji sveta, ker bi sicer priprave F>otekale v preozkem krogu. Glede določil o pristojnosti finančno-administrativne komisije so menili, da so za tako pKDmemben organ določene v pK)slovniku preveč površno. Boljše bi bilo prilagoditi dosedanji sklep CK o tej komisiji spremembam in določila o tem izpustiti iz poslovnika. Na seji so tokrat prvič razpravljali o osnutku statuta Mladina v čast 50-letnic Predsedstvo občinske konference Zveze mladine v Novem mestu je imenovalo na seji 22. januarja komisijio desetih članov za praznovanje 50-letnice ustanovitve SKOJ. Predsednik komisije je Andrej Repinc. Predsedstvo je razpisalo tudi mladinsko tekmovanje v spoznavanju organizacij, ki bodo letos praznovale 50- letnico ustanovitve. Tako bodo tekmovali osnovnošolci v znanju o mladinski organizaciji, srednješolci o Zvezi komunistov, delavska mladina pa o sindikatih. Tem trem organizacijam bodo posvečene tudi mladinske ure v šolah. Praznovanje 50-letnic ustanovitve treh političnih organizacij bo doseglo vrhunec hkrati s tekmovanji v tednu mladosti. Po sklepu predsedstva bodo 1. februarja v Novem mestu ustanovili mladinski klub, ki bo za zdaj organiziral prireditve v Domu JLA. Vlom v kiosk Ponoči od 25. na 26. januar je neznanec vlomil v kiosk z zelenjavo na Prešernovem tirgu v Novem mestu. Ukradel je nekaj drobiža, banan in drugega sadja. Za vlomilcem poizvedujejo. ZKJ in so izrekli več pripomb. Predlagali so, naj bi CK ZKS posredoval pregled o tem, katera določila republiških statutov so v nasprotju z določili osnutka zveznega statuta, da bi razprava laže stekla. Ko so govorili o spomladanskih volitvah, so ugotovili, da bodo zahtevale kar največjo dejavnost komunistov. Glede ustavnih sprememb in sprememb volUne-ga zakona pa so ugotovili, da se strinjajo s stališči, ki so jih zavzele do tega politične organizacije in skupščine občine Trebnje in spodnjepo-savskih občin. M. J. Denar pa je že porabljen... Novica, da je ustavno sodišče razveljavilo upravičenost komunalnih taks od motornih vozil, je sprožila mnogo razlitih komentarjev. Večina lastnikov motornih vozil je bila te novice brez dvoma vesela. Na osnovi republiškega zakona in zadevnega občinskega odloka so bile te takse Umi uvedene tudi v novomeški občini. Tu so imeli že lani precej obsežne načrte glede tega, kaj zgraditi z denarjem, ki bi se zbral iz komunalnih taks. Občinska skupščina Not)o mesto je že lani na račun denarja, fci naj bi se zbral z njimi. najela kredite, s katerimi so te takse porabljene že za 5 let vnaprej... S tem denarjem oziroma krediti je bila lani posodobljena in asfaltirana cesta Škocjan—Šentjernej— Prekopa. Odločitev ustavnega sodišča, po kateri morajo biti 'te takse kot nezakonite odpravljene, bo otežila najetje nadaljnjih posojil za asfaltiranje ceste od Slatnika proti Sznt-jerneju in ceste Soteska— Podturn—Dol. Toplice, ki je bila v načrtu že letos. Glede vračila že najetih posojil na račun takse, ki je ukinjena, pa na občini pravijo, da bodo že kako. M. J. Čistilne naprave za Novo mesto Idejni osnutek za ureditev kanalizacije z ustreznimi čistilnimi napravami v Novem mestu je dan v proučitev Projektu za čistilne naprave v Ljubljani. Ta bo izdelal načrte za čistilne naprave, medtem ko bi načrte za kanalizacijo izdelali domači strokovnjaki. Občina Se bo nato pri republiškem vodnem skladu potegovala za 50 odst. udeležbo, čistilni napravi bosta skupaj z ustrezno kanalizacijo veljali po približno 1 milijon din. Ena bo zgrajena pri NOVOTEKSU, druga pa nekje na desnem bregu Krke. Z gradnjo bodo najbrž začeli že letos. Obnovitvena dela pri Partizanu Zimske počitnice je upravni odbor TVD Partizan v sporazumu z osemletko izkoristil za beljenje notranjih prostorov telovadnice. Zidovje telovadnice je bilo že v zelo slabm stanju, saj ni bUo beljeno že 13 let. Ostanek denarja, ki sta ga prispevala krajevna skupnost in občinska Zveza za telesno kulturo Novo mesto, je Partizan sklenil porabiti za nekatere izboljšave v telovadnici. Za razsvetljavo bo prispeval denar tudi kolektiv ISKRE. Prvi smučarski prvaki na osnovni šoli Vavta vas. Zmagovalci so prejeli lične diplome ter se uvrstili na občinsko prvenstvo, ki bo prihodnjo nedeljo v črmošnjicah. (Foto: krožek osnovne šole Vavta vas) LANSKA GIBANJA V GOSPODARSTVU SKOZI STATISTIKO Lani večja proizvodnja in izvoz Vrednost celotne proizvodnje in izvoza se je lani v novomeškem gospodarstvu povečala, zlasti uspešen pa Je bil izvoz Do ko^nca februarja, ko bodo podjetja predložila SDK in strokovnim službam na občini zaključne račune za 1968, ne bo na voljo natančnih podatkov o gospodarskih gibanjih v minulem letu. Pričujoči pregl^ je izdelan na osnovi statističnih poročil podjetij industrijske stroke v občini na osnovi denarnega prometa skozi žiro račime. Uporabljeni podatki zatorej prikazujejo kot neka vrsta statistike le gibanja v prometu, izvozu, osebnih dohodkih in podobnem, ne upoštevajo pa medsebojne odvisnosti teh gibanj v gospodarstvu. jd, na žiro računih pa so imele te organizacije lani za 51 odst. več sredstev kot 1. 1967. M. J. Pretekli teden so v novomeški porodnišnice rodile: Olga Rogel) iz Srednje vasi — Roberta, Jo&i Kovač iz Vavte vasi — Andreja, Milka Kordič iz Bojancev — Bc^ in Bojana, Slavka Vizler iz Šentjurja — Jožeta, Angeia Zupančič iz Poljan — Jožeta, Marija Božič e PijavSke gore — Tatjano, Marija Križman iz Primštala — Srečka, Angela Milkovič iz Pilatovcev — Zdenko, Nada Lekše iz Šmihela — Andrejo, Dragšiča Car iz Črnomlja — Ireno, Silva Lemovec iz Gornje Straže — Vanjo, Draga Kajin iz PodManca — deklico, Cveta Pirc iz Leskovca — deklico, Amalija Smaj-dek iz Stranske vasi — dečka, Jo-žefa Režek iz Dolenje vasi — deklico, Jožefa Gregorič iz Grobelj — dečka, Francka Erjavec iz Žužemberka — deklico, Ana Femc iz Muhaberja — dečka, Frančiška Vene iz Jelendola — dečka, Marija Berkopec iz Stopič — deklico, Ana Bergant iz Dolenjega Gričevja — deklico, Ivanka Miklič iz Jablana — dečka, Martina Kramarič iz Grabrovca — 2 dečka in Štefka Radkovič iz Dolenje Brezovice — deklico. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | 31. januarja so darovali kri na novomeški transfuzijski g postaji: Franc Ccčclič, Marjan Smrke, Janez Rudman, VeruSa = Matjašič, Aleksander Zupan, Janez Fink, Milan Teropšič, Jože g Barborič, Franc Pavlenič, Martin Smrekar, Jože Brulc, Milan = Burger, Jože Murgelj, Roman Kuhelj, Nada Jakše, Martin m Rukše, Dominik Bratož, Ivan Stamfelj, Jože Judež, Stane g Novak in Alojz Kužnik, člani IMV Novo mesto; Jože Bratko- g vič, Mirko Jakša in Štefka Jankovič, člani Novoteksa, Novo g mesto; Martina Ribič in Zinka Zalokar, članici Obrtnika, No- = vo mesto; Zdravko Kavčič, Betka Kuplenik in Franc Hodnik, g člani Krke — tovarne zdravil. Novo mesto; Franc Kastelic, g vojak, VP 1034, Kiseljak; Marjan Dragman In Jože Vidmar, g člana VP 8862, Novo mesto; Stane Jakopin, krojač iz Nove- g ga mesta; Alojz Bobnar, Anton Savrič, Vinko Može, Anton g Zagorc, Jože PuS, Adolf Pavček Franc Hrovatič, Jože Pust, s Franc Sobar, Jože Hren, Jože Progar, Stanko Bajuk, Janez g Fink, Ivan Smolič, Franc Erpe, Ana Krevs, Alojz Patcmost, g Jože Smrekar In Jože Rauh, člani obrtnega podjetja Inštala- g ter, Novo mesto; Alojz Kastelic, kmečki delavec Iz Blške vasi; g Ana Janko, članica Centra za socialno delo. Novo mesto; Edo 8 Kos, Branko Videtič, Metod Zupevec, Ivan Mlinar, Jože = Zupančič, Jože Malenšek, Bolto Hrovatič in Stane Derganc, g člani Cestnega podjetja. Novo mesto; Frančiška Ka.stclic, = Slavka Brinjevec in Slavka Pugelt), članice Beti, Mirna peč; = Slavka Grobcljšek, članica Novoteksa, Novo mesto; Dragica S Novakovič, dijakinja ekonomske srenje Sole, Novo mesto; g Angel Lazar, upokojenec z Malega Slatnika; Marija Dule, Ana = Horvat In Marija Božič, članice Dijaške kuhinje iiovo mesto; g Anton Ovniček in Janez Novak, člana trg. podjetja Dolenjka, g Novo mesto; Ana Mugerll, gospodinja iz Semiča; Ana Som- 1 rak, gospodinja iz Muhaberja. m Industrijska podjetja v občini so usijvarila s svojo proizvodnjo lani nekaj manj kot 459 milijonov din vrednosti. Plani proizvodnje za 1. 