Tokrat ni uspeio Slovenski attetski k)ub je v četrtem koiu tekmovanja za avstrijski nogometni pokai včeraj pod-iege! ekipi iz Wattensa v streijanju enajstmetrovk s 3:4. Po 120-ih minutah je bi! izid 1:1, SAK pa je zapravi! vrsto !epih pri!ožnosti. Več o tekmi berite na 12. strani. vEsm CELOVEC SREDA 20. APR!L 1988 Letnik XLI!I. Štev. 16(2376) IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b. b. Zttstopnik ZSO ne bo soddova! v padamotlamem pododboru! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem iz protesta do vsebine iniciativnega predloga strank za spremembo dvojezičnega šolstva, ki je skoraj identičen ..koroškemu pedagoškemu modelu", in zaradi nominiranja predsednika koroškega „Heimat-diensta" dr. Feldnerja. torej predsednika organizacije, ki je iniciator kampanje proti dvojezični šoli na Koroškem, ne bo poslala svojega zastopnika v šolski parlamentarni pododbor! V posebni izjavi ZSO utemeljuje svojo odločitev tudi z argumentom, da ne more pristati na vlogo, da bodo koroški Slovenci ob KHD-ju postavljeni kot drugi ekstrem. ZSO pri tem tudi opozarja na dejstvo, da je KHD - prvič v drugi republiki - postal na parlamentarni ravni enakopraven partner v manjšinskih zadevah. Nadalj- ni argument proti udeležbi je tudi dejstvo, daje za izpolnjevanje pravic slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem pristojna zvezna vlada. ZSO zato zahteva nujen razgovor predstavnikov koroških Slovencev z zveznim kanclerjem dr. Vranitz-kim, saj je le-ta obljubil, da brez soglasja obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev ne bo sprejeta spremem- ba šolske ureditve. Kot smo izvedeli, pa bo Narodni svet v parlamentarnem pododboru, ki bo imel svojo sejo 28. aprila ob 13. uri na Dunaju, sodeloval. Glede vstopa v sosvet ZSO zastopa stališče, da naj bi bila odločitev sprejeta na občnem zboru ZSO. Sklepali naj bi na podlagi obvezujočega odgovora zvezne vlade, ki zagotavlja izvedbo zahtevanih točk iz memoranduma. S!ovo od dr. Frana ZwK!ra V triinosemdesetem letu je 14. aprila v Ljubljani umrl akademik prof. dr. Fran Zwitter, zaslužni profesor zgodovine in častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dr. Fran Zwitter je velik del svojega znanstvenega dela namenil tudi slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. O zaslugah pokojnega je na žalni seji Ljubljanske univerze preteklo soboto spregovoril dr. Marjan Sturm. Poudaril je, da je s svojimi študijami dal koroškim Slovencem konkretne napotke na narodnostnem, kulturnem in gospodarskem področju. Na pogrebu v Beli cerkvi na Dolenskem pa je pokojniku zapela tudi pevska skupina tz Šentprimoža. Dr. Fran Zwitter se je rodil 24. oktobra v Beli cerkvi. Na ljubljanski uni-verzijeleta 1928 diplomiral,leto kasneje pa doktoriral iz zgodovine. Leta 1937 je postal docent za občo zgodovino novega veka in bil aktiven vse do upokojitve leta 1957. V letih 1952 do 1954 je bil rektor, od 1954 do 1956 pa prorektor ljubljanske univerze. Koroški Slovenci smo ga za njegovo delo odlikovali z ..Drabosnja-kovim priznanjem". PREBEMTE na strani 2 Kdajbo stovenščina upoštevana v kmetijski zbornici 3 izjava Zveze stovenskih izsetjencev 4 Tovarno Obir je treba ohraniti 9 Vigredna koncerta v Kotmari vasi in Bitčovsu 5 Diese Woche im Stovenski vestnik 6 Dr. Janko Maite posta) predsednik ARGERegion-Kuttur 12 Seianke: možnost za vstop v državno A-tigo „Od!ičje Svobode" za dr. Franca Zvvittra Minuli četrtek so na letni konferenci Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelili ..Odličja Svobode", s katerim odlikujejo zaslužne kulturne delavce. Med dobitniki tega visokega odličja so bili tudi dr. Franci Zwitter (slika zgoraj) Janko Tol-majer st. in SPD ..Edinost" iz Pliberka. Obširnejše poročamo na 9. strani. Proces proti aktivistom je poskus kriminaiizacije nasprotnikov iočevanja! Državno tožilstvo je pred nekaj dnevi objavilo v koroških časopisih, da bodo morali dr. Mirko Messner, Lotte Wcinberger in Greti Hribernik zaradi „zasramo-vanja koroške himne" pred sodišče (zanimivo, da prizadetim tega osebno doslej niti še niso sporočili). Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je v razgovoru z našim listom poudaril, da pomeni ta napoved „napad na vse nasprotnike ločevanja, hkrati pa je tudi poskus oblasti, da bi kriminalizirale najaktivnejše člane komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem". ZSO takšno ravnanje odločno zavrača in izraža svojo solidarnost z obtoženimi. Sturm je tudi dejal: „Ob-tožene bomo podprli, tako pa bo mogoče tudi ob primeru teh procesov pokazati široki javnosti, kako oblasti ravnajo z zagovorniki skupnega dvojezičnega šolstva!" Kakor smo že poročali, nameravajo oblasti obsoditi imenovane aktiviste zaradi svojega nastopanja pri prireditvi „Nemškokoroška inkvizicija - scenski prikaz proti-manjšinske politike na Koroškem". Obsodbo zaradi „za-sramovanja deželne himne" je nenazadnje zahteval sam KHD in FP-Haider, očitno se tudi državnemu tožilstvu „mudi" izpolniti želje znanih najhujših nasprotnikov enakopravnosti koroških Slovencev v deželi. Kdaj bo kmetijska zbornica upoštevala slovenski jezik? Na občne??! z&ora Ko?*o^Ae A/z/e/gsAe zbornice gre/eAd /ede// v Ce/ovcu s/c/ zu.s/ogn/Ar/ AAug?!OJ/i ///žr/rzAoroJA/'/; A/z/e/??i zbornična .see/n/Ac; VaaAo Zwi//e?* a: dip/. u/ž. ^e/aa Doa?c/ opozori//? aa Ireaalao a^za^o^o/pvo ^i/M/?ci/'o zaradi aeapoA/r vaa/a s/oe e?