** ioikuy»-
PROSVETA
GLASILO slovenske narodne podporne jednote
UrediitAkl in upravniáki proctort: 24J67 S. LawndaW A v«.
Office o' Publication: »167 South I*wn<tale Ava. Tri* phone, Rockwell 4i>04
».»Ur* M mooo^Um «U« January U. m». »t Ih. po^ffka
Chicago, 111., pondeljek, 2. julija (July 2), 1934.
Komenta^i
j t »fternimi mlini - butle-
garstvom . • •
U j, bila prohibicija poko-:»dDjo jesen in je pr ila La pitja" v Ameriki (ne ¡2, so prenehala poročila ■tiegarjih. Na splošno so ¡li da je bilo s prohibicijo I pokopano tudi butlegar-k Vesti, ki so prišle v jav-udnje dni, so pokazale, da i butlegarska obrt še in dobro živi ne samo v su-krajih, temveč tudi v naj-rtjgih mestih kot je Chica-
ida je zadnji teden nazna-d« pridejo s 1. julijem v
ino rabo nove steklenice za jiavanje žganja in likerjev, lenice bodo imele vdelan v o neizbrisljiv znak firme, h izdela in znak distilerij-;vrdke, ki jih napolni s pi-2ganje bo prodajano na o in drobno le v teh stekle-i, ki se ne bodo smele dru-orabiti v ta namen. Izde-je steklenic bo pod strogo |o!!) federalno kontrolo, do mogli zasačiti vsako ne-io rabo tega steklenega
nu to? Zaradi butlegar-Butlegar.ji še vedno kon-ijo s postavno trgovino z mi pijačami; prodajajo jo t, ker ne plačujejo nobenih iv od nje, razlike v kako-pa ni nobeno, kajti butle-upi žganje od istih distile-h tvrdk kakor salunar Ion: tavernar!). Nato še »i prazne steklenice za žga-Iih najM»lni in pri lepi na-lonarejcne davčne kolke! iva prohibicijo je namreč rila novo industrijo: pona-¡e davčnih kolkov za pija-
lovimi steklenicami, ki momljali za vse žganjekuhe lovce in ki se ne smejo f napolniti, mislijo ubiti farstvo in obvarovati vla-ihodke likerskega davka, bodo to dosegli, je ugan-Kak<» Ih» vlada kontrolirala ikcijo steklenic in prepre-»novno in ponovno rabo 1 posodja po zvitih butle-^ ni jasno. Privatni triki s.' otepajo vladne »1" kot vrag križa in koli-*i" \ tem oziru lojalni, je vprašan
ld* J'' poverila "svobodno" «ta\no pijačo privatni ini-
1 'i naložila težke davke
J»'" Vlada bi se rada o-
tila -bi >,
!„.„,,------- pijačo na
radi okori-
Aceaptanca for mailing „t ,pecivu of po.Ug. prov.ded for in^üon 1103. Act of Oct. 3,
Subscription $(> 00
Yearly
ÄTKV.—Nl'MIIKR 128
1017, authorised on Juna 14. 1018.
Izjalovljena vstaja v Nemčiji; 200 postreljenih
Hitler je z železno pestjo stri revolto reakcionarnih nacijev in monarhistov. Bivši kancelar gen. Schleicher ustreljen; stotnik Roehm, vrhovni poveljnik udarnikov, tudi eksekutiran. Papen in sin bivšega cesarja aretirana.
Volebiznis ne vidi
nevarnosti v NRA
Industrijski baroni hočejo, da NRA otttane, toda kontrola mora priti v njihove roke
VVashington, D. C.—Na sestanku, ki se je nedavno vršil v tem mestu in katerega se je udeležilo 36 vodilnih industrijcev, so se slišala mnenja, da NRA ni nevarna njihovim interesom, toda delati morajo tako, da bodo v bodoče kontrolirali vse njene aktivnosti.
Na konferenco so prišli vsi prejšnji in sedanji člani industrijskega svetovalnega odbora NRA—reprezentantje mogočnih koncernov kakor U. S. Steel, Standard Oil Co. in General Motors. Izvzemši administratorja NRA Johnsona ni imel dostopa na konferenco noben "zunanjež."
Berlin, 1. juh—Diktator Hitler je včeraj zjutraj s svojimi zvestimi pristaši udaril po vsta-ših med svojimi naciji in mo-narhisti in uničil revolto, ki se je tajno skuhal proti njemu. V nekaj urah so bili polovljeni glavni voditelji vstaje in postreljeni, deloma so pa izvršili samomor. Neuradno se domneva, da je bilo včeraj in danes postreljenih do 200 vstašev, toda lov na upornike in eksekucije se nadaljujejo.
Sledeči so izgubili življenje: general Kurt von Schleicher, bivši kancelar in zagrizeni mo-narhist, je bil ustreljen s svojo ženo vred, ko se je uprl aretaciji; stotnik Ernst Roehm, vrhovni poveljnik Hitlerjevih udarnih ali napadalnih čet, ki je bil glava zarote, ustreljen, ko ni hotel izvršiti samomora; Edin und Heines, eden najbrutal-nejših nacijev, ki je nadzoroval
Johnson se je udeležil na pova bilo, toda govoril je z zastopniki koncetracijsko taborišče v Sle-
i|( ". izdelovalci pi-ll"li radi okoristili.
'r-rfiajaln
>'' - \.| I,i s,
'verjim dobitkom, le nobeno koristi,
»nor
morajo lake ce-la I'1 i«'lo zlato in dia-
n" 'li'hi'va. ee še lepe
* * !"itl"garje. In tudi
; Kl'r M-liki u, mali
/ otM n.sko, dr/avr.o
";t,i" '»dirali •ar-ifi»^;rt|j r,.nam¡
ft,
I Si k
velebiznisa za zaprtimi vrati. Pozneje so magnatje objavili resolucijo, v kateri so poudarili svoje zaupanje v generala Johnsona.
Nekateri detajli programa, ki so ga magnatje sprejeli na svojem sestanku, so vseeno prišli v javnost. Iz teh je razvidno, da velebiznis zahteva stopnjevalno ukinjenje vseh vladnih aktivnosti v zvezi z NRA. Edina vloga, ki naj bi ostala v rokah vlade, naj bi bilo omejeno nadzorstvo.
Izvedelo se je, da diskuzija glede točke 7-a zakona gospodarske obnove, ki se nanaša na kolektivno pogajanje in pravico do organiziranja delavcev v svojih unijah, ni bila na dnevnem redu konference. Značilna s tem v zvezi pa je izjava, ki jo je podal po končani konferenci Henry I. Harriman, predsednik Ameriške trgovske zbornice. Harriman naglasa v svoji izjavi, da imajo delodajalci "legalno pravico" odkloniti delo članom delavskih unij.
Ta in druge izjave, ki so jih v zadnjih tednih podali vodilni reprezentantje ameriškega vele-biznisa, pomenijo, da lastniki industrij ne priznavajo delavcem nikakih pravic. Točka 7-a obno-
ziji, ustreljen v Monakovem; Kari Ernst, poveljnik napadalnih čet v Berlinu, ujet v Bremenu, ko je hotel pobegniti, priveden nazaj v Berlin in ustreljen; stotnik Peter von Hcyder-beek, ustreljen v iPomeraniji; Heinrich Klausmer, vodja "katoliške akcije", ustreljen, ko se je uprl aretaciji; grof VVolf Heinrich Helldorf, nacijski policijski načelnik v Potadamu, tudi ustreljen v boju policijo.
Podkancelar Franz von Pa-pen, ki je pred dvema tednoma ostro kritiziral nucije, aretiran Med aretiranimi je tudi August Hohenzollern, četrti sin bivšega cesarja. Bivši kroprinc Viljem, o katerem tudi pravijo, da je bil med zarotniki, še ni aretiran; nahaja se zastražen na svojem domu v Sleziji.
General Goering je sinoči naznanil. da je Hitler s svojo obrambno armado (Schutzstaf-fel) popolnoma v kontroli Nemčije. V«i zarotniki, ki so z nacionalisti vred hoteli strmoglaviti Hitlerja in proklamirati vojaško diktaturo, so aretirani ali pa so pobegnili. Hitlerjevo maščevanje je bilo grozno. Pri-zanesel ni riiti svojim najboljšim prijateljem kot je bil stotnik Roehm, katerega je zda i
Hitlerjeva ]bombna ofenziva v Avstriji
Dollfuss pa zapira ne le hitler-jevce, temveč tudi socialiste
Dunaj, HO. jun.—Velika bombna ofenziva avstrijskih nacijev proti režimu diktatorja Dollfus-sa, ki se jo začela na dan obletnico sarajevskega atentata, so nadaljuje. Dinamitne bombe eksplodirajo na vseh važnih železniških točkah, v javnih poslopjih in v domovih hajmverov-skih ter ostalih klerofašističnih voditeljev.
Železniški promet je ustavljen, ko so razstrelbe demolirale proge pri Voecklabrucku, Juden-burgu in Brucku na Štajerskem in pri l^ehrmosu in Ehrwaldu na Tirolskem. Vlak, v katerem se je vozil francoski zunanji minister Barthou, vračajoč se z Balkana, je srečno ušel nekaj minut prej predno je razstrelim raztrgala progo.
Policijski načelnik v Gradcu je umrl za ranami, ki jih je dobil v spopadu s pristaši Hitlerja. V Gradcu je bil tudi spopad med vojaki in hajmverovci in več mož je bilo ranjenih. Vojaki so napadli stan Heimvvehra in raztrgali Dollfussovo in Star-hembergovo sliko, dočim so iz množice odmevali klici: "lleil Hitler!"
V Inomostu na Tirolskem je dinamit raznesel kavarno zraven državne tiskarne in deloma podrl tudi tiskarno. V Ruetzu in Achcnsu sta bili dinamitirani elektrarni, prav tako v Muehl-auu.
Večjo število hitlerjevcev in socialistov je bilo aretiranih.
Jeklarske stavke ne bo; vladni odbor imenovan
vitvenega zakona jih prav nič ne
. . • v j,J nazva homoseksualca. Hit er je vznemirja, ker vedo, da jo bodo I""* . .
lahko tudi v bodoče kršili, no da
t
1 treba, <C |)| ' " irala in pro-^ lada Ih lahko "" '■ -akim butlegar-' * a dobiček _
J'lK
""" ¡'a /.daj na-
>'■16 • r.r
r. u
An
to 1,1 \
bi jim vlada stopila na prste, kakor doslej.
Roosevelt spel ndaril po kritikih "new deala"
V govoru v radio je dejal, da "new deal" ni ne rdeč niti hit-lerjevski
Wanhington, I). C.—Predsednik Roosevelt je zadnji četrtek
zvečer v svojem govoru v radio Sovjetski linti «vare kapilalintič povedal milijonom poslušalcev j	m. „jj,.
po vsej republiki, da njegov j Mo„|(V11 30 jun._Mf»skov«ki "new deal" ni radikalen in ne ^ h(> o*}j dvajsetletnici sarn-prinaša nol>ene nevarnosti indi- j(fVKkt,|fH Mtontata, kateremu j«* ipak — vidualni svobodi in privatni ini- M,wJjlji HV<.t/,Vna vojna, o|k,/o 1 1 ko- ciativi. "Bela hiša ni ne bolj-1 rjJj klipjU|jKtiine države, naj pa
zapovmlal, da "morajo biti vsi homos4'ksualci pometani iz na cijske stranko."
