•1 PROBANKA PE Kranj tel,: o64/3so i6o Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) Gorenjska^ Banka Banka <* poAubom OBRESTNE MERE ZA POSO|ILA AVTOHIŠA VRTAČ Kranj (jBOD Delavska 4, Straiišče pri Kranju Audi WILFAN menjalnice Nepremičnine Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič Emaihavtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si M š* M /9 enkratnem znesku, kar bi pomenilo en obrok novembra letos, eno izplačilo v letu 1999 in dva obroka v letu 2000. To bi nam v končnem znesku prineslo od 0,32 do 1,16. Potem je prišlo do seje vlade, ko je to vzela le na znanje in do sporazuma ni prišlo, niti v zvezi z že "popuščenim" predlogom, na katerega je pristal prim. Zajec kol član vladne pogajalske skupine. Zatem smo sklicali izvršni odbor sindikata in se domenili, da imamo tega preigravanja dovolj, da je 15. september potekel in da bomo stvar vzele v svoje roke. Napovedale smo stavko, če se vlada v naslednjih dveh tednih ne odloči pristati na naše zahteve." S kakšnimi argumenti utemeljujete zahtevo po dodatku za zdravstveno nego? "Popolnoma enako vprašanje nam je postavil minister Ban-delj kot vodja vladne pogajalske skupine. Skušale smo mu na vse možne načine predstaviti delo medicinskih sester. Približno sto let obstaja na Slovenskem organizirana zdravstvena nega in še nikoli se o delu medicinskih sester ni Ruža Rajgelj Zdravstvena nega je specifična dejavnost, ki se ne more primerjati z nobenim drugim delom, pravi Ruža Rajgelj, ki je sama 23 let delala v turnusih in ob nedeljah, na zelo zahtevnem oddelku kranjske porodnišnice, intenzivni negi na otroškem oddelku. Sedaj je zaposlena v ambulanti z za ultrazvok, kjer je sicer veliko "prometa, ni pa ne nedelj ne nočnih. Temeljito je izkusila, kaj pomeni zdravstvena nega in zato si skupaj s kolegicami Še posebej zagreto poteguje za dodatek, da bi nagradile to zelo zahtevno delo. So se pa obvezale, da bodo še naprej racionalno delale. To pomeni, da pristajajo na zmanjševanje števila zaposlenega osebja, če ni pacientov. V kranjski porodnišnici so samo letos zmanjšali število zaposlenih sester za pet. Sicer je v tej ustanovi zaposlenih okoli 60 medicinskih sester. Z Ružo Rajgelj, regijsko predstavnico v stavkovnem odboru sindikata zdravstvene nege z Gorenjske, sva se o napovedani stavki pogovarjali v petek dopoldne. Istega dne popoldne pa sta se pogajalski skupini (vladna in sestrska) dogovorili o dinamiki izplačevanja dodatka za zdravstveno nego. Prvi obrok naj bi bil izplačan 1. oktobra, drugi l. septembra prihodnje leto, dodatno povečanje pa bodo sindikati uveljavljali v okviru razprav o rešitvah zakona o javnih uslužbencih. V primeru, da zakon ne bo sprejet do leta 2000, se bo analiziralo finančno poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na podlagi poslovanja se obračuna tudi dodatek. Sindikalna pogajalska skupina z vsemi regijskimi predstavniki je pristala na takšen kompromis, odločilno besedo pa bodo na izredni skupščini sindikata zdravstvene nege rekli predsedniki sindikalnih enot iz vse Slovenije. Ti bodo bodisi potrdili ali ovrgli odločitev o stavki. Ta odločitev bo padla jutri, 23. septembra, na Rogli. govorilo, še nikoli nismo postavljale kakih zahtev ali v javnosti prikazovale težavnost našega dela. Ena izmed mojih kolegic je naredila zanimiv izračun (objavljen je bil tudi v medijih), kjer je izračunala, koliko nočnih naredimo sestre v 35 letih, koliko nedelj... Minister Bandelj vodi notranje ministrstvo, kjer ima zaposlene policiste, ki za nočno, nedeljsko in podobno obremenjujoče delo dobi beneficiran delovni staž. Me ga nimamo. Nočno delo žensk naj bi se ukinjalo vsepovsod, pri nas se ga ne da. To ni mogoče. Nobenih beneficij nimamo. To je 90-odstotno ženski poklic in vsakega moškega v naših vrstah smo izredno vesele, ker so oddelki, na katerih bi jih nujno potrebovali. Toda če že pridejo v našo stroko, to delo kmalu opustijo. Minister Bandelj pravi, da bi morali racionalizirati delo v zdravstveni negi. Mi ga že zelo dolgo racionaliziramo. Zavodi so popolnoma ustavili zaposlovanje. Medicinskih sester, ki odidejo v pokoj, ne nadomeščajo z novo Me ?& feS Ste A*Gm-Jo 2oAlI zaposlenimi. Na Gorenjskem imamo strašno pomanjkanje višjih medicinskih sester v bolnišnicah. Naštejem lahko še vrsto argumentov, ki pa jih še nikoli nismo postavile tako javno, kot jih postavljamo sedaj. Sicer pa tudi nismo bile nikoli organizirane. Podpira nas tudi Fides, zdravniški sindikat, saj oni tudi najbolje vedo, kaj pomeni imeti poleg sebe usposobljeno medicinsko sestro." Medicinske sestre napovedujete stavko, če vašim zahtevam ne bo zadoščeno. Že ob zdravniški stavki se je v javnosti postavljalo vprašanje, kako jo bomo občutili pacienti. Kako bomo občutili sestrsko stavko? "V javnosti je razbrati pod-ton, ali si sestre upamo stavkati. Stavka medicinskih sester je nekaj tako težkega, da se je bojimo tudi sestre same. Ne zato, ker ne bomo delale, temveč zato, ker bomo drastično posegle v tisto, kar pacient potrebuje. Skupaj z zbornico zdravstvene nege smo že ves čas pripravljale smernice, kaj smemo opustiti, kaj moramo narediti, ne glede na to, ali je plačano ali ni. To je namreč specifičen poklic, vedno obstaja dilema, ali to, česar nisem naredila, lahko ogrozi življenje mojega varovanca. Verjemtite, nobena pametna država si stavke medicisnkih sester ne bi smela privoščiti. Prepričana sem tudi, da zahteve, ki jih me postavljamo, za državo niso tako nemogoče. Tudi same smo pokazale, s tem ko smo v svojih zahtevah toliko popustile, pripravljenost na dialog. I/kijučno zato, da bi sestre spodbudili k boljšemu delu z boljšim plačilom, da ne bi prišlo do stavke in da ne bi ogrozile naših varovancev." Dve leti nazaj smo bili priča zdravniški stavki, dolgo časa je trajala, preden so zdravniki izposlovali boljše plače. Vas ne skrbi, da boste morale tudi sestre z dolgotrajno stavko priti do svojega dodatka, da boste šle do skrajnih meja? "Na stavko smo pripravljene. Tudi organizacija, kako naj stavka teče, je že sestavljena. Osebno me je stavke strah, prepričana pa sem, da jo bodo pacienti bolj občutili kot so zdravniško. Medicinska sestra ima svoje delovno mesto ob bolnikovi postelji. Prvi človek, na katerega naleti pacient v zdravstvu, je sestra. Sem pa tudi prepričana, da imamo sestre toliko ugleda med ljudmi, da vedo, kaj pomeni, če medicinske sestre ni in da imamo zavoljo tega tudi podporo ljudi pri naših prizadevanjih." Kakšna je sestrska plača, da greste zaradi nje v stavko? "Lahko povem, kakšni so zaslužki v naši ustanovi. Srednja medicinska sestra po osnovnem količniku 2,3 je dobila neto plačo 59.593 tolarjev. Babica s količnikom 2,4 je prejela 62.067 tolarjev neto, babica pri obpor-odni negi s količnikom 2,65 je imela plačo 68.250 tolarjev. Višja medicinska sestra, za katero velja količnik 2,75, je prejela 70.723 tolarjev, in višja medicinska sestra instrumentar-ka s količnikom 2,9 74.434 tolarjev. Z dodatkom, ki bi ga denimo dobil bolničar (0,08 k osnovnemu količniku), bi v prvi fazi svojo plačo popravil za 3000 tolarjev, profesor zdravstvene vzgoje z dodatkom 0,29, pa bi imel 11.600 tolarjev bruto. To je en obrok, ki naj bi ga dobili izplačanega v novembru. V naši ustanovi, kjer pa startamo s količnikom 2,30, naj bi dobili prvi obrok dodatka 0,17, kar pomeni približno 6000 bruto za srednjo medicinsko sestro." • D.Z.Žlebir POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 AMZS V kranjski bazi Avto-moto zveze Slovenije so nam povedali, da so od petka do danes 20 gorenjskim voznikom z njihovimi vlečnimi vozili zaletena ali okvarjena vozila odpeljali, l()-krat pa so lahko pomagali prt okvarah kar tam, kjer so se vozila pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli na Gorenjesavsko cesto, odkoder so jih poklicali sosedje stanovanjske hiše, iz katere drvarnice se je močno kadilo. Ko so prihiteli tja, so ugotovili, da lastniki le pred drvarnico kurijo odpadke. Dvakrat so tokrat odpirali tudi osebni vozili, čigar lastnika sta vanju zaklenila ključe. Enkrat se je to zgodilo v Britofu 220, enkrat pa v Cerkljah, na C. 4. oktobra 25. V stanovanju na Vrečk-ovi 4 so menjali radiatorje in pri tem je prišlo do poplave v stanovanju. Gasilci so vodo zaprli, odvečno pa posesali. V petek pa je prišlo do prometne nesreče in sicer na cesti iz krožišča proti Čirčam. Kranjski gasilci so morali iz zmečkane pločevine rešiti vkleščeno osebo. Jeseniški gasilci so imeli gasilsko stražo na hokejski tekmi alpske lige v Podme-žakli, posredovali pa so tudi po prometni nesreči in sicer so odklopili akumulator, očistili cestišče, ponesrečenca pa prepeljali z njihovim reševalnim vozilom. NOVOROJENČKI Minuli vikend smo Gorenjci dobili 18 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 8 dečkov in 4 deklice, najtežji deček je tehtal 4.350 gramov, najlažja deklica pa le 1.700 gramov. Na Jesenicah so prvič zajokale 4 deklice in 2 dečka. Tu je bila najtežja deklica, ki je tehtala 4.330 gramov, najlažjemu dečku pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 2.100 gramih. DRGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurškem oddelku 149 urgentnih primerov, na internem oddelku so imeli bolnikov, ki so nujno potrebovali zdravniš ko pomoč, tokrat 41, na pediatriji pa 18. TURIZEM Na Bledu so konec tedna našteli v hotelih 1755 tujih in 29 domačih gostov. V Bohinju je zasedenost hotelov in apartmajev 42-odstot-na. to pomeni 253 gostov, več tujih kot domačih. Lansko leto ob tem času so imeli le 190 gostov. V Kranjski Gori je bilo čez vikend 1600 gostov, od tega večinoma tuji. V Gozd Martuljku je v Hotelu Špik gostov 77, v kampu pa je v nedeljo bivalo 20 ljudi. A\\\! MAJA l SALON POHIŠTVA Jj KRANJ, PREDOSUE 34 ! TEL.:241-031 < Odprto od 12. do 19. ure, j sobota od 9. do 13. ure 4 Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma na razširjenem razstavnem prostoru DODATNI POPUSTI V ČASU LJUBLJANSKEGA POHIŠTVENEGA SUMA * KONKURENČNE CENE 'BREZPLAČNA DOSTAVA * MONTAŽA * KREDITI T+0 Večino pohištva imamo v zalogi! Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 21. septembra - Predsednik občinskega sveta Kranjska Gora Jože Zupančič za sredo, 23. septembra, sklicuje redno sejo občinskega sveta Kranjska Gora. Na seji bodo med drugim obravnavali problematiko krajevne skupnosti Kranjska Gora. analizo šolstva in kulture v občini ter se odločali o več odlokih: za varstvo vodnih virov, za ceno kanalizacijskega priključka in o nekaterih drugih odlokih. Na dnevnem redu imajo tudi imenovanje direktorja Zavoda za promocijo turizma v Kranjski Gori in informacija o vrtini za termalno vodo. • D.S. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 21. septembra - V četrtek, 24. septembra, bo nadaljevanje redne seje občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo obravnavali projekt primestne železniške proge Jesenice - Rateče in pobudo za ustanovitev medobčinskega časopisa Naše novice za občini Jesenice in Kranjska Gora, poročilo nadzornega odbora za prvo polletje letošnjega leta in poročilo 0 delu občinskega sveta za lani. Na dnevnem redu imajo tudi sanacijo HE Moste, prostorsko regeneracijo Jesenic, spremembe odlokov o ustanovitvi javnih zavodov, odlok o turistični taksi, dopolnitve statuta, zazidalni načrt centra in nekatera druga vprašanja. • D.S. Potresne škode za 60 milijonov tolarjev Jesenice, 21. septembra - V jeseniški občini je škodo, ki je nastala ob aprilskem potresu, prijavilo 236 prizadetih. Večina škode je nastala na dimnikih, fasadah in stenah. Skupna škoda je ocenjena v višini 60 milijonov tolarjev, pri tem pa ni upoštevana škoda na osnovnih šolah in zavodih s področja kulture, saj so to škodo ministrstva posebej ocenila. Na 71 objektih je bila škoda ocenjena v višini nad 200 tisoč tolarjev. Na sedmih objektih je škoda znašala nad milijon tolarjev, največja ocenjena škoda pa je 4 milijone tolarjev. Na 236 objektih je škoda znašala manj kot 200 tisoč tolarjev, skupni znesek ocenjene škode na teh objektih pa je 9 milijonov tolarjev. • D.S. Ko se bo "jeseniška pesem" o odpadkih izpela. OBČINA MENGEŠ Slovenska c. 30 1234 MENGEŠ Župan Občine Mengeš na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94 in 17/97) in 13. in 44. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/ 95) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Mengeš zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) naslednje vrste plakatnih mest: - plakatna mesta na drogovih javne razsvetljave (za plakate velikosti 100 x 170) - okrogle stebre (za plakate manjše velikosti). 2. Plakatna mesta bodo enakomerno nameščena po celotnem območju občine Mengeš. 3. Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest ter vrste plakatnih mest. 4. Organizatorji morajo poslati vloge najkasneje do 19. 10. 1998 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 MENGEŠ, s pripisom "volilna kampanja". 5. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo mogoče od 23. oktobra do 20. novembra 1998 do 24. ure. 6. Pristojni oddelek občine Mengeš zbere vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega organizatorja določi enako število plakatnih mest. Žrebanje za postavitev plakatnih mest bo 21.10.998 ob 8. uri v prostorih občine Mengeš. Župan Janez Per Čez dve leti povratek na Črnivec? Če sodimo po odločitvah radovljiškega občinskega sveta, se v občini pripravljajo na to, da bi julija 2000, ko poteče veljavnost pogodbe za odlaganje odpadkov na Malo Mežaklo, smeti iz blejske, bohinjske in radovljiške občine spet vozili na Črnivec. Radovljica - Čeprav se na Gorenjskem pripravljajo na izgradnjo skupnega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, radovljiška, blejska in bohinjska občina že razmišljajo o tem, kam bodo vozile komunalne odpadke od 20. julija 2000 dalje, ko bo potekla veljavnost pogodbe za odlaganje odpadkov na jeseniško Malo Mežaklo in ko bo morebitno podaljšanje možno le s soglasjem občinskih svetov Jesenice in Kranjska Gora. Radovljiški občinski svet je na seji v sredo že zadolžil občinsko upravo, da začne s postopkom priprave ureditvenega načrta centra za ravnanje s komunalnimi odpadki na lokaciji Črnivec, Komunali Radovljici pa je dal nalogo, da pripravi investicijski načrt, ki bo občinam tudi osnova za sofinanciranje širitve deponije. V prostorskih dokumentih radovljiške občine so za izgradnjo centra opredeljene štiri lokacije: poleg Črnivca, ki je po projektu najprimernejša rešitev. Še Zadnja snožet. Pod hribom in Nadomestilo za obremenjevanje okolja Občinski svet je na seji v sredo potrdil dodatni program izgradnje komunalne infrastrukture na območju krajevne skupnosti Brezje kot nadomestilo za obremenjevanje okolja. Ta program obsega ureditev in asfaltiranje ceste s parkirišči od gostišča Adrijan do nogometnega igrišča ter ureditev in asfaltiranje dela cesta proti domačiji Vošar v Peračici. Spodnji deli. V družbenem planu je za razširitev odlagališča na Črnivcu predvideno 158 tisoč kvadratnih metrov zemljišča (širše in ožje območje), doslej so pridobili nekaj manj kot 25 tisoč kvadratnih metrov, kar pa je premalo, da bi lahko tja odlagali odpadke daljše obdobje. Po cenitvah sodnega cenilca je kvadratni meter zemljišča vreden 727 tolarjev, lastniki pa ga po tej ceni niso pripravljeni prodati. Blejska in bohinjska občina sta doslej finančno sodelovali pri nakupu zemljišč, vendar pa svojih obveznosti še nista pokrili, ker zahtevata, da se v zemljiško knjigo vpišeta tudi kot solastnici. Radovljiška občina se s tem ne strinja in predlaga, da bi vpisali le prepoved prodaje kupljenih zemljišč brez soglasja vseh treh občin. Radovljiška občina je v času, ko še ni bilo jasno, kam bo lahko odlagala komunalne odpadke, skušala pridobiti dovoljenje za širitev deponije na Črnivcu na občinsko zemljišče, ki je bilo za to določeno že po starih planskih dokumentih in na katerem bi bilo dovolj prostora za enoletno odlaganje odpadkov iz vseh treh občin. Januarja letos so že izdelali lokacijsko dokumentacijo, za pridobitev lokacijskega dovoljenja bi potrebovali le še soglasje mejašev, ki pa se po navedbah občinske uprave niso izrekli ne za in ne proti. Ker v takšnih okoliščinah postopka ni bilo mogoče dokončati, je občina zahtevala parcelacijo kupljenih zemljišč, s katero bi prišlo do sprememb tudi med mejaši. Geodetska uprava doslej o parcelaciji še ni izdala odločb. • C. Zaplotnik Seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Priključnino na kanalizacijo so določili Poljanci Ker se bliža čas dograditve čistilnih naprav in "hrbtenice" kanalizacijskega sistema, je potrebno določiti tudi ceno priključitve. Odlok o odpadnih vodah je že sprejet, v razpravi pa še dva pravilnika. Gorenja vas, 21. septembra -Prva podopustniška seja občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane je imela na dnevnem redu kar 15 točk, pa so jih svetniki v dobrih treh urah zmogli in celo skoraj vse sklepe sprejeli soglasno. Med najpomembnejšimi razpravami je bila zagotovo o enotni občinski ureditvi priključevanja na kanalizacijo, sprejeli pa so tudi potrebne dokumente za bližnje lokalne in krajevne volitve. Nobenega dvoma ni, da bo prav osrednji del Poljanske doline, torej v občini Gorenja vas - Poljane, v tem letu napravil pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda največ na Gorenjskem, saj je bil pretekli teden opravljen tehničen prevzem čistilne naprave pri Poljanah, čez nekaj mesecev pa naj bi prevzeli tudi čistilno napravo pri Gorenji vasi. Ko je o tem poročal župan Jože Bogataj, je omenil začudenje (sicer nad videnim zadovoljnih) inšpektorjev o tem, kako je občina uspela doseči tako velik premik. V obeh največjih naseljih tudi že nekaj let teče izgradnja zbirnih kanalov za odpadne vode in bliža se čas, ko se bodo na sistem začeli priključevati tudi posamezni "uporabniki". Da bi to priključevanje uredili enotno, so na občini pripravili Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda ter dva pravilnika: o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije ter merilih in kriterijih za izračun takse ob priključitvi na javno kanalizacijo in vodovod, ki jih je obravnaval občinski svet. Ker pa je bila gradnja čistilnih naprav na skrbi občine, kanalizacijskega sistema pa so gradile krajevne skupnosti, je prišlo že do sedaj do različnih dogovorov in pristopov, zato je bilo potrebno doslej dogovorjeno upoštevati. Zlasti to velja za Poljane, kjer so se dogovorili, da naj bo priključitvena taksa za hišo vredna 1500 mark (seveda v tolarski protivrednosti - to takso v Poljari ah zbirajo v obliki samoprispevka), da posameznik sam izgradi hišni priključek in da je kanalizacija za meteorne vode (ki mora biti zaradi pravilnega delovanja Volitve kot doslej Med točkami, ki so bile posebej pomembne, je bil tudi sprejem dokumentov za lokalne in krajevne volitve, ki bodo 22. novembra letos. Kot pred štirimi leti naj bi 17 svetnikov občinskega sveta volili v treh volilnih enotah: L - KS Poljane in KS Javorje; II. - KS Sovodem, KS Trebija in 15 naselij v KS Gorenja vas; III. - KS Lučtne in preostali det KS Gorenja vas. Ugotavljali so sicer, da bi bilo najbolje, če bi bila vsaka KS svoja volilna enota, vendar po določilih zakona o volitvah to ni mogoče. Podobno so določili volilne enote tudi za volitve novih vodstev KS, pri čemer bo naslednje število enot: Gorenja vas 5, Poljane 4, Sovodenj 4, Javorje 3, Lučine 4 in Trebija 4. čistilnih naprav dosledno ločena od fekalne kanalizacije) tudi na stroške posameznikov. Vse to so upoštevali v omenjenem odloku in pri osnutkih dveh pravilnikov, pri čemer je občinski svet odlok v četrtek sprejel, pravilnika pa dal še v enomesečno razpravo. Da bodo odzivi pri priključevanju različni, je pokazala tudi razprava, saj se je pojavilo vprašanje o popustih za tiste, ki so ob gradnjah hiš gradili svoje greznice in kanalizacije, pa tudi vprašanje o razlikah pri tem, koliko časa kdo plačuje vodarino in nadomestilo za stavbna zemljišča. Končno so si v razpravi le razjasnili in se poenotili v tem, da je vodarina zagotavljala le minimalno vzdrževanje vodovoda, izgrajene greznice ni nihče pravilno vzdrževal (praznil), kanalizacije pa so dotrajane in bodo lahko služile za odvajanje padavinskih voda. Sklenili so, da če želijo resničen premik, ki ga omogočajo izgrajene čistilne naprave in kanalizacijski sistem, mora biti priključitev brez izjem (razen v primerih, ko priključek tehnično ni izvedljiv) ter po enotnih merilih plačevanja. • Š. Žargi Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94, 17/97) ter zadneje alinee 6. odstavka 37. člena statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95, 22/97) objavlja župan občine Bled POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST Organizatorjem volilne kampanje so za lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili na voljo mesta, ki jih je občina Bled določila za plakatiranje in jih na podlagi pogodbe o ureditvi plakatiranja v občini Bled oddala urejevalcu plakatiranja podjetju CIFRA, Gorenjska c. 25, Radovljica. Zaradi zagotovitve enakopravnosti in reda pri lepljenju in nameščanju plakatov, naj organizatorji volilne kampanje najkasneje od ponedeljka, 12. oktobra 1998, sporočijo svoje potrebe po plakatiranju podjetju CIFRA, Gorenjska c. 25, Radovljica (tel. 715-272, 041/715-063). Poleg plakatnih površin iz predhodne točke, ki so pod enakimi pogoji zagotovljeni vsem organizatorjem volilne kampanje, bo občina na podlagi posebne vloge organizatorja omogočila plakatiranje tudi na drugih javnih površinah, v skladu z veljavnimi predpisi. Župan občine Bled: Vinko Gole, dipl. ing. Tekmovanje Gasilske zveze Škofja Loka Gasili so stari in mladi gasilci Na tradicionalnem vsakoletnem gasilskem tekmovanju je sodelovalo preko 1400 gasilcev Škofja Loka, 21. septembra - V Loka, ki je danes razdeljena na soboto je bilo ob Gasilskem domu na Trati v Škofji Loki tradicionalno vsakoletno tekmovanje gasilcev in gasilk vseh starosti na katerem je sodelovalo kar 135 gasilskih ekip iz štirih občin na teritoriju nekdanje občine Škofja Loka. Pokazali so dobro pripravljenost, predvsem pa je razveseljivo veliko število mladih. Kot je morda Gasilska zveza Škofja Loka redek primer, da so uspela ostati povezana številna prostovoljna gasilska društva nekdanje velike občine Škofja štiri občine - Gorenjo vas -Poljane, Škofjo Loko, Železnike in Žiri, tako je tudi vsakoletno gasilsko tekmovanje, ki se ga udeleži več kot tisoč gasilcev, skoraj edinstveno. Koliko let že trajajo taka tekmovanja, nam sicer niti niso znali povedati, zatrdili pa so nam, da je to tradicija, ki je dober motiv za delo in priprave po društvih. Vsako drugo leto je tako tekmovanje tudi izbira ekip za nadaljnja tekmovanja, vendar tudi ko temu ni tako, so Rezultati: pionirji - I. Trebija, 2. Bukovica, 3. Trata; pionirke: 1. Trebija, 2. Javorje, 3. Poljane II; mladinci: 1. Poljane II, 2. Sovodenj, 3. Dobračeva; mladinke: 1. Poljane, 2. Sovodenj, 3. Javorje I; člani A: 1. Gosteče, 2. Sovodenj I, 3. Trebijo; člani B: 1. Trebija, 2. Zali Log, 3. Sovodenj; članice A: 1. Poljane I, 2. Virmaše - Sv. Duh, 3. Brekvice; članice B: 1. Trebijo; veteranke: 1. Dobračeva; veterani: 1. Dobračeva. Prehodne pokale sta prejeli dve društvi: PGD Gosteče in PGD Poljane. priprave zelo resne. Skupaj je sodelovalo 135 ekip, pri čemer je bilo 68 članskih in 67 ekip mladih gasilcev, kar je dober dokaz za to, da znajo v gasilskih društvih poskrbeti za svoj naraščaj. Skupaj več kot 1300 tekmovalcev je seveda tekmovalo ves dan in dva župana -Alojz Čufar iz Železnikov m Igor Draksler iz Škofje Loke sta se lahko prepričala tudi o tem, da je bilo tekmovanje vzorno organizirano. • Š. Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Pohod na tromejo Srečanje preraslo v olimpijsko kandidaturo 10 tisoč obiskovalcev se je v lepem vremenu spet zbralo na tromeji nad Ratečami. Rateče, 21. septembra - Na tromeji nad Ratečami je potekalo že 19. srečanje planincev iz treh držav. Srečanje pripravljajo turistična društva iz Podkloštra, Trbiža, Rateč in Kranjske Gore. Iz srečanja se je rodila ideja o zimski olimpiadi treh dežel, kandidatura Celovca, Italije in Slovenije je vložena in ima velike možnosti, da uspe. Letos je na tromeji nad Ratečami potekalo že 19. tradicionalno srečanje planincev iz treh držav: Avstrije, Italije in Slovenije. Letošnje srečanje je bilo zaradi slabega vremena predstavljeno za teden dni, a izkazalo se je, da so planinci pohodu na tromejo zelo zvesti, saj se je letošnjega srečanja udeležilo okoli 10 tisoč ljudi. Prihajali so iz vseh strani, se družili in veselili do poznega popoldneva. Obiskovalcev sploh ni motilo, da ni bilo napovedane akrobatske skupine italijanskega vojnega letalstva, ki ima svojo bazo v NATO bazi v trbižu. Slovita italijanska skupina Frecce Trecolori je bila pripravljena nastopiti minulo soboto, vendar so morali prireditev in miting odpovedati zaradi slabega vremena. Za to soboto pa so že imeli obveznosti drugje, zato obsikovalcev tromeje niso mogli razveseliti z olimpi- jskimi krogi in zastavami, ki bi jih izrisali v nebo nad tromejo. Srečanje na tromeji se je začelo pred devetnajstimi leti inje zraslo ob zimskem teku treh dežel. Tedaj so se trije zanesenjaki iz Podkloštra, Trbiža in Kranjske Gore zmenili, da bi pripravili srečanje na tromeji. Idejo je prvi razglasil, podkloštrski športni delavec VValter Jelovčan, pridružila sta se ji Pierre Baldassini in na naši „strani Vojteh Budinek. Po besedah znanega turističnega delavca iz Kranjske Gore Vojteha Budineka, je za uresničitev te ideje veliko storil Franc Razdevšek, tedanji državni sekretar za turizem, ki je pri oblasteh dosegel, da so popustili in tako odprli mejo ntid Ratečami, da je bila z naše strani prireditev sploh mogoča. Na tromeji nad Ratečami vsa ta leta ni bilo nikoli formalnih gov- Srečanje na tromeji vedno privabi na tisoče obiskovalcev z vseh strani meje. orov ali županskih srečanj. Vedno so se sicer srečali župani, nikoli pa uradno - srečali so se kot planinci in prijatelji. Ideja, da se družijo planinci in prijatelji, je prerasla v kandidaturo za zimsko olimpiado treh dežel, ki naj bi bila 2006. Nosilec kandidature je Celovec, pridružili pa sta se Italija in Slovenija. Vojteh Budinek kot sekretar vseh aktivnosti s slovenske strani, se je pravkar vrnil iz Seula in povedal: "Vseh šest kandidatov je že bilo v Seulu, kjer smo predstavili dos- jeje. O organizatorju zimske olimpiade 2006 se bo odločalo 19. junija v Seulu. Po našem mnenju je za kandidaturo še vedno prvi kandidat Sion iz Švice, nato je Celovec s sokandidatoma Slovenijo in Italijo, na tretjem mestu je Torino, sledijo Zakopane, Slovaška in Helsinki. Naša vlada je že plačala sredstva za promocijo celovški družbi naš delež v vrednosti 4 milijone avstrijskih šilingov, ostane še 5 milijonov šilingov, ki naj bi jih v 70 odstotkih prispevala država, ostalo občine." • D.S. Uradno odprli prizidek k osnovni šoli s prilagojenim programom v Škofji Loki Slogo štirih občin so vlili otroci Po dobrih štirih mesecih gradnje je končno šola za otroke z motnjami v razvoju dobila ugodne prostorske možnosti za delo. Škofja Loka. 21. septembra - V petek so tudi uradno odprli prizidek Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, osnovne šole s prilagojenim programom, ki seje tudi ves čas po izgraditvi šole v letu 1973 ubadala s pomanjkanjem prostora. Prvič v več kot 50 letih obstoja *ole imajo sedaj za delo z učenci z motnjami v razvoju iz štirih občin dobre prostorske možnosti, manjka ji le še telovadnica. V petek dopoldne so v Osnovni šoli Jela Janežiča v Škofji Loki pripravili slavnostno otvoritev prizidka, ki ga sicer uporabljajo že od prvega dne tega novega šolskega leta. Po začetku gradnje sredi aprila, je namreč domači izvajalec SGP Tehnik del v dobrih štirih mesecih dokončal prizidek, ki ima več kot 1200 kvadratnih metrov uporabne površine in v katerem so štiri specialne učiLnice, ena matična učilnica, prostori za fizioterapijo, garderobe in zbornica, vzorno pa je urejena tudi okolica šole. Ker to šolo s prilagojenim programom obiskujejo otroci z motnjami v razvoju iz štirih občin, ki so nastale na območju nekdanje občine Škofja Loka, je polovico - 63 milijonov, prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. V novem prizidku je urejeno tudi učno stanovanje, ki ima posebno mesto pri vzgoji in usposabljanju ta prizidek, ki je stal 129 milijonov tolarjev, skupna investicija občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, pri tem pa je, oz. bo skoraj težje prizadetih otrok, saj bodo te oddelke, ki so doslej delovali ločeno v mestu v povsem neprimernih prostorih, lahko pridružili šoli. V slavnostnem nagovoru sta škofjeloški župan Igor Draksler in državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport Tea Valenčič, ki sta tudi skupaj simbolično prerezala otvoritveni trak, poudarila, daje ta investicija dokaz, da je naša država socialna, saj s to gradnjo dokazuje svojo pozornost tudi do posebnih potreb za otroke z motnjami v razvoju. Posebej so se zahvalili za vsa goreča prizadevanja za dograditev šole dosedanji ravnateljici Kristini Sokolov, ki se je letos upokojila, slednja pa jih je opomnila še na obljubo, da se za potrebe te šole s prilagojenim programom izgradi tudi telovadnica. Tudi nova ravnateljica Marjeta Šmid je prepričana, da se bo za izpolnitev te obljube še našlo razumevanja. V petek dopoldan, bi lahko rekli, je sonce posijalo prav simbolično. • Š. Žargi Letos manjši obisk v gorah Helikopter postaja nepogrešljiv Koča Planinskega društva Kranj na Ledinah je edina v slovenskih gorah, ki ima ploščad za pristajanje helikopterja na strehi. Ledine, 21. septembra -Planinska sezona je že skoraj končana. Kar nekaj planinskih postojank bodo v kratkem zaprli, v nekaterih pa bo dežurna služba le še čez konec tedna. Ena redkih, ki je odprta celo zimo, pa je planinski dom PD Kranj na Kališču. V postojankah povečini letos ugotavljajo, da je bil obisk to sezono za 20 do 25 odstotkov manjši. Vzrokov je več, glavni pa so poleg vremena tudi ponovno odločanje za dopustovanje na morju, marsikdaj pa tudi tanjše denarnice. Nekateri pa krivijo tudi netočne napovedi vre-menoslovcev. Slednje primerjajo tudi z druguimi alpskimi deželami, kjer vsak dan na televiziji seznanjajo pohodnike o razmerah v gorah. Pri nas tega ni. Za zdaj nam je uspelo vzpostaviti le okrog 130 niobitelovih povezav. Tako so Pred nedavnim takšno povezavo dobile tudi Ledine. Žal pa so zanjo po dolgotrajnih prošnjah na zvezo in druge organe morali poskrbeti s pomočjo donatorjev v PD Kranj sami. Nekaj podobnega so zato na nedavnem srečanju na Ledinah ugotavljali tudi glede Češke koče PD Jezersko, ki je tudi še vedno brez signala. Ob ugotavljanju, da so slovenske gore vse bolj krušljive in da je glede na število obiskov tudi precej nesreč, je pogosto prav helikopter tisti, ki lahko hitro in učinkovito posreduje. Koča na Ledinah je trenutno edina, ki ima prostor za pristajanje na strehi. Za to ploščad še posebej skrbijo v PD Kranj Seveda pa so prvi pri reševanju vedno gorski reševalci, ki pa bi jo radi nekateri privatizirali. Vendar pa je stališče večine v planinskih vodstvih nedvoumno, da mora G RS še naprej delovati v dosedanjih okvirih. • A. Žalar Koča ria Ledinah ima edina v slovenskih gorah ploščad za pristajanje helikopterjev. Letos je policijski helikopter opravil že blizu 80 ur letenja za reševanje v gorah. V dolino pa so prepeljali 47 ponesrečenih in 5 mtrvih. V PD Kranj, kjer bodo prihodnje leto praznovali 100-letnico društva, so sprejeli sklep o samostojni alpinistični odpravi v Himalajo. Pri tem upajo, da Jih bo podprla tudi Mestna občina Kranj. V PD Kranj so od nedavnega končane razprave o vrhovih in oznakah na njih. Tako na vrhu Storilca ne bo ne piramida, ne krit pač pa bodo postavili ploščo s smerokazi drugih vrhov. Na svečanosti v začetku tega tedna jc podpredsednik Planinske zveze Slovenije in predsednik PD Kranj Frane Ekar podelil častne znake I'Z Slovenije. Zlata znaka sta dobila Zvone Korenčan, inštruktor G RS, in Metka Sparovec, planinsku vodnica, srebrna po vodnika Jote frilar in Rudi Burgar. Podeljenih je bilo tudi devet bronastih znakov. Uspelo tekmovanje in priznanja Selo pri Vodicah, 21. septembra - V soboto je bilo na Selu pri Vodicah tekmovanje Gasilske zveze Vodice za prehodni pokal občine Vodice. Tekmovanje je potekalo v okviru prireditev letošnjega praznovanja občinskega praznika. Priznanja in pokale pa so po končanem tekmovanju in paradi, ki je krenila skozi Vodice do koče Smučarskega društva Strahovica, na čelu pa je bila Godba Vodice, podelili »a začetku družabne prireditve gasilcev in Gorenjskega glasa. Pokale sta podelila predsednik tekmovalnega odbora Janez Jenko in župan občine Vodice Anton Kokah\ Pri članicah A in B sta zmagali ekipi PGD Sinkov Turn, pri članih A je bila najboljša ekipa PGD Vodice, pri članih B pa ekipa PGD Bukovica - Utik, pri veteranih pa so bili spet najboljši gasilci iz PGD Sinkov Turn. Na prireditvi je župan podelil tudi priznanja oziroma nagrade za najbolje urejen gasilski doni z okolico v občini. Na predlog gasilske zveze Slovenije sta tekmovanje razpisala občina Vodice in Gasilska zveza Vodice. Prvo meslo je osvojil Sinkov Turn, drugo mesto Bukovica - Utik, tretje mesto pa Polje pri Vodicah. Med prireditvijo, po pogovoru s tajnikom Smučarskega društva Strahovica Daretom Borcnikom in predsednikom hokejskega kluba Utik Marjanom Nahtigalom, pa je župan Anton Kokalj podelil pokale tudi najboljšima v letošnjem tretjem kronometru na Rašico, ki je bil 12. septembra. Občinska prvakinja za leto 1998 pri ženskah je Cilka Marenče, pri moških pa je letošnji občinski prvak Tomaž Vrhovnik. Več o prireditvi pri koči SD Strahovica na Selu pri Vodicah v Gorenjskem glasu v petek. • A. Žalar Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94 in 17/97) in 41. člena Statuta občine Medvode (Ur. I. RS, št. 34/95 in 47/95) objavlja župan občine Medvode POGOJE . za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v času volilne kampanje za lokalne volitve 22. 11. 1998 I. Občina Medvode brezplačno zagotavlja vsem organizatorjem volilne kampanje enak delež prostora na plakatnem panoju v centru Medvod. Zaradi zagotovitve enakopravnosti in reda pri lepljenju in nameščanju plakatov naj organizatorji volilne kampanje sporočijo svoje potrebe po plakatiranju občinski upravi do 21. 10. 1998. II. Organizatorjem volilne kampanje so za lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili proti plačilu na voljo dodatna plakatna mesta, ki jih je občina Medvode določila za plakatiranje in jih na podlagi pogodb o ureditvi plakatiranja oddala naslednjim urejevalcem plakatiranja: - Proreklam Europlakat, d.o.o., Parmova 53, 1000 Ljubljana, tel.: 133-82-22, fax: 133-82-55; - Metropolis Media, d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 25, 1000 Ljubljana, tel.: 159-11-62, 159-72-14; - Amicus, Ljubljanska 53, 1230 Domžale, tel.: 716-010. Številka: 2373/98 Datum: 18. 9. 1998 Župan Stanislav Žagar OBVESTILO Županja Občine Domžale je dne 12. 9. 1998 izdala Sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje, objavljen v Uradnem vestniku Občine Domžale, št. 7/98, na podlagi katerega so organizatorjem volilne kampanje oz. kandidatom na volitvah zagotovljena brezplačna plakatna mesta. Brezplačna plakatna mesta lahko pridobijo organizatorji volilne kampanje oz. kandidati, ki za njih zaprosijo z vlogo, ki jo vložijo najkasneje 10 dni pred začetkom volilne kampanje (ob letošnjih volitvah je to do vključno 12. oktobra) na Občini Domžale, Oddelek za gospodarske javne službe. Pristojni oddelek najkasneje 8 dni pred začetkom volilne kampanje z žrebom določi, katera plakatna mesta se dodelijo posameznemu organizatorju volilne kampanje oz. kandidatu. Zaradi zagotovitve enakih pravic organizatorjev volilne kampanje je območje občine razdeljeno na cone, v katerih ima vsak organizator pravico do enakega števila plakatnih mest. Število plakatnih mest, ki pripada posameznemu organizatorju volilne kampanje, je odvisno od skupnega števila plakatnih mest v coni in števila prijavljenih organizatorjev volilne kampanje. V času volilne kampanje je možno oglaševati na - reklamnih panojih na drogovih javne razsvetljave dimenzije 100x40 cm (40 kom); - reklamnih panojih na drogovih javne razsvetljave dimenzije 170 x 110 (20 kom); - čezcestnih transparentih (do 12 kom); - okroglih plakatnih stebrih - 1 /2 plakatnega prostora (17 kom); - A - panojih maksimalnih dimenzij 120 x 100 cm (55 mest). OBČINA DOMŽALE OBISK Bili smo na obisku v KS Stara Loka - Podlubnik Glasom terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku v PODLI'Bl\ I KIJ v škofjeloški občini in med drugim je naš sodelavec Andrej LOGAR v soboto dopoldne v Restavraciji Metuljček delili oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je ekskluzivno za naše akcije izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovljica. Obisk v Podlulmiku smo, tako kot vselej na podobnih sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili kar 62 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Nagrade z obiska v Podlubniku prejmejo: lastnika čepic s številkama 025094 in 025432 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli se letos ali do vključno 3. januarja leta 2000); čepici s številkama 0254083 ih 025451 (dve 'tolažilni' nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v POD* LUBNIKU, ki imate doma čepice s tokratnimi srečnimi številkami, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega petka, 25. septembra, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega k ti poučka in možnost za nagrado z obiska v Podlubniku zaključi. Tudi to soboto bo naša sodelavka Mirjani Pavlic v sklopu novinarskega obiska v Šenčurju poskrbela za lepa presenečenja. V soboto bo obisk v Šenčurju Ekipa Gorenjskega glasa se bo v soboto mudila v Šenčurju. Od 9. do 11. ure bomo v tamkajšnjem krajevnem domu, kjer se bomo s sogovorniki pogovarjali o življenju v tem kraju, ki je pred štirimi leti postal občinsko središče. Domačini, ki se bodo v soboto oglasili v sejni sobi krajevnega doma in s seboj prinesli naslovljen izvod Gorenjskega glasa, bodo dobili majico, vsi pa oštevilčene Glasove čepice, ki jih bomo pozneje izžrebali in dodelili lepe nagrade. V soboto boste lahko oddali brezplačni mali oglas, se prijavili na katerega od Glasovih izletov, tisti, ki našega časopisa še nimate v hiši, pa se boste lahko nanj ob tej priložnosti naročili. Vidimo se torej v soboto v Šenčurju! • D.Ž. Orodjarstvo IN IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV MARJAN KUHAR, s.p. Stara Loka 34, 4220 Škofja Loka, tel., fax: 00386 64 622 859 frizerski salon PODALJŠEVANJE ALI ZGOSTITEV LAS RAČUNALNIŠKA SIMULACIJA PRIČESK Meta Ipavec Podlubnik 277, Škofja Loka, tel. 064 622 321 Elegant, d.o.o. Vešter 10, Škofja Loka tel.: 064/621-969 Pletilstvo in šiviljstvo, Škofja Loka Predavanja o estetiki oblačenja Tečaji šivanja in strojnega pletenja Pletemo in šivamo po naročilu Šivanje moških hlač GostiCrta Pr" STARMAN Delovni čas: pon. - čet. 7. - 23. ure pet. - sob. 7.-24. ure nedelja ZAPRTO Janez Tavčar Stara Loka 22 4220 Škofja Loka tel.: 064/624-900 Različna naselja, različne potrebe Čeprav je zagotovo KS Stara Loka - Podlubnik ena najaktivnejših krajevnih skupnosti v občini Škofja Loka, pa je zelo različnih potreb, želja in interesov še zelo veliko, njih uresničitev pa odvisna predvsem od občine. Škofja Loka, 21. septembra - Največja krajevna skupnost v občini Škofja Loka je po številu prebivalcev, pa tudi po površini KS Stara Loka - Podlubnik, pri čemer kaže zlasti omeniti njeno resnično veliko raznolikost: poleg Stare Loke, ki je po svoje tipični del tisočletnega mesta ob sotočju Sor, je Podlubnik veliko stanovanjsko naselje številnih individualnih hiš in visokih stolpnic, podobno stanovanjsko Groharjevo naselje, poleg tega pa je v tej KS še vrsta vasi ob vznožju Križne gore vse do znamenitega Crngroba. Na pogovor se je v restavracijo Metuljček v centru Podlubnika odzvalo kar precej ljudi in iz razprav, ki jih še zdaleč ni mogoče v celoti povzeti, je bilo razvidno, da je tej pestrosti sestave KS primerno tudi število potreb, /olja in interesov. Na pogovoru je bil prisoten tudi škofjeloški župan, ki se je moral pošteno potruditi, da je pojasnil načrte občine. Ceste, parkirišča in igrišča Med pregledom o tem, kaj je bilo v zadnjih letih napravljenega, se lahko v KS Stara Loka - Podlubnik pohvalijo s tem, da so uspeli asfaltirati že veliko večino lokalnih in krajevnih cest, zato jim na tem področju za v prihodnje ne ostaja prav veliko. V velikih stanovanjskih naseljih, zlasti tam, kjer so večji stanovanjski bloki ali celo stolpnice, je postal vedno bolj pereč problem parkiranja, saj je znano, da se je dejansko stanje glede na načrtovalske normative - 0,3 avtomobila povprečno na eno stanovanje, danes, ko imajo ti stanovalci v povprečju že več kot en avtomobil na stanovanje, praktično popolnoma obrnilo. Prav tega problema so se v Podlubniku prvi v Škofji Loki lotili in ga z razširitvijo parkirišč - pridobili so 200 novih, lani tudi praktično odpravili. Podoben poseg pripravljajo tudi v Groharjevem naselju. Velika koncentracija ljudi, ki so v takih naseljih tudi utesnjeni, pa zahteva posebno pozornost tudi do drugih vidikov pri urejevanju naselja: kot je razložil predsednik sveta KS Stara Loka - Podlubnik Boris Tomašič, so se letos lotili urejevanja in posodabljanja otroških igrišč in razmišljajo celo o tem, da bi na teh igriščih organizirali varstvo otrok. Da bi bilo naselje prijetnejše, so po besedah referenta za komunalne dejavnosti Ernesta Lotriča, letos obnovili 110 klopi, kupili 70 košev za smeti, strokovno pripravljen pa je tudi poseben hortikulturni projekt ureditve, ki se bo uresničeval, ko bo čas primeren za sajenje. Podobne načrte imajo tudi za Groharjevo naselje: prav ta teden so na občini odpirali ponudbe za izvajalca za parkirišča. Večji problem so pešpoti: g. Lotrič je opozoril na nujnost razširitve pešpoti od Novega sveta do Podlubnika, kritično nevarno pa je tudi prečkanje ceste v Selško dolino, na kateri bi bilo nujno potrebno urediti dobro opremljene prehode za pešce in celo podhode, kot je opozoril tudi prisotni občinski svetnik Franc Krmelj. Škofjeloški župan Igor Draksler je prisotne seznanil s tem, da letos "državni pravniki" urejajo zemljiške zadeve za rekonstrukcijo ceste v Selško dolino na odseku Podlubnik Klančar, da jim bodo prihodnje leto pri tem priskočili na pomoč tudi v občini, gradnja pa je predvidena za leto 2000. V Stari Loki ugotavljajo, da se je z novim asfaltiranjem ceste mimo Centra slepih hitrost vozil nevarno povečala, zato jo bo verjetno potrebno umiriti z ovirami. Čeprav se Škofja Loka rada pohvali z velikim deležem očiščenih odpadnih voda in vzorno urejeno in delujočo čistilno napravo, pa bi za vsaj tri naselja lahko rekli, da se dobesedno kopajo v gnojnici; Puštal, Vincarje in Stara Loka. Samo pogled in vonj Starološkega potoka, ki je v bistvu odprti kanal, je dovolj, da se prepričamo v to. Župan je zagotovil, da so že v izdelavi izvedbeni projekti in da bo prav Stara Loka imela pri tem Crngrob, kot vse kaže, dokončno uspel "ubraniti" načrtov o medobčinski ali celo regijski komunalni deponiji, kar je potrdil tudi župan, seveda z opozorilom, da bo gorenjski center za ravnanje z odpadki izven občine potrebno (drago) plačati. Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Crngroba pa kljub temu nadaljuje z delom, saj poleg vsakoletnih očiščevalnih akcij pripravljajo izdajo Vodnika po Crngrobu, Kaj pa lokalni promet "Nič čudnega ni, če mora imeti praktično vsak odrasel, da je gibljiv, svoj avto," je ob tej razpravi o problematiki pešpoti nadaljeval Borut Bajžefj, ki je kot občinski svetnik tudi že večkrat opozoril na povsem neustrezen lokalni promet. Ta prevoz si monopolni prevoznik (Alpetour) drago obračunava kot linijski prevoz, vozi redko, brez pravih povezav z drugimi linijami, kaj šele z železnico. Medtem ko se vsa Evropa preusmerja na medkrajevni promet po železnici, z avtobusi pa ustrezno ceneno (in enotnimi kartami) poskrbi za lokalni promet, mi z nedotakljivimi monopoli dopuščamo naraščajoči cestni promet, ki bi mu z izgradnjami cest ne mogle slediti tudi mnogo bogatejše države od naše. Župan je pri tem pripomnil, da naj bi za ustreznejšo ureditev dobili odgovore tudi iz prometne študije, ki je pravkar v izdelavi, da avtobusi ne bodo vozili mimo naselij, razrešiti pa bo potrebno tudi vprašanje ekonomičnosti. Predsednik KS Tomašič je bil ob tem odločen: občina bi morala zagotoviti dovolj pogost, primeren in cenen prevoz, pa se bi ljudje temu tudi navadili. Omenjena prometna študija naj bi tudi prepričala pristojne državne organe o tem, da Škofja Loka nujno potrebuje tudi severno obvoznico za Selško dolino, s čimer bi se sedanja cesta mimo Podlubnika razbremenila. Prednost mora imeti starološka kanalizacija Ko se je pogovor o načrtovanih investicijah nadaljeval, je bila kot prednostna naloga občine Škofja Loka omenjena kanalizacija v Stari Loki. prednost. Da pa krajevna skupnost ni bila komunalno zanemarjena, dokazuje zahtevna ureditev novega vodovoda na Križni gori. Ob tej razpravi se v Škofji Loki seveda ni mogoče izogniti razpravi o odnosu med občino in krajevnimi skupnostmi, pri čemer je prisotna svetnica Mirjani Jan Blažičeva menila, da organi KS Stara Loka - Podlubnik dobro delujejo, dobro sodelujejo tudi s sosednjimi KS, čutijo pa premajhno upoštevanje s strani občine in premajhen vpliv na občinski proračun. S tem se je strinjal tudi predsednik Tomašič, ki je opozoril na to, da so ljudje navajeni najprej potrkati na vrata KS. Rešiti župnišče v Stari Loki in me/narijo v Crngrobu V razpravo ob našem obisku v Podlubniku seje vključil tudi župnik iz Stare Loke Andrej Glavan, ki je opozoril na problem neizpraznjenega starega župnišča v Stari Loki, ki je bil denacionaliziran, vendar so v njem stranke ostale. Cerkev nujno rabi veroučne prostore, zato prosi občino, da bi ta problem uredila. Kljub temu da se je v znamenito cerkev v Crngrobu kar nekaj vlagalo, pa ostaja za kraj in Cerkev sramota porušena mežnarija, saj bi se morali zavedati, da v Crngrob prihajajo obiskovalci iz vsega sveta. Čimprej je potrebno v Crngrobu urediti tudi obračališče in parkirišče za avtobuse, v skupno zadovoljstvo vsem pa so parkirišča ob cerkvi v Stari Loki in urejevanje novih mrliških vežic, ki naj bi bile dokončane do konca letošnjega leta. Naj ob tem omenimo tudi zadovoljno opozorilo Jožeta Porente, da se je pri čemer bo 8 do 10 avtorjev obogatilo osnovo - Vodnik iz leta 1936. V Podlubniku je varno Vsem odgovornim na pogovoru je zagotovo "dobro dela" izjava Staneta Arha, prebivalca Podlubnika o tem, da se v tem velikem naselju dobro in varno počuti. Motijo ga sicer visoki "obratovalni stroški" zlasti pri ogrevanju, saj bi morali najti način, da se prebivalce bolj prepriča k varčevanju. Tudi sklenitev pogodbe o nočnem varovanju tega naselja je po njegovem mnenju zelo dobrodošla, saj je pomembno, da se prebivalci varno počutijo. Da bi bilo to naselje vse manj le spalno naselje, si je KS skupaj z občino zadala cilj, da razširi in nadgradi sedanji center, kjer naj bi našli prostore za pošto, lekarno, morda tudi za zdravstvene ordinacije in poslovne prostore številnih novih malih podjetij, ki tod doslej niso imeli možnosti. Prebivalcem Podlubnika je po prepričanju Borisa Tomašiča marsikatero storitev potrebno približati. Na koncu le omenimo, da v tej krajevni skupnosti deluje cela vrsta društev: Krajevni odbor Rdečega križa, Folklorna skupina Škofja Loka, Gasilsko društvo Stara Loka, Pevski zbor Lubnik, Društvo invalidov, Društvo za varstvo duševno prizadetih, Lovska družina Križna gora, med zavodi pa ima poleg vrtca in šol posebno mesto Center slepih s šolo, delavnicami in domom za starejše občane. Vse povedano dokazuje, da je življenje še kako pestro, čemur aktivna krajevna skupnost skuša slediti. Potreb in načrtov ji še dolgo ne bo zmanjkalo. • Š. Žargi Iskraemeco odprla nov objekt, v njem je skladišče in proizvodnja elektronskih števcev Velik dan za kranjsko Iskraemeco Z izgradnjo večnamenskega objekta na tovarniškem dvorišču so zaključili štiriletno prenovo prostorov in tehnologije, za kar so namenili več kot 5 milijard tolarjev. Kranj, 18. sept. - Kranjska Iskraemeco je v letu dni na tovarniškem dvorišču zgradila nov objekt, ki je veljal 1,2 milijarde tolarjev. V njem je 8.300 kvadratnih metrov prostora, približno dve tretjini je namenjenega sodobnemu skladišču in spremljajočim službam, tretjina pa proizvodnji elektronskih števcev. Iskraemeco tudi letos uspešno posluje, v zadnjih mesecih so pridobili veliko naročil, zato bodo imeli do konca leta toliko dela, da so dodatno, za določen čas zaposlili 140 ljudi in skupaj jih je že približno 2 tisoč. "Danes je za nas velik dan. Z dograditvijo večnamenskega objekta končujemo štiriletno intenzivno prenovo proizvodnih prostorov in tehnoloških procesov, za kar smo namenili več kot 5 milijard tolarjev. Zaradi hitre rasti proizvodnje v zadnjih petih letih smo morali del proizvodnje dislocirati, novi objekt omogoča ponovno koncentracijo in s tem racionalnejšo proizvodnjo, urejeno logistiko in boljšo kakovost poslovanja. Pomembno je tudi, da nam novi objekt omogoča hitro rast elektronskega programa, kar je odločilnega pomena za našo prihodnost," je na slovesnosti dejal Nikolaj Bevk, generalni direktor Iskraemeco Kranj. V novem objektu, ki so ga zgradili na tovarniškem dvorišču, je 8.300 kvadratnih metrov prostora. Dve tretjini sta namenjeni logistiki, tretjina proizvodnji elektronskih števcev. V osrednjem delu objekta je avtomatizirano visokoregalno skladišče s 3.300 paletnimi mesti za skladiščenje repromateriala in končnih izdelkov. V preostalem delu pritličja so skladišče nepaletizir-anega repromateriala, prevzem, odprema in pakirnica. Zgornja etaža je skoraj v celoti name-nJena elektronskemu programu, prostore je dobila tudi vhodna kontrola, skladišče rezervnih delov in arhiv. Vrednost investicije znaša 1,2 milijarde tolarjev, v kar je poleg objekta všteta* tudi tehnološka oprema skladišč, dve vratarnici in zunanja ureditev. S potekom gradnje smo zadovoljni, je na tiskovni konferenci pred slovesnostjo dejal Bevk. Z gradbenimi deli so začeli avgusta lani jih končali v letu dni, čeprav so gradili čez zimo, gradbeniki in drugi izvajalci niso kasnili. Gradbena dela so zaupali kranjskemu Gradbincu, gradbene projekte je napravil Slovenija projekt iz Ljubljane, projekt zunanje in notranje ureditve Gradbincev inženiring, za opremo skladišč je poskrbel IBL sistemi Ljubljana. Vsekakor je treba pohvaliti zunanjo podobo novega objekta, prijetno urejeno je tudi tovarniško dvorišče. Kranjska Iskraemeco sodi med najuspešnejša slovenska podjetja, saj že skoraj desetletje posluje z dobičkom. Izvozi kar 99 odstotkov svojih izdelkov, ki jih prodaja na vseh petih kontinentih in v petdesetih državah. Spada med tri največje evropske izdelovalce električnih števcev in med največje na svetu. Letni promet znaša 15 milijard tolarjev in zaposluje približno 2 tisoč ljudi. Tudi v letošnjem prvem polletju je uspešno poslovala, promet je znašal 7,6 milijarde tolarjev, kar je 3 odstotke več kot lani v tem času, letni načrt pa so 51-odstotno uresničili. Čisti dobiček je v letošnjem prvem Otvoritev novega večnamenskega objekta Kranj, 18.09.1998 Novi objekt je slovesno odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki je dejal, da slovensko gospodarstvo temeljni na uspešnih podjetjih, kakršna je Iskraemeco. Velika naložba v nadaljnji razvoj je še dodaten dokaz njegove trdnosti in varnosti za delavce tudi v prihodnje. Svetovno gospodarstvo pretresajo krize, azijska, ruska, latinskoameriška, zato se sprašujemo, če lahko prizadene tudi nas. Slovenija stoji na dokaj trdnih gospodarskih temeljih, zato bi jo resno občutili šele, če bi prizadela EV in ZDA. Letos pričakujemo več kot 4-odstotno gospodarsko rast in manj kot 8-odstotno inflacijo. Vse to je rezultat uspešnih podjetih, kakršna je Iskraemeco, izvoznikov, v katerih delavci s trdim in kvalitetnim delom zagotavljajajo konkurenčnost in uspešnost v mednarodnem boju. Zato si želimo še veliko podobnih rezultatov in investicij. Elektronski števci imajo 16-odstotni delei v gospodinjstvih, bo bistveno večji. ko se bodo uveljavili V novem objektu je dve tretjini prostora namenjenega sodobnemu skladišču, tretjina proizvodnji elektronskih števcev. polletju znašal 280 milijonov tolarjev, kar je približno toliko kot lani. Donosnost prihodka je bila tako 3,6-odstotna, donosnost kapitala 7,9-odstotna, s čimer so lastniki lahko zadovoljni. V prodaji narašča delež elektronskih števcev, vsako leto za približno 5 odstotkov in v letošnjem prvem polletju so imel že 16-odstotni delež. Elektronske števce izdelujejo predvsem za industrijo, saj se v gospodinjstvih še niso uveljavili, vsekakor pa se bo to zgodilo v prihodnjih treh do petih letih, na kar so v Iskraemeco pripravljeni. Več kot polovico prodaje odpade na trge Zahodne Evrope, letos so prodajo povečali v Afriki, Srednji in Vzhodni Evropi ter v Južni Ameriki, nove trge pa pridobili na Irskem, v Romuniji, Estoniji, Saudovi Arabiji, Hong Kongu in Zimbabveju. Tudi proizvodnjo vse bolj inter-nacionalizirajo in približno tretjino enofaznih števcev že izdelajo v povezanih podjetjih v tujni, doseči pa nameravajo 30-odstotni delež. V zadnjih mesecih smo pridobili dovolj dela vse do konca leta, celo več, kot smo načrtovali, naročil za enofazne števce je kar za polovico več, je povedal Bevk. Zato so dodatno zaposlili 140 ljudi za določen čas, do konca leta pa bodo delali vse sobote in na tri izmene, če ne bo šlo drugače bodo na ozkih grlih uvedli tudi nočn izmeno, ki se jih sicer izogibajo. • M. Volčjak, Foto: T. Doki Novo vodstvo kranjskega Merkurja Bine Kordež na čelu Merkurja Kranj, 21. sept. - Nadzorni svet delniške družbe Merkur Kranj je za novega generalnega direktorja in predsednika uprave imenoval Bineta Kordeža, ki bo vodenje prevzel s 1. decembrom. Dolgoletni direktor kranjskega Merkurja Jakob Piskernik odhaja v pokoj in nadzorni svet je 14. septembra za njegovega naslednika imenoval Bineta Kordeža. Funkcijo bo prevzel s 1. decembrom, imenovan je za dobo petih let. Zamenjava je pričakovana, saj je bila napovedana že pred meseci in na čelo uspešnega kranjskega podjetja prihaja njegov sedanji finančni direktor. V zadnjih letih se je kot finančni strokovnjak uveljavil tudi izven Merkurja, saj je član sveta Banke Slovenije. 42-letni Bine Kordež je magister ekonomije, doma je iz Krope, najprej je bil zaposlen v kroparskem Plamenu, leta 1988 je prišel v Merkur, naprej je bil vodja finančnega sektorja, nato direktor finančnega področja, z letom 1995 je postal direktor za ekonomiko m finance in hkrati član uprave delniške družbe Merkur. Jakob Piskernik se z odhodom v pokoj bo povsem poslovil od Merkurja, saj bo ostal v nadzornem svetu. • M.V. Nova Lekova tovarna na Prevaljah Kranj, sept. - Ljubljanski Lek je v petek, 18. septembra, na Prevaljah odprl novo tovarno penicilinskih izdelkov. Na Prevaljah na Koroškem se je proizvodnja farmacevtskih izdelkov začela že lea 1976, ko so v okviri tedanje Tekstilne tovarne Otiški vrh pakirali nekatere izdelke, predvsem tablete analgetikov. Leto kasneje je Lek na Prevalje prenesel tudi proizvodnjo antibiotikov, ki je morala biti glede na ameriška priporočila ločena od proizvodnje ostalih zdravil. Lek je v vzhodnoevropskih državah prvi upošteval takšno priporočilo. Največji obseg proizvodnje je bil dosežen leta 1982, ko so izdelali kar 6 milijonov suspenzij za Iran. Zaradi nihanj pri prodaji penicilina so na Prevaljah leta 1989 skupaj t Ivoclarjem in Lichtensteina ustanovili nov obrat Ivolek za dentalne izdelke in začeli izdelovati tudi umetne zobe. Najpomembnejša pa je proizvodnja amoksiklava, ki so ga začeli izdelovati leta 1987, to je sodobna tabletama, iz katere prihaja Lekov preparat številka ena. Leta 1990 so izdelali prvi amoksiklav iz lastne surovine. Lek se je za novogradnjo odločil pred štirimi leti, poskusna proizvodnja je stekla maja 1996. Naložba je znašala 50 milijonov švicarskih frankov. Antidumpinši postopek proti jeseniškemu Acroniju Postopek bo trajal nekaj mesecev Jesenice, sept. - Sklep o uvedbi antidumpinške preiskave še ne pomeni dokončne odločitve, da gre res za dumping, so v skopem sporočilu za javnost zapisali v Slovenskih železarnah. V Uradnem listu Evropske skupnosti je bil 17. septembra objavljen sklep o uvedbi antidumpinške preiskave proti izvoznikov nerjavne debele jeklene pločevine iz Slovenije in Južne Afrike. Tak sklep je bilo glede na glasove v zadnjih tednih moč pričakovati, vendar je treba poudariti, da še ne pomeni nikakršne - niti predhodne niti dokončne - odločitve Evropske komisije o tem, da gre za dumping. Z objavo sklepa se je začel postopek, ki bo trajal nekaj mesecev. Prizadetim daje možnost, da z argumenti in ustrezno dokumentacijo dokažejo ali pa ovržejo trditve, ki so jih zoper izvoznike v svoji pritožbi navedli evropski izdelovalci. V Slovenskim železarnah se bomo ustrezno organizirali ter tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov skušali pripraviti čim bolj popolno argumentacijo. Dotlej pa štejemo vsako oceno in zaključke za preuranjene. O vseh pomembnih fazah postopka bomo javnost ustrezno obveščali, pri čemer pa je kajpak treba upoštevati zaupnost in občutljivost poslovnih podatkov, ki bodo predmet obravnave, so zapisali v Slovenskih železarnah zapisali v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal član uprave Vasilij Prešern. Prvi poskus prodaje Verige Lesce v stečaju Leska Veriga naprodaj - prvič Izklicna cena je več kot 2,1 milijarde tolarjev - Če ta prvi poskus celotnega premoženja ne bo uspel, bo sledila prodaja po delih Lesce - Minulo soboto je bil v Delu objavljen razpis za prodajo leske Verige v stečaju. Tako se je uresničila napoved stečajnega upravitelja Andreja Koželja, da bodo podjetje skušali prodati takoj po počitnicah. V razpisu je prodaja razdeljena na dva dela, in sicer posebej nepremičnin (tovarniškega kompleksa, zemljišč in stanovanj) ter posebej premičnin (opreme, zalog in drobnega inventarja). Skupna izklicna cena znaša nekaj več kol 2,1 milijarde tolarjev, po besedah stečajnega upravitelja se nepremičnine prodajajo po pošteni tržni vrednosti, premičnine pa 25 odstotkov pod ocenjeno vrednostjo. Prednost bo imel kupec, ki bo ponudil odkup celotnega ponujenega premoženja. "Gre za prvi poskus prodaje, ki je namenjen prodaji v celoti. Takšna prodaja bi bila za upnike najugodnejša in najhitrejša. Vendar pa se v praksi premo- ženje stečajnega dolžnika le redko proda že v prvem poskusu. Čeprav je interes za Verigo precejšen, pa bržkone ni veliko kupcev, ki bi bili spodobni plačati več kot dve milijardi tolarjev oziroma 20 milijonov mark za celotno premoženje," je pojasnil Andrej Koželj. Če ta prva prodaja celotnega premoženja ne bo uspela, bodo pripravili nov razpis z nižjo izklicno ceno, na njem *pa bodo bržkone lahko sodelovali tudi sedanji najemniki, ki se zanimajo za odkup po delih. Vsekakor naj bi bila prodaja celotnega premoženja Verige končana do konca leta, je napovedal stečajni upravitelj. Sicer stečajni postopek normalno poteka, zaenkrat pa je še prezgodaj napovedovati, v kolikšnem odstotku bodo poplačani upniki. Kot je dejal Koželj, zaenkrat lahko pove le, da bo poplačilo dobro, če bo načrtovana prodaja premoženja uspela. • U. P. INFORMACIJA 0 CERTIFIKATU KAKOVOSTI ISO 9001 Delniška družba JURMES Šentjur je srednje veliko podjetje, ki organizira proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov, naročeno proizvodnjo pa nato trži v Sloveniji in nekaterih sosednjih državah. Podjetje je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti, poznano pa je zlasti po blagovni znamki Med podobnimi živilskimi podjetji v Sloveniji jih je s certifikatom kakovosti še zelo malo. Jurmes, d.d., ga je pridobila kot drugo podjetje med "klasičnimi" mesarskimi družbami in kot tretje v panogi, kamor prištevamo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s perutninskim mesom, nasploh. Presojo obvladovanja kakovosti v Jurmes, d.d., je opravilo mednarodno podjetje BVQI. V Jurmes, d.d., smo še posebej ponosni, ker smo mednarodni standard ISO 9001 dobili za vse dejavnosti, ki jih opravljamo: - proizvodnja mesa in mesnih izdelkov, - storitveno klanje in proizvodnja po naročilu kupcev - veleprodaja (mesa in delikates) in - prodaja v mesnicah. Dosežen uspeh potrjuje sodobno organiziranost delniške družbe in dokazuje njeno odločenost za tekmovanje z evropsko konkurenco. Naš prodajni slogan pri trženju na veliko je: Naravno, Zdravo, Pestrejše, pri prodaji na drobno pa Mesne pustolovščine. Z obema poudarjamo našo temeljno programsko usmeritev v širok izbor kvalitetnih vrst mesa in mesnih izdelkov. V JURMES, d.d., svoje dobavitelje skrbno izbiramo, saj le tako lahko sodelujemo z veliko večino najzahtevnejših kupcev živil v Sloveniji. Prepričani smo, da bomo s potrjeno kakovostjo lažje in še bolj kvalitetno, zadovoljevali potrebe naših številnih odjemalcev in kupcev, tako v Sloveniji, kakor tudi v sosednjih državah. V pridobitev certifikata je bilo vloženega veliko strokovnega dela, saj je projekt trajal kar tri leta. Celoten projekt smo izvedli z lastno ekipo strokovnjakov. Povezovanje slovenskih podjetniških klubov Privatizacija je šele na pol poti Kdo bo(do) lastnik(i) slovenskega gospodarstva jutri -"Tisti, ki daje kapital, odloča o tem, kam bo vlagal" Portorož, 21. septembra - ki razvojni družbi (prej Razvoj- Pred dvema letoma je bil na pobudo Kluba Socius, ki deluje v okviru družbe Socius, d.d. Ljubljana, oblikovan odbor za povezovanje slovenskih podjetniških klubov. Vanj so kot kolektivni člani vključeni: Klub Manager Ljubljana (v njegovem okviru delata tudi: Klub direktorjev občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri; ter Poslovni klub Vila Bistrica, Tržič); Soroptimist klub in Poslovni klub Nova KIIIVI, oba iz Maribora; Master klub; Klub podjetnikov Zlatorog Celje; Društvo Pharos; Klub Socius, Zveza Lions klubov Slovenije in gorenjski Klub Dvor s sedežem v Preddvoru. Odbor za povezovanje klubov, ki ga vodi Dušan Šešok, je prejšnji teden v Portorožu pripravil 2. srečanje. V okviru srečanja je bila tudi okrogla miza na temo "kdo bo lastnik slovenskega gospodarstva jutri?", na kateri so sodelovali mag. Bine Kordež, novi predsednik uprave Merkurja, d.d.; Dušan Šešok, direktor Iskre, d.o.o., Jože Jaklin, član uprave Slovenske razvojne družbe; Jože Stanič, predsednik uprave Gorenja, d.d. Velenje in Leonardo F. Peklar, direktor Sociusa, d.d. Ljubljana. Čez dober mesec, natanko 1. novembra, bo skladno z določili zakona o zakjljučku lastninjenja, v Sloveniji dejansko ukinjen družbeni kapital. "Vendar je s tem privatizacija šele na pol poti," je poudaril Jože Jaklin in spomnil na vlogo, ki jo je država poverila Slovens- n e m u skladu, popularno imenovanem "Kor zetov sklad"). Pred šestimi leti je sklad prevzel 92 podjetij s 30 tisoč zaposlenimi; večina podjetij bi bila že takrat v stečaju, če ne bi bilo moratorija in s tem umetno ustavljenih stečajev. Zdaj je v lasti SRD-ja še 417 podjetij, v njih je 32 tisoč zaposlenih in v primerjavi s skupnim številom 1970 vseh podjetij v državi je to veliko. Po mnenju Jožeta Jaklina se je o lastništvu podjetij potrebno pogovarjati predvsem z ekonomskega vidika: kaj in kakšno je lastništvo, ko ima večinski tuji partnert slovenskega podjetja v svojih rokah nabavo, prodajo, razvoj? Takih primerov je veliko; v takšnem položaju so vsa podjetja, ki imajo večino "lohn poslov". "Tisti, ki daje kapital, odloča o tem, kam ga bo vložil - in ne mi, ki tuji kapital želimo dobiti," je menil Jože Stanič iz Gorenja. In za vse slovenske gospodarske družbe velja, da se ne izide seštevek', s katerim so soočene uprave družb: delničarjem oz. lastnikom visoko dividendo + podjetju razvoj in povečanje kapitala + zaposlenim maksimalne pravice in varnost delovnega mesta. K tej 'formuli', ki se že v osnovi ne izide, je treba dodati še nujnost uspešnega in hitrega restrukturiranja gospodarstva, brez katerega se bo slovenski zaostanek v mednarodni menjavi še povečeval. Posojila tudi do dvajset let Kranj, sept. - Nova Ljubljanska banka je pri stanovanjskih posojilih odplačilno dobo podaljšala na dvajset let. NLB je z letošnjim avgustom stanovanjska posojila nekoliko pocenila, zdaj je podaljšala odplačilno dobo, kar praktično pomeni, da lahko najamete več stanovanjskega posojila. Stanovanjsko posojilo odobre tudi tistim, ki sicer z njo ne sodelujejo. Osnovna šola Železniki Otoki 13 4228 Železniki Tel.: 064/646-250 Fax: 064/646-159 Razpisujemo prosto delovno mesto UČITELJA GLASBENE VZGOJE Delovno razmerje bi sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 12. oktobra 1998 naprej. Od Vas pričakujemo vsaj višješolsko pedagoško izobrazbo ustrezne smeri. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od objave razpisa na zgornji naslov. O izbiri boste obveščeni takoj po izteku razpisnega roka. OBČINA JESENICE C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Telefon: 064/81-040, faks: 064/862-210 Župan Občine Jesenice na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94) ter 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 17/97) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI JESENICE ZA REDNE VOLITVE ŽUPANA, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI JESENICE in V OBČINI ŽIROVNICA ZA REDNE VOLITVE ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA V OBČINI ŽIROVNICA. 1. Občina Jesenice in Občina Žirovnica ponujata organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na obstoječih tablah brezplačno. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Jesenice in Občine Žirovnica. 3. Občini bosta po potrebi določili tudi dodatna plakatna mesta, ki bodo organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje volivcev v občini o listi kandidatov oziroma kandidatu. 4. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 5. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 19. oktobra 1998 na naslov: Občina Jesenice, Komunalna direkcija, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. 6. Občina Jesenice, Komunalna direkcija bo zbrala vloge organizatorjev, in na podlagi načela enakopravnosti določila število plakatnih mest. 7. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo mogoče od 22. oktobra 1998 dalje. ŽUPAN Dr. Božidar Brudar, dipl. ing. Družbi A Trust odvzeli dovoljenje Kranj. sept. - Agencija za trg vrednostnih papirjev je 15. septembra družbi za upravljanje A Trust vzela dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov in posebno dovoljenje za upravljanje pooblaščenih investicijskih družb. Družba A Trust je upravljala pida Trdnjava in Trdnjava 1, pri tem pa je hujše kršila določbe zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in sicer na področju naložb investicijskih skladov, prepovedanih poslov in oviranja opravljanja nadzora agencije. Družba A Trust se je na odločbo agencije pritožila na Vrhovno sodišče, ki jo je 17. septembra zavnrilo in potrdilo odločbo agencije. Zakon določa, da morata nadzorna sveta pidov Trdnjava in Trdnjava 1 v treh meseceh z novo družbo za upravljanje skleniti pogodbo o upravljanju. Če tega ne bosta napravila, bo agencija sodišču predlagala njuno likvidacijo. Mobitel podpisal pogodbo z Iridiumom Satelitsko mobilni telefoni Kranj, sept. - Mobitel je podpisal pogodbo z ameriško družbo Iridium, ki je prvi operater satelitske mobilne telefonije. Slovenski naročniki bodo že od 1. novembra naprej lahko uporabljali satelitski sistem, saj bo takrat začel sistem Iridium redno delovati. Mobitelovi naročniki se boto potemtakem lahko kmalu z mobilnim telefonom pogovarjali z najbolj oddaljenimi kraji našega planeta, tudi z najbolj oddaljenimi, ki zaradi redke poseljenosti niso zanimivi za pokrivanje s sistemi mobilne ali fiksne telefonije. Sistem Iridium ima 66 nizko orbitalnih satelitov in enajst zemeljskih postaj, ki zagotavljajo povezavo satelitskega z drugimi sistemi mobilne ali fiksne telefonije. Pokrivajo celotno površje Zemlje. Iridium bo 23. septembra začel s tako imenovano predkomercialno fazo, v okviru katere bodo uporabniki z vsega sveta lahko preizkušali posebne dvomodalne satelitsko-mobilne telefone. Od 1. novembra naprej pa bo začel s popolno komercializacijo. Družba Mobitel je s podpisom pogodbe postala Iridiumov roaming partner. Za naročnike sistema Mobitel GSM to pomeni, da bodo lahko gostovali v satelitskem omrežju (seveda bodo morali kartico vstaviti v dvomodalni satelitsko-mobilni telefon), ko se bodo znašli na območju, ki ni pokrito s signalom GSM. Mobitel bo ponujal tudi vse druge storitve Iridiuma, ki je v večinski lasti ameriške Motorole. Dodati je potrebno, da je Mobitel te dni zabeležil še en pomemben dosežek, saj je naročniško razmerje v sistemu GSM sklenil že stotisoči uporabnik. TRŽič Trg svobode 18 4290 TRŽIČ Tel.: 064/56 11 66 Fax: 064/56 11 74 Župan Občine Tržič na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94 in 17/97) in 3. in 34. člena Statuta Občine Tržič (Ur. I. RS, št. 41/95 in 33/97) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Tržič ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na stenskih in samostojećih tablah za manjše in velike plakate. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Tržič. 3. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 16. oktobra 1998 na naslov: OBČINA TRŽIČ, Trg svobode 18, 4290 TRŽIČ, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA". 5. Posebna komisija bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnost za vsakega organizatorja določila enako število plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 6. Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. Stroške je potrebno poravnati pred začetkom plakatiranja. Občina si pridržuje pravico, da plakatiranja ne opravi, v kolikor stroški niso poravnani v skladu s tem razpisom. 7. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo mogoče od 22. oktobra do vključno 20. novembra 1998, do 24. ure. ŽUPAN Pavel Rupar RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA vsako soboto ŠPORTNA SOBOTA od 19. do 22. ure MEGAMILK L MON STOP CLUB 4** 0904448 090 7517 VZDIHUAJI INTIME Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram); sadje: * jabolka 60 - 110 * hruške 80-180 slive 150 - 200 * belo grozdje 180 - 300 vrtnine: * krompir 30 - 35 * čebula 60 - 90 * česen 230 - 300 * rdeča pesa 80 * korenje 80 - 130 * solata endivija 120 - 170 * mehka solata 370 - 420 * kislo zelje 100 * paradižnik 150 - 230 * koleraba 80-100 črno grozdje 180 - 280 * kumare * mlada čebula * peteršilj * por * cvetača * solata kristalka * zelje v glavah * radič * paprika 200 - 300 100 - 120 200 - 300 180 - 300 180 - 250 200 50 - 60 140 - 190 100 - 140 Koliko za liter mošta? Zdaj ni samo čas obiranja sadja, ampak tudi čas, ko kmetje in sadjarji za lastne potrebe ali za prodajo stiskajo mošt. Sadjarsko društvo Gorenjske priporoča svojim članom, da ga prodajajo po ceni od 90 do 100 tolarjev za liter. Na kmetiji v Bašlju ga ponujajo po 70 tolarjev, pri tem pa poudarjajo, da je iz neškropljenih jabolk in hrušk. Poklicali smo tudi na kmetijo v okolico Ljubljane, kjer so nam povedali, da je jabolčnk po 70 tolarjev, jabolčno žganje pa po 700. Izviri ob Dobruši za vzrejo rib Slovenska vlada je pred kratkim izdala uredbo o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah za vzrejo salmonidnih vrst rib. Po uredbi lahko koncesionar izkorišča vodotoke in izvire le za potrebe vzreje salmonidnih vrst rib z izjemo soških postrvi in njenih križancev. Vodo sme odvzemati le, ko je pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega, v nasprotnem primeru pa mora prekiniti z odvzemom in temu prilagodit vzrejo. Koncesija se na podlagi javnega razpisa podeli za trideset let, o izbiri koncesionarja pa odloči vlada z upravno odločbo. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni tržni vrednosti dveh kilogramov šarenk na en l/s instaliranega pretoka vode vodotoka in izvirov in se začne zaračunavati dve leti po začetku gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib. Plačilo se zmanjša, če vode zaradi višje sile (suša, povodenj, potres itd.) ni mogoče uporabljati za vzrejo rib. Plačilo se deli med državo in občino, na območju katere je ribogojnica. Država dobi 40 odstotkov in občina 60, na demografsko ogroženih območjih pa je to razmerje 20 : 80. V Komendi bo spet kmetijski sejem Konjeniški klub Komenda nadaljuje tradicijo, tudi letos bo pripravil jesenski kmetijski sejem. Začel se bo v petek, 2. oktobra, in končal v ponedeljek, 5. oktobra. Prireditelji obljubljajo pestro ponudbo kmetijske mehanizacije, o podrobnostih pa bodo javnost še obvestili. Merkur odprl prodajalno v Ljutomeru Kranj, sept. • Trgovsko podjetje Merkur Kranj in podjetje Futura System sta v Stročji vasi pri Ljutomeru odprla novo franširno prodajalno. Podjetje Futura Svstem je dolgoletni Merkurjev poslovni partner, zdaj sta skupaj odprla franširno prodajalno. Za kranjski Merkur je to že štirinajsta takšna prodajalna v Sloveniji, po dve pa ima na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Ljutomerska prodajalna ima dvesto kvadratnih metrov površine. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 na prijazen in dinamičen način dela s permanentno usposobljenimi učitelji po sodobnih učnih metodah organiziramo 90-urne tečaje angleškega, nemškega in italijanskega jezika 30-urne obnovitvene tečaje konverzacije individualno poučevanje učenje v paru VPIS: do konca septembra INFORMACIJE: 715-265 http://www.lu-radovljica.si POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Tedenski borzni komentar Ste že kupili ozimnico? Borzni trg minulega tedna je najbolj spominjal na bojišče, na katerem je rezultat že vnaprej znan. Napovedi o globalnem znižanju obrestnih mer so se izkazale za zmotne, to pa je dodobra pretreslo borze razvitega sveta. Ob vsem tem je postalo jasno, da se bodo tuji investitorji ob prepričanju, da je globalna gospodarska kriza dokaj blizu, odločali za prodaje vrednostnih papirjev na bolj tveganih trgih, kamor še vedno spadamo. "Po-sezonska razprodaja" Lekovih delnic, kot so jo slikovito poimenovali, je doživela pravi razmah v minulem tednu, ko se je borznima hišama, ki ju povezujemo z aktivnostjo tujcev, pridružili tudi nekaj "domačih" ponudnikov, ki so ugotovili, da dna pri Leku in posledično še nekaj delnicah ni videti. Slovenski borzni indeks je v minulem tednu izgubil lep del svoje vrednosti in pristal pri 1641 indeksnih točkah, kar pomeni padec za 7,3 odstotka. Promet minulega tedna je nihal vse od 400 milijonov v petek, do skoraj milijarde tolarjev. Skrbi predvsem razmeroma nizek promet pri drastičnih padcih, ki kaže na pomanjkanje zanimanja za delnice pri trenutnih vrednostih. Akterji borznega dogajanja so se nekako sprijaznili z dogajanjem, tisti, ki se pred padcem niso zaščitili, pa lahko le nemo strmijo v borzne ekrane. Lek je v zadnjih 14 dneh izgubil ogromnih 18 odstotkov svoje vrednosti, promet z njim pa je vsaj prve dni razprodaje presegal tudi polovico dnevnega borznega prometa. Slika je sila neugodna pri farmacevtskih delnicah, za katere lepših časov v okolici današnjih cen ni videti. Po pričakovanjih se je Leku v prostem padu pridružila Krka, saj ni nobenega razloga (niti 37 odstotkov večji dobiček v primeri z lanskim prvim polletjem, ni uspel pregnati "ruskega uroka"; ki straši ob pričakovanjih letnih bilanc). Za gibanje Lekove-ga tečaja je pomemben podatek, da se kaj lahko na prodajni strani pojavi še dobrih 50000 delnic (po nekaterih navedbah celo več), ki so jih tuji investitorji kupovali v obdobju pred uvedbo skrbniških računov. Ocena je torej, da bo cena Leku še padala, seveda pa je predpogoj, da se bodo tujci (kar pa je zelo verjetno) še naprej odločali za prodaje. V takšnih časih jo je še dobro odnesla delnica Aerodroma, ki je v tednu dni zgubila "le" slabih 5 odstotkov, delnica Gorenjskega tiska pa se je s svojim porastom v časih, ko so padci običajni, prav izkazala, petkov enotni tečaj je znašal 31 tolarjev več kot pred tednom, 1800 tolarjev. Delnica Colorja je vredna 5897 tolarjev, vprašanje o prihodnjem gibanju njene cene pa je tesno povezano z (ne)plačili, ki jih Color dobiva iz Rusije in ostalih držav bivše Sovjetske zveze. Prav finančna nedisciplina podjetij omenjenih držav je postala v zadnjem obdobju prav razvpita, končni rezultat za slovenska podjetja pa bo viden, če ne prej, v letnih bilancah. Precej življenja je tudi na odprtem trgu C, na katerem so glavno vlogo od Heliosa in Gorenja (ter priložnostno ostalih delnic) prevzeli PlDi. Predvsem Infond Zlat je kot največji postal izjemno popularen. Zaenkrat resnejših dolgoročnih naložbenikov še ni pritegnil, špekulanti pa skrbijo za nivo okoli 10 poslov dnevno, cena pa niha v razširjenih mejah gibanja borznega indeksa. Pričakovanja za prihodnji teden so, žal, pre-jkone negtivna, seveda pa bi bili presenečeni v obliki popravkov še kako veseli. Ljubljana, 18. 9. 1998 Matej Anko Ilirika BPH, d.d. 11.1 KI K.\ ODKUPUJEMO DELNICE; SAVA G k B. TERMO ŠJL LOSA, ŠPECERfJA BLED, COLOR MEDVODE DELIKATESA JESENICE G in B, LOKA ŠK. LOKA Bio C GORENJKA LESCE, m LAŠKO-"prodajamo delnice na ba*zi ^upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 511 ^ KfiANj-Tel 064/221 722 UUDSKA UNIVERZA KRANJ obvešča udeležence izobraževanja in poslovne partnerje o spremembi telefonske številke 22 22 26 Centrala 380 480 Faks 21 28 91 Direktorica 380 48 12 Tajništvo 380 48 21 Tuji jeziki 380 48 15 380 48 16 Izredni študij • Osnovna šola 380 48 17 • Tehniške fakultete 380 48 18 • Ekonomska fakulteta 380 48 19 LIO lesna industrija in objekti Škofja Loka, d.d. Kidričeva 56 4220 Škofja Loka nudi zaposlitev PROJEKTNEMU VODJI - ZA PODROČJE LESNEGA STAVBARSTVA Pogoj za uspešno delo je končana V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe, najmanj 3-5 let ustreznih delovnih izkušenj na področju dejavnosti podjetja in obvladanje dela z računalnikom. Obvezno je aktivno znanje nemškega jezika. 2 izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: LIO, lesna industrija in objekti, Škofja Loka, d.d., Kidričeva 56, 4220 Škofja Loka. Novost Gorenjske banke Blagajniški zapisi do enega leta Lombardna posojila bodo poslej lahko dobili tudi občani, primerna so za premoščanje denarnih težav. Kranj, sept. - Gorenjska banka bo s 1. oktobrom uvedla novosti na področju varčevanja in kreditiranja, varčevali boste lahko z nakupom blagajniških zapisov do enega leta, tolarskih in deviznih. Tudi lombardna posojila bodo poslej namenjena občanom, najeti jih bo moč tudi na podlagi blagajniških zapisov in tako premostiti nepredvidene denarne težave. Bistvo novosti je potemtakem v tem, da ponudbo pravnim osebam širijo na občane. Blagajniški zapisi z ročnostjo do enega leta, natančneje od 30 do 360 dni, bodo tolarski in devizni. Doslej je bila njihova ročnost največ 180 dni, devizni pa so bili namenjeni le pravnim osebam in sicer v nemških markah, italijanskih lirah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih in švicarskih frankih. Poslej bodo tudi posamezniki lahko kupili devizne blagajniške zapise, ven-, da'r samo v nemških markah, najnižji znesek bo 250 mark. Pri tolarskih bo najnižji znesek 20 tisoč tolarjev. Pravne osebe pa bodo potemtakem imele za polovico daljšno ročnost blagajniških zapisov, zanje bo pri tolarskih najnižji znesek 100 tisoč tolarjev, pri deviznih pa približno tisoč nemških mark, seveda v omenjenih petih valutah. Blagajniški zapisi bodo prenosljivi, kar pomeni, da na njih ne bo napisanega vašega imena. Potemtakem jih boste lahko uporabili pred vnovčitvijo, kar je prednost v primerjavi z vezano hranilno vlogo. Vezano vlogo namreč v banki razvežejo le izjemoma, s posebno prošnjo se morate obrniti na vodstvo, da vam to odobri. Pri višini obrestne mere za blagajniške zapise in vezane vloge ni razlik, saj jih narekuje medbančni dogovor, razlika je le v tem, da je za blagajniške zapise fiksna. Slaba stran blagajniških zapisov pa je v tem, da morate dokument skrbno hraniti, kajti če vam ga kdo ukrade, boste ostali brez denarja, saj so blagajniški zapisi prenosljivi. Možno jih bo tudi predčasno vnovčiti, devizne že po sedmih dneh, vendar so seveda v tem primeru obrestna mera nižja. Na področju kreditiranja pa bodo poslej občanom na voljo tudi lombardna posojila. Najeli jih boste lahko na podlagi depozita ali blagajniških zapisov, ker so slednji prenosljivi, vam jih seveda lahko kdo posodi, denimo starši. Lombardna posojila so cenejša, saj so za banko varrna in bančna marža je le 0,5-odstot-na; realne obrestne mere bodo 2-do 5,5-odstotne, medtem ko so pri običajnih posojilih 4- do 8-odstotne. Lombardna posojila so namenjena zlasti premoščanju nepričakovanih denarnih težav, zato je bančni postopek preprost in hiter, posojilo boste dobili še isti dan in to v vseh 25-tih ekspoziturah Gorenjske banke. Bančnemu uslužbencu boste prinesli le pogodbo o vezani vlogi ali blagajniške zapise, ki jih bodo shranili v banki. Stroški najetja posojila ne bodo visoki, do enega milijona dolarjev bodo znašali 6.700 tolarjev. Novost - blagajniški zapisi v kombinaciji z lombardnimi posojili - je namenjena predvsem tistim, ki ne-predvidoma zaidejo v denarne težave. Doslej je bila takšna oblika premostitve namenjena le pravnim osebam, s 1. oktobrom jo Gorenjska banka razširja tudi na fizične osebe. Upamo, da se bo novost 'prijela', pravi Vasilij Koman, pomočnik direktorja Gorenjske banke, ki nam je novost predstavil. Zanimalo nas je, kako se je 'prijela' zamenjava hranilnih knjižic za gotovinske račune, ki omogočajo preprostejše poslovanje, saj je moč uporabljati bankomat in plačevati račune, kjer imajo terminal POS. Predvidoma še letos bodo dobili 'trojno' kartico, ki bo namenjena identifiaciji, uporabi bank-omata in bo hkrati debetna plačilna kartica Maestro. Hkrati pa jim ponudijo plačilno kreditno kartico Activa. Vasilij Koman je dejal, da se jih 1.500 do 2000 mesečno odloči za zamenjavo, nad novostjo pa so najmanj navdušeni starejši, ki jih hranilna knjižica še vedno veliko pomeni. • M. V. OBČINA ŠKOFJA LOKA Poljanska c. 2 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 064 624 050 fax: 064 624 193 RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV 1. MESTNI TRG 39, ŠKOFJA LOKA V najem nudimo stanovanje v pritličju velikosti 77,19 m2 in v kleti 5,57 m2. Prostore bo potrebno preurediti za poslovne namene, ki so lahko glede na lokacijo namenjeni za trgovino, predstavništvo ali storitveno dejavnost. Prostori se oddajajo za nedoločen čas. 2. TRIPLEX: GARAŽNA HIŠA, FRANKOVO NASELJE ŠKOFJA LOKA Oddaja se garažiranje osebnih avtomobilov, dva garažna boksa, površine 2x13,25 m2. Ponudba naj vsebuje: • navedbo objekta - poslovnega prostora, ki ga želi ponudnik najeti • navedbo dejavnosti s programom • višno mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati. Najemnik mora najete prostore urediti pod zap. št. 1 deloma z lastnimi sredstvi. Dodatna pojasnila dobite na Občini Škofja Loka, g. BIZJAK, tel. 064/624-190 ali g. Hof, tel. 064/625-130. Ponudbe sprejemamo 14 dni po objavi v zaprtih ovojnicah z vidno oznako "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR", na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15, 4220 ŠKOFJA LOKA. Ponudnike bomo o izbiri pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po pregledu ponudb. KOLIKO JE ^ KRANL 2L9.1998 VRED] nakupni/prodajni EN TO ukupni/prodajni; na LAR supni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1ATS 1 00 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,52 94,92 13,40 ,13,46 9,54 9,58 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,40 95,00 13,30 13,50 9,50 9,80 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,65 94,87 13,40 13,47 9,55 9,63 GORENJSKA BANKA (vse enote) 94,00 94,90 13,09 13,49 9,13 9,99 HRANILNICA LON, d.d Kranj 94,60 94,90 13,37 13,42 9,55 9,60 HIDA-tržnica Ljubljana 94,65 94,80 13,40 13,44 9,55 9,58 HRAM ROŽCE Mengeš 94,65 94,85 13,37 13,44 9,55 9,61 ILIRIKA Jesenice 94,40 94,90 13,33 13,43 9,54 9,63 ILIRIKA Kranj IHMNi 121-722 ILIRIKA Medvode 94,45 94,95 13,35 13,45 9,52 9,65 INVEST Škofja Loka 94,53 94,88 13,36 13,43 9,58 9,63 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 94,50 95,20 13,39 13,51 9,50 9,65 LEMA Kranj WKtKM 94,60 94,80 13,40 13,45 9,55 9,62 V0LKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,Lj 94,55 94,90 13,39 13,51 9,45 9,65 NEP0S(Šk. Loka, Trata) 94,50 94,85 13,36 13,44 9,54 9,64 NOVA LB Kamnik, Kranj, Medvode, Šk. Loka 94,52 95,02 13,40 13,50 9,54 9,71 ROBSON Mengeš 94,60 95,00 13,40 13,55 9,55 9,65 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,10 95,10 12,60 13,55 8,90 9,60 PRIMUS Medvode 94,65 94,87 13,40 13,47 9,55 9,63 PUBLIKUM Ljubljana 94,62 94,91 13,40 13,43 9,56 9,64 PUBLIKOM Kamnik 94,57 94,95 13,40 13,47 9,50 9,60 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,40 95,00 13,37 13,47 9,54 9,64 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,52 95,00 13,41 13,50 9,54 9,61 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 94,00 13,09 9,13 SLOVENIJATURIST Jesenice 94,45 94,90 13,34 13,44 9,54 9,64 SZKB Blag. mesto Žiri 94,40 94,95 13,10 13,47 9,20 9,97 ŠUM Kranj JflNNI 342-000 TAL0N Škofja Loka 94,60 94,80 13,37 13,44 9,55 9,65 TENTOURS Domžale 94,30 95,00 13,20 13,45 9,50 9,70 TRG Bled 94,40 94,85 13,35 13,45 9,47 9,57 TR0P1CAL Kamnik-Bakovnik 94,65 94,85 13,40 13,44 9,58 9,63 VVILFAN Jesenice suDermarket UNION 842-494 VVILFAN Kranj 340*240 VVILFAfiRadovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45H-18. h) VVILFAN Tržič 543-816 POVPREČNI TEČAJ 94,44 94,93 13,32 13,47 9,48 9,66 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije 0 menjalniških tečajih. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Stanovanjski krediti že od TOM+4,5% naprej! Informacije na tel. št.: 062/449 24 70. OBČINA VODICE Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice PLAKATNA MESTA V OBČINI VODICE Vodice: - center - Škofjeloška cesta na panoju Inreklam Utik: - trgovina Skaručna: - trgovina ŽUPAN: ANTON KOKALJ, l.r. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 VPIS v program TRGOVEC 1. LETNIK do 30. septembra 1998 INFORMACIJE: 715-265 http://www.lu-radovljica.si KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Delovne in prometne nesreče s traktorji Vsako leto umre štirideset ljudi Ljubljana - Po podatkih iz analize, ki sojo pripravili sodelavci republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih v prometnih in delovnih nesrečah s traktorjem umrlo 596 ljudi ali približno štirideset na leto. Več kot tri četrtine nesreč seje zgodilo, ko se je traktor prevrnil in pod sabo pokopal voznika ali sopotnika. Večina traktorjev, s katerimi se je zgodila nesreča, je bila brez kabine ali varnostnega loka, številni pa niso bili tehnično brezhibni ali pa so bili pomanjkljivo opremljeni. Največ nesreč je bilo popoldne, med 15. in 20. uro, ko zaradi utrujenosti že popušča zbranost, med vozniki traktorjev, ki so se ponesrečili, pa so prevladovali stari od 45 do 54 let. • CZ. Kozjerejsko društvo Gorenjske Piknik in pogovor o nadaljnjem delu Verje pri Medvodah - Kozjerejsko društvo Gorenjske bo v soboto (z začetkom ob 12. uri) pripravilo na prostoru bodočega medvoškega sejmišča na Verju kozjerejski piknik. Na njem se bodo pogovorili o nadaljnjem delu in tudi o izletu na Slovaško, kjer naj bi si ogledali dve kozjereji in ovčerejo ter obrat za predelavo ovčje volne v odeje. Izlet načrtujejo od 14. do 16. ali od 21. do 23. oktobra. Će bo vsaj štirideset prijavljenih, bo cena 20.500 tolarjev. Za društvo je bila letošnja poletna sezona dokaj naporna: najprej so organizirali gorenjsko razstavo koz, nato pa so zvezi kozjerejskih društev pomagali še pri izvedbi državne. • CZ. Sadjarsko društvo Gorenjske Določili priporočene cene jabolk Kranj - člani Sadjarskega društva Gorenjske so na ponedeljkovem sestanku določili priporočene prodajne cene jabolk /a ozimnico in izdelkov iz sadja, obravnavali pa so tudi dogovor o določanju zrelosti sadja, poročilo o strokovni ekskurziji po Štajerski in o pripravah na slovensko razstavo sadja, ki bo prihodnji mesec v Cekinovem gradu v Ljubljani. Sadjarji so ugotovili, -da bodo letošnja jabolka zelo kakovostna, med drugim tudi zato, ker na Gorenjskem za razliko od nekaterih območij ni bilo toče. Pri prodaji bodo poskušali čimbolj upoštevati priporočene cene, ki so jih sprejeli na ponedeljkovem sestanku. Jabolka sorte elstar prvega kakovostnega razreda naj bi prodajali po 90 tolarjev za kilogram, druge kvalitete pa po 70 tolarjev. Priporočena cena za prvi razred jabolk idared in jonagold je 75 tolarjev in za drugi razred 50 tolarjev. Gloster, zlati delišes in jonatan prve kvalitete naj bi prodajali po 70 tolarjev, drugo vrsto pa po 50 tolarjev za kilogram. Jabolka tretjega kakovostnega razreda bodo po 30 tolarjev. Določili so tudi priporočene cene za izdelke iz sadja. Sadni'mošt naj bi prodajali po 90 do 100 tolarjev za liter, sadni kis po ceni od 180 do 200 tolarjev, suha jabolka po 1.400 tolarjev za kilogram in suhe hruške po 2.000 tolarjev. • CZ. OBČINA SENCUR Komisija za kmetijstvo in godzarstvo Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem svetu Občine Šenčur je na svoji 18. redni seji Komisije za kmetijstvo in gozdarstvo dne 16. 