/.s'Aej/// (ez/A/? Ao/ uradnega jez/Aa v oAvirn de/oea a/a la Izo^ražgva/ae Jcjat'aos7; KoroJAe A/?;e/g.sAe zbornice. IVAN 1 UKAN kot ju Slotenski \estmk že poročal, je Skupnost južno-koroških kmetov to vprašanje prvič sprožila že na občnem zboru zbornice lansko jesen, ko je vložila prošnjo za ustrezno podporo. Med obema občnima zboroma je prišlo do tozadevnih razgovorov zborničnih svetnikov Zwittra in Domeja s kompetentnimi funkcionarji Koroške kmetijske zbornice. Zwitter in Domej sta v tem času tudi pozvala vse v zbornici zastopane frakcije, da k temu vprašanju zavzamejo pozitivno stališče. V intervjuju za Slovenski vestnik je dipl. inž. Domej dejal, da bodo to vprašanje obravnavah že na prihodnji seji predsedstva Koroške kmetijske zbornice. Člani predsedstva bodo morali poleg predloga o financiranju izobraževalne dejavnosti za slovenske kmetice in kmete razpravljati tudi o predlogu Skupnosti južnokoroških kmetov, v katerem ta predlaga ustanovitev posebnega delovnega odbora v okviru zbornice, ki bi se ukvarjal z vsemi vprašanji v zvezi z izobraževanjem slovenskih kmetic in kmetov na južnem Koroškem. V tem odboru naj bi sodelovali slovenski strokovnjaki, Skupnost južnokoroških kmetov, ostale frakcije ter strokovnjaki iz kmetijske zbornice. Na vprašanje, če Skupnost južnokoioskth kmetov pričakuje pozitivno rešitev teh predlogov, pa je dipl inž. Stefan Domej odgovoril: „Važno je, da smo z našimi odločnimi zahtevami povzročili diskusijo o tem vprašanju. Mislim, da nas ne morejo popolnoma zavrniti in to predvsem zaradi dejstva, da sva dva zastopnika v najvišjem organu Koroške kmetijske zbornice in naju ne morejo kar takoobiti." Predsednik Deutschmann je v okviru razprave o zaključnem računu zbornice za leto 1987 zavzel tudi stališče do vprašanja slovenščine v Koroški kmetijski zbornici. Njegov odgovor je bil zanimiv vtoliko, ker je prvič - in to javno - ocenil zahtevo Skupnosti južnokoroških kmetov kot zahtevo po slovenski kmetijski zbornici na Koroškem." S tem pa je zahtevi po lastni slovenski izobraževalni instituciji, katere član naj bi bila zbornica, priznal primerno težo. Letni obračun Koroške kmetijske zbornice za lansko leto je bil sprejet soglasno. Prav tako pa je občni zbor sprejel tudi resolucijo, v kateri podpira prizadevanje Avstrije za pristop k Evropski skupnosti. Janko Zwitter je v razpravi o tej resoluciji izjavil, da se Skupnost južnokoroških kmetov načelno izreka za tak pristop, da pa bo potrebno skleniti vrsto regionalnih pogodb. Posebno je Zwitter poudaril, da mora biti eden izmed bistvenih pogojev za tako vključitev poseben regionalni razvojni program za južnokoroško regijo, ki bi ji moral omogočati nove gospodarske perspektive in zagotoviti uspešen razvoj tudi majhnim in srednjim kmetijam. Obenem pa bi to moral biti tudi program, ki bi bil tesno povezan z nadaljnim gospodarskim razvojem te regije in bi s tem zagotovil tudi naseljenost in razvoj južnokoroških občin. To bi moralo veljati predvsem za obrobna območja. Pot za dosego teh ciljev je gotovo težka in povezana s številnimi ovirami, ni pa rečeno, da je - dolgoročno gledano - neprehodna. Slovenska narodnostna skupnost na Koroškem se nahaja pred izredno važnimi odločitvami (šolstvo, vstop v sosvet itd.), ki bodo bistveno vplivali na nadaljni razvoj koroških Slovencev. V ta namen Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sklicuje krajevne sestanke, na katerih bomo obrav navali sledeče točke: # aktualna narod-nopolitična vprašanja na Koroškem (šolstvu, zakon o narodnih skupinah. sosvet) # občni /bor Zveze slovenskih organizacij # južnokoroška gospodarska situacija Sestanki bodo: 21. aprila ob 20. uti Celovec - Mladinski dom (Mikschallee 4) 23. aprila ob2t). uti Straja vas -Gostilna ZtvittcrnaVratah Udeležite se krajev-nih sestankov Zveze slovenskih organizacij na Koroškcmv čim večjem številu. Vsi [vrisr-čno vabljeni! Obisk z daijnega severa Pretek// teden je skupina profesogev /n študentov un/t/erze t/ Tromsou (Norveška) pod t/odstt/om Roberta M/n/cda (drug/ z /eve) ob/ska/a Koroško /n se seznan/ta s prob/em/ koroških S/o vencev. Po/eg /z/eta vZ/7/sko /n Kana/sko do//no /n obiska S/ovenskega znanstvenega inštituta so gosti iz dai/nega severa obiskati tud/ uredništvo „S/ovenskega vestnika". SMa* Pasferk ..Domus slovenica" Številni člani slovenske kolonije na Dunaju — od zdomcev do koroških Slovencev - in posamezni zastopniki dunajskega gospodarskega in kulturnega življenja, med njimi zlasti zastopniki Avstrijske gospodarske zbornice in tudi bivši direktor dunajske Albertine dvorni svetnik Koschatzky, so se zbrali ob otvoritvi slovenske gospodarsko-kulturne ustanove v srcu Dunaja z imenom „Domus slovenica." „Domus slovenica", naseljen v zavidljivem poslopju Plankengasse 4 v prvem dunajskem okraju, naj služi po besedah ravnatelja Otmarja Kotnika kot gospo- darsko in kulturno predstavništvo SR Slovenije v avstrijski prestolnici. Ob navzočnosti jugoslovanskega veleposlanika v Avstriji Krstiča je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc v svojih otvoritvenih stavkih še posebej poudaril sožitje med slovenskim gospodarstvom in kulturo, ki naj se odraža prav v dunajskem „Domus slovenica", ki naj ne služi samo gospodarskim potrebam, temveč naj postane tudi dom slovenske kulture na Dunaju, kar že sedaj opravlja z razstavo sodobne slovenske grafike. Franci Zwittcr Pustiti živeti je premalo di FR \NG1 Z\\ t l U R Zc sam naslov u.ik.i/uic. da avtor ne našteva