Voditelji Hitlerjevega režima so obdolžili neko zunanjo v«d< silo, da je pomagala organizira ti in financirala vstajo. Na sumu je Francija.
Predsednik llindenburg, ki! loži smrtno bolan v Vzhodni j
Prusiji, ne ve ničesar o vsta 111 , |J(jj oJink i škof Hanna v San in strašni kazni, ki je zadela j |/ranciscu. njegove prijatelje.
KooseveK imenoval (ri razsodnike, ko h(ii sporni stranki pristali na to. Odbor imenovan tudi za poravnanje prislanišč-ne stavke
Washington, I). ('.- Predsednik Roosevelt je zadnji četrtek naznanil, da sta organizaciji jeklarskih delavcev in jeklarskih podjetnikov obvestili department za delo, da sprejmeta odlok vladnega razsodišča z ozirom na spor v jeklarskih industriji. Roosevelt je nato imenoval tri člane v federalni razsodišč ni odbor na podlagi kongresnega sklepa glede industrijskih sporov.
Imenovani so: Jamos Mullen-bach iz Chicaga; Walter P. ttta-coy, član državnega vrhovnega sodišča \ North í'arolini; Henry K. Willey, upokojeni podadmiral.
Ta odbor ima moč, da preiščo vse sporne zadeve v jeklarski industriji, ki se nanašajo na delavsko točko 7 A zakona NIKA in reši le /aileve. Ima tudi oblast, da odredi in vodi volitve delavskih zastopnikov za kolektivno pogajanje.
Dan poprej je Roosevelt ime noval lak »sibor /.it izravnan je spora v pristaniščih na paiihč-nem obrežju tem odboru |e
Velika delavska zmaga v Milvvaukeeju!
Klektrarska družba se je ihkIiiI», ko so delavci ustavili električni tok in ko so je javno mnenje, krepko podprto l delavskim «tališčem mestne socialistične uprave, obrnilo proti njej. Dru/.ha podpisala sporazum s tremi unijami Ameriške delavske federacije
Zaro aga, 160-letni Turek, umrl v Carigradu
Njegov življenjepis se člta kakor start»davna pravljica
Istanbul, 30. jun.—Zaro t ga, star 160 let, najstarejšPČltivek v Turčiji, je včeraj umrl v bolnišnici v Istanbulu (Carigradu). Bolan je bil več tednov. Zdravniki pravijo, da ga ju ubila živčna razburjenost, ki je izvirala iz dejstva, da ljudje niso hoteli verjeti starcu, tla je res toliko stalili so imeli število njegovih let za šalo.
Zaro aga je vedno nosil pri sobi dokaz svoje starosti. Mil jo to star turški dokument, v katerem je stalo, da je bil Zaro rojen |k) turškem štetju leta IHH, kar je po našem štetju leta 1774.
N jegov življenjepis se čita kakor kakšna pustolovska pravljica. Mož jo bil iimlno močan in železne konstltucijo. ()<l mladih let je delal v tovarni za smodnik In to delo je pustil, ko je bil že čez sto let star. Bil je v več vojnah in šestkrat je bil ranjen. Ko mu je bilo HKl leta, je šel prostovoljno v turško armado in bojeval se je z Bolgari pri Plovni; v tej vojni je nosil topove no rami čez hribe, ko jih konji niso mogli več voziti. Vrnlvši se iz vojne je spet delal dnevno, dokler ni dosegel starosti 1.10 let. Ko je dosegel 1 f»0 let starosti, je poskusil z letalstvom. Tedaj so ga pregovorili, tla je šel po svetu. Leta li).'M> je prišel v New York in na ulici Broadway ga je avto povozil, toda mož je ozdravel. Iz Amerike je Šel v Anglijo in tam so ga kazali v cirkusu. Na neprestano zahtevo svoje žene se je končno vrnil domov.
Zaro aga je imel vsega skupaj enajst žen in bil Je oee otrokom. Zadnjič je bil ore, ko Je bil !M> let star in na to je bil silno ponosen.
Vlada noče tožiti uporne ga delodajalca
i>...
in
<
L,,
■"»«laiaiu pija-' " -salunar-*dHj naš "na-Arneriki, med ' I'ijt I«'gar-Marodru l>usi-' " '» pomagal i.'
Hitler ne je npel "poglihal" h papežem
Berlin, '10. jun.—Iz zanesljivih virov se doznava, da je bila konferenca med zastopniki Hitlerjevega režima in Vatikana zaključena z novim paktom, na temelju katerega se Isslo kato-
Justični depart meni "nima do ka/ov proti Harriman Hosiery Mills
UMNhinglon. D. C. .Justičnl tajnik ' iimmmgs je odklonil le
deralno ,s<hlni| k<» postopanje proti Harriman Hosiery Mills, noga v i< arski tvrdki \ llarrima 1 mi, I . on , ki Je zadnji teden zaprla tov ar no in s»gla <».V> delavcev na < < >t" i/ J« /.«\ ker Ji Je industnjuki adminislfator Johnson od'. /' I |ilav ega orla zaradi kršen in d< la\ hk« torke industrijskega zakona Družba no<e pri/na 11 uniiskib predstavnikov za kolektivno pogajanje Justič-ni tajnik pravi da "nima dovolj doka/o." /..i to/bo na drugi slrain J« pa vlada imela dovolj doka/o» /h od\/.etje orla.
Aleksander tuUr pri/nali m>« ielov
Belgrad HO jun. N se kaže,
ševiški Kremlj niti palača !ots-|zj.() jjh {hUh	zapletejo i |jAk<> m|iidif,^e orgar»iza4 ije pre.
dam v Berlinu." je rekel. Me- v n >v(< voJfi|, ,y prvi, svetovne |(>vj|(. y	vzgojne druž-
gov program je čisto ameriMki. j vojnf. J(. Mti ,,rva komunlstič- i())im jf|	0|MJMt||e vse fizično-
Predsednik se je oziral le na kri- ^ (irŽMVH v Rusiji—iz prih^lnje kuJtljrni. jn ri(l,w,| vojake aktiv-|da bo .|ng<».«lavija vsaj za nedo tike v reakcionarni opoziciji-^(VOJfH, pM |ahko izide več takih noMtj	ili/en <u» ostala zunaj male en
"preroke nesreč, dvomeče Toma- ^	________1 tenle gl«di priznanja Sovjetski
že, nevšedne samoiskmlce in ti*o-!	----K||| nMjH|«re-j«ih frannmkih I Unij« < ehoslovakija In Rumu
retične torije" kakor jih je ime
Sov jet I /.gradili balon za ¡	bank /aprla vrata	| nija sta že formalno priznali
trif^fer»
noval—vse druge je ignoriral |	'	Pariz! 30 juri -Banka Villa v ¿ovjel« I »aneoaki zunanji ml
resu odi,.m.l I «	«	troposfero	|'Mfir no jun.— Banka Vlila v eovj.M.- »	............ ....
mmt "¿i'jSHA M(„kv. „7Z-m.-.*« « k, l	............ r >•■
J • mf>- n i. .uAhralv n m urovarial je ."nosa*a. j»»-	' .	.	......t. , n„ ./,¿,<ln n motfe
u,
'<' at; "xllj
*(,ijM m
-eveda ' ' k'T'jjirije eliko
a! ,'m
nih svobodščin in zagovarjal J« In za nvoj m^ganski trust.
!,„ dvignil 25 milj' vlnoko v «r.k ¡,'ü iVlVj/vémJ MpfU vr«Ui.|1	»' m"""1
-lin doMfl tr>i|»»fwo, to )r pl»«t Inirl« jr V¿ |K*)ru».nic.
I pr.v i vor It I kr«l)« A I.-k «»mir«,
RooMVtlt ni v t»m »ovoru n»-|in rtr>b«frro ' r " ' _ l,i i.n.Ul r» Uho)»n|» |«-i-pov«l«l noben«-*« nov,,, n», r-|"«r» J. fc. IHI ^ „, r„njm| ,(-r.tl. k, .n.»,- - '«•> U. dej.l p. J», d. v	»	m ......................... «n.n- M. .1» "<u. m »k...... « «"
. ^XAl;....... """ K U. - I- 1
Milwaukee, Wis.. BO, jun.— Stavka nameščencev Milwaukee Fleet lic Railway & Light lom-pany, ki je trajala štiri tlni, jo bila končana v |>etok »vwNer z zmago delavcev. V soboto zjutraj so ju obrat obnovil in v mesto so je vrnil mir.
K poravnavi stavke so prlpo-imigli federalni posredovalci, kl so pritiskali na elektrarsko družbo, največ je pa pomagalo to, ker so v petek zjutraj vsi delavci tlo zadnjega moža v elektrarni v l.akosldu na robu mesta pustit delo in se pridružili stavki. Naval pikotov na to elektrarno, ki generira električni tok ne samo y.a Milwaukee, temveč tudi za Kacine in druge kraje v okolici, je trajal tri dni in končno so delavci pustili delo.
Električni tok je bil takoj ustavljen In mesto je bilo brez električno gonilne sile in razsvetljavo. H tem jo bila elektrarsku družba korenito poražena, in takoj se je začela pogajali za nur /. odborniki unij—onih unij, o katerih je predsednik družim Way nekaj dni prej arogantno izjavil, da Kanj ne eksiatlrajo.
Pogodim, lia podlagi katere jn bil sklenjen mir. določa, tla družba vzame nazaj v službo vso stavkarje in vse ono delavce, ki jih je prej odslovila zaradi linijskih aktivnosti, vsled česar Jo Izgubila znak NRA, plitvega orla; družba umakne famozni bu-letin št. r», s katerim Je na/.na-uila, da vsak njen nameščenec, ki stopi v drugo unijo kakor kompanijsko, izgubi vse podpore v zavarovalnem sistemu družbe; družba se bo |M»ga|ala z organiziranimi delavci glede mezde ill delovnika na temelju delavsko točke 7-A zakona Nira in poseben odbor lio odločil, kako se bodo volili predstavniki delavcev za to pogajanje; na drugi strani so se odborniki treh involvi-ranih unij Ameriške delavske federacije obvezali, da bodo pomagali družbi dobiti nazaj odvzeti znak Nit A
štiridnevna stavka je liila ja-ko burna Fden delaveo liO« let ni l'ing< in I lomagalski Je med napadom na elektrarno v Liikesldu prišel v dotiko / golo električno /no m obležal mrtev. Večje število lavkarjev, simpa-likov in stavkokazov ter prlvat-nit jMilirjhtov |i bilo ran jenih, brez malega s-i električni vozovi, s kii t «i um i* družba skuiain nadaljevali protnel kljoli stavki
s polilo« jo <t iiV kokaZOV, s'i bili poškislov am m V'sa okna na re-misah za vozov« bila |ioblla.
Sis lajisln m /o)ian lloan Je tjikoj drugi dan stavke v oilpi-trm pismu n.i elektraisko dr o/ bo i/.jn\ il, da im nt na upi a va nliiji na strani stavkarjev in bral je dru/bi l< vile zaradi njenega arogant n< gu .-lallši a. lloan Je isivi-dal diu/.lil, da Je ona sama «slgOVollia /,a Vne pohledii ir izgredov, ki Jih Je | »i o v 'Hirala s svojo t» mogla•> oni jo.