1968 so bUi preseženi za 35,7 odst., hkrati pa je bila vrednost lanske proizvodnje za 52,8 odts. večja od tiste v letu 1967, Najbolj se je povečala lani vrednost proizvodnje v IMV, kjer je bila za 123 odst. večja kot 1967, dalje v KRKI, kjer je bdla za 84 odst. večja, in v NOVOTEKSU, kjer je bila za 44 odst. večja. Statistike nam povedo, da se je lani močno povečad tudi izvoz, ki je dosegel vrednost (v industrijsikih podjetjih!) 6,545.000 dodarijev. Bil je za 47 odst. večji kot ia-voz v 1. 1967, razen t^a pa BO industrijska podjetja prodala kar 78,9 odst. svojih iz-delikov na zahodna tržišča. Najbolj se je povečal lani izivoz v KRKI, ki je izvozila za 2,025.000 dolarjev ali za 143 odst. več kot 1. 1967, sledi ji IMV, ki je izvozila za več kot 1,800.000 dolaruev svojih izdelkov in povečala izvoz za 104 odst., in NOVO-LES, ki je povečal svoj izvoz za 15 odst. in izvozili za 1,871.000 dolarjev. 1967. je bilo v industriji v novomeški občini zaposlenih 5443 delavcev, land pa 6350 delavcev, kar je za 7 odst. več. Okvirni pregled gibanj v celotnem gospodarstvu ne nudi nič slabše slike: lansOci vnovčeni iztrželk v gospodarstvu je bil za 22 odst. večji od tistega v 1. 1967. Gospodarske organizacije so imette lani na svojih žiro računih za 34. odst. več sredstev kot 1. 1967, v denarnem prometu evidentirani materialni stroški pa so bili za 42 odst. večja od onih v 1. 1067. Gospodarske organizacije so plačale za obresti od skladov in kreditov lani za 19 odst. več kot predlani. Za konec še nekaj podatkov o gibanjih v organizacijah, ki ne delujejo v gospo«-darstvu: tu so bili redni dohodki za 26 odst. večji, materialni stroški za 3 odst. več- Konferenca o vajencih Ob koncu februarja ali v začetku marca bo sklicalo predsedstvo ZMS v Novem mestu problemsko konferenco o vajencih. Na njej bodo temeljito pretresli vprašanja mladine v uku pri zasebnikih in v delovnih organizacijah, razpravljali pa bodo tudi o najbolj perečih primerih vajencev. Tako konferenco Je pripravljal že prejšnji komite. Novomeška krorufca ■ RAZSTAVA IN PRODAJA pohištva podjetja SLOVENIJALES iz Ljubljane je v Novem mestu od 23. do 31. janiiarja v prostorih poklicne kovinarske in avtomehani-ške &>le na Ulici talcev. Razstavo sl Je do ponedeljka ogledalo že veliko ljudi, mnogi pa so se odločili kupiti razstavljeno pohištvo na potrošniško posojilo. Koliko pro-meta bo s prodajo, se še ne da reči, če pa 96 bodo odločili za nakup vsi, ki so vzeli obrazce za lotrošniško posojilo, bo promet precejšen. Na razstavo opozarjajo razen lepakov tudi domiselne reklamne zastave na Glavnem trgu. ■ NA MATURANSKI PLES ekonomske srednje Sole, ki bo 8. februarja na Otočcu, vabijo lepaki po izložbah trgovin. ■ V NOVI DELIKATESI MERCATOR na Glavnem trgu je bil v točilnici prvi mesec bolj slab obisk, zdaj pa so ee gostje že privadili na zelo sodobno in okusno opremljeno točilnico, v kateri ste postreženi samo stoje. ■ SVEŽEGA MESA, bodisi govejega, telečjega ali svinjskega, ne zmanjkuje v novi mesnici Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas na Cesti kom. Staneta. V slabem mesecu po otvoritvi so imeli za približno 60.000 din prometa. ■ TEČAJ PRVE POMOČI za prebivalce PaderSičeve, Adamičeve, Kristanove, Trdinove, Partizanske ceste in naselja Majde Sile se bo začel 31. januarja. Tečaja za prebivalce naselja Nad mlini zaenkrat ne bo, ker se Je doslej prijavil zanj en sam prebivalec. ■ KRVODAJALCI so se 21. januarja spet lepo odrezali: kar 87 so jih Je odločilo darovati kri. Med njimi Je blio 19 delavcev rodjetja OMP INSTALATER, kar je več kot polovica kolektiva. Skupaj so darovali 26 1 krvi, kljub temu pa 80 morali že čez nekaj dni pozivati k oddaji km krvodajalce s krvno skupino A, ker Je krvi te skupine v bolniSnid zmanjkalo. ■ NOVOMEŠKA TRŽNICA je zadnje čase zelo dobro založena, zato gospodinje tudi v ponedeljek niso imele pripomb. Jajca so piro-dajall po 70 par, fižol po 5 din kg, jabolka po 3 din, radič po 2 din merico, grozdje po 2,60 din, pomaranče po 3,90 din, mandarine i« 6 din kg, zelje po 1,50 din in solato po 3,5o din kg. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Jana Lečevski, Nad mlini 23 — Georgija, Cirila Turk z Mestnih njiv 6 — Damjana, Ljubimka Stojkovič la Adamičeve 7 — Zo(rana. »Ena gospn je rekla, da Je najdaljša čestitki na svetu prav gotovo napis ,Srečno novo leto prometnim miličnikom’, ki Je st^ v križišču pri Petrolu še natanko 25 dni po noven. letu Krivec pa bi bil Se davno v časopisu, ko ne bi tega napisa postavil Dolenjski ist. . .« Novi naročniki DOLENJSKEGA LISTA Šentjernejski pismonoše so do zdaj pridobili 113 novih naročnikov Dolenjskega lista: Franc Šinko (vsi z leve proti desni) 37, Jože Radešček 5, Vinko Franko 54 in Ciril Kuhar (zadaj) 7. Šentjernejski okoliš ima že 1.007 naročnikov (Foto: Polde Miklič) BIZEUSKO: Stanis’av Dmiko- vič, Orešje 3, in Karl Dobrina, Dramlje 14. BRESTANICA: Ladislav Pavlič, Presladol 41. BRE21CE; Iztok Kretič, Jurčičeva 17; Jakob Bizjak, Gregorčičeva 13; Marija Radanovič, Gubčeva 13 a; Leopold Pavlovič, Cankarjeva 5; Mihaela Adamovič, 21. maja 31, Uršula Kobal, Zupančičeva 16; Jože šavrič. Gubčeva 7; Jakob Ber-tole. Brezina 103; Jurij Fras, Bratov Milavcev 8 a; Anica šavrič, SDK, Brežice; Branko Galič, Črnec, b. b., Ivan Žerjav, Brezina 102; Alojz Jagodic, Cmec 74; Jože Volčanšek, Gor. Lenart 6, in Nettl Cerjak, Grad, Brežice. CERKLJE OB KRKI: Rajko Lav-rnišek. Gor Pirošica 2, in Jože Mlatkovič, Župeča vas 31. DOLENJSKE TOPLICE: Milka Bučar, SeliSče 1, in Anica Rajk, Dol. Toplice. DRAGA: Jože Janež, Pungert 5, in Jože Knavs, Trava 35. DRAG.^TUŠ: Alojz Kuzma, Br-darci 1. GLOBOKO: Jože SuSin, Mali vrh 52 in Ivan Podvinski, Blatno 6. GRAD.