9. 1998 sprejela SKLEP, da se regresira samo nabava semenskih žit, ki so nabavljena pri KZ Cerklje ali KGZ Sloga Kranj. Višina regresa se bo upoštevala že pri nabavi semenskega žita. OBČINA ŠENČUR Predsednik komisije za kmetijstvo in gozdarstvo g. Janko Golorej GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ d.d. C. Staneta Žagarja 53,4000 Kranj LASTNIKI GOZDOV! Odkupujemo les na kamionski cesti. Po konkurenčnih cenah opravljamo posek in spravilo lesa. Posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju, kjer so cene lesa še za 10 % višje kot pri odkupu lesa na kamionski cesti. Rok plačila je petnajst dni! Gobarsko obleganje pokljuških in ostalih gozdov Visoke kazni le za zastraševanje? Če kdo v enem dnevu nabere več kot dva kilograma gob, ga inšpektor lahko na kraju samem kaznuje s 50 tisoč tolarjev kazni. Tako je po uredbi, v praksi pa je precej drugače, saj inšpektor le težko ukrepa, če se mu nabiralec noče niti predstaviti ali mu odpreti prtljažnika avtomobila. Komaj mesec po tem, ko je slovenska vlada izdala novo uredbo o varstvu samoniklih gliv, so prvič letos močneje pognale gobe, ki so v pokljuške in ostale gozdove na Gorenjskem zvabile veliko gobarjev. Jesenska "invazija" na gozdove je pokazala, da je nadzor nad izvajanjem uredbe premalo učinkovit in da kršiteljev ne zaustavi niti visoka zagrožena kazen - (najmanj) 50 tisoč tolarjev. Gozdarji so zaskrbljeni, saj gobarsko obleganje pomeni nov "stres" za gozdove in nemir za živali, ki naj bi si v jesenskem času v miru nabrale dovolj zalog za prezimovanje. Ko seje bohinjski gozdar Lojze Budkovič, zaposlen v blejskem zavodu za gozdove, vrnil s Pokljuke, je v spomin na "gobarski vikend" (12. in 13. septembra), ki pa je samo delček gore neurejenih problemov na Pokljuki, po strokovni vesti spisal Gobarsko (zgodbo). "Pravo jesensko deževje in ugodne temperature so le "prisilili" dobro pognojeni micelij v pokljuških gozdovih, da je iz dneva v dan pošiljal na plan več plodov, ki tako neznansko osrečujejo gobarsko srenjo iz Slovenije in bližnjih pokrajin Italije. Pravi gobarski praznik je napovedovalo iz dneva v dan večje število motoriziranih gobarjev, ki so iskali brezplačni poklon mogočnega gorskega gozda. Tudi gobe so se veselile obiska in se razdajale gobarjem. Nenazadnje so se počutile varne, saj jih je oblast pred leti zaščitila s posebno uredbo. Vendar... Turobna in deževna sobota ni ustavila vsakodnevnega toka pločevine, kije z Bleda in iz Bohinja silila na Pokljuko. Mogočen tok vozil se je razlival po gozdnih cestah in puščal vozila na dovoljenih in nedovoljenih mestih. Množica se je zakadila v gozd s polivini- lastimi vrečkami, korbami, oprtniki in žaklji. Nabiralniška strast je gozd spreminjala v opustošenje, kjer so krajši konec potegnile neužitne, a za življenje gozda prav tako pomembne gobe. Končno je le nastopila tema. Gozdu se je le uspelo otresti nepredvidljive in neobvladljive množice. Novica o bogatem nabiralnem dnevu pa se je kot blisk razširila po dolinah in ravninah. Vendar... Pred nami je bila še nedelja. Jutro brez padavin ni pustilo spati gozdarskemu inšpektorju, ker ga je ponovno zbudilo zvonjenje na Primskovem. "Upam, da je vsaj na Pokljuki vse v redu z gobami. Vse razpoložljive može postave je poveljnik policije poslal na kravji bal in dobro zamišljena akcija je padla v vodo. Drugič se bom raje domenil s kakšnim upokojenim policajem, da mi bo pomagal zaustavljati vozila. Pa tako priročno tehtnico sem si končno izboril pri šefu," je komaj slišno modroval... Pokljuka je v tem času doživljala pravo invazijo. Pritisk ^na prostor je bil izjemen. Vse je drlo za oboževanimi jurč-ki. Ponovno so se polnile vrečke, korbe, oprtniki in žaklji. Vriski in klici veselja so odmevali pod smrekami, ki so žalostno gledale na tla, kaj ti pohlepni ljudje delajo z njihovimi prijateljicami. Končno je le popoldne izza Triglava privihrala rešilna nevita in ustavila roparski pohod. Motorizirana kača je vsaj z dvema kamionoma nabranih gob odhrumela v dolino. "Kdo bo to čredo spravil v red?" je zamišljeno gledal na neprekinjeno kolono vozil Bajdrov vol in ošteval gospodarja, ki ga je iz toplega hleva napodil v ta direndaj," je Lojze Budkovič slikovito opisal dogajanje na Pokljuki, kjer se zdaj razmere umirjajo*saj so nizke temperature že upočasnile rast gob. Gozdarji so zaskrbljeni Gozdarjem ni vseeno, kaj se dogaja v pokljuških in v ostalih gozdovih, saj so po zakonu tudi odgovorni za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja. V blejskem zavodu za gozdove ugotavljajo, da je nadzor nad izvajanjem prepovedi, omejevanjem in pravili nabiranja gob, za kar so po uredbi zadolženi go/darska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, premalo učinkovit, med drugim tudi zato, ker ne predvideva pomoči policije. Prav zaradi premajhne učinkovitosti se zavzemajo za oblikovanje enotne (čuvajske) službe, ki bi nadzorovala izvajanje gobarske uredbe in še številnih drugih predpisov in bi imela široka pooblastila. Inšpektor ali pooblaščeni nadzornik sicer lahko kaznuje na kraju samem in izterja denarno kazen v znesku 50 tisoč tolarjev, vendar to brez sodelovanja policije težko stori. Njihova nemoč se kaže v primerih, ko se nabiralci, ki kršijo gobarska pravila, sploh nočejo predstaviti ali se le pos-mehnejo, ko jih inšpektor pozove, naj odprejo prtljažnik avtomobila in pokažejo količino in vrsto nabranih gob. Po uredbi je namreč na vsem ozemlju Slovenije prepovedano nabirati redke ali ogrožene gobe, prepoved nabiranja vseh vrst gob velja tudi za osrednje območje Triglavskega narodnega parka in za gozdne rezervate, posameznik pa jih lahko nabere na dan največ dva kilograma, vendar jih mora očistiti že na rastišču in prenašati le v trdni in zračni embalaži. • C Zaplotnik Kmečki praznik pod Storžičem Še v Peklu je bilo vetrovno in hladno Ko je hišni gospodar Srečko Roblek na nedeljskem kmečkem prazniku v Bašlju med "svoje" razdelil delo, so se pridni delavci zagnali na delo. možje in zene na plohu, kramljali in ličkali koruzo: na eni stani Ana Cuderman in Cilka Markun, na drugi Ančka Roblek, Lojzka Krničar in Peter Naglic... Delo jim je šlo dobro od rok, vmes pa so še mladim, ki ne poznajo nekdanjih kmečkih opravil in običajev, povedali, da se je pri lickanju koruze vnela tudi kakšna ljubezen. Trije Robleki - brata Slavko in Franci ter njun sosed Srečko, so na kmečkem prazniku prevzeli stiskanje mošta iz jabolk, ki so jih v nedeljo, tik pred prired- Cilka Markun in Ana Cuderman sta ličkali koruzo. Brata Janez in Anton Roblek sta z ročnimi škarjami strigla ovce in vmes pripovedovala, kako je z ovčerejo v Bašlju. V vasi je še pet rejcev, ki skupno redijo okrog sto petdeset ovc. Pred kratkim so jih prignali s paše na Zaplati, del tropa pa jim je ušel celo na Storžič, odkoder so jih v soboto vendarle spravili v dolino. Janez Ribnikar, po domače Tomajnarjev, je, obdan s caj-nami, koši in drugo pleteno posodo, pletel "camboh" in obiskovalcem pojasnjeval, kakšen les uporablja, kako izdeluje vitre... "Danes je med mladimi bolj malo zanimanja za pletenje, v to se nihče noče poglobiti," je še dejal. Le malo proč so tako kot nekdaj na kmečkih podih sedeli Janez Ribnikar pri pletenju "canihoha" Trije Robleki (Slavko, Franci in Srečko) pri mletju sadja itvijo, otresli z Mešanove jablane. Vse, kar izvira iz gnile (predvojne) Jugoslavije, le ni povsem zanič, mlin, s katerim so mleli sadje, je kljub častitljivi starosti in nečastnemu poreklu delal kot švicarska ura. Ja, ko so delavci končali z delom, jih je hišni gospodar Srečko povabil na "južno" in po molitvi so se lotili, kar jim je postregla gospodinja Lojzka. Srnjakov golaž je lepo dišal, vino je - po težnostnem zakonu -teklo kar samo... Koga naj še pohvalimo za nedeljsko prireditev? Marjana Robleka, predsednika turističnega društva Bela - Bašelj, ki je po enoletnem predahu tudi pripravilo prireditev, povezovalca programa Jožeta Robleka, ki je odrasle in šolarje najbolj razveselil z domislico, daje zaradi praznika v Bašlju v ponedeljek prost dan, domačinke, ki so skuhale tudi "masovnek" - in še bi lahko naštevali. Koga pa naj grajamo? Vreme, ki je tokrat slabo držalo s prireditelji in je namesto toplote ponujalo veter, mraz... Še v Peklu, kamor so se ljudje hodili gret, je bilo nekaterim hladno. • C. Zaplotnik Vse dodatne informacije dobite na telefonskih številkah: (064) 241-511 ali (064) 242-347. Za obnovljeno laguno tudi pri nas začetek prodaje novega tvvinga Odslej tudi Renault Slovenija Letošnja jesenska žetev novih avtomobilov bo tudi na slovenskem trgu nenavadno bogata, kar se pozna tudi pri lovljenju prodajnih številk. Med tistimi, ki so z bero po skoraj devetih letošnjih mesecih zadovoljni, je vsekakor novomeški Revoz; po nekoliko zadržanem začetku namreč z Renaultovimi modeli ponovno obvladujejo 22 odstotkov trga. K temu je velik delež prispeval najbolje prodajani avtomobil v Sloveniji clio, ki je v začetku pomladi doživel generacijsko pomladitev. "Letos bomo prodali rekordno število cliov, več kot 4000," je zatrdil direktor prodaje Ivo Ban. Glede na to, da je bilo do sredine septembra na slovenskem trgu prodanih 50.000 avtomobilov, je pričakovati, da se bo skupna količina do konca leta povzpela na 64.000 avtomobilov, kar bi bil dokaz, da je trg povsem stabilen. Prav tako dobro gre Renaultu pri gospodarskih vozilih, kjer pričakujejo, da jim bo s 37-odstotnim tržnim deležem uspelo osvojiti prvo mesto. Po spomladanski predstavitvi novega clia, so pri Renaultu imeli še dve premieri. Prva je bila namenjena prenovljeni laguni, ki je pri nas naprodaj od junija, vendar so se dobave popolnoma uredile šele do konca poletja. Laguna je pridobila nekaj mladostnejših zunanjih potez, med njimi nove žaromete z dvojnim snopom, zajetnejše odbijače in nove zadnje luči, v notranjosti je več odlagalnih predalov, nova pa je tudi motorna ponudba. Oba bencinska štirivaljnika z 1,6 in 1,8 litra imata namreč po 16 ventilov, na novo je v laguni tudi 1,9-litrski turbodizel dTi, na voljo je tudi prestižna različica s 3,0-litrskim šestvaljnikom. laguni se obeta, da bo ob koncu leta v svojem razredu na drugem mestu, takoj za volksNvagnom passatom. Prodaja druge generacije tvvinga je pri nas stekla prav v teh dneh. Prenovljeni enoprostorski malček se prav tako ponaša z bolj svežim videzom, ki ga ozna- čujejo novi odbijači, žarometi z vdelanimi smerniki, in nove zadnje luči. V potniški kabini razveseljuje zaprt predal pred sovznikom in živahne barve, ki so jih namenili tudi karoseriji. Najpomembnejše novosti pa se pravzaprav skrivajo pod twingo-vo karoserijo. Na račun dodatnih karoserijskih ojačitev je tvvingo občutno varnejši, poleg serijske voznikove, so na voljo še sovoz-nikova in dve bočni varnostni vreči, ki varujeta prsni koš in glavo. Tako kot do sedaj je mogoče izbrati različico s samodejno sklopko in panoramsko streho; slednja je po novem steklena. Kupci Renaultovih vozil bodo odslej večkrat slišali tudi za ime Renault Slovenija. Tako bo Re-vozova Komercialna direkcija, ustanovljena z letošnjim letom, označevala svoje komercialne aktivnosti. Direktor te enote, ki v okviru Revoza sicer deluje popolnoma samostojno je Bruno Kitzinger, ki je tudi na čelu Komercialne direkcije. Za tiste, ki se bodo soočali z Renaultovimi avtomobili bodo pri Renaultu Slovenija odslej trikrat ali štirikrat letno pripravljali revijo imenovano Smer. • M.G. TEST: HYUNDAI ATOS 1.0 GLS GNEČA MED NAJMANJŠIMI Avtomobilska industrija kaže povsem jasne znake po razvoju avtomobilov, ki bodo poleg varnosti, ekonomičnosti in udobja stregli predvsem z uporabnostjo. Kako je s to kategorijo v razredu najmanjših avtomobilov, že nekaj časa preizkušajo predvsem "a Daljnem vzhodu, kjer so z VSo silu zagrabili novo tržno kost. Pri Hvundaiju so se svojega najmanjšega avtomobila lotili nekoliko samosvoje, kajti njihov atos je in ni podoben svojim azijskim in evropskim tekmecem. Karoserija je nedvomno cnoprostorska, toda atos je višji od na primer Renaultovega tvvinga, ali občutno večji od Daevvoojevega matiza in nenazadnje precej manj ekstravagan-ten oa Mercedes-Benzovega razreda A. S sprednje strani atosova karoserija kaže nekako žalosten izraz, ki se začenja s topim nosom in nadaljuje s precej strmim pokrovom motorja in vetrobranskim steklom. Sledijo precej neizraziti boki, nad katere je poveznjena skoraj ravna streha, skoraj povsem naravnsot pa so prirezana tudi velika prtljažna vrata. okroglo stikalo za stopenjsko nastavitev ventilatorja in vključitev klimatske naprave, ki jo atos premore v najbogatejšem paketu, žal tudi tu manjka pomembna podrobnost: snovalci so namreč pozabili na zaprt predal pred sovozniškim sedežem, ki bi bil nadvse dobrodošel. Vendar ima atos vrsto drugih adutov, s katerimi dokazuje, da je zelo resen avtomobil. Na primer protiblokirni zavorni sistem in voznikovo varnostno zračno vrečo, ki sodita spet k najdražjemu paketu opreme, a je na ta račun atos tudi precej varnejši. Hyundai atos je prijetna osvežitev v razredu najmanjših enoprostorcev. Prav prtljažnik je eden glavnih atosovih adutov. V osnovi meri 265 litrov, a je s podiranjem žal nedeljive klopi povečljiv na celih 1085. To pomeni, da je v zadek mogoče spraviti tudi zelo velik tovor, na primer hladilnik ali kak drug kos bele tehnike. Pri odpiranju vrat je sicer potrebno nekaj pazljivosti, saj se dvigajo prema- lo visoko in glava se lahko znajde v nevarnosti. K temu je potrebno dodati še drugo pomanjkljivost: konstruktorji so namreč preprosto pozabili na prtljažno polico ali vsaj žaluzijo, ki bi vsebino prtljažnika skrila pred radovednimi očmi. CENA do registracije: 1.785.000 SIT (Hyundai Avto Trade, Ljubljana) +++prostornost ++upor-abnost +motor/—ni prtljažne police končna obdelava nekatera stikala Notranjost: prostorna in tokrat nekoliko bolj domiselna. Na strmo odrezanem zadku so najbolj zanimive luči v strešnih stebričkih. V potniški kabini se atos spet izkaže s skoraj neverjetno prostornostjo, saj ni bojazni, da bi se potniki zadevali ob strop ali pretirano dregali s komolci ali si grizli kolena. Pri obliki armaturne plošče so oblikovalci tokrat vendarle pustili domišljiji nekaj več proste poti. Osrednji del tako tvorijo merilniki z gričasto plastično strešico, nekaterim od zanimivo oblikovanih stikal ponoči manjka osvetlitev, na osrednji konzoli pa so drsna stikala za nastavitev usmerjenosti in temperature zraka ter Pod motorni pokrov pri Hvundaiju zaenkrat vgrajujejo le 1,0-litrski štirivaljnik s 55 konjskimi močmi. To je živahen motorček, ki je zlahka kos atosovi teži in ne pretirano aerodinamični karoseriji. Pospeški in končana hitrost sta tako povsem zadovoljivi, res pa je, da je motorju manjka nekaj elastičnosti in je zato potrebno več posegov s prestavno ročico. Motor se sicer dobro razume s petstopenjskim menjalnikom, ki je občutno boljši kot pri drugih hvundaijih, čeprav še ne brezhibno natančen. Povsem v vogale pomaknjena kolesa, zadnja celo tako, da se zdi da hočejo uiti izpod karoserije, pripomorejo k atosovi dobri legi m lahkotni vodljivosti in vprašanj, kaj je potrebno še več, počasi zmanjkuje. Atos je namreč prijetna osvežitev v razredu malih avtomobilov, in je seveda najbolj prepričljiv takrat, ko se govori o uporabnosti Šubelj DOMŽALE HYunDni SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel.:06J/716-22J - prodaja tel.:06I/7I5-666 - servis HYUNDAI ATOS 1.0 GLS že od 1.372.000 SIT (14.500 DEM) kupcem TEHNIČNI PODATKI: eno-prostorsko vozilo, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 999 cem, 40 kW/55 KM, 5-sto-penjski ročni menjalnik. Mere: d. 3495 mm, š. 1495 mm, v. 1615 mm, medosna razdalja 2380 mm, prostornina prtljažnika 265/1085 I. Najvišja hitrost: 142 km/h (tovarna), 141 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 15,4 s. Poraba goriva po tovarniških podatkih: 6,3 I neosvinčenega 95 okt. Bencina, poraba na testu: 7,21. Ljubitelji Škodinih avtomobilov na pikniku Tudi letos so se na Naj Škoda pikniku zbrali številni lastniki in ljubitelji avtomobilov znamke Škoda. Veselica se je tokrat dogajala v Postojni, udeleženci pa so imeli veliko priložnosti za zabavo. Za polovično ceno so si lahko ogledali Postojnsko jamo ali poleteli z letalom na panoramski let, za veselo razpoloženje pa je skrbel vedno hudomušni Sašo Hribar, s številni glasbeniki. Glavna nagrada srečelova, avtomobil škoda felicia se je tokrat odpeljal v prestolnico. • M.G. Koncem Voiksvvagen in sarajevski UNIS sta zagnala proizvodnjo Prva Felicia iz sarajevske tovarne Zadnji avgustovski dan je v sarajevski tovarni avtomobilov, kjer so nekoč sestavljali Volksvvagnove golfe, med vojno v Bosni in Hercegovini pa je bila precej uničena, ponovno stekla Kroizvodnja. Odslej bodo iz Sarajeva prihajale škode felicie, če o montažna proizvodnja potekala brez zapletov, pa bodo po letu 2001 vpeljali še kakšen model. Voiksvvagen, ki je po novem 58-odstotni lastnik in sarajevski UNIS, ki ima v lasti 42 odstotkov, sta tako uresničila napovedi o oživitvi tovarne. Gre za tako imenovano montažno tovarno, češka Škoda bo namreč v Sarajevo pošiljala polovično razstavljene, kasneje tudi popolnoma razstavljene module. Že letos naj bi proizvodne dvorane zapustilo 5.000 felicij, prihodnje leto bodo to številko podvojili, medtem ko je pričakovana končna številka 35.000 avtomobilov letno. Sarajevska tovarna bo proizvajala tudi sestavne dele za druge Članice koncema Voiksvvagen, medtem ko naj bi po letru 2001 v proizvodnjo vpeljali še kakšen drug model. Felicie bodo namenjene predvsem trgom nekdanje Jugoslavije in drugim južnoevropskim državam. Z zagonom sarajevske tovarne bo delo postopoma dobilo 1200 ljudi. • M.G. & AVT0HIŠA STRKOVIČ Koroško 53d, 4000 Kranj tel.:064/223-626 http://www.panadria.si Pooblaščeni prodajalec in serviser DOJSWOO w MOTOR NAGRADNA IGRA MATIZ d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM R-5 Campus 3v 1989 rdeča 435.540 4.633 Citroen AX 11 RE 5v 1989 bela 362.250 3.854 R-5 Campus 5v 1991 rdeča 519.225 5.524 VW Golf I11,6 5v 1988 met. zelena 562.275 5.982 BMW 318I3V 1987 rdeča 593.250 6.278 R-5 Top Fun 3v 1993 bela 605.115 6.437 F. Escort 1,3 CL 1990 bela 633.360 6.702 Audi 100 5v 1987 met. modra 646.800 6.881 VW golf JXD 3v 1989 rdeča 652.050 6.937 Opel Kadett 1,4 LS 5v 1990 modra 681.450 7.330 VW Golf JXD 3v 1988 rdeča 712.320 7.578 Honda Civic GL 1,5 I 1990 met. siva 837.900 8.914 Honda Civic 1,4 GL 5v 1991 met. siva 843.150 8.969 Ford FT 120 VAN 1990 bela 900.900 9.584 R-Clio RT 1,4 1993 met. modra 1.081.710 11.500 R-19RN D. 5v 1992 met. siva 1.122.660 11.943 F. Escort 1,8 clxi 5v k. 1993 modra 1.155.000 12.288 Hyun. Lantra 1,8 gti 5v 1993 met. modra 1.166.550 - 12.543 Opel Astra 1,6 igl 5v k. 1993 rdeča 1.247.400 13.271 R-19 RT 1,4 4v 1994 bela 1.282.050 13.786 R-Clio RT 1,4 5v 1996 bela 1.323.000 14.075 R-Twingo pack - rdeča 1998 NOVO VOZ. 1.392.583 14.815 R-19 Limited 5v 1995 črna 1.478.400 15.890 VWGolfVR6 5v 1993 met. t. viola 1.709.400 18.185 VW Passat GT VR6 k. 1992 met. modra 1.690.500 17.984 • M. Gregorič Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že od T+3,75 % do T+4,7 %. Gorenjski glas in Radio Sora organizirata FEJST FIČKO KST Se ga še spomnite? Ga imate morda celo v domači garaži? Pripeljite ga in pokažite tudi drugim! Seveda, to je naš fičko, legendarni štirikolesnik, ki je dolga leta služil kot edino prevozno sredstvo mnogim slovenskim družinam. Prav zato ga še ne bomo pozabili. Gorenjski glas in Radio Sora v čast fičku in v veselje njegovim lastnikom pripravljamo 2. srečanje lastnikov fičkov, ki bo v SOBOTO, 26. SEPTEMBRA, OD 9. URE DALJE PRED NEKDANJO VOJAŠNICO V ŠKOFJI LOKI. Na srečanju bomo izbrali najlepšega, najstarejšega, najbolje vzdrževanega, najbolj originalnega in najbolj izvirnega fička, vsi udeleženci pa bodo dobili spominske nagrade. Vljudno vabljeni Pokrovitelj srečanja je: BOSO MLAKAR & PODBORSBC Kranj Testne vožnje z najnovejšimi modeli fiat cinquecento in lancia Y AŠubelj MITSUBISHI CAR MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale teb.061/716-221 - prodaja tel.:06l/715-666 - servis pARjLo DOMŽALE gg| MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi knSL ( 4x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) 2.733.000 SIT (28.89o dem) iUiii&PODBOiŠEl motocikl i VEUKO JESENSKO ZNIŽANJE VSEH MODELOV aprilia MLAKAR & PODBORŠEK BtttSB ffp KRANJ BONUS 100.000 BRAVO, BRAVA, MAREA DARILO AVTORAD IO UNO, PANDA, PUNTO Pooblaščeni trgovec in serviser vozil Fiat in Lancia Bleivveisova 10, Kranj, tel.: 064/224-540 Servis: Struževo 1, telefon: 064/ 224-244 KUPUJETE RABLJEN AVTO ZA 15.000 DEM? STE NORI?! ZA TA DENAR DOBITE NOV AVTO! Proton winner 313i 1.299 cem, 75 KM, dolžina 4rn stara cena 1.475.000,00 SIT nova cena 1.413.300,00 SIT darilo avtoradio 6 letno jamstvo Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Ur.l.RS, št. 62/94 in 17/97), 10. in 39. člena statuta občine Železniki (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6/95, 18/96, 47/96) objavljam: POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini Železniki 1. Občina Železniki ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili in pogoje za plakatiranje v občini Železniki. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine. 3. Upravljavec oziroma lastnik plakatnega mesta oz. površine določi višino plačila za plakatiranje na plakatnih mestih. Cena zajema strošek plakatiranja in odstranjevanje plakatov. 4. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino ter priložijo soglasje upravljavca oziroma lastnika zemljišča. 5. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 19. 10. 1998 na naslov OBČINA ŽELEZNIKI, Češnjica 48, 4228 ŽELEZNIKI, s pripisom VOLILNA KAMPANJA . 6. Občina Železniki bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila enako število plakatnih mest. Hkrati bo brezplačno zagotovila plakatna mesta za osnovno informiranje volivcev v občini. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 22. 10. 1998 do vključno 20. 11. 1998. Alojzij Čufar, župan Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS št. 62/94 in 17/97), 9. in 34. člena statuta občine Žiri (UVG št. 1/95) objavljam: POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini Žiri 1. Občina Žiri ponuja organizatorjem volilne kampanje plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili in pogoje za plakatiranje v občini Žiri. 2. Plakatna mesta bodo razporejena po celotnem področju občine Žiri. 3. Organizatorji naj v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 4. Organizatorji volilne kampanje morajo vloge poslati do 15. 10. 1998 na naslov Občine Žiri, Trg svobode 2, 4226 Žiri, s pripisom "volilna kampanja". 5. Občina Žiri bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila enako število plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem volilne kampanje, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 6. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 19. 10. 1998 dalje. Župan: Bojan Starman, dipl. oec. I.r. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) ter 11. in 38. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) objavljam: POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest 1. Občina Škofja Loka ponuja organizatorjem volilne kampanje plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili ter pogoje za plakatiranje v Občini Škofja Loka. 2. Plaketna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Občine in so grafično prikazana na situacijski skici v M 1:5000, ki jo je izdelal Oddelek za okolje in prostor. Skice si je mogoče ogledati v prostorih občine Škofja Loka, Mestni trg 15, soba št. 21. Poleg tega so možna dodatna plakatna mesta tudi na drogovih javne razsvetljave. Plakatiranje na plakatnih mestih je možno proti plačilu. Višino plačila določi upravljalec oz. lastnik plakatnega mesta oz. površine in zajema stroške lepljenja in odstranjevanja plakatov ter najema plakatnega mesta. 3. Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, opis ali skico načina plakatiranja ter priložijo soglasje upravljalca ali lastnika zemljišča. 4. Vloge organizatorjev se zbirajo na naslovu: Občina Škofja Loka, Urad župana, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA", kjer se v sodelovanju z upravljalcem, na podlagi načela enakopravnosti, določijo plakatna mesta. 5. Organizator lahko na podlagi pridobljenega dovoljenja opravi plakatiranja sam ali prepusti plakatiranje upravljalcu. 6. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od dneva pridobitve dovoljenja do 20. novembra 1998 do 24. ure. Škofja Loka, dne 18. 9. 1998 Igor Draksler, I.r. župan Župan Občine Kranjska Gora na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (UL RS 62/94 in 17/97) ter 10. in 37. člena Statuta občine Kranjska Gora (UVG 4/95) objavlja POGOJE ZA PRIDOVITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Kranjska Gora zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Kranjska Gora in jih določi ter vzdržuje JP Komunala, d.o.o., Kranjska Gora. 3. Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 19. oktobra 1998 na naslov: Občina Kranjska Gora, 4280 Kranjska Gora, s pripisom "Volilna kampanja". 5. Občina Kranjska Gora bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti vsakemu organizatorju določila eno brezplačno plakatno mesto v vsakem naselju: preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo proti plačilu zainteresirani za večje število plakatnih mest. 6. Cena dodatnega plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške postavitve začasnih panojev, stroške plakatiranja in stroške odstranjevanja plakatov. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 23. oktobra do 20. novembra 1998 do 24. ure. Št.: 008/1-5/98-JJ Datum: 18. 9. 1998 Župan: Jože Kotnik DEŽURNI NOVINAR Primskovo bo praznovalo 100-letnico šolstva Včasih enorazrednica. danes štirirazredaica z vrtcem Jeseni pred stotimi leti, so Primskovljani dobili svojo šolo, v kateri so bili dva razreda, zbornica in soba za tedanjo učiteljico Ano Mally - Po vojni zgradili prizidek - V sedemdesetih letih bi jo morali temeljito obnoviti, vendar so se krajani odločili za novogradnjo, ki bo praznovala 20. obletnico - Primskovo oktobra v znamenju praznovanj Primskovo, 22. septembra - V začetku prihodnjega meseca se bodo na Primskovem začele prireditve, ki bodo trajale skoraj ves oktober, z njimi pa se bodo spomnili začetkov šolstva, ki segajo v leto 1898. Tedaj so namreč Primskovljani slovesno odprli prvo šolo. Starejši domačini se spominjajo, da je bil to velik dan za Primskovo, po odprtju pa so se vsi napotili še do bližnje Uolinarjeve gostilne, kjer je bila šola zagotovo osrednja tema pogovorov. Od tedaj je minilo stoletje, v prostorih omenjene šole je sedaj kranjsko Združenje obrtnikov, Primskovljani pa so pred dvema desetletjema za zadružnim domom zgradili novo šolo. Sredi sedemdesetih let so se Jenkovi," je povedala vodja morali odločiti, ali bodo temeljito obnovili staro šolo ali zgradili novo. Ker bi bili stroški obnove skoraj tolikšni kot novogradnja, so se odločili za slednjo, kar se je danes izkazalo kot modra odločitev, saj je stavba stare šole obkrožena s križišči in povsem neprimerna za šolsko poslopje. Novo šolo so odprli poleti leta 1978, v njej je deset učilnic, pridobili so prostor za vrtec, v katerem je letos 174 otrok, ter večnamenski prostor, ki je po dveh desetletjih postal premajhen in bi ga radi povečali, med dolgoročnimi željami šolnikov in krajanov pa je graditev popolne osemletke. "Zaenkrat je to le želja Primskovljanov, ki si vsa leta, kljub občasnim drugačnim težnjam, prizadevajo ohraniti svojo šolo, saj je zanjo dovolj domačih otrok. Povezani smo z Osnovno šolo Simona Jenka, ki je naša matična šola, zato otroci prve štiri razrede obiskujejo v domači šoli, ostale štiri pa na šole Jana Kuralt. Za razvoj organiziranega šolstva na Primskovem ima zagotovo največ zaslug pogumna odločitev o gradnji prve šole pred stotimi leti. V njej je bilo dovolj prostora za dve učilnici, zbornico ter za učiteljičino sobo, prvi znanja željni prim-skovljanski mladež pa je sedel za šolske klopi v začetku oktobra 1898, kar pomeni, da mineva letos že stoletje od začetka šolstva v tem kraju, ki sta ga pomembno zaznamovala tudi tedanja dolgoletna učiteljica Ana Mally in prvi primskovljanski učitelj ter šolski upravitelj Franc Luznar. Omenjeni je namreč poiskal tudi potreben prostor ter pripravil skice šole, po katerih so pozneje izdelali načrte. Primskovljani bodo 100. obletnico šolstva in 20- letnico sedanje šole praznovali ves oktober ter ju združili s praznovanjem krajevnega praznika. Prireditve se bodo začele 3. oktobra z odprtjem Zanimiva razstava na Ermanovcu Ermanovec, 21. septembra - Planinsko društvo Sovodenj in Gobarsko društvo Škofja Loka sta v nedeljo pri planinski koči na Ermanovcu že Šestič zapored pripravila razstavo gob. Letošnja razstava, ki sta jo strokovno postavila člana Gobarskega društva Škofja Loka Vinko Mohorčič in Niko Ignjatov, je bila še posebno bogata in zanimiva. V nedeljo si jo je ogledalo veliko obiskovalcev Ermanovca, ki so se popoldne zavrteli tudi ob zvokih ansambla. Za postrežbo sta, seveda ob pomoči članov PD, poskrbela oskrbnika Jelka in Janko. ♦ A. Ž. Občine morajo skrbeti za grobišča Begunje, 21. septembra - Občine morajo skrbeti za urejenost grobišč. O tem in v kolikšni meri je za to odgovoren posamezni župan, ni nobenega dvoma. Morebitne dileme je namreč že pred dvema letoma odpravilo ustavno sodišče. Sliko z grobiščem talcev na vrtu v Begunjah pa smo dobili iz občine Radovljica. Obiskovalec grobišča in avtor slike trdi, da občina Radovljica z županom slabo skrbi za urejenost grobišča. • A. Ž. Nekdanja, sto let stara, in sedanja primskovljanska šola. razstave dosežkov športnikov in športnih veteranov v tamkajšnjem domu krajanov, nadaljevale pa s snemanjem oddaje Veseli tobogan, z večernim pogovorom z igralko in pesnico Milo Kačič, z orgelskim koncertom v župnijski cerkvi ter s celovečernim koncertom folk- lornih skupin. Ob tej priložnosti bodo na nekdanji šolski stavbi(sedaj prostori Združenja kranjskih obrtnikov) odkrili spominsko ploščo, šola pa bo ob častitljivi obletnici izdala knjigo z naslovom Moja šola - tvoja šola. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Začel se je jesenski "šport" - kraja kmetijskih pridelkov Petmetrski hlodi so dobili noge Policija je v takih primerih običajno nemočna, ker je škoda premajhna - Tudi običajno "rabutanje" je - kraja Kupa hlodov pred tatinskimi rokami ni obvarovalo niti božje znamenje. Lesce - Marca letos je Brane dovani lastnik, je policija v Zupančič, kmet iz Žirovnice, na polje, ki ga ima v najemu pri letališču v Lescah, pripeljal nekaj kubikov hlodov. In jih zložil ob rob makadamske poti, tik zraven božjega znamenja. Tam naj bi štiri- do petmetrski hlodi počakali do jeseni, ko bi jih razžagal v drva in odpeljal. Toda glej ga zlom-ka, konec avgusta letos se je kup hlodovine močno zmanjšal. Nekdo je namreč del hlodov - okrog pet kubikov -naložil in gladko odpeljal. Glede na to, da so hlodi nekaj metrov dolgi, seje na ta podvig moral prej pošteno pripraviti. Brane Zupančič meni, da je nepridiprav po drva prišel kar s traktorjem. Kot pravi oškb- takih primerih nemočna, saj je škoda običajno premajhna, da bi se jim splačalo posredovati. Zupančiča je neznanec oškodoval za okrog 25 tisoč tolarjev. Bolj za šalo kot zares pa Zupančič pravi: "Sem računal, da bodo hlode le pustili pri miru, saj so bili pod božjim znamenjem. A očitno tudi takšnega 'rešpekta' ljudje nimajo več..." Kot dodaja, v jesenskem času prav zacveti kraja raznih kmetijskih pridelkov, pred tatinskimi rokami niso varni niti poljski pridelki niti sadje. Ljudje namreč preradi pozabijo, da je tudi čisto običajno "rabutanje" v resnici - kraja... • U. P. Vurnik in Radovljica Radovljica, 21. septembra - V petek popoldne so v Savnikovi hiši v Radovljici odprli raztavo z naslovom Vurnik in Radovljica. Odprtja zanimive razstave se je udeležil tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Ob tej priložnosti mu je Stane Krainer. notar v Savnikovi hiši v Radovljici in kandidat za župana občine Radov\jice, izročil tudi knjigo. • A. Ž. Tudi mladinke in mladinci Kranj, 2L septembra - Na tekmovanju gasilskih enot Gasilske zveze Mestne občine Kranj je minulo soboto, 12. septembra, tekmovalo kar 65 ekip oziroma blizu 700 gasilcev. Pomerili so se tudi mladinci in mladinke, ki so pri objavi rezultatov v Gorenjskem glasu pomotoma izpadli. Pri mladinkah je zmagala ekipa PGD Britof, pri mladincih pa ekipa PGD Predoslje. • A. Ž. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94), 7. člena Odloka o oglaševanju v Občini Kamniku (Ur. list RS, št. 24/98) ter 91. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. lisrt RS, št. 39/95 in 25/97), izdajam naslednji SKLEP O DOLOČITVI NAČINA PLAKATIRANJA V ČASU VOLILNE KAMPANJE 1. S tem sklepom se določajo način in pogoji plakatiranja v Občini Kamnik v času volilne kampanje za volitve župana in občinskih svetnikov, plakatna mesta ter pravice in obveznosti organizatorjev volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) glede plakatiranja. 2. Plakatna mesta, na katerih lahko organizatorji brezplačno lepijo in nameščajo plakate z volilno propagandnimi sporočili (v nadaljevanju: plakati) so določena v grafičnem prikazu, ki je sestavni del tega sklepa. Sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje in grafični prikaz bosta izobešena na oglasni deski Občine Kamnik. Na plakatnih mestih, navedenih v prvem odstavku tega člena, je v času volilne kampanje oglaševanje dovoljeno na: - plakatnih stebrih - panojih maksimalne dimenzije 120 x 100 cm Pripravo in postavitev ter vzdrževanje plakatnih stebrov in panojev ter nameščanje plakatov zagotavljajo organizatorji sami. Zaradi varnosti morajo biti panoji obteženi. Pristojni organ Občine Kamnik v primeru neustrezne postavitve plakatnega stebra ali panoja opozori organizatorja, ki mora nepravilnost odpraviti. 3. Vsak organizator lahko z vlogo, ki jo vloži na Občini Kamnik -Oddelek za okolje in prostor, zaprosi za pridobitev plakatnih mest. Vlogo iz prejšnjega odstavka morajo organizatorji vložiti najkasneje štiri dni pred zaključkom roka za kandidaturo. V vlogi mora bit navedeno ime oziroma naziv organizatorja ter ime pooblaščenega predstavnika predlagatelja. 4. Vsakemu organizatorju na podlagi načela enakopravnosti pripadejo štiri plakatna mesta, določena v grafičnem prikazu, na podlagi predhodnega zaprosila na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik. O izbiri plakatnih mest, določenih v grafičnem prikazu in druge točke tega sklepa, se dogovorijo organizatorji sami. 5. Poleg plakatnih mest, določenih v grafičnem prikazu iz 2. točke tega sklepa, sta plakatni mesti tudi na oglasnem stebru na Glavnem trgu in na tržnici ob Maistrovi ulici. Med organizatorje se vsak steber razdeli tako, da ima vsak organizator na voljo 1 /8 prostora. 6. Plakatiranje zunaj plakatnih mest, določenih s tem sklepom, je na območju Občine Kamnik dovoljeno na podlagi soglasja upravl-jalca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč, Komunalnega podjetja Kamnik, pod pogojem, ki jih doloi upravljalec in proti plačilu. 7. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila ter naprave za plakatiranje, sicer jih bo odstranila Občina Kamniik, na stroške organizatorja. 8. Za zadeve, ki niso urejene s tem sklepom, veljajo določbe Zakona o volilni kampanji. 9. Ta sklep začne veljati z dnem objave na oglasni deski v pritličju Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Številka: 01504.0036/98 Datum: 21. 9. 1998 Ivan Pristovnik Tajnik KULTURA UREJA: Lea Mencinger Poletne prireditve zorijo v jesenske in zimske ADIJO KISELFESTIVAL, DOBER DAN LUTKE Kranj - Od začetka avgusta pa do sredine septembra so ob četrtkih popoldne otroci hiteli na vrt gradu Khislstein. Zakaj? Zaradi lutk vendar. Z jesenjo prihaja še novost - četrtkov lutkovni abonma. Na zadnji predstavi iz poletnega programa Kiselfestivala '98 na dvorišču gradu Khislstein ni bilo prav nič toplo. Mame in očetje so otroke zavijali v bunde, kdor je ni imel, je celo uro zmrzoval, saj je od Pungerta prav mrzlo pihalo. Toda vse, ki jih je zeblo, sta ogrela oba klovna - Natalija in Ravil Sultanov. Diplomanta moskovske cirkuške akademije sta stotnijo obiskovalcev ogrela s svojo prisrčnostjo, spretnostjo, komunikativnostjo. Ob koncu predstave, v kateri so smeli nastopili tudi nekateri mladi obiskovalci, nas je bilo veliko takih, ki bi radi postali kar poklicni klovni. Kljub mrazu profesionalno odigrana predstava, smeh je gledalce ogrel, vsak uspešno izvedeni geg si je zaslužil ploskanje. Cveto Sever, dolgoletni organizator lutkovnih četrtkov in seveda poletnih prireditev na gradu Khislstein, je seveda tudi tokratno zaključno predstavo Kiselfestivala, kot so prireditve letos imenovali, opazoval iz ozadja in morda razmišljal, da bi prihodnje leto obema nastopajočima klovnoma, ki že dlje časa živita in delata pri nas, ponovno ponudil sodelovanje. Kaj bi ne, otroci so vpili še, pa še. No, na to uho pa Lutkovno gledališče, ki biva v gradu Khislstein, seveda tudi sliši. Zdaj se bodo ušesa od otroških vriskov in smeha malce ohladila - do srede oktobra. Nihče ne more trditi kaj drugega, kot to, da je bilo otrokom ob četrtkih sijajno. Pa naj je bil to Maček Muri, ob katerem je skupaj s še bolj slavno Neco Falk pel in poskakoval ves grajski vrt z okoli petsto mladimi in manj mladimi obiskovalci. No, Neca Falk je prišla s svojimi bakrenimi lasmi in jasnim glasom zapet tudi odraslim -pela je svoje "portrete". In ko smo že pri odraslih, ti so hodili na grajski vrt ob petkih zvečer -vsi, ki še niso slišali in doživeli Zijaha Sokolovića in kakšne od njegovih monodram - v okviru Kiselfesta '98 je tokrat predstavil Kobajagi donjela me roda - se grizejo, ker niso bili zraven, koje Sokolović napolnil grajski vrt in spravil v dobro voljo nekaj sto gledalcev. Tudi ostale tri prireditve za odrasle niso bile kar tako, hvaležno in ganjeno občinstvo bi Falkovo poslušalo še in še, ploskali pa so tudi britanskemu fotografu, ki je pel blues in z zanimanjem gledali Teater Torpedo. Otroci so bili to poletje v prednosti, saj so fantje iz Lutkovnega gledališča zanje pripravili izbor iz najboljšega, kar Sva dovolj smešna za otroke?" "raste" na lutkovnem področju doma in tudi po Sloveniji - kot so Fru-fru, Tri, Zoom, Lutkovno gledališče Ljubljana in drugi. Sedem predstav za sedem prijetnih četrtkov, tri več, kot pa jih je bilo tokrat namenjeno odraslim. Organizatorji poletnega dogajanja na vrtu gradu Khislstein te dni delajo obračun. Pravijo sicer, da bodo izredno veseli, če se bo vse skupaj izteklo brez izgube. Potem ko je vrsto let, začelo se je pred osmimi, Cveto Sever večinoma kar sam malo zlepa malo zgrda prepričeval vse od kraja, tudi občino, da Kranj potrebuje tudi pisano paleto kulturnih prireditev v "mrtvih" poletnih mesecih, se je zdaj steza, ki jo je s trmo začrtal minule sezone, napolnila z več mladimi, ki jim zanesenjaška miselnost podobno kot predhodniku sploh ni tuja. Matjaž Chvatal: "Če smo hoteli izpeljati poletni program enajstih predstav, so morali lutkarji iz domačega kraja nastopati zastonj ali pa za bolj simbolično plačilo. Igrali so pač prijateljsko za prijatelje. Le tako smo upali povabiti (in tudi plačati) nekaj tako znanih imen, kot so na primer Neca Falk, pa Zijah Sokolović. Pomagali so nam sponzorji, nekaj tudi Mestna občina Kranj. O kakšnem honorarju za naše organizacijsko delo se ne pogovarjamo, denarja za to enostavno ni. Program pa je bil dober, mar ne?" Cveto Sever Lutkarji in drugi, ki so le po srcu lutkarji (Cveto in Boštjan Sever, Bojan Bešter, Brane Vi-žintin, Matjaž Chvatal) zbrani pri Lutkovnem gledališču zdaj potrpežljivo leto za letom nadaljujejo in nadgrajujejo projekt, ki ga je Cveto Sever tako pogumno zastavil pred leti, ko je lutkovnim predstavam za otroke poskusil dodati še nekaj za odrasle in projekt ponuditi občinstvu z Dnevi evropske V predstavi Lutkovnega gledališča Zoom z naslovom Devet in dva so bili specialni gostje - kranjski policisti, ki so na imeniten način, pa tudi dresiran policijski kuža je imel veliko zraven, otrokom pokazali kaj vse znajo in kaj morajo otroci vedeti, ko gredo po cesti. POZI SREDNJEVE Tako kot že nekaj let doslej v st potekajo dnevi kulturne dediš« Slovenija. Med štirinajstimi s prireditvami tem dnevom pri Kamnik, Kropa, Rac V teh štirih gorenjskih mestih septembra, dalje na različne nat KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ob 100-letnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana in 25. letnici Enote za Gorenjsko Kranj. V Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše podjetje ETI SVIT Kamnik razstavlja Kamniške Majolike. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja grafičarka in kiparka Mihaela Žakelj. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava grafičnih listov iz obdobja 1955/1995 akademskega slikarja in grafika Karla Zelenka, v zgornjih prostorih pa razstavljajo člani Fotokluba Jesenice. RADOVLJICA - V dvorani Glasbene šole Radovljica v radovljiški graščini je na ogled razstava Fotografski spomini na XV. Festival Radovljica '97 avtorja Mateja Rupla. V galeriji Pasaža razstavlja fotografije "naši otroci" avtor Ivan Pipan, član FD Radovljica. BLED - V galeriji Trg razstavlja Marjanca Jemec Božič. V galeriji Pristava razstavlja slike Jože Ciuha. V galeriji Vila Nana so na ogled slike hrvaške naive - Josip Generalić in Dražen Tetec. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja je do 27. septembra na ogled razstava Podobe Petra Jovanoviča. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu Loškega gradu je do konca septembra na ogled razstava Rod, rodovnik, rodoslovje - Nismo od včerajšnjega dne. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja v septembru in oktobru olja na platnu na temo "barvna vizija" Rado Dagarin iz Škofje Loke. V Galeriji Fara razstavlja barvne fotografije Zapis svetlobe ator Franc Ferjan, član FD Radovljica. TRŽIČ V Paviljonu NOB je na ogled razstava izdelkov Počitniških delavnic. V atriju Občine Tržič razstavljata slikar VZn-ko Hlebš in kipar Vinko Ribnikar. KAMNIK - V galeriji Veronika so na ogled slikarja Poldeta Miheliča. V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgarji kamniški. LJUBLJANA - V Moderni galeriji je na ogled razstava fotografij Annie Leibovitz. V Muzeju novejše zgodovine je na ogled stalna razstava Slovenci v XX. stoletju ter razstavi Slovenska državnost in Nasvidenje prihodnjo sredo. Novo v kinu TAKO JE LJUBKA V drugi polovici tega tedna v gorenjskih kinih začenjajo vrteti dve novosti: detektivske Maščevalce in romantični Tako je ljubka. Po istoimenski britanski televizijski seriji iz šestdesetih let, je zdaj režiser Jeremiah Chechik posnel tudi filmsko verzijo Maščevalci, v katerih imajo glavno vogo junaki s stilom. Filmske vloge neposnemljivega britanskega agenta Johna Steeda igra na platnu Ralph Fiennes (dobitnik oskarja za vlogo v Angleškem pacientu), njegova strupeno prebrisana partnerka v črnih škornjih (le kdo se ne spominja sijajne televizijske Diane Rigg v tej vlogi) Emma Peci pa je tokrat vse bolj cenjena in iskana ter sploh vedno odlična igralka Uma Thurman (Šund, Nevarna razmerja, Batman in Robin). Obema elegantnima zelo britanskima preganjalcema zlobnežev pa tokrat v vlogi negativca, sira Augusta De Wynterja "kontrira" kdo drug kot Sean Connerv. Tako je ljubka je romantična zgodba, ki jo je napisal pokojni režiser John Cassavettes, zdaj pa je zgodbo posnel za film njegov sin Nick Cassavettes. Eddie in Maureen sta na smrt zaljubljena, dneve in noči pa preživljata po barih. Nekega dne se Eddiju omrači um, mora v umobolnico. Po desetih letih se spet srečata, ona srečno poročena z Joeyem, igra ga John Travolta in tremi otroki, od katerih je prvi Eddijev... Tržič - V petek zvečer je v knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekal prvi literarni večer v jesenskem delu programa. Tako kot lani, je tudi letos sezono jesenskih literarnih večerov odprl domačin dr. Zdravko Kaltnekar. Predstavili pa so njegovo drugo monodramo Ja, gospod sodnik. Obiskovalci so se nasmejali ob uprizoritvi razprave pri sodniku, saj je glavna značilnost glavnega junaka zgodbe, "predolg" jezik, zato ima tudi veliko težav z oblastjo. Naslednji literarni večer bo na sporedu čez slab mesec, točneje 16. oktobra. • Besedilo, foto: P. B. TRŽIŠKI MLADI FOLKLORISTI Tržič - Leto 1998 je zagotovo najuspešnejše v zgodovini tržiške otroške folklore, saj se je uspehom na občinskem, regijskem in državnem srečanju otroških folklornih skupin pridružilo še dvakratno gostovanje mladinske skupine v Bratislavi na Slovaškem. Prvo gostovanje je potekalo od 2. do 5. julija letos v Bratislavi na prvem mednarodnem otroškem folklornem festivalu, kjer je sodelovalo več kot 25 skupin iz Slovaške, Češke, Hrvaške, Danske in Slovenije. Posebno tesne stike smo folkloristi iz Tržiča navezali z mladinsko FS Dolina, ki je gostovanje naše skupine tudi organizirala. Spletla so se prijateljstva, prihodnje leto bomo slovaško FS Dolina povabili na tridnevno gostovanje v Slovenijo. Vabilo za drugo pot na Slovaško smo prejeli že na prvem gostovanju, ko je program naše skupine pritegnil tudi vodje drugih skupin iz Slovaške. Dobili smo ponovno povabilo in se na že drugo letošnje gostovanje v Bratislavo podali mladi folkloristi iz Tržiča 12. septembra. Gostovali smo pri otroški folklorni skupini Vajnoračik v bratislavskem okolišu Vajnorv. V dveh polurnih nastopih smo prikazali pevsko, plesno in instrumentalno izročilo Gorenjske in Bele krajine, spoznali pa smo tudi folklorno izročilo Slovakov. Posebej smo bili presenečeni nad gostoljubjem družin, ki so nas gostile na svojih domovih. Izredno so se potrudili in nam nudili vse in še več, kot smo potrebovali. V Mladinski folklorni skupini Karavanke iz Tržiča je približno trideset otrok starih od 11 do 17 let. Skupino vodita Metka Možina in Bojan Knific, za Glasbeno spremljavo pa skrbita Jasna Zupan in Jani Povhe.Vsem gre velika zahvala za vso pomoč pri organiziranju in izvedbi obeh gostovanj mladinske folklorne skupine Karavanke na Slovaškem. • Bojan Knific imenom kot Kislštajn živi kulturi. Letos so naredili še korak naprej in zastavili že zgodaj spomladi v marcu ter naredili piko šele po osemindvajsetih prireditvah tam nekje konec maja. Mir v Lutkovnem gledališču bo tokrat trajal manj kot slab mesec dni. Lutkarija za otroke se namreč sredi oktobra nadaljuje z jesensko zimskim programom. Ob četrtkih seveda. Tokrat prvič Lutkovno gledališče uvaja abonma in to kar dva - modrega, ki se začenja 15. oktobra in zelenega, ki se začenja teden kasneje. Zvrstilo se bo deset lutkovnih predstav, vse skupaj pa se bo odvijalo tja do 9. aprila. Ob vsaki predstavi bo seveda še prostora za občasne obiskovalce. Vedno ob 17 uri. Ob taki uri otroci iz Kranja postanejo nemirni in z mamami drvijo v Khislstein. (Nemirni pa so tudi ob sobotnih dopoldnevih, ko so lutkovne in druge predstave v Prešernovem gledališču. Prav pa nič se jim ne bi zdelo narobe, če bi lahko gledali lutke tudi ob sredah ali ob torkih ali kar vsak dan. Kje pa piše, da v Kranju ne bi otroci imeli Lutkovnega gledališča (skoraj) vsak dan? Cveto Sever zdaj ugotavlja, ne ravno brez zadovoljstva, da so se poletne prireditve "prijele", zato ni brez novih zamisli: "Morda bi drugo leto dvema predstavama na teden dodali še eno ob sobotah, kakšen koncert. Morda bi zmogli zbrati sredstva tudi za pokrit oder. Ali pa ob dežju selili prireditve v gledališče. Sicer pa je prostor na grajskem vrtu izjemen, takih je malo v Sloveniji, upam, da bodo tu prireditve tudi še v prihodnje. S kakšnim tolarjev več iz občinskega proračuna in ob sponzorski pomoči tako kot že doslej, bodo poletne prireditve lahko le še boljše. Letošnji festival ni bil posebno obsežen, imel pa je vrsto kvalitetnih nastopov, program, ki ga zmorejo le uveljavljeni festivali." • Lea Mencinger, foto: Tina Doki kulturne dediščine :SKA MESTA? tptembru, ko po evropskih deželah čine, se v to akcijo vključuje tudi lovenskimi mesti se z različnimi družujejo tudi gorenjska mesta: lovljica in Škofja Loka. bodo ta konec tedna, od četrtka, 24. .učine opozarjali na bogato zapuščino srednjeveških mest. Z njimi naj bi, kot je v zloženki Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino, ki koordinira prireditve, opozorili na bogato zapuščino srednjeveških mest. Muzeji radovljiške občine so pripravili vrsto prireditev od četrtka pa vse do nedelje. V Šivčevi hiši v Radovljici bodo ta četrtek ob 11. uri odprli razstavo gradiva za maketo Radovljice do sredine 17. stoletja. Po otvoritvi bo po srednjeveški Radovljici vodil dr. Cene Avguštin, vodstvo po mestu pa bodo ponovili tudi v nedeljo, 27. septembra, ob U. uri. V galeriji Pasaža radovljiške graščine bo Fotografsko društvo Radovljica pripravilo razstavo fotografij na temo srednjeveškega mesta, že ves mesec pa so v galeriji Avla v stavbi občine na ogled Podobe mesta. Kropa se vključuje v prireditve z razstavo Arhitekturna podoba Krope danes, odprli jo bodo v Kulturnem domu v soboto, 26. septembra, ob 15. uri. Sledila bodo predavanja dr. Ceneta Avguština o umetnostnozgodovinskih spomenikih Krope, Vlada Knifica o spomeniškovartstveni službi, dr. Peter Fister pa bo govoril o uspešnih projektih obnove in revitalizacije starih bivalnih jeder pri nas in v svetu. V Škofji Loki prireditve pripravljata ZKO Škofja Loka in Loški muzej. Že v petek, 25. septembra, dopoldne bo ves dan prost vstop v Loški muzej. Vse dopoldne pa si bodo šolske skupine lahko ogledovale predstavitve starih obrti - čipkarstvo, izdelovanje papirja za listine, pletarstvo in drugo. Slikarka Maja Šubic bo prikazala nastajanje prave freske, Peter Rovanovič pa bo rezbaril lesen kip, nastopili bodo lokostrelci itd. V likovni delavnici pa bodo otroci lahko izdelovali cehovske izveske. Dopoldanski program je namenjen šolarjem, popoldanski, predvsem med 17. in 18. uro pa vsem drugim obiskovalcem. Kdor ne pozna dobro starega mestnega jedra Kamnika si ga bo lahko ogledal pod strokovnim vodstvom v soboto, 26. septembra, ob 10. uri. Istega dne bo na Malem gradu ob 20. uri koncert skupine Štefbeti Rifi, v nedeljo popoldne pa bodo v starem mestnem jedru na sporedu serenade. • L.M. Zveza kulturnih organizacU Kranj ■ CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO v ustvarjalno delavnico xa otroke in odraslet KIPARJENJE V LESU 25., 26. in 27.9.1998, od 10. do 18. ure Krati| - Pungert (animira kipar Peter Vene) Sodelovanje je brezplačno! Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 MESTNA -TEL.1L-TV OBČINA KVanl KRANJ [ GOHINfiKATELFVI/UA GLAS ZA DOM IN DRUŽINO Moda Kapuca za vse priložnosti Pripravimo se na zimo Slive v rdečem vinu Za 9 kozarcev: 3 kg sliv (neto), 0,7 l rdečega vina, 1,5 kg sladkorja, 10 skorij cimeta, 2 jedilni žlici nageljnovih žhic, 4 jedilne žlice tekočega zgoščevalca (lahko uporabimo želin). Slive operemo, osušimo, po dolgem prerežemo in odstranimo koščice. Vino, sladkor in začimbe zavremo, vmes mešamo, da se sladkor v celoti Zadnji zbor modnih ustvarjalcev v Antwerpnu je pokazal, da so v modni trend spet vključili kapuce. Ne le za športne tople jakne iz mehkih volnenih velurjev, ki jih bomo nosili na elegantne hlače z robom ali na mini krilo, temveč tudi za večer, ko bomo hotele biti posebno lepe. Takrat si bomo oblekle bluzo iz prosojnega materi- ala s plemenitim leskom, skozi katerega se bo čutilo zapeljivost oblin pod njim. Krojena bo prav tako kot ona iz debelega volnenega materiala, le namesto športnega bo dajala vse drugačen videz... Seveda pa ne pozabimo na otroke. Tudi naš šolar naj ima obvezno jakno s kapuco, pa naj bo prvček ali srednješolec. Pet minut za lepši videz Presušena koža Če sta vam morje in sonce temeljito presušila kožo in se vam zdaj po malem lušči, jo je treba pošteno nahraniti. Pri zelo suhi koži ne pomagajo nobene kumaričine obloge, temveč le olje. Po kopanju si vse telo temeljito namažemo z oljem za telo, lahko pa tudi olivnim oljem ali kakšnim žitnim oljem, če vam ni zoprno. Vendar vedite, da bo le olje dodobra nahranilo kožo. Posebno dobro si ga vmasirajte na ramena, komolce, v vrat. Če se olje z masiranjem ne bo povsem vpilo, se ogrnite v kopalni plašč in še kakšno uro počivajte, si medtem uredite in zmanikirajte nohte ali kaj podobnega ali pa preprosto mirujte, uživajte v dobri glasbi... Olje bo naredilo svoje in koža bo spet mehka in žametna. Ta mesec na vrtu Presajamo trajnice Razen tistih, ki cveto jeseni (astre in krlzanteme), lahko septembra delimo in presajamo vse trajnice Ko trajnice delimo, jim vse nadzemne dele kratko porežemo. Korenine skrajšamo Približno na polovico. Kosi, kijih dobimo z delitvijo, ne smejo biti preveč majhni, sicer prihodnje leto malo cveto. Sadilne jame morajo biti tako globoke, da se korenine pri saditvi ne zvijajo. Vse trajnice je treba posaditi trdno in na koncu dobro zaliti. Najbolj zanes^ivo pa se primejo, če po saditvi tla pokrijemo. Pod zastirko ostanejo tla dolgo enakomerno vlažna, to pa je za dobro uspevanje teh rastlin še posebej pomembno. Večina izmed njih potrebuje pozimi odejo zoper mraz. raztopi. Potem dodamo slive in segrevamo skoraj do vrelišča. Odstavimo in pokrito ohladimo. Naslednji dan poberemo sadeže s penovko ven, jih dobro odcedimo in zložimo v kozarce. Zavretek in nacejeni sok še enkrat zavremo in primešamo zgoščevalec. Hitro precedimo in zlijemo na slive. Kozarce takoj zapremo. Slive v rdečem vinu so izvrsten dodatek k sladicam, pa tudi h kuhani govedini in mesu iz kvase. Priprava nam bo vzela okoli 90 minut. Fige v sladkorju / kg majhnih, še zelo čvrstih fig, 30 dag sladkorja, I dl refoška, malo ruma. Fige, sladkor in refošk damo v široko kozico z debelim dnom in kuhamo 2 uri. Ohladimo, nalijemo v pripravljene kozarce, v vsak kozarec nalijemo za prst ruma in zapremo. Fige v sladkorju damo po eno ali dve na sladoled ali smetano in prilijemo malo sirupa. Veselite se z nami! PIVOVARNA UNION js/l(yinrtT/?/l/ip.l Union pivo je dobitnik zlate medalje Monde Selection 1998 za kakovost. Zato vsem svojim potrošnikom priznavamo 10 odstotni popust pri nakupu svedega piva Union. OGLASI TRGOVINA DOM as 4209ŽABNICA68 GRADITELJI! VEČ KOT VROČE CENE DO KONCA SEPTEMBRA AKCIJSKI POPUSTI - DEMIT FASADE - KOMBI PLOŠČE - STIROPOR - KER. PLOŠČICE KERAMIX 10°/« 5% TERVOL SIPOREKS TERMOPOR STREŠNIKI BRAMAC OKNA LESNA IZKORISTITE UGODNE CENE SMO PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA INF. V TRGOVINI ALI TEL 311 545 že od 2.116.000 SIT P 306 S 1,4 s kovinsko barvo 2.142.000 P 306 XR 1,6 s kovinsko barvo 2.482.000 306 AVTOHIŠA KAVČIČ d.o.o Milje 45, Visoko tel.: 064/431-142 Poskusimo še mi Ha hitro, iz ponve Včasih kar pozabimo, da bi lahko kakšno jed zelo hitro skuhali kar v ponvi in ne bi bilo treba mazati cele vrste kožic in posod, družina bi pa bila morda še bolj zadovoljna. Zdajle, ko je v vrtu in na tržnici toliko zelenjave, so lahko te jedi iz ponve zelo pestre, okusne in zdrave. Zelenjavno-Jajčna ponev Za 4 osebe potrebujemo: 3 zelene sveže paprike, 200 g paradižnika, šopek peteršilja, 1 strok česna, 20 g masla ali margarine, sol, poper, 4 jajca. Papriko operemo, očistimo semenja, jo zrežemo v ozke trakove. Paradižnike na hitro potopimo v vrelo vodo in olupimo, razrežemo na koščke. Česen in peteršilj drobno sesekljamo. Maščobo segrejemo v ponvi, stresemo vanjo zelenjavo, začinimo in približno 5 minut dušimo. Ko je zelenjava zdušena toliko, kolikor si pač sami želimo, naredimo vanjo 4 jamice in v vsako ubijemo po eno jajce. Ponev pokrijemo in pustimo 10 minut na malem ognju, da jajca zakrknejo. Na koncu jed še posujemo s peteršiljem. Zraven ponudimo črn kmečki kruh. Feru-fcnin&kl zrezek Za 4 osebe potrebujemo: kg perutninskega mesa, 2 žlici goste smetane, 2 do 3 jajca, sol, poper, strt česen, zelen peteršilj, po potrebi drobtin; maščoba za peko. Nemastno meso brez kože zrneljemo ali drobno sesekljamo. Primešamo razžvrkljana jajca, smetano, sol, poper, strt česen in sesekljan peteršilj. Primešamo toliko krušnih drobtin, da se da zmes oblikovati, ko nekaj časa stoji in se lepo napoji. Naredimo za drobnejše jabolko velike krogle, jih s pritiskom dlani malo sploščimo ali pa tudi ne. Zložimo jih v ponev in jih na malem ognju pečemo eno uro. Vmes jih enkrat do dvakrat obrnemo. Pogosto jih oblivamo s sokom, ki se nabere v ponvi, da ostane vsebina sočna. Pečene poberemo na servirni krožnik, ostanku masti v ponvi prilijemo nekaj žlic vroče vode, prevremo, da se usedlina odkuha. Pretlačimo. Nastalo omako začinimo, izboljšamo jo s smetano. Omako lahko prilijemo k zrezkom ali pa jo ponudimo posebej. K perutninskim zrezkom ponudimo solato, morda še bel kruh, lahko pa tudi riž ali krompir v koščkih. Izdelan iz bele pšenične moke in obogaten z mlekom in rastlinsko maščobo. -Tel. Cesta na Okroglo 5, 4202 Naklo 064 471-114, 471-750, fax: 064: 064 471-792 SIDARTA založništvo • fotografija • grafične storitve Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana, SLO Tel-061 161 3473 Tel/Fax-061 161 25 36 Email:office@sidarta.si Z OTROKI V GORE - Družinski izleti Pri založbi Sidarta je izšla težko pričakovana knjiga -vodnik za družine, ki rade izkoristijo prosti čas za preživetje prijetnih trenutkov v naravi. Z otroki v gore -Družinski izleti, avtorjev Urške in Andreja Stritarja, je tako prvi tovrstni vodnik pri nas. Pričujoča knjiga je po svoje avtorsko delo celotne družine Stritar. Andrej Stritar je uveljavljeni avtor planinskih vodnikov, Urška pa ima poleg gorniških izkušenj za seboj več kot dvajset let vzgojiteljskega dela v vrtcu. Zadnjih osemnajst let zahajata v gore s svojima otrokoma. So družina, ki je na posrečen način združila svoj hobi, znanje in izkušnje. Pričujoča knjiga je v pomoč tako tistim, ki bi radi lepoto gora delili z najmlajšimi, kot staršem, ki jih bodo prav otroci s svojim viškom energije usmerili v odkrivanje lepot naše dežele. Predstavljenih je 80 izletniško zanimivih ciljev po vsej Sloveniji, kot zadnji in obenem najzahtevnejši pa je opisan vzpon na Triglav. Vsak izlet je opremljen z nazorno skico poti ali s preglednim zemljevidom, kjer so poleg poteka poti označene tudi razgledne točke in zanimivosti ob poti. Vodnik nudi tudi vrsto izletniških rešitev za zimske in spomladanske dni. Posebno poglavje je namenjeno nevarnostim v gorah ter pripravam in sami izvedbi izleta. Knjiga vsebuje vrsto uporabnih navodil in nasvetov za hojo z otroki tako v skupini kot v ožjem družinskem krogu, pregledne tabele pa pomagajo izbrati izlet glede na starost otroka. In ne nazadnje, knjiga je bogato in privlačno opremljena s fotografijami, piko na "i" pa predstavljajo šaljive ilustracije avtorja Diareje - Tomaža Lavriča. Kratke zgodbice in legende, povezane z izleti ali s kraji ob opisanih poteh so namenjene tako staršem kot otrokom. Odraslim predvsem kot navdih za pripovedovanje, otrokom, ki zanimivim zgodbam vedno radi prisluhnejo, pa bodo dodatna popestritev izleta. Na poti k slapu Orglice se bomo seznanili z rokovnjači, vzpon na Slivnico nam ponudi priložnost spoznati domovanje čarovnic, o katerih je pisal že Valvasor, v Zadnji Trenti je doma pravljica o Zlatorogu, v gori Peci pa še danes spi kralj Mdtjaž ■I mm »mil — ^mrn mmmm wmmm*. mmmm jfflMBii mi edpehec d 11 llfllf A M ■ E KANAL in vsaj petkrat odgovorite na ključno vprašanje. Kake do nagrade: Do 8. novembra vam bomo vsak dan zastavili po eno ključno vprašanje. V enem tednu bomo nanizali 7 nagradnih - ključnih vprašanj. Pojavljala se bodo v posebej označenih oddajah. Pravilno morate odgovoriti na pet od sedmih vprašanj. Odgovore napišite na dopisnico in jih do srede naslednjega tedna pošljite na naslov: Kanal A, Tivolska 50, p.p.44,1101 Ljubljana, s pripisom za "Priglejte si". Dopisnica mora poleg odgovorov vsebovati še važe ime in priimek, natančen naslov in številko žrebanja. Vsako nedeljo bomo izžrebali nagrado CRUNDICA, 15. novembra pa še dva dobitnika stanovanja in mercedesa modela A. Več informacij lahko dobite vsak dan v posebni oddaji "Ob 20.00 si na Kanalu A priglejte". Spoštovani uporabniki telefonskih storitev! Obveščamo vas, da bomo od ponedeljka, 21.9.1998 do petka, 25.9.1998 izvajali preključitvena dela na telefonskem omrežju Kokrica, Mlaka, Rupa, Bobovek. Zato bo v teh dneh prekinjen oz. močno moten telefonski promet z naročniki v omenjenih naseljih. Za vse dodatne informacije Vam je na razpolago brezplačna telefonska številka 080 80 80. Morebitne motnje, ki bi se pojavile po opravljenih delih, prijavite na telefonsko številko 977. Že vnaprej se Vam zahvaljujemo za strpnost in razumevanje. Telekom^) Slovenije DOBER IZLET Po gradovih Bavarske V rubriki DOBER IZLET nadaljujemo z dobrimi predlogi in izletniškimi presenečenji: v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na super dvodnevni izlet po Bavarskem po izjemno ugodni ceni 17.200 tolarjev. Alpe-tourjev izlet bo sredi naslednjega meseca, 17. in 18. oktobra. V programu dvodnevnega izleta je ogled dvorca kralja Ludvika 11. Bavarskega in drugih znamenitosti Bavarske ter zgornjega dela Avstrije. Ampak res ugodna cena tega izleta, ki traja dva dni, še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta "Po gradovih Bavarske" samo 16.400 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 800 tolarjev bo Vaš izlet cenejši. Odhod 17. oktobra zjutraj izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Najudobnejši avtobus Alpeiourja PA boste lahko počakali v Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah = v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, ki jo odslej ponovno najdete v avli poslovne stavbe na Zoisovi L Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/223-444 in 223-11L In še nekaj za ljubitelje izletov: naslednjo soboto, 26. septembra, bo celodnevni Alpetourjev izlet na Reisseck; cena 6.800 tolarjev (prevozi z avtobusom in zobato železnico; kosilo), za naročnike Gorenjskega glasa zgolj 6.450 SIT. Še en Alpetourjev predlog za dober izlet: Dolomiti 3. oktobra za 5.200 tolarjev (vključeni sta dopoldanska malica in večerja), za naročnike Gorenjskega glasa 4.950 SIT. ALPETOUR .'ji. potovalna agencija jjn^v #*§ NOVO t** V ŠORLIJEVEM NASELJU Trgovina na drobno z mesom in mesnimi izdelki Peter Benedičič s.p. Šorlijeva 12, 4000 Kranj Telefon: 064/ 362 890 Telefaks: 064/ 362 891 Doma: 064/310 343 Vabimo vas jutri, v sredo, 23. 9.1998, od 8. ure dalje v našo mesnico. Presenečeni boste nad našo novo bogato ponudbo izdelkov in svežega mesa. Vse tisti, ki ne boste utegnili priti na ta dan, nas lahko obiščete vsak torek, sredo in četrtek od 8. -12. ure in od 14. -19. ure ter petek od 8.-19. ure in soboto od 7.-12. ure. Naj Vam zaupamo še to - vsem, ki nas boste obiskali, ta teden nudimo 5 % popust za vse vrste mesnih izdelkov in svežega mesa. Vse vrste stopnic GELD d.o.o. * izdelava kovinskih zaščitnih in okrasnih mrež ograj * kovinska predelava GELD d. o. o. Janeza Šmida 15 4270 Jesenke Slovenija tet.: 064806-026 fax:064 806-043 Šest zlatih za najboljše moštvo PIVOVARNA UNION ml Union pivo, Union Pils, Union Radler, SOLA ledeni čaj z okusom breskve, SOLA ledeni čaj z okusom ameriške brusnice ter naravna pitna voda ZALA so dobitniki zlatih medalj Monde Selection 1998. NAJST NAJST NAJST Spet se nekaj časa nismo družili in gotovo ste pogrešali stran za NAJSTnike. Da se vam odkupimo za odsotnost, se vam danes spet ponujamo v barvah, kakšno je vaše razpoloženje te dni? Sivo, rjavo, temno modro Atrija! f če nam starši težijo, da se moramo učiti, zgodaj hoditi spat, iz šole prihajati naravnost domov, ne pohajkovati s prijatelji, namesto stripov brati resne knjige in na televiziji gledati le izobraževalne oddaje! Tale prehod s počitnic ali celo črno? Kje pa, rumeno, oranžno, rdeče, živo zeleno... Kaj na šolo in z njo povezane obveznosti je bil malce trd, ampak kdo potem, če je kljub koledarskemu poletju zunaj malce mraz! Kaj pa pravi, da se moramo odpovedati vsem prejšnjim radostim! Le potem, če hoče šola zasesti vse naše miselne kotičke! Kaj potem, uravnotežiti jih moramo z novimi okoliščinami. f Že spomladi smo lahko občudovali modne trende, kakršne so nam na modni reviji za to leto izdale dijakinje in mentorice iz Srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju. Za današnjo (po dolgem času spet barvito) stran, namenjeno NAJSTnikom, smo izbrali fotke s cunjicami za malo hladnejše dni. In ker tudi niso preveč ekstravagantne, bodo primerne tudi za šolske klopi, kjer ta čas (smo prepričani) preživljate največji del svojega časa. • Foto: Gorazd Starši so lahko tudi coolH! Ta stari so res zateže ni, sploh zdaj, ko nas je spet pritisnila šola. Ob upoštevanju naslednjih nasvetov pa je lahko tudi življenje z njimi znosno. Pogovarjaj se. Svojih pravic ne izsiljuj z jokom in trmo. Po kosilu se ne zapri v svojo sobo, pomagaj mami pospraviti in bo potem raje ustregla tvojim željam. V starših si poišči zaveznike. Vztrajaj pri svojih ciljih, tako se bodo uresničili. Staršem ne laži, ne izmišlljuj si izgovorov. Bodi točen (a) in upraviči zaupanje. Ne opijaj se, ne drogiraj se, ne kadi, ne le zaradi staršev, zaradi sebe. Ne jezikaj, raje odgovarjaj s pozitivnimi mislimi in nasmeškom, čeprav se ob tem ugrizneš v jezik. Ne sekiraj se za vsak očitek: skozi eno uho noter, skozi drugo ven. In še nekaj podobnih nasvetov /a "drugo stran", ki se jim zdijo njihovi NAJSTniki nemogoči in neznosni, puberteta pa "bolezen, ki hvalahogu pri vsakomur mine". Pogovor je temelj odnosa. Vzpostavite medsebojno zaupanje. Z mladostnikom bodite potrpežljivi. Ne ujezite se za vsako malenkost. Preživite z njimi več časa. Ne odgovarjajte z NE SMEŠ brez utemeljenega razloga. Dovolite nekaj samostojnosti, ki jo počasi povečujte. Ne izvajajte psihičnega pritiska na svojega NAJSTnika. Pravočasno razkrijte NAJSTniku skrivnosti njegovega razvoja in spolnosti. MLADINSKA POROTA - MLADINSKA POROTA - MLADINSKA POROTA Msem mi majhna punčka, da bi me vodili %a rofeco Nekatera vaša vprašanja z odgovori vred so med počitnicami čakala na objavo. Njihova aktualnost se v tem času ni zmanjšala, saj niso povezana le s počitnicami, ampak gre za težave, ki vas tarejo kar vse leto. Tako kot našo srednješolko. "Lani na končnem izletu in za valeto sem bila prvič v disku. Letos končujem že prvi letnik in vse prijateljice hodijo v disko in ostajajo do poznih ur, samo meni starši tega ne dovolijo. Pravijo, da sem še premlada, da me zjutraj ne bodo hodili iskat v diskoteke in da moram najprej misliti na šolo. Toda s tem se ne morem sprijazniti, moj krog prijateljev ves čas žurira, jaz pa tičim doma kot kmečka nevesta. Bojim se, da bom izgubila družbo, če ne bom nikoli nikamor smela z njimi. Imate kak predlog, kako omehčati starše, ki si še vedno predstavljajo, da sem majhna punčka, ki jo je treba za rok'co voditi okoli?" Nina, 17 let: "Temeljito se pogovori Z njimi. Naj ti navedejo tvoje razloge, zakaj ti ne pustijo v disko, ti pa jim povej svoje. Povej jim tudi, da si sedaj že skoraj odrasla in da so enako stari tudi tvoji prijatelji, ki smejo v disko." Sergeja, 16 let: "Živjo! Veš kaj, ne sekiraj se preveč. Še vsaki starši so se enkrat omehčali in tudi tvoji se bodo. Vem, kako je čepeti doma, ko so sovrstniki v disku. Ampak ne gre drugače, kot da še malo počakaš. Mogoče starši mislijo, da si premlada. Nekateri se bojijo za otroke tudi še potem, ko so ti odrasli. Poskusi najprej s tem, da bo pri tebi prijateljica ali prijatelj, če ti ne smeš ven. Mogoče te bodo z zaupanja vredno prijateljico potem pustili ven, samo v navado pa jim bo težko prišlo. Verjemi!" Primož, 16 let: "Draga "kmečka nevesta", pripelji domov kakšnega fejst fanta, ki mu bodo starši zaupali. V tem primeru boš menda lahko šla ven s svojo družbo." Miha, 15 let: "Vsaj med počitnicami bi ti starši res morali pustiti v disko, če tvoji frendi res ostajajo samo do "poznih" ur (predvidevam, da do polnoči). Če se bojijo zate zaradi sumljivih tipov, ki jih je ponoči res ogromno (tekajo vse okrog in v 15-letna dekleta zabadajo igle in jih vlečejo v posteljo), jim dopovej, da se s prijatelji držite v skupini, vendar pa oni odhajajo domov kasneje. Poskusi dobiti prevoz in tako boš policijsko uro prestavila za nekaj uric." Tjaša, 18 let: "Staršem kar lepo povej, da nisi več tista majhna punčka, ki so jo nekoč vodili za rok'co, in jih poprosi, da tudi tebe kdaj pa kdaj pustijo v disko. Če pa mene vprašaš, je veliko lepše, če si za druženje ti in tvoji prijatelji izberete kak lokal ali kak prijeten kraj v vašem kraju, kjer lahko prideš domov dokaj pozno, a vendarle ne v zgodnjih jutranjih urah." Marjeta, 22 let: "Vesela bodi, da starše sploh še skrbi zate. Ker pa so tu počitnice, se mi zdi, da bi ti lahko malo popustila. Kako ju omehčati? Mami povej, da zadnje čase izgleda zelo mladostno, z očetom pa glej svetovno prvenstvo v nogometu in navdušeno vpij, ko pade kakšen gol. Poskušaj videti stvari z njunega položaja in zabremzaj hormone." Teja, 15 let: "Svojim staršem poskusi razložiti, kakšne starše imajo tvoje frendice. Če pa te ne bodo hoteli poslušati, jim predlagaj najnižjo uro, do katere naj bi bila v disku. Nato pa jo skušaj vsak teden povišati za pol urice, urico... Upam, da bo vžgalo." Kaj pričakujemo od novega šolskega leta Nagradno igro, v kateri smo vas povabili, da sestavite svoj horoskop, končujemo s "šoloskopom", v katerem lahko preberete, kaj posamezni zodiakovi znaki pričakujejo od novega šolskega leta. Oven Pričakujem, da bom najboljši v razredu in da me bodo nekateri profesorji poslušali ter se tako izognili problemom z menoj. Bik Moralo bi biti malo manj dolgočasno kot preteklo leto. In upam, da se bom nekajkrat zaljubil. Dvojčka Upam, da bo letos manj neopravičenih ur in da me profesorji ne bodo neprestano opominjali, češ da klepetam in se vrtim kot vrtavka. Rak Obljubil sem staršem, da bom letos briljiral in da me nihče ne bo odvrnil od tega. No, to utegne pasti v vodo takoj, ko se bom spet zaljubil do ušes. Lev Še naprej želim ostati glavni v razredu in imeti na razpolago par učencev, ki mi bodo delali naloge, ko se mi ravno ne bo ljubilo. Devica Letos moram imeti več petič kot prejšnje leto, ker mije mama obljubila, da mi bo kupila nekaj dragocenega, če bom boljša. Tehtnica Najvažneje je, da naša družba v razredu ne razpade. Lani nam je bilo super, še več druženja in zabave pa pričakujem letos. In še to - želim si biti najlepša v razredu. Škorpion Kaže, da je končno napočil čas, da se zaljubim v profesorico. Ne zdi se mi več zanimivo hoditi z vrstnicami. Strelec Največ pričakujem od maturanta ali kakega drugega izleta. Na teh izletih se največ naučiš, a večina mojih sošolcev tega nikakor ne more doumeti. Kozorog Preprosto želim letos pokazati boljši uspeh, za profesorje pa je čas, da spoznajo, da tudi jaz želim postati nekdo in nekaj. Povsem sem resen. Vodnar Najbolj si želim, da se profesorji ne bi posmehovali mojim idejam, ker za njih porabim veliko časa. Želim namreč narediti nekaj, na kar se doslej nihče na svetu ni spomnil. Ribi Ko bi profesorji imeli malo več ljubezni in pozornosti za naše nežne in občutljive duše, bi jim bili zelo hvaležni. Nikar naj nas ne terorizirajo z velikim številom testov in kontrolk. Igra še traja, čeprav smo ta čas poslali na počitnice našega obiskovalca gorenjskih diskotek. Toda ne bo dolgo, ko bo spet nazaj in tedaj boste brali še o zadnjih dveh, kjer ljubi gorenjski NAJSTniki najraje žurate. Če pa nam dotlej pošljete še kak izpolnjen kuponček z vašo NAJ NAJ diskoteko, imate tem večje možnosti, da ste izžrebani. Žrebamo spet konec tega meseca, vi pa sodelujte. Izpolnjene kupone pošljite na že znani naslov, ki ga na posebno željo pozabljivcev spet ponavljamo: Gorenjski glas, rubrika NAJST, Zoisova 1, 4000 Kranj. In naj bodo na dopisnicah, da se ne bomo preveč mučili z odpiranjem ovojnic! Torej: KUPON Za NAJ gorenjsko diskoteko predlagam Moje ime in priimek............................ Naslov................................................ V Tržiču eo razstavili počitniške delavnice Roke imamo, k % praskamo in ustvarjamo Tako je na prireditvi Veselo v jesen v tržikem muzeju dejal pevec, Igralec, pesnik in po potrebi čarovnik Sten Vilar. Pripravili so jo ob razstavi izdelkov, ki so nastajali v letošnjih počitniških delavnicah in ob zaključku Slovenskega knjižnega kviza. Otroci iz Tržiča in okolice so tudi poleti zvesti obiskovalci Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. Ti so se med počitnicami v njej udeleževali zanimivih delavnic, kjer so nastali imenitni exlihrisi, slike na steklo, izdelki iz gline, dekorativni pleteni in vezeni izdelki... Te so razstavili v paviljonu NOB sredi Tržiča in v sredo popoldne se je razstave, ki jo je z uvodno besedo pospremil kustos tržiškega muzeja Janez Šter, udeležilo lepo število otrok in njihovih staršev. Sten Vilar s katjo Avsenik, najzvestejših obiskovalk poletnih O počitniškem dogajanju v tržiški knjižnici smo poleti v našem časopisu žc poročali, vendar vseeno oživimo spomin na te prijetne dni. V osmih delavnicah, ki so potekale sedem počitniških tednov, so gostili blizu 700 obiskovalcev. Blizu sto otrok je izkoristilo priložnost in med počitnicami likovno snovalo, se v miškini mali šoli učilo računalništva, brskalo po čudežni skrinjici, pelo in igralo na Orffove inštrumente, gnetlo glino in se sijajno zabavalo. Tržiška knjižnica že nekaj let goji to prakso in množica obiskovalcev dokazuje, da so uganili tisto pravo. Ob otvoritvi razstave so pripravili tudi zabavno prireditev, ki so jo poimenovali Veselo v jesen. Da bi slovo od { poletja ne bilo preveč žalostno, so na zaključno prireditev, ob kateri so izžrebali tudi zveste sodelavce letošnjega slovenskega knjižnega kviza, povabili čarovnika Grego. Žal je zbolel in njegovo vlogo je prevzel čarovnikov dober prijatelj, pesnik, pevec in igralec Sten Vilar. Odprl je svojo čarobno V paviljonu NOB v Tržiču so odprli razstavo izdelkov iz letošnjih počitniških delavnic. Na ogled bodo do 4. oktobra. eno od štirih delavnic. skrinjico in polno uro zabaval otroke in njihove starše. Iz čudežne skrinjice je potegnil tudi privlačne nagrade. Najprej so jih dobile najzvestejše štiri udeleženke poletnih delavnic, sestrici Zala in Maruša Bartalanič, Netka Jefimič in Katja Avsenik, ki so poleti sodelovale kar na šestih delavnicah. Potem je segel v košarico, v kateri so bili lističi z imeni letošnjih tekmovalcev Slovenskega knjižnega kviza. Tema je bila letos Bela Krajina s pesnikom Otonom Župančičem, treba pa je bilo uganiti gesli "Čez goro poglej, kaj je tam, povej" in "Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti". Prva izžreban-ka Maja Vogrinc se bo za nagrado udeležila potepa po Ljubljani, za ostale pa je Sten pričaral lepe knjižne nagrade, ki jih sodelujočim podarja tržiška knjižnica. Po novih knjigah bodo listali Anela Malic, Matic Golmajer, Boris Jukič, Aleksander Ropret, Maja Krnelj, Rožle Nahtigal in Martina Orač. Srečni izžrebanci so z veseljem sprejeli nagrade kot dokaz, da se je vredno malce potruditi. • D.Z.ŽIebir V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in dobre plesalce ©064/415-000 LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA V Piranu V Piranu je bilo lepo. Kopali smo se vsak dan. S četrtka na petek je ponoči grmelo in se bliskalo. V soboto smo šli do hotela Bernardin. Tam je bila muzika, plesala sta dva slovenska prvaka v plesu. Zadnji dan smo se kopali do 16. ure, nato smo odšli v dom. Nekateri so morali še spakirati. Ko smo vsi spakirali, smo odšli na avtobusno postajo. Od tam nas je avtobus odpeljal iz prijetnega kraja proti domu. * Denis, vtis z letovanja radovljiških •"ejencev na obali Sošolec Robi Predstavil vam bom sošolca Robija. Letos ]e prišel v naš razred. Bil je malo boječ. Ima svetle lase in je bolj drobne postave. V petek tni je v avtobusu na tla padel pulover. Robi 8a je pobral in ga odnesel domov. V Ponedeljek pa ga mi je dal. Bil sem mu Zelo hvaležen. Upam, da se bova dobro razumela. * Janez Buh, 2.a OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Šola za čarovnike Jaz bi rad hodil v šolo za čarovnika, jaz bi rad nosil klobuka črna dva. V šoli za čarovnike so mize okrogle, se stoli smejijo. V šoli za čarovnike učiteljev ni. Učijo nas zajčki iz tretje klopi. Kako iz klobuka golobček odleti. Za čarovnike šola ni šala, je ena skrinja zaklada. • Gregor Selak, 3.a, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka V šoli za čebele V šoli za čebele ni stolov ne klopi. V šoli za čebele vse samo brenči. Čebele pridno se učijo med nabirati. Takrat ko me vesele smo se okrog podile, čebele veliko dela so imele. Težko bi v čebeljo šolo mi hodili, saj takrat, ko one grejo spat, mi začnemo šolo obiskovat. • Barbara Šinkovec, 3.a, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Nagrajeni spis Pesem nosačev žita danes Stopam v megleno jutro proti avtobusni postaji. Vsak delavnik enako. Med enoličnim brnenjem avtobusa zadremam. Na postajah za trenutek pogledam skozi zaroseno steklo. Pred ogromno stavbo izstopimo. Že pred vhodom slišimo znano brnenje. Dan za dnem. Tekoči trak me priganja. Izdelki se kopičijo v skladiščih. Obvestijo nas, da se je prodaja začasno ustavila. Nas pa vseeno priganjajo. Ne toliko vodje oddelkov kot bežeči trak. Stroj hoče, da smo tudi mi stroji. In kako smo nagrajeni? Res da ne stradamo, toda živimo skromno. Vsak tolar pretehtamo in ga uporabimo za najnujnejše potrebe. Toda najtežja je misel, da še tega ne bo. Prišel bo novi lastnik tovarne in nam razdelil knjižice. Razmišljam, kje se kopiči presežek našega dela. Od presežka se v banki zbirajo obresti in bogastvo se povečuje samo od sebe. Je bilo kdaj in kje na svetu drugače? Spet prihaja nov dan, prinaša enako življenje, dan za dnem... • Rok Kostevc, 8. b, OŠ Davorina Jenka, Cerklje Moje počitnice To poletje je bilo res zelo vroče. Meni ni bilo nič hudega, saj sem bila večinoma na vasi: nekaj časa pri dedu, nekaj časa pa na morju. Ded me je učil ribolova na reki. Mama pa mi je prinesla pravo živo želvo. Želva je imela poškodovan prstek na zadnji levi nogi. Hotela sem jo obdržati, a se mi je smilila, ker je bila majhna. Mislila sem si: uboga želva, naj jo kaznujem z zaporom do konca življenja? Ne, spustila jo bom! Želvo sem spustila na rečni breg, od tam pa je skočila v vodo in izginila za večne čase. Tudi na morju smo lovili ribe, le da so tam bile bolj zvite in jih je bilo težje ujeti. Neprestano so snemale vabo s trnka, tako da smo morali neprestano iskati nove vabe. Nismo pa se ukvarjali le z ribolovom, ampak tudi z lovom na hobotnice. Pobegnilo nam je celih enajst hobotnic, dve pa sta pristali v loncu. Prvi sta manjkali dve lovki, torej je bila večerja pomanjkljiva. Druga je imela vseh osem lovk, kakor se spodobi za prave hobotnice. Ampak, obe sta bili v solati zelo okusni. No otoku so bili tudi požari. Škoda jc nastala le na drevju, grmičevju in travi, ne pa tudi na hišah kot drugod. Ko je pogorelo grmičevje, so se pokazale steze, ko so bile do tedaj težko opazne. To priložnost smo izrabili tudi mi in jo mahnili proti uvali z imenom Uska. Očka je pri potapljanju nekaj metrov pred seboj zagledal plavajoče truplo ovce. Hitro jo je popihal in nam raztrobil novico. Za ta dan nam je bilo kopanja dovolj. Ob stezici so našli še več okostnjakov živali, ki se jim ni uspelo rešiti pred ognjem. Po prvem dežju je iz pogorišča začela bosti mlada trava. Po dežju je najlepši dan za razgled in opazovanje zvezd. Proti večeru smo jo mahnili proti pristanišču. Opazovali smo vse luči naselij in svetilnike na sosednjem otoku Korčula. Na nebu smo videli ozvezdja Mali voz, Veliki voz, Mlečna cesta, Zmaj in še katero. Opazovali smo tudi, kako so s svetilniki označeni prehodi med otoki. Na žalost je prehitro prišel dan slovesa. Vsi smo bili žalostni. A moraš se vrniti domov, da bi lahko znova odšel! In tako bom težko čakala nove počitnice! • Ana Marija Grbanovič, 4.b, Oš Peter Kavčič, Škofja Loka ITini»Min»Trf»riiHTHTil =IADiO 913 f;1) NA VRTILJAKU Z ROMANO Odslej v sobotah, ob 9.05 (takoj po Gorenjskih poročilih) Živjo, prijateljčki! Ste že mislili, da sem pozabila na vas? O, to pa ne! Odslej bomo skupaj vsako soboto (super, kaj?), polni novih idej (jasno, saj smo ob sobotah počitniško razpoloženi) in obljubljam, da se boste prav vsi zbudili ob naših veselih pesmicah in tudi vsi veselo sodelovali! Kako? Povem vam v soboto, do takrat pa vsem pošiljam prisrčen pozdravček!! • Romana Radio Tržič ^x KLEPETALNICA Vsako drugo nedeljo ob 10.30 V nedeljo bomo mi počivali, vi pa nikar ne sedite križem rok. Vzemite papir, barvice in svinčnik, pa narišite jesensko podobo gozda ali pa napišite zgodbico o gobah, kostanju. Ko boste z izdelkom zadovoljni, ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, za Klepetalnico. Najboljši izdelek bomo nagradili. Uživajte v jesenskih dobrotah in lepotah, pa lepe dneve želijo • Radijske klepetuje radJO triglav Radio Triglav Qfi MH7 mm VRTILJAK %/V/ IVinZ. Vsako nedeljo ob 8. uri Otroke bomo spet prebudili z jutranjim pozdravom in pravljico Zlate Volarič. To nedeljo pa se bomo začeli pogovarjati o prihajajočih lutkovnih matinejah. Začele se bodo 4. oktobra, prva pa bo premiera otroškega musicala Mačji kralj. Beseda bo tudi o matinejah nasploh. Odprli bomo telefon in z otroki pokramljali o tem in onem. Slišimo se v nedeljo. • Miri in dedek : -— - Radio Sora === BRBOTAVCEK Sr" —— V ponedeljek ob 18. uri ,;; J Jadran Krt je v svojih najboljših časih ugotovil, RADIO SORA da ne pozna nobenega normalnega odraslega. In potem so ga vsi posnemali in ugotavljali enake stvari. Na primer: da se odrasli ves čas nekaj grejo, da kar naprej težijo, da dobivajo živčne zlome, da se ne znajo in nočejo odvaditi grdih navad (na primer kajenja), da se kar naprej nekaj ravsajo in mečejo bombe drug na drugega... skratka cel spisek traparij. Sedaj pa pozor: po drugi strani pa bi nam, ki se znamo kritično opredeliti do problemov tega sveta, radi solili pamet. Denimo: bodite prijazni do svojih sošolcev, ne vtikajte se v vsako frkljo in v vsakega smrkavca, ne žvečite žvečilnih pri jedi, ne uporabljajte grdih besed... Ja, človek bi lahko znorel... Zakaj vidijo odrasli samo nas, sebe pa ne? Mislim, da je to neke vrste bolezen, napad blaznosti ali kaj podobnega. Zato še nočem tako hitro odrasti. Posebno še, ker gremo kmalu na Glasov izlet. Tokrat se bo z nami peljal Primož Oblak, Partizanska 13, Žiri. Vsem trpinom, ki skušate biti bolj pametni kot odrasli, pa pošiljam en lep mučenički pozdrav. • Vaša Brbotavčka NOVIČKE NOVIČKE NOVIČKE Teden aktivnosti za omejevanje in preprečevanje kajenja Moja odločitev - zdravo življenje V tednu od 14. do 21. septembra so v &o\ah eno od šolskih ur posvetili vzgoji k zdravemu načinu življenja, vzgoji za nekajenje. Vsako leto se nova generacija mladih seznanja s problematiko kajenja in drugih oblik zasvojenosti, zato jih Rdeči križ Slovenije priložnostno vzgaja z zanimivimi kompleti gradiv. Tudi letos so izšle zloženke, plakati, nalepke, namizne parole, ki sledijo letošnjemu geslu "Moja odločitev - zdravo življenje". Dodan pa je tudi kviz o poznavanju problematike kajenja, namenjen zlasti sedmošolcem, ki bodo v obliki šolskih in regijskih tekmovanj pokazali svoje znanje s tega področja. Posebno skrbno so tematiko s področja omejevanja in preprečevanja kajenja obravnavali pri krožkih Rdečega križa, ki delujejo v osnovnih šolah. Na škofjeloškem območju so krožki v vseh tamkajšnjih osnovnih šolah, medtem ko za ostale občine tega ne moremo trditi. Med tistimi, ki jih zajema območno združenje Rdečega križa Kranj, je trenutno najuspešnejši krožek na osnovni šoli Matija Valjavca v Preddvoru. Včeraj dopoldne so ravno za svoje izdelke o kajenju in boju proti tej vrsti odvisnosti dobili priznanje Rdečega križa Kranj. Več o njihovem delu bomo napisali prihodnji teden. 