Veliki i/g redi v Irani i Ji mm dnevnem redu
Nice, Fraii'ija. 'to Juri Več ko slo oseb Je bilo ranjenih m <e/ fhi aretiranih v spopadu roed-vei	komunisti in ¿o
cialistl na «ni '«ani tir rojali-sti fašisti na drogi v tem riaj-lepšem letov I « m rit Dafi' o kerri mestu.
Predpednik Hind en bul g reafio bolan
Berlin, ."t" jun Prwlaednik llindenburg ki je sil let star, Ju resno t»olari SpMno mrnrije v Nemčiji Je, da *»» njegov I dnevi »t«U,
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
CLASILO IN NAKODNE
I.ASTNINA POUPOKNK
NLOVBIMKR JKI'NOTK
bt tka *to««iM
Or..» •(	M»'**
NtlteMl H.»»IH
Naročnina : »a Zàruiw -Irta». <l«»»n CH-... in Kanado M -a WW. M-W< - ^
M* Il 60 ui **rt IrU ui « hic»«o la Cl«*ru »7 M» «•»«. U*«. H H
M-m*t»o I* 00
SuUcrlptlMi raU. f»r
l?h»c««'il a».«l l'MuUm »««o |M»r Ckkwu ai»d Ck»ro »1 5>0 l>-r r «MUlrln »» 00	X««'
Nova avitrijska ustava
«ar, for«l(fi»
i"'
ÍVita <*Uk«v
A<lv»rttair>v Iti« on •rriyla wiU «<A U '»turnad
^ugovoru. Kokoylai a« d*
Na« lo v »• »a»
MtT-M H« I-«»
kar
PR08VBTA
náalt A «a.. < luc»g«,
n»mMt.- Kinu-
»tik f likiMf» :
llllnota.
mkmmrk or tbi kkukkatku rkkhm
No«« (avstrijsko) ustavo j« traba I« pvcdra* iti !—(8lov«n«*. ».
Domač drobiž
Obiski razstave
Chicago.—Svetovno razstavo in urad SNPJ so obiskali: John in Mary Kaltinger, Wiliard, Wia.
Vlak ubil rojaka
Porterville, Cal.—Dne 19. jun. je vlak smrtno povozil MatU Jucksona (Jakšo), ko je hotel prevoziti progo z avtotrukom. Star je bil 45 let in doma iz Kala pri Semiču v Beli Krajini. V Ameriki je bil 30 let in tu zapu-šča ženo In dva otroka.
Novi grobovi
Milwaukee.—Tu je umrl Egi-(Jij fienk. Zadela ga je kap. Doma je bil iz Dravelj pri Ljubljani in star 66 let. V Ameriki je bil 26 let in v atarem kraju zapušča družino.
Porterville, Cal.—Tu je umrl Frank Štefani*, star 42 let. Ho lehal je leto dni nu vodenici.
Druge nesreče
Waukegan, III.—Pred kratkim je padel pod vlak 29-letni John Koprivec. Koleaa vlaka ao mu odrezala nogo in ker ni bilo hitre pomoči, je izkrvavel in umrl med potjo v bolnišnico.
Geneva, 0.—Pred nekaj dnevi ne je med prunjem obleke popa-rllu z vrelo vodo 18-letna Ida Cugelj, hči slovenskega farmarja. Odpeljali ho jo v bolnišnico.
Samomor pionirja
Pharon, Pa.—Pred nekaj dnevi ho našli Franka Voden i čar j a, Ntarega 64 let in doma od Črnomlja, obešenega v kleti njegovega «tanovanja. Bil je član društva št. 31 SNPJ. V Ameriki je bil 34 let, ve« čaa v Sharonu, kjer zapušča ženo, |>et nlnov in eno hčer. Kaj je atarega pionirja gnalo v smrt, je še tajnost.
Calumetake novice
Calumet, Mich.—Na I<auriumu je umrl 21-letni mladenič George Majerle, rojen tu. Zapušča mater. očima Struclja, pet bratov in štiri sestre.—Poročili ho ne: Joa. Zunich iz Newtona in Mary Shaltz, učiteljica in hči Pavla ShalUa iz Sedme ulice; Frank Stukul iz Yellow Jacketa in Kathurinc Antella iz Hancocka. —Sledeči Milwaučani ho zadnje dni obinkali Calumet: Rudolf Pečaver, .1 oh. Majerle, Tony Ber-boc in Charlen Pogorelnik Ferdinand Oešarek je odpotoval v VV est Point, N. Y., kjer ♦>< ntopil v on<lotno vojaško akademijo.
Smrtna kona v Ntarem kraju
Cleveland.—Johana Sajn, (iar-retsville. ().. je prejela žalostno vest, da je v Knežaku na Notranjskem umrl njen brat K d vnrd Cesnik, samec, star 15 let. V Ameriki zapušča dva brata in sestro.—Helena IVrdan je bila obveščena, da je v Sni a rt nem pri I -atajé dne 12. junija umrl njen oče Franc Hlanč, nodni oficial, v •«tarnati HO let. V Ameriki zapušča dve hčeri.
Milwaukee.—Ixniis Novak je prejel žalostno vest, da |e v M<»-xii ju \ Savinjrtki dolini na Sta-jerakem umrl njegov »*;e Pavel Novak v starosti 82 let. Svoj «na je lul tu in dobro imanan.
I>rfortlran po 20 letih
Milwaukee.—Anton Marbič. ki je jugoslovanski državljan, je bil
K« je DollfuHH postal avatrij-aki kancelar, je priaegel, da bo spoštoval republikansko ustavo, ki je jamčita avstrijskemu ljudstvu politično svobodo in mu da-jala pravico, da samo po svojih svobodno izvoljenih poslancih In s sploénim ljudskim glasovanjem odloča o usodi svoje drža* ve. Prisega ga pa ni ovirala, da bi ne (bil že meseca marca lanakega leta pod neresno pretvezo, da je parlament zaradi odstopa predsedstva poslal sposoben za delo, izigral repub- {^¿"tVustava. Irkansko ustavo in uvedel v družbi a knezom Starhembergom svojo lastno diktaturo.
Uvedbo diktature je navidez utemeljeval z zakonom o vojnem gospodarstvu iz leta 1917. Ta zakon, ki je bil izdan sredi vojne« je dajal vladi pooblastilo, da fine. dokler trajajo izredne vojne razmere, izdajati potrebne odredbe za pospeševanje in obnavljanje gospodarstva in preskrbovanje prebivalstva živili in drugimi potrebnimi rečmi. Na podlagi tega zakona je tedanja cesarska vlada izdajala različne ukrepe glede apro-vizacije, glede slakornih kart, glede krme za živino, glede o-skrbovanja industrije h sirovi-nami in Mlično. Veljavnost tega zakona je bila omejena samo za čas vojnih razmer. Vojna se je končala 1. 1918 in je s koncem vojne ta zakon izgubil svoj zmisel. Vendar pa ta zakon nikoli ni bil izrečno razveljavljen in tako He ga je Dollfuss poalužil, da je z njim "pravno" utemeljil svojo samovlado.
Kakor He je izkazalo, je bil glavni namen njegove vlade, da odstrani republikansko ustavo v Avstriji. Že na avstrijskem katoliškem shodu, ki se je vršil v jeseni lanskega leta« je Dollfuss v svojem govoru napovedal, da je najvažnejša naloga njegove vlade, dati Avstriji novo u-stavo, ki bo temeljila na stanovski podlagi po načelih papeževe okrožnice Quadragesimo an no. Tej njegovi nakani pa je stala nasproti močna avstrijska socialna demokracija, ki je bila edina odkrita zaščitnica dotedanje ljudske ustave. Treba je torej bilo njo spraviti s pota. Ker je Dollfuss imel na razpolago vso organizirano in moderno oboroženo vojaško, orožniško in policijffko moč, je lahko ri-skiral, da je izzval socialistični Schutjfljund, ki je v svojem pravičnem boju -za obrambo zakonite ustave in ljudskih pravic v teh okoliščinah moral podleči. Tako si je Dollfuss s topovi in strojnicami preko zaprisežene ustave odprl pot k novi ureditvi države na stanovski in katoliški podlagi.
Novo untavo je napovedal že za letoAnjo veliko noč. "Vstajenje Avntrije" je hotel simbolično združiti h praznikom vstajenja. Pa se je nekaj zateknilo in tako je nova ustava, ki jo je krojila DolIfuMsova vlada na svojih zaupnih sejah, ne da bi bila kakorkoli ypraAala avstrijski! ljudstvo, prišla na dan šele 1. maja. I)a bi novi, s krvjo krščeni ustavi dal videz legalnosti, je Dollfuss sedaj, kljub temu, da ni bilo predsedstva, sklical Nationalrat. 8eja National-rata sicer uiti po prvotnem mnenju njegovih hišnih j uriš-tov tli bila sklepčna, ker se je ui udeležila niti polovica poslancev. V na ta komedija novi ustavi ui mogla dati značaja legalnosti in je ves njegov po«to|iek samo pohujàal vse tiate, ki mislijo, da je pravica eno in nila drugo.
Oglejmo si sedaj, kakšna je nova ustava na atanovski in ka toliški podlagi.
Rnciklika Quadragesimo an-no j* zelo aploAna in ne daje jasne slike, kako naj bi bila or-ganHUrana prava stanovska in
bila ustava razglašena, poslal avstrijskemu narodu avoj po-adbni blagoslov. Ne more torej biti dvoma, da je nova ustava prvi vzgled državne ureditve na pravi katoliški podlagi.
To dokazujejo vse njene odredbe. Prejšnja ljudska ustava je temeljila na nekatoliškem načelu, da vse pravo'in vsa oblast izhaja iz ljudstva. Po katoliškem nauku izvira vsa oblaet od Boga. To načelo je sprejeto že v uvodni stavek nove ustave, ki se glasi: V imenu Boga vsemogočnega, od katerega izhaja vse pravo, se daje avstrijskemu na-
Po prejšnji ustavi je bila Avstrija demokratična republika. Nova ustava je ime republika sploh izbrisala. Uvedla je zopet črnorumenega dvoglavega Habsburškega orla in je črtala določbo, da so Hababuržani za vedno izgnani iz Avstrije in da je imovina Habsburške hiše zaplenjena v prid avstrijski republiki. Avstrija po novi ustavi ni več republika. Tudi de ni monarhija, vendar so Habsbur-žanom vrata zopet odprta.
Glede državljanskih pravic je v novi ustavi določeno, da so
vse te pravice omejene z zakonom in da se morejo tudi popolnoma odvzeti. Niti enakost pred zakonom ni več brezpogojno zajamčena. Nasprotno. Nova 'Ustava izrecno razlikuje ta-korekoč dva razreda državljanov, namreč patrijotične, ali kakor se v sedanjem avstrijskem jeziku pravi, domovini zveste državljane in nepatrijotične državljane. Slednjim odreka nova ustava vsako politično pravico. Samo "domovini zvesti" državljani lahko dobijo javno službo in lahko vrše politične funkcije županov, članov deželnih zborov in drugih javnih zastopov. Ni pa nobenega merila, kdo je domovini zvest in kdo je proti-državen element in bo o tem pač odločala vlada po svoji volji.