samo zgodovinska in aktualno-politična dejstva, marveč se angažirano loteva dolžnosti po informiranju. V predgovoru poudarja, da je doslej sicer izšlo mnogo publikacij na temo aktualnih problemov manjšin v Avstriji, da pa doslej manjka obširen pregled zgodovine in trenutnih vprašanj vseh v Avstriji živečih narodnih skupnosti, pa bodisi so te zajete v Avstrijski državni pogodbi (kot Slovenci in Hrvati) ali pa ne (kot Madžari in Čehi ter Slovaki) ali pa sc jim sploh odreka status „narodnih skupnosti" (kakor Romom in Sintom-v ohčcvttlncm jeziku torej Ciganom pa tudi Židom). V svoji knjigi Hcnkc obravnava manjšinsko problematiko naštetih narodnih skupnosti od časa nastanka prve republike do današnjih dni. Ob tem se spušča tudi v tozadevne politične polemike, ne da bi jih osebno ovrednotil, saj so razgledanemu bralcu razumijivc same zase, tudi če niso komentirane. Avtor v svoji študiji poudarja, da je manjšinski vprašanje zadeva cele Avstrije, in ga ne gre prepuščati v reševanje manjšinam samim ali pa Kot je .S7ove?;.\Ai ves//;/A poročni že v prejš/gi š/ev;7Ai. (e n/; trgu novopnb/iAaega o //;///g'šinsAen; vpraša/g; / e A v.s/r;/;. Njen or/or, .sodeA/vet' uv.s/rg.sAe rud/o/e/et izge. Kco/i/oid /ier/Ac /o je av.s/rg.sAi (uvno.s/i gred.s/uvd na /is A o e/// Ao?:/errnri v danu/-xAi Coucord/7. K/g'igo z ////d o/;:Leben d/.ssen i.s/nirb/graug - A7inderbri/en d/ C?.y/errr< /// (T/rs/di ž/t e/i /ti doro/j - n/a/g-.šine v /1 v.s/rgi) je /zdud/ za/ožba Nrr/nuyr K .Sri/rr/u;/. samooklicanim čuvarjem domovine. Da hi bila knjiga čimbolj verodostojna in izvirna, je avtor pritegni) k sodelovanju tudi predstavnike prizadetih manjšin: od Siovcncev sta sodeiovala prejšnji glavni urednik našega lista Rado Janežič in dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, Herbert Gassncr je zastopal Hrvate, Ludwig Szcbč-rcnyi Madžare, Franc Anton Huchal Čehe iti Slovake, Erika Thurncr Cigane, Žide pa Paul Grosz. V samostojnih prispevkih razglabljajo o manjšinskem vprašanju mednarodni pravnik Fclix Ermacora, nekdanji zunanji minister Karl Gruber, bivši kancler Bruno Krcisky ter potitologAntonPciinka. Pustiti živeti nc zadostuje, jc bilo tudi skupno geslo avtorjev oh predstavitvi Hcnkcjcvc knjige. Fc!ix Ermacora, mandatar avstrijske ljudske stranke, je z obžalovanjem poudaril, da se pri povprečnemu Avs- trijcu združujejo predsodki proti manjšinam z nezanimanjem za njihova vprašanja. Ugotovil je. da zgodovina zadnjih desetletij dokazuje, da v bistvu manjšinam naklonjeni dunajski ccntrttii obeh vciikih strank praviioma nc moreta uvcijaviti svojih stališč napram deželnima strankinima vodstvoma, kar otežkoča, če nc celo onemogoča manjšini naklonjeno in demokratično rešitev narodnostnih vprašanj. Podobno, vendar konkretneje, sc je izrazi! V. Inzko, kije še zlasti opozorilni koroško šolsko vprašanje: menit je, da Slovenci slej ko prej verjamejo obljubam kanclerja Vra-nitzkega, češ da nc bo prišlo do spremembe dvojezičnega šolstva brez ati proti voiji koroški)) Slovencev. Hkrati je poudaril in razložil lojalnost koroških Slovencev do avstrijske republike. Podobno se je izrazih) tudi Erika Fhurner. kije Vrattitzki-jev govor 12. marca t l v La- ckenbaehu, kjer je bilo koncentracijsko taborišče za avstrijske Cigane, ovrednotila za poštenega, vendar je pravilno ugotovila, da morajo lepim besedam slediti dejanja. Herbert Gassncr jc pozdravil odločitev Avstrijskega ustavnega sodišča v prid obveznega hrvaškega uradnega jezika v dvojezičnih gradiščanskih občinah. toda hkrati opozoril, da vse pravice, ki so jih dosegli gradiščanski Hrvati, niso kar samoumevne, ampak rezultat njihove samostojne in neprc-nehne borbe. Za pozabljene manjšine v Avstriji, ki niso zajete v Avstrijski državni pogodbi, za Madžare na Gradiščanskem in za Čehe ter Slovake na Dunaju, pa je Ludwig Szcbcrenyi našel posrečeno primero: Če sc Slovenec Inzko in Hrvat Gassncr v Avstriji čutita drugorazredna, kar brez dvoma drži, se čutim jaz tretjerazrednega, ker nimam niti ustavnopravnih pravic, ki hi jih lahko zahteval. Joda nočem hiti kot črnce v Južni Afriki, niarveč kot Južni Tirolec v Italiji, kajti tako iti bi) provorazreden ali cnakopra-voi državljan. Knjigo ..Leben lassen ist nicht genug", dobite tudi v knjigarni ..Naša knjiga" v Pau-ktschgassc v Celovcu. Seja Zveze slovenskih izseljencev „Zahtevamo osrednji spomenik za žrtve fašizma v Celovcu!" Na .s'vo/7 sc;/ <7a^ 74. aprt/a 79^ o<77>or .s7rtvca.s7c//; ,s/7/*cy77 na^/e<7a;o izjavo.* Zbrali smo se za obletnico dneva, ko so nacisti z množičnim izseljevanjem začeli uresničevati že davno prej pripravljene načrte za Iztrebljanje koroških Slovencev. Spomniti smo se trpljenja in boja našega ljudstva v dobi nacistične strahovlade, spregovorili pa smo tudi o današnjih dogodkih in razvoju v deželi in državi v zvezi z letošnjo 50. obletnico nacistične zasedbe Avstrije. Poudarjamo, da so bile žrtve genocidne politike nacizma predvsem manjšine in še posebej koroški Slovenci. Bivši slovenski izseljenci smo s svojim trpljenjem kakor koroški partizani s svojim oboroženim bojem bistveno prispevali k osvoboditvi domovine. Na ta prispevek se je Avstrija pri povojnih pogajanjih za državno pogodbo izrecno sklicevala in ga razlagala kot izpolnitev tozadevne zahteve iz Moskove deklaracije, da mora Avstrija tudi sama doprinesti za svojo osvoboditev. Zato bi bilo pričakovati, da bo Avstrija, ki se sklicuje, da je bila prva žrtev Hitlerjeve