0 96 KRONIKA Truplo mlade telice v Tržiški Bistrici Namesto k veterinarju, v reko Podbrezje, 22. septembra - V nedeljo zvečer je eden od ribičev, ki so lovili v Tržiški Bistrici in sicer na delu pod Krčevini jezom, bližnjemu kmetu Francu Drinovcu sporočil, da v reki leži truplo mlade telice. Drinovee na bližnjem travniku namreč pase čredo govedi, zato je ribič domneval, da je omenjeno truplo telice njegovo. "Naš pašnik je tako urejen, da je nemogoče, da bi žival padla v vodo. Poginulo plemensko teiico, staro okoli tri mesece in težko vsaj 150 kilogramov, je nekdo odvrgel v teko, narasla voda pa jo je zanesla do Bistrice oziroma deta pod Krčevinv jezom. Verjetno je poginila v hlevu in jo je njen lastnik odvrgel kar v Tržiško Bistrico," je povedal Drinovee. Omenjeni je o truplu obvestil Veterinarski zavod Slovenije, območno enoto Kranj, in higienika Andrej Zupan ter Tomaž Triler sta poskrbela, da so teiico včeraj dopoldne potegnili iz vode in jo odpeljali v tovarno KOTO v Zalogu. Zdrava tel- Odvrženo truplo mlade telice v Tržiški Bistrici. ica bi stala vsaj 50 tisoč tolarjev. Novi prometni zakon je občutila tudi veterinarska služba, saj je za prevoz živalskih trupel brez napotnice, ki jo izda veterinar, zagrožena kazen okoli 50 tisoč tolarjev, kar pomeni, da higieniki niti slučajno ne bodo prevažali živali brez potrebnega dokumenta. Kmet mora po novem o poginuli živali obvestiti veterinarja, ki izda napotnico, in mu plačati približno 2 tisoč tolarjev ter potne stroške, potem pa mora obvestiti še pristojni Veterinarski zavod. Pred sprejetjem zakona kmetje teh stroškov niso imeli, saj so o poginu obvestili le omenjeni zavod, ki je truplo brezplačno odpeljal. Očitno krnet, ki je odvrgel mlado teiico v Tržiško Bistrico, ni hotel imeti takih stroškov, zato se je odločil kar za cenejšo možnost in truplo odvrgel v reko. • R. Škrjane, foto: T. Doki Popolnoma uničili šolsko fasado - V noči s petka na soboto so neznani mladi storilci s spravjem popolnoma uničili fasado osnovne šole v Krizah pri Tržiču. Ni dolgo tega, ko so pročelje šole na novo prebelilili - kar 400 kvadratnih metrov, zdaj pa so neznani storilci, verjetno nekdanji učenci te osnovne šole, popackali pročelje. Nastalo je za okoli 500 do 600 tisoč tolarjev škode, saj bo treba vse na novo prebeliti. Mladi so se prav izživljali in pisali vse vrste reči in tako na skrajno vandalski način izrazili protest proti šoli in učiteljem. Včeraj dopoldne so šolo že prepleskali. • D.S. - Foto: T. Doki NESRFAM Prometna nezgoda s pobegom Kranj, 21. septembra - V nedeljo, 20. septembra, je ob 17. uri na regionalni cesti Kranj - Brnik pri odcepu za gostišče Cilka prišlo do prometne nezgode zaradi nepravilnega prehitevanja neznanega voznika motornega kolesa. Voznik Škode Favorit Damijan H. je s pravilno vključenim levim smernim kazalcem nameraval zaviti z regionalne ceste na odcep za gostišče Cilka, koje za njim z veliko hitrostjo pridrvel neznani voznik neznanega motornega kolesa. Med prehitevanjem ga je zadel v prednji levi del avtomobila. Motorist je zaplesal po vozišču, vendar ni padel in je, ne da bi ustavil, odpeljal naprej proti Lahovčam. Obstaja verjetnost, da si je motorist pri trčenju poškodoval desno nogo, pa tudi motorno kolo naj bi bilo poškodovano pri prednjem desnem delu. Policisti podatke še zbirajo, očividce pa naprošajo, naj pokličejo na številko 113. Motorno kolo naj bi bilo temne barve, motorist pa je imel na sebi kombinezon s črnimi hlačami in zgornji del v kombinaciji belo vijoličaste barve. • D.S., Foto: Primož Štirn Kdo vse je bil k rivo lovec? Gamse so streljali na Krštenici in na Vojah Kranjski kriminalisti so že ovadili devet ljudi, ki jih sumijo več kaznivih dejanj - vse v zvezi s krivolovom v Triglavskem narodnem parku. Kranj, 21. septembra - Kot kaže, se zgodba o krivolovu v Triglavskem narodnem parku počasi razpleta. Vedno več je osumljenih in vedno več ovadenih. Trofejne gamse so streljali na Krštenici in na Vojah, v zapiske pa navedli, da so bili gamsi gar-javi in uničeni. Hišne preiskave. Kranjski kriminalisti še naprej zbirajo obvestila o krivolovu v Triglavskem narodnem parku, do zdaj pa so napisali že devet kazenskih ovadb proti osumljenim, ki so nezakonito streljali divjad - predvsem trofejne gamse -ponarejali listine in si prisvajali premoženjsko korist. Prišli so do podatkov, ki kažejo na to, da je R.V, star 49 let iz območja Ljubljane, osumljen storitve kaznivega dejanja nedovoljenega lova in napeljevanja k kaznivemu dejanju poneverbe. Istega kaznivega dejanja je osumljen tudi 49-letni J.J. iz območja Škofje Loke. Oba naj bi skupaj z J.R. in J.J. na planini Trstenica vplenili najmanj enega gamsa. R.V. je dal tudi nalog za izdelavo strešne konstrukcije in postavitve le-te v apartmajih, last J.R. iz Bohinja. J.R. je bil v priporu, vendar je zdaj na prostosti. Ko so pregledovali dokumentacijo v podjetju, so ugotovili, da je povsem uničena. S tem dejanjem sta podjetje oškodovala za najmanj 614 tisoč tolarjev. J.J. iz Ljubljane naj bi kot direktor ljubljanskega podjetja storil kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic, saj je dal izdelati projekt in dobavo kuhinje. Vedel je, da osumljeni varnostnik Triglavskega parka J.R. nima denarja, da bi izdelano kuhinjo plačal, saj je bil preveč zadolžen. M.O. iz Novega mesta sumijo storitve kaznivega dejanja poneverbe ali uničenja poslovnih listin, saj je svojemu podrejenemu ukazal, naj izbriše in uniči dokumentacijo oziroma račune. Poskušal je prikazati posel z R.J. kot normalen posel. J.J. sumijo tudi tega, daje podjetje opravilo nekatera dela v apartmajih J.R., dobavilo okna in vrata. Kot odgovorna oseba J.J. ni zagotovil, da bi bili za material in delo izstavljeni računi. R.J. ni bil evidentiran kot dolžnik in ne kot kupec v podjetju. S tem je J.J. omogočil R.J. - u protipravno premoženjsko korist za najmanj milijon 79 tisoč tolarjev in obenem oškodoval podjetje, katerega direktorje. Kranjski kriminalsti tudi sumijo, da je S.K., star 49 let iz območja Radovljice storil kaznivo dejanje nedovoljnenega lova, ki ga je storil skupaj z J.R., s tem, da sta dne 29. decembra leta 1996 na planini Voje vpleni-la gamsa, ki ga R.J. v evidencah, ki bi jih moral voditi, ni vpisal oziroma ga je vpisal kot odstrel garjavega gamsa, ki je bil po usmrtitvi uničen. Pri S.K. je bila opravljena tudi hišna preiskava, gamsja trofeja pa mu je bila zasežena. Zoper vse osumljene so podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, z zbiranjem obvestil pa še nadaljujejo. • D.S. Drzna tatvina na Zgornji Lipnici Bambi se je pogreznila v tla Nekdo je ponoči ukradel kravo in bikca, ki sta ušla iz ograde in se napotila po vasi. Zgornja Lipnica, 21. septembra -Ljudmila Razinger iz Zgornje Lipnicc je ostala brez krave in bikca. "Kot bi se pogreznila v tla. Tako smo ju iskali štiri dni, da bi zajca našli, ne pa krave." V letošnji pašni sezoni se je na Gorenjskem kar nekajkrat zgodilo, da je s pašnika neznanokam izginila živina. Kjer ni pastirja in kjer se živina sama pase le v ogradi ali v električnem pastirju, potem je veliko vabljivih možnosti za tatove. Le-ti ponoči ukradejo živino, ustrelijo ali zakoljejo in odpeljejo v neznano. Ostane le sled krvi ali pa še to ne. Ni pa se še zgodilo, da bi kravo ukradli malodane iz domačega hleva. Z domačega pašnika, ki je ob hiši. A ne le kravo, tudi bikca. Taka nenavadna in drzna tatvina se je zgodila 21. avgusta letos, na petek zvečer, v Zgornji Lipnici. Še danes ni pojasnjena in najbrž tudi nikoli ne bo. Jurjevčevi iz Zgornje Lipnice so imeli letos tri krave in tri teleta. Živina se je tako kot vsa leta doslej pasla doma, v ogradi okoli kmetije. Nikdar doslej se jim še ni zgodilo, da bi bilo z živino kaj narobe. Će je ušla malo stran ali se izgubila, seje izgubila v soseščini in so jo s pomočjo sosedov, ki so v bližini ali s klicanjem vedno vrnili v domači hlev. Tokrat pa je bilo drugače: ko je Jurjevčeva mama zjutraj pogledala okoli hiše, krave in bikca ni bilo več. Takole pripovedujeta Ljudmila Razinger in njen sin Janez iz Zgornje Lipnice: "V petek zvečer je bilo še vse v redu, zjutraj pa krave in bikca ni bilo nikjer več. Takoj smo ju začeli iskati in pri sosedih izvedeli, da ju je nekdo malo po deseti uri, ko se je vračal iz službe, še videl na vasi. Ušla sta iz ograde, ki je bila na enem koncu prerezana. Nato pa -kot bi se pogreznila v tla. Iskali smo ju štiri dni - povsod, a brez uspeha. Takoj smo poklicali tudi na Policijsko postajo v Radovljico. V svojem življenju sem doživela že marsikaj, a kaj takega niti v sanjah nisem pričakovala - da ti krava in bikec izgineta dobesedno iz domače ograde. Na vasi! Sama sem pasla deset let in vem, kaj je živina. Nemogoče je, da je ne bi našli. Če bi se živina odpravila v gozd, bi jo zanesljivo dobili, saj smo ju tako iskali, da bi našli še zajca ali miš, ne pa krave. Bikca sem kupila na Koprivniku in zanj odštela 30 tisoč tolarjev, krava pa tudi nekaj stane - vse skupaj je škode za okoli 300 tisoč tolarjev. Ko sem klicala zavarovalnico, so mi odvrnili, da odškodnine ne morem dobiti, ker je živina zavarovana le v primeru, če se pase na planini, ne pa doma. Sama imam 30 tisoč tolarjev pokojnine po možu in ni mi vseeno, če kar tako izgubim živino. Dan za dnem se sprašujem, kako je vendarle to mogoče: sosed, ki se je vračal iz službe, ju je še videl, potem pa sta izginila, kot bi se v zemljo vdrla. Če bi nadaljevala pot iz vasi, bi se nam naslednji dan, ko smo ju vsi tako iskali, zanesljivo oglasila. Kravo sem klicala Bambi ali Mava in kadarkoli sem jo tako poklicala, se mi je oglasila. A očitno je, da ju že ponoči ni bilo več -kdo, kdaj in predvsem, zakaj je nekdo to storil ravno meni, ki se v današnjih časih prav težko preživljam, si ne morem pojasniti in si tudi nikoli ne bom." Tako kot Ljudmila sumi, kaj naj bi se zgodilo, tako so polni sumov in namigovanj vsi, ki vedo za drzno tatvino krave in bika na Zgornji Lipnici. Kdor ju je ponoči odpeljal neznanokam, ima lahko dvakrat slabo vest: prvič zato, ker je bila tatvina res drzna, drugič pa zato, ker jo je ukradel na domačiji, kjer se ne kopljejo v bogastvu, ampak ravno nasprotno: težko se preživljajo. • D.S. i* *f ho w J o o 5 a- < o i:0 CD O o h. M 2. -= X N CD CD O. O CL < CD f O D) u si c 3 a CD TJ o < 8 2 || CD o < < &° O O 3J H-3 II .3 li O TJ D) 0) 3 O N 0) O 7T CD 3 S m h *? 33 g s m ^ 3)OC/>< o> a TS m •Eš" u o si 11 tu a>o co § JrT O. 9 cr CD N NOOJ § coooaj § o -3 I o o CT CD' IIPI o3o ili 0 ro r° w (D T3 O 3 CT -JL CO co 00 c/>< (0 ro < CD K/i O O 0 p? CD VELOSPORT, s.p., MODIC proizvodnja, trgovina in servis športne opreme kolesa PAMIR - GT- PEUGEOT - KASTLE v mesecu SEPTEMBRU CENEJŠI popust na servisne storitve tel.: 634 805, 623 200 (J- TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canyoning . - Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme a 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Veslaški spektakel na Ljubljanici LUKA SPIK DOBIL ČOPOVO TEKMO O kakavosti in privlačnosti sobotne veslaške atrakcije na Ljubljanici priča podatek, da so veslači, udeleženci sprinterske tekme, doslej na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah zbrali 34 kolajn. Iztok Čop načrtuje tekmo tudi na Lentu. Ljubljana, 22. septembra - "Uf, je mrzla," je drgetajoč mrmral mladi slovenski veslaški šampion Luka Špik, ko je zlezel iz Ljubljanice, kamor so ga po veliki zmagi v sprinterski tekmi enojcev vrgli sotekmovalci. Tako kot prvo mesto je presenečenje tudi drugo mesto Izolana Erika Tula, ki je Luka Špik po prisilnem kopanju v mrzli Ljubljanici na 200 metrov dolgi progi izločil starejšega šampiona in organizatorja tekme na Ljubljanici Iztoka Čopa. Zmagoslavje je bilo slovensko. Četrti je bil češka veslaška legenda Vaclav Chalupa, doma iz češkega veslaškega središča Roudnice pri Pragi. Najhitrejša četverica si je razdelila za veslanje zelo visok nagradni sklad 11.000 nemških mark, ki jih je prispevala Banka Koper, drugi donatorji pa so vsem tekmujočim enojcem zagotovili bogate praktične nagrade. Lavorike sta delila Eredsednik države Milan Kučan, i je bil lani krmar, letos pa starter, in ljubljanska županja Vika Potočnik, saj je veslaška atrakcija pomembna promocija Slovenije. Veslači, Čopovi gostje, v Slovenijo ne pridejo zgolj zaradi tekme, ampak jim Iztok s sodelavci, zlasti s prijateljico Petro Filipič, pripravi vsakič bogat program spoznavanja Slovenije. Tako kot na lanskem prvem je bila tudi na letošnjem drugem Čop Challengerju udeležba izvrstna. Razen tega je bila prireditev tudi del praznovanja 90. obletnice delovanja Veslaškega kluba Ljubljanica. Na 200 metrov dolgi progi je 8 enojcev, razdeljenih v dve skupini, veslalo vsak z vsakim. Najboljša dva v vsaki skupini sta veslala v finalu za končnega zmagovalca, drugouvrščena pa za tretje oziroma četrto mesto. Na gladini Ljubljanice so se spopadli trenutno najboljši skifisti sveta, ki so skupaj v enojcih in drugih čolnih osvojili na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih 34 kolajn. Škoda, da v Ljubljano ni mogel Norvežan Steffen Stoer-seth, ki si je sredi preteklega tedna na športnem plezanju zlomil roko. Prišel pa je Kjetil Undset, ki je s Soersethom osvojil srebro v dvojnem dvojcu na zadnjem svetovnem prvenstvu v Iztok Čop, tokrat tretji na "svoji predsednika republike Milana Kučana. tekmi" prejema Foto: J.K. čestitke Zmagovalec Luka Špik REZERVIST JE PRESENETIL Luka Špik je po tekmi povedal, da je zanj končna zmaga presenečenje, saj je računal le na eno zmago, na tekmo pa je sploh prišel kot rezerva, ki je nastopil zaradi odpovedi Stoersetha. Dopoldanski dve tekmi, ena v enojcu in druga skupaj s Klemenči-čem, sta mu prišli prav za ogrevanje, saj je bil zadnje dni malo v skifu, le v četrtek in petek. Zmaga na 200 metrov je vse kaj drugega kot regata, vendar mu je start na zadnjih tekmah uspeval in to mu je pomagalo tudi v Ljubljani. Luka je pohvalil pogoje za veslanje na Ljubljanici in tekmo samo, ki je bila v tekmovalnem smislu "sreča zanj in smola za Čopa." Iztok Čop TEKMA JE USPELA Organizator tekme na Ljubljanici Iztok Čop je povedal, da mu je kar malo nerodno, ker so prva mesta pobrali Slovenci. Morda so bili prednost lastni čolni. Lani so vsi nastopajoči dirkali na sposojenih. Zanj je na tej tekmi uvrstitev drugotnega pomena, tretje mesto pa je bilo pričakovani. Važnejši je organizacijski uspeh in ta je nedvomno bil. Sedaj mu je odleglo in gre lahko v miru na pivo. Letos je bila organizacija že lažja, saj so določene stvari že utečene. Ljubljanska tekma se po Čopovem mnenju uveljavlja, ker sodeluje tudi predsednik države, ker so nagrade visoke in ker imajo sodelujoči pri nas plačane vse stroške bivanja. Letos je bila sreča tudi zato, ker se je svetovno prvenstvo pravkar končalo in so tekmovalci iz drugih celin še v Evropi. Morda bi kazalo takšno tekmo organizirati tudi na mariborskem Lentu, kjer so ugodni pogoji, če bo seveda tam ustrezen interes. Koelnu. Razen Undseta so nastopili še Cyrus Beaslev, dolgoletni s k i l'i s l ameriške reprezentance, Čeh Vaclav Chalupa, letos tretji med enojci na prvenstvu v Koelnu in dobitnik sedmih kolajn na največjih tekmah, Kanadčan De-rek Porter, svetovni prvak med enojci leta 1993, letos pa je imel manj sreče, in Novozelandec Rob VVaddell, letošnji svetovni prvak iz Koelna. Od naših pa organizator Iztok Čop, tudi že svetovni šampion, Erik Tul, dobitnik kolajn na mladinskih in tudi članskih svetovnih prvenstvih, ter Luka Špik, ki je vskočil kot rezerva namesto Stoersetha, zadnji svetovni prvak v skifu med mladinci in mlajšimi člani. V napetih dvobojih, ob burnem navijanju številnega občinstva na obrežju Ljubljanice, je Špik premagal Chalupo, Beasleva in Por-terja, Tul pa Undseta, Čopa in nato še VVaddella, in oba sta bila s tremi zmagami v velikem finalu. V malem pa Iztok Čop in Vaclav Chalupa s po dvema zmagama: Čop je premagal Undseta in NVaddella, Chalupa pa Beasleva in Porterja. V malem finalu je Čop prehitel Chalupo, v velikem finalu pa Špik tesno Tula. Pred Čop Challengerjem so bile še druge atraktivne tekme. V članskem enojcu je Izolan Med-vešček presenetljivo prehitel Blej-ca Špika in Klemenčiča, ki sta potem suvereno zmagala v dvojnem dvojcu, tretja pa sta bila Blejca Kajdiž in Miha Janša. V dvojcu brez krmarja sta zmagala Blejca Pirih in Sračnjek, v mešanem dvojcu ljubljanskoblejska naveza Romina Štefančič in Jani Klemenčič, v mladinskem dvojnem dvojcu pa sta zmagala Blejca Zalokar in Zver. • J.Košnjek Alpska hokejska liga JESENIČANOM SE VEDNO NE GRE Jesenice, 22. septembra - Po štirih sicer nepopolnih krogih (nekatere ekipe bodo igrale tekme posameznih krogov po dogovoru) je sedaj že jasno, da tako kvalitetne Alpske lige *e ni bilo. Vseh pet moštev iz Avstrije je sestavilo spoštovanja vredne ekipe, tudi večina •talijanskih ekip je tekmovanje vzelo mnogo Resneje kot v preteklosti in so sestavili kvalitetne ekipe, od slovenskih pa je Olimpiji UsPel sanjski start s tremi zmagami, nasprotno Pa so Jeseničani startali slabše od pričakovanj, "led ima odigrani šele dve tekmi, njegovi rezultati pa so več ali manj pričakovani. . V nedeljskem 4. krogu so hokejisti Acroni Jesenic gostovali v Meranu: po nepričakovanem porazu v tretjem krogu na domačem ledu s Cortino - Milanom (3:4), je bilo za Pričakovati, da bodo Jeseničani v Meranu P°skušali narediti popravni izpit, toda po esteh iz Italije so odigrali nekaj slabših nnnut v drugi tretjini, ki so jo izgubili kar s £:u> tako da je bilo sanj o dragocenih točkah Konec. Start v Alpski ligi je za jeseniško nioštvo vsekakor neuspeh, predvsem navijači 0 pričakovali več. Vendar pa je treba biti Potrpežljiv. Sam spremljam praktično vse renmge ekipe. Fantje na treningih garajo, P°t lije v potokih. Zavzeto delo bo prav gotovo prineslo rezultate, vendar pa je za jPremembo koncepta treba kar precej časa. ^potrpežljivost je bila bolezen Podmežakle v preteklih štirih sezonah, zato je pogoj za ozdravitev, da se tokrat ohranijo mirna kri in trezne glave. Prepričan sem, da je Pavle Kavčič z igralci na pravi poti. Ekipa potrebuje samo še nekaj časa in predvsem več spodbude s tribun in predvsem pozitivnega naboja od uprave kluba. Že v tem tednu se obeta tudi novi okrepitvi. Prihaja Ed Kastelic, ki bo v ekipo prav gotovo prinesel tisti naboj zmago-valnosti, ki fantom po ponavljajočih se neuspehih manjka. Po zadnjih vesteh pa naj bi na Jesenicah v tem tednu dobili tudi novega vratarja. Morda bosta oba nastopila že v četrtek proti Gradcu. V nasprotju s Podmežaklo so izjemno zadovoljni v Ljubljani: Tri zmage v prvih štirih krogih so izjemna popotnica za nadaljevanje. Prav rezultat Olimpije potrjuje tudi mojo trditev, da Jeseničani potrebujejo čas. Ne pozabimo, da je Olimpija ekipo gradila postopoma. Sedaj pa ima prepoznaven koncept, tako da ob obveljavljenem konceptu igre lahko lažje poiščejo ukrepitev za manjkajoča mesta v moštvu. Prav gotovo so letošnji novinci v Olimpiji: Rebolj, Rahmatulin, Daniels, Tok in Tomlak prave rešitve in z njimi je Olimpija močnejša od lanske ekipe. Tretji slovenski predstavnik v Alpski ligi Bled v tretjem in četrtem krogu AL ni nastopal zaradi nastopa v predkolu Continen-talnega pokala. Mlada, neizkušena ekipa je tako nastopala na Poljskem, kjer realno ni imela možnosti za napredovanje v četrtfinale. Rezultati slovenskih predstavnikov v Alpski ligi: Cortina - Milano : Olimpija 3:6 (0:2, 2:,1 1:3). Strelci za Olimpijo: Jan 2, Jakopič, Tomlak, Zaje, Daniesl. Merano : Acroni Jesenice 9:4 (1:0, 6:0, 2:4) Gole sta dosegla Tomaž Razinger in Andrej Razinger (oba po 2).Rezultati turnirja za Continentatni pokal: Bled : Alba Volan (Madžarska) 3:6 in Podhale (Poljska) : Bled 11:0. V četrtfinale se je uvrstila ekipa Podhale. Alpska liga se nadaljuje že danes, Olimpija bo v hali Tivoli gostila VSV iz Beljaka. To je prav gotovo poslastica kroga. Če hoče Olimpija ostati med vodilnimi na lestvici, mora zmagati. V četrtek pa bodo na ledu vsi trije slovenski predstavniki. Bled potuje v Aleghe, Olimpija v Merano, hokejisti Acronija pa na domačem ledu gostijo izjemno težkega nasprotnika ekipo Gradca. Prav Grade je ekipa, ki je za Jeseničane tradicionalno izjemno neugoden nasprotnik. Na Jesenice prihaja po izjemno izenačenem derbiju s KAC-om iz Celovca, ki so ga tesno izgubili s 3:4, kar pomeni, da je četrtkov jeseniški nasprotnik v zelo solidni formi. Jeseničani potrebujejo v težkih trenutkih predvsem podporo gledalcev. • Branko Jeršin VATERPOLO OKTOBRA ZAČETEK PRVENSTVA Na vsakoletnem jesenskem taboru je skupščina Vaterpolske zveze sklenila, da se državno prvenstvo začne 17. oktobra 1998 in konča 16. aprila 1999. Na čelu slovenskih vaterpolistov še vnaprej ostaja Jože Jenšterle. Kranj - V soboto so se v hotelu Creina v Kranju zbrali slovenski vaterpolisti na svoji skupščini oziroma na svojem četrtem jesenskem taboru. Na njem so pregledali delo v mandatnem obdobju 1995-98 s poročili vseh organov zveze. V programu "Vizija 2002" so se dotaknili načrtov zveze za štiriletno delo, več poudarka pa je bilo namenjenega programu za enoletno obdobje, za sezono 1998-99. Ker je bil kršen sklep iz skupščine v lanskem letu in ni bilo v juniju koledarske skupščine, je tako v soboto bilo veliko časa namenjenega prav tej temi, ki je za športnike izrednega pomena. V naslednjem letu čaka člansko reprezentanco nastop na kvalifikacijskem turnirju za nastop na A prvenstvu Evrope, ki bo v-mesecu septembru v sosednji državi Italiji, natančneje v Firencah, prav zaradi teh pomembnih kvalifikacij (18. do 20. junij 1999) pa sta bila sprejeta tudi sistem in koledar tekmovanj. V sezoni 1998-99 bo v državnem prvenstvu nastopalo šest moštev in to: Triglav (Kranj), Probanka Leasing (Maribor), Koper (Koper), Tivoli (Ljubljana), Kokra (Kranj) in Kamnik (Kamnik). Igrali bodo po stirikrožnem sistemu vsak z vsakim in nato še v drugem delu prvo- in drugouvrščcno moštvo na dve zmagi za prvaka, ter tretje- in četrtouvrščeno moštvo prav tako na dve zmagi za tretje mesto. Zaradi kratkega roka (19.9. - 17.10) čaka tekmovalno komisijo veliko dela, da bo izdala registracijo, žrebala pare in dokončno uskladila termine igranja tekem. Vedeti je treba namreč, da se bo v tem istem času (17.10.98 - 16.4.99) igralo tudi za pokalnega zmagovalca, Koper in Triglav pa bosta Slovenijo zastopala tudi v evropskih pokalih. Tudi v tej sezoni bodo mlajše kategorije igrale svoje prvenstvo po ligaškem sistemu. Skupščina pa je sprejela bistveni sklep, ta pa je, da se za mlajše kategorije morajo tekmovanja končati do 11. julija leta 1999, tako da bodo lahko otroci tudi mesec dni in pol uživali v počitnicah. Kdaj pa se bodo tekmovanja začela, pa je odvisno od števila prijavljenih ekip, želje o igranju v našem državnem prvenstvu Z mlajšimi kategorijami pa so izrazile tudi ekipe iz tujine (Trst in Rovinj). Na koncu so bile še volitve v organe Vaterpolske zveze Slovenije. Za predsednika je bil z večino izvoljen Jože Jenšterle, za člane predsedstva pa Aleksander Bassin (Tivoli), Borut Farčnik (Triglav), Leo Kremžar (Probanka Leasing), Silvo Šmarčan (Probanka Leasing), Bojan Kambič (Kamnik) in Marko Troppan (Triglav). Zanimivo, da v predsedstvu ni predstavnika iz Obale, čeprav bo prav Koper v evropskih pokalih nastopal z dvema ekipama (Koper v pokalu pokalnih zmagovalcev in Koper Vibranova v ženskem pokalu). Se ena stran medalje, da na skupščini delegati niso bili enakopravni (Triglav 5 glasov, Kokra 5 glasov, Probanka Leasing 5 glasov, Tivoli 3 glasove, Kranj 90 1 glas.!). V nadzorni odbor so bili izvoljeni Patricij Hlaj (Koper), Veroljub Čpajaković (Triglav) in Tomislav Trbušič (Probanka Leasing), v disciplinsko komisijo pa Matjaž Burger (Triglav), Miloš Kobal (Koper) in Safet Bilalovič (Probanka Leasing). Novoizvoljeno predsedstvo pa bo na svoji seji imenovalo še sekretarja predsedstva, tekmovalno komisijo in vodstvo reprezentance. • Jože Marinček TENIS SMOLA GORENJSKIH MOŠTEV Kranj, 22. septembra - Ta konec tedna je bil za obe najboljši gorenjski ekipi nesrečen, saj sta tako Merkur Protenex kot Triglav dvoboja izgubila z najtesnejšim izidom 4 - 5. Za kranjsko moštvo je še toliko večje razočaranje, saj je zadnja tekma proti ekipi Domžal odločala o tem, kdo bo v naslednjem letu drugoligaš. Žal se je to zgodilo Kranjčanom, ki so imeli v nedeljskem obračunu nekaj priložnosti, kajti v odločilnem dvoboju je dvojica Dobršek - Stare v tretjem nizu vodila že s 5 - 3. Na koncu je slavila nasprotna naveza z rezultatom 7 - 6 v odločilnem nizu in s tem tudi zaključila dvoboj v svojo korist. Triglavani tako niso izpolnili svojega letošnjega cilja, so pa že sedaj trdno odločeni, da se v prihodnjem letu ponovno vrnejo v najboljšo osmerico slovenskih klubov. Prizorišče letošnjega play offa, mariborski ŽTK klub, pa je bil nesrečen kraj Šenčurjanov. Kljub temu da je v ekipi nastopil tudi Borut Urh, le-to postavi, ki se je lani kvalificirala iz druge slovenske lige, ni pomagalo klubu in glavnemu sponzorju Merkurju priigrati prvega naslova državnih prvakov, ki so si ga tako želeli in ga pričakovali. Slovan je bil uspešnejši v igri dvojic, koje po rezultatu 3 - 3 po merjenju moči posameznikov dobil obe potrebni igri dvojic. Ob zaključku moškega ligaškega tekmovanja je potrebno spomniti, da je bil pred tremi leti Triglav skupaj z več kot polovico članov Merkur Protenexa že prvak Slovenije, letošnja slika pa je gorenjskima kluboma prinesla veliko razočaranje. En izpad in eno drugo mesto, pri tem pa dejstvo, da je v obeh klubih srečanja odigrala skoraj polovica igralcev, ki sicer niso člani obeh klubov - tako imenovani izposojeni igralci. • Barbara Mulej HOKEJ NA LEDU KADETI ACRONIJA USPEŠNI Jesenice, 22, septembra - V taboru jeseniških hokejistov so si pred novo sezono zastavili visoke cilje tudi za mlajše selekcije Acronija. Zelo uspešno so startali kadeti Acronija, ki jih v novi sezoni vodi nekdanji odlični hokejist Gorazd Hiti. V okviru priprav so se udeležili močnega mednarodnega turnirja v Bayreuthu v Nemčiji, kjer je nastopilo osem moštev iz evropskih držav. Jeseničani so najprej v svoji skupini premagali vse nasprotnike, v finalu pa še ljubljansko Olimpijo in osvojili prvo mesto. Kadeti Acronija pa imajo seveda sedaj po tem mednarodnem uspehu predvsem cilj: uspešno nastopati v državnem prvenstvu. Lani so oili drugi, letos pa hočejo naslov državnega prvaka v tej kategoriji. V prvem krogu so Startali z gostovanjem na Bledu. Čeprav so izgubili s 4:6, imajo močno voljo, da v nadaljnjih tekmah popravijo slab vtis. • J. Rabič ^PrW^KjTT^ Torek, 22. septembra 1998 NOGOMET Prva slovenska liga PRVA ZMAGA KRANJČANOV ŽIVILA TRIGLAV Kranj : PUBLIKUM Celje 1:0 (0:0), strelec Bogatinov v 59. minuti, gledalcev 1300. Kranj, 22. septembra - Po 240 minutah igre so tudi nogometaši Živila Triglav zabili gol na prvenstveni tekmi. To se je zgodilo v 59. minuti nedeljske tekme med Živili Triglavom in Publikumom iz Celja, ko je zabil gol Oliver Bogatinov po podaji Pokorna. Gol je prinesel tudi prvo zmago Kranjčanov v prvi slovenski nogometni ligi in za beg z dna. Kranjčani so tokrat brez kaznovanega Jožefa, poškodovanega Pitamica in Grašiča, ki ga ni bilo v prvem moštvu, zaigrali borbenejše, hitrejše, prvič po dolgem času pa so skušali več streljati, čeprav tudi tokrat niso izkoristili najzrelejših priložnosti. Tudi Celjani so igrali oslabljeni, še zlasti pa se je poznala odsotnost bratov Blatnik. Neučinkovitost ostaja torej še naprej "bolezen" Kranjčanov, ki na treningih po besedah trenerja Janeza Zupančiča posebej vadijo strele na gol. Zamudili so nekaj izrednih priložnosti: Custovič v 8., Krupič v 30. in še zlasti Custovič v 42. minuti, koje bil vratar gostov Mujčinovič že preigran, gol pa prazen, vendar ni streljal, ampak je podajal. Vmes je bilo še nekaj nevarnih strelov, tudi pri Celjanih, kjer je bil zlasti nevaren Sirec. V drugem polčasu je bilo najprej nekaj nejevolje zaradi prekrška Kačičnika pad Čustovičem v kazenskem prostoru, ko sodnik ni ničesar piskal, potem pa je prišlo olajšanje z golom Bogatinova. Ko je kazalo na lahko zmago, so imeli šanse tudi gostje, zlasti dvakrat Hodžar in Gobec, ko se je tudi izkazal kranjski vratar Koželj. Prav tako bi tudi Kranjčani lahko povišali izid. V naslednjem krogu odhajajo Kranjčani v Velenje k Rudarju, tokrat pa so igrali Koželj, Ra/drh. l)j ur kovic, Krupič, Sirk (Zupančič), Alibabič, Dejan Markelj (Egart), Radosavljevič, Custovič, Plevnik (Pokorn) in Bogatinov. • .1.Košnjek DOMŽALČANOM TOČKA Domžale, 22. septembra - BS Domžale so gostovale pri Primorju v Ajdovščini in igrale neodločeno 0 : 0. Na tekmi je bilo veliko pripomb na sojenje sodnika Bohinca, ki je domače oškodoval za enajstmetrovko. Priložnosti so bile na obeh straneh, vendar so jih imeli domačini več. V naslednjem krogu igrajo Domžalčani pri Potrošniku. • J.K. Dejan Markelj (desno) je bil med najboljšimi igralci na nedeljski tekmi v Kranju. VETERANI PRVI Škofja Loka, 22. septembra - Zmagovalci škofjeloške trim lige v malem nogometu v sezoni 1998 - 1999 so Veterani s tremi zmagami in 9 točkami. Premagali so Lubadarje s 3 : 1, Lene kosti s 4 : 5 in Stripy mladi s 4 : 3. Na drugem mestu je moštvo Kdo je naslednji s 7 točkami, kolikor jih imajo tudi Stripvji, vendar imajo za gol slabšo razliko v zadetkih. Sledijo Kovinarstvo Liošič 6, Lene kosti 3, Lubadarji in Luša po 1 točko, Alf Puštal in Stripy mladi pa so brez točke. Med strelci je prvi Nirvad Saferovič (Veterani) s 6 zadetki. • J.K. POLET IN ŠENČUR PRVA Šenčur, 22. septembra - V 1. in 2. gorenjski nogometni ligi so bili doseženi naslednji izidi: L MNLG 5. kolo: Polet : Železniki 1:0, Visoko : Jesenice -Horvej 1:1, Bohinj : Alpina 2:1, Naklo : Trboje 1:0, Lesce : Ločan 0:2. Lestvica: Polet 13, Visoko 10, Jesenice - Horvej 9, Ločan 9 itd. 2. MNLG 4. kolo: Podgorje - Podbrezje 5:3, Šenčur - Protect Gl : Efitnje 2:0, Kondor - Velesovo 1:3, Hrastje - Kranjska Gora 4:1. Lestvica: Šensčur - Protect G L 12, Velesovo 9, Hrastje 7, Bitnje 4. • B. V. PRVENSTVO ŽELEZNIKOV V MALEM NOGOMETU Selca, 22. septembra - Na igrišču v Selcih je bil v nedeljo, 13. septembra, odigran finalni turnir za Občinsko prvenstvo občine Železniki v malem nogometu. Občinski prvaki za leto 1998 šo postali "BELI VRAGI", za njimi pa so se uvrstile naslednje ekipe: "Valentino" Carioce, Leteči angeli, Dražgoše" in tako dalje. ♦ Z.S. SMUČARSKI SKOKI NASLOV PETERKI Velenje, 22. septembra - V Velenju je potekalo v organizaciji SK Velenja poletno državno prvenstvo v skokih za člane in mladince do 18 let in državno prvenstvo v klasični kombinaciji. Oba dneva je nastopilo po 70 tekmovalcev, ki so se pomerili na K 80 metrov. Oba dneva je veter krojil razplet tekmovanja. V soboto so morali po polovici tekmovalcev serijo razveljaviti zaradi predolgih skokov slabših tekmovalcev. Zaletno mesto so znižali za dve mesti, kar se je pokazalo pravilno. Premočno je postal prvak Primož Peterka (Triglav). Ostali skakalci so zaostali, ravno tako tudi reprezentantje. Na mladinskem državnem prvenstvu v nedeljo so drugo serijo odpovedali. V neregularnih pogojih pa je slavil Velenjčan Tahi Globačnik. Kranjčani pa so imeli med deseterico kar 5 tekmovalcev. Nordijski kombinatorci so se nato pomeril še na krosu okrog Velenjskega jezera, kjer je slavil Tržičan Roman Perko. Rezultati: člani: 1. Primož Peterka (Triglav) 230 T 80 in 81.5 M, 2. Damjan Fras 218.5 T 80 in 778,5 M, 3. Jure Radelj (oba Ilirija Feršped) 218 T 78 in 78 M, 4. Primož Zupan Urh (Triglav) 207,5 T 73,5 in 75 M, 5. Jaka Grosar (Triftt Tržč) 200,5 T, 76,5 in 73,5 M, 6. Primož Delavec (Triglav), 7. Robi Meglic, 8, Matija Stegnar, 10. Matej Hribar (vsi Trifix Tržič). Mladinci 18 let: 1. Tahi Globačnik (Velenje), 2. Bine Norčič, 3. Miha Rihtar, 6. Uroš Peterka in Primož Zupan Urh, 10. Anže Brankovič (vsi Triglav). NK člani: 1. Roman Perko (Trifix Tržč), 2. Igor Cuznar (Triglav), 3. David Adamič (Velenje). Člani do 20 let: 1. David Adamič (Velenje), 2. Jure Kosmač (Alpina Žiri), 3. Andrej Jezeršek (Triglav Kranj). • J. Bešter GREGA SKOK PRVAK Gorenja Sava, 19. septembra - SSK Servis Debevc iz Mengša je v skakalnem centru na Gorenji Savi organiziral gorenjsko prvenstvo dečkov do 8 let. Največ uspeha so imeli mladi tekmovalci prireditelja z Gregom Skokom, ki je postal gorenjski prvak, občinski in s sotekmovalcema tudi ekipni zmagovalec. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bilo podjetje "ASSID" tapetništvo Cerknica, d.o.o. Rezultati: 1. Grega Skok (Servis Debevc Mengeš), 2. Žiga Tomazin (Trifix Tržič), 3. Rok Justin (Stol Žirovnica). Občinsko prvenstvo: 1. Grega Skok, 2. Vid Ojstršek, 3. Žiga Petrič. • J. Bešter PONOVNO SPAR0VEC Glenca, 20. septembra - SSK Stol iz Žirovnice je pod pokroviteljstvom "Cedevite" Pliva Ljubljana organiziralo gorenjsko prvenstvo za dečke do 12 let. Tekmovanja seje udeležilo 54 skakalcev iz šestih gorenjskih klubov, pomerili so se na skakalnici K 32 M. Gorenjski prvak je postal Matevž Šparovec iz kranjskega Triglava. Rezultati: 1. Matevž Šparovec (Triglav), 2. Nejc Frank (Stol Žirovncia), 3. Žiga Pelko (Triglav). • J. Bešter ROKOMET DERBI NOVINCEV DOBILE RADEČE Škofja Loka - Ena najbolj zanimivih tekem drugega kroga DP za rokometaše je bila v Škofji Loki, kjer sta se pomerila novinca: Termo in Radeče. Na žalost polne dvorane Poden, so ga dobili gostje. Uvodne minute derbija novincev so izkazale nervozo na obeh straneh, saj so gledalci videli prvi zadetek šele v šesti minuti (zadeli so Ločani). Potem so pobudo prevzeli Radečani, ki so ves prvi polčas vodili z golom ali dvema prednosti, Ločani pa so jih še uspešno lovili. Kljub vsemu so na polovici tekme zaostajali za dva gola (10:12). Veliko več pa je obetal odličen začetek drugega dela. Termovci so zadeli trikrat zapored in spet povedli. Kazalo je na preobrat, do katerega pa ni prišlo. Spet so se pojavljale napake iz prvega dela in gostje so v 45. minuti že vodili s štirimi goli prednosti. Koje njihova prednost v 50. minuti narasla na šest golov, je bilo upanje na prvo zmago konec. Varovanci trenerja Petra Karpova niso razočarali s pristopom k igri, tekmo pa so izgubili zaradi slabše igre v obrambi in predvsem slabše igre z dvema ali enim igralcem več (dobili so 6 golov, dva z dvema igralcema več). Ni pa nobenega vzroka za preplah, saj so dokazali, da so dobro pripravljeni, imajo pa tudi igro, le nekateri igralci (Jakac) niso imeli svojega dne. In kaj seje dogajalo na ostalih igriščih? Celjani so spet visoki zmagali. Pravo, nepričakovano, katastrofo so doživeli Izolani doma. Načrtovane točke so ostale tudi v Ljubljani (Slovan), Velenju in Slovenj Gradcu. Po dveh krogih kaže najslabše: Krškemu, Izoli in Termu. Omenjeni trojici lahko prištejemo še Andor, Radeče in Slovan. Našteta šesterica naj bi odločala o obstanku v ligi. Vendar pustimo času čas. Bolj pridni pa so bili drugo B ligaši, ki so minuli teden odigrali dva kroga. V ligi ni nič novega, saj tako kot lani najbolje igrajo Žabničani in Jezerjani. Sledijo jim novinci (kadeti) iz Tržiča. Koliko so sposobni, pa bo pokazalo nadaljevanje. Do sedaj niso razočarali. S prvenstvom so začeli tudi kadeti. Rezultati: 1. liga - moški - 2. krog: Termo Radeče 24- 29; Slovan - Krško 26- 21; Izola - Trebnje 22-36; Gorenje - AFP Dobova 29-23; Prevent - Andor Jadran 28-24; Celje P. Laško - Prule 67 33-18. 2. B. liga - moški: 2. krog: Tržič - Duplje 34-19; Kras - Hrvatin 27- 24; DOM Žabnica - Jezersko 20-24; 3, krog: Jezersko -Hrvatini 24-13; Duplje DOM Žabnica 18-21; Kras-Tržič 21-25; Kadeti - L krog-Center 1: Duplje - Gradbinec Preddvor 12-34; Termo B-Radovljica 14-18; Termo A- Alples Železniki 26-7. Začelo se je tudi pokalno tekmovanje za moške. Gorenjci imamo v pokalu le dve ekipi. Termo, ki bo zaigral kasneje in CHIO Besnico, ki je v predkolu izločila kočevsko Grčo. Prvo tekmo so "krompirčki" i/.gubili (24-22) doma pa zmagali s 2.7-24. Igrali so zelo slabo. Opravičilo (igralcem) je odsotnost petih igralcev prve ekipe, razočarali so predvsem s pristopom k igri, saj so igrali kot rekreativci. • Martin Dolanc GORENJCA STA ZGUBILA Loko Kavo je v Škofji Loki premagala ekipa Savinjski Hopsi s 66 : 64, Krka pa je v Novem mestu premagala Triglav z 81 : 59. Kranj, 22. septembra - Kot poroča Dare Rupar, je občinstvo, ki je napolnilo dvorano Poden, z aplavzom kljub porazu nagradilo domače košarkarje. Ločani so imeli sredi igre že 16 točk prednosti. V drugem polčasu je bilo vse postavljeno na glavo. Tik pred koncem je bil izid še izenačen na 64 : 64. Domači so zgrešili, gostje pa zadeli in zmaga je bila njihova. Koše za Loka Kavo so dosegli Ivanovič 23, Ceranja 15, Hartman 5, Mitič 4, Bošnjak 7, Kahvedžič 7 in Karničar 3. Kranjčani pa v Novem mestu niso imeli veliko priložnosti za zmago. Sprva so bili še enakovredni Krki, nato pa so popustili. Za kranjski triglav so koše dosegli Stavrov 9, Eržen 2, Krejič 2, Galič 7, Ručigaj 4, Prevodnik 13, S. Drobnjak 2, D. Drobnjak 11 in Troppan 9. V ligi vodi Pivovarna Laško z 8 točkami, z enakim številom točk, vendar s slabšo razliko v koših pa je druga Union Olimpija. Loka Kava je peta s 6 točkami, Triglav pa predzadnji s 4 točkami. V naslednjem krogu 26. septembra gostuje Loka Kava v Mariboru, Triglav pa bo igral doma z Lumarjem iz Maribora. • J.K. ATLETIKA MURN0VA REKORD, TRENER OB BRADO Kranj - V soboto in nedeljo je bilo v Kopru državno pio-, nirsko prvenstvo, na katerem je v obeh dneh sodelovalo tudi 35 mladih atletinj in atletov iz kranjskega Triglava. Izkupiček je bil odlličen - šest kolajn in še državni rekord, zaradi katerega si bo Dobrivoje Vučkovič, edini poklicni trener v klubu, moral obriti tudi brado. Tina Murn iz Škofje Loke se razvija v odlično tekačico. Že v kvalifikacijah teka na 60 metrov je za osem stotink sekunde izboljšala lastni pionirski državni rekord, v finalu, kjer je ugnala tudi tekmico Anjo HumJjan, je bila še tri stotinke hitrejša in dosegla rezultat 7,68, ki bo po mnenju trenerja Vučkoviča še dolgo veljal. "Vučko", kot kličejo trenerja, je obljubil, da si bo ob morebitnem Tininem rekordu obril brado, obljubo bo v četrtek ob treh popoldne tudi izpolnil. Poleg Murnove se je izkazal tudi Tomaž Satler, ki je vrgel disk 43,18 metra in presenetljivo zmagal Že na svoji prvi tekmi, bil pa je tudi peti v metu krogle (12,55). Srebrno kolajno sta osvojili Neža Hafner v teku na 600 metrov (1.41,33) in štafeta 4 x 100 metrov v postavi Sedej, Voršič, Kalan in Murn), z "bronom" pa sta okinčali Janja Čenčič v teku na 1000 metrov (3.09,26) in Špela Voršič v teku na 80 metrov z ovirami (12,52). Čenčičeva je bila se sedma v teku na 600 metrov, Voršjčeva pa peta v metu kopja. Tjaša Ovničck je bila četrta v skoku v višino in sedma v teku na 80 metrov z ovirami, Eva Sedej pa sedma v skoku v daljino in osma v metu kopja. Petra Strnad se je v teku na 1000 metrov uvrstila na sedmo mesto, štafeta pionirk 4 x 300 metrov (Likozar, Voršič, Jakšič in Ttišek) pa je bila četrta. MURN0VA HITRA TUDI NA STO METROV Trojica atletinj Triglava je v petek v Murski Soboti nastopila za državno reprezentanco na troboju pionirskih ekip Slovenije, avstrijske Koroške ter Furlanije - Julijske krajine. Tina Murn je zmagala v teku na 100 metrov z novim osebnim rekordom (12.22), Neža Hafner je bila druga v teku na 800 metrov (2.23,14). Špela Voršič četrta v teku na 80 metrov z ovirami (12,71), Tina in Špela pa sta tekli tudi za zmagovalno štafeto 4 x 100 metrov. • CZ. ODPRTA VRATA TOP-TENA Dovje, 22. septembra - Pred leti ustanovljeni Teniški klub TOP-TEN Mojstrana predvsem uspešno skrbi za vzgojo mladih teniških igralcev, ki v svojih kategorijah na slovenskih turnirjih že posegajo po vidnejših uvrstitvah. V soboto, 19. septembra, so člani kluba na teniških igriščih v kampu Voga pripravili Dan odprtih vrat z bogatim tekmovalnim in družabnim programom. Poleg lastne promocije za nove člane so se s programom vključili tudi v mesec rekreacije, ki poteka po Sloveniji. V tekmovalnem delu so pripravili turnir za igralce osnovnih šol iz Kranjske Gore, Jesenic in Radovljice. V posameznih starostnih kategorijah so bili zmagovalci: Matic Legat, Alja Zec, Grega Teraž, Maša Zec (vsi OŠ Mojstrana) in Grega Žemlja (OŠ Tone Čufar Jesenice). Mladi udeleženci so tudi risali risbe na temo o športu in po oceni komisije sta bila najboljša Kaja Debevec in Mark Mišić (OŠ Tone Čufar Jesenice). • J. Rabič POKAL RADIA TRIGLAV ANŽETU MAJCNU Jesenice, 22. septembra - Na igriščih Podmežaklo so član) Teniškega kluba Jesenice v soboto, 19. septembra, organiziral' turnir za pokal Radia Triglav Jesenice. Zbralo se je kar lep0 število kvalitetnih gorenjskih teniških igralcev. Poleg članov pa so nastopili še veterani in članice. V absolutni kategoriji članov je pokal osvojil Anže Majcen * Pristave pri Tržiču, ki je v finalu zanesljivo premagal Rok'1 Ferjana z Bleda. Pri veteranih je bil zmagovalec Riko Hladni*« pri članicah pa Marjana Trontelj (oba Jesenice). Rezultati - člani: 1. Anže Majcen (Pristava), 2. Rok Ferjan Bled), 3. Matej Poljanšek (Jesenice), 4. Sašo Vogelnik (Radovljica); članice: 1. Marjana Trontelj (Jesenice), 2. Darink'1 Žemva (Žirovnica), 3. Sabina Dolenc (Vrhnika); veterani: *• Riko Hladnik (Jesenice), 2. Milan Šebjanič (Žirovncia), 3. J°ze Avsenik (Jesenice). • J. Rabič V V KRANJSKA GORA SREDIŠČE EVROPSKEGA PIKADA Kranjska Gora, 22. septembra - Poleg tekmovalnega uspeha gre za še eno uspešno promocijo Kranjske Gore v športnem in turističnem pogledu: to je zagotovo treba poudariti ob evropskem prvenstvu in tekmovanju za svetovni pokal v pikadu, ki so ga v soboto in nedeljo v hotelu Larix organizirali člani Društva združenja kompakt športov Slovenije. Pisana druščina iz 15 evropskih držav in ZDA je dokazovala svoje znanje pri metanju pikada v 60 Lovvenovih aparatov. Da smo tudi Slovenci mojstri v pikadu, ki si pri nas kot športna panoga šele pridobiva ta naziv, je pokazala 4-članska reprezentanca, ki je ekipno zasedla 3. mesto. Naslov evropskega prvaka je osvojila Avstrija pred Hrvaško. Pri članih je evropski naslov osvojil Avstrijec Anton Pein, najboljši slovenski predstavnik pa je bil Sergej Vodičar na 5. mestu. Pri članicah se je zmage veselila Čehinja Alena Kosinova, Slovenka Tanja Pahor pa je bila 6. V slovenskega prvaka v pikadu. Na letošnjem prvenstvu, ki je bilo prav tako v Kranjski Gori, je bil tretji in se ni uvrstil v reprezentanco. Poleg reprezentanc je v Kran- jski Gori nastopalo še 400 tekmovalcev na odprtem prvenstvu, ki so si udeležbo zagotovili na predhodnih rang turnirjih. In kako bo to prvenstvo še pomembo za promocijo Kranjske Gore, pove tudi podatek, da so prvenstvo snemali za Kurosport, ki bo pripravil posebne oddaje z nastopom finalistov. • J. Rabič Teniško srečanje upokojencev - V počastitev 50-letnice Društvu upokojencev Tržič je bil na teniških igriščih v Krizah dvoboj teniških moštev društev upokojencev Kranj in Tržič. V prijetnem in prijateljskem vzdušju se je dvoboj končal neodločeno 7 : 7. Zadovoljstvo zaradi uspešnega srečanja je razlog, da se bodo kranjski in tržiški upokojenci še dobivali na teniških igriščih. • Z.S. GORSKI TEK NOV REKORD LADA URHA Železniki, 22. septembra - Atletsko društvo iz Železnikov je organiziralo tretji tek na Ratitovec. Start teka je bil na Rotku nad Sorico. Dolžina proge je bila 8,5 km z višinsko razliko 700 'n. Prvi del proge je potekal po makadamski cesti skozi najvišje ležeče vasi v Sloveniji Zg. Danje, Zabrdo in Torko, od tod pa se je strmo vzpela po planinski poti do Krekove koče na vrhu 1667 m visokega Ratitovca. Žal je tekmovalce in organizatorje ta dan pričakalo zelo slabo deževno vreme, v zgornjem delu pa je pihal Precej močan in hladen veter. Vendar pa, kot-pravijo tudi tekmovalci sami, pravih športnikov to ne moti. "Kljub slabim razmeram je v dveh ženskih in treh moških kategorijah nastopilo 40 tekmovalcev od tega 6 žensk in dva dečka. Zmagovalec Posamezne kategorije je prejel pokal, prvi trije pa medalje. Prve tri ženske in moški v absolutni konkurenci so prejeli denarne nagrade. Denarno nagrado je prejel tudi Lado Urh za rekord Proge, saj je svoj stari rekord popravil za 6 sekund in sedaj znaša 41 minut in 40 sekund. Vsak tekmovalec je za svoj trud prejel spominsko majico in krof in je bil udeležen pri srečelovu, kjer so zadele vse srečke. Rezultati: veteranke: 1. Olga Grm, 2. Andreja Sušnik, 3. Zdenka Gaber; članice: 1. Minka Logonder, 2. Valerija Mudri, 3. Petra Šink; veterani: 1. Danilo Pudgar, 2. Peter Brtoncelj, 3. Stane Gaber; člani II: 1. Lado Urh, 2. Ivan Urh, 3. Bojan Cvaj-nar; člani I: 1. Marjan Zupančič, 2. Boštjan More, 3. Igor Cuz-nar. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so nam pri prireditvi kakorkoli pomagali in vsem sponzorjem za svoje prispevke. Tekmovalke in tekmovalce pa vabim, da se tekmovanja udeležijo tudi prihodnje leto. • B. Čenčič EDO GREGORIČ DRUGI Cejje, 22. septembra - Na letošnjem že tradicionalnem 75 kilometrov dolgem maratonu iz Celja v Logarsko dolino je sodelovalo 220 tekačev iz Slovenije, Češke in Hrvaške. To je zelo zahteven tek, ki se ga je udeležil tudi Edo Gregorič iz Kranja. Tudi letos je tekel zelo dobro in s časom 5 ur, 46 minut in 8 sekund zasedel drugo mesto. Zmagal je Milan Zupane iz Mis-Hnje, ki je Gregoriča prehitel za okrog 14 minut. • J.K. KOLESARSTVO Meglic prvi do labina Labin - Anton Meglic (mladinci) je postal zmagovalec druge etape na tradicionalni mednarodni dirki Po Istri. Tokrat je Meglic nastopil v mladinski državni ekipi, ki ji je la dirka štela istočasno služila za priprave na bližajoče svetovno prvenstvo. , Zmago si je Meglic priboril z borbeno vožnjo, v kateri se •J® otresel vseli zasledovalcev in v solo vožnji nadaljeval do ^lia, kjer je imel prednost 51 sekund pred drugouvrščenim. S tem se je v skupni uvrstitvi plasiral na drugo mesto. Enak Vrstni red je ostal tudi po zadnji tretji etapi, ki se je končala v «°uli. Lep uspeh je dosegel tudi Rok Jerše, ki je zmagal sorske cilje. Marko Zepič (elite in do 23 let) je bil najuspešnejši Član Save na mednarodni dirki v Avstriji L L K Super Prestige. V konkurenci 200 m kolesarjev je Žepie zasedel I?, mesto • M. Kava.š SNOWBOAR D NEPREMAGLJIVA KRANJČANA Kranj, 22. septembra - Snovvboard'n skate klub Kranj je na kranjskem bazenu izpeljal pravo športno atrakcijo. Tekmovanje skokov v vodo s snovvboardom ROSS1GNOL AIR & VVATER KRANJ 98. Snovvboarderji so se spuščali po enajst metrov visoki skakalnici, ki jo je postavilo gradbeno podjetje Gradbinec iz Kranja. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci i/, vseh slovenskih klubov. Kljub močni konkurenci med moškimi je že drugo leto zapored zmagal Dare Vertovšek član SnS kluba Kranj s svojim znamenitim trikom svvitch rodeo flip 540, pred konkurentom Matejem Zimškom, ki je izvajal enak trik, vendar zaradi slabega pristanka v vodo pristal na drugem mestu. Med ženskami je slavila šestnajstletna gimnazijka Spela Lokar, ki je s svojo pogumnostjo in trikom imenovanim flip z grabom navduševala občinstvo in sodnike. Tekmovanje so popestrili tudi trije kolesarji, ki so izvajali vratolomne skoke. Zmagal je Tomaž Šlibar s svojim supermanom pred Robertom Grilcem in Primožem Pretnarjem. Kljub slabemu vremenu se je v popoldanskem času na tribunah zbralo veliko navijačev, ki so uživali ob gledanju zanimivih skokov. komaj mesec dni star klub je priredil /a popestritev zaprtja kranjskega letnega bazena spektakel, kakršnega v Kranju letos še ni bilo. Zahvaljujemo se: Mestni Občini Kranj, Gasilsko reševalni službi Kranj in gradbenemu podjetju Gradbinec Kranj. * Aleš Andolšek LOKOSTRELSTVO PLANINSTVO PLANINSKI DNEVI POLICISTOV Kranjska Gora, 18. septembra - Člani Regionalnega kluba Gorenjske so bili od petka do nedelje prireditelji letošnjih planinskih dnevov mednarodnega združenja policistov IPA. Tokrat so bili to že drugi dnevi z mednarodno udeležbo članov IPA iz Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Belgije in Slovenije. Čeprav je dež precej krojil program, je 90 udeležencev kljub temu zadovoljnih v nedeljo zapuščalo Kranjsko Goro, kjer je bil osrednji del srečanja. Od petka do nedelje so si ob odpadlih privlačnih turah v Julijske Alpe, udeleženci ogledali Informativno središče Triglavskega narodnega parka v Trenti, Vršič, Martuljške slapove, Planico in Tamar. V Kranjski Gori sta jih pozdravila župan Jože Kotnik in predsednik slovenske sekcije IPA Dušan Mohorko. O pripravah na skupno kandidaturo Treh dežel za olimpijske igre leta 2006 jih je seznanil Vojteh Budinek. Po besedah predsednika Regionalnega kluba IPA za Gorenjsko Vinka Otoviča je namen teh planinskih dnevov predvsem druženje policistov, spoznavanje gorskega sveta in tudi izmenjava mednarodnih izkušenj, ki se potem odražajo pri načrtovanju in usklajevanju policistov na delovnih mestih. Omenimo še, da so gorenjski člani IPE vsestransko aktivni. Med drugim so letos organizirali že mednarodni nogometni turnir na Bledu, koncert orkestra Slovenske policije na Jesenicah in obisk Kekčeve dežele v Kranjski Gori, v zimski sezoni pa načrtujejo srečanje smučarskih tekačev v Kranjski Gori oziroma Tamarju. • J. Rabič ŠPORTNO DRUŠTVO KRANJ ZAČENJA Z VADBO Vadim /a otroke bo potekala v telovadnicah: OŠ Matija Čop: CICIBANI od 4 do 6 let ponedeljek od 18. do 19. ure, CICIBANI S STARŠI petek od 17. do IX. ure, DEKLICE gimnastika torek, četrtek od 19. do 20.30 ure, ŠPORTNA R1TM. GIMNASTIKA sreda od 18. do 19. ure. OŠ Jakob Aljaž: ŠPORTNA R1TM. GIMNASTIKA ponedeljek od 19. do 20.30. petek od 19. do 22. ure OŠ Helene Puhar: CICIBANI od 4 do 6 let ponedeljek od 16. do 17. ure Rekreacija /a odrasle pa v sledečih telovadnicah: OŠ Jakob Aljaž: ŽENSKE ponedeljek STV od 20.30 do 22. ure, torek odbojka od 20.30 do 22. ure, četrtek aerobika od 20.30 do 22. ure OS Helena Puhar: ŽENSKE STV četrtek od 19.30 do 21. ure, MOŠKI košarka torek od 19.30 do 21. ure OŠ Simon Jenko (Komenskega) nogomet torek in četrtek od 20. do 22. ure Vpisovanje k vadbi in rekreaciji bo pri prvih urah vadbe v telovadnicah do zapolnitve kapacitet. Ob vpisu je potrebno plačati vpisnino, plačljivo tudi s tremi čeki Z zamikom po en mesec. VPISNINA S ČLANARINO ZA SEZONO 1998/99 JE: ODRASLI (dvakrat tedensko) 15.000.- (študentje, upokojenci) 10.000,-; (enkrat tedensko) 10.000.- (študentje, upokojenci) 6.600,-; OTROCI (eno uro tedensko) 9.000.-, (dvakrat tedensko) 12.000.-. INDIANA ODLIČNA V AVSTRIJI Na finalu alpskega pokala v Avstriji je bila še zadnja možnost, da svoje odlične uvrstitve iz ostalih tekmovanj po Evropi izgublijo ali pa še kaj pridobijo. Na koncu so sešteli rezultate iz vseh mednarodnih tekem in razglasili najboljše 3 strelce Evrope. Strelci LK INDIANA Logarska dolina pa so na finalni tekmi v Avstriji samo še pridobili, čeprav je bilo vreme deženo in tekmovalci niso imeli po petih urah streljanja v dežju in mrazu niti centimetra suhe obleke na sebi. Sedaj, ko je mednarodnih 3-D tekmovanj konec, objavljamo mesta, ki so jih dosegli po skupnem seštevku točk iz vseh tekem, ki so bile v šestih državah Evrope. Razred lok compound CU: 1. Karli Gradišnik (LK Indiana Slovenija), 2. Jozsef Pocsai (Madžarska), 3. Kari Lampes-berger (Avstrija). Razred samostrel compound: 1. Stane Saksida (LK Indiana Slovenija), 2. Sandi Huič (LK Indiana Slovenija), 3. Bohumil Perutka (Češka). Razred samostrel klasik: 1. Janko Pinter (LK Inidana Slovenija), 2. Gorazd Grosek (LK Indiana Slovenija), 3. Tomaž Praprotnik (LK Indiana Slovenija). Tudi v ženski članski konkurenci smo dobili medaljo. Razred samostrel compound: 1. Tatjana Huič (LK Indiana Slovenija). To so samo uvrstitve med prve tri najboljše 3-D strelce Evrope, rned prvih deset pa imamo še nekaj uvrstitev ostalih članov ^MERKUR IVI - Šport Gregorčičeva u. 8, Kranj telefon: 064 267 448 ZA VARNEJŠE JESENSKO KOLESARJENJE univerzalna halogenska svetilka 1.390 SIT CAT EYE, HL330 1.590 utripajoča baterijska svetilka SIT PIONEER, CAT EYE 3.990 kolesarska čelada SIT PRO RIDER, GLIDRING 699 spiralasta ključavnica SIT LUMA, na ključ čela« GIRO, CRATONI kolesarski čevlji za MTĐ SHIMANO, NIKE vsi izdelki ADIDAS športni copati, oblačila, torbe ^1 ... od 18.9. do prodaje zalog. [Zimska športna konfekcija - po ugodnih cenah fl BUNDE, SMUČARSKE HLAČE IN SMUČARSKI KOMBINEZONI RAISKI, MOŠKA IN I _Ženska kolekcija 97/98._A Posebna ponudba velja oo 18. septembra do 3. oktobra za izbrane izdelke v zalogi Obiščite nas: med tednom od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 8.00 do 13.00. MNENJA, USODE Mejna področja demokracije Branko Grims _zunanji sodelavec Irski nadškof g. Haweis se je nekoč udeležil pogovora o zahtevnosti različnih poklicev. Prisoten je bil tudi neki angleški politik, znan po svoji domišljavosti. Ko je tekel pogovor o tem, v katerem starostnem obdobju se ljudje dokončno odločijo za svoj poklic, je vzkliknil: "Sam sem le od nekdaj čutil, da bom postal minister, ali pa ničla!" Nadškof ga je najprej debelo pogledal, potem pa mu je z blagim nasmeškom pritrdil: "Da, in zahvaljujoč vaši izjemni osebnosti, vam je uspelo postati oboje hkrati..." Razprava v Državnem zboru o odgovornosti ministra Gabra za korupcijo znotraj ministrstva za šolstvo je potekala kot raziskovanje mejnega področja demokracije. V zbirko političnih neumnosti slovenske tranzicije so minister Gaber in nekateri poslanci LDS prispevali trditev, po kateri naj "ne bi bilo mogoče dovoliti poslancem vpogleda v zapisnike inšpekcije, ker so v zapisnikih podatki zaupne narave". Nerodna reč za avtorje te domislice je v tem, da je inšpekcija sestavni del ministrstva in torej sestavni del izvršilne oblasti. Po Ustavi je izvršilna oblast pod nadzorom zakonodajne oblasti, po domače -parlamenta. V državah, ki se upravičeno imenujejo demokratične, ne bo nikomur pri zdravi pameti prišlo na misel, da bi parlamentu ne omogočil vpogleda v uradni dokument izvršilne veje oblasti. Če so v dokumentu podatki zaupne narave, se ob obravnavi takega dokumenta sejo zapre za javnost. Minister si je kasneje (po nekaj izjemnih demagoških akrobacijah) sicer premislil in dokument bo dan na vpogled poslanskim skupinam, toda z zamudo in - ne boste verjeli - pod nadzorom ljudi iz šolskega ministrstva. Slovenija tako tudi uradno postaja narobe svet: namesto da bi bila izvršilna oblast pod nadzorom parlamenta, bo parlament delal pod nadzorom izvršilne oblasti. Za slovenske tranzicijske vladarje je še Orwell navaden vajenec brez domišljije. Žalostno je, da se je s takšnim slepomišenjem izvršilne oblasti in poniževanjem parlamenta strinjala tudi večina poslancev. In ni prvič, da je' poslanska večina sprejela odločitev v škodo parlamentu. Pred časom je parlament zahteval od predsednika države, da spregovori pred poslanci o neki zanj neprijetni zadevi. Večina poslancev je nato na hitro sprejela (z zdravo pametjo skregano) tolmačenje lastnega poslovnika, po katerem predsedniku države ni bilo treba odgovarjati na vprašanja poslancev državnega zbora, čeprav jim je po Ustavi odgovoren in ga poslanci v primeru, da pri opravljanju predsedniške funkcije hujše krši zakon, lahko celo ovadijo Ustavnemu sodišču. Primerjajte to stališče s sojenjem g. Clintonu v ameriškem parlamentu... Tolmačenje je bilo sprejeto s podporo poslovniške komisije, ki jo vodi g. Ribičič, nekoč član tistega Centralnega komiteja Zveze komunistov, ki ga je vodil g. Kučan. Predsednik je potem prišel, odpredaval svoje in odšel, poslanci pa so se obrisali pod nosom. Pogosto slišimo trditev, da so poslanci nesposobni. Toda v resnici zadeva ni tako enostavna. Takšna trditev nikakor ne more veljati za vse poslance, saj se poslanci SDS, SKD in tudi SLS s takšnim roko-hitrskim tolmačenjem zakona niso strinjali. Pa tudi preostali so točno vedeli, kaj počno. Že ves čas od osamosvojitve naprej se s takšnim početjem parlamentu namerno znižuje ugled. Tako v očeh ljudi preostaneta zgolj vlada in predsednik države kot nekakšna rešilna bilka. Odtod je samo še korak do predloga, da se spremeni ustava in se uvede predsedniški sistem. Na ta način bi - zaradi spremenjenih pristojnosti predsedniške funkcije -g. Kučan lahko še četrtič kandidiral za predsednika. Za spremembo Ustave je sicer potrebna dvotretjinska večina poslancev in brez pomoči SLS kontinuiteta za svojega predsednika ne bo mogla poskrbeti. Toda kaj pa, če poslanci SLS v dobri veri, da bo naslednji predsednik države g. Podobnik, podprejo spremembo Ustave, prepričani, da ustvarjajo predsedniški sistem zanj? G. Kučan lahko mirno znova izjavi, da ne bo več kandidiral, saj je prav to izrecno poudarjal leta 1992, kasneje pa dejal, "da bo kandidiral le, če bo Sloveniji grozila nevarnost fašizma". Toda na koncu ga je "narod prepričal". Slovenski volivci so pa res trpežno blago. Ni naključje, da predsednik države in ljudje okoli njega vse bolj poudarjajo, da je "vzrok politične krize v Sloveniji razbohotena strankokraci-ja" in se sklicujejo na dogodke iz mejnega področja demokracije, ki pa jih v resnici v parlamentu producirajo prav ljudje, ki so jim politično čisto blizu... V bistvu imajo prav, le "pozabili" so povedati, da je najvplivnejši predstavnik strankokracije g. Kučan, saj pooseblja tisto strankokracijo, ki se je oblikovala pet desetletij... Vsaka palica ima dva konca. PREJELI SMO Spoštovano uredništvo Gorenjskega glasa V Gorenjskem glasu dne 11. 9. 1998 sem postal pozoren na v posebnem okviru objavljeno izjavo Iva Jana, kako cerkev manipulira z verniki in naprej, kakor je verska resnica o Marijinem vnebovzetju slabša od najpreprostejše otroške pravljice. Ker se mi kot verniku taka izjava zdi žaljiva, vam pišem. Marija je za krščansko verujočega človeka božja mati. Kot taka je bila deležna posebnih milosti. Tudi veliko Slovencev se zateka k njej v molitvi po pomoč in bojži blagoslov. Za primer lahko pogledamo samo po nabito polnih cerkvah - Marijinih svetiščih na njen največji praznik - Marijino vnebovzetje. Če je za nekoga to manipulacija, slabša od otroških pravljic, naj bo to njegova osebna stvar. Neprimerno pa se mi zdi, da med zmanipulirance šteje vse slovenske vernike, med katere se štejem tudi sam. A.T., (naslov v uredništvu) Odprto pismo predsedniku SLS Marjanu Podobniku Spoštovani gospod predsednik SLS Marjan Podobnik Obžalujemo, da se niste Vi ali Vaš predstavnik udeležili sestanka združenja KS Republike Slovenije s predstavniki strank v Novem mestu 14. 9. 1998, na katerega ste bili povabljeni. Tako bi se lažje dogovorili, kako rešiti nastalo situacijo v zvezi z ustanovitvijo 18 novih občin. S tem, da se sestanka niste udeležili osebno ali poslali vsaj Vaš predstavnik, je bilo Združenje prikrajšano za Vaše stališče, ki ga sicer imate do ustanavljanj novih občin oziroma problema, s katerim se ukvarja Združenje. Vaša stranka vedno poudarja, kako pomemben je za prihodnost Slovenije razvoj podeželja. Znano je, da se razvoj podeželja ne more uresničevati po volji ljudi, če ti ljudje v lokalnih skupnostih nimajo možnosti de- mokratično odločati o razvoju lastnega kraja, ker nimajo potrebne motivacije. Krajevne skupnosti organizirane v Združenje KS Slovenije ne čutijo demokracije odnosov znotraj sedanjih občin, pač pa se soočajo s centralizirano močjo birokracije, slabo informiranostjo o načrtih in delu občin, mačehovskim odnosom do programov in potreb KS in nespoštovanjem volje ljudi. Zato le-te zaostajajo v svojem razvoju v nasprotju s tistimi, ki so že postale samostojne občine. To ne zagotavlja skladnega in celostnega razvoja podeželja, ki ga prav Vaša stranka vedno močno poudarja in je tudi temelj Evropske regionalne politike. Kako si Vi, gospod predsednik, in Vaša stranka, ki ste v vladi, ob takem odnosu, kot ga kažete do problema ustanovitve novih občin, predstavljate, da bo mogoče uresničiti program skladnega in celostnega razvoja v Sloveniji? Lokalna samouprava je eden od temeljev Evropske demokracije; zato je tudi Ustavno sodišče v svojem sklepu naložilo državnemu zboru, da omogoči uren-sičitev pravice do lokalne samouprave tudi tistim lokalnim skupnostim, ki si tega Želijo, pa jim državni zbor, vključno z Vašo stranko, ne daje možnosti. Združenje bo nadaljevalo s prizadevanjem, da vsem zainteresiranim KS omogoči uresničitev ustavne pravice do lokalne samouprave. Prepričani smo, da se nam bodo pri tem pridružile tudi vse druge zainteresirane KS. Organizirani v Združenje KS Slovenije pa bomo pomenili velik del volilne baze. Prepričani smo, da bi Vaša podpora našim prizadevanjem, bila v skladu z Vašim programom in v interesu članov Vaše stranke. Združenje KS Slovenije Spoštovani gospod minister, dr. Slavko Gaber! Ob začetku šolskega leta 1996/ 97, 14. nov. 1996 sem Vam poslala javno pismo z naslednjo vsebino: "Ob začetku letošnjega šolskega leta (op. 1996/97) je Ministrstvo za šolstvo in šport vsem učencem poslalo knjižico ŠOLSKA PRAVILA. V uvodu ste se obnili na "drago učenko, dragega učenca, spoštovane starše", niti z besedo pa niste omenili učitelja. To naj si razlaga vsakdo, kakor ve in zna. Si mar lahko predstavljate dobro šolo brez učitelja ali pa ga lahko nadomesti kdo drug? V uvodu oziroma pozdravu ste zapisali tudi naslednje besede: Kakšne so moje pravice, je redno in točno obiskovanje pouka res moja dolžnost, kaj pravila šole sploh so, smo v razredu pisali preveč kontrolnih nalog v enem tednu, so bile kontrolne naloge napovedane vnaprej, kaj je z opravičevanjem izostankov od pouka? Vaše besede sem razumela kot retorično vprašanje, ki ponuja natančne odgovore oziroma pravila, ki jih morajo vsi enako razumeti in se po njih ravnati, tako učenci kot starši (in učitel-ID- Sama sem 25 let učiteljica na predmetni stopnji pouka. Učencem posredujem znanje predmetnega področja, ki je hkrati vsako leto tudi zunanje preverjeno. Sem tudi razredničarka. Ob rednem delu opravim tudi vrsto drugih nalog in zadolžitev, predvsem pa svoje delo jemljem z vso odgovornostjo do sebe in učencev. Mislim, da sem dokaj razumevajoča in tolerantna razredničarka, zato se z učenci dobro razumem in se z njimi lahko marsikaj dogovorim. Pravila so zato, da jih spoštujemo, in to oboji: učenci in učitelji. Prav zato, ker je bilo doslej marsikaj dobrega, me je presenetila vsebina 30. člena v poglavju PRAVILNIKA O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH UČENCEV v osnovni šoli, kjer so med Kršitvami šolskih pravil ter oblikami vzgojnih ukrepov naštete kot lažje kršitve: m - zamujanje k uram pouka in drugim oblikam vzgojno-izo-braževalnega dela - občasni neopravičeni izostanki do 12 ur oziroma strnjeni neopravičeni izostanki do 18 ur, - odklanjanje sodelovanja pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni ali šolski skupnosti učencev - malomarno opravljanje na- log pri dogovorjenih oblikah dežurstva - neprimerno obnašanje do učencev in delavcev šole - izzivanje, naslavljanje z neprimernimi izrazi, grožnje, sodelovanje v pretepu, ipd - kajenje v šolskih prostorih ali zunanjih površinah šole - poškodovanje in uničevanje izdelkov, opreme in stvari drugih učencev - malomarno ravnanje s šolsko lastnino skrivanje šolske lastnine - ponarejanje podpisov staršev - prodajanje stvari brez dovoljenja ravnatelja - uničevanje in vsebinsko spreminjanje obvestila razrednika in drugih organov šole. Nato so navedene še težje kršitve. Temu sledi predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve, izbira vzgojnega ukrepa, obvestilo o vzgojnem ukrepu, možnost ugovora staršev na izrečen vzgojni ukrep, odločitev komisije, ki je dokončna, in možnost izbrisa vzgojnega ukrepa. V PRAVILNIKU O PREVERJANJU IN OCENJEVAN-J U ZNANJA TER NAPREDOVANJU UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI je v 9. členu zapisano: VEDENJE (vedenja!) UČENCEV SE NE OCENJUJE. Spoštovani gospod minister, čemu potem sploh navajati kršitve šolskih pravil? Je vse samo zaradi lepšega, da jih spoštuje, kdor jih hoče, ostali se tako lahko požvižgajo nanje v znanem stilu: "Kaj nam pa morejo?" Kot učiteljica bi glede na ŠOLSKA PRAVILA odgovorila: "Skoraj nič jim ne moremo!" V podkrepitev naj naveden primer iz prakse. Novi kolega, ki uči vzgojni predmet, kjer ni številčnih ocen od 1 do 5, pač pa le zu, mu, u, je učenca, ki je motil pouk, najprej poskušal umiriti z lepo besedo, kar pa ni zaleglo, zato ga je zapisal v dnevnik. Učenec je to komentiral z besedami: "Kar zapišite me, kaj nam pa morete!" Kot učiteljica verjamem v poslanstvo učiteljskega poklica, spoštujem učenčevo osebnost, pohvalim, kar je vredno pohvale, vendar mislim, naj vsakdo nosi posledice za neustrezno vedenje, (nadaljevanje na 25. strani) 282 USODE ... kaj je to?! t Piše: Milena Miklavčič >>e nikoli doslej se o ljubezni nisem toliko pogovarjala kot ravno v zadnjih šestih mesecih. Najprej me je "zagrabilo", da bi kaj več izvedela o ljubezenskih težavah prababic, in potem ko sem bila že enkrat "notri", sem z veseljem prisluhnila, kako so začenjale življenje v dvoje naše mame. Naneslo je tako, da se je /avno ljubezen kot neka rdeča nit vlekla tudi skozi moja zadnja sobotna srečanja. Pravzaprav sem vsakič o njej izvedela nekaj drugega. Kot bi imela ljubezen na tisoče obrazov. Res pa je, da so bolečine, ki jih prinaša to čustvo približno enake: tako danes kot pred desetletji. Spoznala sem, da se lahko prisilimo, da se smejemo, da smo prijazni, da gremo magari po kostanj v žerjavico, toda zlepa se ne moremo prisiliti, da bi ljubili. Ko srce reče ne, pri tem tudi ostane. V nasprotnem primeru pa nam življenje prinese mnogo gorja. Ki ga tudi čas zlepa ne prežene in ne ozdravi. Včasih mi kdo poočita, da obiskujem samo take, ki niso nič posebnega. Toda potem, ko se ponavadi pozno zvečer vračam proti domu, razmišljam o ljudeh, ki sem jih že srečala. O njihovem pogumu in volji, ko so znali premagati svoje težave: kot brezimni in nepomembni... Med "dobrimi" nasveti so tudi tisti, ki pravijo, da bi se morali ljudje najprej pobrigati zase. Da bi se morali naučiti biti imuni za to bolečino in težave. Ko sem začela pisati Usode, sem se velikokrat (zaman) spraševala, zakaj živijo srečni na enem in nesrečni na drugem bregu. Danes se mi včasih zazdi, da vmes ni nobene prave poti... Ali pa je že tako usojeno in se ne da ničesar več spremeniti.... Če bi lako, potem bi naredila to, da bi imel vsak človek nekoga, ki bi ga imel rad. Mu prisluhnil, pomagal in kdaj pa kdaj potolažil Marsikaj bi bilo drugače. Tudi za Bredo, o kateri vam bom pripovedovala danes. Ob delu je končala srednjo ekonomsko šolo. To je zanjo zelo pomemben korak, saj se je morala takoj po osemletki zaposliti kot navadna delavka, ker ji drugega ni kazalo. Če bi dobila štipendijo, bi si verjetno kako drugače pomagala. Tako pa je bil dohodek, ki ga je prikazala davkarija o njihovi kmetiji le malo prevelik. In njene sanje o študiju so šle tako v franže. Starša sta bila veliko bolj zadovoljna, da je Breda ostala doma in poleg službe in šole še tu in tam poprijela za delo. Njene želje so jima bile nerazumljive (od treh otrok si je le Breda zaželela drugačno življenje). Le tisto delo je nekaj vredno, ki ga opraviš z rokami, je zmeraj govoril Bredin oče in ji tako dal vedeti, da so šolani ljudje v glavnem bedaki in lenuhi, ki jih morajo rediti delavci. "Zmeraj sem bila med najboljšimi učenci. Veliko sem brala, največkrat ponoči, ko me ni nihče kontroliral. Nikoli nisem razumela tistih sošolcev, ki so razlagali, da jih morajo starši priganjati k učenju. Pri nas je bilo ravno obratno," je med drugim povedala Breda. In tako je trikrat na teden preživela na avtobusu po dve uri in nato še na kolesu dobre pol ure. Ko je sedla v klop, se ji je zdelo, da je napočil počitek. "Ko mi je bilo že sedemnajst let, sem bila prepričana, da bom za zmeraj ostala "spredaj dila, zadaj ploh". Bila sem taka kot fant, brez kakšnih vidnejših ženskih znakov. Toda čez poletje sem se nenadoma poredila. Še sama sebi sem bila všeč, ko sem ugotovila, da niti ne Zgledam tako slabo. Nenadoma so me opazili tudi fantje. Po pravici povem, da mi je postalo že žal, ker sem imela tako malo prostega časa." Breda je položila roke na mizo in začela pokati s členki. Dva prstana sta mi padla v oči. Razložila mi je, da sije enega kupila za uspešno opravljeno šolo, drugega ji je podaril Marjan. Dolgo časa se že pripravlja, da bi ga snela in vrgla proč, toda zaenkrat tega še ne more narediti. Toda prej, preden sva se začeli pogovarjati o njem, mi je povedala še marsikaj drugega. O svoji slabokrvnosti (bila je nekaj časa celo v bolnišnici, ker je ob menstruaciji pretirano krvavela), o tem, da bi rada študirala ekonomijo, o letošnjem dopustu s prijateljicami v Grčiji in o očetovi jezi, ko je izvedel za "tako nepotrebno in bogokletno" trošenje denarja. "Bila sem že v zadnjem letniku, ko sva se z Marjanom spoznala. Pri svojem bratu je vozil tovornjak in vsi so vedlel, da je pravi veseljak. Rad je pobiral dekleta, ki so stopala in zmeraj jih je vabil na pijačo. Kako sva se midva spoznala? J a bilo je res trapasto. Zaradi naglice sem pozabila ugasniti in ko sem se usedla v avto, obrnila ključ, je le malo zakašljalo in nič drugega. Takoj sem vedela, da sem ga polomila. Avtobus je že odpeljal, sošolkke so imele druga pota.. Marjan je s svojim tovornjakom stal na drugi strani, čez cesto, in kot sem mimogrede opazila, so nekaj nakladali. Še danes ne vem, zakaj je stopil k meni, in me vprašal, če mi lahko pomaga. Odprl je vrata in se sklonil k meni. Njegov obraz je bil tik zraven mojega. Pogledala sem ga, postalo mi je vroče in od tistega trenutka naprej sem bila pečena. Mogoče me še nihče ni pogledal na tak način, kaj jaz vem. Ne znam si razložiti. Zacopala sem se vanj, kot da bi bila malo zmešana..." Marjan ji je pomagal "vžgflti" avto, seveda pa ji je prej v šali "zagrozil", da jo bo njegova pomoč drago stala. "Ko bi tedaj slutila, kako prav je imel. Buljila sem vanj in bila sem vsa srečna, ko mi je predlagal, da se naslednji dan spet dobiva..." Breda ponoči ni zaspala niti sekunde. Prvič se je zaljubila in o Marjanu je sanjarila kot o princu iz pravljice. Med malico, ko so se dekleta zbrala ob kavi, jim je zaupala, da je spoznala "enega blazno dobrega tipa". Seveda so vse po vrsti napele ušesa in jo prosile, da jim ga opiše. Breda je to res storila. A, to je pa tisti, je vzkliknila ena. In potem takoj razložila, da je to "en bedak", ki se vlači po gostilnah, "nateguje folk" in ne pusti pri miru bab. Breda je bila na smrt užaljena. Samo nevoščljive so mi, si je govorila, ko je poslušala zanimivosti, ki so jih vedele povedati. Ni jim verjela. "Na žalost nisem imela s fanti nobenih izkušenj. Poznala sem le delo, šolo, učenje, za zabavo pa sem imela knjige... Bila sem "popoln trotelj".... (konec prihodnjič) PISMA, PODLISTEK (nadaljevanje s 24. strani) Ali pa bomo izenačili prizadevne, vestne in uspešne učence s tistimi, ki se ponašajo s tem, Kaj vse si upajo, pa jim nihče nič ne more?! Sem za človeku prijazno družbo in prijazno šolo, vendar mislim, da so pravila potrebna, in tudi sankcije za tiste, ki jih kršijo. Sicer bomo v osnovni šoli samo izobraževali, vzgajali pa ne. Bo to delo prevzela ulica? Upam, da ne. Kako je to videti, lahko vsak dan beremo v dnevnem časopisju. Šola je partnerski odnos, ki ga nobena pravila ne bi smela razdvojiti. Naj šola, učitelji in starši ostanejo ustvarjalen partner, ki bodo izobrazili in skupaj vzgojili izobraženega, vzgojnega in kulturnega mladostnika. Pri tem naj bo družbeno okolje pozitiven Zgled. Sicer se bojim, da bomo izobraževali samo tehnokrate, strokovnjake, ki obvladajo svoje področje, manjka pa jim človečnosti. Strokovne veščine bo kmalu zmogel računalnik. Upam pa, da bodo človeku še dolgo ostala čustva. Brez njih bi v šoli težko delali, čeprav smo včasih z njimi preobremenjeni, zlasti tedaj, ko analiziramo rezultate svojega dela, truda in uspeha. Če ne bi verjeli v to, kar delamo, potem bi bilo naše delo samo polovično, ker bi mladim dali samo znanje. To pa je, vsaj po mojem mnenju, premalo." Na to pismo, v katerem sem razmišljala o (NE)ocenjevanju vedenja, sem dobila veliko telefonskih in pisnih mnenj, v katerih nti "sogovorniki" enoglasno pritrjujejo. Pa dovolj o tem! V tem trenutku razmišljam o vsebinski prenovi osnovne šole. Od zaključka moje osnovne šole me loči skoraj petintrideset let, pa še danes lahko rečem, da je bila dobra in uspešna. Pa lahko jaz danes, ko sem sama učiteljica, Zatrdim, da je današnja šola takšna, kot sem jo doživljala sama? Najbrž težko. Celo o tem rfz™išljam, da napredek nazaduje ali celo o tem, da se na [Starih ali novih napakah) prav ničesar ne naučimo. Tudi učitelj, pa čeprav ga včasih prikazujemo kot človeka, ki zmore več, kot mu poklic in širša družba nalagata, je največkrat učitelj ženskega spola. Zato je toliko bolj pomembno, da se učiteljica v celoti posveti poklicnemu delu in vzgoji, ne pa da se ubada z drugimi problemi vedenjem učencev, ki ga ne ocenjujemo, Z.ato bi raje rekla: z nekulturnim obnašanjem do sošolcev, vrstnikov, učiteljev in delavcev šole. Mladim manjka osnovne olike in spoštovanja vrednot. Vsega ne ntore nadoknaditi šola, na katero tako radi pokažemo s prstom. Kljub vsemu mora učitelj zaupati vase, v uspeh svojega dela; zaupa mu družbeno okolje / država?), zato bi moral biti vključen v pripravo vseh šolskih novosti, ne pa da je postavljen pred dejstvo, da je v zadnji fazi sprejetih sprememb uresničevalec tega, kar so pripravili drugi. Novih vsebin, boljših metod in ciljev, ki smo jih zastavili, pa ne bomo dosegli in uveljavili brez ustreznega učitelja, ki je v največji meri oblikovalec otrokove ^osebnosti. Še zlasti pa velja to za osnovno šolo. Spet smo pred korenito reformo, s katero bi se radi, vsaj po mojem mnenju, do tal priklonili Evropi. Bomo res z našo "slovensko šolo" konkurirali tujim šolam in iz učenca in učitelja naredili "tekmovalnega konja"? Kaj se bo zgodilo, če brezobzirnega tekmovalnega tempa ne bomo zmogli ne učitelji in ne učenci?!" Mar ni v to usmerjeno tudi zunanje preverjanje znanja?! Prenova šole zahteva temeljit razmislek in argumentirano razpravo, brez vmešavanja strank in kakršnih koli ideologij. Ne smemo se prenagliti, da napak ne bodo plačevale nove generacije učencev in tudi ne učitelji, ki smo običajno le izvajalci sprejetega. V končni fazi se vsi, ki prenovo pripravljajo, lahko izgovorijo na nas učitelje. Prenova slovenske osnovne šole je preveč kompleksna zadeva, da bi jo položili v roke samo korikularnim komisijam. Študijske skupine posameznih predmetnih področij smo bile doslej pritegnjene z izpolnjevanjem vprašalnikov. Pa ja ne boste rekli, da smo z izpolnjevanjem vprašalnikov tvorno sodelovali pri prenovi učnih načrtov?! Imam slab občutek, da se bodo kompetentne komisije sklicevale na nas, učitelje, šele takrat, ko bomo "kurikularno reformirani" šoli očitali mnoge slabosti in pomanjkljivosti. Iskreno povedano, si zase in za učence, ki so mi zaupani, želim malo pedagoškega miru, v katerem bomo lahko oboji samozavestno in sproščeno delali, kot najbolje zmoremo in znamo, brez slabega občutka, da smo kaki aktualni temi posvetili preveč časa. Ko smo pri pouku slovenskega jezika v 8. razredu obravnavali Prešernovo Gloso, so učenci ugotovili, da še (vedno) drži bridko pesniko spoznanje: "SLEP JE, KDOR SE S PETJEM UKVARJA!" Mar današnja družba res ne ceni umetnostnega področja in hoče že otroke prikrajšati za univerzalni jezik, kot ga predstavljata likovna in glasbena vzgoja v šoli?! Vzgojni predmeti naj ostanejo v takem obsegu, kot je to s predmetnikom urejeno doslej, kajti likovna, glasbena, tehnična, športna vzgoja in gospo- dinjstvo učencem pomenijo predmet, pri katerih lahko pokažejo svoje sposobnosti, individualnost in ustvarjalnost ter bogatijo sebe in druge. Vedno bolj postajamo potrošniška družba, ki ceni edino to, kar se da meriti in tehtati ter ponuditi na trgu. Estetski predmeti, ki črpajo tudi iz naše kulturne dediščine, pomembno prispevajo k celoviti podobi izobraženega, kulturnega in vzgojnega človeka. Prav takšni celoviti osebnosti bi morali nameniti vso skrb in pozornost celotne družbe, ne le šolstva. Zato sem prepričana, da bi morali učence razbremeniti na drugačen način: pregledati učne načrte vseh predmetov in iz njih izločiti tiste vsebine, k predstavljajo "balast" današnje storilnost-no naravnane šole. Zame osebno zunanje preverjanje znanja, pomeni v prvi vrsti pritisk na avtonomijo učitelja, nato na učence in tudi na starše, ki svojim otrokom omogočajo "izbiro prihodnosti" glede na doseženo število točk. Ali so te točke prava podoba učenčevega znanja in sposobnosti? Osebno menim, da niso. Toda psi (učitelji-ce, starši...) lajajo, karavana (Ministrstvo in kurikularne komisije) gre dalje. Spoštovani gospod minister, zahvaljujem se Vam, če ste pismo prebrali in Vas lepo pozdravljam! Učiteljica Anica Por Srečanje gostinskih in turističnih delavcev Bled - Na Bledu je bilo v petek sedmo srečanje sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Po ogledu Bleda in okolice so se pogovarjali o letošnji problematiki turizma in gostinstva ter o ekonomsko socialnem položaju zaposlenih v tej panogi, nato pa so bili piknik, tekmovanja v veslanju in v odbojki ter zabavne igre, izbrali pa so tudi najlepšo udeleženko srečanja. Že v četrtek so se s predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pogovarjali o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. • CZ. UB&KA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in dobre plesalce ©064/415-000 Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,i^Radio GEOSS^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 GKZ BOHINJ Gozdarsko kmetijska zadruga, z.o.o. Srednja vas v Bohinju št. 73 4267 Srednja vas v Bohinju K sodelovanju vabimo OBRATOVODJO KLAVNICE IN MESNE PREDELAVE strokovnjaka s področja vodenja proizvodnje in komerciale Od Vas pričpakujemo - samostojno obvladovanje tehnologije iz mesne predelave - najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri (živilski tehnolog ali opravljen mojstrski izpit iz mesarske stroke) - večletne delovne izkušnje in podobnih delih Ponujamo Vam perspektivno in odgovorno delo. Rok prijave: 8 dn Ponudbe pošljite na gornji naslov, oziroma nas za informacije pokličite po telefonu - 064/723 400. Koprivnik - Gorjuše, 21. septembra - Z razstavo likovnih del, ki so nastala med slikarsko kolonijo od 6. do 10. septembra na Koprivniku in Gorjušah ter s kulturnim večerom z akademiki in predstavniki kulturnega in političnega življenja ter domačini, so v petek zvečer v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše začeli letošnje Vodnikove dneve. Po prazničnem petkovem večeru, ko sta domačine in goste nagovorila tudi akademika prof. dr. Jože Toporišič in prof. dr. Joža Mahnič, je bila v soboto dopoldne slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri je predsednik Janez Korošec podelil tudi priznanje najstarejši kulturni delavki v krajevni skupnosti. Poleg slavnostne seje pa je bil osrednji sobotni dogodek zaključek mednarodnega teka miru. V nedeljo pa so pripravili vaški semenj in dneve sklenili z gledališko predstavo Gledališča Jesenice na Gorjušah. • A. Ž Hotavlje, 21. septembra - Pripravljalni odbor za ureditev ceste na Slajko v krajevni skupnosti Hotavlje v občini Gorenja vas -Poljane je v nedeljo pripravil pri cerkvi svečanost ob aslfaltiranju prvih nekaj nad 400 metrov dolgih ceste na Slajko. Del denarja so prispevali krajani, del Turistično društvo, 60 odstotkov pa občina Gorenja vas - Poljane. Ureditve najbolj prometnega in tudi zahtevnega odseka od cerkve proti Slajki so bili še posebno veseli domačini ob cesti in Slajkar. Cesto so odprli najmlajši krajani, otvoritve pa so se udeležili tudi župan občine Jože Bogataj, predsednik občinskega sveta Karel Jezeršek, načelnik za komunalno infrastrukturo Ivo Petrovčič in domačini. • A. Z. Letence - Izkupiček treh šrang je bil osnova za vesel vaški piknik, na katerem se je zbrala skoraj cela vas, tako kot se ponavadi zbere, ko je treba šrango postaviti in zaračunati. Se pa v zadnjem času vse manjkrat dogaja, da bi si v današnjem življenjskem tempu vzeli čas tudi za druženje s sosedi, sovaščani, zato so takšne priložnosti zelo dobrodošle. Za res veselo nedeljsko razpoloženje, na katerem ni manjkalo dobrot, ki so jih spekle gospodinje in izvrstnega kruha iz krušne peči Plesove mame, je skrbel tudi izvrsten duo Bon bon, brez zavzetosti Staneta Šterna, pa ne bi bilo, kot je bilo. • Foto: A. M. 36 "Who is who"pod Blegošem? Poglejmo zdaj, kdo so bili po dr. Romanu Savniku okoli 1973, ob tisočletnici Škofje Loke, najpomenbnejši rojaki Poljanske doline. V krepkem tisku navaja 92 imen, razvršečnih po "kategorijah". Največ je, kot rečeno, likovnih ustvarjalcev, kar 31! Sledi 20 duhovnikov, 15 "svetnih profesorjev", 8 "nameščencev v najrazličnejših službah", 7 borcev, 5 pravnikov, 4 zdravniki in 2 gospodarstvenika. Od 31 likovnikov je kar 12 Šubicev in 6 Zajcev. Kot začetnika likovne dinastije Šubicev navaja Pavla Šubica (1772-1847) iz Hotovlje, očeta Štefana in starega očeta Janeza in Jurija. Sklene s Petrom Jovanovičem. Če bi pisal danes, bi jim nioral prišteti še Tomaža Kržišnika, Metoda Prlica, Majo Šubic in Pavla Sedeja. Vsaj te. Kot prvega med duhovniki imenuje Martina Naglica (1748-1795), učenega jezuita iz Žirov. Sledijo bolj ali manj znana imena, med njimi: Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski, pesnik iz Ledin, Luka Jeran, sloviti moralist in publicist iz Juvorij, Jožef Frančišek Buh iz Lučin, eden najvidnješih misijonarjev v Ameriki, brata Franc ln Aleš Ušeničnik iz Predmosta, slednji najvidnješi katoliški teolog v prvi polovici našega stoletja; njun poljanski rojak je Pavel Perko, kaplanoval v Zireh, ko je bila ločitev duhov na višku, tudi Pisatelj; profesorja na teološki fakulteti sta bila Ciril Potočnik iz Žirovskega Vrha in Maks Miklavčič iz Dolenjih Ravni ... Danes bi morali učenim bogoslovcem pridružiti njihova najmlajša kolega: dr. Bogdan Dolenc iz Četene Ravni je Profesor za osnovno in ekumensko teologijo, dr. Anton Mlinar iz Žirov pa za moralno teologijo. Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon znamenitega stenografa razprav v dunajskem in beograjskem parlamentu ter urednika izbranih del Janeza Ev. Kreka. Dr. Zdrav-ko Mlinar, sociolog iz Žirov, je bil, kolikor mi je znano, prvi Polja-nec, ki je postal redni član SAZU; potem ko so 1948 iz nje "črtali" dr. Aleša Ušeničnika. Danes bi k učenjakom gotovo prištel dr. Marijo Stanonik iz Žirov, neutrudno raziskovalko naše slovstvene in etnografske tradicije. Pa brata doktorja Lojzeta in Francija Demšarja iz Ledinice pri Žireh; prvi je docent na kemiji, drugi, ki je fizik, je trenutno državni sekretar na ministrstvu za znanost in tehnologijo. In ne nazadnje: preden je postal slovenski minister za okolje in prostor, je bil dr. Pavle Gantar profesor na Fakulteti za družbene vede ... Kdo So bili po Savniku "nameščenci v najrazličnejših službah"? Alojz Poljanšek iz Sela pri Poljane ob Poljanščici Tudi med "svetnimi profesorji" so nekatera zveneča imena. Janez Regen iz Lajš (Gorenja vas), denimo, "eden največjih biologov slovanskega juga", tisti, ki je proučeval "murnčke", "sluh in proizvodnjo glasov pri žuželkah". V letih pred in po osamosvojitvi je z novo duhovno prostostjo oživel spomin na Ivana Dolenca iz Sopotnice, Žireh je bil načrtovalec in graditelj železnic. Jaka Bogataj z Gabrške Gore je bil urednik Kmečkega glasa ... Podpisani bi v ta razdelek dodal Leopoldino Bogataj iz Kladij, našo urednico, pa Janeza Čadeža iz Gorenje vasi, generalnega direktorja RTV Slovenija. Med pravnike je Savnik ob dr. Ivanu Tavčarju uvrstil tudi Vladimirja Kavčiča, ki bi seveda bolj sodil med pisatelje. Ali pa ne, saj je bil še nedavno tudi slovenski minister za kulturo. To je bilo navsezadnje za Poljance zelo značilno: s svojim poklicem (kot pravnik, denimo) si služiš kruh, umetnik, pisatelj si pa "za čast". K zdravnikom, med katerimi je Savnik omenil dr. Vladimirja Žaklja iz Žirov, ki je bil vrhunski kirurg v praksi in v znanstvenem smislu, pri operacijski mizi, za pisalno mizo in za katedrom medicinske fakultete, bi moral dodati še njegovega rojaka dr. Rada Poljanska, vrhunskega ginekologa. Oba sta uvrščena tudi v Enciklopedijo Slovenije. Gospodarstvenika ima Savnik samo dva: Jerneja Kopača iz Žirov, ki je imel v Gorici in Ljubljani tovarno sveč ter Maksa Severja iz Dolenje Dobrave, ustanovitelja veletrgovine s semeni, ki so jo po vojni nacionalizirali, obstaja pa še danes: Semenarna Ljubljana. K njima bi morali danes uvrstiti naše najvidnejše direktorje v drugi polovici stoletja. Milan naglic iz Žirov je dolga leta vodil Ljubljanski Autocommerce, Marjan Dolenc je bil gospodarski minister v vladi Staneta Kavčiča, Izidor Rejc, Martin Kopač, Tomaž Košir (slednji je že v Enciklopediji Slovenije) so vodili Alpino, današnji Marmor Hotavlje si brez Braneta Selaka le težko predstavljamo ... • Miha Naglic AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MED GLEDALCI V TOREK, ROGISTOV ODMEV S STRMIN JOŠTA Stražišana Matevža Omana smo obiskali na Pševem, kjer preživlja prosti čas za vikende. Ob našem prihodu je ravno vadil na lovski rog, ki je odmeval v višave in na kranjsko ravan. "Vedno sem si želel igrati na nek rog, vendar ni bilo nikoli časa za to, da bi se vključil v nek ansambel. Pred šestimi leti sem se vključil v skupino Domžalskih rogis-tov. Rog ima žameten zvok in odmev, ki pa je odvisen od vremena in vetra. Kamor veter piha, tja ponese glas. Ko imam za prvega maja koncert na Pševem za so- sednje Javorčane, mi nazaj zaploskajo. Če jih zaslišim, potem vem, da so tudi oni slišali moje igranje... Rog igram za lastno dušo in veselje. Od majhnega sem se ukvarjal z glasbo, igral sem na violino, kitaro, trobento, to pa zato, ker nisem imel možnosti igrati klavir," je dejal Matevž Oman, ki je s kulturo povezan ljubiteljsko in poklicno. Tretjino poklicne poti je poučeval v šoli, drugo tretjino je bil zaposlen v Zvezi kulturnih organizacij občine Kranj, zadnji del delovne dobe pa preživlja v šolski knjižnici, kar mu je še posebno v veselje. V zrelih letih Matevž Oman je odložil lovski rog in se kljub njemu nenavadni uri - opoldne -podal na Jošta. je ugotovil, da hoče pustiti za seboj sledi, zato se je sistematično lotil zbiranja podatkov in pisanja. Štiri knjige je posvetil stražiškim temam od športa, gasilstva do krajevnih etnoloških zanimivosti, ki jih ohranja pred pozabo. Naše presenečenje pa smo povezali z njegovo najnovejšo knjigo Gremo na došta, ki ima krajevno dokumentarno in rekreacijsko zasnovo. Po knjižni tematiki smo se s kamero in mikrofonom, predvsem pa v športnem duhu z nogami in dobro voljo podali po poteh doštarjev na Jošta... • D.P., foto: D.P. TV KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Face za veselo družbo "T«» so face. Ta prave, da se dela veseli žur." Tako je minuli teden komentiral Shovv band klobuk eden od dobrih poznavalcev ansambla. Če jih boste pripeljali na Gorenjsko, verjemite, da boste ustregli marsikomu na Gorenjskem. No, prepričani smo, da se bomo s fanti zagotovo srečali na eni od prireditev na Gorenjskem. Do takrat pa jih boste še najbolj zagotovo morda lahko ujeli oziroma slišali na Radio Sora. Med tistimi, našimi prijatelji, ki jih dobro pozna je tudi Alberto Gregorič. Njega pa poznate, mar ne, saj ga na Gorenjskem skorajda ni kraja, kjer ne bi Alberto nastopil na dobrodelnem koncertu, prireditvi, večeru ali pa na veselici. Sicer pa, katera od glasbenih skupin ne pozna Alberta Gregoriča. In zdaj je končno tudi že čas, da vam predstavimo člane ansambla Shovv band klobuk. Pevec v ansamblu je Robert Ornik, harmonikar Jani Bran-celj, klaviature igra Robert Pukšič, bas in bas kitaro Matjaž Gašprlin, kitaro pa igra Tone Zrnec. GLASBENIKI MESECA - KUt»ON Moje vprašanje za ansambla Shovv band klobuk Ime in priimek.............................................................................................. Naslov.............................................................................Pošta.................. Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: ESMERALDA ZANIMA ME, če v moji astrološki karti vidite možnost, da uspem kot filmska igralka. Sem v zadnjem letniku srednje šole in moja največja želja je, da se vpišem na igralsko akademijo. Kakšne so možnosti za uspeh v Sloveniji in v svetu? Za odgovor najlepša hvala in še veliko uspeha pri vaši rubriki. ARION: Za igro ste resnično nadarjeni, kar kaže močno poudarjeno znamenje Leva v vaši karti. Ste sijoča oseba, obdarjena s številnimi sposobnostmi, ki so potrebni za ta pester poklic. Izmenjava mnenj in komunikativnost vam ne delata problemov, imate pa tudi izrazit čut za dramatičnost, kar je odlično za poklic igralke, še posebej za vloge v stilu "Esmeralda". Vaša Luna, ki je visoko na nebu dodatno potrjuje, da se bo vaša poklicna pot odvijala v tem smislu, da boste zaradi poklica znani ožji in širši okolici. To lahko pomeni tudi samo delo s strankami, lahko pa tudi slavo. Drznost in poguma vam ne manjka, čeprav vam samozavest večkrat niha, tega okolici za nobeno ceno ne pokažete. Vidite, tukaj imate ponoven dokaz svojih igralskih sposobnosti. Pri izobraževanju ne vidim večjih problemov, tudi na fakulteti ne. Dejstvo pa je, da morate izbrati smer, ki vas privlači in če je to igralska akademija, zakaj pa ne? Svetujem vam, da poslušate glas svojega srca in vpišete ta študij, zagotovo ga boste končali. Na poti do poklicnega uspeha vas čaka še veliko pasti in zagat, vendar koga od nas ne. Vaš večni optimizem in želja za napredkom vas bosta vedno vodila naprej in tudi navzgor. Tujina vam je naklonjena, obstaja celo velika možnost, da se poročite s tujcem, na kar kaže vaša Venera v 9. astrološki hiši. Ne spreminjajte se, ostanite takšni, kakršni ste, ne klonite pred ovirami, ki se vam bodo postavljale na pot in svoj cilj boste zagotovo dosegli. Optimizem vas bo večno reševal iz vsega zagonetnega. Pa lepo pozdravljeni! KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:.............................. Kraj rojstva:................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE a 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE ■ 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Trgovina Stop 300 tolarjev Shop, Ljubljana, Celje, Murska Sobota Vprašanje: Povejte, v katerem slovenskem kraju se je odprla njihova nova trgovina? Nagrada: deset izdelkov 2. DlBO POHIŠTVENI HOBI PROGRAM, d.o.o. - Glonarjeva 8, Ljubljana, 061/132-91-57 & 132-73-69 Vprašanje: Na kateri ulici v Ljubljani se nahaja Dibo - Pohištveni hobi program? Nagrada: kotna omarica Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 26. 9. 1998, na naslov NTK LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 6. 9. 1998: - Gostilna in Pizzerija Ni-Bi, Sinaj Gorica: Anka Kavčič, Žiri - Prodajalna Modiana, Ljubljana - Vič: Vinko Košmerl, Loški Potok Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,11 & 91,1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - šerif iz Oklahome - Večerni zahod -Jutranja Zarja u „ n # n ~w.. n D^oo-fjs Logatec • Tritalka 148 ■ tel.:0«1/741 «32 • f«x:06l/74l 612 TUDI DRUGJE JE LEPO - vsak četrtek ob 16.50... 88,9 in 95,0 MHz.. - vsak torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družina "Na kolesu lahko opazuješ naravo, čas postane kratek, kilometri pa se kar izgubljajo. Kondicija se spotjo kar krepi. Po tednu dni* prevoženi deželi, postaneš še bolj pozitivno usmerjen, veš, da ni klanca, ki se bi postavil proti tebi." To so bile izrečene besede veselih popotnikov četrtkove oddaje 17. 9. 1998. Petčlanska ekipa Simon, Marko Demšar, Boštjan Šmid, Dominik Skumavc ter Mateja Lopuh so prekolesarili zanimive dežele (Kanado, Aljasko...) Nekaj vrstic ste o tem že lahko prebirali v julijski št. Gorenjskega glas, nas pa ste ujeli v oddajo. Ob polurnem klepetu, dobri volji, glasbi ste lahko prisluhnili delčku popotniških utrinkov. "Pa saj veste, da se vsega ne da povedati naenkrat." Če poznate tudi VI KAKŠNEGA ZANIMIVEGA POPOTNIKA - POPOTNICO PIŠITE NAM. Nagradno vprašanje: KOLIKŠNA JE BILA SKUPNA STAROST ČETRTKOVIH GOSTOV ODDAJE TUDI DRUGJE JE LEPO? Odgovore pošljite: Radio Tržič, Balos 4, Tržič za oddajo Tudi drugje je lepo. Pozdrav Janja Budič, Zdenko Meglic, Aleš 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz VJI L- studio 161 31 30 marketing 161 30 60 TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC .. bo nared tudi prvo septembrsko soboto. Kot rečeno, vas vabimo k poslušanju 26. t. m. ob pol treh, ko bomo na frekvencah 88,9 in 95 MHz pripravili najboljšo glasbo, ki si jo želite slišati. Sreča je bila tokrat na strani Nade in Dragice iz Tržiča, ker pa bo spet "na pohodu" čez nekaj dni, pazite, da vas ne obide. Pišite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 42980 Tržič. Pričakujemo vas Dušan, Tomaž in Mojca. Držimo fige za vsakogar izmed vas in vam pošiljamo srčne pozdrave iz Tržiča. Lestvica Tad dobr'h 10 Radia Tržič 1. Rok'n'band - Vedno bom le tebe ljubil (2) 2. Victorija - Zadnji poljub (4) 3. Dolores - Za teboj (5) 4. California - Ledena ptica (2) 5. Anja Rupel - Ljubi me in ne sprašuj (2) 6. MIRAN RUDAN - Naj vino tvoj poljub sladi (novost) 7. VESNICA - Jaz ti vedno odpustim (novost) 8. PELE - In zdaj vem (novost) 9. BOTRI - Bambina (novost) 10. BABILON - Zbeži stran (novost) KUPON TA DOBR'H i o Radia Tržič Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM Vilill/ RAD JO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 28. 9. 1998 Popevke: «, 1 LJUBIM TE-SEND1 2. PROTI SONCU - MAJDA KOSOVEL 3. KO SONCE ZAIDE - HELENA K0DRIČ k KIK0 Nz - viže: 1 • UMRLE SO SANJE - ans. MAVRIC"A 2- JESEN JE SPET PRIŠLA - ans. VIŠKI FANTJE 3- LJUBIM TE MOJ ROJSTNI KRAJ - ans. ROGLA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. BEL GALEB ZGONC MARJAN 2. SPOMINI - ans. SLAPOVI VASA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na valovih Radia Tržič, vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95,0 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje Mesnica Arvaj vam predstavja novo prodajalno na Bistrici pri Tržiču, Deteljica 36, tel.: 064/525-350. Nudijo vam: dnevno sveže meso slovenskega porekla, svinjski jezik v aspiku, pečeno šunko, pečene piščance, svinjski jezik v aspiku, pečeno šunko, pečene piščance, gotajsko salamo, mozaik s šampinjoni, jetrne cmoke, nadevana svinjska prsa, kranjska klobasa, hrenovke - zlato zrno, teletina v svinjskem aspiku, kmečke salame... Skratka: velika izbira mesnih in suhomesnatih izdelkov SQ. Dobitnik 25 priznanj na radgonskem sejmu!!! 1 zlato, 7 srebrnih in 17 bronastih odličij. Delovni čas: vsak dan od 8. do 12. ure, sobota pa do 8. do 12. ure. PRIZNANJA PRAVA SO ODLIKA - IN TUDI KVALITETA, KOT SE ŠIKA! Mesnica Arvaj - prodajalna na Deteljici 36, v Tržiču. Nagradno vprašanje pokrovitelja: Za kateri artikel so prejeli zlato priznanje? Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290, s pripisom - za Kolovrat domačih. Čaka lepa in okusna nagrada. Eno nagrado, podelili smo jo že v nedeljo, prejme Jožica iz Radovljice, nagrado sopokrovitelja Gorenjskega glasa, pa prejme soimenjak Marjan z Orehka pri Kranju. Mogoče ste naslednjič na vrsti prav vi, zato hitro pošljite kupon. Lep pozdrav in nasvidenje v prodajalni na Bistrici pri Tržiču, Deteljica 36. Voditelj oddaje: Marijan Murko KUPON Artikel: Moj naslov: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE^ Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: Robert Muhič, Lackova ul, 5, 2250 Ptuj; Jana Baželj, Toma Zupana 17, 4220 Naklo; Jožica Mohenski, Sadjarska 2, Skoke, 2204 Miklavž. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 37 1. NATALIJA VERBOTEN - Tvoja bom nevesta 2. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Naj bo rojstni dan al' god 3. ZASAVCI - Kje najdeš mir 4. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Nocoj se veselimo 5. LOJZE MRGOLE - Malkovška polka 96 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošli - do ponedeljka do 12.30 in do ietrtka do 12.30 vre! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. wm......m ZA VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 28. sept. ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-916, 12. oktobra ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 28. septembra ob 18.00 KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http:\\www.bb-kranj.si ROZMAN BUS NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@$pika unistar-si Madžarske toplice 17.10. - 20.10., Palmanova23.9., 21.10., Madžarska - Lenti 3.10., 24.10., 29.10., Trst 13.10., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Madžarska - četrtek in sobota v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: september vsak ponedeljek, sreda in petek, 6.800 SIT ( prevoz+vstopnina ) Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 Nakupi: Muenchen - vsak torek in petek, Palmanova, Portuguaro vsako sredo. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Omenili smo, da je v naši bazi podatkov že več kot 500 različnih učnih ponudb in povpraševanj. V Borzi znanja lahko poiščete ali ponudite najrazličnejša znanja, tako tista uporabna, kot so na primer znanja tujih jezikov, računalništva, knjigovodstva, gospodinjstva, kmetijstva in živilstva, kot tudi tista, ki jih imenujemo prostočasna, na primer znanja s področja glasbene, likovne ali plesne umetnosti, književnosti, pa tudi ročnih spretnosti, športa, iger in popotovanja. Podrobnejše informacije o znanjih, ki jih naši člani iščejo ali ponujajo, so vam na voljo na telefonski številki (061) 13 22 178 ali osebno v Delavski knjižici na Tivolski 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Veseli bomo vašega klica ali obiska. Vsem skupaj pa želim prijeten dan. AVTOBUSNI PREVOZI Nakupovanje: 26.9*. v Lenti, 30.9. v Trst - Palmanova. DRINO VEC Tel" 731"050' 041/744-160 Gledališko-glasbena šola IIARLEKIN HOKO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel: 411-510 TU U JEZIKI COPRA BAR TUDI JESENI DRSANJE NA BLEDU RAD NASTOPAŠ? Rad igraš, poješ in plešeš? Si star od 5 - 15 let? v KRANJU, ŠK. LOKI in RADOVLJICI inf. po tel.: 064/226-489 (od 17. do 19. ure) Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 - nakupovalni izlet Lenti - sobota, 26. 9. 1998 - nakup v Italiji - diskont Palmanova, Fernetiči v torek, 22. 9. - Muenchen - Oktoberfest 26.9 - Teharje - spominsko obeležje 4. 10. Zjutraj, zvečer, v izmenah, ob sobotah prof. Meta Koštantin, s.p., tel.: 064/621-998, Škofja Loka, Podlubnik 253 Vaš skrit kotiček na Partizanski 43/a v Kranju (za stadionom). Odprto: od ponedeljka do petka od 8. - 23. ure, sobota od 15. - 24., nedelja od 8. - 22. ure. ........... V Športni dvorani Bled jeseni vse sobote in nedelje od 20. do 21.30 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenje 300 SIT. GLASOV KAŽIPOT 3 Izleti Od Slovenj Gradca do Solčave Kranj - Planinska sekcija Alpetour Kranj pri PD organizira planinski [zlet od Slovenj Gradca do Solčave, *i bo v dneh od četrtka, 24., do Sobote, 26. septembra. Peljali se poste z rednim avtobusom iz Ljubljane, ki ima odhod ob 7.10. Oprema naj bo jesenskemu vremenu primer-na. priporočajo planinske čevlje in Pohodniške palice. Hrana in pijača naJ bosta v nahrbtniku. Prijave na naslov: Jožef Škorc, Golnik 44, tel.: 064/461 -889, zaradi rezervacije prenočišč. Ne pozabite knjižic Slovenske planinske poti. Izlet v Italijo Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj organizira enodnevni izlet v petek, 16. oktobra, v Italijo (Čedad - Udine - Cassaćco nakupovalni center). Hkrati obveščajo, da že sprejemajo prijave za marti-novanje, ki bo v soboto, 7. novembra, v Laškem. Prijave z vplačilom sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure. Pokličete jih lahko po tel.: 223-433. Planinski izlet na Monte Perablo Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na zanimiv planinski izlet na Monte Perablo, 2693 m visoki vrh v Italiji. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 26. septembra, ob 5. uri izpred hotela Creina. Potrebna je dobra planinska oprema, hoje je približno za 9 ur. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 225-184. Planinski izlet na Češko kočo Škofja Loka - Planinska sekcija pri DU Škofja Loka vabi vse ljubitelje hribov v četrtek, 24. septembra, na planinski izlet na Češko kočo. Zbirno mesto bo ob 6.45 uri pred knjižnico v Šolski ulici. Odhod pa ob 7. uri z osebnimi avtomobili do Jezerskega. Hoje je za 4 do 5 ur. Sreda, 23. 9., ob 20.00: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, abonma SREDA - PREDPREMIERA , Četrtek, 24. 9., ob 20.00: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, abonma ČETRTEK - PREDPREMIERA Petek, 25. 9., ob 17.00: OTVORITEV RAZSTAVE SCENSKIH OSNUTKOV AVGUSTA ČERNIGOJA Petek, 25. 9., ob 20.00: Ivan Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, PREMIERA Sobota, 26. 9., ob 20.00: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, abonma REPRIZA Torek, 29. 9., ob 20.00: KALIGULA, IZVEN IN KONTO (Predstava v okviru festivala Exodos) MALA SCENA MGL Torek, 29. 9., ob 21.30: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA, IZVEN IN KONTO u Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na Internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 od 20. ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210852. MGL Mestno Gledališče ljubljansko V primeru neugodnih vremenskih razmer ali slabe poti izlet odpade. Prijavite se lahko v Društvu upokojencev ali po tel.: 685-204 (Nežka). Na Slemenovo špico in na Vršič Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija organizira in vodi planinski izlet na Slemenovo špico (1909 m) in na Vršič. Odhod posebnega avtobusa bo 24. septembra 1998 ob 7. uri izpred Creine v Kranju. Skupne hoje bo za okrog 6 ur. Planinci morajo imeti dobro ubutev, toplo obleko, pohodne palice, hrano in pijačo v nahrbtniku in zaščito za primer slabega vremena. Prijave sprejemajo v društvu do zasedbe avtobusa. Prireditve Predstavitev zbirke Kamnik - V Knjižnici Kamnik bodo jutri, v sredo, ob 19. uri predstavili pesniško zbirko Andreja Rozmana Roze "Je že v redu mama". Sodeluje tudi skupina Ar-che. Pogovarjamo se Dovje - KUD Jaka Rabič vabi vse mlade in njihove starše na prireditev Pogovarjamo se, tokrat na temo Zdrav način življenja. Jutri, v sredo, 23. septembra, ob 11. uri dopoldne bo v Kulturnem domu na Dovjem gostja simpatična Darja Švajger, po poteh zdravega načina življenja pa vas bo popeljala ga. Slavica Potočnik s svojimi učenci. Vikendova regata popularnih Bled - Zaradi uspešne lanske prireditve so se Vikend magazin, RTV Slovenija ter Direkcija za turizem Bled odločili, da bodo letos ponovno organizirali Vikendovo regato puplarnih, ki se bo v Veliki Zaki začela v petek, 25. septembra, ob 15. uri. V veseli regati se bodo pomerila moštva oglaševalcev ter televizijskih, časopisnih in agencijskih hiš. Po končanem tekmovanju bosta slovesno podeljena tudi Vikendova gonga popularnosti in ustvarjalnosti televizijskim osebnostim, za katere so glasovali bralci Vikend magazina. Ciciban - dober dan Tržič - V nedeljo, 27. septembra, bo od 14. ure dalje pred vrtcem Deteljica v Bistrici pri Tržiču potekala prireditev Ciciban - dober dan. Sodelovala,, bosta Čukec in Rozi ter iluzionist Čanak. Starši in otroci bodo lahko sodelovali v različnih delavnicah, ki jih bodo pripravile vzgojiteljice in njihove pomočnice. Za mlade in malo manj mlade bo prva jesenska nedelja še posebej vesela in zabavna, če se jim bodo pridružili. Prireditev Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Bučka na Dolenjskem - V petek, 25. septembra, ob 11. uri bo v Kulturnem domu na Bučki prireditev Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Prireditev je organizirana v počastitev razvitja prapora Krajevne organizacije DIS - Bučka. Obed gostov in razodetje božjega Duha Ljubljana - Prakristjani v UNiver-zalnem življenju vabijo na obed gostov za vse iskalce Boga in razodetje božjega duha v soboto, 26. septembra, ob 17.30 uri v hotelu Ilirija v Ljubljani, Trg Prekomorskih brigad 4. Vstop je prost. 0. Olovni trg 6 4000 KRANJ VPIS ABONMAJA ZA SEZONO 1998/1999 NOVI ABONENTI lahko vpišete abonma od 17. do 22. septembra Predstave v abonmaju: 1. Terrence McNallv: Škrtanje 2. Fernando Arrabal: Arhitekt in asirski cesar 3. Svetlana Makarovič: Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci 4. Marjan Tomšič: Jezus Križani 5. Heiner Muller: Eksplozija spomina 3 in sicer vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne). Informacije o vpisu abonmaja lahko dobite vsak delavnik od 10. do 12. ure v upravi gledališča ali po telefonu 064/222 681. Zdravljenje bolezni srca in ožilja Kranj - Krajevna skupnost Vodovodni stolp vabi na zanimivo predavanje, primarija dr. Janeza Remškarja z naslovom Zdravljenje bolezni srca in ožilja. Predavanje bo v Osnovni šoli Simon Jenko jutri, v sredo, 23. septembra, ob 19. uri. Predavanja Obvestila a Vpisovanje v osloovnovo knjigo Kališče - Kljuka - Klub ljubiteljev Kališča vabi nove in obenem obvešča lanskoletne člane, da se s 26. septembrom začne vpisovanje v osloovnovo knjigo. Vabljene kljuke! Ponovno na plavanje Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da so z rednim plavanjem v zimskem bazenu v Kranju začeli v ponedeljek, 21. septembra, in bo plavanje za njihove upokojence tam potekalo vsak ponedeljek ob 10. uri. Razstave Besniški minerali in fosili Besnica - V petek, 25. septembra, bo v telovadnici OŠ Besnica svečana otvoritev razstave mineralov in fosilov besniške doline z okolico. Razstava, ki so jo pripravili OŠ Besnica, Naravoslovni krožek OŠ Lucijana Seljaka Stražišče in RD Rokovnjači iz Besnice, bo za občane odprta v soboto od 13. do 20. ure. Vabljeni. Razstava v Groharjevi galeriji Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja odpirajo danes, v torek, ob 20. uri razstavo slik Mire Narobe. Razstava v Prešernovi hiši Kranj - V Galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 24. septembra, ob 19. uri odprli retrospektivno razstavo akad. slikarja Alojza Zavolovška. Umetnikov opus bo predstavila višja kustosinja Milena Koren Božiček. Razstavo je posredovala Galerija KC Ivan Napotnik iz Velenja. Slovenske fotografinje Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v četrtek, 24. septembra, ob 18. uri odprli razstavo Slovenske fotografinje se predstavljajo '98. Razstavo so pripravili FD Jesenice, FZ Slovenije in Revija Jana. Na otvoritvi bo pel nonet Vasovalci iz Žirovnice. Fotografije o naravi Bled - Foto klub Triglavski narodni park v Hotelu Astoria odpira jutri, v sredo, ob 19. uri razstavo fotografij in predstavitev diapozitivov na temo Ujeti trenutki narave avtorja Draga Vogrinca. Na otvoritvi sodelujejo mladi harmonikarji Glasbene šole Radovljica. Prelepa Gorenjska Begunje - V Galeriji Avsenik bodo v petek, 25. septembra, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov Dolika. Svoja dela bo predstavilo 28 likovnikov. Na otvoritvi bo pel Vokalni nonet Vasovalci. Koncerti Festival cerkvene glasbe Cerklje - V petek, 25. septembra, in v soboto, 26. septembra, bo v Cerkljah potekal jubilejni 10. festival slovenske cerkvene glasbe. Posvečen je 160. letnici rojstva in 100. obletnici smrti skladatelja Andreja Vavkna in 120. letnici rojstva skladatelja Franceta Kimovca. Festival se v petek, ob 17. uri začenja s kolokvijem o Vavknu in Kimovcu, ob 20. uri pa bo v cerkvi slavnostni koncert. Naslednji dan bo koncert ob 11. uri v cerkvi, ob 14.30 v dvorani Kulturnega doma, zadnja dva koncerta pa spet v cerkvi in sicer ob 17. in ob 20. uri. Koncert v spomin na Jobsta Žiri - V soboto, 26. septembra, ob 19.30 bo v župinski cerkvi koncert v spomin na učitelja in skladatelja Antona Jobsta. Ob tej priložnosti je izšla CD plošča spos-netki njegovih del. Na koncertu bo Jobstove skladbe za orgle igrala Angela Tomanič, nastopil bo tudi Slovenski komorni zbor pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, na orgle jih bo spremljala Renata Bauer. IDSSTEREO RADIO SORA vsako soboto ŠPORTNA SOBOTA od 19. do 22. ure [lfMK KABELSKA TV -r+TltiP WH KAMNIK - DOMŽALE UUUUIVVr^LJ Maistrova 16, Kamnik 1 C^TV telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZAP0V0UNI POSTE! Pomoč duševnim v stiski Ljubljana - Slovensko društvo za vzajemno pomoč v duševni stiski Paradoks vabi danes, v torek, 22. septembra, ob 19. uri na predavanje klinične psihologinje dr. Patricie VVelsh o položaju uporabnikov psihiatrije v ZDA in njenih izkušnjah pri delu z uporabniki. Predavanje bo v angleščini, za prevod je poskrbljeno. Otrok z vedenjskimi težavami v osnovnošolskem obdobju Kranj - Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije - Gorenjska regija, vas vabijo na predavanje dr. Janeza Bečaja s temo: Otrok z vedenjskimi težavami v osnovnošolskem obdobju. Tema je zanimiva predvsem za socialne delavce, zaposlene na centrih za socialno delo in za vse druge socialne delavce, ki delajo z mladimi. Predavanje bo v sejni sobi številka 16 Mestne občine Kranj in sicer danes, v torek, 22. septembra ob 19. uri. 6. Mihaelov sejem v Mengšu Začele bodo godbe Tradicionalni Mihaelov sejem bodo napovedale v petek zvečer z revijo godbe. Mengeš, 21. septembra - Uradno se bo letošnji 6. Mihaelov sejem v Mengšu začel v soboto, 26. septembra, ob 9. uri na stalnem prostoru med banko, zdravstveno postajo in na delu Zoranine ulice z dvigom sejemske in zastave občine Mengeš. Občina je tudi glavni pokrovitelj letošnjega sejma, glavni medijski pokrovitelj pa je Gorenjski glas. Že na večer pred sobotnim odprtjem pa se bodo ob 19. uri srečale na reviji godbe Moravč, Domžal, Metlike in Mengša. Po njihovem nastopu pa bo za veselo razpoloženje igral narodnozabavni ansambel. Na letošnjem sejmu, kot smo že pisali, bodo prireditelji predstavili domačo obrt in z njo še posebej slamnikarstvo in kitarstvo, ki je nekdaj dajalo kruh številni družinam v Mengšu. V soboto bodo poleg številnih stojnic na prireditvenem prostoru popestrile prireditve za najmlajše, razstave, med katerimi bo še posebno zanimiva razstava malih živali, Športne prireditve in predstavitve mladih glasbenih skupin z Gorenjskega v popoldanskem delu. V nedeljo pa bo po maši ob K), uri in promenadnem koncertu godb osrednji dogodek povorka kmečkih voz. Začela se bo ob 15. uri popoldne, krenila pa bo po mengeških ulicah Cankarjeva, Liparjeva, Trdinov trg in po Grobeljski na sejemski prostor. Podelili bodo tudi priznanja najlepši in najbolj izvirni stojnici, sejem pa bodo sklenili z veselim srečanjem, ki bo ob narodnozabavni glasbi tudi v nedeljo trajalo tja proti polnoči. Podroben program in posebnosti in zanimivosti na letošnjem sejmu bomo v Gorenjskem glasu objavili v petek v posebni prilogi. V njej bo tudi kupon, da boste po obisku sejma v soboto ali nedeljo lahko tudi vi ocenili najlepšo stojnico. Če boste sodelovali v ocenjevanju in boste izžrebani, boste dobili nagrado. Kar nekaj jih bo. • A. Žalar TEDEN KERAMIKE OD 21. DO 26.9. POSEBNA PONUDBA: * PESTER ?7B0R * SVETOVANJE ARHITEKTA * PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI * BREZPLAČNA DOSWA NA DOM . Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-5l2 MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI CISTERNE za kurilno olje, nove, A test, dostava na dom in komplet montaža z gorilcem. ©061/641-232, 0609/649- 975 17595 Prodam električno MESOREZNICO 12 EL. ©891-848 19838 NOŽ za rezanje zelja, prodam. Širina 21 cm. ©451-056 zvečer 19842 Prodam STROJ za pletenje znamke Brother s programom na kartice in samodejno elektrohodko. 13832-913 19871 Pralni stroj Gorenje in zamrzovalno OMARO Gorenje, prodam. ©332-350 19884 STROJ za sekanje usnja, prodam. ©691-503 19887 Prodam KOSILNICO BCS bencin petrolej, šir. 127 cm ter gumi VOZ 3 t. ©731-009 19913 Prodamo PEČ na petrolej KERO SUN TRUBO, R 3000 ECO. ©041/724-101 19984 UGODNO PRODAM skoraj novo ter-moakumulacijsko PEČ 4,5 W. ©646- 009 19998 GARAŽE Na Planini, Primskovem ali Vodovodni stolp vzamem v najem ali kupim GARAŽO. ©327-025 po 16. uri ali dopoldan 451-010 19870 GLASBILA Prodam klavirsko 60 basno HARMONIKO, primerno za učenje. ©330-721 Sinkopa, d.o.o. TRGOVINA Z GLASBILI IN AUDIO OPREMO ŽIROVNICA 87 VAMAHA - PIANINI, FlA VTE KITARE ROIAND - KLAVIATURE HOHNER ■ HARMONIKE in drugi glasbeni inšmmienti Telefon: 064/805-010 Prodam SYNTHESIZER Gold Star s stojalom za 55.000 SIT. ©742-32319864 Prodam FRAJTONARICO Rutar, novo, ugodno. ©421-424, 0609/624-68519920 GR. MATERIAL Prodam suh smrekov OPAŽ, LADIJSKI POD in žagan les. Možnost dostave. ©641-207 19844 Prodam bukove PLOHE. ©646-318 Ugodno prodam SAMOTNO OPEKO za kuppersbusch. ©738-305 19885 Prodam zastekljeno okno z notranjo žaluzijo dim. 156 cm x 105 cm. ©471-783 ali 471-002 19893 Prodam konzoino gradbeno dvigalo in predpražno mrežo dol. 116, širina 76 cm. ©631-320 1989? Suh SMREKOV IN BOROV OPAŽ, LADIJSKI POD ter hrastov klasični PARKET. Ugodna cena in možnost dostave! ©641-103 19903 Prodam 25 kom ŠPIROVCEV dim. 0,12 x 014 x 6 m.-Q242-642 19916 Prodam nov strešnik BRAMAC 1350 kosov, 130 SIT/kos. ©471-005 19938 IZOBRAŽEVANJE Kupim LABORATORIJSKA HEMATOLOGIJA (Miha Zemva I. izdaje 68). ©451-005 19/34 Prodam več KNJIG za SŠ: matematika, slovenski jezik, geografijo in kemijo. ©682-142 19835 DIJAKI iti ŠTUDENTJE POZOR! Gorenjski glas vam v mesecu septembru nudi možnost brezplačnega oglaševanja za PRODAJO ali NAKUP ŠOLSKIH UČBENIKOV. Svoj oglas nam lahko sporočite po telefonu 064/223-444 ali ga napišete na dopisnico in pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 24, KRANJ. IZKORISTITE PRILOŽNOST! Prodam UČBENIKE in zbirke nalog za matematiko za gimnazijo. Redna števila, Geometrija v ravnini, Kompleksna števila, Elementarne funkcije, Vektorji, Kombinatorika, Kotne funkcije, Polinomi, Zaporedja. ©324-854 19843 NEMŠČINA - konverzacija z Nemcem, prevajanje, instrukcije, poslovni jezik. Kranj, 3 1 2-520 19851 Ugodno prodam za SŠ UČBENIKE in zbirke nalog za matematiko 1 -4 letnika, zgodovino 3,(Glas) Ekonomija, Gospo, poslovanje II. in III. ©331-858 Mojca SOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH, DEUTSCH, ITAllANO, FRANCAIS Kajuhova 11,4260 Bled, tel./fax:064/741 /80 Hi l/pliu/e 1/ teeofe: emgleikega, tt£t*tX/c£0a, đa&jati&kega,, fiuzneoikega in Apani,/c£gajezika Vsak dan od 9. do 16. ure. Inf. in prijave na: tel./fax:741-780 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tina, 411 -070 19899 Potrebujem dobrega inštruktorja matematike in angleščine za višjo stopnjo OŠ. ©242-811 19906 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA.d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, ©731-615i8709 Kupim dobro ohranjeno bivalno PRIKOLICO ADRIA 305 ali 330. Šenk, Potoče 20, Preddvor, 451-590, zvečer 19836 Kupim SNEŽNO ROLBO Muta, elipsa priključek. ©451-590 19837 Kupim SUHE DESKE 25 mm-30mm-50mm, dva kubika. ©411-587 19854 ODKUPUJEMO smrekovo in borovo hlodovino. ©641-412 19904 INETeL061/811-579 *Mob.«/610-015 Kupim staro, močno PRIKOLICO za osebni avto. ©403-697 19962 Kupim 1 tono SLAME v balah za govejo krmo. Kličite zvečer! ©614-533 19987 Kupim večjo količino SMREKOVIH LUBADARIC. ©646-509 19997 LOKALI ODDAMO v Kranju, 60 m2 v pritličju ali I nads. primerno za pisarno ali mirno dejavnost prav tako v mestu oddamo 42 m2 v prtiličju in 110 rr>2 v dveh etažah v nadstropju. K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566 fax221-785 17943 KRANJ - na Stari cesti oddamo 80 m2 mansarde obnovljene stanovanjske hiše, s posebnim vhodom. Obsega tri sobe z dvema balkonoma, sanitarijami in čajno kuhinjo. Primerna je mirna dejavnost. Najemnina: 75.000 SIT (800 DEM) in predplačilo. SVET NEPREMIČNINE 330 112. RADOVLJICA - v neposredni bližini centra prodamo kava bar in stanovanjsko hišo. Cena 33 mil SIT (350.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. ( - /A' V STRAZISCl prodam« manjši in večje poslovne prostore zemljišče primerno za avtopralnico ali gostinstvo - več manjših stanovanj od 900 - 1100 DEM/m2 g 0609/626-810,064/31 h Oddamo v bližini TRŽIČA poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje, v KRANJU živilsko trgovino. K3 KERN d.o.o.Q221-353, 222-566, fax221-785 17945 Prodamo GOSTILNO v bližini Lesc s teraso 100 m2, zgoraj je stanovanje, parcela je 1100 m2, cena 32,6 mio SIT (345.000 dem). K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 18499 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ oddamo več poslovnih prostorov za mirno dejavnost, KRANJ okolica 400 m2 skladiščnih ali proizvodnih površin, 565 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18727 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: KRANJ mestno jedro prodamo večjo meščansko vilo s parkirišči primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Stražišče na dobri lokaciji prodamo večjo poslovno stavbo na parceli cca 1200 m2 in nadomestno gradnjo na parceli cca 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18728 JESENICE - oddamo v najem posl. objekt, 540 m2, na frekventni lokaciji s kasnejšim odkupom po ugodni ceni. Primerno za veletrgovino ali obrt. AS-GARD ©863-312, GSM 041/673-048 19008 V industrijski coni TRATA v Škofji Loki prodamo (oddamo) 250 m2, 130 m2 ali 350 m2 posl. prostorov, primernih za pisarne, lažjo proizvodnjo ali razstavno prodajni salon v 1. nadstropju. Na voljo je tovorno dvigalo do 1500 kg. ©634-500 vsak delavnik 10-14. ure 19331 GORENJSKA kupimo manjši vikend za znanega naročnika, mirna lokacija. Plačilo v gotovini. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 19787 Za prodajo poldragih kamnov in mineralov najamem LOKAL od 15-30 m2 v strogem centru Kranja ali Ljubljane (tudi BTC). ©062/105-666, zvečer 19863 Najamemo 100 m2 SKLADIŠČA za mirno dejavnost. Pokličite © 558-223 in 557-258 19907 ŠKOFJA LOKA Puštal, prodamo poslovni objekt 683 m2 in 5332 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 19935 MOTORNA KOLESA AVTOMATIK 3 SL, nov, bel, prodam -zdravstveni razlogi. ©311-486 ali 311-245, zvečer 19971 OBLAČILA Prodam PREHODNE JAKNE U\PA-GAYO. ©326-267 19693 Prodam OBLEKO za judo, starost 10-12 let. ©740-021 19896 Prodam PLAŠČ št. 52 hanter velur za simbolično ceno. ©246-646 19910 OTR. OPREMA Prodam KOMBINIRA VOZIČEK Inglesi-na, s torbo, velika kolesa. ©311-757 19833 Ugodno prodam oblačila za otroka 0-2 let, sedež za kolo do 25 kg in čelado, bundico in hlače za 4-5 let. Vse je lepo ohranjeno. ©742-203 19882 Prodam pleteni košek in previjalno mizico, zelo ugodno. ©332-806 19886 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite: Zbilje 22, 061/611-078 18906 Prodam okovane GAJBICE in 100 I PLASTIČNE SODE. ©461-858 19032 Prodam GAJBICE za jabolka. ©731- 549 19624 Prodam SPREDENO OVČJO VOLNO in odeje iz ovčje volnje. ©563-841 19986 PRIDELKI Nudim PREŠANJE SADJA in prodajo MOŠTA! ©411-808_ibsbi Kupim JABOLKA na drevesu bobovec ali podobno za stiskanje. ©733-106 Prodam BELO VINO in GROZDJE. ©065/642-584 19856 Ugodno prodam rdeče VINO cviček, belo in rdeče GROZDJE ter ŠMARNI-CO. ©068/75-561_19875 Prodam jedilni KROMPIR. Dostavim na dom. ©312-237 19377 Zelo dobro DOMAČE ŽGANJE ugodno prodam. ©471-142 19922 Prodam 20 arov STOJEČE KORUZE za silažo. ©310-288 19925 Prodam KROMPIR za krmo. ©736-446 Prodam beli jedilni KROMPIR. Zgoša 47 A, Begunje. 19942 SENO razrezano 1000 kg, prodam. Gašperin, Begunje 69 19950 Prodam HRUŠKE za žganjekuho ali mošt. ©641-323 _19959 Prodam ZELJE v glavah, v soboto BREZPLAČNO strojno ribanje. Žabnica 39 19973 V KRANJU NA ODLIČNI LOKACIJI OB PROMETNICI PRODAMO POSLOVNO STAVBO, V CELOTI PRENOVLJENO, POVRŠINE 210 m2, PARCELA JE VELIKA 200 m2, cena 33 mio SIT (350.000 DEM). VVILFAN Nepremičnine 360-270_16337 Zalog pri Cerkljah, prodamo hišo staro 14 let, dimenzij 11x 8,6m na 977 m2 zemljišča, z vsemi priključki, ograjeno zelenico. Prevzem po dogovoru, cena 23.000.000 SIT (245.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Tržič, Križe prodamo novejšo hišo, dimenzij 15 x 7 m, na 320 m2 zemljišča. Prvo nadstropje mansardno, popolnoma izdelano, pritličje še neizdelano, možnost stanovanjskih ali poslovnih prostorov. Polovica hiše je podkletene. Vseljiva takoj, cena 19.800.000 SIT (210.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Stražišču prodamo dvostanovanjsko hišo, kompletno izdelano, celotno podk-leteno, z vsemi priključki, staro cca. 25 let na 500 m2 zemljišča. Prevzem po dogovoru, cena 27.000.000 SIT (290.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranjska gora, center - prodamo več apartmajev različnih velikosti v popolnoma prenovljeni starejši hiši, brez CK, ostali priključki so. Prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Preddvor - Mače, prodamo zidan opremljen bivalni vikend, dimenzij 8x7 m , brez CK, voda kapnica, na 1000 m2 ograjenega zemljišča. Na zemljišču je tudi lepa vrtna uta. Prevzem možen takoj, cena 16 milijonov SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Radovljica , planina Taleš, prodamo opremljen vikend, brunarico dimenzij 6 x 5 m s teraso, na cca. 400 m2 zemljišča. Voda ima lastno zajetje, elektrika na agregat in sončne celice. Prevzem možen takkoj, cena 6.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Zgornje Bitnje, prodamo zazidljivo parcelo 864 m2. Celotna parcela je ograjena, na njej sta voda in elektrika. Prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI POSESTI KRANJ DRULOVKA TAKOJ KUPIMO VRSTNO HIŠO! ZA GOTOVINO! TEL.: 064 22 72 02 ZABMCA, SE BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 Vokolici Kranja kupimo starejšo hišo na vsaj nekaj zemljišča do 18.000.000 SIT za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na relaciji Cerklje - Kranj - Škofja Loka kupimo več zazidljivih parcel različnih dimenzij, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ NA GORENJSKEM KUPIMO ENODRUŽINSKO ALI DVODRUžINSKO HIŠO Z VRTOM, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE ALI NADOMESTNO GRADNJO. TEL.: 064 863 150 RADOVLJICA, BLED, TRŽIČ KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL ZA GOTOVINO. TEL.: 064 863 977 GORENJA VAS prodamo enodružinsko hišo, 110 m2 stanovanjske površine, 29 m2 poslovnih prostorov, 800 m2 parcele, za 14.175.000 SIT (150.000 DEM) oz. 11.340.000 SIT (120.000 DEM) brez poslovnih prostorov. POSING 064 224 210_ ŠKOFJA LOKA SV. DUH prodamo zgornjo etažo novejše hiše, 130 m2 stanovanjske površine, 400 m2 parcele, dve garaži, TAKOJ VSELJIVO, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE ZA GOTOVINO. TEL.: 064 22 72 02 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA TAKOJ KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL ZA GOTOVINO! TEL.: 064 22 72 02 NUJNO KUPIMO, KRANJ, OKOLICA, DO 30. LET STARO HIŠO, RAJE MANJŠO, CENOVNI RAZRED 19 MIO SIT (200.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112.KUPIMO, KRANJ, OKOLICA, MANJŠO HIŠO Z NEKAJ VRTA, MOŽNA MENJAVA ZA STANOVANJE, CENA DO 25 MIO SIT(260.000DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ - prodamo novejšo, komfortno opremljeno visokopritlično hišo, na prometni lokaciji, z možnostjo ureditve poslovnih prostorov (pisarne, trgovina, storitvena dejavnost) Hiša ima 250 m2 uporabne površine in stoji ob glavni cesti, na parceli veliki 670 m2. Cena: 56 mil SIT (595.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112.. KRANJ - 180 m2, visokopritlična stanovanjska hiša, stara 35 let, v neposredni bližini centra, na parceli, veliki 706 m2 je naprodaj za 23 mio SIT (245.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Primskovo - prodamo lepo urejeno enonadstropno hišo dvojček, na 442 m2 parcele. Hiša ima 190 m2 uporabnih površin in vse priključke. Cena je 26 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE 330-112. KRANJ, 170 m2, pet minut od centra prodamo dvostanovanjsko, 50 let staro hišo. Parcela velikosti 550 m2 je v hribu. Hiša je takoj vseljiva in ima telefon. Cena hiše: 13.2 mio SIT (140.000DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 T12. KRVAVEC, APNO - prodamo dve obnovljeni hiši, 75 in 80 m2 stanovanjske površine, velikost zemljišča 472 m2. Cena obeh objektov skupaj je 26,5 mio SIT (280.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. TRŽIČ, okolica - prodamo 16 let staro visokopritlično hišo s 300 m2 uporabnih površin. Parcela je velika 1431 m2. Kletni prostori so primerni tudi za poslovno dejavnost. Cena: 31,3 mio SIT (330.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. NAKLO, Duplje - 5 km od avtoceste prodamo novo, še nedokončano visokopritlično hišo. V pritličju je izdelano veliko petsobno stanovanje. Hiša ima preko 300 m2 uporabnih površin, leži pa na končni in mirni parceli s 550 m2 površine. Cena je 27,2 mio SIT (290.000 DEM) SVET NEPREMIČNINE 330-112. CERKLJE, Poženik 100 m nad zadnjo hišo v vasi leži edini vikend brunarica 6 x 5 m , z prekrasnim razgledom.. Dovoljenje za proizvodnjo medu in občasno bivanje. Kopalnica s tušem, kuhinjska niša.delno podkleteno, zgoraj skupna ležišča. Poleg je še čebelnjak 3 x 8 m. Vse skupaj na parceli 520 M2. Okrog vikenda je gozd in travnik. Cena: 4 mil SIT. (42.500 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330-112. RADOVLJICA - v neposredni bližini centra prodamo 913 m2 ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA. Parcela je ravna, prepis možen takoj. Cena je 9.450 sit/ m2 (100 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330-112. NAKLO prodamo obnovljeno starejšo hišo brez parcele. Nadstropje izdelano, možnost izdelave mansarde, 2 balkona, garaža, cena 12.2 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 16338 KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL VELIKOST 1000-4000 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 16339 ODDAMO CERKLJE - popolnoma adaptirano HIŠO, parcela 4000 m2, komfortna, mirna lokacija, cena 94.000 SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE ©360- 270 16920 Prodamo Kranj - na Primskovem 35 let staro pritlično stanovanjsko hišo z izdelano mansardo na prceli 700 m2, s CK, za 23 mio SIT (245.000 DEM), Kranj- ob glavni cesti obnovljeno hišo s trgovino v pritličju za 32,0 mio SIT (340.000 DEM). K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566, fax 221-785 17949 Prodamo Kranjska Gora novo vrstno hišo, K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax 221-785 17972 Prodamo v bližini Kranja - starejšo kmečko hišo z gosp. poslopjem na prceli 561 m2 in kmetijskim zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21 mio SIT (225.000 dem), K3 KERN d.o.o. ©221-353, 22-566, fax 221-785_17973 Prodamo v bližini Kranja podkletno visoko pritlično 9,8 x 11,8 m staro 10 let na parceli 600 m2, cena je 35 mio SIT (370.000 DEM), K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax 221-785 17975 Prodamo Kranj (Cerklje) stanovanjsko hišo s kletjo in izdelano mansardno, parcela ima 620 m2, stara 10 let za 36,7 mio SIT (390.000 DEM), K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 17976 Prodamo.. RADOVLJICA- obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem na parceli 1,300 m2 za 27 mio SIT (290.000 DEM), K3 KERN d.o.o.Q221-353, 222-566, fax 221-785_17977 Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro hišo visoko pritlično, podkletno hišo na parceli 727 m2, cena 32 mio SIT (336.000 DEM), K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax 221-785 17979 Prodamo Kranj (na Primskovem) -starejšo hišo na prometni lokaciji s parcelo 800 m2, primerno za poslovno dejavnost, cena 32,9 mio SIT (350.000 DEM), K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax 221-785 17981 Prodamo stavbno zemljišče CERKLJANSKA DOBRAVA 2500 m2, možno deliti na večl parcel, stavbno zemljišče 1823 m2 v Podljubelju za 8.9 mio SIT (95 000 DEM), v okolici Tržiča zazidljivo parcelo 2400 m2. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 17993 V bližini Kranja prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1200 m2, na sončni legi. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_17995 Prodamo PODBREZJE - zazidljivo parcelo 1430 m2, za ugodno ceno 6.1 mio SIT (65 000 DEM). K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785 Oddamo novejšo HIŠO z vso opremo, ograjeno, vrt 1000 m2,v Radovljici. Možen najem za več let, starejšo hišo v Kranju za 85.000 SIT/mes. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 17998 HIŠE PRODAMO: PREDDVOR novejšo! nedokončano dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ Hotemaže novejšo dvostanovanjsko hišo z vrtom, KRANJ Naklo poslovno stanovanjska hiša (16x9 m2) na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18/20 PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18726 KRANJ CENTER mestno jedro večjo poslovno stan. VILO z garažami in parkirišči, 93 mio SIT, KRANJ Stražišče dvostanovanjsko hišo na parceli cca 400 m2, 23 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenem pasu (3x120 m2) na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine primerne za turizem, 31,6 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi mirni lokaciji, 10,5 mio SIT, LESCE nova hiša (delno nedokon-čana)10x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostnaovanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 18721 RADOVLJICA dvojček na parceli cca 600 m2, VODICE dvostanovanjska hiša+ 2 garaži na parceli cca 900 m2, 39,9 mio SIT, PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 800 m2, 20,9 mio SIT, LJUBLJANA Dravlje nadstandardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalne površine + atrij, BOHINJ vikend na parceli 2500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18722 HIŠE KUPIMO KRANJA z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca, kupimo KRANJ s širšo okolico manjšo KMETIJO ali nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18723 PARCELE PRODAMO GRADBENE: RADOVLJICA ugodno 3 zaz. parcele po 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, BLED okolica večjo zazidlj. parcelo na lepi lokaciji, cca 1000 m2, KRANJ Stražišče nadomestno gradnjo na parceli cca 1200 m2 ob Cesti za poslovni objekt, GORICE pri Golniku zazidljivo parcelo za gradnjo manjše hiše, 7500 SIT/m2, CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pasu, 7500 SIT/m2, KOVOR pri Tržiču 1700 m2 zaz. parcela+ 1800 m2 gozda, 8,5 mio SIT, KRIŽE okolica (proti Tržiču) sončno zazd. parcelo -sadovnjak 2000 m2. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 18724 PREDDVOR okolica na robu vasi prodamo 1000 m2 ali več zazidljive parcele, BREZOVICA pri Kropi, zazidljivo parcelo 1200 m2, 4700 SIT/m2, KRANJ Naklo zazidljivo komunalno urejeno zemljišče za poslovno gradnjo, 22.000 m2, BLED ŽELEČE kmetijsko zemljišče ob cesti 11.000 m2, PREDDVOR cca 800 m2, ugodno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 18725 HIŠE PRODAMO: KR. GORA - center, polovico hiše, 90 m2 bivalne površine, parcela cca. 520 m2, vrt, RATEČE -dvostanov. hiša, 187 m2, parcela 400 m2, cena 10.300.000 SIT, PODKOREN -2/3 hiše, 140 m2, zidana garaža, CK, 1280 m2 parcele, ugodna cena, GOZD MARTULJEK - prodamo vikend, 125.5 m2 stan. površine, parcela 624 m2, CK, opremljena, velika terasa, pogled na Špik, NAKLO - prodamo posl. stavbi, cca. 460 m2 upor. površine, na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže, primerni za obrt, zdr. dejavnost, atelje. Cena po dogovoru. RADOVLJICA - prodamo dvostanovanjsko nadstandardno hišo 300 m2 upor. površine, parcela 550 m2, opremljeno,mirna lokacija, ugodni plačilni pogoji. ASGARD ©064/863-312, GSM 041/673-048_19005 PARCELE PRODAMO: BL. DOBRAVA -2164 m2 zazidljiva za 5.360.000 SIT, RATEČE - 2000 m2, kom. urejena, v-postopku zazidalnega načrta, DOVJE -zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, ugodno za 8.050.000 SIT, DOVJE - KAMNE - zazidljiva, 780 m2, za 6.100.000 SIT, ZAVRŠNICA - ŽIROVNICA prodamo parcelo, 300 m2 z brunarico, 34 m2, dostop asfalt, čudovita lokacija, cena 4.230.000 SIT, POLJANE -zazidljiva parcela, 764 m2, kom. urejena, sončna lokacija, cena 5.640 SIT/m2, BLED - soteska; prodamo starejši OBJEKT na frekventni lokcaiji smer Bohinj, 83 m2, parcela 260 m2, cena 3.600.000 SIT oz. 38.000 DEM. ASGARD S863-312, 041/ 673-048 19007 HTNE8S CENTER NA BRDU PRI KRANJU FITNESS jHlT KID'S (otroška aerobika) ►telovadba za nosečnice IMASAŽA ISAVNA ►SOLARIJ ERG0UNE Del. čas od pon. do petka od 9.-22,30 sob„ ned. in praznik od 15.-22. (delovni čas začne veljati 14.9.)__ MALI OGLASI ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J J ifI./Fax:064/88 1-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj Prodamo KRANJ v smeri Škofje Loke, 15 let staro podkleteno hišo z mansar-do, na parceli 600 m2, za ceno 23,6 mio SIT( 250.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_19205 Prodamo ŠKOFJA LOKA vrstno stanovanjsko hišo na parceli 312 m2 za 25,5 mio SIT (270.000 DEM). K 3 KERN, 221 -353, 222-566 fax 221-785_19206 Prodam ugodno stavbno zemljišče v Lescah, velikosti 2270 m2. ©041/703- 839 19225 PRODAMO PODJELJE, sončno zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, 740 fn2, razgled na Bohinj, DUPLJE, zazidljiva parcela, sončna lega, 622 m2, KOČNA pri Bledu, zazidljiva parcela, 764 m2, sončna lega, Hotemaže, 7500 m2 parcela 1500 zazidljive, mirna lokacija. VVILFAN Nepremičnine, 360-270, 041/630-945_19311 ŠKOFJA LOKA: vrstno, pritlično, montažno hišo na parceli cca 500 m2, 21,1 mio SIT, MOSTE starejšo priti, hišo ob cesti na parceli cca 550 m2, 16,4 mio SIT, KRANJ Stražišče 1/2 samostojne hiše in malo vrta, možna izdelava mansarde, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-12319341 hitro in poceni Istro jhi tlaki informacije: T€l.:061/841<846, Mob.:0609/629-514 GOZD Martuljek prodamo apartma 49 m2, v apartmajskem naselju. Cena 9.500.000 SIT PIA 041/674-083 19728 KRANJSKA GORA naselje Log prodamo novejšo HIŠO 220 m2 površine, velikost parcele 480 2m. PIA 041/674- 083 19729 Zazidljiva parcela na Gorenjskem naprodaj, 1100 m2, sončna lega. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 630-945_19766 Prodam 7 ha kvalitetnega GOZDA ob cesti nad Žirovnico. ©802-040 19331 Kupujemo več stanovanjskih hiš v "fdovljici in okolici. J&T NEPREMIČNINE, hotel Grajski dvor Radovljica, /14-424, 041/738-454_iaas9 KRVAVEC Stiska vas PARCELO ZA VIKEND 1500 m2, prodam. ©324-484 19912 V Kranju širša okolica kupimo VRSTNO ali SAMOSTOJNO HIŠO do 230.000 DEM. ©041/734-198_19919 KRANJSKA GORA počitniško naselje, na odlični lokaciji prodamo dobro vzdrževano stnaovanjsko hišo 234 m2, CK, vsi priključki, velikost parcele 428 m2. Možnost dveh apartmajev ali za stanovanje. PIA NEPREMIČNINE, 622-g18, 623-117_19934 Kupimo Škofja Loka okolica do Radovljice samostojno enodružinsko HIŠO staro do 20 let, nekaj zemljišča, za GOTOVINO za znanega kupca. ©041/ 647-547_19965 PRIREDITVE . Narodno-zabavni duo ali trio s pevko 'Qra kvalitetno na porokah, obletnicah in veselicah s harmoniko (diatonična, klavirska in svthesizerjem). Za humor, '9rice, povezava programa poskrbljeno- Garancija-ugodno. ©061/1883-^3 do 16. ure, 061/654-868 16402 NARODNO-ZABAVNI TRIO vam igra in P°ie ob vaših SREČNIH TRENUTKIH. *312-327_18351 Narodno zabavni TRIO vam popestri Vesele trenutke z dobro glasbo in Petjem. ©312-327 18817 . NARODNO ZABAVNI DUO ALI TRIO !9ra na porokah, oblenticah, piknikih, [5'etih, po želji, spremljam poroko s ^armoniko. ©731-015_19996 POSLOVNI STIKI Takojšnje gotovinsko posojilo na po-JJ'agi zastavitve vaših borznih in izven-oorznih delnic (Lek, Krka, Telekom). ^£55-142, 0609/611-454_itsss Odkupujem delnice Telekoma B, C in D, IgNšnje plačilo. ©0609/611-454 17859 Gdkupujemo delnice Telekom, Certius, 'r,9lav, Aktiva, Atena, NFD, Kmečka r.u*ba ter ostale delnice po vaši oločitvi pridemo na dom. Denar takoj na roke. ©041/699-240, 063/413-945 NEPREMIČNINE ASGARD C. M.Tita 86, 4270 Jesenice tel.:064 863 312 tel. in fax:064 863 292 Kupim delnice GG in vseh Pidov. Pridem na dom. Gotovina! ©041/65- 10-30 19551 POZNANSTVA POMLADNI VETER si starejši nevezan in želiš spoznati novo prijateljico? Prosim pokliči 090-43-01, agencija Stik ali piši na STIK p.p. 4210, 1001 Ljubljana. Morda jo že imamo za tebe! 19568 RAZNO PRODAM Prodam hrastova in bukova drva po potrebi razžagam in dostavim. ©061/ 627-485 19813 Prodam električni ŠTEDILNIK, bojler Tiki, žensko in moško kolo, 3 stole. ©242-433 19839 Prodam HRASTOVE KADI in SODE ter manjši reduktor starejši moped. ©422- 439 19841 Ugodno prodam bukova DRVA, PEČ (trajno žarečo) in štedilnik. ©725-268 19848 Prodam KLOPCE z lesenimi letvicami in gajbe za krompir, okovane, menjam tudi za suhe smrekove plohe. ©422-369 19849 DRVA hrast, bukev, meterska, cena brez prevoza je 3500 SIT. ©631-320 19898 Prodam HLEVSKI GNOJ, JUGO 45 po delih, avtoradio. ©557-977 19926 STAN. OPREMA Novo KUHINJO zelo ugodno prodam. ©431-673 19063 Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. ©325-597 19830 Prodam malo rabljeno usnjeno SEDEŽNO GARNITURO. ©743-956 19879 Ugodno prodam zelo malo rabljeno SPALNICO in več novih notranjih vratnih kril, starejše izvedbe. ©411-369 ali 0609/641-379 19953 Prodam dobro ohranjeno pisalno mizo in pisarniško omaro. ©801-706 19985 ŠPORT ROLERJI zelo ugodne cene in plačilni pogoji. RUBIN KOKRICA.245-478 19918 Ugodno prodam 3 BORDERJE različnih dolžin, 3 PANCERJE ter SMUČI z okovjem. ©725-300 19944 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 7577 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 7768 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih dei, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285 GSM 041/643-529 SANACIJA DIMNIKOV iz nerjaveče pločevione, vrtanje, zidanje v enem dnevu. ©041/714-108, 041/676-975 ali zvečer 063/715-526 16976 Tlakovanje, dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. ©326-819, 041/711-842 17094 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, tudi za sončne bojlerje, SERVISIRAMO, montiramo z garancijo, izmerimo izkoristek peči. Tel., fax 874-059, GSM 041/ 704-851 18377 Kvalitetno in poceni OGLAŠUJEM KLAVIRJE. Drago Ažman, Jesenice, Mencingerjeva 7, ©864-849 18614 Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV Gorenje tudi na domu. Sinko, 331-199 18827 Opravljamo kompletne SELITVE in PREVOZE pohištva, opreme, blagajn, klavirjev, v katerem koli času. ©041/ 686-978 ali 041/717-341, 061/152-3911 18834 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ s.p. izvajam vse vrste elektroinstalacij. ©311-530 in 041/735-949 18842 ROLETE, PLASTIČNE, ALUMINIJASTE, ROLO GARAŽNA VRATA - IZDELUJEMO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NOGRAŠEK ©061/651-247 18978 OBDELAVA MANSARD in PREDELNIH STEN v KNAUF izvedbi, montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. ©491-425, 224-373 19157 Izvajam vsa notranja in zunanja sliko-pleskarska dela, ugodno, hitro in kvalitetno. ©730-202 19435 VEDEŽUJEM iz ciganskih, angelskih in tarot kart. Vse informacije na 041/681-016, odgovarjam tudi pisno. Nataša, IZIS S.p. 19525 AVTOPRIKOLICE za osebno vozilo vam izdelamo po vaši želji. Lahko tudi za prevoz plovil. O.H.s.p., ©061/643-189 19572 TV, VIDEO, STOLP, videokamero in ostalo vam z garancijo popravimo v PROTON SERVISU (kino Center), Kranj. ©222-004 19756 VODOVODNE INŠTALACIJE hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. KOŠNIK.s.p. 041/673-761, 064/332-061 ASTERIKS, Senično 7, Križe, ©557-874, 041/733-709 IZDELOVANJE žalu-zij, vertikalnih žaluzij, lamelnih in plise zaves, rolojev, rolet, PVC karnis, sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, SVETOVANJE, MONTAŽA in SERVIS! 