^C: Anton Marentič, Griblje 61; Albin Tašič, Boginja vas 2, in Stanislav Švajger, Vranovi-či 9. HINJE: Janez Blatnik, Prevole 16, in Ciril Vidmar, Hinje 28. KAPELE: Branko Strgar, Vrhje 46, in Avgiist Šetinc, Rakovec 16. KOČEVJE: Drago Suvajac, Trg svobode 44; Tone Pintar, Cvišlarji 5; Francka Košir, Trg svobode 38; Branka Stimec, Ljubljanska 33; Tomaž Skulca, LIK, Lesna industrija N. C., in Franc Ivaneš, Rudnik 23. KOPRIVNICA: Anica Rogelj, Pred kratkim so v Ribnici zaključili kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 16 tečajnic; organizirala ga je delavska univerza. Tečajnice so bile s poukom ^dovoljne in so se marsikaj koristnega naučile. Tečaj je vodil šef kuhinje v ribniški restavraciji Karel Kožar. Tečajnice so bile iz Ribnice in okoliških vasi, če bo med dekleti in ženami zanimanje za tak tečaj, ga bo delavska univerza spet organizirala (Foto: Mohar) Mrčna sela 26; Ivanka Ferlin, Po-kleik 5 KOSTANJEVICA NA KRKI: — Franc Hodnik, Kočarija 3; Albin Stipanič, Omeča vas 19; Sussi Palčič, Kočarija 8; Jože Hajsinger, ostre 14; Margita Selan, Gorjanska cesta JS, in Jožko Zupan, Dol. Prekopa 44. KRMELJ: Ivo Perhaj, Krmelj 25; Jožefa Hočevar, Krmelj 27; Amalija Papež, Hinjec 10; Viktor Rabzelj, Knnelj, in Anton Zupančič, Krmelj 7. KRŠKO: Marija Cmoga, Delavska 1; Štefanija Cop, Kolodvorska 3; Angela Kores, Cankarjeva 8. In Cvetka Poharc, Kolodvorska 4. KRŠKA V.4S: Ivan Jalovec, Mali Cimik 1, in Karolina Tomše, Gor. Skopice 5. LESKOVEC: Anton Jankovič, Brege 40; Viljem Rožanc, Brezje 2; Martin Resnik, Svandol 3; Aloja Brodnik, Bmovec 16 in Albin Ju. rečič, Drnovo 71. METLIKA: Jožefa Jelenič, Cesta bratstva in enotnosti 40 in Ivan Stefanič, Križsvska vas 14. MIRNA PEC: Jože Go^javec, Biška vas 17; Ivan Gašperič, Gor. Podboršt 20, in Martin Jankelj, Jablan 22. MOKRONOG: Jože Rupar. Trebelno 17; Anton Starič, Radna vas 10, in Breda Mrvar, Trebelno 40. NOVO MESTO: Slavko Kastelic, Karlovška 18; Rudi Slejkovec, Re-gerča vas, n.h.; Janez Zura, Got-na vas 49; Jože Ovniček, Karlovška 18; Anica Blažič-Kastelic, Karlovška 18a; Janez Ješin, Vel. Bučna vas 2; Jože Jerman, Šmihel 39; Ivanka Bogolin, Žabja vas 77; Domine Kren, Cesta herojev 9; Fani Selan, Ce?ta herojev 38; Ivan Papež, Potovrh 8; Ema Kic, Dol. Kamence 23, in Janez Medle. Adamičeva 14. PODBOČJE: Alojz Zakrajšek, Brod 21. SENOVO: Jožefa Zatašek, Bo-štanj 27. SEVNICA: Dragica Revinšek, Lisca, Ida Metelko, samski dom Lisca; Marija Drobne, Ledina; Ana Božič. Šmarje, n.h.; Jože Cuben-šek. Kolodvorska 14, in Jože Sta-roveški. Florjanska 11. SODRAŽICA: Darinka Žurga, Sodražica 67, in Arvgelca Vesel, Sodražica 110. SROMLJE: Alojz Pregrat, Srom Ije 28. STARI TRG OB KOLPI: Ivan Valetič, Ceplje 5. STUDENEC: A'.bert Železnikar, Za-vratec 8, in Jožefa Cešnovar, Hudo brezje 25. SUHOR: Jože Radoš, Hrast 21; Janko Popovič. Hrast 15, in Ivan Stepan, Bušinja vas 8. ŠENTJANŽ: Stanka Kavšček, Mali Cimik 21; Jože Gregorčič, Cerovec 1; Franc Povše, Kij 13; Ivan Bec, Lačenberg 21; Rezika Jakoš, Kod 8; Francka Kramžar, Svrževo 28; Jože Skoda, Lačenberg 19, in Ludvik Zupan, Kladje 1. ŠENTJERNEJ: Vinko Fridelj, Ostrog 9; Stane Potočar, mizarstvo, Šentjernej; Anica Žnidaršič, Šentjernej 142; Anica Žnidaršič, Šentjernej 120; Fani Zagorc, Šentjernej 16; Tomaž Lampe, Sentjer nej M; Slavko Ponikvar, Dol. Gradišče; Tine Janežič, Cerov log 5; Franc Pavlin, Dol Gradišče 10; Anton Fabjan, Dol. Gradišče 6; Frančiška Cukajne, Mihovo 11; Martin Brdik, Vel. Ban 4, in Alojz Ceku-ta, Brezje 6. ŠENTRUPERT: Jože Mofcna, Draga 25. in Ivan Resnik, Zabuko-vje 6 ŠKOCJAN: Jožefa Tičar, Dule 4; Ana Marjetič, Segonje 3, in An ton Bregar Hudeje 5. TR2ISCE: Julka Markelc, Kr?i-nji vrh. VAS.F;\R.\ Alojz Maverc, Slavskl laz 10. Pogovor Z zdravnikom Kako si povečamo odpornost v poznih zimskih mesecih in zgodnjih spomladanskih pada telesna odpornost, ki smo jo pridobili poleti in jeseni. Prav zaradi tega se tudi prej prehladimo in prej zbolimo za katero od bolezeni, ki sem jih opisal pred nedavnim. Ali je mogoče svojo odpornost povečati, da bi naše telo imelo več moči, da bi v teh mesecih ostali zdravi oziroma da bi prehladne bolezni bolje prenesli? Najvažnejše odpomostne snovi najdemo v beljakovinski hrani. Beljakovine so v mesu vseh vrst, v črnem kru-ku, siru, mleku, p>a tudi v stročnicah. Vedeti je treba, da beljakovine niso samo gradbeni material našega telesa, ki je pretežno sestavljeno iz mesa, pač pa da jih vsebuja vsaka celica v telesu in celo, da krožijo raztopljene v tekočem delu naše krvi, v plazmi. Prav te pa so nosilci naše odpornosti, iz njih so sestavljena protitelesa, ki uničujejo napadalce našega organizma, ali drugače povedano, naše povzročitelje bolezni, od bakterij in njihovih strupov pa do virusov. Iz beljakovin so sestavljene tudi celice, Id krožijo s krvjo; pravimo jim bele krvničke ali levkociti, ki povzročitelje enostavno p>ožro. Imamo pa še druge obrambne celice v našem telesu, ki so prav tako narejene iz beljakovin., Pri p>omanjkanju beljakovinske hrane ne more telo vsega tega obrambnega sistema obdržati v normalnem, rekel bi, v stanju, ki je pripravljeno za boj. Posledica je, da povzročitelji bolezni vdro v telo in da se boj pozneje razvije na širšem območju, kar pa seveda pomeni. da zbolimo. V tem primeru moramo pomagati našemu telesu od zunaj, z zdravili. Rudninske snovi, najdemo jih v mešani hrani, ki dvigajo odpornost organizma proti boleznim, so različne. Brez kalcija ne bo v redu prevodnost živčevja, strjevanje krvi in delovanje celic, če nam manjka železo, potem rdeče krvničke ali eritrociti v krvi ne bodo dovolj obarvani in prenos kisika iz pljuč v celice bo pomanjkljiv, razvila se bo slabokrvnost. Pomanjkanje kalija, natrija in klora bo spet povzročilo težave z dihanjem, ozmotskim pritiskom v tkivih in sploh v telesu, pa tudi z želodcem. Ce manjka fosfor, nastanejo težave pri presnovi hrane, posebno pri sestavi telesnih beljakovin. Od vitaminov, ki so v sadju, zelenjavi, mleku in drugod, pričakujemo pravilno delovanje telesa in veliko normalno odpornost proti boleznim. Pomanjkanje C vitamina ali askorbinske kisline povzroča splošno utrujenost, ki je v teh mesecih prav pogosta, pa tudi bolečine v sklepih, oslabelost trdnosti kože in sluznic. Prav zato je vdor kužnih klic skozi sluznice precej lahak. Tudi zmanjšanje volje do dela, pomanjkanje apetita in revmatizmu podobne bolečine gredo na račun pomanjkanja tega vitamina. Pomanjkanje vitaminov skupine B povzroči težave s presnovo, prevodnostjo živčevja, z delovanjem mišic, okvare na koži in podobno. Prav tako povzroči pomanjkanje vitamina A ali akseroftola okvare na koži in sluznicah, utrujenost in oslabelost vida. Pomanjkanje vitamina D ali kalciferola pa povzroča rahitis, krče in slabo strjevanje krvi. Ce hočemo torej povečata svojo obrambno moč, potem moramo paziti na pravilno prehrano v teh mesecih. Privoščimo si vsak dan pol litra mleka, samega, v kavi, v kakau ali kako drugače; jejmo samo črni kruh in vsak dan vsaj nekaj mesa, sira in podobne beljakovinske hrane. Privoščimo si surovo maslo, korenček in sploh zelenjavo. Tudi solata iz radiča in motovilca nam bo pomagala, čeprav je res pregrešno draga. Vsak dan pojejmo nekaj sadja, pomaranč, banan in drugega. Tudi sadni sokovi, posebno visoki C, so zelo koristni. Vse to nam bo dalo moč, pregnalo utrujenost in nas pripravilo na boj proti prehladnim boleznim, ki groze v tem obdobju. Dr. BOŽO OBLAK A Ustavil je konja, se zavihtel iz sedla in pritekel po cesti. »Pomagajte mi dol!« je zapovedala Marija. »Ne tako! Pustite me! Pripeljite pod bukev konja, da stopim nanj, vi me ne dosežete.« »Takoj. Samo pazite, da ne i23pustite veje.« Nekaj skokov in pripeljal je konja. Toliko da je Marija dosegla konja z nogami, že je zdrsnila v sedlo. Grajžarju je zastal dih, ona pa se je zasmejala in prijela za vajeti. »Izpustite!« Pokorno je izpustil uzdo. Preden se je zavedel, kaj smelo dekle namerava, je Marija tleskirila z jezikom in pognala konja v dir. »Srečno hodite, gospod Grajžar!« se je smejala in že je izginila s konjem na prihodnjem ovinku proti šmartnemu. Zrl je za njo. Na njegovem bledem podolgovatem obrazu sta se borila za-drega in smeh. Zmagal je smeh. »2e spet me je imela za norca. Vražje dekle!« Vrnil se je in pobral na cesti večjo mapo z bakrorezi, ki jo je bil prej izpustil na tla. Nato se je smehljaje se zopet obrnil po cesti navzdol. Nj^ove sive, nekoliko srepe oči so žarele in njihov topli svit je čudovito ogrel hladno, nelepo obličje. »Gospod! še tole naj vzamejo!