Prav poseono je okrnjena svoboda tiska. Zopet se dopd-šča uvedba predcenzure. Niti znanost in znanstveno raziskb-vanje ni več popolnoma svobodno, temveč je omejeno po dolžnosti javnega urada. Ker so vseučilišča državne ustanove in profesorji državni uradniki, bo svoboda znanosti odvisna od interesov državnega režima.
Katoliški značaj ustave je poudarjen zlasti tudi s tem, da je katoliški cerkvi priznano prvenstvo in da so določbe kotv kordata sprejete v ustavo kot nje bistven del.
Vae politične pravice ljudstva so odpravljene. Nikakih volitev ni več. Člani zvezne skupščine, državnega sveta, kulturnega sveta, stanovskega sveta, deželnega sveta, člani deželnih jfoorov in vseh drugih javnih zastopov bodo imenovani bodisi direktno od vlade ali pa pod njenim vplivom. Ljudstvo nima niti v občini več splošne volilne pravice in bodo tudi župani morali biti potrjeni od okrajnih glavarjev. Tudi zakonodajna pravica pri|>ada vladi. - Kdino vlada sestavlja zakonske predloge in jih sme zvezni zbor samo brez debate ali sprejeti ali odkloniti, ne pa jih spreminjati. Vlada pa sme tudi zvezni zbor
razpustiti, ako ne sledi njeni politiki'. Kakor atvari stoje, je sedanja ustava kakor nalašč prikrojena za kancelar j a Dollfussa in podkanoelarja Starhemberga, ki bosta pod krinko nove ustave skuaala diktatorično vladati ne samo v državi, temveč tudi v deželah in občinah.
Tudi deželne avtonomije ni več. Vsaka diktatorična država je centralistična in tako je tudi Avstrija po novi uatavi centralistična, čeprav je na videz in po imenu zvezna država. Deželni glavarji se ne volijo, ampak jih imenuje vlada. Tudi deielni zakoni veljajo aamo, če jih potrdi zvezni kancelar. Vsi deželni u-radnjki so državni uradniki. Deželam je ostalo samo še ime in pa spomin na nekdanjo avtonomijo.
Razen tega so predvidene posebne zasilne določbe, po katerih sme vlada sama, ne da bi vprašala zvezni zbor za mnenje, izpreminjati stare in izdajati nove zakone. S pomočjo zveznega predsednika pa sme celo sama izpreminjati ustavo.
Skratka: Vse ljudske pravice so odpravljene ali skoro popolnoma okrnjene. Vsako, odloča* nje ljudstva ali vplivanje na vlado je izključeno. Pri tem po-lofeaju je samo prav, da se je Črtala določba, da je Avstrija demokratična republika.
Poglejmo še, kako so Dollfuss in njegovi katoliški državniki rešili vprašanje stanovske drŽave.
Stanovska država je danes moda. Je čudežno zdravilo, ki naj bi izlečilo gospodarsko krizo, premagalo razredni boj in vpeljalo harmonijo in slogo med ljudmi in stanovi, in zlasti med delodajalci in proletarija-tom. O stanovski državi se je nafantazirala in napisala doslej že cela skladovnica knjig, brošur in člankov. Križ je v tem, da niti dva stanovska proroka nista istih misli. Vse govorjenje^ stanovski državi je tako nejasno, da toaš ta nejasnost zapeljuje ljudi, da pričakujejo od stanovske države odrešenja, fino, pa je gotovo, da namreč tisti redki ljudje, ki si pod tem sploh kaj predstavljajo, mislijo s stanovsko državo premostiti (tisti prepad, ki v kapitalističnem gospodarstvu obstoji med kapitalizmom in med proletarijatom, in sicer na ta način, da bi enotnost in solidarnost proletarija-ta razbili in razkosali na več delov s posebnim stanovskim videzom in z različnimi ali celo nasprotnimi interesi. Namesto razrednega nasprotstva, utemeljenega v gospodarski strukturi, naj l^i stopilo več stanovskih nasprotstev čisto sebičnega in v grdem pomenu besede materialističnega značaja. Ljudje niso angeli. Taki stanovi bi se med seboj zagrizli, če bi se smeli. Startovaka država se Hploh da misliti samo v avtokratičnem režimu, ki s silo drži atanove na uzdi. Lahko se reče: kdor je premišljeno in ne samo iz neumnosti zagovornik stanovske države, ta je nasprotnik ljudske Sy(A>ode in enotnosti in solidarnosti delavskega razreda.
-titanovaka drsava se doslej še vedno giblje v kraljestvu fantazije. V Italiji ustanavljajo stanovsko državo že 8 let in so s<?daj iztuhtali, da bodi v državi 22 stanov. En stan izmed teh
f
22tlh naj bi tvorili tiskalniška in papirniška induatrija skupno. Kako pa se tiskaraka in papirnata industrija gledata med seboj, smo videli pred letom' dni, ko so naši tiskarji in tipografi izdali hud protest proti papirni industriji.
Ker je DoUfusa napovedal, da bo dal državi stanovsko ustavo, in sicer celo na krščanski podlagi, je bila radovednost velika, kakšna bo ta stanovska država.
Vsi, ki ao bili radovedni, so sedaj zelo razočarani. V novi ustavi namreč o stanovski ureditvi ni najti drugega, kakor da bodo stanovi imeli nekako samoupravo in potom stanovske zbornice tudi neki vpliv na zakonodajo, Razen tega se v u-stavi predvideva 7 glavnih stanov, namreč kmetijstvo, industrija, obrt, trgovina, denarno gospodarstvo, svobodni poklici in javna služiba. Vse drugo pa, — obljubuje ustava bo odredil posebni zakon, ki pa bo šele izšel. — Radovedneži bodo torej morali še potrpeti in nekaj časa še počakati na stanovsko državo.
•
Iz tvga pregleda je razvidno, da se z novo ustavo uvaja v Avstriji nekak avtokratičen režim, 4*t je uničena deželna in občinska samouprava in da je avstrijsko ljudstvo oropano svoje politične svobode in svojih državljanskih pravic.
Zelo je dvomljivo, ali se bo ta ustava sploh mogla uveljaviti. Gotovo pa je, da se trajno ne bo mogla držati. Dr. Ender, ki velja za nje redaiktorja, je mnenja, da jo bo treba še temeljito preurediti, bodisi v celoti ali pa vsaj deloma. On sam zelo resi-gnirano izjavlja: Kakršnokoli usodo je gospod Bog namenil novi ustavi: njegova volja naj se zgodi!
_ S. P.
KOMU PRIPADAJO HEMOROIDI?
Mnwuiki ÍI^M M«aH za
Ostro je zavrnil
drotb* *
da j« dn|iba
govorna škodo
M nemire fa
r'vp.
dan stavke odprto izjavil je na strani stavkajočih' ščencev pri elektrarni Hoan je prejel pi8mo ^ sednika družbe 8 B wj je pisal, da bo tn«*,«^ za vso škodo, ki jo stavb lsgredniki store električni zovom.
Hoan je odgovoril Way deče in svoj odgovor tak javil:
"Obvestili ste me, da b< družba držala mesto Mila odgovorno za škodo na lastnini in za poškodbe uslužbencev v stavkovnih dih. Jaz pa vas obvesd obenem vaš najmogočnejši da ste vi in vaša družbi odgovorni za izgrede, ki * zali dobro ime našega m« "Vaše stališče napram delavcem, našemu ljudstti šemu mestu in naši {& vladi je arogantnejše kak terega drugega vladarja i tu. Izza kralja Georgeja Angliji ni se še nihče druj rogal Ameriki. Niste se pokoriti umestnim zal predstavnikov federalne v stric Sam je bil prisiljet vam plavega orla.
"Zdaj žanjete, kar ste p S tem, da ste svoje ulični ve opremili z žičnimi m in jih spremenili v kleti izvršili čin očitnega vabili sil ju."
Razširjenost bolezni zlate žile
Na zadnji seji dunajske Zdravniške družbe je imel neki znani kirurg predavanje o bi stvu in zdravljenja hemoroidal-ne bolezni, pri čemer jo je primerjal s krčnimi žilami. Po njegovim mnenju so tudi otekline v debelem črevu in tako zva-na "fissura ani" posledica vnetja in gnojenja v odvodnicah.
V vseh teh primerih sp se dobro obnesle injekcije s kininom ki imajo med vsemi zdravilnimi načini to prednost, ta človeka ne motijo pri izvrševanju poklica. V diskusiji k temu predavanju je neki internist dejal, da "pridajo hemoroidi danes prav za prav internistu," dočim je otekline v debelem črevu brez zavisti prepustiti .kirurgom. Nato se je oglasil neki kirurg, ki je tudi heromoide reklamiral za kirurge, dokler ne <bo podan dokaz, da se bolezen po nekrvavih zdravilnih metodah ne ponavlja več. Spor je rešil neki tretji dovtipni kirurg, ki jfe dejal, da pripadajo hemoroidi prav za prav pacientom in glavno je, da jih tem na ta ali oni način za vselej odpravimo, tudi če teori je 4e niso dovolj pojasnjene Kako razširjena je ta huda bolezen, pa je razvidno iz tega, da cenijo samo za Dunaj število hemoroidnikov na 300 tisoč oseb.
Je leta P» 14 obsojen na deporta- katoliška država. To podrobno
delo prepuAča katoliškim državnikom. Dol If usa, dr. Ender, Starhemberg in njih ustavni eksperti so gotovo katolifki državniki, saj so ponovno izjavili, da bodo uredili Avstrijo po na-
• Ijo, ko j<- pre«tal za|M»rno kalen TMmdi vloma. Ker pa je takrat Izbruhnila svetovna vojna, ar de-jiortarija ni mogla iivrilti. To priliko Je Kahič i »koristil in izginil. Po mm»fih letih, ko j* mi--lil. da je njegoxa ia«ie\a ie p<>- čeH# encikU^e Za nasvete in labljena. se je vrnil v MilwaU-| pomoč jim Je bila na raspolago k«v. toda prijeli ao ga in t«laj pa tudi dunajska nuncijatura. Tu-poéljcjo v Jugo* la v i jo.	' di sant pape* Je takoj, čim je
Podzemske aktivnoi
nemških sacia
t
Socialistična propagandi • renju vznemirja HI režim
Demon«! racije »roti hitleriano, ki no potdrivUe Hitlerjevega ponía era drja. j New Vertu.
rt«*«*«
Hanf«(e*cla
,, Aachen.—(TlS)-Poro^ skuša socialdemokratska ka oživeti in reorganizira je krajevne postojanke \ nju, silno vznemirjajo Hi režim in nacijsko časopisj kar je Hitler zatrl socia stranko, se socialistična ganda širi pod zemljo. N časopisje je pred kratkin čalo, da je tajna policiji gi preiskavi odkrila "zard aktivnosti in aretirala vi rotnikov."