19866 Ali potrebujete prevoz tovora ali se selite. KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. ©621-609, 041/718-895 19895 Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA, delamo kvalitetno in poceni. ©325-594 19979 STANOVANJA Prodamo Kranj - 3 ss 72 m2 v 3. nadstr. v Šorljevem naselju za 11,3 mio IST (120.000 DME), 3 ss 71 m2 v 4. nadstr. na Planini I za 11 mio SIT , pri Vodovodnem stolpu 3,5 ss v mansardi prodamo za 9,2 mio SIT (98.000 DEM). K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221- 785 17983 SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ure, ©324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8361 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na ©211-418 ali 714-519 9120 IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE STENE, STROPOVE in celotne MANSARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRATA. Šuštar Roman S.P. ©064/227-050, GSM 041/721-570 10073 LAMELNE in PLISE ZAVESE, ROLOJE, MARKIZE in SCREENE VAM IZDELAMO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NOGRAŠEK ©061/651-247 15013 NEOPAZNI hermi STRELOVODI proizvajamo, prodajamo, montiramo, svetujemo - NAKLO, Struževo 66 (Na Polici), tel.fax. 472-211 15784 © emona mat V najem oddamo lokal 19,00 ml na lokaciji BLED, Ljubljanska c. 8. Pisne vloge pošljite na naslov EMONA MERKUR, d.d., Šmartinska 130, 1000 Ljubljanu Vse informacije po telefonu 061/442 679 od 8. do 9. ure. KRANJ Zlato polje novo garson. 33 m2/ I, balkon, CK za 6,8 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss/PR., 38,30 m2, balkon, vsi priključki, 6,8 mio SIT, LESCE 1 ss/ll, 52,65 m2, vsi priključki, opremljeno, garaž, nadstrešek za 8,9 mio SIT, BLED 1 ss/PR, 32,5 m2, CK, alp. bi., 7,08 mio SIT, ŠKOFJA LOKA 2 ss predelano v 2,5 ss, obnovljeno, vsi priključki, 58 m2 10,4 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 49 m2, balkon, telef., za 7,08 mio SIT ali po dogovoru, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., zastkljen balkon, 68 m2 za 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18716 KRANJ Planina I 2 ss/ll, 63,30 m2, vsi priklj., lepo vzdrževano za 9,3 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss/ll, 48 m2, CK, telef., lep razgled na Triglav, Stol, sončno za 8,08 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss7VII, 60 m2, vsi priklj., 9,9 mio SIT, KRANJ Planinal, novi bloki, 2 ss/PR., 56 m2, vsi priključ., zastekl., balkon, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss7VI, 60 m2, vsi priključ., balkon, 9,4 mio SIT, KRANJ Planina III, 75,3 m2/V, vsi priključ., balk., lepo sončno, 11, 7 mio SIT, KRANJ Planina III, 75 m2/ll, vsi priključ., balk., lepo, sončno, 12,7 mio SIT,RADOVLJICA 2 ss, 50 m2/IV, CK, zastkl. balk., opremljeno 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 18717 ŠKOFJA LOKA Trata 3 ss(90 m2) + 1,5 ss(45m2) med seboj povezano v celoto, CK, 2x balkon, obnovljeno za 19,8 mio SIT, KRANJ Šorl. nas., 3 ss, 72 m2/lll, CK, balk., telef., obnovljeno 13,06 mio SIT, KRANJ Zlato polje 3 ss/lll, 62,5 m2, etaž.,CK, balk. telef., sončno, lepo ohranjeno, 10,4 mio SIT, KRANJ Vod.stolp, 3 ss/lll, 74 m2, plin do vrat, balk., 10,4 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss+2kab., 95,41 m2/PR, 2xatrij, vsi priključ., 14,3 mio SIT, KRANJ Valjavče-va 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, 11,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 18718 STANOVANJA PRODAMO: RADOVLJICA - 2 ss, HRUŠICA - 3 ss, 64 m2 in 2 ss, 53 m2, JESENICE - 3 ss, 72 m2, 3 ss 62.5 m2 v bloku, KR. GORA - prodamo 3 ss v bloku, KR. GORA prodamo apartma, 40 m2, JESENICE - 3 ss, 69.72 m2 v bloku in 2 ss, cca.55 m2 v stolpnici, JAVORNIK 4 ss, 100 m2, za 6.110.000 SIT in 2 ss, JESENICE 3 ss v hiši, vrt, garaža, 66.18 m2 + 3 ss, 70 m2, za 6.860.000 SIT, JESENICE - 2 ss v hiši, lasten vhod, 57 m2, trda goriva, garaža, vrt, cena 5.260.000 SIT, JESENICE - Bokalova ul. prodamo 2 ss v mansardi, JESENICE 3 ss 70 2m v stolpnici. Vzamemo v najem stanovanje za znane najemnike. ASGARD ©064/863-312, GSM 041/673-048i90oe KRANJ - ZLATO POLJE: novo GARSONJERO z balkonom, prodam za 6200.000 SIT, takoj vseljiva. MIKS NEPREMIČNINE, 061/223-437, 041/ 69-39-68 19164 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. 40B kranj,bleiweisova 14 p.p.139, lletltel.064/268-700, |fax:064/211-864 uprovljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Prodamo Kranj - na Mlakarjevi, 3 ss, 74 m2, v 1. nadstr., s CK, za 13 mio SIT (140 000 DEM), v nebotičniku 4 ss 87 m2, v 8. nadstr., za 11.5 mio SIT (122 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 17986 Prodamo Begunje - obnovljeno, 3 ss, 88 m2, v 3. nadstr., za 12 mio SIT (130 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 17989 Oddamo 2 sobno stanovanje v Kranju, gornji del hiše v Zapužah. K 3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 17997 Prodamo ŠK. LOKA - 2 SS, 46,5 m2, v pritličju z vrtom, brez CK, cena 7,1 mio SIT(75.000 DEM), 1 ss 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselu, za 7,4 mio SIT (78.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221 -353, 222-566 fax221 -785 iso9i NAJAMEMO VEČ GARSONJER, 1 ss, 2 ss po vsej Gorenjski. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 18485 Prodamo KRANJ 2 ss 60 m2 v 6. nadstr. na Planini za 8,9 mio SIT (95.000 DEM), v centru mesta 2 ss 46 m2 v 1. nadstr. za 7,1 mio SIT /75.000 DEM). K3 KERN, 221-353- 222-566, fax 221-785 ŠKOFJA LOKA NOVI SVET prodamo garsonjero, 27 m2, 2. nadstr. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 STRAŽIŠČE pri Kranju prodamo 2 ss s kabenetom, 59 m2, popolnoma adaptirano, zelo lepo, sončno, lastna CK na olje, telefon, zelenjavni vrt in zelenica, parkirni prostor za avtomobil. ZELO MAMLJIVA PONUDBA. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNINE, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj -nasproti Kina CENTER, tel.: 22-33-00, 221 -673, 0609/650-123 1871s ■fl Cl t";,đtov Praprotnik 10, NAKLO J Tt-l./fax:064/47 1-03 5 prodaja in montaža izpušnih sistemov ter _ /k5V* avtomobilskih blažilcev ¥MONROE Prodamo RADOVLJICA več dvosobnih stanovanj (Gradnikova, Cankarjeva, Gorenjska). J&T Nepremičnine, Hotel Grajski dvor, Radovljica, 714-424, 041/ 738-454 19219 KUPIMO dvosobno stanovanje na Jesenicah oz. okolici. J&T 714-42419223 Prodam 2.5 ss za gimnazijo na Jesenicah. ©041/710-753 19309 KRANJ Planina III: garsonjero, 34 m2/ II., preurejena v 1 ss, vsi priključki, 6,5 mio SIT. LESCE UGODNO 3 ss mansardno, 60 m2, brez CK, 140 m2 vrta, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22-16- 73 19342 STANOVANJA NAJAMEMO: KRANJ Planina 3 ss ali 4 ss neopremljeno za poslovneža z družino, KRANJ takoj najamemo 2 ss opremljeno za poslovneža z družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22-16-7319344 ŠKOFJA LOKA Groharjevo nas., prodamo 2 ss, 3. nadstr., 57.2 m2, obnovljeno. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 19722 ŠKOFJA LOKA prodamo 3 ss, 78 m2, v I. nadstropju stanovanjskega objekta, zelo atraktivna lokacija. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 19723 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 3 ss, 9. nadstr., CK, vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 19724 KRANJ Planina C. 1. maja, prodamo 3 ss, 9. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 19725 KUPIMO GARSONJERE, 1 ss, 2 ss in 3 ss v Kranju in okolici. VVILFAN NEPREMIČNINE , 360-270, 041/630-945 10/68 Prodamo v Radovljici, Cankarjeva 3 ss, opremljeno, 78 m2, takoj vseljivo, vsi priključki. J&T NEPREMIČNINE, Hotel Grajski dvor, 714-424, 041/738-454 19857 Prodamo 3 ss na Jesenicah, c. revolucije, 70 m2. J&T, 714-424 19858 Najamemo več enosobnih stanovanj ali garsonjer v Radovljici. J&T, 714-424, 041/738-454 19860 MLFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA TEČAJI TUJIH JEZIKOV V SK0FJI LOKI Nemški jezik 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja 5. stopnja (s poslovno nemščino) Angleški jezik 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja 5. stopnja (s poslovno angleščino) Italijanski jezik 1. stopnja 3. stopnja Začetek 7.10. 6.10. 5.10. 8.10. 5.10. 13.10. 13.10. 8.10. 8.10. 12.10. 6.10. 6.10. Informacije in prijave: 656-137 www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znanja Oddam OGREVANO DVOSOBNO STANOVANJE. ©411 -808 19861 V najem oddam GARSONJERO na Planini. ©221-364 19905 RADOVLJICA CANKARJEV 2 sobno stanovanje II. nads., bivalna kuhinja, CK, balkon, prodam. ©324-484 19911 RADOVLJICA oddamo trem študentom opremljeno stanovanje v hiši s svojim vhodom, mirno okolje. Cena 19.000 SIT na sobo (vsi stroški vključeni). VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 19917 ODDAM STANOVANJE v hiši, 50 m2 ter poslovni prostor 80 m2 kot delavnica, primeren za skladišče. ©411-214 19924 Kranj Planina I. 91 m2 stanovanje, prazno prepis, vselitev možna takoj, ugodno. ©323-337 19928 ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK, prodamo 4 ss, 103 m2, izhod na lastno zelenico 26 m2, 1. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 ŽELEZNIKI oddamo trosobno stanovanje v 1. nadstr. 75 m2, v celoti opremljeno. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 19933 BLED prodamo 3 ss starejše meščansko stanovanje, 70 m2, potrebno obnove. Cena 5.300,000 SIT. PIA NEPREMIČNINE 041/674-083 19936 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 $\Z 608 TRŽIČ, prodamo 2 ss, 47 m2, 1. nadstr., obnovljeno, cena po dogovoru. PIA 041/753-128 19937 KRANJ, ZLATO POLJE - prodamo POPOLNOMA NOVE GARSONJERE velikosti od 31,60 m2 do 34,35 m2, v nizkem bloku, vseljive jeseni 1998, cena za m2 je 196.350 SIT ( 2100 DEM), ogledi so bretplačni, za vse nadaljne informacije pokličite AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina II, prodamo garsonjero 30 m2 v visoko nadstropje, z ločeno kuhinjo, brez balkona. Vsi priključki, telefon po dogovoru. Vseljivo po dogovoru, cena 6.100.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj - Drulavka, prodajo garsonjero 43,00 m? v mansardi 3.nadstropja, brez CK, možnost etažne CK, vseljivo novembra, cena 6.400.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju, Zlato polje, prodamo enosob-no stanovanje 37,10 m2 v visokem pritličju, z zastekljenim balkonom spremenjenim v kabinet. Vseljivo takoj, cena 7.000.000 SIT. Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II in III, v mirni okolici kupimo dvosobno stanovanje do 4. nadstropja do 10.300.000 SIT, z pogledom proti goram, za znanega resnega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Kranj, Planina II prodamo dvosobno stanovanje 66 m2 v drugem nadstropju, bivalna kuhinja, vsi priključki, vseljivo konec avgusta, cena 10.100.000 SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ V Tržiču prodamo dvosobno stanovanje 52,80 m2 v 10. nadstropju, bivalna kuhinja, vsi priključki. Možnost zamenjave za dvosobno stanovanje v Kranju, cena 7.500.000 SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel..064/623-117 064/622-318 Kranj, Zlato polje - gradimo nova dvosobna stanovanja različnih dimenzij, vseljiva konec oktobra. Za nadaljnje informacije pokličite AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ V centru Kranja prodamo trisobno stanovanje 100 m? v prvem nadstropju s pogledom na Glavni trg, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 15.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 54,80 m2 v 6.nadstropju, vsi priključki, stanovanje lepo vzdrževano, vseljivo 1.1.1999, cena 8.400.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Škofja Loka - Frankovo naselje, prodamo trisobno stanovanje 80,00 m2 v 3. nadstropju, z dvema zastekljenima balkonoma, vsi priključki. Stanovanje prazno, vseljivo takoj, cena 12.700.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I, v stolpnici prodamo trisobno stanovanje 78,00 m2 v 4. nadstropju. Stanovanje je lepo ohranjeno. Kopalnica in WC ločena, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 10.800.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361. Zlato polje, Šorlijevo naselje kupimo trosobno stanovanje 1-3. nadstropje, do 9.500.000 SIT, za že znanega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE: PLAVŽ prodamo dvoinpolsobno komfortno stanovanje, 62 in 65 m2. UGODNO! POSING 064 863 150 JESENICE NA BOKALOVI prodamo dvosobno stanovanje 46 m2, za 4.300.000 SIT (46.000 DEM). POSING 064 863 150 TV-V1DEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA UGODNA PONUDBA NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI 6 K 2.000 SIT PRI NAS JE DENAR VHEDEh VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055 AMF, d.o.o. Donova 4, Medvode tel.: (061) 611-893 PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS SATELITSKIH IN ZEMELJSKIH ANTEN DIGITALNI SPREJEMNIKI ZA SPREJEM RTV SLO HRT IN DRUGIH TV UGODNE CENE PLAČILO NA OBROKE JESENICE: Lepo dvosobno stanovanje, na Plavžu, I. nadstr., vsi priključki, ZELO UGODNO PRODAMO. POSING 064 863 977 RADOVLJICA dvosobno komfortno stanovanje, prodamo na Gradnikovi in Žagarjevi ulici. POSING 064 863 150 BLED ALPSKI BLOKI prodamo lepo enosobno stanovanje, 33 m2, za 7.050.000 SIT (75.000 DEM). POSING 064 863 150 BLED DOBE MANJŠE DVOSOBNO STANOVANJE 48 m2, VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO, ZA 8.410.500 Snr (89.000 DEM). POSING 064 863 150 KGZ "Sloga", z.o.o., Kranj, Šuceva 27 odda v najem v zadružnem domu v Zg. Besnici cca 100 m2 mansardnih prostorov, primernih za poslovno dejavnost. Informacije po tel. 064/268-500. BLED Alpska: lepo komfortno triinpol-sobno stanovanje 82 m2, sončno, čudovit razgled. UGODNO PRODAMO! POSING 064 863 977 NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO. TEL.: 064 863 150 RADOVLJICA, BLED, JESENICE NAJAMEMO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE IN POSLOVNE PROSTORE. TEL: 064 863 150 KRANJ PLANINA III. prodamo novejšo garsonjero, 34 m2, predelano v enosobno stanovanje, vsi priključki, takoj vseljiva, za 6.615.000 SIT (70.000 DEM). POSING 064 222 076ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 37 m2, vsi priključki, III. nadstr., takoj vseljivo, za 6.898.500 SIT (73.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ ZLATO POLJE prodamo enosobno stanovanje 37 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, pritličje, za 6.804.000 SR" (72.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje, 60 m2, komfortno, vzdrževano, takoj vseljivo, UGODNO PRODAMO! POSING 064 224 210 TOK - Telelon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 KRANJ prodamo dvosobno stanovanje, 57 m2, v I. nadstr. hiše, TEL., takoj vseljivo, za 4.888.000 SIT (52.000 DEM). POSING 064 222 076_ ŠKOFJA LOKA prodamo dvosobno stanovanje, 58 m2, z vsemi priključki, zastekljenim balkonom, s pogledom na park, takoj vseljivo, za 9.166.500 SIT (97.000 DEM). POSING 064 224 210KRANJ PLANINA II. prodamo atrijsko dvoinpolsobno stanovanje 85 m2, vsi priključki, takoj vseljivo, za 12.757.500 SIT (135.000 DEM). POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA CENTER trosobno stanovanje, 79 m2, 1. nad. nizkega bloka, TEL, KATV, prodamo za 10.867.500 SIT (115.000 DEM). POSING 064 222 076ŠKOFJA LOKA FRANKOVO prodamo novejše trosobno stanovanje 62 m2, nizek blok, komfortno, TAKOJ VSELJIVO za 10.867.500 SIT (115.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA trosobno stanovanje, 77 m2, CK, KTV, balkon, takoj vseljivo, UGODNO PRODAMO! POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA prodamo štirisobno stanovanje ( 2 + 2 ) 93 m2, komfortno, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 KRANJ ALI ŠKOFJA LOKA Z OKOLICO TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL.: 064 22 72 02 KRANJ OKOLICA ALI ŠKOFJA LOKA Z OKOLICO TAKOJ NAJAMEMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. TEL.: 064 22 72 02 KRANJ, ŠKOFJA LOKA KUPIMO ALI NAJAMEMO VEČ POSLOVNIH PROSTOROV. TEL.: 064 22 72 02 KRANJ, Planina I prodamo več dvosobnih stanovanj, z vsemi priključki, vzdrževanih in takoj vseljivih. Cena približno 9 mil SIT (95.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. Odvetnica ANKA KOZA-MERNIK obvešča cenjene stranke, da je sedež njene odvetniške pisarne v Kranju na Glavnem trgu 15. Telefon infax: 064/226-223 KRANJ, Planina I 78 m2, prodamo trisobno stanovanje v četrtem nadstropju stolpnice. Lepo vzdrževano, funkcionalna razporeditev, mirni sosedje, v sobah nov parket, takoj vseljivo, velik balkon in vsi priključki. Cena: 11 mil SIT (115.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina II prodamo 66 m2 veliko dvosobno stanovanje v drugem nadstropju visokega bloka, vzhodna lega, vseljivo takoj. Cena je 10,1 mil SIT (108.000 DEM) oz. po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina II prodamo 89 m2 veliko, luksuzno opremljeno trisobno stanovanje v tretjem nadstropju, popolnoma prenovljeno. Nova kopalnica in WC, nova vrata in parket. Stanovanje ima lep razgled, je funkcionalno in takoj vseljivo. Cena je15,2 mil SIT (160.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Vodovodni stolp 85 m2. V Kebetovi ulici prodamo štirisobno stanovanje v prvem nadstropju nizkega bloka. Funkcionalna razporeditev, mirni sosedje, takoj vseljivo, balkon in vsi priključki. Cena: 13,3 mil SIT (142.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Mlakarjeva ulica - prodamo 74 m2 veliko, popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje v prvem nadstropju nizkega bloka, s pogledom na teniška igrišča, s centralnim ogrevanjem in KATV. Čena stanovanja je 13,1 mil SIT (140.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, center prodamo 40 m2 veliko, obnovljeno dvosobno stanovanje v prvem nadstropju, vseljivo julija 99. Cena 7,1 mil SIT (75.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, na atraktivni lokaciji prodamo 100 m2 veliko stanovanje v pritličju meščanske hiše. Stanovanje bo potrebno obnoviti. V ceni 11,4 mil SIT (120.000DEM) sta upoštevana tudi garaža in vrt. SVET NEPRE-MIĆNINE330 112._ TRŽIČ, Križe - prodamo 18 m2 veliko garsonjero v prvem nadstropju starejše hiše, potrebno manjše prenove, s ĆK. Cena je ugodna: 1,5 mil SIT (16.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. ŠKOFJA LOKA, Kamnitnik naprodaj je veliko, komfortno stanovanje, ki ga sestavljajo štiri sobe, dve kopalnici, kuhinja, shramba in klet. Iz balkona ima neposreden dostop na lastno zelenico. Stanovanje leži na sončni strani in na 103 m2 površine nudi veliko udobja zahtevni družini. Njegova cena je 18,5 mil SIT (195.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. RADOVLJICA prodamo dve dvosobni stanovanji, v četrtem nadstropju, takoj vseljivi, cena cenejšega je 7,6 mil SIT (80.000DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112._ HRUŠICA JESENICE Plavž, enosobno stanovanje ali garsonjero TAKOJ najamem. ©889-123 19980 BLED prodamo lepo ohranjeno, 32 m2 veliko enosobno stanovanje. Nahaja se v pritličju alpskega bloka. Lokacija je ugodna, stanovanje je vseljivo takoj, stane pa 7,1 mil SIT (75.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. BLED - naprodaj je 52 m2 veliko dvosobno stanovanje v prvem nadstropju starejšega bloka, z balkonom in lepim razgledom. Stanovanje ima klasično ogrevanje, vseljivo pa je takoj. Cena: 9 mil SIT (95.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. ODDAM ogrevano sobo študentkam ali samski osebi, s posebnim vhodom, možnost kuhanja, 7 km iz Kranja. ©421 -248 19954 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI, DOKUP AVTOMOBILOV! ©692-194 18880 Prodam strešni SPOJLER za kamion zastavo ali TAM regulacijski, ugodno. ©328-010 19847 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, enoosno, 170x110 cm, prodam. Cena po dogovoru. ©226-326 19940 VOZILO KUPIM Kupim R 5 od I.90 - 94. Sem resen kupec. ©411-893 17029 Kupim R5,1.90 - 93 ali R CLIO, I.93 - 95, takojšnje plačilo v gotovini. ©242-577 19948 CLIO od letnika 1994 naprej kupim za gotovino! ©245-087 ALI 245-086 19963 R 5 CAMPUS, letnik 1990, rdeče barve, 5 vrat, prodam. ©624-908 19881 Prodam VISO CLUB I. 82, reg. cena 90.000 SIT. ©242-242 7/99, 19883 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 AVTO JAKŠA S.P. - ODKUP, PRODAJA CELIH IN POŠKODOVANIH VOZIL, KREDITI, PREPISI, KLEPARSKE, Ll-ČARSKE IN AVTOVLEČNE STORITVE. ©241-168, GSM 041/730-939 10750 HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14 900 DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14729 HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 1.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14730 HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14731 HYUNDAI GALLOPER 2,5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38 490 DEM). Možna menjava staro za novo. Ugoden kredit! ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14732 MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena - 2.733.000 SIT (28 890 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14733 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. Prodam R 5 CAMPUS, 1.12/92, 86 000 km, reg. do konca leta, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©332-706 19337 ASCONO 1.6, I. 85, prodam. Cena po dogovoru. ©647-568 19499 Prodam OPEL ASTRO limuzino 1.6 I GL, I. 93, odlično ohranjen, garažiran, prvi lastnik. Peternelj, Frankovo nas. 124, Škofja Loka 19640 Prodam LADO NIVO 17 i, I. 94, dodatna oprema. ©738-864 19846 Prodam GOLF D, ii. L. 85-86, cena po dogovoru. ©330-721 19852 CITROEN ZX 1.8 i, AURA KARAVAN, I. 4/95, 49600 km, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. ©211-729 19867 Prodam Z 101, reg. do 1/99. ©647-664 Prodam R TRAFIC FURGON, I.83, vozen, neregistriran, cena 200.000 SIT: ©871-356 19874 Prodam GOLF II diesel, letnik 1988, ugodno. ©312-544 1988o ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak FRANC JAGODIC iz Velesovega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom. prijateljem, našim sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, nam pa denarno pomoč ter nam izrekli ustno ter pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo bolniškemu osebju odd. 600 in 700 bolnišnice Golnik za dolgotrajno zdravljenje, prizadevnost sestri Minki ter njegovi zdravnici dr. Primožičevi, domačemu g. župniku Petru Miroslaviču za ganljiv pogrebni obred, pogrebniku Jeriču, pevcem MPZ sv. Jurij Šenčur, mlajšim pevcem bratov Zupan, g. Francki K. za nesebično pomoč, sodelavcem Iskra TEL, računovodstva Planike Kranj, NIKO Železniki, trgovine Vencelj Preddvor, Domei Železniki in Merkurja Kranj prod. 211. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Velesovo, Šenčur, Zg. Luša, Milje, Škofja Loka, Kranj, Tržič, 12. septembra 1998 AX IMAGE I. 93, ZASTAVA JUGO 1.1 GX I. 88, FORD SIERRA 1.6 karavan, I. 84, prodamo. AVTOGARANT 634-231 RENAULT 19 16 V I. 93, servisna knjiga, OPEL ASTRA 1.8 i I. 92, prodamo. AVTOGARANT 634-231 19889 JUGO 451. 87,1. 90,1.91, R 4 GTL I. 89, GOLF JGLD I.83. prodamo. AVTOGARANT 634-231 AUDI 1.9 E, I. 87, FIAT REGATA 100 Sie, I. 87, Zastava JUGO 55 SKALA I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 19891 OPEL KADETT 1.4 life, I. 90, KADETT 1.3 GLS I.88, GOLF JXB I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231_19892 Prodam R 19 RT, I. 94, prevoženo 98.000 km, rdeče barve, cena po dogovoru. ©403-680 19900 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, I. 82. ©325-770 19902 V SPOMIN Danes mineva deseto leto, odkar nas je v 19. letu zapustil dragi sin in brat SIMON STANONIK Dne 27. aprila 1998 pa so minila tri leta, odkar je v 54. letu legel k počitku dragi mož in ati JANEZ STANONIK V naših srcih sta pustila pečat najlepše ljubezni. Bodita srečna v večnosti. Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo, besedo, molitvijo. VSI, KI SMO JU IMELI RADI OSMRTNICA Končal je svojo življenjsko pot VLADIMIR ŽUŽE Pogreb bo danes, v torek, 22. septembra 1998, ob 16.30 uri, na Mestnem pokopališču v Škofji Loki. Hvala TI za vse, ATA. Sinova Vladimir in Igor, snaha Neva, vnuka Nika in Riko ter sestra Biba OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu starosti zapustil naš NACE KORENJAK po domače Zalokarjev ata iz Predoselj 95 Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 23. septembra, ob 16. uri na pokopališču v Predosljah. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 51. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE ZAPLOTNIK s Prebačevega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se tudi osebju Bolnišnice Golnik, kaplanu župnije Šenčur za lepo opravljen pogrebni obred, sodelavcem iz Gorenjskega tiska Kranj, gasilcem GD Prebačevo - Hrastje in GD Britof, trobentaču, pevcem iz Predoselj, govornikoma za poslovilne besede ob grobu in Pogrebnemu zavodu Navček. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, se tako številno poslovili od njega, nam izrekli sožalje in pokojnika spremili na zadnjo pot. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Prebačevo, 16. septembra 1998 ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast ALOJZ VERCIC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Primožičevi in g. sestri ter celotnem osebju dežurne službe Kranj. Hvala tudi praporščaku, društvu ZB Planina ter občinski organizaciji zveze slepih Kranj za cvetlični aranžma ter g. duhovniku in ostalim za pogrebni obred. Žena Justina, sin Bojan, vnuk Grega in snaha Marija » MERKUR TC DOM Naklo, Cesta na Okroglo 8, tel.: 064 488 303 DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure ev@tj@ tulipani, APELDOORN, GOLDEN APELDOORN in UPSTAR mL narcise, ICE FOLILES sadilnik za čebulice, MUTA 794,00 SIT posoda za sajenje, VVINDHAGER, premer 30 cm 724,90 sit vrtnarske rokavice 348,00 sit Ponudba velja od 11. do 26. septembra za izdelke v zalogi. In še: »več kot 30 sort tulipanov, narcise, krokusi, anemone in druge okrasne čebulice, ^»pripomočki za sajenje in vzgojo čebulic - vrtnarsko orodje, gnojila in zemeljski substrati. Prodam R 4 dobro ohranjen, letnik 1988, registriran do maj 99, ugodno. «323-275 19909 Prodam JUGO 55 AX, I. 88, dobro onranjen, vožen na Primorskem. Q730- 7i~^2!9HHfliiiflBilBIHflMHIHHN Prodam TALBOT SAMBA I. 83, registracija poteče 25.2.99, ali po delih. © 646-000 19921 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 80.000 km, servisna knjižica, reg. do 6/99, avtoradio, spojler, elek. stekla, bele barve, garažiran, ugodno prodam! 061/716-221_ 19930 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, letnik 1994/7, prvi lastnik, 67.000 km, avtoradio, servo volan, elek. stekla, centralno zaklepanje, garažiran, vijolično modra barva, prodam. O061/716-221 19931 Prodam dobro ohranjen 126P, 1.86, reg. do 4/99, cena 70.000 SIT ©471-345 Ugodno prodam LADO 1600,1.81, 80.000 km. 13228-517_19945 Prodam JUGO 45, reg. do 1/99, I.90, bele barve. ©635-043 19946 Prodam R5 CAMPUS, 1.91, reg. do 9/ 99, nekaramboliran, ugodno. ©242- 57 7 19947 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: ŠKODA FAVORIT 135 L I. 91, BMW 318 i, I. 86, GOLFI I .86, 87, 89, BMW 518 I. 92, JUGO 55 KORAL I. 90, R 5 PIVE I. 94, MERCEDES BENZ 190 E I. 87, AUDI 80 1.8 I. 88, AUDI 100 2.5 TDI AVANT I. 92, FIAT CROMA 1600 I. 90, LADA NIVA I. 86, 88, 95. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-0259 19949 Prodam PEUGEOT 205,1. 90 diesel, reg. celo leto. ©743-593 19951 Prodam R 5 CAMPUS I. 91, reg. do 21 99, rdeč, nekaramboliran. ©061/614- 551 19955 R 4 letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. 13736-686 19957 FORD ESCORT GHIA 1.6 KARAVAN, kovinsko srebrn, I. 93, lepo ohranjen, ugodno prodam. Mali, Letence 4a, Golnik 19961 Prodam AUDI A 4 1.8, I. 4/95, 65.000 km. 13744-073 popoldan 19959 Prodam JUGO 45, I. 89, reg. do 28.8.99, cena 133.000 SIT. 13863-850 Prodam R 4 GTL, letnik 1986 in 90. ©422-175 19976 HYUNDAI H 100, 6 sedežni, letnik 1994, cena 1.245.000 SIT, prodam. ©652-200 19978 Pdrodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GTI, I.89/ 90, reg. 2/99, 103.000 km, rdeče barve, lepo ohranjen. ©061/347-103 19933 OPEL VECTRA 2.0 1, I. 90, ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93. RONDO TRADE 634-889 19991 CITROEN BERLINGO 1.9 D, I. 97, 20.000 km, SEAT INCA 1.9 D I. 97, novo vozilo. ©634-889 RONDO TRADE VW GOLF 1.3 YXB, I. 91, 100.000 km, nekaramboliran, veliko opreme, ugodno. ©634-889 RONDO TRADE 19993 RENAULT CLIO 1.4 RT I. 95, 40.000, kot nov, ugodno. 634-889 RONDO TRADE 19994 PEUGEOT 405 GR I. 92, reg. do 4/99, nekaramboliran, servisna knjiga. ©634-889 RONDO TRADE 19995 PUNTO 55 S, I. 95, met. moder, 55.000 km, reg. 2/99, servisna, AR, 3 v, 977.000 SIT ali 10.300 DEM. AVTO LESCE 719-118 20001 FIESTA 1.3 I FLAIR, I. 96, bela, AIR BAG, 5 v, sevisna, 1. last. , 1.224.000 SIT ali 12.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20002 CORSA 1.0 12 V, I. 98, temno zelena metalik, reg. 4/99,60000 km, letve, kot nova, 1.319.000 sit ali 13.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20003 OMEGA 2.0 16 v, L. 94, met. črna, 98000 km, servisbna, klima, 2x AB, ABS, elek.oprema, reg. 9/99, 2.220.000 SIT ali 23.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 20004 ESCORT 1.6 GHIA, I. 91, bordo rdeč met, servo, ES, CZ, klima, 5v , AR, EO, ohranjen, 892.000 SIT ali 9.400 DEM. AVTO LESCE 719-118 20005 VECTRA 1.6 I. 90, metalic modra, reg. 4/99, 99.000 km, ohranjena, 920.000 SIT ali 9700 DEM. AVTO LESCE 719- 118 20006 FAVORIT 135 I. 92, rdeča, 52.000 km, reg. 5/99, 417.000 SIT ali 4.400 DEM. AVTO LESCE 719-118 20007 MITSUBISHI COLT 1.5 GLX, I. 90, bel, ohranjen, 559.000 SIT ali 5900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20008 R 5 CAMPUS I. 91, metalic zelena, 3 v, ohranjena, 493.000 SIT ali 5200 DEM. AVTO LESCE 719-118 20009 Mercator - KZK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.oJ NUDI PO UGODNI CENI JABOLKA IZ SADOVNJAKA PREDDVOR sort: IDARED, JONAGOLD, GLOSTER, ZLATI in RDEČI DELIŠES v sadovnjaku Preddvor od 21. 9. 1998 dalje od 9. do 17. ure ter ob sobotah in nedeljah od 8. do 13. ure. Sadje lahko dobite tudi v naših cvetličarnah A URA na Zlatem polju in v MAJI na Planini pri Kranju. Inf. po tel: 064/451 014, 064/212-737 in 064/211-252 in KROMPIR ZA OZIMNICO v skladišču krompirja Šenčur (tudi povsem belomesnat). Informacije po tel.: 064/411-017 in 211-252. POLO 1.0, I. 97, metalic temno zelen, 2x AIR BAG, 14.000 km, prva lastnica, servisna, 1.480.000 SIT ali 15.600 DEM. AVTO LESCE 719-118 20010 PUNTO 60 SX, I. 97, moder, 14.000 km, reg. 2/99, CZ, ES, TS, 1. last., 1.347000 SIT ali 14.200 DEM. AVTO LESCE 719-118 20011 SWIFR 1.3 GL limuzina, I. 90, bel, ALU, reg. 5/99, 683.000 SIT ali 7200 DEM. AVTO LESCE 719-118 20012 MARUTI 800, I. 93, reg. 4/99, bel, AR, ohranjen, 341-000 SIT ali 3600 DEM. AVTO LESCE 719-118 20013 PONY 1.5 GLS, limuzina, let. 90, met. siv, 107.000 km, AR, ALU, ohranjen, 540.000 SIT ali 5700 DEM. AVTO LESCE 719-118 20014 ZAPOSLITVE Ali vas zanima zaslužek 200 000 SIT mesečno? Pokličite ©315-380 od 9 -13. ure 17560 Iščemo sposobne in komunikativne ZASTOPNIKE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737, 041/721-657_17930 DZS ZALOŽNIŠTVO ZAPOSLI VEČ SODELAVCEV ZA TERENSKO DELO NA PODROČJU GORENJSKE. PREVOZ NI OBVEZEN. ZA OSEBNI RAZGOVOR POKLIČITE 549-063 ALI 041/ 626-918 18601 IŠČEM MLADO DEKLE ZA DELO V STREŽBI. ©555-111 ali 041/68-22-19 Želite izkoristiti možnost dobrega zaslužka s prodajo na terenu!? ©563-415, po 19. uri 19209 CVETLIČARKA - prodajalka dobi delo v cvetličarni RESA Naklo. ©472-111 V kamnoseški delavnici zaposlimo DELAVCE za priučitev in strojne ključavničarje za vzdrževanje strojev. ©471-845,211-836 19514 Zaposlim potnike za terensko prodajo. ©226-394 po 20. uri 19618 Če potrebujete redno zaposlitev, pa bi radi preizkusili svoje sposobnosti z nečem novim, pokličite na ©315-431 Zaposlimo carinskega deklaranta v poslovalnici na Jesenicah. Pogoji: V. stopnja izobrazbe, in dveletne delovne izkušnje. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED.d.o.o. Mednarodna špedicija, Gorenjesavska 9, Kranj, najkasneje do 30.10.1998 19757 V Kranju ali okolici iščem ZAPOSLITEV smer NATAKAR ali PKV KUHAR. Imam tudi 2-letne izkušnje z delom v butiku in lasten prevoz. ©324-609 19832 PRODAJALKA iščem pripravništvo v katerikoli trgovini Bled, Radovljica, Kranj. ©743-619 Hedvika 19868 SESTAVLJANJE IGRAČ, šivanje, montaža itd., kot delo na domu. ©041/752- 168 19873 Redno ali pogodbeno zaposlimo dekle za DELO V ŠANKU! ©3 1 0-155 19876 Gostinski lokal v Kranju takoj redno ali honorarno zaposli prijetno dekle ali fanta za strežbo. Delo je izmensko. ©225-690,331-654 19915 Ste zaposleni in je vsak mesec predolg in plača premajhna? Pokličite, nudimo vam dobro plačano honorarno delo. ©634-539 19927 Potrebujemo resne akviziterje za prodajo zdravilnih zelišč. Zaželjeni mlajši upokojenci po možnosti z lastnim prevozom. Nudimo dobro provizijo ter dodatno stimulacijo. ©326-652 od 15. ure dalje 19956 Vas zanima delo, kjer boste sami odločali o delovnem času in zaslužku. Pokličite na ©312-046 19960 NUDIMO ZAPOSLITEV TREM ZASTOPNIKOM ZA DELO PREKO NASLOVOV. POGOJI: KONČANA SREDNJA TRGOVSKA ALI EKONOMSKA ŠOLA. VEČ INFORMACIJ DOBITE NA 634-064, 041/637-492 19968 Iščemo osebo za strežbo v bifeju. Delovni čas vsak drugi mesec od 9. -22. ure. Pismene ponudbe na BALINARSKO DRUŠTVO Primskovo, Kokrš-ki log, 4000 Kranj 19970 Prodam BIKCA simentalca starega dva meseca. ©401-438 19901 Prodam različno težke PRAŠIČE in jih pripeljem na dom. ©461-832 ali 041/ 724-144 19908 Prodam dva BIKCA simentalca, stara dva meseca. Zalog 41, Cerklje, ©421- 671 19923 Prodam črnobelega BIKCA, starega 7 dni. Gros, Srednja vas 16, Gorice, 461- 023 19929 Prodam 5 KOZ in KOZLA. ©738-854 19988 Prodam 2 telici 7 mesecev breje sivko in simentalko. ©461-613 19939 Prodam TELICO belgijski plavi mesnate pasme, eno leto staro. ©731-382 19990 PRODAJALCE SVEČ po terenu, iščem. Tel.: 712-332 TEČAJI NEMŠČINE IPS - EKAR - osnovni splošni tečaji (5 stopenj) - tečaj poslovne nemščine (2 stopnji) - priprava za mednarodni izpit iz nemškega jezika - zahtevnejša konverzacija - majhne skupine ali individualno Prijave sprejemamo do 28. septembra. Informacije: 064 211 430, vsak dan od pon. - petka Zaposlitev nudimo ELEKTROINSTALA-TERJU z izkušnjami, ki je sposoben samostojno opravljati delo. EL-TEC MULEJ.d.o.o., Pot na Lisice 7, Bled, ©741-666 19999 Takoj zaposlimo več SLIKOPLESKAR-JEV IN MIZARJEV. ©245-340 do 8. ure zjutraj 20015 ŽIVALI Dobrim ljudem oddamo mlade BELE MUCKE. ©738-197 19840 KLETKE za kokoši z napajlnikom, ugodno prodam. ©557-941 19345 Prodam 10 dni starega TELIČKA simentalca. ©633-277 19850 ŽIVALI KUPIM Kupim 10 dni starega teleta simentalca. ©471-261 19939 Kupim bikca simentalca, starega 7 dni in prodam HRUŠKE TEPKE. ©738-054 19958 KUPIM bikca simentalca do 14 dni. ©730-529 19964 Kupim brejo kravo. ©431-491 19967 Kupim TELETA simentalca, starega do 10 dni. ©558-353 19977 UR&KA Oddam mlade ©324-453 PERZIJSKE MUCKE. 19862 V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce Prodam PUJSKE od 20-50 kg. ©622- 180 19894 1 064/415-000 =?ADiO t. J r 1 i ZLATI JUBILEJ DONA STAREJŠIH OBČANOV ■ PREDDVOR TEMA: SREDA 9.ZO UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 3ADiO 31.3 F/1! GREMO V LIFE RADIO KRANJ, 97,3 sreda, 23. septembra, ob 17.10 Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Živjo, živjo! Spet vas vabim v našo oddajo GREMO V LIFE! Dobimo se na našli valovih v sredo, 23. septembra, ob 17.10. Pripravljamo vam veliko dobre glasbe, lepe nagrade in zanimiva vprašanja. Izdali vam bomo tudi skrivnost - kdo vse bo nastopil oktobra in novembra v UFU v Domžalah. Seveda pa tudi tokrat nagrajujemo bralce Gorenjskega glasa - z nami bo zato tudi GOSTILNA PORTUNA, pa ŠPORT ČARMAN in GORENJSKI GLAS. Bodite z nami tudi vi!!! KUPON: V UFU BI RAD VIDEL MOJ NASLOV: WWW:HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio - kranj.si SREDIN VECERN PROGRAM -MODA IN ... GOSTJA - NACA KAYA JERMANI numero loginja ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■N/l I bomo pisali Ustavljena obnova ceste skozi Drulovko Drulovka, 22. septembra - V začetku tega meseca smo v časopisu Gorenjski glas že pisali o obnovi ceste skozi Drulovko, ki jo je kranjska Občina obljubljala že več let. Kako nevarna je bila ozka cesta, se je lahko prepričal vsak. kdor se je zapeljal po njej. še zlasti pa so se tega zavedali domačini, saj je bila cesta brez pločnika smrtno nevarna za pešce in šolarje, zato so morali poskrbeti za organiziran prevoz otrok v šolo. Ko so Drulovčani že nehali verjeti, da bo občina nevarni cestni odsek sploh kdaj uredila, se je ta, letošnje poletje le zganila. Ozko in dotrajano cesto, ki je pri vaški cerkvi še dodatno zožena, naj bi razširili in na eni strani ceste zgradili pločnik. Zaradi širitve ceste, so morali utrditi brežino. Namesto da bi zgradili betonski oporni zid, so se odgovorni na kranjski Mestni občini odločili kar za železne tramove. No, so rekli domačini, bolje tramovi in obnovljena cesta, kot obljube in mislili, da držijo v roki vsaj vrabca, pa so se. kot kaže tudi tokrat ušteli. Od namestitve tramov, se na drulovški cesti dela po polžje. Drulovčani vedo povedati, da so delavci delali le kakšno uro ali dve oziroma zadnjih štirinajst dni omenjeno gradbišče kar sameva, zato se sprašujejo, kdaj bodo, če sploh bodo, dela končana in bo v kranjski občini ene "črne cestne točke" manj. V mesecu dni bi bilo lahko že precej več narejenega. Tako pa, ja, tako pa so očitno "kranjske" obnove še najbolj vesele Slovenske železnice, ki se bodo lahko znebile odsluženih železniških tirov oziroma tramov. • R. Š., foto: T. D. Promocija Slovenije Hotelu Bellevue na Šmar-jetn i Gori je letos uspelo, da so različne avstrijske in nemške turistične agencije v svoje programe večdnevnih izletov po Evropi, vključile tudi kratek obisk Slovenije. Na Šmarjetni Gori so jih lepo sprejeli, jih seznanili s Slovenijo in Gorenjsko, jim pokazali cerkvico Sv. Marjete ter jim pripravili pogostitev. Število teh tujih gostov je zavidanja vredno: od 20. julija sta vsak dan po en, včasih tudi po dva avtobusa, pripeljala na vrh Šmarjetne. Skupaj več kot 2500 tujcev iz Nemčije, Avstrije, Švice, ki so bili na iniciativo hotela Bellevue prvič na sončni strani Alp! V imenu hotela sta jih sprejela direktorica Anica Jekovec Praprotnik in šef strežbe Herman Pdttčur, ki sta goste tudi pobarala, kaj že vedo o Sloveniji. Za stvari, povezane z vojno na Balkanu, so vedeli vsi. Za Postojno. Bled itn. ni vedel skoraj nihče. Slovenija je zanje isto kot Slovaška in Slavonija. Približno petina pa je za Slovenijo že slišala -posredno, zaradi alpskega smučanja in Kranjske Gore. Kar tričetrt teh tujcev, ki so letos poleti prvič obiskali Gorenjsko, pa dobro pozna ansambel Avsenik, Slavka Avsenika in slovensko narodno zabavno glasbo. Morda bodo tole prebrali tudi tisti, ki se mrzlično za težke milijone ukvarjajo s slovensko 'identiteto, razpoznavnostjo ipd.' v turistični promociji. Vse za hidravliko in pnevmatiko tel.: 064/24 21 21, fax.: 064/242122 Svetovanje in inženiring, črpalke, motorji, cevi, tesnila, cilindri, armature... ŽEUTB KUPITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE. ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V SANKAH? SI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko "" vsak delavnik od 7. do 19. ure. - NAREDITE KORAK ZNAMI- Kor&K n&pn Korodk* J J. Kranj »&> om/m mrfofc 0&4/*ae m ti Na Gorenjsko cesto v Radovljici prihajamo z največjo ponudbo izdelkov za dom, gospodinjstvo in domače mojstre. 3.10.'98 bomo pristali v novem, modernem trgovskem centru. Smo ljudje v zelenem, vendar nismo z Marsa. Imenujemo s« tako, kot planet, ki je najbližji Soncu, stari Grki pa so z istim imenom naslavljali boga trgovcev. Kdo smo? Uganite, kdo prihaja na Gorenjsko cesto? Z malo sreče boste postali dobitnik ene izmed nagrad, ki jih bomo izžrebali 3. 10. '98 . Odgovore pošljite na dopisnicah do 28. septembra na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Ne pozabite pripisati svojega imena in točnega naslova HflflBHttflMBQMljH|||H NAGRADE: dvovratni hladilnik, glasbeni stolp, likalnik, 3 akumulatorski sesalniki, 2 krat po 10 menjalnih stikal, 2 krat 20-delni kavni servis, 2 teflonski ponvi s pokrovom in še 12 Glasovih izletov za eno osebo po lastni izbiri* Pretekli teden so v Poslovni hiši Arnol v Škofji Loki proslavili otvoritev dveh novih lokalov. Zlatica, s.p., iz Železnikov je odprla nov obrat hitre prehrane. Janez in Bojana Hari, lastnika Vrtnarije Vešter pa sta slovestno otvorila prostore nove cvetličarne Pinus. Za prijeten kulturni program je poskrbel loški Lovski pevski zbor. Kasneje je za zabavo vseh obiskovalcev poskrbel ansambel Obzorje iz Železnikov. Lastnik Poslovne hiše Arnol Škofja Loka, Janez Arnol je napovedal še nadaljnje širjenje ter izboljševanje njihove ponudbe. • Rastko Tepina Majhna pozornost - veliko presenečenje - spomnite se vaših najbližnjih, znancev ali poslovnih partnerjev - ob obletnicah, jubilejih ali pa kar tako - pošljite jim telegram z luksuznim dodatkom - pokličite po tel. 96 in ostalo bomo mi uredili za vas - pričakujemo vas Vaša Pošta www.posta.si ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes bo večinoma sončno, le občasno zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah okoli 2, drugod od 5 do 7, najvišje dnevne od 15 do 18 stopinj C. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME _ ML T min / T max 7/16 5/19 6/20 hov dolnov - KERAMIKA KOPALNIŠKA OPREMA - BOHEMIAGRES - VRHUNSKA KVALITETA DOLNOV KRANJ - ŠUCEVA 23 - TEL: 064/241-464 - FAX: 064/241-461