« je zaklical za njim mlad hripav glas. Grajžar se je ozrl v breg in zagledal pod bukvijo malega hlapca Mihca, ki je vihtel v roki Marijino rumeno nedeljsko obleko in belo ovratno ruto. Ali se mu fantič posmehuje? »Kar nesi domov!« mu je odvrnil in obraz se mu je zopet nabral v resne gube. )//r ILKA VAŠTETOVA:^H!sj vBmAžje: DEKLE Mihec je raztegnil široka usta in bruhnil v smeh, ki se je glasil kakor vranje krakanje: »Ha-eee, ha-eee!« Zvil je obleko in čipkasto ruto, ju stisnil pod pazduho in se vzpel žvižgaje po bregu navzgor. Na dvorišču, pred grajskimi hlevi, je zagledal osedlanega baronovega konja. »Da bi te-! Paglavec zanikrni, kje pa je Marija? Zakaj je nisi poiskal?«« Pred Mihčevim drzno zavihanim nosom je grozeče zaplesal baronov jahalni bič. Mihec je potegnil ramena do svojih velikih, od glave štrlečih uhljev in zvito pomežiknil. »Njihova milost, saj sem jo iskal, a se ni pustila najti.« In skrival je obleko za hrbtom. «Kaj skrivaš?« je zagrmel baron. Mihcu je upadel pogum. »Ma — Marija je pustila tole pod bukvijo in je jahala v Šmartno.« »Lažeš! Vsi konji so doma.« »Ne lažem.« In Mihec je pripovedoval, kako je Marija speljala bakrorezca Grajžarja na led. Baron je potrpežljivo poslušal Mihčevo jecanje in si gladil kratke brčice ob vsaki strani ust. Napo- sled je izbruhnil v glasen grohot. Zasukal se je in prožno zavihtel v sedlo. Pol ure poizneje je prestopil prag svoje bakrorez-nice. Stari Trošt — kajpak, ta ne pozna nedelje — je sedel pri olaiu z iglo v roki sklonjen nad ploščo. Matija Grajžar pa je pri drugem oknu z mehko umetniško roko sukal svinčnik po papirju. Sicer je bila velika delavnica — prazna. Kako življenje je nekdaj vrvelo po njej, ko so tu še delali umetniki: Koch in Mungersdorfer in Vitezovič in ‘ Almanach in Ram-schisol in toliko drugih! Njegova bakroreznica! Koliko truda, denarja, dela, skrbi, žrtev! In koliko velikega umetniškega stremljenja! In koliko uspeha? In koliko — razočaranja ... Mrtva delavnica ... Prah na strojih. Prah in rja na orodju. Prah na skladovnicah papirja, še novega, k delu opominjajočega, In prah — tisti prah je še najbolj razjedal Valvasorjevo iušo: prah na njegovih lepih, s tolikim trudom in ogromnimi žrtvami ustvarjenih delih, na njegovih — knjigah — neprodanih — od sveta pozabljenih. Svet! Tisti svet, ki se zanima za lepo knjigo — — kje je? Nekaj plemičev, nekaj samostanov, p>osa-mezni najvišji duhovniki. Vse drugo svobodno ljudstvo: meščani, uradniki, nižja duhovščina se za knjige ne zanima. Ubogi kmetje-tlačani pa sploh ne znajo brati. Valvasorjev zatemneli pogled je sovražno trpko obšel mrtvo delavnico. Potem se je šiloma vzravnal, vojaško sveže in strumno kakor v tistih časih, ko je stopal kot stotnik kranjskih deželnih stanov pred svojo stotnijo. »Dobro jutro, gospoda!« je pozdravil in vrgel šl-rokokrajni klobuk na veliko mizo sredi delavnice. »Dobro jutro!« se je odzval mladi Grajžar, Stari Trošt je nekaj zamrmral. DOLENJSKI LIST 4 I Qj — Dobro, vse bom povedal, toda prosim vas. odvežite mi roke! SAVO AAARIC: METUZALEMOV NASVET Mislili smo, da borno ime- li težave s starcem, >ci je prejkone te oglušel. Toda slišali smo ga, kako skupaj s pravnukom žvižga »Deli-Lah«! »Ne, oglušel pa nisem, ker sem se vse življenje varoval opatijskega in drugih 'cričaš-kih festivalov,« nam je pojasnil dedek Timotije. »če bi radi dolgo živeli, ne izpolnjujte obrazcev, ne podpisujte menic, ne navijajate za »Zvezdo«, kajti le na ta način ne boste ob živce; zrahljani živci so na splošno znan vzrok kratkemu življenju.« »Kako pa ste si vi ohranili mirne živce?« smo ga vprašali. »Nikoli nisem imel sostanovalca, polpismenega šefa, pa tudi tašče ne. Tisti, ki nima literarnih ambicij — bo tudi mene preživel.« »Mar ste se ukvarjali z literaturo?« »Ne sprašujte! Za ta greh se ne bom nikoli dovolj spokoril! V mladosti sem fiapi-sal eno samo pesem in zavoljo nje sem še danes revež. Veste, pesem je bila posvečena dekletu, ki je pozneje postala moja žena.« BORA OLJACIC: »Tovariš Pero, novinar sem pa bi vam rad zastavil nekaj vprašanj o preteklem letu.« »Prosim, kar dajte.« »Začnimo od začetka. Kako ste kot mlad človek preživeli prve mesece leta 1968?« »Zelo lepo. Diskutirali smo o plačah.« »Dobro, pa pozneje, spomladi?« »Spomladi?« »Da. Ko je vse ozelenelo, ko je zadišalo cvetje in so zapele ptice.« »Ah, spominjam se! Spomladi smo diskutirali o rekreaciji našega delovnega človeka« DISKUSIJA »Zaboga, kje pa ste preživeli dopust?« »Na morju, s člani počitniške zveze.« »Prav to sem želel :>lišati! Kako je bilo na morju?« »Božansko. Sonce, vetrček, morje in diskusije o ideološkem delu mladine med počitnicami.« »Hu! O čem pa ste potem diskutirali v jeseni?« »O statutu podjetja in še o nekaterih drugih problemih. »Fant moj dragi, kaj pa ste sploh po poklicu? Dijak, delavec ali ushižbeneca« »Mladinski funkcionar, plačo pa prejemam kot strojni ključavničar.« Lojze Jakopič: AKCIJA »S Čim pa se ukvarjate v prostem času?« »Dopoldan sem sindikalni funkcionar, popoldan član komiteja, zvečer pa član disciplinske komisije v našem podjetju.« »Imate delde?« »Imam, v premorih, kadar ne delam na družbeiiem področju.« »No, končno! Pa sta skupaj dočakala novo leto?« »Sva.« »To se pravi, točno ob polnoči ste jo objeli in ji nežno šepnili na uho ..« »Uganili ste! Nežno sem ji šepnil: dušica, pojdiva domov diskutirat o najinem skupnem življenju!« 0<»<^0000000000000000000000000g Akcija gestapovca Ota Fritza, da bi odkril tajno taboriščno organizacijo, ki je v eni noči pobila pet njegovih agentov, je tekla po enem tiru, po drugem pa je tekla akcija obersturmfiihrerja Kerstena, da bi v Italijanu Emiliu Co-peciu odkril enega izmed treh pogrešanih specialnih agentov, ki so jih Angleži s posebno nalogo poslaU v Nemčijo. Oto Fritz je dal pripeljati v mučilnico vse, ki so bili kakorkoli od bliže povezani š petimi ubitimi Jugoslovani. Strahovito je mučil slehernega, za katerega je le majčkeno zaslutil, da kaj ve. Ko je hotel zaslišati tudi Copecia, se je temu uprl Ker-sten. »Ni Jugoslovan, ni povezan z nikomer od ubitih m še tri dni ima rok, da mi poroča!« Tako je odločil in Fritz je moral kloniti. Obersturmfuhrer Kersten, višji inšpektor šestega Himlerjevega urada v Berlinu, pa je bil ves v ognju, ko je izvedel, da je Copecio premeščen v delovno komando za Miinchen. V tem je videl dvojno znamenje za svoje pravilne sodbe Da se je v taborišču povezal z ilegalno organizacijo, ki bi mu skušala omogočiti pobeg, in drugič, da hoče pobegniti zato, ker mora. Po takšni ugotovitvi za Kerstena ni bilo več dvoma, da je Copecio iskani dragoceni angleški agent. Lahko bi ga prijel, kar bi nedvomno storila Fritz ali vodja taboriščnega gestapa obersturmfuhrer in iz Copecia z mučenjem iztisnila potrebne mu skrivnosti. Lahko bi Toda Kersten tega ni storil Iz varnostnih razlogov. Toliko je poznal angleško obveščevalno službo, da je bil prepričan, da le-ta v svoje vrste ne sprejema slabičev Copecio bi vse muke izdržal, ne povedal ničesar in s svojo skrivnostjo odšel na oni svet-Kerstenu pa je šlo za podatke, za skrivnosti. Ne za število žrtev kot sto. Frit-zom in večini delavcev četrtega urada. Zato je Kersten raje okrog Copecia organiziral jeklen krog, ki ga je držal v kleščah, pa vendar toliko v svobodi, da bi Copecio lahko poskusil z akcijo. Kersten je hotel izvedeti, kam in h komu se bo Copecio v Miin-chnu zatekel, pa kaj bo prinesel s seboj To je bil Kerstenov prvi načrt. Naslednji pa, kako, kdo in komu bo sporočal naprej m kaj. Ko je Kersten ponovno obdelal Italijana Lazzara, je dal poklicati še Slovenca Gregorja Zabičal mu je: »Niti trenutek ne izpustiti Copecia izpred oči. V ničemer se ne izdati za sodelavca gestapa. Nobenih samostojnih akcij, toda vse pomembno v najkrajšem časa poročati, Esesovski stra- žar Frido m preprost stražar. On bo pri skupim. Je izšolan gestapovec z vsemi pooblastili. Njemu vse nemudoma poročati. On bo dal tudi vsa potrebna navodila na kraju samem, če bo potrebno.