Informacije, ki jih je časopisna agencija TIS, a da je bilo aretiranih 76 stičnih agitatorjev. 0 "zarote" je bilo delo a provokaterjev, toda trdit* cije, da je z aretacijami torjtev korenito iztrebili stično podzemsko propi so pretirane. Ta propap nadaljuje in vesti v nse časopisju kažejo, da vidi jeva diktatura v njej veli varnost. Vrgla se je m d jO zatre, a znamenja m « ku, da ne bo uspela kij* rizmu, ki ga iivaja pr° sprotnikom nscijskega re
Roosevelt se zavzema ■ gozdni pas. ki naj ust^i
Washington, D. ( nik Roosevelt se bavt t « ustvaritve ogromnega i™ pasa. ki bi se vlekel c« i del Združenih drtov «J do Teksasa in dajal ^ gr za neprestano formi* lakov in deževja sto milj širok in Vlekel bi se po in Južna
ja /ni¿
irtnn mil, dtvjvah » Srb
P
Kansas in Okloma bi stal 75jnil¡í^üW
Največji	-
f < toraf«
ChkMgo-Sov • katerem P^j^ , n« svetu, je
v predmetu Br'^	,
ped"' stran.	. H
ščariee iz Ao tu ****** H turnih brk**.»4 ^ drevju * bodoop^»1' ,tX1
Milwaukee
_ Frssa
* bila to P**"'-, monič i» A»« ^
l esti iz Jugoslavije
1
^ .bila žuP«ika
"Tuj« hUd«A
' ** Itriiaki meji-
•i »j« v fs'
C*streU
' ilhvinMt okras n»
razlita.
po strehi i«
je oplazil
Drugi del stre-
LgUril skozi sirup v
rbil Ukrat župnik. Upnika Rozmana polena kuharičine klice | sosedje, so našli žup-Lg. in vsi poizkusi, n v življenje, so ostali li Župnik Rozman ^upnika pri Sv. Duhu p^B vrhu ±e blizu 30 let.
^j poletje?—Imeli piju nekaj prav poletno •hi t h koncu meseca in
____t čl«.
Is J*«irievt)*)
je Grčarja zadela kap. Očitno je Grčarju postalo slabo med vožnjo, imel Ae toliko moči, da je brzino uatavll. Ko je izgubil oblast nad vodilom, se je kolo prevrnilo in Grčar je zadet od kapi obležal mrtev. • _
Smrten padec. — Ko se je junija zveter vračal domov 48 letni ljubljanski ključavničar^ aki mojster Andrej Uranič, je na atopnicah hiše, kjer stanuje, padel tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer pa je ie naalednji dan hudim poškodbam podlegel.
Ivan Podržaj aretiran. — O prestopkih in morebitnih zločinih, ki jih je zagrešil slovenski rojak Ivan Podržaj v Ameriki in v Londonu, smo obširneje poročali pred nekaj dnevi. Ka(j vae je v tistih dolgih poročilih res, bo pokazala preiskava. Ivana Podržaj a so namreč na za>-htevo newyorške policije arett-
k j« javil policiji. — Na tkem se je ie dalj časa »vala v avojem poklicu vlomilcev in tatov. Pred 14 dnevi pa je prišel v ljubljanske policije 23 Lojze Zalar z Blok ter kj ga zapro, ker je izvr-fo vlomov, a se j£ tega iveličal in bi bil rad za-1 policiji ho ga zaslišali utišanju res zaprli. Za-¡povedal, da je z bratom n in Tonetom Zakraj-bratoma Dominikom in Zakrajškom tvoril violino, ki ima na vesti »lomov. Ob času vele-» »o orožniki na Orlah ■bljani aretirali prvo dvojico, Ujzeta in To-knjška. Tako so ie trite »kupine pod ključem, »k drugi Zakrajškov Vlamljali so pred-1 Notranjskem: v stano-fcrlakovo na Drenovem kito trgovca Sviglja na «Pri Begunjah, v Gale-
*	v Dobrunjah, v Stari
*	Kočevju, na Lavrici, "»vrhovo trgovino na
Ob velesejmu pa kitali Ljubljani, hoteč vfk-M-jmsko sezono za in vlome.
Na Viru pri Dom-j«trijec Kranc Majdič, »«Knega mlina, v Ljub-finančni urad-
*	v Smartnem J' >«P"kojeni Hodni ofi-
H|*n<\ *tar HO let. P""lanik v USA j«4 vrnil domov, v Bfojrradu, po,
v Slovenijo
Ah ^
»m*«ti,
šival v elegantnem stanovanju a svojo novo ženo Margareto Fer-randovo, Francozinjo. Pred tem je šel pred oltar z neko mladenko v Kodanju, v Beogradu pa živi njegova prva žena. Obtožen bo ženitvenih sleparij in preiskati bo treba njegovo pustolovščino ali zločinstvo s tisto Američanko.
Kar je tožbo izgubil, ga je ubil. — Pred nekaj dnevi sta morala na aodnijo v Slovenskih Konjicah dva posestnika iz St. Jerneja pri Ločah in sicer 34 letni Ferdinand Burglec in nekaj starejši Bogatin. Zaradi nekega pretepa sta morala pred sodnika, ker je Bogatin obtožil Burgleca nekega dejanja. Bur-glec je bil res obsojen in sicer na mesec dni zapora. To ga je tako raztogotilo, da mu je grozil z .maščevanjem. Že na vlaku, ko sta se vozila domov, mu je grozil in se ga je hotel lotiti, a so drugi potniki preprečili pretep. Se istega dne zvečer pa je prišel Burglec k Bogatinu na dom ter se ga lotil s kolom. "Začel je tolči po njem ter mu je zlomil roko, nazadnje pa mu je prizadejal smrtno nevarno rano na glavi. Bogatin se je zgrudil v mlaki krvi ter je kmalu podlegel. Ko je prihitela na pomoč Bogatinova svakinja, je Burglec napadel tudi njo s kolom ter ji prizadejal take poškodbe, da je morala k zdravniku. Burgleca so aretirali ter izročili sodišču.
Obtožen umora žene. — Pred velikim senatom v Celju se je zagovarjal 74 letni posestnik Jakob Divjak z Dobrove pri Rajherfburgu. Obtožen je bil, da je zastrupil svojo 56 letno ženo Ano Divjakovo, roj. Bitan-čevo. Bila je to njegova druga žena, s katero se je oženil leta 1938 v maju. 2e 17. decembra pa mu je umrla. Po pogrebu so se začele Širiti govorice, da ni umrla naravne smrti in da jo !je najbrže Divjak sam umoril oz. zastrupil. Zaradi teh govoric, ki so govorile tudi p tem, de
rav
ta»
»fcudi
1 * »rn.
irnil na ni znano.
£	kolemi. —
. ' iJrčar in ne-v Olje, kjer
^•UraL.^1""0 kol<>-in tako sta
I u J*'»a J**eni-
mot<*iklu.
I C,	v Medlo.
h L .10 "Pazili neki
N ts ki***0 vozi Gr-
/f*ko **n»š* kolo \mk<	Slul»ii »o,
** ^ ^'ofe. Ne

U
Povrnilo in
so pri-^ ** mrtev.
ugotovil, d«
je Divjak svojo ženo sovražil, «o 3. januarja letos izkopali ženino truplo ter ga obducirali. Drobovje so poslali v preiskavo v Ljubljano. Ker so opasili na truplu tudi dve vreznini in ne-kaj odrgnin, so še istega dne Divjaka aretirali. Fisiološki institut v Ljubljani je ugotovil, da je v drobovju nekaj malo strihnina, a ne toliko, da bi povzročilo smrt. Obtoženi Div-jak je na razpravi "pred nekaj dnevi tajil vsako podobno dejanje ter tudi trdil, da ni sovražil žene. S pokojno ženo, Ano Bitančevo je imel ljubezensko razmerje, še preden mu je prva Žena umrla in že takrat je prepisal vse posestvo nanjo za primer smrti. Ana Bitančeva pa je svoje imetje prepisala nanj za primer svoje smrti. Zato sodišče ni moglo verjeti, da bi se ta dva zakonca sovražila. Celjski primarij Raišp pa je tudi kot izvedenec izpovedal, da bi morala dobiti Bitančeva po za-užitju strihnina hude krče, ki pa jih ni bilo. Ker je obenem tudi fiziološki institut zanikal, da bi taka mala količina strih-
SpMiii ob rojataam In-va Zdrvi, držav %
Tujerodec, ki čita zgodovino ameriške vojne za neodvisnost, dobiva vtis, da je tedanja Amerika bila v marsičem slična današnji in da mi vsi, tukaj rojeni ali tujvrodci, smo duševno "sinovi" in "hčerke" ameriške revolucije. '
Kolonije so imele tedaj nekaj 6ea 2,600,000 prebivaloov. Tretjino njih so tvorili tujerodci. Mesti New York in Philadelphia sta bili tedaj največji kosmopo» litanski središči, ali tujerodci so bili raztreseni tudi po vseh trinajstih kolonijah. Oni so ae jako aktivno udeležili revoluci-jet toliko v vrstah navadnih vojakov kolikor v vrstah voditeljev revolucije.
Kolonialna vojska je povsem predstavljala "melting pot" e-vropskih plemen. Vojaki George Washingtona so govorili malone vse jezike Evrope.
Francoska je priposlala preko morja izurjeno vojsko pod
■ iunua lepovsejSlo-J paiV tedni' na Dunaju,* kjer je nina mogla povzročiti smrt, je \f<*<™ de Rochambeau ta bro-¡¿¡¡j neprestano deže- «val v elegantnem stanovanju a	»tarega obtoženca opro-^ovje pod grofom de GraaaS
f teh junijskih dneh je tfjs, kakor ga toliko že | v poletnem času. Re-la dela v Ljubljanici so fcij časa prekinjena in ffje povzročilo stavbni Mogo škode, pa tudi de-i izgubili svoj skromni [ za težko delo v strugi lice. Na barju so vode (tekale sproti, a je ško-irk precej. Zdaj, ko se rilo in imamo že tri dni «me s solncem, je ne-wčina poparila rastline enele, trava pa je rjava legla. Zdaj, sredi j umno imeli dežja že več rogače ves junij, je pome »pet poletno in upalo ostalo tako vsaj nekaj da je pomladanskih naleta konec. Lahko pa iobimo ie jesenske po-
stila sleherne kazni.
Vlomilskih družin je v Ljubljani mnogo in jih bo najbrže zmerom več. Policija jih pridno lovi ter zapira, a neprestano se vlomi ponavljajo. Zadnje Čase je spravila štiri take družbe v zapore, pa se je hotela policija malo oddahniti, Češ, zdaj smo pa vse take tiče spravili pod streho. Toda takoj ponoči »e spet dogodi nevaren vlom. Na Krekovem trgu, prav v sredini trga stoji baraka za trafiko in v to trafiko so ponoči vlomili tatovi. Razkopali so zid ter pobrali iz trafike mnogo tobačnih izdelkov ter nad 6000 Din gotovine. Policija je morala spet na delo, da odkrije novo vlomilsko družbo. Ni je odkrila. Prijeli pa so jo slučajno črnuški orožniki. Ob Savi so našli v baraki nekega Bosanca dva sumljiva možakarja, že znana vlomilca Lojzeta Centa in Jožeta Koželja. Centa je imel pri sebi nad 1000 Din. Oba sta bila pijana. Lastnik barake je povedal, da so ponoči prišli štirje fantje, med njima Centa in Koželj ter si začeli na skrivnem deliti denar. Orožniki so oba aretirali, ostala dva pa še iščejo. Aretiranca nočeta priznati, da sta vlomila v trafiko na Krekovem trgu, a že so se našle priče, ki so opazovale oba aretiranca dan pred vlomom, kako sta oprezala okrog trafike. Ostala dva vlomilca še zasledujejo, vendar pa Centa in Koželj njunih imen nočeta izdati.