napadalne politike, dosledno izkoreninila sledove nacizma in njegove miselnosti in da se bo oddolžila žrtvam nacističnega nasilja. S tem mislimo predvsem tudi na potrebno političnomoralno poravnavo škode, ko so jo zaradi preganjanja utrpele narodnostne manšine, in sicer z uvedbo takih zakonskih in družbenih pogojev, da bi se lahko brez strahu za svoj nadaljnji obstoj enakopravno uveljavljale in razvijale na vseh področjih življenja. Toda nasprotno moramo v letu, ko obhajamo 50. obletnico nacistične zasedbe, z zaskrbljenostjo ugotoviti, da je nacistična preteklost v Avstriji še vedno zelo močno zakoreninjena. Dnevno smo priče dogodkom, ki spominjajo na nepremagano preteklost in mečejo sence na ugled naše države v demokratičnem svetu. Sam zvezni predsednik VValdheim je zaradi današnjega odnosa do svoje vloge med drugo svetovno vojno čedalje hujše breme in zato je razumljiva in upravičena zahteva po njegovem odstopu. Množijo se primeri odkritega neonacizma, antisemitizma, nestrpnosti napram narodnostnim skupinam in sovraštva do tujcev. Ne nazadnje pa zaskrbljuje tudi prodiranje nemškega kapitala v avstrijsko gospodarstvo ter siljenje Avstrije v Evropsko skupnost 'n s tem vsaj posredno povezavo z Nemčijo. Vse to opo- zarja na podoben razvoj, ki je pred 50 leti zbrisal Avstrijo z zemljevida. Posebno nevarno se to kaže na Koroškem, kjer se tudi v uradnih krogih vedno bolj uveljavlja kontinuiteta nemškonacionalne politike proti Slovencem. Nabrezpri-meren cinizem meji prizadevanje koroških strank,.da bi prav v spominskem letu 1988 izpeljali šolsko ločevanje in s tem na narodnostno mešanem ozemlju južne Koroške namesto zbliževanja in šožitja uresničili rasistično segregacijo, kakor so jo nekoč nacisti izvajali proti Židom. Nepreslišni so glasovi, da bi se ločevanje, potem ko bo doseženo na področju šolstva, kmalu preneslo tudi na cerkev in na druga področja ter se nadaljevalo do izrinjenja Slovencev. Razvoj okoli tovarne „Obir" je le najnovejši primer, kako se na Koroškem uporabljajo dvojna merila tudi v gospodarstvu. Višek nestrpnosti pa je nedvomno zahteva nemških nacionalistov, da je v Celovcu treba postaviti spomenik takoime-novanim „odvedencem" in da je tudi tem ljudem treba priznati „častni dar", ki ga je avstrijski parlament ob 50. obletnici nacistične zasedbe sklenit za žrtve nacističnega nasilja in borce proti fašizmu. Bivši slovenski izseljenci z vso odločnostjo protestiramo proti tej nakani, v kateri vidimo odkrito provokacijo s strani tistih krogov, ki bi hoteli rehabilitirati nacizem in njegova zločinska dejanja. Znano in dokazano je, da je bilo med takoimenovanimi „odvedenci" veliko organiziranih in celo ilegalnih nacistov ter posrednih in neposrednih sodelavcev pri preganjanju koroških Slovencev. Zahteva po spomeniku in nagradi za take ljudi pomeni žalitev žrtev nacizma in protifašističnih borcev ter vse demokratične javnosti. Zato pozivamo pristojne dejavnike v deželi in državi, da nedvoumno zavrnejo taka izzivanja, ki nasprotujejo protifašističnemu duhu in določilom Avstrijske državne pogodbe ter nevarno bremenijo ugled Avstrije tudi v mednarodni javnosti. Obenem pa se bivši slovenski izseljenci pridružujemo zahtevi, da se mora Koroška z osrednjim spomenikom v deželnem glavnem mestu Celovcu dostojno oddolžiti vsem tistim, ki so s svojim bojem in trpljenjem doprinesli k zmagi nad naci-fašizmom in s tem k osvoboditvi in ponovni vzpostavitvi neodvisne demokratične Avstrije." Sporazum podpisan! ŽENEVA. V prisotnosti zunanjih ministrov ZDA in SZ je bi) pretekti teden podpisan sporazum o Afganistanu. Umik se bo pričet 15. maja [etos in bo traja) do februarja 1989. ZRN: S tqjci hudo, brez pjih še huje MARJAN SEDMAK BONN, aprila - V Zvcznt republiki Nemčiji živi 4,7 milijona tujcev, od tega 42 odstotkov zaposlenih. Delež tujcev v celotnem številu zaposlenih je leta 1973 dosegel rekordnih dvanajst odstotkov. Ko je zahodnonemška vlada konec jeseni istega leta uvedla zaporo za zaposlovanje tujcev, je to storila v času, ko je bil trg delovne sile v ZRN zavoljo naftne in siceršnje krize prenasičen, ter z željo, da bi se odvečni delavci vrnili domov. Danes ocenjujejo, da je bil to udarec v prazno: res je sicer, da se je delež tuje delovne sile zmanjšal na okoli deset odstotkov zaposlenega prebivalstva, toda hkrati se je povečalo število njihovih družinskih članov, s tako spremenjeno sestavo pa je ta delovna sila vse manj pripravljena biti le začasna. Povprečna doba „začasnega" bivanja v ZRN že presega deset let, v tem času se je Ze več kot 600.000 podpisov! PRAGA. Peticijo za svobodo do veroizpovedi na Češkoslovaškem je do zdaj podpisalo že več kot bdO.OOd ljudi. Kotjeznano,jcprišlov okviru te podpisne akcije pred kratkim v Bratislavi do množične demonstracije, v katero je posegla policija. Aretiranih je bilo nekaj sto ljudi, med njimi menda tudi časnikarji iz zapadnih držav. Podpisna akcija se nadaljuje. rodila že druga in celo tretja generacija zdomcev, z vsem tem pa se povečujejo tudi socialne obveznosti ZRN do „gostujočih" delavcev in njihovih družin. Dejstvo je, da so pri novačenju delovne sile sodelovale tudi zahodnonemške oblasti. Prvi sporazum, ki je omogočal nabiranje delavcev na tujem, je bil leta 1955 sklenjen z Italijo; v začetku šestdesetih let so sledile Španija, Grčija in Turčija ter leta 1968 tudi Jugoslavija. Bilo je predvideno, da gre za začasno delo v skladu s potrebami zahodnonemškega gospodarstva, ali drugače povedano: tuji delavci naj ostanejo dokler jih zahodnonemška industrija potrebuje, potem pa naj se vrnejo domov. Čeprav se je ta začasnost zelo podaljšala, pa bonska politika vztraja pri dveh podmenah. Prva je, da ZRN ni „pri-selitvena dežela" (kot ZDA, Kanada ali Avstralija), druga pa je že omenjena teza, da je usoda tujih delavcev odvisna od potreb gospodarstva. Janez Stanovnik (stika) je bii izvoijen za novega predsednika Predsedstva Sociaiistične repu-biike Siovenije. Tako Stanovnik kot tudi novi čian predsedstva dr. Janko Pieterski sta pri giasovanju dobita potrebno večino. Oba bosta razgia-šena za nosiica teh funkcij 6. maja ietos na zasedanju vseh treh zborov repubii-ške skup&čine Siovenije. Dovoljenje za delo in pa dovoljenje za bivanje sta dva tradicionalna inštrumenta za uravnavanje dotoka tuje delovne sile. Te je ta hip preveč, toda že v začetku prihodnjega desetletja bo že tako majhen prirastek zahodnonemškega prebivalstva zaradi kontracepcijskih tablet- doživel še en udarec. Predlog novega zakona o tujcih, ki naj bi tičal v predalu pisalne mize notranjega ministra, „ultra" konservativca Zimmermanna, naj bi prišel v politično razpravo šele po poletnih počitnicah, vendar pa je že zdaj predmet vse ostrejših polemik. Različne ukrepe, ki zadevajo pravice tujih delavcev do bivanja v ZRN, je Zimmermann zastavil tako, da po eni strani pospešujejo njihovo asimilacijo, po drugi strani pa omogočajo, da jih ZRN po potrebi brez posebnih ceremonij pošilja domov. Liberalna FDP se nadvse strinja z izhodiščem, po katerem naj bo dotok tujih delavcev v skladu s potrebami gospodarstva, vendar pa morata biti pravna varnost in enakost vseh delavcev prav tako med temeljnimi postavkami, ki jih mora po njenem mnenju vsebovati zakonodaja o tujcih. Posebej še, ker naj bi leta v predlagani obliki veljala predvsem za državljane držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Razhajanje med Zimmermannom (CSU) in liberalci ni nepomembno, opazovalci pa napovedujejo, da bo ravno zakon o tujcih ena izmed pomembnih točk letošnjega ..poletnega teatra", ko se med počitnicami vlade in parlamenta politiki najraje obdelujejo preko časnikov. iViandeia v zaporu dipiomirai iz prava? HARARE. !z Pretorie prihaja dokaj nenavadna vest: voditelj osvobodilnega gibanja Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) Nelson Mandela, ki je 26 let v zaporih rasističnega južnoafriškega režima, bo kmalu diplomirani pravnik. To je prejšnji teden sporočil njegov profesor Marinus Waitcher z univerze Južne Afrike, ki je dodal: ..Mandela je bil izreden študent in zelo konsekventen!" Nelson Mandela je bil - preden je bil obsojen na dosmrtno ječo - advokat pripravnik v Johannesburgu. J. Stanovnik izvoijen! Obir je treba ohraniti - Stečaj za Magdalen? Hočejo po/////t/ on/č/f; ce/o reg jo ? ANDRF.T MOHAR ,. 1 ovarna celuloze v Mag-dalenu naj prijavi stečaj, kakor morajo to v našem gospodarskem sistemu storiti vsa podjetja, ki so v enakem položaju!" To je zahteval direktor tovarne Obir na Rebrci dipl. inž. Feliks Wie-ser, potem ko sta finančni referent Erwin Friihbauer in tehnični direktor Obirja dr. Karl Heinz Haller predstavila tisku študijo o situaciji celulozne industrije na Koroškem. V študiji namreč Haller in strokovnjaki Ekono iz Finske ugotavljajo, daje imela belja-ška tovarna v mesecu januarju 10 milijonov šilingov izgube. Iz študije je tudi razvidno, da za tovarno celuloze v Mag-dalenu dejansko ni gospodarske rešitve. Prav tega dejstva pa deželni finančni referent Friihbauer „noče" uvideti, saj gre predvsem za njegovo politično odgovornost. Beljaška tovarna je namreč doslej dobila že precej preko milijarde šilingov podpore, pri čemer je treba ugotoviti, da bi jo potrebovala, če bi hotela povečati svojo produkcijo na 95.000 ton celuloze na leto, najmanj še skoraj 500 milijo- nov. Toda Haller je ugotovil, da tudi ta količina ne bi zagotovila pozitivnega delovanja tovarne. Tako se torej - če sledimo študiji - ponuja Magdalenu rešitev le, če bi v Beljaku postavili še papirnico, zato pa bi morali povečati proizvodnjo celuloze na minimalno 150.000 ton letno, papirnica pa bi morala proizvajati vsaj 100.000 ton papirja. Taka rešitev pa bi stala najmanj dodatnih 3,5 milijarde, v dokončni izgraditvi pa skoraj pet milijard. Poleg tega pa ni zagotovljeno, kdo bi papirnico sploh prevzel, saj dežela tega ne namerava storiti, konkretnega interesenta pa tudi Friihbauer ni mogel imenovati. Že iz teh številk je razvidno, da stoji Fruhbauerju in njegovim zagovornikom v zvezi z Magdalenom voda do grla. Socialdemokratom gre za reševanje ugleda (strankinega in Frtihbauerjevega). Pri tem skušajo celo prepotentno zanikati vsa negativna dejstva. Tako npr. za Friih-bauerja na tiskovni konferenci ni bilo pomembno, da še vedno niso razčiščene lastniške razmere Magdalena (razsodišče zdaj preverja zadevo s Papstom). da ustvarja tovarna vsak mesec višje izgube, ter da javne podpore preraščajo v astronomske številke. Obratno: Friih-bauer je celo skušal napačno razlagati podatke iz študije, s tem pa potisniti Hallerja v vrste tistih, ki jim je pri srcu ukinitev tovarne na Rebrci. Tako je moral dr. Haller pri tiskovni konferenci dosti njegovih izjav popraviti, predvsem pa je poudaril, da zanj z gospodarskega vidika ni argumenta za to, da bi morali tovarno Obir ob rešitvi Magdalena zapreti. Haller je izpostavil, da ima Beljak sicer res ugodnejše prometne zveze, zato pa ima tovarna na Rebrici zagotovljen odkup celuloze - in to za daljši čas. Zato je tudi napovedal, da se bo skupno z vsemi prizadetimi v kapelski regiji boril za obstoj „svoje" tovarne. Tudi direktor Obirja dipl. inž. Feliks Wieser je ostro kritiziral Fruhbauerjeve poskuse napačne interpretacije študije in dejal: „Poslužil se je le tistih argumentov, ki bi utegnili koristiti Magdalenu. S tem pa je spravil v napačno luč tudi dr. Hallerja. Wieser pa se je izrekel tudi proti poskusom deželne vlade (Wagner in Friihbauer), da bi odgovornost za Obir zvalili na lastnike, se pravi na Slovenijo papir. „Dežela ostaja slej ko prej obvezana, da na politični ravni skrbi za enake razvojne možnosti v vseh predelih. Zato bo sklep deželne vlade o nadaljnji usodi Obirja tudi politična odločitev." Tudi generalna skupščina Obirjevih družabnikov je obravnavala nastalo situacijo po spremembi zakona o podpori tovarnam iz sklada vod- nega gospodarstva. Skupščina je pooblastila vodstvo Obirja, da izdela nov načrt financiranja za rebrško tovarno, pri čemer gre predvsem za to, da bi tovarna zvišala lastni kapital za sanacijski in razvojni projekt. S tem pa se seveda politična obveznost dežele in države ne bi spremenila - da dobi Obir pomoč tudi iz javnih sredstev, bo potrebna politična odločitev. c//p/. /nž. Fe//ks M7eser dr. Kar/ He/nz Ha//er l/s/ pr/za de// /z kape/ske reg/je se še naprej bor/jo za obs/o; Ob/ga J '.4-1 ' W vStU! Simpozij o ,,ansh!su" pod zornim kotom man jšin 1/ob/a SZ/ dr. A. Ma//e /n ce/ovšk/ rek/or dr. Hod/. Na znanstvenem srečanju „An-šlus" in manjšine v Avstriji - priredila sta ga Slovenski znanstveni inštitut in Inštitut za sodobno zgodovino na celovški univerzi -so predavatelji po eni strani osve-tili „anšlus" v vseslovenskem pogledu, po drugi strani pa nakazali razlike in podobnosti usode manjšin v Avstriji. V pozdravnem govoru je rektor dr. Cunther Hodi poudaril prizadevanja univerze za avstrijske narodne skupnosti. Del teh prizadevanj je tudi znanstveno srečanje, ki je posvetilo pozornost tonu vidiku..an-šlusa", ki bi sicer ne prišel do izraza. Vodja SZ1 dr. Avguštin Malic pa je opozoril na načrtno izbrana dnevasimpozija. Pred461eti, 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacisti izselili najzavednejše slovenske družine. Univ. prof. dr. Morst Seidlerje s primeri iz sedanjosti opozoril na nove nevarnosti nacistične rasne teorije. Le-ta se še vedno pojavlja v šolskih učbenikih in leksikonih - še vedno je namreč govora o nordijski rasi. Da oblast celo podpira obujanje te miselnosti, potrjuje & 2 statut;) stranke Natio-nalfreiheitliche Aktion. ki je bila ustanovljena na Koroškem. Stranka navaja za cilj ..ohranitev biološke substance nemškega naroda". Nadalje so prvi d;m spregovorili še prof. Tone Ferenc, dr. Teodor Domej. dr. Avguštin Malic, dr. Avgust Walzl in mag. Helga Emhacher. Da so nacisti smatrati koroške Slovence za svoje sovražnike, potrjujejo zelo natančna mesečna situacijska poročila žandannerij-skih postaj velikovškega okraja. Dr. Malte jih je namreč pregledal za čas od januarja 1940 do avgusta 1942. Natančno opazovanje Slovencev je bila posledica strahu pred uporom. Drugi dan simpozija so preda-vali dr. France Ferenc, docent dr. JankoPrunk. Milan Pahor, rlr. Michael John, dr. Herbert Gas-sner, mag. Gerhard Haumgar-tnerin dr. Robert Knight. Slednji je ponazoril, kako sc je povojna Avstrija v vlogi žrtve okoriščala. Posledica dvojne morale-na eni strani pojmovanje prve žrtve po Londonski deklaraciji iz leta 1943, na drugi strani nenehno zavlačevanje poravnave škode- je, dado danes ni dokončno poravnana škoda, ker je pr'šh) eto soglasja interesnih potreb. Takšno jc torej pojmovanje o poravnavi škode. Predavatelji so obravnavali anšhtszrazličnih vidikov. Vsiprispcvkibodoizšlivpubli kaciji meseca maja. Stala bo 140 šilingov, naročite pa jo pri SZL Prirediteljem simpozija bi želeli več pozornosti s strani občinstva. MihaPasterk SLOVENSKI VESTNIK D!ESE WOCHE !M Die Seite tur unscrc deutschsprachigcn Lcser/inncn Schu!frage: Zentra!verband entsendet keinen Vertreter in den par!amentarischen AusschuB Der Zenfra/ver&ttnt/ s/oue/rAe/ter OrganMaf/ottert m Ddr^te/; u/rr/ ZM c/gr /M/* 2d. Apr// /w Par/amen/ m W/ert e/M&erM/eneM ^//zMng r/e.s par/amettfarMc/tett U/;teraM.s-.sc'/nc/tg.s zttr //g/;ccc;c//;cc?g c/gr Pe/orrrt c/e.s' M/nr/er/te/fert-.sc/;cc/rce.serrs /n AAr/ite/; &e/r;er; Ver/re/er ett/yenr/en/ Rettung fur Obir ist notwendig! Weiterhin ist die Bevolke-rung rund um Eisenkappel/-Železna Kapia iiber die Zell-stoffdiskussion in Karnten besorgt. Nach Vortage der von Dr. Haller und der finni-schen Firma Ekono ersteiiten Studie versuchte LHStv. Er-win Fruhbauer nur die fiir Magdaien (und ihn) positiven Seiten hervorzustreichen. Tatsache aber ist, daB Magdalen zusatzlich zu den bisher gewahrten 1,114 Milliarden Schilling noch zumindest 500 Millionen benotigen wird. „Und trotzdem ist eine Wirt-schaftlichkeit nicht garan-tiert", sagte dazu Dr. Haller. Die Variante, in Villach auch noch eine Papiermaschi-ne anzuschlieBen, wiirde zu-satzliche 4,5 Milliarden kosten, wobei noch kein Inter-essent fiir die Papiermaschine aufgetreten ist. Beziiglich Rechberg mein-te Dr. Haller, daB eine Lo-sung fiir Magdalen nicht das Aus fiir Obir bedeuten miiB-te. Er jedenfalls wolle fiir die Erhaltung des Werkes Obir, das langfristig den Absatz des Zellstoffes garantiert hat, kiimpfen. Obir-Direktor Feliks Wie-ser forderte dieser Tage den Konkurs fiir Magdalen („wie das eben in unserem Wirt-schaftssystem normal ist"), und fiir Rechberg beauftragte die Vollversammlung des Aktionare die Betriebslei-tung mit der Erstellung eines neuen Finanzierungskonzep-tes, demzufolge 400 Millio-nen mehr an Eigenkapital eingebracht werden sollten. KZ-Verband: Busfahrt nach Mauthausen Wie jedes Jahr, finden auch heuer im Mai Gedenk-feiern zur Befreiung Oster-reichs im ehcmaligen Kon-zentrationslager Mauthausen statt. An dicsem nehmen neben Vertretern der oster-reichischen Bundesregie-rung, in diesem Jahr wird Bundeskanzler Vranitzky die Festrcde halten, viele ehcma-lige Haftlinge des KZ-Maut-hausen und sciner Nebenla-ger aus allen Liindern Euro-pas, sowic aus allen politi-schcn und religiisen Lagern tcil. Als Besondcrheit zum Gedenkjahr 1988 wird der be-kanntc griechische Kiinstler und Antifaschist Mikis Thco-dorakiscin Konzert geben. Auch der KZ-Vcrband Karnten fiihrt aus diesem An-laB eine Busfahrt zu den Ge-denkfeicrliclikeitcn durch. Dicse findet am 14. bis 15. Mai 1988 statt und kostet 350 Schilling (inkl. Busfahrt, Halbpcnsion im Parkhotc! in Bad Hall). Niihere Infornra-tionen und Anmeldungcn kdnncn bis 3. Mai bcini KZ-Vcrband Karnten, Siidbahn-giirtcl 24, 9020 Kiagcnfurt, Tet.: 0403/32-210 cingcholt bzw. gemacht werden. In der Begriindung fiir die-se Entscheidung wird seitens des Zentralverbandes slowe-nischer Organisationen ange-fiihrt, daB die Nichtbeschik-kung aus Protest gegen den Inhalt des Drei-Parteien-Ini-tiativantrages, der mit dem „Karntner Padagogenmo-dell" fast ident ist, sovic die Nominierung des Obmannes des „Kiirntner Heimatdien-stes", also jener deutschna-tionalen Organisation, die die Kampagne gegen die zvveisprachige Schule in Karnten initiert hat, erfolgt. Vom Zentralverband wird in diesem Zusammenhang auch darauf aufmerksam gemacht. daB mit der Nominierung des KHD-Obmannes erstmals in der Zweiten Republik der KHD auf parlamentarischer Ebene als gleichberechtigter Der Verband der s!oweni-schen Ausgesiedelten in Karnten forderte auf seiner letzten Sitzung ein zentrales Denkmal fiir die Opfer des Faschismus in Klagenfurt, mit welchem das offizielle Karnten in gebtihrender Form und Art ali jener geden-ken wtirde, die mit ihrem Kampf und ihrem Leiden zum Sieg iiber den Faschismus und damit zur Befreiung und Wiedererrichtung des unabhiingigen demokrati-schen Osterreich beigetragen haben. Entschieden protestierte der Verband der s!oweni-schen Ausgesiedelten gegen Bestrebungen, in Klagenfurt ein Denkmal fiir „Ver-schlcppte" zu errichten, da Im Zuge der Debatte iiber den RechnungsabschluB der Kammer fiir Land- und Forst-wirtschaft in Karnten forder-ten die bcidcn Vertreter der Skupnost južnokoroških kmetov/Gemeinschaft der Sudkarntncr Baucrn, Dipl-!ng. Štefan Domej und Janko Zwittcr,erneutdieAncrkcn-nung der slowenischen Spra-che als Amtsprache in dieser Institution. Partner in Minderheitenfra-gen anerkannt wurde. Uber-dies seien die Weichen fiir eine Trennung der Schiiler nach sprachlichen Kriterien von den Parteien bereits ge-stellt, so daB es keine Veran-lassung gebe, als Staffage zu dienen. Seitens des Zentralverbandes wird weiters betont, daB fiir die Erfiillung der Volks-gruppenrechte bzw. den Artikel 7 des Staatsvertrages die osterreichische Bundesregie-rung zustiindig ist. Aus diesem Grunde fordert der Zentralverband eine ehestmogli-che Aussprache zwischen Bundeskanzler Dr. Vranitz-ky, und den Vertretern der Karntner Slowenen. Wie be-kannt, hatte Vranitzky das Versprechen abgegeben, daB bekannt und erwiesen sei, daB sich unter den sogenann-ten „Verschlepptcn" eine groBe Anzahl \ on organisier-ten und sogar illegalen Nazis, sowie direkter und indirekter Betciligte an der Verfolgung der Karntner Slowenen be-funden haben. Die Forde-rung fiir ein Denkmal fiir sol-che Leute stelle eine Beleidi-gung aller Opfer des Nazis-mus, der Freiheitskiimpfer, und fur die gesamte demo-kratische Offentlichkeit dar. In der vom Verband verof-fentlichten Erkliirung wird ferner die geplante Trennung von Schiilern nach sprachlichen Kriterien an den Siid-kiirntner Schulen als „bei-spielloser Zynismus" im Gedenkjahr 1988 bezeichnct. Domej und Zwitter erkliir-ten dabei, daB die Nichtbe-achtung der slowenischen Sprache eine fiir sie und die slowenische Volksgruppe in Karnten nicht zu akzeptie-rende Situation darstelle und seitens der Landwirtschafts-kammet' eine Anerkennung des Slowenischen zu erfolgen habe. Die beiden Vertreter urgierten in diesem Zusammenhang auch Mittel fiir die Aus- und Weiterbildung von es keine Schulreform in Karnten ohne dem Einver-standnis der beiden sloweni-schen Zentralorganisationen geben werde. Wie kurz vor Redaktions-schluB bekannt wurde, wird die zweite Slowenenorganisa-tion, der Rat der Karntner Slowenen, einen Vertreter in den pariamentarischen Un-terausschuB entsenden. Kiirzlich fand in Klagenfurt ein weiteres Koordina-tionstreffen der Karntner !n-itiative gegen das Atomkraft-werk Krško statt. Landes-hauptmann Wagner wurde dabei aufgefodert, beim nachsten Treffen der Landes-hauptleute/Vorgespriiche mit Das „Uberparteiliche Ko-mitee zur Verteidigung der zweisprachigen Schule" zeig-te sich in einer Presse-Erkla-rung entsetzt iiber die Zu-sammensetzung des pariamentarischen Unteraus-schusses des Schulausschus-ses, in dem iiber die „letzten Fragen" des Gesetzesantra-ges zur Neuregelung des Min-derheitenschu!wesens in Karnten „beraten" werden soli, und in dem unter den so-genannten „Experten" der Parlamentsparteien auch Vertreter des Karntner Hei-matdienstes zu finden sind. „Diese Zusammensetzung ist eine Verhohnung der De-mokratie, weil das Kraftever-haltnis widerspiegelt, in wel-cher Situation sich die slowe-nische Volksgruppe befindet: namlich in der Minderheit. Denn mit Ausnahme der Griinen sind die anderen drei Parteien SPO, OVP und FI( Vertreter des sogenannten „Karntner Piidagogenmo- Biiuerinnen und Bauern in slowenischer Sprache. Wie Dipl.