« In nazadnje še pret-nja: »Z mučenjem in z življenjem boste plačali, če vam Copecio uide ali če naredite kakšno neumnost.« Ko se je Gregor vrnil na svoj pograd zraven mene, sem videl, s kakšnim strahom in spoštovanjem me je gledal. Za njegove taboriščne pojme sem izredno visoko cenjen pri taboriščnem gestapu- Kako mi je bilo srce, ko sem pr- vi dan v delovni komandi za Miinchen prestopil glavna taboriščna vrata! »Danes in morda že jutri,« tako sem meml, kajti časa sem imel samo tri dni. Ob določeni uri bi moral stopiti pred obersturmfiihrerja Kerstena in mu poročati o tajni taboriščni organizaciji. To je zahteval od mene. Ce tega ne bom storil, me bo prepustil mirno dvema, ki sta me prvi dan v mučilnici trikrat spravila ob zavest. Tri dni torej! Vsega nisem mogel staviti na tretji dan. Moj načrt je bil, da Sl prvi dan v miinchenski komandi ogledam pogoje in ugotovim možnosti, drugi dan pa izvedem akcijo. Tretji dan naj oi mislil le na rezervo. Rezervo v sili ali nepričakovani smoli. Večma komand je v gostem mraku hladnega juira odkorakala po glavni taboriščm cesti, ki je bila posuta z ostrim, temnim lešem, pa obdana z mladimi topoli na obeh straneh in z jarki, polnimi vode. Esovske straže s psi in udrihanje lagerskih policajev knefhngov ? palicami je spremljalo sprevode. Nas so naložili na pokrite vojaške kamione. Prerinil sem se na sedež h koloni, tako da sem skozi špranj r lahko gledal cesto in okolico, koder smo se vozili. Hotel sem vse videti, vse čutiti in razumeti. V tisti uri, ko so nas peljali na delovno mesto, sem hotel vse pridobiti, vse tisto nujno potrebno, kar nabirajo agenti za svoje akcije mesece in leta: kako se ljudje oblačijo, hodijo, govore med seboj, kakšne in katere zgradbe so ob glavni cesti, koliko je vojaške policije, kje preži nevarnost... Vedel sem, dfl je vsak tretji na ulici nemških mest gestapovski agent. Vedel, da je skoraj nemogoče brez nevarnosti in neopažen hoditi po nemškem mestu. Toda jaz sem moral. Moja naloga je to zahtevala, zato sem se moral temeljito zbrati in pripraviti na takšno hojo do cilja Ne samo za pobeg sam. To je bilo še najlažje v primeru, kot je bil moj, če si enkrat prišel v delovno komando, ki odstranjuje ruševine m neeksplodirane bombe. Opazoval sem življenje ob cesti in v hišah skozi razsvetljena okna. Videl dekle v sami kombineži, kako si je pred ogledalom uravnavalo lase, mater, ki je malčkoma nalivala v skodelice topel zajtrk, na vogalu starčka, ki je držal na vrvici psa, ki je zalival električni drog, in vojaško policijsko patruljo, ki se je strahoma ozirala v nebo, kot da v oblakih tiči nevarnost, na katero morajo paziti [ ¥ / / % 12. Sonček je milo ogreval pokrajino in cesto. Ogreval je tudi platneno streho avtomobila, in dasi je bil užitek vožnje nepopisen, znojne kapljice so omočile polna lica Paradižnikovih. »Morda bi najhujšo vročino le predremala v kakšni senci?« je na glas pomislila Paradižnica. - Parkirni prostor se |e ponudil takoj za ovin- kom. Paradižnik je zapeljal daleč na travnik, v rajsko senco vrb ob bistrem potoku. - Vse osta- lo je bilo kot v reklamnem prospektu: odeja na travi, vabljiva malica, badminton ... In dve stasiti pojavi, kipeči od zdravja! - Tovariš Paradižnik se je napokal ocvrtega piščanca do grla. »Boš hruške?« ga je še pocrkljala soproga. »Po- zneje!« je zazehal. - Sladke medenke so ležale na zadnjem sedežu avtomobila. Skoz okno so nanje priletele ose. čmrlji, sršeni in nazadnje -čebelja matica ...! - Kamor gre matica, tja zleti ves roj! To vemo iz prirodopisa, torej se je zajeten čebelji roj obesil na strop kabine, nad sladke hruške. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR NOVO MESTO s SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI GRADI VSE VRSTE OBJEKTOV VISOKE IN NIZKE GRADNJE: NAJSODOBNEJŠE . STANOVANJSKE STAVBE, TURISTIČNE, INDUSTRIJSKE IN KMETIJSKE OBJEKTE, MOSTOVE, CESTE ITD. PO SODOBNIH METODAH S PRIZNANO KVALITETO IN V DOGOVORJENIH ROKIH. Z LASTNIMI OBRTNIMI OBRATI IZVRŠUJE GRADBENO^BRTNIŠKE IN AVTOMEHANIČNE USLUGE. RAZPOLAGA TUDI Z LASTNIM TEHNIČNIM BIROJEM. INVESTITORJI, POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG, KI JIH PRIPOROČAMO! lONIR TRGOVSKO PODJETJE )PRESKRBAc A III. DOLENJSKEM NA OTOČCU. KRŠKO vabi kupce v svoje dobro založene trgovine Posebno priporoča trgovino TEKSTIL v Krškem, kjer lahko dobite izdelke znanih konfekcijskih tovarn, ki bodo prikazale svoje modele na modni reviji na NOVINARSKEM PLESU Veletrgovina »MERCATOR« - Ljubljana poslovna enota »STANDARD« - Novo mesto vabi k sodelovanju nova sodelavca in razglaša prosti delovni mesti za; POSLOVODJA ŽIVILSKE PRODAJALNE V NOVEM MESTU in VODJA ODDELKA Z ŽIVILI V SKLADIŠČU NA DEBELO Pogoji: visokokvalificirani delavec v trgovini ali kvalificirani delavec s primernimi delovnimi izkušnjami. Nastop dela po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do vključno 15. 2. 1969 poslovni enoti »STANDARD«, Novo mesto. Glavni trg 3. Komisija za volitve in imenovanja OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO ponovno razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE Pogoji: kandidati morajo imeti pravno fakulteto in pogoje iz 15. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS št. 13/66). Osebne dohodke določi po pooblastilu občinske skupščine komisija za volitve in imenovanja. Prijave je treba poslati v 15 dneh od dneva objave s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti. Ob tragični in hudi Izgubi našega dragega moža in očka JOŽETA PLUTA iz Gradca se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v najhujših trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju BELT v Črnomlju, ObS Metlika in sosedom ter vsem, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na poslednji poti in mu poklonili vence ter cvetje. Žalujoča žena Malči s sinovoma Duškom in Damjanom NOVOTEHNA - Novo mesto razglaša prosto delovno mesto STROJEPISKE po možnosti z znanjem stenografije. Pogoj: končana administrativna šola z dveletno prakso. Prijave sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. Razpis štipendij za srednje šole v želji, da se izboljša narodnostni sestav starešinskega kadra Jugoslovanske ljudske armade razpisuje REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO SR SLOVENIJE štipendije za šolanje na srednjih šolah (gimnaziji, pedagoški gimnaziji in tehniških šolah — elektrotehniške, strojne, kemijsko-tehnološke, gradbene, geodetske in geološke stroke ter pomorski šoli — navtične in strojne stroke) v šolskem letu 1969-70. Za štipendije se lahko potegujejo učenci slovenske narodnosti, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo po končani srednji šoli vstopili v eno od naslednjih vojaških akademij: 1. vojaško akademijo kopenske vojske (E>ehota, topništvo, inženirija, oklepne enote, atomsko-biološko-kemična obramba, zveze in prometna