Spet požar v Cerkniški dolini. — Zadnje čase se zelo pogosto vrstijo požari v Cerkniški doli-nin. V enem mesecu je prišlo zdaj že do petega požara. Začelo je goreti v kozolcu posestnika Otoničarja v Begunjah. Požar je izbruhnil hkrati na dveh koncih kozolca, znak, dfe je bil ogenj podtaknjen. Prihiteli so gasilci, ki so ogenj le omejili. Pogorel pa je kozolec in tudi Žaga posestnika Otoničarja.
Francoska vojska je igrala odločilno vlogo v bitki pri Yortt-townu, s katero se je vojna dejanski končala. Tudi mnogo prostovoljnih častnikov je prišlo iz Francije in najodličnejšl med njih je bil Lafayette, katerega spomin je še vedno živ v Ameriki. Ti -borilci za ameriško neodvisnost so našli tisoče soplemenjakov v ameriški vojski — potomce francoskih Hu-genotov, ki so bili v prejšnji dobi prišli v Ameriko, da najdejo zavetje pred verskim zatiranjem.
Ena skupina francoske vojske, zvana "Voluntaires Etrangères de la Marine," je bila — kakor današnja tuja legija — sestavljena iz vojakov raznih dežel. V njej so bili poljski, danski in švedski oficirji.
Predno je bila sprejeta kon stltucija oziroma pred ustoli-čenjem prvega predsednika, George Washingtona, je tako-zvani "kontinentalni kongres" predstavljal najvišjo oblast. L. 1781 je bil predsednik tega kongresa John Hanson, ki je bil švedskega pokoljenja.
John Morton, ki je podpisal izjavo neodvisnosti in je dal odločilni glas za Pennsylvanijo, ker ostali štirje deiegatje so bili razcepljeni, je bil škandinav skega pokoljenja.
Vsaj 40 odstotkov Washing tonovih vojakov je bilo Ircev in ravnotako četrtina častnikov.
Nemci so igrali znatno vlogo v revolucionarni vojni. Pod ge neralom Herkimer jem so organizirali odpor v Mohawk dolini v New Yorku, dočim je v Virgi-niji Peter Muhieniberg zamenii duhovniško obleko s polkovni ško uniformo in rekrutiral nemške prostovoljce. Nemški pek Christopher Ludwig iz Philadei phije je kasneje upravljal pekarne za vso kolonijalno vojsko. V kolonijah je bilo veliko število nemških verskih sekt — me nonitov, kvakerjev in drugih, katarim je varako naziranje pre-
g&aaaenoag n I—BIM irtair
1
povedalo nošenje orožja. Ali tudi oni so prispevali z nevojaškim delom in dodatnimi davki. Najodličnejtfti nemški vojak pa je bil baron von Steuben, nemški general, ki je prišel is Evrope, da ponudi avojo pomoč Waahingtonu. On ja organiziral ameriško vojako in izuril kolo-nijalce v prave vojake. Baron de Kalb, Cramer in drugi so bili drugi odlični nemški častniki.
lzmwd slovanskih udeleftnikov revolucije slovita največ Poljaka Kosciusko In Pulaski. Oba sta bila poljaka patriota, ki sta se borila sa svobodo v svoji domovini in ki ju ideal svobode privedel v Ameriko.	*
Tadeusz Kosciusko je postal glavni inženir ameriške vojhS. Washington ga je nasival "ž«m-tlemana učenosti in zaslug". Značilno je, da je v svoji oporoki zapustil vse premoženje sa nakup sužnjev v svrho osvoboditve in poduka.
Kazlmiers (Pulaski je prišel 1. 1777 v Ameriko s poHtovnikrtm Katkowsklm in rekrutiral slovito "poljsko legijo". Postal'fe poveljnik ameriškega konjenl-štva Zgubil je «Ivljenje ob nasedanju mesta Savannah, koJje vodil svoje čete proti Angležem. Bil je ob smrti le *1 let star. •
V kolon! j al ni Ameriki Je bilo razmeroma malo Židov, aH židovske občine v New Yorkti, Georgijl in drugje so dale precejšnje število prostovoljcev In kak tucat častnikov.
Tudi izven vojske so m ljudje raznih narodnosti, ki Mfo sodelovali za dosego ameriške neodvisnosti. Izmed 56 podpl-sateljcv Izjave neodvisnosti ji' bilo 16, ki niso bili britirkega pokoljenja. Thomas Paine, pri seljenec Iz Angleške, ki je bil glavni literarni zagovornik ameriške revolucije, je poudarjal, da cela Evropa In ne le Angle ška je "materinska dežela" kolonij. Ta ideja se je do danes zakorenila v zavesti ameriškega naroda.—FLIQ.
i dijakinje ia gla«*-' 'J e armade, tad. JefcleU ne kažejo
Tnfclj« «e M le posva»«. da mt «»gledajo najnovejši a te ref.
Živalski UBMimorl
Nagon, ki žene žrtve sam Od sebe v smrt
Stoletja so polna primerov, da so živali vseh mogočih vrat v velikih Čredah, torej skupno, šle v smrt. Takšna primer« po* znamo za sibirske veverice, krokodile, rogače, žabe, želv«, metulje, soverne jelene, sladkovod ne ribe, kite itd. Ob začetku tega stoletju so našli na nekem otoku v Amaeonki mnogo kfo« kodilskih trupel. Bilo je dottl več nego 8000 živali in vse okoliščine so dokazovale, da so šle prostovoljno v smrt. Katastrofa je bila izključena.
Znanost se je že oddavna ba-vila z rešitvijo takšnih skrivnosti v živalskem svetu, a do danes jim še ni prišla do dna. Wa j preprostejša razlaga bi bila, da so se živali kakšne vrste tako razmnožile, da ne dobijo na določenem ozemlju več zadosti hrane in bi morale vae (M)giniti, če bi se neki d«l med njimi ne umaknil is življenjske borbe v samomor. Toda toliko požrtvo-valamAi živalski pameti pač ne moremo prisojati in vrhu t#gs a« dogajajo takšne atvari pretežno v ozemljih I rs v času, ko je za vae dovolj hran«,
Tudi Uga N4*veda ne moromo verjeti, da bi šivali v takšnih primerih v resnici iakale samo amrt. Neki temni nagon. zbudi v njih, ki jih žen« na pot, neki panični strah, ki mu a« v«-mo vzroka, ali hipno p<»divja. nj«, in pod vplivom lr sil«« ae poženejo v velikih riiSHuli SViiJi usodi naproti, kakor da ao zblaznele. V renniei delajo vlia, kakor da ao hipnotizirane, fV a« jim na poti poatavi po r<š)u kakšna ovira, ne zapnejo «-no stavno varrjo in tu jih običajno vse doleti »mrl, ki nam vid> kakor zaveateri množeetveal samomor,
Pred nekoliko več nego Ao Mi je na ta način v 12 rwe4tib V sUpi ob VoigJ doli vrlo svojo usodo nič manj nego 277 konj in ni bilo a i le, ki bi to m**-ia preprečiti. Tako utegne ta temni nagon posredno tudi člo* veku povzročiti neizmerno škodo in uato ni odv*4, če skuša /oarioat, čeprav d<»elej bres uspešno, pojaaniti njegove vzro-
Podržaj prizail, di mu je Agnes dala $32,500
Pravi, du je neveata Še živa. ženil se je tudi na Danskem in dexertlral je Is tujske legije v Franciji
New York.—Newyorška policija je zadnje dni prejeli} poročilo dunajske policije o zaslišanju Ivana Podržaja, slovenskega Don Jjjuana, ki se je ženil po vsem h vetu z bogatimi Ženskami. Podržaj je dunajski policiji priznal, da mu je njegova ameriška žena Agnes TVifverson, bogata 42-let na odvetnica, dala $32,500 v gotovini in vrednostnih p^irjih. Ta denar mu je pa dala s |*ogojem, da ga vloži v nova podjetja v Jugoslaviji in ameriške papirje samenja s Jugoslovanskimi, kar je on deloma tudi storil. Agnes je bila bls-niška ž«naka.
Podržaj je dalje povedal dunajski polieijl, da je Agnes še živa, toda on ne ve, kje jo. On upa, kadar Agnes isve, kaj so danes s njim godi, mu pride na pomoč. Naredila sta načrt, dt« odpotujeta takoj po poroki v Evropo, toda sprla sta se na pomolu tik pred odhodom parnika in ona ni hotela Iti s njim. Podržaj je tudi rekel, da njegova poroka s Tufversonovo je bila le "saradi uslug«," kar j» ana predlagala, da ne ostan« stara devicu in on ji j« "rad ustregel."
Ko J« n«wyorški policijski uradnik John H. Ayres, ki nadzoruje biro za isginol« osebe, preči t al to |K>ročilo, ki obaoga 14 na stroju pisanih pol, j« is-javil, da je polno laži in kontra-dlkclj.
Selma Tufverson, sestra ligi-nole Agnes, Je zelo huda na župana La Guardljo, ki noče dovoliti, da bi šla dva newyorška detektiva na Dunaj. Oštela je župana, da bi bilo vso drugače, če bi bila Agnes njegovu sorodni-ca, tako se pa ne briga.
Dunaj, 30. Jun,—Nadaljnje Informacije, ki jih je prejela dunajska policija v aferi Ivana Podržaja, so odkrile, da se Je Podržaj leta 1020 ženil v Kodanju na Danskem. Sorodniki neveste so pa pisali v Jugoslavijo za pojasnila in izvedeli, da že Ima ženo, nakar se Je ženltev razdrla.
Dognalo se je tudi, da je Podržaj leta »M stopil v tujsko legijo v Franciji (vojaška organizacija) In poslan je bil v Alžir v Afriki, toda leto kaanej« Je de-zertiral in odšel ua Angleško.
Is vos «rebrn Iz Amerik« prepovedan
Washington, D. C,--ZakladnI tajnik Morgenthau je zadnje dni prepovedal Izvoz srebrne kovin« is Združenih držav br»*z dovoljenja vlade. Kasen za kršitev tega odloka Je deset let zapora ali 910,000 globe ali oboje. Majhne količine srebrnih predmetov ill srebrni novci so izvzeti, M to akcijo nanieraui vlada ustaviti š|>ekulaclje s srebrom.
Ml-letna neveata prent aru za možitev !
M ode« to, Cul "Mrs. Lydia A. Wright, stara Ml let, Je prestara za možitev," je izjavil sodnik Ncddham, ko j<* z injunkcijo pr«|M)v«dal poroko. Njen ženin Je star 02 let. Injunkcijo proti možitvi Je zahteval odvetnik, ki j« legalni varuh stark«,
fiovrrner Langer obaojen na IM mener i* v /a poru
Kargo, N. Dak,- William Lan-g«-r, govern«r Heverne I lakote, je bil V petek obsojen nu IM mesecev zapora in v plačilo $10,000 globe zaradi koru|iclJ«. Pred nekaj dnevi je bil ponovno iioml-niraii za governerakega kandidata.
Proleall pndi vojaškemu ve>hae jo
Berkeley, Cal. Tukaj ao »e vršile velike demonstracije proti vojaškemu vefhanju dijakov na državni univerzi, v katerih ao a<aleloval« tudi delavske grupe. Veliko število dijakov je silno aktivnih v gibanju za «stpravo prisilnega vežbanja
Tuba/nI dela vrl lx v» Je* ali višje mezda
Keidsville, N. C - Grožnja s stavko je |tomaga Ia, da J« nad tiaoč delavcev pri American To-baci o C«. dobilo Slišan Je mezda sa deset odatotkov.