-Ing. Domej ge-geniiber dem „Slovenski vestnik" erklarte, habe es seit Herbst vergangenen Jahres in dieser Angelegenheit bereits zwci Gesprachsrunden gege-ben. Der Vorstand der Land-wirtschaftskammer werde in seiner nachsten Sitzung eben-falls dieses Thema hehan-deln. J. Stanovnik Prasident S!oweniens! Der neue Prasident der Republik Slowenien heiBt Janez Stanovnik. Bei den in der Vorwoche in allen 65 Ge-meinden der Republik Slo-wenien abgehaltenen Ver-sammlungen der Gemeinde-parlamente erhielt Stanovnik die fiir die Wahl zum Prasi-denten der Republik erfor-derliche Mehrheit, ebenso Univ. Prof. Dr. Janko Pleterski, der damit zum neuen Mitglied des Prasidiums der Republik Slowenien gewahlt wurde. Janez Stanovnik wird sein Amt als neuer Prasident der Republik Slowenien am 6. Mai bei der Sitzung aller drei Versammlungen des Par-laments der Republik Slowe-nien antreten. 15.000 Unterschriften gegen das Atomkraftwerk Krško KHD im UnterausschuB: Komitee ist entsetzt! den Landeshauptmannern der osterreichischen Alpe-Adria-Lander zu ftihren, um bei der nachsten Vollversammlung der Arge Alpe-Adria zum Thema „Ausstieg aus der Atomenergie" eine kriiftige Unterstiitzung zu er-reichen. deliš", die gemeinsam mit KHD das Entscheidungs-recht gepachtet haben, wenn es um existenzielle Lebens-fragen der Volksgruppe geht", heiBt es in der Aussen-dung. Die Versprechungen des Bundeskanzlers Vranitzky, keine Anderung gegen den Willen der slowenischen Be-volkerung durchzuftihren, und die Behauptungen der Unterrichtsministerin Hawli-cek, die bevorstehende Neuregelung habe nichts mit dem sogenannten „Karntner Piid-agogenmodell" zu tun, sind, in diesem Licht gesehen, laut Komitee „schlicht weg falsch und eine bewuBte Irrefiih-rung der Offentlichkeit". „Der KHD wird jetzt auch zum Btindnispartner ftir die Bundesregieung, und Vertreter der slowenischen Volksgruppe dtirfen im Unteraus-schuB mitreden, damit demo-kratische Spielregeln nach auBen hin scheinbar gewahrt bleiben. In Wirklichkeit sind die Ergebnisse der Pseudo-Beratungen langst festgelegt, und rechtsextremistische Politik ist damit als wichtige Entscheidungshilfe ftir offizielle Bundes- und Landespo-litik nicht nur zugelassen, sondern sogar anerkannt und unverzichtbar geworden", stellt das Komitee fest und vertritt die Auffassung, daB aus diesen Griinden Vertreter der slowenischen Volksgruppe den pariamentarischen UnterausschuB boy-kottieren sollten und sich nicht auf diese demutigende „Verhandlungs"-Taktik ein-lassen dtirfen. Ausgesiedelte fur zentra!es Denkma! fur Faschismus-Opfer Landwirtschaftskammer: End!ich Anerkennung der s!owenischen Sprache a!s Amtssprache? 6 20. april 1988 SLOVENSKI VESTNIK SLOVENSKI VESTNIK Koordinacijski odbor odgovarja V pismu bralcev iz Želinj je bil nagovorjen tudi Nem-ško-slovenski koordinacijski odbor. K vsebini pisma zavzema sledeče stališče: Sestava župnijskega oziroma cerkvenega občinskega sveta je naloga vse farne skupnosti. Ne župnik ne koordinacijski odbor, niti škof ne določajo posameznih oseb za člane župnijskega sveta. Če pri sestavi župnijskega sveta niso bile upoštevane bistvene zahteve, ga škofijski ordinariat ne more potrditi. Da lahko občina pomanjkljivosti popravi, bodo župnik in, če je bil nagovorjen, tudi koordinacijski odbor skušali posredovati. Koordinacijski odbor je o zadevi zvedel le iz kopije pisma z dne 19. 6. 1987, ki je bilo naslovljeno na Slovenski dušnopastirski urad (referat za župnijske svete). Septembra 1987 so mu sporočili, da bo slovenska narodna skupnost v Želi-njah predlagala kandidata za kooptacijo. ..Vprašanja", „vtise" in sklepe, ki sledijo z vidika pisca bralcev, o tej zadevi, koordinacijski odbor zavrača kot neprimerne. Koordinacijski odbor ve, da pri škofu uživa polno zaupanje. Če bi se bilo možno ozreti z želinjskega hribčka proti jugu, bi lahko videli, da sta v vrsti župnij tako prevzvišeni gospod nadpastir kot koordinacijski odbor v številnih primerih branila ospora-vane upravičene interese slovenske narodne skupnosti. So pa tudi primeri, kjer je potrebno braniti upravičene interese nemško govorečih faranov. Zelo prav bi bilo, če bi mladina v Želinjah svojo namero iskati pogovor na številnih mestih uresničila. Taka prizadevanja bodo uspešna le, če jih bo narekoval dialog s prizadetimi na obeh straneh. Pot v bodočnost je lahko le skupna, četudi so na obeh straneh ljudje, ki jim ni za skupno pot. Za koordinacijski odbor: dr. Ernst VValdstein, dr. Vatentin Inzko Opozorito uredništva! Vsebina pisem brai-eev ni nujno tudi mnenje uredništva, Izraža osebno mnenje piseev. Za to so v potni meri odgovorni avtorji sami Oer beruhmte Zeitzeuge Znana priča časa L/n/v. Prof. Dr. Erwm P/nge/ Prof. Or. REG/fMLD VOSPERMK bo govori! o temi 11-KR*** 20. APRIL 1986 Znuni duHujvki univ. prot. dr Kovin Minuti h« v vod«. Hi. uprti* PMMi v pfMvttvnm