služba), , 2. vojaško pomorsko akademijo, 3. vojasko-tehniško akademijo (visoke tehniške šole kopenske vojske), 4. letalsko-tehniško vojaško akademijo, 5. mornariško-tehniško vojaško akademijo, 6. vojaško akademijo za protiletalsko obrambo. ICandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) Splošni pogoji: — da so zdravi in sposobni za aktivno vojaško službo, kar ugotavlja pristojna vojaška zdravniška komisija; — da so vzornega vedenja, niso sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku; — da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom; — da nimajo pogodbenih obveznosti iz naslova štipendiranja proti drugi pravni osebi; — da imajo priporočilo občinskega sveta za narodno obrambo; — da so učenci prvega razreda rojeni 1954. leta ali pozneje, drugega razreda 1953. leta ali pozneje, tretjega razreda 1952. leta ali pozneje in četrtega razreda 1950. leta ali pozneje. b) Posebni pogoji: — za vojaško akademijo kopenske vojske se lahko prijavijo učenci vseh navedenih srednjih šol, razen učencev pomorske šole; — za vojaško akademijo za protiletalsko obrambo se lahko prijavijo učenci gimnazije, pedagoške gimnazije in tehniških Sol — strojne in elektro stroke pod pogojem, da so v predhodnem razredu imeli iz matematike i^ajmanj dober uspeh; — TA vojaško pomorsko akademijo se lahko prijavijo učenci gimnazije in tehniških šol — strojne In elektro stroke ter učenci pomorske Sole — navtične in strojne stroke pod pogojem, da so v predhodnem razredu imeli iz matematike najmanj dober uspeh; — za vojaško akademijo visoke tehniške Sole kopenske vojske se lahko prijavijo učenci gimnazije In tehniških Sol — strojne, elektro In kemijsko-tehnološke stroke pod pogojem, da so v pred- hodnem razredu imeli iz matematike, fizike in kemije najmanj dober uspeh; — za letalsko-tehniško vojaško akademijo se lahko prijavijo učenci gimnazije in tehniških šol — strojne in elektro stroke — šibki tok ali teleko-mimikacije pod pogojem, da so v predhodnem razredu imeli iz matematike, fizike in kemije najmanj dober uspeh; — za mornariško-tehniško vojaško akademijo se lahko prijavijo učenci gimnazije ter 3. in 4. razreda tehniške šole — elektro stroke pod pogojem, da so v predhodnem razredu imeli iz matematike. fizike in kemije najmanj dober uspeh. Natečaja se lahko udeležijo tudi učenci osmih razredov osemletk, rojeni 1954. leta ali pozneje, še preden končajo šolo. štipendija jim pripada od začetka pouka na srednji šoli. Prednost pri štipendiranju imajo učenci, ki bodo po končani srednji šoli vstopili v vojaško akademijo kopenske vojske ali v vojaško akademijo za protiletalsko obrambo. Učenci, ki se žele udeležiti natečaja, vložijo prošnjo, kolkovano z 0,50 din, pri občinskem upravnem organu za narodno obrambo, kjer dobe tudi predpisani obrazec. Prošnji morajo priložiti: — učenci osmih razredov osemletk overjen prepis šolskega spričevala za šesti, sedmi razred in prvo polletje osmega razreda; — učenci prvega razreda srednjih šol overjen prepis spričevala za osmi razred osnovne šole in prvo polletje 1. razreda; — učenci drugega razreda srednje šole overjen prepis spričevala za prvi razred in prvo polletje 2. razreda, a učenci 3. razreda srednjih Sol overjen prepis spričevala za 2. razred in prvo polletje 3. razreda; — potrdilo šole, da Je reden učenec razreda, katerega obiskuje; — izpisek iz rojstne matične knjige. Učenci, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, bodo morali po končanem šolanju v eni izmed vojaških akademij ostati v JLA najmanj deset let (87. člen zakona o JLA). Medsebojna razmerja med štipenditorjem In štipendistom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom se določijo s pismeno pogodbo, kjer se predvidi tudi vračanje štipendije, če štipendist ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripadajo med šolanjem na srednjih šolah naslednje štipendije: — za I. razred 400,00 din mesečno — za II. razred 450,00 din mesečno — za III. in IV. razred 500,00 din mesečno Razen tega Jim na začetku vsakega šolskega leta pripada denarno nadomestilo za nabavo šolskih pripomočkov v višini 250.00 din za prvi, 270,00 din za drugi ter po 300,00 din za tretji in četrti razred. Štipendije se izplačujejo v mesečnih obrokih za vse mesece v letu, začno pa se izplačevati od prvega naslednjega meseca po rešitvi prošnje, vendar ne pred 1. 9.1969. Učence bo organ, pri katerem bodo vložili prošnjo, poslal na zdravniški pregled, pri njem pa bodo prejeli tudi rešitev prošnje in vsa pojasnila glede natečaja. Kandidati bodo obveščeni o rezultatu zdravniškega pregleda do 15. 6., o dokončni rešitvi prošnje pa do 1. 8. 1969. Natečaj traja do 1. 4. 1969. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO SR SLOVENIJE IZID ŽREBANJA KOTEKS TOBUS, Ljubljana obvešča vse, ki v času od 1. novembra 1968 do vključno 20. januarjs 1969 oddali svinjske kože, da so bila dne 30. januarja 1969 izžrebana potrdila s končno številko: 92 Dobitke (usnjena konfekcija) so zadele številke: 106 2.417 5.752 10.705 17.982 23.015 31.408 33.771 37.461 38.027 41.946 43.788 50.968 59.248 60.841 62.218 64J392 71.403 65.661 83.446 70.289 101.077 97.632 125.392 125.488 132.619 106.399 137.855 135.304 140.749 145.465 146.792 151.000 154.388 159.012 164.673 181.623 173.832 188.145 185.928 189.619 190.362 197.293 216.804 202.171 205.623 204.589 212.858 212.035 214.242 Obveščamo vse izžrebane, da lahko dvignejo dobitke od 1. februarja 1969 dalje na najbližji odkupni postaji »KOTEKS-TOBUS«. Naslednje nagradno žrebanje bo 20. aprila 1.1. — za vsa v odkupni sezoni neizžrebana potrdila. RADIO LJUBLJANA Nadležne bolhe, ščurki, mravlje in drugi insekti vas ne bodo več vznemirjali, če boste uporabljali radonjine insekticide v prahu — mravocid, buhatoks in aldo-toks so preizkušena sredstva z zanesljivim učinkom. PROIZVAJA RADOIVJA Sisak Petek, 7. febrarja ■ PETEK, 31. JANUARJA: 8.08 Glasbeoa matineja. 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr Prane Bitenc; Ugotovitve posvetovanja o skladiščenju sadja na Ohridu. 12.40 Cez polja m potoke. 13.30 Priporočajo vam . 14.35 NaSl poslušalci čestitajo in lozdravljajo 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni li)termezzo 15.45 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.45 Na mednarodnih križpot-jih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovarjem. 20.00 Naši amaterski zbon tekmujejo. 20.30 Dobimo se ob i&ti uri. 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih. ■ SOBOTA. 1. FEBRUARJA: - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Za šolarje — Ura, ki je obstala. 9.25 Cez travnike zelene. 9.50 sNaš av-tostop« 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Gvido Fajdiga: Ugotovljena uspehi Intenzivne paše v lanskem letu. 12.40 Narodne pesmi in plesi Iz Istre in Kvarner ja 13.30 E^ipo-ročajo vam 14.05 G’asbena pravljica — Marijan Vodopivec; Tri basni KrUova. 14.25 V vedrem ritmu 15.20 Glasbeni Intermezzo 15.40 Naš podlistek - R M. Ke-ney; Lov za nogavico. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Vsako soboto. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet In domovino 22.15 Oddaja za naše lEseljence. ■ NEDELJA, Z. FEBRUARJA; 6^ro—8.00 Dobro jutrol 8.05 Ra-dijska Igra za otroke — Miroslav Nastasijevid: »Pravljica o drvarjevi sreči«. 9.05 »Srečanja v studiu 14.« 10.05 Se pomnite, tovariši .. Lado AmbrožiC-Novljan: Odločilna bitka IXIV. divizija). 