PR03VETÄT
Sprva je bila medCaharijo in Štefanom razprtija. Nekega večera «ta pretila drug drugemu z zaušnicami. T<ida Caharija, ki je bil trezen fant in ne ni zmenil za drugo, nego za svojo zabavo, ae je takoj pobotal, ko mu je le-oni prijateljski ponudil vr^pk piva, ter se moral kmalu podrediti prišlečefi umski premoči. Tudi Le-vaque je bil zdaj prijaznejši in se je pogovarjal o politiki z vlačmkom, ki je imel—kakor je dejal—precej soli v glavi.
In tako je občutil med delavci odkopne za-sedbe prikrito sovražnost le pri dolgem Chava-lu, pa ne, kakor bi kuhala jezo drug na drugega, temveč nasprotno, celo spoprijateljila «ta se; le takrat, kadar sta se šalila, sta požirala drug drugega z o6mi. Katarina je bila med njima spet utrujeno, krotko dekle, ki z upognjenim hrbtom poriva svoj hunt, zmerom dobra s svojim tovarišem vlačnikom, ki ji je tudi včasi priskočil na pomoč, po drugi strani pa pokorna volji svojega fanta, ki mu je pustila, da jo je javno ljubkoval. To je bilo pač sprejeto dejstvo, prignano razmerje, pred katerim je družina sama zatiskala oči, tako da je Chaval vsak večer vodil vlačnico za nasip in jo potem spremljal do domačih vrat, kjer jo je poslednjič poljubil vpričo vse kolonije, fttefan, ki je mislil, da se je s tem sprijaznil, jo je večkrat zbadal zaradi teh sprehodov in ji za šalo govori^ zalbeljene besede, kakršne so pač bile v rabi med fanti in dekleti na dnu odkopov; ona pa mu je prav tako odgovarjala, ko mu je na široko pripovedovala, kaj je njen ljubimec ž njo počel, a kljub temu je bila vznemirjena in je prebledevala, kadar so se oči moškega srečavale z njenimi. Oba sta se potem ozirala proč in nista včasi po uro spregovorila, kakor da se sovražita zaradi reči, ki so skrite v njima in o katerih sploh ne razpravljata.
Prišla je pomlad. Ko se je vrnil Štefan nekega dne iz šuhta mu je dahnil v obraz mlačen aprilski vetrc, dobri vonj mlade zemlje, nožnega zelenja in svežega zraka; in vsakikrat, ko je zdaj prišel iz jame, je pomlad lepše dehtela in je bilo topleje po desetih delovnih urah v večni zimi pod zemljo, v tisti vlažni temi; ki je ni nikoli nobeno poletje razpršilo. Dnevi so bili vse daljši in naposled je začel v mesecu maju hoditi na delo, ko je solnce vzhajalo, ko je rdeče ndbo obsipalo Voreux z zoro kakor s prahom in sc je bela para dvigala vsa rožnata iz dimnikov. Ljudje niso več šklepetali od mraza, mlačen duh je vel preko daljnih planjav, visoko v zraku pa so prepevali škrjanci. Ko se je potem ob treh nenadoma solnce razžare-lo, je zagorelo obzorje in se pordečila opeka pod umazano plastjo premoga. V mesecu juniju je bilo žito že visoko in se je njegovo modro zelenje odbijalo od temnega zelenja repe. Bilo je brezkončno morje, valujoče ob naj rahlejšem vetru, on pa ga je gledal dan na dan, kako se razgrinja in raste, včasi presenečen, da je bilo zvečer bolj zeleno ko zjutraj., Topoli ob prekopu so si nadevali listnate perjan-ke. Breg je prerasla trava, cvetje je odelo travnike, življenje je vzklilo in vzkipelo iz zemlje, medtem ko je on spodaj, pod zemljo, stokal v pomanjkanju in preutrujenosti.
Ko se je zdaj Štefan zvečer hodil «prehajat, ni več plašil za nasipom zaljubljencev. Sledil je njihovim brazdam nied žitom in iztikal za njihovimi ljubavnimi gnezdi, kjer se je majalo rumeneče klasje in velik rdeči mak. Ca-liarija in Filomena sta se kot star parček vračala semkaj iz navade; mati Ožganka, ki je bila neprestano Lidiji ¿a |>etami, jo je zdaj pa zdaj zalotila z Jeanlinom, oba tako zelo zarita v zemljo, da sta šele tedaj zbežala, ko ju je člo-
vek že skoraj pohodil; kar pa se tiče Mouquet-ke, je poležkala povsod in ni bilo moči preiti njive, da ne bi videl izginiti njene glave, medtem ko so le njene noge molele iz žita, kadar se je prekopicnila vznak. Vse to so uganjali po mili volji in mladeniču se ni zdelo to početje nič pregrešno, razen ob tistih večerih, ko je srečal Katarino in Chavala. Dvakrat se jima je približal in ju videl, kako sta se pred njim skrila v žito in kako so bile nato bilke negibne in mrtve. Drugikrat, ko je hodil po ozki stezi, so se pHkazale med žitom Katarine jasne oči, potem pa so v njem izginile. Tedaj se mu je brezkončna ravnina zdela premajhna; rajši je šel prebit večer v Rasseneurjevo gostilno "Pri dobri kaplji."
—	dospa Rasseneurjeva, dajte mi vrček piva . . . Nič, nocoj ne grem ven, noge imam vse polomljene.
Pa se je okrenil k tovarišu, ki je po navadi sedel za mizo in bil obrnjen z obrazom v zid.
—	Suvarin, ali bi tudi ti enega?
—	Hvala, ne bom.
Štefan se je seznanil s Suvarinom, saj sta živela tu drug kraj drugega. To je bil vo-reuxjsjri strojnik in je stanoval zgoraj v o-premljeni sobi poleg njegove. Imel je kakih trideset*-let, bil je droban, plavolas, finega obraza, obdanega z dolgimi lasmi in redko brado. Po njegovih belih, špičastih zobeh, malih ustih, malem nosu in rožnati polti je bil podoben dekletu, z blagim, svojeglavim izrazom, ki je bil divji, kadar so mu kakor blisk sivo zableščale jeklene oči. V siromašni delavski sobi je imel le zaboj papirja in knjig. Bil je Rus, nikoli ni govoril o sebi in se zmenil za bajke, ki so krožile o njem. Rudarji, zelo nezaupljivi do tujcev, so sodili po njegovih majhnih, gosposkih rokah, da je drugega stanu, in so si sprva izmišljali nekakšno pustolovščino, češ, da je nekoga umoril, pa se odteguje kazni. Ko se je jel potem tako bratski in brez ošabnosti družiti ž njimi, deleč otro-čajem po koloniji ves drobiž iz žepa, in ko se je raznesla vest, da je političen begunec, so ga slednjič pomirjeni sprejeli medse. V tej nejasni besedi so videli nekako opravičilo celo za umor in nekako skupnost v trpljenju*,,
Prve tedne se je zdel Štefanu zaprt in ne-priljuden. Tudi njegovo istorijo je Štefan izvedel šele kasneje. Suvarin je bil zadnji potomec neke plemiške rodbine iz tulske guber-nije. V Petrogradu, kjer je študiral medicino, se je strastno na vzel socializma, ki je tedaj pre-šinjal vso mladino, in sklenil, da se izuči, kakega rokodelstva, da postane strojnik in ppjde med ljudstvo, da ga spozna in da mu bratski pomore. S tem poslom se je zdaj preživljal, ker je moral zaradi ponesrečenega atentata na carja pobegniti: mesec dni je preživel v kleti nekega branjevca s sadjem, kjer je pod cesto polagal mine ter polnil bombe v neprestani nevarnosti, da zleti s hišo vred v zrak. Sorodniki so ga zatajili, brez denarja, kot tujec je prišel v črno knjigo francoskih delavnic, ker so ga imeli za ogleduha; tako bi bil skoraj poginil od gladu, da ga ni naposled v času, ko je primanjkovalo delovnih moči, zaposlila Mont-soujska družba. Leto dni je delal tu kot dober, trezen, miren delavec, en teden je opravljal službo podnevi, drugi teden ponoči, s toliko vestnostjo, da so ga starešine postavljali drugim za zgled.
—	Kaj nisi ti nikdar žejen? ga je smehljaje se vprašal Štefan.
Odgovoril mu je z blagim glasom in skoraj brez tujega naglasa:
—	Žejen sem, kadar jem.
(Dalj« prihodnjič.)
DVOJNIK
Na piani Alhrrt Udi g
Ko ae je Ralph Sornmer obudil v zavest, se je počasi vzravnal. Soba s poceni ta|>etumi, pohištvom in zastori — vse to mu je bilo docela neznano in je še nikoli videl. Šele ko so s«« mu oči nekoliko privadile slabotni razsvetljav ni sam.
"Nu, velespoštovanl gospod Sommer, kako vam gre?" ga je koj nato ogovoril neznanec, ki Ka je očividno že delj časa opazoval s svojega stola vam v glavi še brni.
"To je nezaslišano 1" je vzkipel Sommer. "Jaz sem Prokurist pri Anglo-amcriški finančni družbi in zato . . ."
". . . zato ste tu, prijatelj," je hladno odgovoril mož na stolu. "Vaša oseba nam je le predobro znana, zakaj zadnje tedne vas sploh nismo «pustili iz oči."
"Ce mislite, da boste s to u-grabitvijo izsilili kakšno odkup-je opazil, dajnino, »te v veliki zmoti," je odgovoril Sommer. "Samec sem, bližnjih sorodnikov nimam in ftive duše ne poznam, ki bi zaradi mene segla v lep."
"Odkupnino?" Je neznanec "Najbrle zaničljivo odmahnil z roko. "Pre-T«wla do-1več nas podcenjujete. 'Morda bro merjen udarec z vrečo i>e-ivam l>odo naši nameni postali ska je bil edino sredstvo, da smo j razumljivejšl, če napravim malo \as brez dolgoveznega razklada- Več luči v sobi." nja mojrll «praviti semkaj!"	Prokurist »e je nemo zastrmel
"In kje «em zdaj?" je medlo'v «vojega «ot*aednik«, ko je vpraAal Sommer.	I vzplamenela žarnica na stropu.
"Kakšnih štirideset kilomo- Nekaj na tem človeku se mu je trov od New Yorka," je potrpet-J zdelo čudno znano. Potem se mu IJivo odgovoril neznanec. "O-stali smo vam &a petami \se od |M*taje. ko «te nocoj aedli v predmestni vlak. in smo va« potem tik pred vašn hišo na le omenjeni način pripravili do tega, da «te *«»dlt v na* avto in ar
je nenadoma utrgal krik osuplosti in Sommer je omahnil nazaj.
površna podobnost, ne, ta mož je bil pravi drugi Rolph Sommer. Imel je iste slvkastozele-ne oči, malce Širok nos in isto začenjajočo sc oferoglino trebuščka.
"Kajpada, pri bradi in laseh sem moral nekoliko popraviti, je pojasnil neznanec, skoraj kakor bi se hotel opravičiti. "Tudi vaša drža, vaše kretnje in način govorjenja so me stale, mnogo opazovanja in učenja, preden so mi prišli v meso in kri. Toda «daj. ko sem si še dovolil zamenjati z vami obleko, medtem ko ste ležali v omedlevlci — zdaj sva res podobna drog drugemu ko jajce jajcu."
"Kaj naj ta istorija pomeni T* je naposled vprašal Sommer, ko «e je opomogel od prvega presenečenja.
"O, stvar je močno preprosta," mu je oni odgovoril. "Zahotelo se ml je, da bi tudi jaz postal prokurist pri Anglo-ame-riški finančni družbi. Ne za zmeraj, Bog ne daj, tudi ne za delj časa. to bi mi bilo ne samo
"Aha. zdaj «te opazili," je do- dosti predolgočaano. temveč bi
pripeljali semkaj, pomembno dodal.
da m< nam tu bati.
nadlegoval."
brodošno menil neznanec. "Pravi čudež, kajne?" Prokurist je majaj
Sicer pa." Je tpasoval neznanca na *t< "smo tu te na'ogledoval njegov ohra; i dežrli in dovolj daleč <»d ljudi. «tavn. Moi, ki je sedel d« bi na» kdo'njim, mu je bil podol>en k |ce Jajcu. Toda to ni bila
Kiavo >lu in n po-
i»red i» jaj-samo
poča«i utegnili gospodom* ravnateljem vstati rasni dvomi o mojih sposobnostih. Toda en dan bom že pre«tal. In en dan v vaši delovni sobi. s vašimi blagajniškimi ključi, ki «em si jih ik>\otil prilastiti si it vašega že-pa, bo menda popolnoma sad o- nisem *
sti; upam, da bom že zvečer imel toliko denarja, da me bodo minile skrbi za najbližnjo bodočnost."
"Ali bi smel tudi izvedeti, kaj mislite z menoj napraviti?" je vprašal Sommer.
"Zakaj ne! Odpravili se boste na majhno potovanje. Cez eno uro vas bo eden mojih ljudi povabil, da ga spremite v letalu Čez mejo v Mehiko; v skednju za hišo imamo imeniten majhen dvosedežnik. In v Mehiki, gospod Sommer, je dovolj zapuščenih krajev, kjer vas lahko brez skrbi izpustimo. Dva ali tri dni boste potrebovali, preden pridete od ondot spet v stik s civiliziranim svetom."
"Čudovita ideja I" se je zaro-gal prokurist. "Lahko si mislite, da vam bom tam pri priči poslal policijo na vrat."
"To se boste premislili," je prostodušno odvrnil neznanec. "Narobe; kakor hitro bom namreč kot prokurist Sommer s svojim plenom izginil, bo policija bržčas že drugi dan začela za sledovati nepoštenega * nameščenca. Mene ne bodo lovili, ker bom igraje se izpremenil svojo zunanjost, da me živ krst ne bo spoznal. Če ,, boste pa \ Mehiki hiteli s svojo istorijo o ugrabitvi na policijo — ali res mislite, da vam bodo le besedico verjeli? Dokazov ne boste imeli. Ne, spoštovani gospod Sommer, rekli vam bodo, da ste sami ukradli denar iz trezorja, ga spravili v Mehiko na varno in se potem vrnili s pravljico o hudobnem dvojniku. Saj to je ravno najduhovitejša točka pri vsem načrtu; ko bom s svojim denarjem izginli, se ne boste niti upali iti na policijo In jo na hujskatl name. Zakaj obrnila se ne bo proti meni, temveč proti vam!"
Prav imate," je zamišljeno prikimal Sommer. "Torej me mislite iše nocoj spraviti čez mejo? Bogme, življenje res ljubi najčudovitejše šale," je končal prokurist s čudnim usmevom. "Mnogo sreče v vaši novi vlogi !"
Na videz vdan v svojo usodo je Sommer pol ure nato stopil v letalo, kamor ga je odvedel neznanec v roke svojim pajdašem. •
"Dobro jutro, gospod Som mer," je pozdravil vratar An-glo-ameriške finančne družbe drugi dan gospoda, ki se je pr kazal v prokuristovi obleki [ nato s prijaznim odzdravom i: ginil v svoji pisarni. Tam je sedel ravnatelj Meuners z dvema neznanima gospodoma njegovo pisalno mizo; pr njim je bila cela skladovnica knjig in papirjev.
"Čedno vreme danes," je menil ljubeznivo gospod v Som merjevi obleki, ko je obesil klobuk na običajno kljuko. "Dobro jutro vam želim, gospod ravnatelj."
Toda namestu da bi mu ¿>il odzdravil, ga je ravnatelj Meu ners pogledal s široko odprtimi očmi.	.
"Kaj? . . . Vrnili ste se?"j naposled izdavil. "Veste kaj^to je pa že preveč ... Delate se, kor da se ne bi bilo nič zg lo."
"Ne razumem, gospod ravnatelj," je odgovoril Sommerjev dvojnik in postalo mu je nekam neugodno. "Ali mar ni kaj v redu?"
"Da ni kaj v rdeu?" je ogorčeno ponovil ravnatelj Meuners, ko se mu je spet vrnil dar govora. "2e več tednov vas imamo na sumu, da ste nam s kri vimi vpisi poneverili velike ane-ske, in zato smo vaše knjige že delj časa ponoči skrivaj pregledovali. Skoraj četrt milijona dolarjev ste si prilastili in jih najbrže spravili čez mejo! — Ko smo «noči to ugotovili, «em vam že hotel telefonirati na dom, da bi vas pozval na odgovor. Povedali so mi pa, da se ni«te vrnili, zato «em bil prepričan, da ste zbežali, in naročil. da za«tražijo meje."
"Toda ... jaz res nič ne vem," je začel Sommerjev dvojnik ves bled od «trahu spričo nepričakovanega preokreta.
"Molčite!" je zagrmel ravnatelj. "S predrznostjo nas ne boste preslepili. Razumeli boste, da vaa moram izročiti tema dvema gospodoma s policije."
"Počakajte, za boijo voljo," je zahropel lažni prokurist. "Saj
Utihnil je, zakaj pre4 oči mu je stopila slika pravega Som-merja. Sommer j a, ki je zdaj v Mehiki na varnem. Sommerja, ki zdaj lahko v popolnem miru uživa prisleparjene denarje. Zakaj policija, ki je dobila dozdevnega sleparja v roke, bo zdaj pravega defravdanta kajpada pustila pri miru. In živa duša ne bo verjela istorije o pustolovski ugrabitvi. Zato se je prokurist tako čudno nasmehnil, ko mu je pustolovec razlagal svoje načrte. "Življenje res ljubi najčudovitejše šale," je bil takrat dejal Sommer.
■ "Kaj se še obotavljate? Z nama!" ga je potisnil eden izmed detektivov pred se in mu podal klobuk in plašč. "Na.ravnateljstvu boste povedali, kam ste spravili poneverjeni denar."
"Kam?" se je zasmejal Sommerjev dvojnik s srditim humorjem, ko je zavil med obema detektivoma proti vratom. "Pri-sežem vam, da nimam niti pojma o tem."
t
$
OBJAVA
Malo odgovora na javno za-priučeno 16. junija 1.1. v "Amer. Slovencu". Ker je katoliški liat tako "resnicoljuben", da laži objavlja, resnico objaviti se pa boji, zato odgovarjam na tem mestu osebi, ki se je tako podlo in hinavsko zahvaljevala v Am. Slovencu. Povedano naj bode le toliko, da kdor je resnicoljuben in 'kdor je zasledoval celo zadevo, tisti je prepričan kako nizka in neresnična je njena trditev v Am. Slovencu. Zadostuje naj v odgovor resnici na ljubo ta objava. Za njeno laž bode dobila pa odvezo pri spovedi.
Sosedje. (Adv.)
pONDEUEK, 2.
K» sama hoteli
^JUGOSLA
PARIS
JUUJA 2L-AVGI
avgusta 3
1LE DEFRJ
JULUA 28—AVGl
CHAMPL
•WI'UA 14. (op<
avgusta
Znižaš« mm t m kriM
U pojunll« I. poto, y* PooU.lt«, ^
LEO ŽARKA
General Trste! Sen
302E.72ndSt„New
cfreiieHJ
DAUSTRE2EM0N1
Članom
ki so želeli naročiti g ceni knjigo THE NA TURN, katero je spi mlč smo jih naročili i deset knjig. Torej z vašim naročilom j ga poide. Z naročil tudi Money Order knjiga stane z pa NaroČnila pošljite PROSVETA, 2657 S Ave., Chicago, III. Godlna, upravitelj.
Ali ste ie naročili Pr« dinski list Nvojemu prij rodniku v domovino? T trsjne vrednosti, ki ga Ishko poiljete avojem i
NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVE11
* .	•• lakko naroči as list Pr
IteJ« eden, dva, trt. «tiri ali »m ¿lana* i. «m dmlin. k eni bi Prosvet« «tsne sa rse enak«, ss ¿Une ali aeflsn« $6.0« is m nina. Ker pa ¿laal U plačaj« prt «se«mmin $1.20 s. tednik, i ?*íí	T9r*l ••¿»i * ▼»roka, reči, d. j« II* pr«
S. N. P. J. ÍMt Preereta j« rifa lastnina in rotevo ]• v m kdo, ki M rad ČKal Ust esak dna. Cana lista Prosvets je:
Za ZdruL dri**« |n Kanado $«.00
1 tednik In............... 4 JO
t tednika In...............S40
t tednik« la............... IM
4 tednik« tai............... 1.»
f tednikov In....... .......nič
Za Evropo J«............$9.00
Ispelnit« spodnji kupon, priložit« potrebno vsoto drnar) Order v pisan in «i naročit« Proereto, list, ki J« vate Uatsis*.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kat«ri teh ¿lsnov preneha bi ali d« m preseli prod od druiin« in bo sshtersl sam svoj liat moral tis« član ti dotičns družin«, ki j« teko skupno narota Prosveto, to takoj aasnaniti uprarniitvu lista, in obenem dop rsoto lista Prosvets. Ako tega n« štor«, tedaj mora opran datum sa to vsoto naročniku.
Za Cicero In Chlcaia
1 tednik is........
t tednika ia.......
I tednik« is.......
4	tednike in.......
5	tednikov is......
PROSVETA, SNPJ, 2057 Bo. Lafndsle Ave., Ckletf«, Priloženo poilljai
t) Im«..
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeteeseeeeeee
im naročnine sa list 4*rosvete vaoto $.....-
••«••••eeeeeeeee^eeeeeeeeeeeeeeeeeeee«	.......Čl. droit ra
^íldfT .........................................................................................N...........
Ustavite tednik In ga pripišite k moji nsro&ni od $Mtfil družine:	T
.................Cl druitra
I)
l).MIMHU»»l.....H.H.......................................
4)----
..........................w««.............................
...........CL drsitva
......ČL droit»«
S).
čl. drsitva
.Drlsvs
Noe naročnik.
JUr narečslk.
TISKARNA S.N.I
muiu vsa
v tiskarsko obrt spadajo«
Tlaka vabila aa veselica In «hode, vixitnio knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. I slovaškem, češkem, nemškem, angleiktm Jod®
VOD8TVO TISKARNE APKIJRA MJ & N. P. J„ DA TISKOVINE NA*«, f SVOJI TISKARNI
________ _______— ... --------------* -; 7 ^hM •
Vsa pojasnil« daj« rod*"
■■tlake 4+prM«9*
PIMM p« IrfsnsssU»
S.N.P.J. PRINTE
I$S74I So.