10.30 Pesmi uortje in dela. 10.45 Naši poslušalci 6e-sti/tajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje g06te. 11.50 Pogovor s posluš^ci 13.50 Novi ansambli narodno zabavne glasbe. 14.05 Glasba ne pozna meja 14.45 Humoreska tega tedna — Boris Palotai: Kratek stik. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Michel Dćon: »Osebna izkaznica gospoda van Badabouma« 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zve-čer«. ■ PONEDELJEK. 3. FEBRUAR. JA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v februarju 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov 13.30 Priporočajo vam . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali« 18.35 Mladinska oddaja; »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič 20.00 Rezervirano za skupni program JRT ■ TOREK. 4. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Zemlja je nebesno telo. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Pota sodobne medicine — Dr Boris Klun; O nevroklrurgi.il 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler 20.00 Radijska Igra — Albert Papler: Alarm v Beljaku. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. ■ SREDA, 5. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet r^avljic In zgodb. 9.30 Četrt ure z orkestrom Uto Pattactm. 10.15 Pri vas dcHna 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Deško-vič; Napredi pri odkupu mleka v Prekmurju. 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam . . 14-.35 Naši poslušalci <^titajo in pozdravljajo 15.20 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš raz- 9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MAD2AKSCIN1 (Beograd) 9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM VILIJA PETRIČA (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana) 10.50 FILMSKA MATINEJA; Dak-tari (Ljubljana) 11.40 TV KA2IPOT (do 12.00) (Ljubljana) SAGA O FORSYTIH — serijski film (Ljubljana) govor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti In opera« 22.15 S festivalov jazza ■ ČETRTEK, 6. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Ladje — zgodovina in pomen. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Viktor Repanšek: Premiki v pridelovanju krompirja 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam. 14.45 »Mehur^« 15.20 Glasbeni intej:«mezzo 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec 20.00 Cetruov večer domačih rNe. navadna zgodba Edia Chapmana«. 2. in 3. II. ameriški film »Tarzan in njegov sin«. Kostanjevica: 2. II. francoski barvni film »Mož iz Hongkonga«. Metlika: 31. I. do 2. II, ameriški barvni fUm »Arabeska«. 1. m 2. II, ameriški barvni film »San Femando«. Mirna: 1. in 2. II, francoski film »Črni tulipan«. Mokronog: 1. in 2. II. angležsi barvni film »Dr. Noo« Novo mesto: od 31. I. do 2. II. ang’eški barvni film »Noč gene- SLUŽBO DOBI l.^CEM frizersko vajenko, česal-niča Jelka, Hladnikova 2, Novo mesto. TAKOJ SPREJMEM vajenca za avtoMčarstvo in vajenca za avto-kleparstvo ter pomočnika avtoličarja. Avtokleparstvo in avto. ličarstvo Avgiist Modic, Trdinova, Novo mesto, SPREJMEM dva vajenki kuharske in natakarske stroke in kuhintj-sko pomočnico v gostilno. Gostilna Anica Cerar, Ivančna gorica. ' POLKVALIFICIRANO NATAKARI-CX) ali dekle, ki ima veselje do strežbe, sprejme takoj gostilna Cilka Lukež — Brežice. stanju. Naslov (117/69). POSEST PRODAM PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo in pletilni stroj Regina. Krško, Cankarjeva S. POCENI PRODAM dva kavča in fotelja. Zajc, Jerebova 3, Novo mesto. UGODNO PRODAM puhalnik Pionir s cevmi in prste za gosti greben za BCS. Ivan Selak, Dobrava 32, Škocjan. ZARADI SELITVE prodam: dve postelji, dve nočni omarici, tro-delno psiho, vrvnato preprogo (špagar) 2x3, stragolo 2 x 3 in dva bela kuhinjska stola — vse dobro ohranjeno. Jeras, Znanče-ve njive, blok 2—2, Novo mesto. POCENI PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj Gritzner. Martin Gerkšič, Gor. Suhor, Suhor. PRODAM štedilnik na drva. Marica Mitič, Jerebova 8, Novo mesto. 1. FEBRUARJA prodam v Straži 400 kosov nove strešne opeke, približno 25 hrastovih stebričkov za ograjo in dva stara voza. Ajdič, Koštialova 20. ZELO UGODNO PRODAM krznen plašč (bdzam) in rabljen klavir (dunajska mehaniha, obseg 6 o-ktav in sekata). Vpr^jte od 25. I. do 31, 1. 1069 od 14. do 16. ure v Brežicah, Cesta I. borcev 40/1. PRODAM železno pečko na drva, rTalni stroj in povečevalnik za foto.srrafije. Partizanska 2 c. Novo mesto. UGODNO PROD.^M enooulo pri-kolioo za traktor v nevoznem RAZNO Miheliča poklanjajo Zvezi slepih Novo mesto 100 din Miheličevi. Namesto cvetja na grob pokojne Marije Drobnič poklanja infekcijski oddelek Splošne bolnišnice Novo mesto Zvezi slepih Novo mesto 70 din. Za prejeta zneska lepa hvala! Zveza slepih Novo mesto Ekspresno očisti oblačila Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, (Sermova 5. Ščetke za loščilce in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, TržaSka 52. Ljubi mami in stari mami Mariti Spolarjevi iz Kompolj za dvojni praznik ^lijo vse lepo in dobro, predvsem pa zdravja in še mnogo let ivjenl otroci. Težko Je bilo zadnje slovo od našega preljubega moža, očeta, starega očeta in tasta ŠTEFANA KRENA Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, vaščanom (3or. Sušič in Novomeščanom, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala ZB občine Novo mesto, ZB terena Kandija, ZB Uršna sela, PDG Do-bindol, postaji LM Ljubljana-Mo-ste, SoU LM Ljubljana, kolektivu gostilne »Triglav«, Ljubljana — Moste, bližnjim sosedom iz Pa-deršičeve iilice, kolektivu in sindikalni podružnici IMV in tov. Hem-čiču iz Ljubljane za poklonjene vence. Prav iskrena 2sahvala govornikoma tov. Dolinarju iz Laz in tov. Valentinčiču iz Novega mesta za resnično in lepo opisano življenjsko pot ljubega pokojnika. Iskrena zahvala tudi godbenikom in pevcem iz Novega mesta, žalujoči: žena Jožefa, hčerka Jožica, poročena Stibrič, hčerlia Pavla, poročena Galjot, sin Karol in sin Jože z družinami in drugo sorodstvo V počastitev spomina pokojne svakinje Anice in brata Vladimirja Ob smrti naše drage mame in stare mame ANGELE DERGANC iz češče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom za pomoč in sožalje. Hvala kolektivom »DES«, VARNOST in NOVOLES za podarjene vence, žalujoči: hči Angela, ^novi Ivan, Lojze in Jože z družinami Ob smrti naše drage mame MARIJE MIHALIČ Vel. Cikava 2 se iskreno zahvaljujenra vsem sosedom, ki 60 nam v teh težkih trenutkih i^iskočili na posnoč. Obenem se zahvaljiijemo za podar. jene vence in cvetje koldstivom IMV, KROJAČ in DOLENJKI. Žalujoči: sin Toni, hčerki Mimi in Rozi z družinami |g(WESTILA I Enodnevne piščance pasme Nick-chik (Nikčik), Rodeland, Nickols in (jtoldin-Komet latiko dobite na Senovem pri Miju Gunjilac 72 po konkurenčni ceni. Zaželeno je, da se naročite 1 mesec vnaprej. Gostalna v Beli cerkvi vabi na predpustno zabavo v nedeljo, 2. februarja. Za jedačo, pijačo in ples preskrbljeno. Vljudno vabljeni! ČE V VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TOVL v upravi lista Deset novih knjižnih nagrad Med nove naročnike smo z žrebanjem razdelili v torek opoldne 10 knjižnih daril. Danes jih bodo dobili po p>ošti: Lojzka Tekavec, Kralji 10, Stari trg ob Kolpi: Angela Marolt, CSorenja vas 24, Ribnica na Dol; Marija Srpčič, Vel. Malence 44, Krška vas; Ivan Hočevar, Rovišče, Studenec; Janez Nose, Eepče 20, Trebnje na Dol.; Ivan Bukovec, Trebnje 48 na Dol.; Janko Popovič, Skemljevec 2, Suhor; Jože Božič, Pri cerkvi 10, Struge na Dol.; Cvetka Jarc, Gor. Ajdovec 6, Dvor pri Zbk., in Jožefa Medvešček, Malo Mraševo 27, Podbočje. PRODAM takoj vseljivo hišo z vrtom v Slovenski vasi št. 7 pri Kočevju. Pismene ponudbe pošljite na: Marija Sipuš, Sisak, Maršala Tita 42/1. PRODAM vseljivo hišo na obali v Piranu, možnost lokala. Interesenti naj se javijo pod »Lepa priložnost«. TAKOJ VSELJIVA stanovanjska hiša z manjšimi vinogradom pri Brestanici ugodno naprodaj. Informacije pni Francu I^niku, Senovo 120. PRODAM stanovanjsko hišo z vrtom in 40 arov njive v Kap>lji va* si St. 17, p. Tržišče na Dol. Interesenti naj se oglase pri Jožetu Lindiču, Kaplja vas, p. *Pr-žišče. POSESTVO v Izmeri 6 ha v Gor. Leskovcu prodam skiq>aj ali po parcelah. Hiša je nova, kamionska cesta do hiše in elektri<^ napeljava v hiM. Vprašajte pri Francu Bošnjaku, Blanca St. 4S. TRETJI DOLENJSEI NOVINARSKI MLAJŠI UPOKOJENEC želi spoznati žensko, storo 40 do 50 let. Naslov v upravi lista (116/69). 25-LETNI FANT s precej gotovine išče dekle do 25 let. Jože Antolič, Kettejev drevored 35, Novo mesto. V PONEDEUEK. 30. I. 1969, seon od Metropola do Glavnega trga isgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega lista. DENAR IN CAS vam morda ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rognadm DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129, STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 31-158 in pri DOLENJKI — tel. 21-440. K MODERNI OBLEKI — moderen nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, C^poska 5 (poleg univerze). * »Vi ■V« rV. W W W W W W W W W W w 1.FEBRUARJA Črnomelj: mopedist se je zmedel 26. januarja zvečer sta se v Kolodvorski ulici v Črnomlju zaletela avtomobilist Ivan Kobe in mopedist Srečko Grahek. 21-letni Grahek si je zelo poškodoval desno nogo in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Mopedist se je pred srečanjem zmedel in treščil v avtomobil. Škodo 30 ocenili na 2.000 din. Koroška vas: na ovinku sta se zaletela 26. januarja popoldne je Rajko Skočir iz Črnomlja z osebnim avtomobilom iz Novega mesta pripeljal do ovinka pri Koroški vasi. Ko Je hotel p>rehiteti motorista, ki se mu je pokvarilo vozilo, se je naproti pripeljal z osebnim avt^ mobilom Janko Predovič z JugwJa. Skočir se je pri jTiči tistavil na sredini ceite, vendar je Predovi-čev avto že trčil v njegovega. Ranili so se Predovič in njegova žena Vera ter Skočirjeva žena Jožefa. Škode je bilo za okoU 5.500 din. Jurka vas: avtomobil na strehi 24. januarja popoldne se je t Jurki vasi z osebnim avtomobilom prevrnila Jožica Mršič iz Bršlina. Na poledeneli cesti Jo je zaneslo, nakar je avtomobil obstal prevrnjen na streho. Škodo 30 ocenili na 13.000 din. Lašče: navezana sta trčila 24. januarja je vozil Anton Bra-goš z Dvora proti Kočevju tovornjak s prikolico. Ker je bila poledica, ga je pomagal vleči s tovornjakom zasebni avtoprevoznik Stanislav Koblar iz Novega mesta. Na ovinku je Bragoševo vozilo zaneslo, da je potegnilo za seboj tudi Koblarjev tovornjak, zato sta vozili trčili, škode je bilo za okoli 2.000 din. Krška vas: zaradi nepazljivosti na bankino Zagrebčanka Dorica Benčič se je 23. januarja popoldne pe’jala z o-sebnim avtomobilom iz Ljubljane v Zagreb. Zaradi nepazljivosti je pri Krški vasi zapeljala na bankino, zadela opozorilno tablo in betonski smernik, zdr^snila ro nasipu in obstala na njivi. Poškodo-vilo sopotnico 2ivico Benčič so odpeljali v brežiško bolnišnico. Škodo so ocenili na 2.000 din. Radoviča: na ovinku v avtobus Jože Jereb iz Žužemberka, voznik avtobusa podjetja CSORJANCI, je vozil 22. januarja popoldne iz Ostriža proti Radoviči. Izza nepreglednega ovinka se je osebnim avtomobilom nemške registracije pripeljal Matija Mavrinec iz Črnomlja in se zaletele v avtobus. Škodo so ocenili na 2.000 din. Prevrnil se je v jarek 20 januarja ob 3. uri se je iz Brežic proU Bizeljskemu peljal z osebnim avtomobilom Ivan Smer. delj iz Trnja. V Bukošku je pripeljal naproti neznan vozmk osebnega avtomobila, vendar pred srečanjem ni zasenčil luči. Smer-delj je zato zapeljal na skrajni rob poledenele ceste, od koder ga je zaneslo na levo stran, da se je po nasipu prevrnil v jarek. Na avtomobilu je za okrog 3.000 din škode. Prikolica se je prevrnila 20. januarja popoldne se je iz Catešldh l^lic pripeljal s tovornjakom In prikolico E^lvard Plego iz Kopra. V križišču cest II. reda na Čatežu je obračal. Zapeljal Je na desni rob ceste, ki se je pod težo prikolice udrl. E*rikolica se je prevrnila. Nastalo je za okrog 7 tisoč din škode. Zavore niso delovale 22. januarja i>opoldne se je po Cesti prvih borcev v Brežicah peu Ijala z osebnim avtomobilom Ivanka Voglež iz Cmca. Pii tr> govini »živila« je hotela ustaviti, ker pa zavore niso delovale, je trčila v parkirani osebni avto Rudolfa Mrkocija iz Zaprešiča. Na vozilih je za okrog 500 din škode. Prekucljaj z avtomobilom 22. januarja popoldne se je proti Krškem peljal z osebnim avtomobilom Anton Cebulac iz Krškega. Ko Je pripeljal do naselja Kalce-Naklo, ga je na poledenelem ovinku zaneslo na levo stran, da se je prevrnil in obstal na kolesih. Na avtomobilu je za okrog 7 tisoč ddn škode. Nesreča v križišču 26. januarja popolde se je pripetila prometna nesreča na križišču v Podbočju. Voznik osebnega avtomobila Dragotin Košuta iz Zagreba je vozil iz Kostanjevice proti Podbočju. Na križišču ni upošteval desnega pravila, zato je trčdi v osebni avtomobil, ki ga je vozil Andrej 2ulič iz Ljubljane. Na 'vozilih je za okrog 1.800 din škode. Vožnja brez vozniškega dovoljenja 23. januarja popoldne se je pripetila promena nesreča na križišču Ceste prvih borcev in ITM-ce 21. maja v Brežicah. Po Cesti prvih borcev Je vozil mopedist Jože Žerjav iz Cerkelj. V križišču je zapeljal v Ulico 21. maja z neprimerno hitrostjo, zato ga je zaneslo na pločnik. Zadel je pešca Jožeta Jurišiča iz Brežic in ga laže poškodoval. Mopedist je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na poledeneli cesti ga je zaneslo Voznik osebnega avtomobila Jože Lojen iz Ljubljane se Je 19. januarja dopoldne peljal smeri Brežic proti Bizeljskemu. V gozdu Dobrava je naproti privozil voznik reševalnega avtomobila Vilibald Ricijaš iz Klanjca. Pri srečanju je Lojen nekoliko zavrl in zaradi poledenele ceste trčil v reševalni avtomobil. Pri tem se je reševalni avto prevrnil meter in rol globoko po nasipu. Na vozilih je za okrog 6.000 din škode. Prepozno sta se opazila 17. januarja dopoldne je voznik osebnega avtomobila Branko (3a-lič iz Pustega dola privozil po Obrtniški ulici v križišče s ce-to za Črnec. Iz leve strani je tedaj privozil voznik osebnega avtomobila Anton Kostanjšek Iz Cmca. Zaradi spolzke oeste je prišlo do trčenja. Podturn: nesreča med srečanjem 15. januarja popoldne sta se med srečanjem na cesti med Podturnom in KoSevsk’ml Poljanami zaletela tovornjak, ki ga je vozil Albin Progar, in osebni avtomobU voznika Joiteta Hutarja iz Sadlnjo vasi. škodo so ocenili na 900 din. ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din. UPRAVA LISTA DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: obCinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GSoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik; Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.260 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE; Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani