ZSZ. Številka. m V Ljntijni, i Mrt* I. HiMln IKD. Ml. leto lahafa vsak dan popoldne, lan s u ti nelel«« Is praanlke. Iffise afi t Prostor t m/m X ^4 mi m za Tini« oglase do 27 m! m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčtjskl in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K . Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroclliii popast. Vprašanjem glede inseratov naj se oriloži znamka za odgovor. Vpr^alatvo „S!o-< Narod3tf> In „Naroda* Tis ; i .-.i t«' nllca št 59 orUiićao. — Teiafoa št. 314. na-lot a ,,Slo«eatkl ttiroi1 v JngosiRTiji: celoletno naprej plačan • K polletno >•••*•• p 3 mesečno......., l velja v L|abl|ent In »o pot« s V Inoaaaaalvot celoletnj ...... K24o"— polletno.......„ 120*— 3 mesečno . . 60*— ., ...... 20'— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naroćiuki nai pošljejo »v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo nlsmen-i naročili brc. Dosiaive denarja se ne moremo ozirati. imr-90-45-15- Bredn^tro »SIot. Naroda4« Knatlora ali ca it. 9, I. nadstropi* Telefon slav. 34. Dopise »prejema le podpisana ln zadoatno trankovano. Rokopisov ne vrača. "9(4 f*cssmesna Številka velia 1 krono. PcStnina plačana v gotovini. Poimiežl^ia mm® delegacifo! Dolgo časa že se pripravij;t italijanska vlada na pogajanja z Jugo-sloveni in se dela koncilijantno, lojalno, miroljubno, vso prevzeto naj-plemenitejših namenov, da bi že za-kraljeval sporazum ob Jadranu, ki bi dal miru tudi notranji Evropi. Oiic. vesti, ki pridno prihajajo v javnost, povdarjajo to dan na dan, brez prestanka. Zato pa so sumljive in zato moremo sklepati, da za pripravami ni v resnici tiste konc:iijantnosti, lojalnosti in miroljubnosti, ki se oficijelno tako povdarja, marveč da se skrivajo v ozadju načrti, ki bi uresničeni hudo zadeli Jugoslovene m cgroziii srednjeevropski mir. Te dni je bil pri Giolittiju admiral Millo. Pobratim D* Annunzija je admiral Millo in prisegel je, da nikdar ne prepusti Dalmacije Jugoslo-venom. Velik vpliv ima na mornarico in italijanski mornarji izjavljajo, da ne odidejo izpred dalmatinske obali, ako se ne pripoji Italiji. Razdeljeno imata delo. D' Annunzio čuva zasedeno ozemlje v zgornjem delu. Millo pa v spodnjem, in oba hočeta izvedbo londonskega pakti pa Reko. Kakor hitro bi se ka.i okrSili njuni sklepi, sta pripravljena nastopiti proti ital. vladi in na svojo roko držati zasedeno ozemlje. Kak je mogel biti pogovor admirala Milla z ministrskim predsednikom? Iz Rima poročajo sicer, da je Giolitti. star in dober prijatelj admirala Milla, apeliral na disciplino, katero mora poznati ttidi admiral, in na njegovo priznano udanost narodni stvari, in ta^o nai se čast vojaka in srce pa-trijota uklonita vsem drugim čustvom, kadar pride čas, da treba v Interesu države pretrpeti tudi kako žrtev, čeprav je občutna. Lepo je tako razlaganje domovinskega čustva, ali opetovano že smo ču!i tako razlaganje, za katerim pa ni bilo še nikdar uresničenja. Ne moremo si misliti, da se bo ponosni, samozavestni poveljnik ob dalmatinski obali Millo kar črez noč nrelevil v ponižnega državnega funkcijonarja, ki bo leno pokoren ministrskemu predsedniku odpotoval v Dalmacijo z nameni, povsem nasprotnem* onim, ki "*h "e eoiil m Vatera so ^a dvr-gnJa v?**oko nad vrhovno oblast v Pimu. GiolitH ie premeten državnik. Z^to se z Millom ne bo spri. Oficijelno se bo lepo v prijetno donečih Fr?*1 Govekar: Jubileji so miliniki ob cesti na-Šeea kulturnega napredovanja; ob niih se za hipec ustavljamo, se ozremo nazai in odkorakamo tem oo-gumneje dalje. Tak kulturni miljnik je fOletnica hrvatske opere in 25-letnica novega gledališkega poslopja v Zagrebu. Borba za narodno gledališče je bila Čehom kakor Slovencem in Hrvatom predvsem borba za pravice narodnega jezika. Gledališče je barometer narodne svobod Kakor se je na tem barometru srebro dvigalo, nižalo, zopet dvigalo in ie končno vendarle ostalo na neki višini, nrav tako je narod napredoval, nazadoval, zopet napredoval ter končno obstal na neki stopnfi svoje kulturne fn politične svobode. In zdaj naj stopa mirno dalje, višje in višje! Čehi so Imeli spočetka le nemške in laške gledališke predstave, fn imeli smo jih Slovenci ?n Hrvatie. In povsod so bili diletantje v družb! pesnikov ali rodoljubnih inteligen-tov, ki so se borili postopoma za narodni iezik na gledalskih deskah. Od leta 1771 so se Čehi *e potezali j frazah naglašala italijanska briprav-I ljenost za pogajanja, za to of:?ijei-' nostjo pa se utegnejo skrivati Gio-| litti - Millo - D' Annunzijevi načrti. ! ki treščijo na dan, kakor hitro se ne i zgodi vse, kar zahtevajo- intransi-genti v Italiji. Oficijelna Italija lahko sklene tudi kak sporazum z Jugoslavijo, ali intransigentje ga ne priznajo in italijanska vlada poreče svojim zaveznikom: vidite, tako stoje stvari! Odločite! Iz italijanskega časopisja j c razvidno, da upajo vladni krogi na tak sporazum, kakor ga hodn r»™ hoteli imeti, in sicer nemalo vsled tce*a, ker prideo z zun. iugosloven-skim ministrom dr. Trumbieem samo taki možje, ki niso tntransigenini in imajo voljo, dogna H «^or •.....t na vsak način. Tako namreč izvajajo italijanski listi, ki smatrajo a nepopustljive v jadranskem vprašanju samo Slovence in Hrvate, o Srbih pa sodijo, da bo ž njimi tozadevno lažje govoriti. Italijani se varajo. Nikakega dvoma ni, da bodo imeli jugoslovenski delegat je čisto določena navodila in da ne morejo stopiti nred itah'fansko delegacijo s po-pustitvami, ki b? vnrfe Jugoslavijo ob tla pred italijanskim gospodstvom na morju. Te^a ne bo ne se-d^j in nikdar, pri nikakih. pogajanjih, pa četudi bi ne bilo poleg di-rekfmh zastopnikov našega Primorja. To naj si Itn 1 nam zapommin ;n "a* nikar ne uusliio. da smo krat-komalo kapitulirali v jadranskem vprašanju pa si satni pristrigii bodočnost Za pogajanja pa se Italijani prav ^lede na našo delegacijo pripravljajo z vedno večio silo. Sfed*] so pomnožili svojo delegacijo in k porajaniem oride tud; italHunski zastopnik Primoria Salata. Prav zato, ker ni v Jugoslovenski delegaciji nobenega Slovenca, kakor so ga pričakovali in se naravnost Sadili, da o1! ni. so pa oni oozvall v svojo de]c-^acno eksperta za Primorje. Salata bo vedno na razpolago za poi.:-:i:Ii r^znApra značaja dede zas. ozemlia. zlasti glede Istre in Goriške pa Notranjske in de1e*»*atie bodo že znah' dobiti priliko, ko se bo moo*el oglasiti Salama s svonnti prot;sio-vansMmj po'asuiH. Ne bo na v takih slučajih potrebnega protinoiasnila. Kdo bo Imel škodo? Pa?: le mi! Za spodnji del Jadrana bo navzoč dr. Trumbič, za podrobnosti, ki bodo silno važne v zgornjem delu, pa naj ne bo nikakega našega eksperta?! Italijani računajo na to, da bo veljalo Salatovo mnenje. To pa ne sme obveljati, ker ne bo v nobenem slučaju pravično. Italijani hočejo nas grdo ukani-ti. Zato so pomnožili svojo delegacijo in postavili v njo še zastopnika Primorja. Oboroženi so na vse strani proti trem delegatom jugosloven-ske vlade. Ukaniti se ne damo. 7ato pa pomnožimo nemudoma svojo delegacijo! K. (Pismo Slov. Nurodu«)-. U Beogradu, 30. okt. Čini se, da se u našim novinskim krugovima, naročito u beogradskim, vrlo malo brinu za izvještavanje inozemstva o naših prilikama kao i za primanje pouzdanih vješti iz inozemstva. Doživjeli smo taj apsurd, da je beogradska štampa primala tendencijozne izvještaje iz Deča o Koruškoj i — uvrštavala ih bez ikakvih skrupula. Protesti »Slovenskoga Naroda« odjeknuli su ipak na kompentent-noin mjestu. Sad se radi o tome, kako da se na praktičen način provede organizacija izvještavanja i primanja vesti na području čitave kraljevine. Iz redova vanstraničkih poslanika, rodom iz okupiranih krajeva., saznajem, da su već uzete u obzir nekojc ličnosti, kojima će se povjeriti ta akcija. To su dva narodna radnika, poznata sa svog nesebičnom rada u okupiranom teritoriju i u Primorju Organizovanje te službe provelo bi se na ovim pri ci? .'ma: 1. Treba podići u inozemstvu ugled naše kraljevine prema intere-s'ma naše spoJjne politike. Toj svrsi poslužiće objektivno, stvarno i istinito izvještavanje o svim našim prilikama i brzo suzbijanje netočnih vješti inostrane štampe, naročito ta-Ifjanske. Naročita pažnja posvečiva-će sc dogadjaiima u onim našim te-r'torijama, koje će potpasti pod tu-dji suverenitet. 2. Izključene su svake veze sa spekulativnim stranim novinskim agencijama, kojima je c:Ij plasira* ranie tudjeg kapitala u bogatoj Jugoslaviji. 3. Sjedište akcije biće u ino-stranstvu. Podržaviće se najbrže i najkraće veze sa Beogradom, /"a-greN>m i LioMjanora te sa centrima svh evropskih država, naročito slavenskih. 4. čitava organizacija nije nipošto zvanična, već privatna, jer se pokazalo da zvanični dopisni uredi ne postizavaju i ne mogu postići željenog cilja. Inostrana štampa pa nerado ili sa izvjesnom skepsom prima vješti iz zvaničnih krugova. Kad dodje do konačnog realizo-vanja tog projekta, izvjestićemo — bude li potrebno — potanje o toj organizaciji. Treba primjetiti, ca je velika šteta, što se s tom akcijom nije pečalo mnogo ranije, naročito prije plebiscita u Koroškoj i prije direktnih pregovora s Italijom. Sa-vjestno i solidno izvještavanje ino-stranstva morrlo je povoljno uticati na razvoj prilika, a možda i samih pregovora. Jugoslavija se danas već nalazi u oštroj vatri izbornih borbi. Nije isključeno — mi smo djeca temperamentnog juga — da će izborna trzavica ispoljavati u oštrim, a vero-jatno i preostrim oblicima. Ako ni-ko drugi, a ono će sigurno italijanska štampa donositi izmišljene izvještaje o krvavim nemirima, re-voiucm. pokolju, republikanskim manifestacijama itd. Zato bi bilo umjestno, da se čim prije ostvari osnova za pouzdano i brzo izvještavan ie inozemstva. ^.TuEro^lavenska Matica« i >Jadranski Zbor« podupriječe to nastojanje, a Pokretači neka budu uvjereni, da ili nrate simoatiie i naklonost sv:' velikih jugoslavenskih dnevnika. S kateri se vrši S. uri zucTer v cfvoranS Untona. sbodiJ s^vrr'io kandidati Jugoslovanski? d^m^krsf^Ve stranke za l»ublfjnsV-r» vntflno nlrr^fie «r7» dr T^vćart nrof. Jfos'o noianar, Zvan Mshorić i« đr. Al^prl k7*i«*e*. 9fi«^@!8fvo Jf.Đ S. za češ^e gledališke predstave in od leta 1786 so jih resnico*) semtertla tudi že doživeli: Slove".«ci so bili srečni, da so smeli v dobi 1770— 1780 poslušat? sredi lašve onere z liubl^nskeea odra vsaj kratko slovensko pesem, ki jo je — gotovo za dobro nagrado — podtaknil baron ?Ura Zois laškemu oevcu ali nevkr: Hrvatie pa so slišali prvič svoj i°?;k na zagrebškem odru sredi nemške lokalizirane igre > Die Mat-dalenenln Grotte bei Ogulin« šele 7. januarla 1832: peli so Ferd. Livadićevo budnico »Još Hrvatska nii* oropala .. Prva važna slovenska dramska predstava je bila dne 28. decembra 1789. ko so po Zoisovi zaslugi igrali odlični, že dokaj spretni ljubljanski slovenski diletantje Linhartovo lokalizirano veseloigro Omanov t Mrci-ka* v starem, 1S87. leta nocrorelem gledališču; prva hrvatska dramska predstava pa se je igrala v zagrebškem starem gledališču na Markovem trgn (v današnjem magistralnem poslopju) šele 10. junija leta 1840:: igralci so bili srbski (!) igralci iz Novega Sada, ki so jhn pomagal? nekateri zagrebški diletantlc Predstavliali so Ivana Kukuljevica junaško dramo »Juran i Sofija*. Slovenci so igrali pozneje se Linhartovo prireditev Beaumarehat-sove komediie »Veseli dan ali Mati- ček se ženic. 1. 1803. V. Vodnikov nrevod Tinček Petelinček-c OOtzc-b»w) in 28. marca 1822 so oredstav-bali nemški igralci Kotzebuavo po &r vemeno veseloigro ^Golfmi starce^. Potem celih 26 let — do 8. ju!. 1848 ni bilo več slovenskih predstav ! Srečnejši in energičnejši so bili Hrvatie. ki so imeli v*ai precej stalno dramo. Toda tudi Hrvatje so se morali od L 1840 dalje še dvajset let boriti z nemškimi sezonami in laškimi stagionami. Šele 24. novembra l^rTO so hrvatski diiaki razbili poslednjo nemško predstavo v Zagrebu ter tako pokrčili pot stalnim in edino hrvatskim predstavam! Slovenci smo ostali v kotu do leta 1892. Takrat smo šele smeli v novem gledališkem poslopju igrati vsai dvakrat na teden. Le počasi smo napredovali v številu tedenskih predstav. Deželni odbor je ščitil nemške igralske družbe in odrival slovensko Dramatično društvo pravdo leta 1909. Takrat šele se mi je posrečilo, prenrositi deželni odbor, da smo sm^li Slovenci igrati štirikra; na teden. S tem ie nostal ravnatelju Pichteriu nadalim obstanek v skupnem gledališkem poslopju vzlic Gostovanjem v celjskem j?1*da1išču gmotno in fizio"o nemogoč. Ali Nemci so si zgradili svoje novo gledali- ško poslopje v Gradišču ter so igral! v njem do zime leta 1918. Igrali sc* vso voinno dobo, med tem ko Slovenci soloh nismo imeli — štiri dolga leta! — nikakih predstav, naše gledališče je moralo služiti za ^Kino Central*. Šele po prevratu, koncem Teta 1918. so slovenski diiaki in goriški begunci razbili poslednjo nemško predstavo v novem gledališču. Teden dni nato sem po ***tfv3f|t! Slovenskega gledališkega konsorciia v družbi tedanjega opernega šefreži-seria VI. Mareka prevzel nemško gledališče za slovensko dramo. Zgodovinski hip!« je vzkliknil Marek v trenotku, ko sva prestopila — prvič v svojem življenju — prag poslopja, ki ie bilo dotlej glavna trdnjava trdoživega kranjskega liem-štva. 58 let prej torej so se rešili v Zagrebu «**^*Hh >>r »-: - "- • smo se jih Slovenci v Ljubljani; a tudi prvo hrvatsko opero so imeli Hrvatie že 28. marca 1846 (Li-sinskega »Liubav i zloba«), medtem ko se je pela prva slovenska dr. Beniamina Toavca enodejanska opereta »Tičnik* orvič šele 4. februarja 1866. a A. Foersterjeva dve-deiarrska onereta »Gorenjski slav-ček« šele 27. aprila 1872. Prva opera mu •__m Dne 4. novembru tega leta praznuje Kranjska hranilnica rako da* nost stoletnega obstoja. Tu dogodek liani daje povod, da podimo na£i javnosti kratko sliko o delovanju toga za gospodarski razvoj naše dežele zelo pomonli i ve %>t zavoda. Ustanavljanje hranilnic s»o je pričelo v dru^ri polovici 18. stoloijn \a ozemlju prejšnjega avstrtjekega re>ar-etva je bila najstarejša >Prva avstrijska faraoHideac na Dunaju, ki je pričela z delovanjem dne 4. oktobra 1819. V ti.-tera času 90 šteli na Nern.škem 21. v Švici 18, ti'* Angleškem pa celo 2t>"> teh zavodov. Takoj za dmmj-»ko ea |e ustanovila leta 1820. >Kranjska lmi-nilnica< v Ljublinni. V Ljubljani feo po nasvetu guvernerji grofa 8wtiotn1 Saorka talcratoi zupnn Janez Nep. Hradeekv in ni' ~-<'\mfe Caspar Can-f-"iMli. Franc GaHe. Qe#rg Mulle, Josip Seunig in Jo-ip Friderik \Vagm r sklenili ustinovltev hranilnice. V svoji vlogi na deželno vlado so izjavili, da nameravajo o-novati v Ljubljani Človekoljubno društvo, ki bi vtem ljudem, tako višjim kakor nižjim slojem, nudili priliko, da svoje prihranke var no in kori=lono=?no mlag^jo tako. da razpolagajo z njim v rfnčnjn potrebe če se pripeti bolezen ali nesreča, in v starosti. Po potrditvi začasnih pravil — dne 20. oktobra 1831 — ho obja\ ili ustanovitelj; vabilo k pristopu k hra niinienemu društvu, ki ^e rcn Je odzvalo lepo število ugkdnih ljubljanskih meščanov. Dne 4. novembra pa je prideta društvo *voj<* r^>sle v ?%kr<»n> ni sobici, ki mu jo je dal na. rarpoln^o dmžtvrni Član Frnn Gallev pvoji h\-ii žt. 2 na Mantnaaa irgu. (V tej hi.-*!, ki je sedaj last mestao obfina, je btla pozneje nastanjenb tinll Mesoi« hra-i i 1 n i 08 1' oh i j an i). Hranilnira zn je Imenovala An t. 1828. >Ljnbljanaka hivnUniloac, rwl t^-daj do leta 1844. »Ilirski hranilnic a< in od leti 1945. dalje >Kranjsk,i hranilnica*. Pravila, sestavljena po vzoren drnštya I^eopoldstodter Spnrka»aeN'Kranjska iiranilnieo c edina hranilnica v deželi, šole leta 1^62. je bila ustanovljena >Kočevska hranilnica in leta 1887. »Mestna hranilnica ljubljanska potem pa sq sledile še droge hranilnice po deželi. Zunanjepolitični dogodki in vojne so vedno neugodno up li val i. Tako so mnogo vlog dvignili vlagatelji v letn, 3831, IS-iS. l-šv-l In «>'•••>. »jvecji ie bil naval na hranilnico v le bo znanih septemberskih dogodkih. Takrat je "bii i -i E neg« lijonov kron. Leta 1888. je postala sobica v Gak letovi hi-i pretesna, eni zbor. kupiti in prezidati za uradne svrhe Ghnosljevo hiso na Polj« aski cera (danes se nahaja tam finančno ravnateljstvo). Leta 1833, je hranilnica razširila pvoj delokrog as o zastav- ljalnice, ki je obstojali J^eta 1873. se o tovalo pod okriljem ^Kranjpke itno dru- čtvo. ki n ju ric>nj deluje i prid trgovcem in obi Lei 1889. je pila ustanovljena starostna hranilnica, ki ima namen poslom in tovarniškim jdelavcen ■■. &onujočim v ljubljanskem okolišu, nuditi posebne ugodnosti pri obrestovapja. 04eieženci starostne hranilnice >>ež>;jo narareC- za svoje vloge do 9% obresti. Prispevki, ki jih je hra-ii;: L ca dovolila udeležencem starostne hranilnice, znašajo doslej 357.00 ? 11. Da podkrepi varuwsi ;•/ med mladino, uvedla ie hranilnica leta 1907. ilomač-e hranilnike, ki so se liitro priljubili. L. 1911. pa so se uvedle nagrade za dolgoshlžece no-ie. ki so hra-nl ln i eni vlagatelji. Leta 1839. je dosegel rezervni zaklad vsoto 38.721 goldinarjev, to je bil dvajseti del (5%) takratnega vloženega denarja y znesku 769.439 fl. Po pravilih je bila sedaj hranilnica upravičena, del čistega dobička \ porabljati za dobrodelna darilu Te pravice se ie posluževala v vedno rastoči meri in je do sedaj izdala v te svrhe milijonov 761.000 K. V začetku so bife darila seveda zelo skromna. teko se Je izdalo za nje v letu 1839. samo $00 fl., do konca 50. let i drnštvei ^obstanka, to je do leta 1870., samo 112.000 fl. Mestni revni učenci, razne kult m'ne naprave (šole, cerkva, gasilna društva itd.) in gospodarski nameni so se i ali pri razdeljevanju daril iz letnih dobičkov. Izmed večjih daril imenujejo nni se prispevki za zgradbo otroške bolnice, deželne bolnice, muzejskega poslopja, ideželnega (sedaj opernega) gledališča, poštnega poslopja, gledišča v Gradi-Iču (kJer ie sedaj dramsko gledišče), Harijanišča. Lichtenturnovega zavoda, •poslopja filharmoniene drnžbe. moško in ženske bolnice v Novem mesta, mestne artiljerijske vojašnice ljubljanske, za stavbo zdr; iega doma na Bledu Itd. Največjo svoto je Kranjska hranilnica porabila aa ustanovitev zavetišča za neozdravljive, ki se je leta 1909. otvorili* v lastni stavbi na Stari ,poti. Za to ustanovo se je nodaril v večletnih obrokih znesek l milijon 500.000 K. V zavetišču je nastanjenih in preskrbi j onih 50 neozdravljivih bolnikov. Od leta 1868. dalje ie hranilnica s cenejšimi posojili in prispevki k ustanovnim roškom pospeševala ustanovitev zadrug, ki so hitro vzcvetele po vsej deželi. Isteea leta Fe ie ustanovilo po nasvetu hran. vod društvo za zgradbo delavskih hiš, kateremu je hranilnica z izdatnimi porami omogočila zgradbo 10 prijaznih hiš, kjer biva v zdravih stanovanjih 81 strank. Leta 1898. je Započela hranilnica veliko akcijo za obnovitev vinogradov v krhkem okraju ki jih je upo-stošila trtna us. Hranilnica ie dala vinogradnikom na razpolago -taladikc* in jim je plačevala nagrade. Do leta 1899., ko se je ta akcija zakliučila, je bilo s pomočjo »Kranjske hranilnice \ eč nego 800 vinogradov obnovljenih. Za sadike in za naerrade je porabila hranil« niča približno 30.000 K. V proslavo svojega 751etnega ob-Stanka je sklenila hranilnica 1. 1895. porabiti vsoto 600.000 K za %% posojila manjšim kranjskim mestom in trgom V svrho olajšave zgradbe vodovodov in bolnic. Da pomaga hišnim posestnikom, katerih hiše je poškodoval potres, je hranilnično društvo leta. 1895. sklenilo, dajati potresna posojila čez dovoljeno mejo pupilarne vernosti in naložiti za primer izgub iz teh posojil posebni rezervni zaklad. Hranilnica jc dalje ustvarila več dijaških ustanov za reaice, obrtne učence in tehnike ter ustanovo za onemoglo vdovo in otroke bivših trgovcev in obrtnikov. Vsled zaupanja, ki si ga je pridobila ^Kranjska hranilnica«: tekom svojega obstoja, pa ji je izročilo več dobrotnikov premoženje, da- ga upravlja in dohodke porablja v dobrodelne svrhe. >Kranjska hranilnicac je mnogo pripomogla, da se je olepšalo ljubljansko, mesto. V proslavo svojo r>01etnice je sklenilo hranilnično društvo zgradi-* ti poslopje za nastanitev realke ki jo nI. teta 1880. se je dozidala uradna palača v no voo tvor jeni Knafljevi ulici. S to stavbo je dala ^Kranjska hranilnica« izpodbudo, da so je potem v bližini njene palače razvil nov del mesta, ki je jjubljani v kras. 8 stavbo svojih his in gledališča v Gradišču je omogočila, da se je prej zelo ozka uli-(i; brez stroškov za obMno razširila in da se je tudi t * zanemarjeni del me9ta olepšal. Tudi ob šentjakobskem mostu je na lastne stroške podrla staro hiso pred vrtom, ki spada k njeni Virantovi ::i in je ogradila ta vrt z lično ogra-. S prispevkom, ki ga je dala hranil-i Lca za zgradbo novega župnišča pri ?v. Jakobu, je končno ludi omogočila širjenje Kožne ulice na njenem uaj-lolj ozkem mestu. Največjo zaslugo za gospodarstvo prejšnje 'dežele Kranjske pa si ie pridobila Kranjska liranilni-cac, ko je s svojimi sredstvi financirala ^tadbo do len jak i h železni c. Razun vsote 400.000 K, ki jo je porabila za nakup osnovnih delnic Dolenjskih železnic, je prevzela pod pogoji, zelo ugodnimi za novo železniško podjetje, vse prioritetne obveznice, ki jih je izdala dolnibka družba Dolenjskih železnic, v nominalnem znesku 12 milijonov kron. Ta dejanja jasno govore in »Kranjski hranilnici< mora so priznati, da si je stekla za proevit nase dežele zelo veliko zaslug, eotudi se je njen sijaj veled politični h borb v zadnjih desetletjih nekoliko ■ stran n H eiftiCne nesff. = Shod demokratske stranke v Celju. V nedeljo dopoldne se je vrSil v celjskem -Narodnem domu« volilni shod demokratske stranke. Shodu je predsedoval predsednik okrajne organizacije demokratske stranke dr. Kala n. Kot prvi govornik je nastopil dr. Gustav Gregorin, kateremu so zborovalci priredili iskrene ova-cljo. V svojem govoru je predvsem nagla-šal, da jc treba našo državo konsolidirati. KonsoUdirati pa se da država samo s smotrenim i\\ pcžrtvovalnim delom, ne pa z zabavljanjem in neumestnim kritiziranjem. Naša drŽava Šc sicer nima trdno zacrtanih mej, vendar pa so življenskc razmere v Jugoslaviji take, da nas zavidajo vsi sosedi. Cim zavlada red in se ustalijo mej©, bo se dr2ava lahko uspešno razvijala in dani bodo vsi predpogoji za dobrobit vseh narodnih slojev. Treba bo predvsem rešiti razna pereča gospodarska vprašanja in dati državi taksno ustavo, ki bo in sistem pokrajin, kikor to zahteva v svoji deklaraciji sedaj hrvatska za-cdniea. Sedaj se zahteva za posamne pokrajine nekako parlamente, katerim naj bi bile posamne pokrajinske vlade podrejene. Da v takem slučaju prenehajo vsi pojmi o narodnem edinstvu, je samo ob sobi umi j ivo. Ako se sedanji ministri lirvat^ke zaednico identificirajo s proklamacijo glavnega odbora hrvatske zaednice, potem ni dvoma, da je to v direktnem nasprotju t izjavami ministrov te skupine v ministrskem svetu. — Dopisnik >I\iječi< se je obrnil nato do ministra ■ vprašanjem, kaj poreče k <>'. -miju ^Obzorav in i Hrvata«, ki sta oba prinesla nekake komentarje k njegovemu govoru na glavni >kupsci-ui demokratsko stranke v Zagrebu. Minister je odgovoril: Komentarji »Ob-zorac in >Hrvata« prlede mojega govora na glavni skupščini demokratske odgovarjala državnim iti narodnim iutere- j stranke v Zagrebu, so povsem brez som. Na to je govoril minister dr. Vekosiav » vsake podlage. O kakih diferencah med ma.no in demokratsko stranko sploh ni inosroče govoriti. Če govore na eni K u ko ve c, ki Je v obsežnem govoru razpravljal o uradniškem, trgovskem, obrtniškem in delavskem vprašanju. Njegova izvajanja so vzbudila splošno pozornost in odobravanje. Kot tretji govornik je nastopil Ivan P r e k o r s e k, ki je razpravlja', o narodnem delu, ki ga je izvršila demokratska stranka v Sloveniji. N'a shodu je bilo navzočih par narodnih SOCijsUstOV, ki si pa niso upali shoda motiti. - Klerikalci se zavedajo, da nič več ne stoje med ljudstvom na. tako trd-oih tleh, kakor pred vojno. Vedo prav dobro, da jim je dober del slovenskega ljudstva, ki so ga preje vodili na vrvici, okrenil hrbet in si poiskal novo politično orijentacijo. Boje se, da» bi pri volitvah v konstltuanto ne izgubili večine, za to BO njihovi listi že sedaj započeli najagilnejšo volilno agitacijo. Obzor« in >Hrvatc, da sem nasprotnik centralizmtv na drugi strani pa se zatrjuje, da sem za centralizem, potem morem zagotoviti ie. da se motijo tako eni, kakor drugi. Moje stališče je povsem jasno, ker se v vseh točkah strinja moj program s programom demokratske stranke. Vsa druga domnevanja z ene ali druge strani so le proste kombinacije. = Vtis progla&a hrvatsko zaedni- ee. Beograd, 2. novembra. Proglas hrvatske zaednice, naslovljen na >Hrva-te*, je izzval v tukajšnjih političnih krogih, brez vsake razliko strank, veliko iznenađenje. Demokrati, ki so bili več ali manj pripravljeni na sličen korak zaedničarjev, so bili iznenađeni. V političnih krogih se trdi, da je proglas zaedničarjev »Hrvatom* očiten dokument nacijon&lnega separati gina. To dejstvo je tem .-umzaeijonalnejše, ker niti srbski separatistični elementi rdao skušali niti hoteli motiti razpoloženje za narodno edinstvo. V radikalnih krogih se to obsoja tem strožje, ker so se ministri hrvatske zaednice v ministrskem svetu izjavili zaeno z radikale! za edinstveno državo s čim širšimi avtoikomijami. Hadikalei trde, da odslej ni mogoče sodelovanje b hrvatsko zaednico in da mora v najkrajšem času priti do preloma med radikalnimi politiki in hrvatsko zaednico. — Iz demokratske stranke. Zagreb. 2. novembra, V zadnjem tednu se je vršilo več dobro uspelih skupščin demokratske stranke po Hrvatski, Slavoniji in Srbiji. Tako se je vršil v nedeljo v Ludbregu shod demokratske stranke, na katerem je govoril uintetev za agrarno refcmio dr. Henrik Krizman in kateremu je prisostvovalo nad 1000 seljakov. Zanimivo je, da je ta ta kraj slovel doslej za trdnjavo Radi-Čevcev, a na shodu so zborovalci z velikim zanimanjem in z odobravanjem sledili izvajanjem ministra dr. Krizmana, medtem, ko so morali radićevski kričaČi in agitatorji utihniti. — V Osijeku se je vršil sestanek zaupnikov demokratske Stranke za virovitičko župa ui jo, na katerem se je sprejela kandidatura dr. Ribara, podpredsednika narodnega predstavništva, ki je nosilec liste v virovi tiski županiji. — V soboto se je vršil sestanek demokratskih pristašev v Brodu na Savi, v nedeljo pa v Požegi. Na obeh sestankih je bilo zbranih vse polno ljudstva iz obeh mest in okolice in je referiral o strankinem programu in sedanji politični situaciji poslanec dr. Angjelinovič. — V ponedeljek se je vršil sestanok zaupnikov v Daruvara, ki je izborno uspel, prošlo sredo pa v šapnu. — 27. oktobra je imel dr. Milsn Popovič, odvetnik v Slunju sestanek demokratske stranke v občini Brezovac, na katerega je pri-blo mnogo ljudi, med njimi oeobito tudi mnogo radikalcev. ki so s trošenjem raznih pa mf le to v skušali ustvariti razpoloženje proti ministru Svetozar Pri-bičeviću in demokratski zaednici. kar se jim pa ni posrečilo, ker je dr. Milan Popović ravno na podlagi teh pamfle-tov dokazal, s kako nemoralnim orožjem se bore radikalci proti demokratom. Navzoči radikalni agitatorji so morali utihniti. is Korošceva agitacijska potovanja. Beograd, 2. novembra. O načinu agitacije dr. Korošca se poroča sledeče: V nedeljo se je vršil sestanek pučke stranke v Osijeku. Dr. Korošec, ki je hotel prisostvovati temu zborovanju, je dal v Beogradu zjutraj priključiti orijent-ekspresnemu vlaku svoj vagon, a v Vinkovcih si je pripravil posebno lokomotivo, ki ga je odvedla v Osijek, tako da se je zamogel še v nedeljo zve-čer vrniti s posebnim vlakom nazaj v Reograd* " s,v =: Iz bosanske vlade. Beograd, 2. novembra. V ministrstvu notranjih zadev so že dalje časa ventilira vprašanje spopolnitve mesta predsednika pri bosanski vladi, ker se sedanji predsednik dr. Srškić nahaja že dolgo časa v demisiji. Radikalci so predlagali za to mesto Voj. Šolo, proti kateremu pa niso samo demokrati, marveč velik del radikalcev samih, zato se zdi, da bo ostal dr. Srškić se nadalje na svojem mestu. s= Izvenstrankaj*ji. V nedeljo dopoldne je bil v Zagrebu javen suod iz-venstrankarske politično skupine. Prvi je, govoril dr. Spevec, ki je navajal razloge, radi katerih so se mno^i nezadovoljni ločili od sedanjih političnih strank, kakor tudi razloge, radi katerih so se ti nezadovoljni elementi odlo- čili, da nastopijo svojo izvenstrankar- sko kandidatno listo, da bi jim ne bilo potrebno vzdržati se volitev in da bi se jim na ta način nudila prilika, sodelovati pri izgraditvi države. Za njim je govoril poslanec Jovo Banjanin, ki je naglasal. da je od dela konstituante odvisno, ali bomo mi ali Italijani ostali v jadranskem vprašanju zmagovalci. Opisal je na kratko delo obeaoječiJi strank ter se zavzel za popolno suverenost konstituante. Končno je govoril še dr. Karlović, ki se je izjavil za temeljito rešitev socialnih vprašanj. = Beogradski radikalci. V Beogradu bo noeileo radikalne kandidatne liste predsednik radikalne stranke Nikola P a š i i„ ki bo razen tega kandidiral na prvem mestu za radikalno stranko tudi v Sretnu in banjaluškem okrožju. Telet Bnsika in brzolaona poroCila. USPEŠNA MISIJA TAKE JONESCA. — d Praga, 2. novembra. Romunski zunanji minister Take Jonescu je odpotoval v Varšavo. Pogajanja, ki so se vršila za njegove prisotnosU v Pragi, so končala s popolnim sporazumljenjem glede aktualnih političnih vprašanj, posebno glede male antante in glede medsebojnih odnošajev med prijateljskimi državami. Ko se je razpravljalo o stališču, katero zavzemajo francoski, angleški in italijanski zunanji ministri napram osrednji Evropi, se je ugotovilo, da obstoja med njimi in med malo antanto z oziram na zvezo držav male antame popo'no soglasje in spora-zumjenje in da kombinacije, ki se tičejo Madžarske, niso več aktualne. Take Jonescu je dosegel, da se je dogovor med Češkoslovaško m Romunijo. Id je bil svo-iečasno sklenjen v Bukarešti, vnovič pe> trdil. NEMIRI V PIRANU. Trst, 2. novembra. Med fašisti in prebivalstvom fe prišlo do hudega spopada. Iz Trsta so prišli fašisti, da nabijejo po vogalih lepake v svrho proslave zmage pri Vittorio Veneto. Ko so hote iS to storiti, so je zbrala velika množica, ki je prepovedala ualepljanje. Fašisti so zmerjali in psovali. Prišlo je do spopada in neki Benc-detti je bil vržen v morje. Ljudje so klicali nanj: Prav ti je! Benedettiia so s težavo rešili smrti. Množica Je napadla potem dr. Ruzzierja, bivšega kapetana. Metali so kamenje nanj in pretepli so ga. Fašisti so bili pobegnili v Trst, nekateri nekoliko ranjeni. Včeraj pa so zopet prišli v Piran v večjem številu, oboroženi. Kjer so videli ljudi, so jim ukazali, da morajo takoj domov, udrli so v prostore ^Delavske .zbornice« ter tam vse razbili. Potem so hoteli zagospodovati v mestu in strahovali prebivalstvo. Ko so prišli gostje iz neke kavarne, so jih fašisti nagnal! nazaj In streljali so v kavarno ter prevrnili potem v kavarni vse mize. Ljudje so bili mirni, nato so hoteli oditi fašisti peš za svojimi avtomobili pa ie prišlo do spopada med fašisti in socijalisti. Pokali so revolverji in ročne bombe. Trajal je boj kake pol ure. Slednjič so se mogli fašisti odpeljati proti Trstu. Jeden šofer je 1>U nevarno ranjen. Varnostna oblast je bila tako slaba, da ni mogla ničesar ukreniti p*oti nemirom. POGAJANJA Z ITALIJO. —d Pariz, 2. nov. Po vesteh iz Rima je imel Giolitti dne 29. m. ra. dolgo posvetovanje z ministrom za vojno in mornarico, generalom Caviglio. Menijo, da se da posvetovanje spraviti v stik z diroktainii pogajanji mod Iialijo in Jugoslavijo. Po vesteh iz dobro poučenih virov je splošni vtis ta. da bo Giolitti najbrže odložil vprašanje Reke z dnevnega reda. Admiral Millo, ki je odpotoval v Zadar, je napravil vtis. da no bo z orožfem podpiral volje italijanske vlade. —d Beograd. 1. novembra. Pol-uradni italijanski listi trdijo, da se je Italija odloČila, zahtevati mejo do Snežnika. Zader in Reka naj bi bili svobodni me?ti. Otoki Vis, C^rez in KorCula pa naj bi pripadli Italiji. —d Zagreb. 2. novembra. (ZNU.) ječ v poroča iz Beograda. Aa je na&a vlada sprejela včeraj poziv italijansko vlade k ponovnim pogajanjem radi jadranskega vprašanja, ki naj bi se pričela 7. hm v nekem kopališču, nedaleč od Rapalla. Radi tega se je danes ob 10. sestal ministrski svet —d Zagreb. 2. novembra. >Karouno Djelo« poroča iz Beograda, da se bodo po najnovejših veeteh iz Rima vršila pogajanja glede jadranskega vprašanja v nekem mestu Ligurije. »TIMES« O RAZMERAH V TRSTU. — London, 2. n ovembra. Dopisnik sTimesa« r>oroča iz Trsta, da se mesto nahaja v silno težavnem položaju. V daljšem članku prikazuje dopisnik sliko socijalne položaja mesta Trsta v najtemnejših barvah, primerjajoč usodo Trsta z usodo Dunaja, ker ste obe mesti vsled razpada Avstrije pravzaprav brez pravega zaledja. Osobito položaj delavstva jc neznosen. Delavstvo, ki obstoji po večini iz bivših avstrijskih in slovanskih elementov trpi mnogo vsled zatiranja s strani Italijanov. Ako sc socijalni položaj delavstva v najkrajšem času ne izboljša temeljito, se je bati težkih nemirov. BEG ČASTNIKOV 12 REKE. Milan, 2. novembra. »Avanti« poroča z Reke, da v zadnjem Času trumoma zapuščajo časmiki Reko, ker jim D' Anmin-zijo ne more izplačati plač. PROTT FRANCOSKI POMT1KI. —d Arusitei-daitt. 2. nov. Gordiner priobčuje v >Daily News« odprto pismo Poincareju, ki je po naziranju angleških politikov še najvplivnejša politična osebnost v Franciji: PariSka politika triumfira nad waahingtODsko. Glavni namen vase politike je, popolno politično in gospodarsko uničenje Nemčije. Na eni strani se grozi Nemčiji z velikansko odškodnino, na drugi pa se ji ropajo viri za gospodarsko moč, ki ji omogočnjojo plačati pametno vojno odškodnino, ki jo zahteva pravičnost. Nemško ljudstvo stare Avstrije je oropano svoje zemlje. Kontinent je posejan z vojaškimi komisijami. Francoska politika je bodrila Poljsko pri njenem blaznem imperijalizmu. Francija podpira Vrangla in onemoeročuje mir z Rusijo. Madžarski so pustili vojsko 300000 mož, dočim so dovolili Avstriji le 30.000 in Nemčiji 100.000 mož. Gordiner nadaljuje: Vaša politika vodi k prekinjenju prijateljskih odnošajev z Anelijo in Italijo in trajnemu sovraštvu z Germani in Slovani. Trpovina v Evropi je ogrožena, ker se ljudje hujska-jo in <&vieij> drug na drugega* - 4 TAKE JONESCU V VARSAVT — Varšava. 2. novembra. Romanski ministrski predsednik Take Jonescu je danes dospel v Varšava Poljski zunanji minister knez Sapfjeha Je izjavil v razgovoru s časnikarji, da ni dvoma, da se be Poljska priključil mali antantl. FRANCOSKO - MADŽARSKI DOGOVOR RAZVELJAVLJEN. — d Berlin, 2. novembra. (Dun. kor. nr.) Listi javljajo iz Pariza z dne 1. r. m.: Kakor javljajo iz Londona, je izjavila angleška vlada, da ne priznava francosko-madžarskega tajnega dogovora, ki je bil svoječasno sklenjen v Goedoelle. Vsled tega je francoska vlada naznanila, da se bo pogodba razveljavila. MADŽARSKA KRALJEVINA. —d Budimpešta, 2. nov, V pro-granmem govoru v svojem volilnem okrožju se je izrazil kandidat Sreter takole: Madžarska je bila kraljovina in je hvala Bogu še danes, nočemo kralja, ki živi samo za nas, ki z nami čuti in ki note vzpostaviti stare Avstrije z našo krvjo. Dalje je poudarjal poirebo, da mora veljati malo kmetijstvo 2a hrbtenico vse države. —d Budimpešti, o. novembra. (MK. U.) Zunanji odsok narodne skupščine je danes sprejel trianonsko mirovno pogodbo v splošnem in v podrobnostih. LJUDSKO GLASOVANJE V VTLNL —d Varšava. 2. novembra. (Wolff.) Poljaki so sprejeli predlog zveze narodov, naj se izvrši v ozemlju Vilna ljudsko glasovanje. * ZVEZA NARODOV. — d Pariz, 2. novembra. (Don. kor. ur.) Po vesleh \z Ženeve je včeraj tajništvo Zveze narodov odprlo svojo ciicielno pisarno. VOLITVE PREDSEDNIKA V AMERIKI. •—d London, 2. novembra. Kakor poroča >Westminster Gazetto«, so volitve elektorjev v Ameriki izpadle večinoma v prid Hardinsra. Izmed 530 volilnih mož je doslej ;i60 za Hardinga, kandidata republikancev. Hardingova izvolitev je zagotovljena. SPOR PAD! ZAPLEMBE NEMŠKE IMOVINE. — d Pariz. 2. novembra, (Brepžično) Kakor doznava Petit Parisien«, je francoska vlada Že odposlala odgovor na angleško noto, v kateri naznanja angleška vlada, da odstopa od svoje pravice po zaplenitvl nemške imovine. Francoska vlada se jc v odgovoru zelo jasno izrazila zoper vsako kršenje določb mirovne pogodbe, PRUSKA USTAVA. —d Berlin, 2. nov. Pruski državni zbor je na svoji seji v petek sprejel glavne člene nove ustave, po kateri postane Prosija republika v okvir* nemške države. Državna zastava b« črn o-bel a. BOIaISEVIM SE PRITOŽUJEJO PROTI ANGLIJI. —I London, 1. nov. Krasin je izro-čil angleškemu uradu za zunanje za' deve prepis note moskovske vlade, v kateri Rusija protestira proti temu, da so dobile angleške vojne ladje poveljo naj napadejo bolj&eviške podmornic* in vojne ladije v Črnem in Baltiekeir morju. Moskovska vlada se ne smeirt več v vojnem stanju z Anglijo. Druga nota, ki jo je tudi izročil Kra» pin angleškemu zunanjemu ministi* 8tvu. protestira proti pohodom čet generalov Bolobova in Petljure. ZA TRETJO INTERNACUONALO. — d Pirlz, 2. novembra. (Brezžično! Kongres francoskih socialističnih madln skih organizacij Je v svoji včerajšnji sklep ni seji s 5453 proti 195S glasovom sklenil da se imenovane organizacijo priključil« komunistični internacionaU. 252 štev. 8luvhnskj NAKUD% auc 4. novembra 1^20. 5. stian. Pismo Iz Prage. V Pragi, koncem oktobra. Parlament so je sestal 26. oktobra ter pričaj ta dan svoje jesensko zasedanje. Razmere že niso bile zadosti raziisnjene in uglajene. Danes ni vladne večine, pa tudi kontinuiteta strank je odnehala, tako da si bo morala vlada v'vsakem slučaju ad hoc šele poiskati večino. To je mučno za vlado in neugodno za parlament sam. Tudi je opažati, da bi nekatere stranke silno rade metale vladi polena pod noge, da bi na ta način dospele do vlade , same. Tako sili tu v ospredje strankarski interes ter potiska v ozadje interes republike. Otvoritvena seja je bila v poslanski zbornici v senatu mirna Predsednik To maše k je govoril spominski jrovor umrlemu voditelju nemških socijalnih demokratov S e 1 1 g e r j u. nakar je podal ministrski nred?ednik dr. Cernv vladno izjavo, ki obsega tudi smernice nove vlade, ki bo imela resiti samo najbolj nujne ?o?t>or1arske zadeve ter bo poskrbela za državno pomoč državnim nastavljencem. Ta je bila zlasti potrebna, ker so bili državni nastavi jpnoi že Obupali nad zvišanjem prejemkov in so bili že odločeni seči po naiostrejših sredstvih* Stavka se je preprečila s tem. da so se od 1. novembra naprej dovolile uredništvu nove mesečne dravinjske doklade, spojene z brezobrestnim ro^iiiom za nabavo oblek. Važno je bilo tudi poročilo o dobrem stanju aprovizaelje. ki stoil letos ugodnejše kakor lani ob tem času. Poročilo se dotika tudi poskusov za odstranitev stanovanjske bede. Vlada hoče izdati zakon, glasom katerega bi se kapitalu investiranemu v erndbe bis, občutno omilili davki. Kapital in delo pa se morata organi ziniti. RazprAva o vladnem proglasu se bo vršila 4. novembra. Prva seja je bila zgol formalna, izvoljeni so bili odseki in predložen je bil finančni zakon za leto 1921., o katerem smo že poročali. Glavno, kar se more reči o tem proračunu, je, da se pričenjajo čehoslovaske finance ugodno razvijati. Seveda nosi tudi ta zakon pečat povojne dobe. Proračun je dvodelen. Posebej se računajo investicije, kar so v poglavitnem stavbe; te bodo stale tri milijarde in se bodo izdatki krili s kreditnimi operacijami. V ostalem proračunu pa znašajo dohodki 14.107 milijonov, a izdatki 14.101 milijone kron. t^ko da znaša prebitek 3*6 milijonov kron. Izmed ostalih omembe vrednih po 1 i tirnih dotrođkov je treba konstatirati, da se je agrarna opozicija ki je za časa volitev sklenila pakt z narodno demokracijo. odloČila od n.^e. Jednota ^ehoslovaSke^a katoliškega dubovništva je zahtevala izvedbo cerkvenih reform, ki pa so bile od Rima s sodelovanjem visokih praških cerkvenih krosrov odklonjene. Duhovništvo na ni odnehalo, vsled česar je bila njih >Jednota< naenkrat hierarhiji neljuba ter je knezoškof dr. Kor-dač odredil nien razpust. Toda tudi to ni pomnilo, duhovništvo je na izredni skupščini >.Tednotoc sklenilo s 445 glasovi proti 60 fflasovom. da se »Jedno-tac ne rnznusti. Duhovništvo je torej odreklo pokorščino knezoškofu in Rimu ter se sedaj šele razvije pravi boj mod visokim in nizkim klerom Če ne duhovništvo solidarno, bo eroto-vo zmagalo. J. K. S. Iz naše fcraijeufn?. — Tiskovni nrad. Pr^sMro javlja: Dosedanji presHiro ministrstva za zunanja dela preide v kompetonco prod-Bednistva ministrskega sveta. 0 tem izide v Uradnem li.^tu naredba, katero je v odsotnosti regenta podpisal ministrski svet. Po posebnem poslovniku se 1k> tudi uredil položaj osebja prestaro ja, — Stanovanja in hrane za dijake. V nedeljo se je vr.^il pred vseučiliščem v Zasrrebu shod akademske omladine, na katerem se je razpravljalo o stanovanjskem in prehranjevalnem stanju dijakov. Sprejeta je bila resolucija, v knteri se zahteva, naj se ugodi zahtevam dijakov, pri čemer je bilo sklenjeno, da nredloži resolucijo poverjeniku za uk in bogocastje pocpbna dijaška deputacija. Za primer, da bi se ne ugodilo njihovim zahtevam apelirajo zagrebški vseučiliškj dijaki na solidarnost dijastva na drucrih vseučiliščih ter bodo proglasili dijaško stavko. Ker je bil poverjenik za uk in bogočastje iz Zagreba odsoten, je dijaška deputacija izročila resolucijo banu, ki je izjavil, da se bo prvi točki resolucije uerodilo, glede ostalih pa se mora počakati povratka poverjenika za prosve-to. Dijaki so se zadovoljili z odgovorom bana. yfnshl pregled. — lEkonomičcsltiija Zlzen« se bavi s proračunom sovjetske Rusije za 1920. Poslej predloženi proračuni sovjetskih vladnih organizacij izkakzujejo prejemkov 105.617 milijonov rubljev, izdatkov pa 785.047 milijonov. Končni proračun bo izkazoval preiemkov okoli 150—160 mi iiard, izdatkov pa 1100 da 1150 milijard. Primanjkljaj bo znašal torej nezaslišano svoto lednega bilijona. Tak je uspeh bolj-ševiškega režima. Kako dolgo bo še trajal? — »Times« pišejo o mali entenrl. da le nastala vsled trgovskih potreb podunavskih držav. Izrekajo nado, da bo prijateljski in politični sporazum imel za posledico velike gospodarske in trgovsko-poll-tlčne dogodke, ki bodo omogočili mednarodni in prekomorski trgovini, da se bo posluževala Dunava. — »Jugoslavija«, glasilo Hrvatov v Sarajevu, kriči k volitvam v knnstituanto: Hrvatje, glasujte! Mi potrebujemo, da pridemo v konstituanto v kar največjem Številu In da branimo svoje pravice proti vsem. ki bi hoteli nas Hrvate v lastni domovini napraviti za držav1 jane druge" aH tretje vrste. Glasno se mora čuti tam vaš »da« In »ne«, da ne bodo mogli iti preko nas kakor preko nemih mrtvecev! Pozivlje pučko stranko, da mora vsak, kdor jej pripada, glasovati za Hrvate. — Hrvatski separatistični glasovi! — »Vossische Zeltung« označa gospodarsko stanje Madžarske za najslabše; tako slabega še nI bilo v nikakl drŽavi. Kriva le nesrečna reakcljorarna politika, ki mora povzročiti prej ali slej novo revo-Iuciio In s to nove udarce madžarskemu gospodarskemu stanju. Vsa industrija Je 2e v rnkah tujcev. Madžarska dere v gospodarsko propast. — »Volja Naroda«, glasilo demokratske stranke v Varaždinu, se obrača do veljakov: Bi11 so težki časi. Tujci so gazili naso zemllo In jemali kruh Izpred ust naši ded. Madžari In Nemci so zavzeli posestva, nam so pustili muke In trud. Moteli ra so zasužnjiti tudi nn«o d'iSo, da bi se mkdar ne mogli dvigniti kvišku. Hoteli so, da bi si Srbi In Hrvatie nikdar ne podali bratske roke Pobili pa so se rudi rred na*?mf lindml taki, ki so za čast In denar Izdali svoj rod In v tujčevi službi hujskall Hudi enetra Jezika drugega proti drugemu. Prekletstvo na nje, ki so de'all proti se-p-.Vu In narodu, fz katerega so potekli. Tafcffl Izvržkov Je bHo polno v Avstriji, pa Jih Je 'e danes PotalMl so se bili. sedaj pa mMI'o, da Je nastopil čas za nje, ko si Imnmo Izvoliti prv! svol narodni parlament. Počakali smo Jugoslavijo, Izginila ie AvstrMa In Madžarska, ostali pa so Iz-vr?k1 In h'aoct tulcev. .Točelo za Avstrijo in ifiadfsrslriml grofi Zadnlfkrat hočeln poskusiti, da bi razorili državo In zanesli sovraštvo med nas. To so tujci, to so sovražniki naSega seljaka, ki hočejo, da se vrne vlastelin pa da se povrne Avstrija in madžarski grofje. Zato pa pazi, hrvatski sepak, komu boš dal svoj glas. JDS se bori za narodno jugoslavensko državo, se bori za zemljo, kl se Ima dati seljaku. Hrvatsko seljaštvo da svoj glas edinole demokratski stranki! — »Narodni Llstv« poročajo o milanskem kongresu jednote za zvezo narodov. Povdarilo se le že večkrat, da Zveza narodov nI tako popularna, kakor bi morala biti. Kriva je temu neude'ežba Zjedlnlenih držav In skepticlzem vlada napram misli o trajnem miru In solidarnosti ljudstva. Zato pa Je dolžnost vseh, ki Imajo vpliv na javno mnenje, da širijo okoli sebe pre-ptičanie, da trainl rrrlr In organizacija ljudstva nista neizvedljiva utopija, marveč lep cilj, do katerega vodilo konkretna sredstva in določene poti, Id Jih treba korak za ^korakom prenesti iz oblakov v sfero možnosti uresničenja. Treba najobsežnejše propagande. Milansko zborovanje je dalo dokaz velikega In Intenzivnega de'a. Dvajset držav Je bilo poslalo svole zastopnike na konsres. Znamenite so bile navzoče osobnosti In veliko Je število organizacij, k! so Jih zastopale*. Delo Je b'lo obsežno In storjen Jc- velik korak naprej. Sedež osrednjega sveta bo v Brusila. Pa bi Je res Zveza narodov pripomogla narodom do miru! — »Temps« pomiti Francijo za posredovalko med Tugoslavfjo In Bo|«arflo. Izvala, da na Ba'kanu ne bo ravnotežla. dokler si vs! JugosJovenl ne seželo v roko. S'ovanska sol'darnost nI utopija, marveč odkrito stremi za tem, da nostnne realna moč. ki stori tudi to, da si srbČVsko1 Bnn-ri« i kad jc 11 sobu sbisra 1 zadiha- ni hlapom lovio da je pklonllen mir: •iti nismo htieli vjerovati svojim ušima. Knkav mir! — svj skuna usklik prekinu nase sumnje 1 ponešto srdito reče: . — Stfeo le brzojav. .. daje se narodima sloboda . . . r»sp»1a se \u«tri-ia. . . pnn je tr* ljudi ... svi viču, skaču, ne vjeruju vlastitim očima. nusmo - bit će. da jo opet neka nrAv. • . . .„ ca - -. al sluga odlučncm kretnjom ruka I Bilo mi J« protjssna a toH sgrahih kabanicu i onako držeč Ju u ruci odjurih ni? stepenice i već bijah na ulici. Ravno kao na juriš udarih na >Na-rodnu politjku«, gdje su na dvjema tablama bili ispisani najnoviji brzojavi. Na tim istim tablama, na kojima malim slovima bijahu za nekoliko godina zabilježeni naži porazi: sada je bila v ogromnim, p koro bi rekao: oholim slovima zabilježena Sloboda! Jedan mladić, što ga grlo noeilo, čitao prjsutnima sadržaj nezaboravnog brzojava. Od neprestanog čitanja več je promulrao, al ipak nije se dao: upro sve sile, da ga čuje malo i veliko. I gle slučaja taj zanosni telal bijaše rodjeni Splićanin — Jugoslaven. Crnih rudastih kosa, o~magla lica i tamnih žarkih očiju vrebao je skoro srdito na svoje slušatelje- valjda u bojazni da ga krivo ne razume. Njegov je pogled govorio: — Ta ljudi. žene. djeco Sloboda je tu. Sloboda, sloboda Sloboda, a vi ne url i čete. vi od radosti ne trgate sa sebe Cdielo, vi ne ludujete, vi od sreće ne ^rizete jedin dmtrosra; vi, vj ste tulu-mani, bene, gtapaci i prazne mješine, kad se oslobodjeni narod radnje. E da je na meni, ja bi bakljom pcdpalio varoš, pa neka pori i neka se znade, kad se osloUudjeni narod raduje. Do njcffa, telala, bilo je još nekoliko Jugoslavena i oni su vikom i poklicima, podporna sali svog druga. — Udri, brate, da se znade, kada mi slavimo pir. — Zašto ljudi mjesto nogama ne hodaju glavom? čudio se naimiadji izmed-ju njih i prezirnim pogledom omjeri slušateljstvo. — Gdje su kubure, pufike, mužare, da stoglasa jeka javi, da su osvećeni Marko i MHoM I sunce im je preslabo sjalo i da je bilo po njihovoj volji, bili bi ga skinuli s neba, da se napiju plamenog pića. — Pij, nij i opii se, da se znade, da si živi I oni zaista svojim neutaživira oduševljenjem tako su djelovali na prisutne, da su i oni počeli, da skaču i plešu, da plaču i da se plačućj grle, cjelivaju kao da -u u nepoznatom bližnjemu nenadano upoznali rodjenog brata. Zanos še širio, veselje je bujalo kao \roda pre neg se golemim valom prelije preko obala. Na jednom se čitav trg kao uzavrelo more zatalasa, zašumi, zagrmi i iz evijih grla bao jedan glas jeknu i odjeknu: Sloboda! Sloboda! Sloboda! I to more razlilo se po uljc-ima i trgovima i za čas poplavilo zlatnu, sunčanu varoš. Nicali barjaci kao da nekim čudom u rukama oduševljenika rastu. Jeknu i pjesma, a s pjesmom ukazaše ee i djeca i djevojke, da upodpune pirno kolo. Svatovi! cvatovi! a na vjenčanje zimzelenom okićena išla Ona, Sloboda, vječno mlada \ ■ boginja^sviju vas! Dvije sub godine prošle, a zebnjom se u srcu pitam, što je još ostalo od onog ničim uporedivog ushita? Ugasla vatra, ugasla žeravica, a pod gustom naslagom pepela jedva da tinja po koja zatravljena iskra. Ceka na silni dah vjetra, na oluju, da ju oslobodi pepela, da ju razplri i baci na gnjila drva i suho lišće, pa da novim žarkim plamenom očisti trulež. Božo Lovrić. Dneune uestl. V Ltublanji 3. novembra 1920. — Naša vlada In Inozemski listi. Kakor je znano, je vlada odtegnila poštni debit raznim inozemskim listom, predvsem nemškim in madžarskim. Tako ne smejo k nam prihajati »Grazer Tagbiatt«, »Tasjes-post«, »Grazer Volksblatt«, »Arbei-terwille, celovške »Freie Stlmmen«, »Karntner Tagblatt« itd. Vsem tem je naša vlada odtegnila poštni debit približno en mesec pred koroškim plebiscitom. Človek bi mislil, da bo vlada sprejemanje teh listov dovolila vsaj redakcijam političnih dnevnikov, ki so te liste v informacijske svrhe nujno rabili zlasti pred plebiscitom. Toda ne, ta zapora je veljala tudi za redakcije. Povsem naravno, je, da slovenski listi vsled tega tudi niso mogli polemizirati z nemškimi časopisi in zavračati njihova vseskozi tendencijozna Izvajanja. V tistem času pa se je zgodilo, da so redakcije dobile teden aH dva pred plebiscitom ferman od zgoraj, naj krenko reagirajo na pisavo zlasti praških in celovških listov o koroškem plebiscitu ter jo zavračajo. Gospoda pa je seveda pozabila, da je par tednov preje tudi redakcijam odter/nila te liste. Ali bo morda ta nesmotrenost vsa! sedaj Izpameto-vala merodafne činitelje, da bodo zaporo inozemskih listov odpravili vsaj za redakcije dnevnikov? — Ali imaio volilno pravico? Na Koroškem je službovalo mnogo naših uradnikov in učiteljev, ki po se po izročitvi Koroške v avstrijsko upravo morali umakniti. Ne bilo bi pravično, oko bi ti nagi državljani za to ker so službovali na TToro^kem, izeruhili volilno pravico. Pozivamo za to našo vlado, nni ukrene v«*« potrebno da se vsi ti uradniki učitelji, duhovniki in drugi Privatniki vpišejo s*užen!m potom v voli'ne Imenike v onih občinah, kjer sodaj stt*nn^lo. — ProtT'^r*r,vTt?, nrona^nrja. V IjubHanski okolic* in po nekaterih kraMh nezasedene Notm^UVe se ie prdavila živahna pmtfdržavna pro-nn^anda. Rarlfirjalo se mali letaki, ki poživljalo ljudstvo, na* se ne odziva naredbam voiašVfh oblast*. Sumi se, da so s to pronae*ando v zvezi habsburški aeitatoni. Med nižjimi sloji ie našla a^UarUa plodna tla. Več slučajev je javljenih pristojnim oblastem. — Delo ra7f?,r*,Sf',rr'"0 Nwttf«He, Maribor, 2. novembra. V četrtek se napoti razmejitvena komlslla na Ko-šenjak, da nadaliuie s svojim delom. — Janonskf delegat k^or f"Hi predsednik razdelitvene 1'^rrisile pol-kovntk Cr-^ven se nahalata začasno v Gradcu. Italijanski del. major Ca-ma ie tojffco r>vrpval. da ie zamoorel nastopiti dališi dopust. v komisiji ga nadome*t"'e kaneta*! 7an*»il|. — t Profesor Anton Kas^ret. v Cm! pri PrevaHah le pri svojih sorodnikih dne 27. oktobra do dalfš! bolezni umrl vpokolenl gimnazijski profesor k. Anton Kaspret. Pokoinik je Služboval kot nrn^^snr z^orinv'ne in slovenščine v Ljubljani In v Oran-cu. v Gradcu le s***;' v *r**Vnl Pq prevratu se ie preseli! v MaHbo?. Od tam na ie meseca hmlia t. 1 odšel k svoiim sorodnikom v Crno. Kasnret je W izboran zeodnv?"j»r. k? se je zanimal zlasti za preteklost ožje slovenske domovine. Ril le so-trudnik raznih slovenskih literarnih In znanstvenih Časoolsov. Doma Je bil v Pilštanju na Štajerskem. Poko- pali so ga dne 29. oktobra na pokopališču v Crni. Nagrobni govor Je imel župnik Dobrove. Bodi mu ohranjen blag spomin! — Koroški dijaki — begunci, ki so študirali na velikovški gimnaziji ali na velikovškem učiteljišču, lahko nadaljujejo evoje Studije na moškem učiteljišču in na gimnaziji v Maribora V zadevi stanovanja naj se zglasijo pri g. župnika Gabrona na okrajnem glavarstvu v Mariboru, ki se trudi, da bi priskrbel dijaških stanovanj. — Vzemite si čekoven račun. $tam-plUka s tem besedilom se vporablja pri Klavni posti v Ljubljani Natisnjena je na vse poStne poSIliatve (pisma, tiskovine Itd.) Podpisano tajništvo je dobilo že od več strani vprašanje, kaj to pomeni. V rojas-nilo opozarjamo, da to dela poita In da to nima nlkakeza druzega pomena, kakor teza, da poŠta skuia dobiti kolikor mogoče naročnikov čekovnega prometa. Dolžnost poStnlh uradov po deželi bi bila. da to Hudem pojasne, da ne bodo mislili bojvekaj. ako vidllo na pismih čez svoj naslov pri Usnjeno to stamplljko. — Tajništvo Jugoslovanske demokratske stranke v LJubljani. — Človekoljubnemu občinstva. Usmiljeni brat Gervazij Vidmar nabira milodare za bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Priporočamo ga človekoljubnemu občinstvu. — Hujskač proti državi Zaradi vlomov in tatvin že predkaznovani In zasledovani Anton Pucihar se Je napram nekemu poručniku hujskalo-če Izrazil o državi. Med drugim mu je rekel: »Nemec In Italijan se bosta združila. Potem pa bo zopet Karel zavladal.« Moža so zaprli. — Letaki ▼ Mostah. Po Mostab In no Selu pri LJubljani so se širili letaki, ki poživljajo mladino na to. da se ne odzove vojaški službi. Uvedena Je preiskava, da se Jzslede protldrzavnl hujskači. Nadejamo se, da se bo posrečMo Izslediti dotlčnl-ke. ki so vredni, i1?.^ :!!i. c! prvem brzoiavnem — Izselil se r : r: slaščičar Killian, ki je avstrijski državi lan in ki kot tak nI mo«rel več vzdržati v sovraženl Jugoslaviji. — Jadranski zbor le jel Izdalat! letake pod naslovom »Jadranski glas«. v tretji številki »Jadranskega elasa« se dokazuje, da se ne sme podeenievati D' Anmmcljeve akcije na Ppkl In da le D' Annunzlo samo orod'e službene Italijanske politike, ki stoli na staMšču. da je potreba, da *e Trst v Italiianskih rokah, ako se boče Benetke obvarovati konkurence, da Je pntrebna Ttalii! Reka. da ne propade Trst. da mora bfrt Palmaci'a italn'an^ka, ako hoče nsnevati italijanska Reka In da Je Dalmaclia za ItalHane zasleurana samo. ^Vo ima v zaledju samostojno Hrvatsko. Številka 4. »Jadranskega glasa« Ima nroglas Izvršilnega odbora »Jadranskega zbora«, v katerem so precizirane zahteve neodrešenfh naših roiakov Hede političnih strank. — Ustavl'en Izvoz v AvstrHo. Tz Maribora poročajo, da Je bil dne 2. t. m. na večer nstavllen ves tovorni promet z Avstrllo. Kot vzrnk se navala, da so proge v AvstrhJ prenaned^ne s tovorom. — Plače MnžMfif. Zvera s'u*-kfnj le v svoll zadnji seli «klenUn nozvar! l!uh!fan«ke eosnodlnie. da nai prHnalo svo'im s!užk;niam. ki lih piačulelo v denarju na ima nI ?00 kron mesečne nlače. Ta sMen ute-mellitlelo sbi*k?nle s tem. da dosedanje plače še zadostujejo niti za I to, da bi si služkinje mogle nabavitt potrebno obleko in obuvalo, — Zdravniški službi na Trati pr Skofji Loki in v Sevnici ste ris* pisani. Podrobnosti v Uradnem Usta — Tatvine na mariborskem ko« lotivom. Iz Maribora poročata, so se v zadnjem času množile n«, mariborskem kolodvoru tatvine Poličih* se je posrečilo izslediti krive« in je bil aretiran neki železničar, kr je izvršil več vlomov. Pri hišni preiskavi so našli tri velike svežnje bla« ga. Izvirajoče iz teh tatvin, in š« mnogo drugega ukradenega materi« jala. Pro'skava se vrši dalie. — Kako le v Tooolšlcl, v držav nem zdravilišču za bolne na pljučih; Vsi. ki prihaiajo iz Topolšice tožijc o neznosnih razmerah. Prišle so večkrat pritožbe na merodaino mesto, na vse zastonj. Pred kratkim je prišla na primer bolnica v Topolšico: po enotirnem čakaniti Dred hišnlmj vrati io vpraša neka postrežnica, kaj želi. Pacijentka H pokaže ohve. stilo. da le vsnreieta v zdraviliške In da bo ta dan za njo soba priprav-ij^a in zahteva, da jo pelie v sobo. »Počakajte, dokler nride doktor.« le bil odgovor in pustili so lo še naprej pred vrati. Cele štiri ure je še revt-oa morala čakati, vsedla se Je na klop, se razjokala in čakala. Slerj. njič se ie vlegrla na klop In tam zaspala. Ko nride zdravnik. JI pove (seveda v nemškem Jeziku), da nN ma nobeneea rirostora za njo Jn spravili so Jo na podstrešje k slu?-krnji Nazadnje so se sporrrnUi, da bi bilo dobro, JI dati kal Jesti (na obed so seveda pozabili) In dobila Je za večerjo makarone na Juhi. Pač pa niso pozabili zaračunati za dan l?n kron. Zahvalila se Je za takšen »državen sanatorij« m drugI dan pobegnila. Kakšna Je higijena, prehrana In zdravljenje v tem sanatorlfu, o tem vedo povedati tisti, ki so bili ali so obsojen? tam bivati. Posteljno perilo se rudi pri težko bolnih menja samo vsakih pet tednov. Težko bolna pacijentka fe oravlla. da Je vsled notenfa In mokrih ovitkov rjuha na postelji skoro segnlla, toda ie niso hoteli menlatl pred petlrnl tedni. MN sli te si jetičnega človeka, ki se vedno poti in dobiva ovitke, ki Je neprestano v postelji — pet tednov v\ istem perflu. Vrh tega Je dotična pacijentka morala Imet! vedno lastno sestro pri sebi kot strežnico, ker Dravlh bolniških strežnic ne poznalo tam. Tudi hrano so JI pošiljali od doma, ker nI mogla uživati navadne hrane. Zdravnik Je niti vsakih 14 dn! nI pogledal — pač na točen račun dnevno 120 K. Takšne razmere pad ne smejo biti v zdravilišču, fn treba le železne metle, da se pomete tak-« sne smeti. — Svl faaoslaTenskt ektpei anttst ottkh tlavalti se, da Jave odmah svojti točrro adresu talnfkn »Droitva P«per. n Zagreba« A BertoUu, FHIpIčev prilaz 6\ Zagreb, zbog osnutka »Jugoslavenskog Esper. Saveza« te saziva L Ju gosi. Esper. Kongresa. (Uredništva vs!|n novina o državi umoljavaju se, da preStampaJu ovu vijest J — Nezgode In poškodbe. Konjski hlapec Matlla Zalar v Kočevju sf fe pri padcu s hleva zlomil levo nogo v stegnu. — Strojnega pomočnika Franceta Preka z Vrhnike Je posekani hrast tako nesrečno podrl na tla. da mu le zlomil desno nogo. — Ortopedljskemu vajencu Rafku Ocro-relcu Je stroj v delavnici zdrobil desno nogo. , — Poneverba. Po nalogu mž. dr.• Kasala ie okoli 15. oktobra odšel T* :"f:r>fJo Loko njegov poslovodja Fr. Cerne z večjo vsoto denarja, da Iz-nlača tamošnje Kasalov* delavce. Poslovodja Cerne si Je 5000 K zase nrldržal ter neznano kam odšel. Doma v Rožni dolini zapušča ženo In šest nepreskrbllenlh otrok. — Samomorilni poskus. Vojaški dezerter Slavkn Trebn- na Sv. Petra cesti le skušal Izvršiti samomor. Ponll Je velik kozarec lizola. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer so mu rešili živllenie In se sedaj nahaja na ootu okrevanja. — Pojasnilo. K objavi, da m! fe bila ukradena zimska suknja, sem primorana pripomniti, da Je bila dotična suknla v sedanji vrednosti 200 000 avstr. kron že dolgoletna mola last kot darilo moiega rajnega moža — Amallia Magdlč. Našla se Je torbica s ključi v Betovnov! ulici. Kdor Jo Je Izgubil, jo dobi nazal Betovnova ulica St 6, v I. nadstropju levo. — Roparski nmor. V nedeljo dopoldne se je izvršil straSen roparski nmor v Ričnah. občina Trata, v Po-lj*n*kl dolini. Ko le odSl* hči poeeet-nlre no dr.m^če N« VovS*u. k dopoldan »Vi ftltlfftl bo*ll. I** m*d tem čarom mater, o-lmmn pA*nnd1n1o. ki Ja ostala lomu nekrfo umoril In oropnl blfto de-n»r!n rv.ii* «Tm pl»»vo na po-«t*»l'l. nal^f krvaff^l In 00 biM raztw&tenn In '»rnrmnh Hnrvnr 1#» odna- M'o \n. ', r- - ' ' ' ' «»rjoy. Umorjen1 i imrT,q rTra dorr . O>:oka ; ▼ Ameriki. Razume se, da je ta stralol 4. stran. »SLOVENSKI MAROD*, dne 4. novembra 1920. 252. štev. zločin pretresel vbo okolico. Navedena hiša stoji na samotnem kraju. 0 morilcu še do sedaj ni nobenega sledu. Pred vojsko mirna, tiha in brezskrbna dolina, kje si? Vojska te je spridila. — Umri ie v Pamečah pri Slovenjem gradcu ondotnima učiteljema sin Hrvofe Breganr. v Ovsišah pri Podnartu pa ga* Doroteja L l al ič roj. Schiffrer. P. v m.1 Kultura. JRepertoir narodnega gledališča t LJubljani Drama: 3. sreda, Pohujšanje v dolini 5entfiorganski. Red C. 4. novembra, Četretek, Pygmallon Red A. 5. novembra, petek, rigaro s« ženi, Red D. 6. novembra, sobota, Ljubimkanje. *ted B. 7. novembra, nedelja, Sen kresne noči v opernem gledališču. Izven abnm, ob dramskih cenah. 8 ponedeljek, Figaro se ženi. Red C. Opera: 3. novembra, sreda, Glumači. Gozdne vile. Red B. 4. novembra, četrtek, Sen kresne noči dram. pred. Red E. 5. novembra, petek. Hofmanove pripovedka Red A. " 6. novembra, sobota, Od bajke do bajke. Red D. 7. novembra, nedelja, Sen kresne noči dramska predstvava. Ijtv. abnm. 8. novembra, ponedeljek, zaprto. — Pevsko društvo »Lfubltensk! Zvon«. V četrtek ob sedmih ženski, ob osmih moški zbor. — Komorni kvartet (brata Zlka. San-ctn in Černy. Po koncertih v Tržiču m Ptuju (11. in 18. oktobra) koncertira dne 6". novembra v Mariboru, 7. V Celja m 8. v Novem mestu. k — Šola za balet. Dne 15. novembra prične poučevati balet in moderno plesno umetnost gdčna. Helena Polj a k o v a, članica Narodnega gledališča in profesorica Jugoslovanskega konzervatorija ter bivša članica petro-erradske carske opere. Poučevala bo: Klasične, karakterne in moderne plese, plastiko, mimiko in to v dveh skupinah. V prvi skupini otroke od 8. do 14. leta, v drugi pa odrasle od 16. leta naprej. Prijave se sprejemajo, Gradišče št. 10, II. nadstropje, desno, od 12. do 2. in od 6. do 7. zvečer. Tam se dobe tudi vse podrobne informacije. k — »Maske« 3. številka je izšla. Izmed vsebine navajamo tele razprave in članke: >0 izgovarjanju slovenskega jezika na odru<, >0 igralčevi individualnosti«:. vModema rožtja*. >Iarralec rn kritika«, itd. — Trile moški zbori 1. E. Adamič: Ljubici; 2. M. Rožanc: Mak žari; 3. Z. Prelovec: J a« bi rad rdečih rož. Izdalo m založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Ti trije moški zbor so pravkar izšli. Pevska društva in pevci! Naročajte jih pri društvu »Ljubljanski Zvon«. — Oceno priobčimo v eni prihodnjih številk. SoltolstuD. — »SokoliČ« list za sokolski naraščaj štev. 7—8 je ravnokar izšel ter ima sledečo vsebino: I. Sokol sera In Sokol ostanem. 2. NaSemu dijaStvu. 3. Naraščal na VIL vsesokolskem zletu v Pragi. 4. Mariborski zlet 5. Koroška deca v Ljubljani 6. Sokolić iz dežele. 7. Snaga v živalstvu. 8. Spomini na srbski umik v i. 1915. 9. Plavanje. 10. Vaje z obročki za deklice, II. Glasnik. 12. Sokoliču. Sokolić stane letno 24 K, vsled česar poživljamo vsa bratska društva, da ga v kar največjem številu naroče. — V pisarni Jugoslov. Sokolske* a Saveza v LJubljani se dobijo sledeče knjige: Bajželj: Vaje na bradlji, a 6 k. Dr. Pivko: Telovadne igre m. del a 8 K; Schaub: Prosti skoki a 5 K; Dr. Pestotnlk: Kako upravljati in voditi sokolska društva a 22 K. Naročajte te- knjige. — Telovadno društvo Sokol v Sp. Šifški se zahvaljuje br. Sefdelnu za darovanih 200 K, ker se nI mogel udeležiti pogreba br. Verovška. Izpred sodišča. — Usoda perice. Med vojno Je bila Leopoldina Zrimšek perica pri I Boroevičevi armadi. Seznanila se je \ z nekim dunajskim veseljakom, ki jI je zapustil težko breme, dete. V bedi in da bi mogla preživljati svoje dete, je pri gospodarju Ivanu Grilcu kot kuharica ukradla več stvari v vrednosti 560 K. Ljubljansko deželno sodišče jo je obsodilo na 14 dni leče. — Tatvina v Vnovčevalnlcl. Mesarski pomočnik, Poljak Jože Kuliszak, je na Zelenem hribu v Vnovčevalnid za živino vzel 6 kg masti, vredne 312 K. Sam pravi, da io je našel na stranišču. Sodišče mu le prisodilo šest mesecev ječe._ 53ruf!uene uestl In prireditve. — »GosposvetskI zvon« vabi rse odbornike k važni seji v sredo, ianes dne 3. t. m., ob 5. popoldne na nagistratu. Nadalje vabi društvo vse člane in vse one, ki se zanimajo '.a društvo, k izrednemu občnemu eboru, ki se vrši v četrtek, dne 4. aovembra t. 1. ob 8_j&večer na magistratu. Koroški begunci, pridite jh> %JSIL kar so £r e *& Xaal — ObrtnHkl vacatl Vsled sklepa čelstva obrtnih zadrug v Ljubljani, se bodo vršil! prijateljski sestanki zadružnih članov m njih obitelj. K prvemu obrtniškemu večeru se vabi na ponedeljek, 8. novembra ob 7. (19.) uri zvečer v salonu gostilne g. Tine Mraka (pri >Riml]anu«), Rimska cesta. Engelbert Franchettt, načelnik. — Cercle Irancals javlja, da se vrši pouk v francoščini tudi letos v poslopju 1. drž. gimnazije v sledečem reda: t kurz (za začetnike) ob ponedeljkih in četrtkih od 6. do pol 8. zvečer; poučuje g. prol dr. Sanda. II. kurz ob torkih In petkih od 6. do 7., poučuje g. prof. Čop. III. kura ob ponedeljkih m četrtkih od 6. do 7., predavata Kg. prof. Cop In dr. Novak. k — Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani priredi v zimskem semestru 1920/21 serijo Javnih predavan). Za ta predavanja Je društvo naprosilo naše najodllčnejše kulturne delavce. Dosedaj so že obljubili svoja predavanja gg. dr. I. Cankar, dr. J. Debevc, F. Finžgar, O. Župančič. Prvo teh predavanj se Do vršilo v petek dne 5. novembra t 1. ob 8. zvečer v zbornic! na univerzi. Predaval bo g. prof. dr. Josip Mantuanl »o knjižnicah«. Cene prostorom so za sedež 4 K, stojišče 2 K. Cesti dobiček je namenjen za nabavo skript in drugih učnih pripomočkov. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo* Vabimo tem potom slavno občinstvo, da se v kar najobilnejšem številu udeležuje teh predavanj. — Odbor društva. Narodno gospodarstvo. Valutni problem v Nemčaji. Koncem preteklega meseca so imeti nemški bankirji v Berolinu svoje letno zborovanje. Premagana Nemčija ima težke skrbi, da zopet spravi v red svoje gospodarstvo. Zadostitev po mirovnih pogodba!, prevzetim dolžnostim in bremenom, plačilo vojne odškodnine, ureditev valute, plačilo ogromnih vojnih posojil, prehod v normalno gospodarstvo, ureditev državnega gospodarstva, poživitev deloljubnosti so poleg vprašanja prometa in sirovin glavna gospodarska vprašanja, katere treba resitL Poplava s papirnatim denarjem je nevarna. Okoli 75 milijard nemških bankovcev je v prometu. Marka si je bila v inozemstvu že spomladi opomogla do 15 švicarskih frankov za 100 mark, potem pa je zopet držala navado! in se sedaj suče na vrednosti okoli 8 švicarskih frankov. Zelo zanimivo je bik> poročilo Maksa Warburga iz Hamburga o ozdravljenju n emške valute. Zastopal je mnenje, da do izboljšanja valute ne vodi pot preko va-lutnotehniških odredb. Gospodarstvo samo treba ozdraviti. Slaba valuta velike države učinkuje na gospodarstvo drugih držav. Cilj, za katerim je stremiti, sedaj ni dosega stare zlate paritete, ko je bila marka vredna 1*24 švic franka, marveč je najbližje is najpotrebnejše stabiliziranje tečajev. Za gospodarske kroge najneugodnejši položaj je stalno valovanje denarne vrednosti in meničnih tečajev. Seveda je želeti, da se vzpne marka iz sedanje globočlne. Izhod iz sedanje depresije je mogoč, de se v državi sami pride do miru, reda in varnosti. Državni proračun mora priti v ravnovesje, uradniški aparat treba zmanjšati. Preobdači-tev in nejasni davčni zakoni izpodko-pavajo davčno moralo. Novih premoženjskih davkov se treba za daljšo dobo varovati. Dohodkov iz indirektnih davkov ni odklanjati, država mora iz pridobitnih naprav dobiti večje dohodke. Zato treba odstraniti birokratizem iz takih naprav. Bančna tajnost je potrebna, če naj zopet oživi žiro-promet in izigne razvada plačevanja v efektivnih bankovcih. Urediti je trgovino v terminskih devizah, pospeševati izvoz fabrikatov. Neogibna potreba je, da se določi izmera vojne odškodnine. Dokler ni znana, ni misliti na redno valuto. Poročevalec je zahteval omilitev mirovnih pogojev, zlasti glede dobavljan j a premoga. Zmanjšati je antantne posadke in komisije, ki zahtevajo silne svote. Ni še prišel čas za valutno posojilo. Tako internacionalno posojilo bi imelo stoprav tedaj zmisel, če se znižajo finančna in gospodarska bremena mirovnih pogodb. Maks Warburg zavrača državni bankerot na ta način, da ustavi država plačilo obresti. Svari pred nadaljno po množitev bankovcev. Odločno je proti onim, ki predlagajo plačilo vojnih posojil v gotovini. Tako postopanje bi izzvalo pomnoži tev bankovcev in s tem valutni bankerot. Žigosanje bankovcev na ta način, da se jih razvrednosti (devalvacija kakor naša relacija 1:4), je brez pomena. Nemčija mora gledati, da zopet dobi spoštovanje svo^i marki, Čeprav se ne doseže zlata pariteta pred vojno. Odklanjati je sklepanje kupčij v Nemčiji v tujem denarju. Vezati bankovce in dobroimetja, ki jih imajo ino-zemd, je teoretično pač možno, praktično pa neprovedljivo. Prisilna posojila ne bi pomagala urediti državne dolgove. Izključeno je postaviti sedaj določen asanačni načrt Poročevalec je bil mnenja, da pride avet do novega gospodarskega reda. Izvajanja nemškega finančnika so instruktivna tudi za nas. Kakor drugi poznati finančniki zastopa tudi on mnenje, da so brez haska žrtve, ki se nalagajo prebivalstva z različnimi nasilnimi naredbami. Tak ukrep je hO tudi naša relacija 1:4. Pomagala Je sicer dinarju umetno do dkratne vrednosti. NI pa mogla niti ustaviti propadanja denarne vrednosti, niti naraščanja draginje in, kar ae vidi Iz zadnjega razglasila Narodne banke, tati ne zajeziti naraSčanja papirnatega denarfa. Po napačni poti. katero.se je izbralo, ne sneno naprej. • Čimprej trtbft, 4» krese*? nainouelia poročila e VAŽEN RAZGOVOR V ITALIJANSKEM ZUNANJEM MINISTRSTVO. Rim, 2. nov. V zunanjem ^;i-strstvu se je vršil važen razgovor, katerega so se udeležili zunanji minister Sforza, general Badegllo, admiral Acton, mornariški minister Secchi in komendator Salata. V glavnem se je gibal razgovor okoli vprašanja določitve vzhodnih mej in varnostnih pogojev za Italijo na Jadranu. Posvetovanje je trajalo tri ure in je bilo jako živahno. — Da je Bononi, vojni minister, v delegaciji, je napravilo na Montecitoriju najboljši vtis, ker je znano, da zastopa najširšo jadransko Integriteto. — Z jugoslovensko delegacijo pride pet civilnih funkcijonarjev in dva oficirja. POGAJANJA V KRAJU SANTA MARGHERITA LIGURE. Rim, 2. nov. Listi poročajo, da se bodo vršila pogajanja najbrže v Liguriji v Santi Margheriti. Marche-se Spinola Je bil naprošen, da naj da na razpolago italijanski vladi vilo Pini, ki se nahaja ob glavrti cesti med Santo Margherito in Rapallom. Potem je došlo lastniku hotela [m-perial, ki je nasproti vili Pini, naročilo, naj priredi za dan 6. novembra več prostorov. V vili bodo stanovali najbrže italijanski delegatje , v hotelu pa jugoslovenski. Tudi so izvršene že razne varnostne odredbe. Iz vsega tega se sklepa, da se bodo vršila pogajanja najbrže v imenovanem kraju. — Rapallo in Santa Margherita sta v genovskem zalivu, m obali od Genove jugovzhodno. FRANCOSKI ZASTOPNIKI PRI ZVEZI NARODOV. — d Pariz, 2. nov. Ministrski svet je izvolil Loena Bourgeoisa, Vivianija in Canoteauxa za delegate francoske vlade pri zborovanju zveze narodov v Ženevi. Ministrski svet je nadalje sklenil, da je treba pričeti z reorganizacijo osebja pri poslaništvih, ker se je organizacija teh mest med vojno zelo zanemarjala. Pri evropejskih poslaništvih se bo razpisalo 23 novih tajniških mest PRED STAVKO V FRANCIJL — d Pariz, 2. nov. Narodni svet francoskih rudarjev je danes dopoldne imel sejo, na kateri se je razpravljalo o zvišanju delavskih plač. Francoski delavci zahtevajo petkratno povišanje plač iz leta 1013. \ Voditelji tega gibanja so delavci v ! okrožju St. Etienne. Francoski ru- I darji zahtevajo, da se reši vpraša-nje povišanja plač do 12. novembra t. 1. Lastniki rudnikov so poslali zastopnikom delavstva pismo, v katerem po večini odklanjajo povišanje. TURSKI PORAZ. — d London, 2. nov. »Times« poročajo iz Carigrada, da so Grki dosegli proti Turkom na bojišču pri Brussi-Cvnes sijajno zmago. Turški poveljnik je baje ranjen. Armenci so zavzeli mesto Igdlr. Dve novi turski diviziji sta bili na bojišču pri Khari popolnoma uničeni. PROTTREVOLUCIJA V MOSKVI. —d f^ariz. 2. nov. Švedski Usti poročajo, da je v Moskvi proglašeno obsedno stanje, ker se je bati protirevo-lucije. POKOM ARMENCEV. —d London, 2. nov. Iz Marsiwana je prišla brzojavka z dne 27. oktobra, ki javlja padec mesta Hagjija. 10.000 Armencev, ki je šest mesecev branilo mesto, je bilo poklanih. Razdrnžifeu „Zueze slov. oduzinlfeD*?". Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani je imela dne 31. oktobra 1920 svoj občni zbor. Ob primerni udeležbi je najprej pozdravil došle člane predsednik g. dr. Triller. V svojem pozdravu se je spomnil najprvo onih članov, katere je od zadnjega občnega zbora iztrgala društvu neizprosna smrt. To so odvetniki gg. dr. 2 i tek, Schegula, Sušnik, Georg in Pavletič ter notar g. Plantan. 8 toplimi besedami je poudarjal zasluge umrlih članov za naš narod v obče in za društvo posebej ter pozval navzoče Člane, da se v znak sožalja dvignejo raz svoje sedeže. Po tej oddolžitvi umrlim članom podal je predsednik jasno in pregledno sliko o društvenem delovanju od njegovega početka do danes. To delovanje je obsegalo dolgo dobo 16 let Ta slika je bila zelo zanimiva, ker nam je ocrtala verno nase narodne boje v tej dobi, ko smo robovali še pod svojo krivično mačeho, pokojno Avstrijo. Radi pičlo nam odmerjenega prostora, danes tega poročila ne moremo v celoti priobčiti. Obljubljeno nam pa je, da se bo v kratkem od poklicane strani napisala zgodovina tega obrambene ga društva, ki bo važna listina za dokaz, koliko krivic ie moral prenesti, koliko škode je moral utrpeti naš narod tekom teh 16 let. posebno pred sodišči. Po predsednikovem nagovoru je podal svoje poročilo blagajnik g. dr. Koknlj. To poročilo je onsesrnlo čas od 1. 1914 dni je do danes. Društvo ni imelo v tem dolgem času nobenega občnega zbora. Cim bi bilo to storilo, bilo bi ali razpuščeno ali bi j ostalo njegovo imetje žrtev vojnega posojila. Ko sta preglednika odobrila blagajnikovo poročilo, se je sklenilo društvo razdružiti. Društvo je bilo v prvi vTsti narodno-obrambeno društvo, čegar naloga je bila ščititi narodne pravice slovenskega naroda pred avstrijsko birokracijo. Ker živimo sedaj v svobodni in hkratu narodni državi, ne potrebujemo več takega obrambenega društva. Na to se je sklepalo, komu ima pripasti društveno imetje. Sklenilo se je. naj pripade odvetniški zbornici za Slovenijo v Ljubljani za podpiramo zalogo, ki že obstoji pri imenovani zbornici. Tzreklo se je pri tem še željo, da bi se pri zborniei ustanovil poseben pokojninski oddelek in izročeno imetje porabilo v to svrho. Navzoči predsednik odvetniške zbornice g. dr. Majaron je imenom zbornice izrekel >Zvezi slovenskih odvetnikov« prisrčno zahvalo za zadnji sklep. Zaeno je predlagal, naj se izreče priznanje in zahvala predsedniku g. dr. Trillerju. blagajniku g. dr. Kokalju, ki sta skozi celih 16 let neumorno kot predsednik, oziroma kot blagajnik delovala v korist >Zveze slovenskih odvetnikov«. Občni zbor je z navdušenjem pritrdil temu predlogu. Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, je bil zaključen zadnji občni zbor > Zveze slovenskih odvetnikov«. Kakor smo večkrat povdarili, je bilo to društev predvsem naše obrambeno društvo, ki je bilo skozi dolgih 16 let ve-, dno na braniku za naše narodne svetinje. Njegovo delovanje skozi teh 16 let je verna slika onih naših narodnih bojev, katere smo morali biti za svoje najprimitivuejše narodne pravice. In to svojo nalogo je >Zveza slovenskih odvetnikov« verno in vestno vršila. Naša dolžnost je. da ob njenem nre-stanku to usrotovimo in da zaeno izrečemo narodno zahvalo onim možem, ki so v tem društvu delovali neumorno in nesebično! Gospodarske uestl. — g Obrtni učni tečaji. Potreba takih učnih tečajev je vedno bolj očita, zatoraj se le pri tozadevni anketi dne 25. oktobra 1920 v državni obrtni šoli v Ljubljani sklenilo povabiti vse pomočnike in moistre. ki bi hoteli tečaje obiskovati, da nemudoma priglase svoje ime, obrt, bivališče pisarni Pokrajinske zveze obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Beethovnova ulica 10. Tečan bi bili 3 mesečni. Najprvo bi se poučevalo v LJubljani, potem bi se priredili tudi po pokrajini slični tečaji, na katerih bi poučevali posebni strokovni potovalni učitelji. Podpore za čas učenja bi se sposlo-vale. Urad za pospeševanje obrti Je v hvalevrednem pojmovanju potrebe takih tečajev že razpisal strokovna učna mesta In sicer za krojaštvo, čevljarstvo in keramiko (lončarstvo, pečarstvo). Nadalje pridejo v poStev: kovlnarstvo In sicer za ključavničarstvo, kovaltvo, elektrotehniko, železostrugarstvo ter mehanične obrti; kolarstvo, mizarstvo, slikarstvo, črkosll-karstvo, pleskarstvo m Ilčarstvo. Kdor se misli udeležiti teh tečajev naj te tafcoj zglasi ter se ura bodo vsa potrebna navodila vpoalala. — g Narodna banka. V soboto Je hnel telo upravni odbor Narodne banke. Seji sta prisostvovala kot zastopnik finančnega ministra generalni direktor dr. Dučič in generalni inspektor Toslč. Na seji so sklepali o posredovanju na borzi v svrho zboljšanju valute. Je kontlgentiran, to Je vsak poštni trrad sme sprejeti samo določeno število paketov. TI kontizenti so premajhni, velika industrijska središča prejmejo na dan samo po 50—100 paketov za republiko in inozemstvo. Naravno, da se vsled tega promet ne more razviti. — g Uvoz In Izvoz Italije. Leta 1918 Je znašal uvoz 16.038.6 mllHonov, izvoz 3344.7 milijonov, več uvoza 12.593.9 milijonov flr. Leta 1919 le znašal uvoz 16.516.6 milijonov, izvoz 5188.6 milijonov, torej uvoza več 11.328 milijonov lir. V prvem polletju letos Je znašal uvoz 8813.8 milijonov, fcrvoz 3889.6 milijonov, torej uvoza več 4524.2 milijonov lir. Iz tega sledi, da nizvoz raste, uvoz pa Je stacljenaren. — g Cene češkoslovaškega tekstilnega blaga so približno teler Blago Iz pa vole barvano takozvano Blaudruckkreton 20 do 28 čsl. K, pisano blago Iz pavole, tkano Zeflr 21 Oksford 19. Kanafas 20 K, bar-hend 25 K, rute za na glavo tkane, Pisane 15.5—27 K za komad. Troškl pošfllatev, carine In drugi stroški znašalo do trgovine ▼ Jugoslaviji 7—8% fakturne cene. — g Cene pavole ▼ Ameriki pada. V sredi oktobra le stal angleški funt (45 kg) pavole v Newvorku 21 centov. Lani v Istem Času pa 35.5. Cena pada In je funt pavole stal par dni poznele že 20.50. — g Cene kovin v Pariza ▼ oktobru. Francoski afurnmlum 98/ooV« v komndfh treh kg In več 1050. baker v komadih 632, cln Banka 1530, cink 235.75, posebno čist 8LM» * — g Kako si I e Češkoslovaška zavarovala svojo zunanjo trgovino. Ceškoslo vaško ministrstvo za trgovino in p-omet le izdelalo regulativ za Češkoslovaške trgovske zbornice v Inozemstvu. Inozemske korporacije, k, se prilagodijo zakonskim določbam omenjenega ministrstva, it priznavajo za češkoslovaške. trgovske zbornice v Inozemstvu. Te zbornice v inozemstvu si preskrbujejo informacije o razmerah republike pri češkoslovaških oblastih, trgovskih zbornicah aH v posebnih državnih zavodih za podporo zunanje trgovine. Nasprotno informirajo inozcmike trgovske zbornice čehoslovaške oblasti, trgovske zbornice In zavode v republiki Češkoslovaška vlada si pridržuje nadzorstvo nad delovanjem češkoslovaških trgovskih zbornic v inozemstvu potom svo-ilh zunanjih zastopnikov, ki Imajo tozadevno posebne pravica Priznanje kake inozemske korporacije za češkoslovaško trgovsko zbornico se more vsak trenotek preklicati. Take določbe so se zdele češkoslovaški vladi potrebne, da se obvaruje dober glas češkoslovaške trgovine In se preprečijo morebitne spekulacije In zlorabe češkega ime-na v inozemstvu pa t' d! zlorabe inozemske trgovine napram Češkoslovaški. Vzgled za Jugoslavijo I — g Interesantna Izjava o sovjetski Rusiji. V Dflsseldorfu Je imel nemški socijalist dr. Breldsche'd govor, v katerem Je rekel med drugim: Dve leti smo pisal! t«o naših listih o Rusiji samo lepo In dobro, danes pa moramo konstatirati, da je dejanski gospodarski položaj v RusUI Iz-venredno neugoden. Označil ga Je zastopnik Rusije Viktor Kop v Berlinu pred vele-industrljalci tako. da se ne more niti misliti na izvoz raznih produktov In surovin Iz Rusije v Nemčijo prej, nego po pretek* 5 mirnih let. — g češkoslovaška In Romunija. V pogajanjih med češkoslovaško In ravnateljstvom romunskih železnic radi prevoza blaga se le dosegel sporazum. Po tem sporazumu bo dobavljala češkoslovaška po Donavi sladkor, za kompenzacijo pa dobila žito. Romunija mora dati za prevoz žita na razpolago tudi 15 lokomotiv. BORZE. — d Zagreb, 2. novembra. Devlzet Berlin 185-190, Italija 525—530, London 470—0, Pariz 870—0, Praga 162—164. Dunaj 32.75—33. Valute: dolarji 137.50 do 138.50, avstrijske krone 35.50^—36, carski rubljl 110—115, 20 kron v zlatu 496—500, francoski franki 8W)—0, napoleondor 495 do 497, nemške marke 189^—194, romunski leji 215—0, Italijanske Mre 520—525, turška lira v zlatu 525—530. — d Berlin, 2. novembra. Devize: Amsterdam 2432 55, Antwerpen 531.95, Krl-stlanlja 1068.90, K odan j 178.90, Stockhohn 1540.95. Helslr.gsfors 175.80, Italija 292.20, London 274.45, New York 97.92, Pariz 501.95, Švica 1251 20. Španlia 1103.85. Dana! 23.52, Praga 86.65, Budimpešta 15.9* d Curih, 2. novembra. Devize: Berolln 8, Nizozemska 194.75. Novi Jork 639, London 21.96, Pariz 40.20, Milan 23.25, Bruselj 42.55. Kodani 87, Stockbolm 123 75. Kristlja-nija 86.75. Madrid 88, Buenos Alres227 50, Praga 7, Varšava 1.95, Budimpešta 1.30, Bukarešta 10.25, Dunaj 135, avstrijske žigosane krone 1.J0. — d Dunaj, 2. novembra. (CTU) Devize: Amsterdam 12.3.50, Berlin r 88.50, Curih 6800, Kristijanija 5750, Kodanj 58°0. Stockholm 8050. Valute: Nemške marke 583.50. romunski leji 700, bolgarski levi 500. Švicarski franki 6775, francoski franki 2675, italijanske lire 1550, angleški funti 1450, ameriški dolarji 415, carski rublji 310. Kurzi v preštem prometu: Zagreb 292—312, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice In v žigosanih kronah 87— 97, madža-ske žigosane krone 87—101. Praga 492—512, Varšava in Krakov v poljskih markah 141—135, čehoslovaške krone 5000akl 490-510, manjši bankovci 490—510, novi dinarji 1200—1250. d Praga, 2. novembra. Devize: Beograd 246. Zagreb 61.25, Dunaj 19.75, Varšava 26. Valute: dinarji 244, avstrijske krone 19.75. Darila. Upravi našesra lista je poslal za: »Koroške begunce« k. Ferdo \Vigele, nadučitelj v Loškem potoku 40 K namesto venca na krsto dragemu prijatelju Ivanu Tomcu v Starem trgu pri Ložu. — Srčna hvala! — Povodom svatbe kr. poštnega aspi-ranta g. Ernesta Banovca so darovali udeleženci v korist »Glasbeni Matici« 200 JC Hvala darovalcem! _k Poizuzdlis. — Najditelju zopet >najdenih« 200 kron v vednost, da darujem meni od te svote kot procente priloženih 50 kron CM. družbi s pripombo da pridrzim zase le kar j« bilo >najdenegac — Ivanka Smolnik. G*?»vnl urednik: Rasto PustoslemSek. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. Zagatenfe: La Oazette M£di-cale de Pariš poroča, da grenčica »Franc Josef« pogosto že v majhnih množinah služi izborno. Trpite na reumatizmu In Rlhtlčnlh bo'eč|nah? Vdrgnenje s pravim Feller-levim Elza fluidom Je takorekoč dobrodelno! 6 dvojnatih alj 2 veliki specijalni steklenica 36 K. Rabite milo odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave E^za kroglJice izvr-Sujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kaSelj in prsne bolečine, 1 steklenica 6 K. Želodec okrepčuioča Švedska t:nkuira, 1 steklenica 15 K. Omot In poštnina posebej, a naiceneje. Eugen V. Feller, Stu-fctea dOfiUi EUatrfc št 238. Hrvatom, 252. šlev. .SLOVENSKI NAKOU-, ane novemora <- Zoezke «:» za višje šole, crnilo, peresa, radirke Ai druge šolske potrebščine na debelo in drobno se dobi pri L ^avsl^h Lfnblfana, Židovaka nI. 4. 7750 Star papir, makulaturo iz arhivov, tiskarnic in knjigoveznic kupi za tovarne papirji pod jamstvom tovarniške porabe L. Kippler. drtiera (Mnllna, Trst. poštni predal štev 444. Plafilo pri predaji eri tvrdki R. Raatia-ger v LJubljani. ferfeMnsa Wm$® in dro Miano Mmm, ,235 "K nemškega jezika, stenografije in cirilice sprclme takoj, tvrdka Kregar. T€ I drag Sorabor Cferte na naslov K. A. Krezar, Ljubljana. 826^ Salonska obleka, črna wi blaga In 3 m sivega blaga se proda. Naslov pove upravnišivo Slovenskega Naroda. 826- Mlr-artiteM mm J A,. dajoča dela kot Tostransko opravilo. Ponudbe pod »Arhitekt 0282« na u rav-ništvo Slov. Naroda. £262 Lepa namira za m\m mM Več pri Raniirtgerj i pod Pacr samo 3. nov. od 10. do 12. in od 2. do 4. 8263 Ibrli Bftifta pristne pasme .....iearji IClid jlHlSl! (dakla) se prodaste. Na-slov pove uprava Slov. Naroda. 8263 H« Spis IM ilmUi) ten'2 n^itinejSo kožuhovino, se proda za 15 000 dinarjev. Naslov pove upravni-štvo Slov. Naroda. 82r4 Proda se SnST piS nc- ■ffaft Naslov pove npravniStvo JlMrlR. venskega Naroda. 8"*53 3šče se voBna meč. S do 30 P. S. se i5če v najem 2a 10 do T5 let, reflektira se le na bližino kolodvora z okolico V2like množine gozdov. Ponudbe pod „D. K. 19J0 na upravo S;ov. Naroda. h248 P»6Da se nova želszna pj£ Naslov pove upravništvo Sloveask a Naroda. 8249 đrođasta st 2 šivalna stroja za 'nuihrin Ogledata se na Olincah 230 iffVijdlJP. ni dTorlščn. 8183 Proda se posestjo z gozdom 50 oralov. Informacije pi Jos. Stare, Sredaja vas v Boniaja št. 9. želez, postaja Bob Bistrica. 8 55 Proda s*, novi srebrno jedilno orodje SEfft"^ vS£ *a se: Rinska c. 5 II levo. MVH9 Sli K1IH8V3BI StiflO- vant i haljo ZFJSJ?%* \.scki najemnini. Ponudbe pod šifro .Zakonca 7904" na unravništvo Sloven-akega Navoda. 7i; I Stroje za milame F. Vahovec kakor tudi brusilne stroje za vsakovrstne svrhe razpošilja Proda ss Sledila!«, lovska djRo io oluffl mM. ^uttL^lm Vrtljivi postelji z ročnimi riwwfltfi» j?„ omaricami, otroška ooste ja in otroški voziček. Re^jeva cesti III. 8265 Proda k eekai oblete za mm irciije velikosti. MWi pove budu zavoii Draga EesellaK M\ni Cankarjevo n3br. 5. S252 Dragoi;n Elalid, naJažitalj, naznanja, v svojem in v Imenu svojih otrok ter vseh sorodnikov, da je njegova predobra soproga, gospa loroii il, ni. Ilir danes, dne 1. t. m. po dolgi in mučr.i bolezni, previden* s sv. zakramenti, izdihnila svoio"boguvdano clašo. Pogreb preblage cokojnice bo dne o. t m. oh 9. url dop. Sv. maše zadužnice se bedo d?rovale v fant) cerkvi ni Ovsišah in v Stari Luki. 072:'Ž9 pri PcSncrtn, dne 1. novembra 1920. HHHHH November - Težko in ttošoo, kakor Jod omame odpade listje...... • - Kar tu solnce da, to ono samo zopet s sabo vzame. (Ondsik) Globoko potrtim srcem naznanjamo tuino vest, vsem svojim sorodnikom, znancem, prijateljem in tovarišem, da je naš rriljenko Bregan dne 31 oktobra t 1. zatisnil svoje angeliske oči za vedno t« nam zapustil samo bol In tugo in lep spomin nanj. Za izkazano sožslje vsem tem potom hvala. Paneče pri S!or. Gradcu, dne 1. novembra 1020. 2aiB0O ifi Pavi« Bregant. Žalujoča sta risa - učitelja Jug?-slsv£ BreganJ, sestrica. Presrčna zahvala vsem, ki so našega dragega strica, gospoda Antona Kaspreta šolskega svetnika In gimn. profesorja m p. spremljevali na zadnji poti. Črna pri Prcvaljah, dne 29. oktobra 1920, Žalujoča mina Prao. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki nenadomestljive izgube naše iskrenoljubljene soproge, ozir. matere in stare matere, gospe kakor za poklonjene krasne vence in mnogobrojno čaščeče spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo pevskemu društvu „Ljubljanski zvon" za tolažbe polni žalostinki. M SO u3Sf3 Glii30P, ispotusi ako! ntfii s 25 Milite io \mzm magnat. Poirve.se v Sp. Šiški, Gosposvetska cesta 91, v prodajalni. 8250 Rnniflfl?;i ladfati I 1- za začetnike, SOpJ IStdil! 3 krat na teden po 1 1 - ure — II del, višja stopnja; po d^.-vvoru. Pri>toa in dD^ovor v pstek, 5. novembra, ob pol Šestih za I. de! ob šestih za d ugi del. - Kraj: Moško uč teljišcc, I. nadstr., soba 25, Resljeva ces! .. ^259 Fpftrilffl opravo za obedn:co, na pol nUlIdtii starooemSko (K 40.000», ame-r:ike citrc z nekaj tacati not in mzo z rez'imnco. (K 20 0), nekaj servisov p d dogovoru. Naslov pove urrav Siov. Na oda. SITI 3fapim na KorcI'iefn: /.2^0, mlin, vilo, posestvo če je tudi v bab h, kupim tudi parno lokomobiio in priinojarmenik (Voligatter). Ponndbe z notrnčnim popisom in ceno na Andre; carine, pošta Oomilsko pri Celjn. 8005 lih s« pridna in po'tens cltivlffMis katera zna pospravljat ^lU4R!Mjđ9 sobe in vsaj- za si|0 ši. vati, proti dobri plači in brani. Vpraša se pn Josip Sergrcsn, L'ubljana, Pollan-ska cesta 87. S212 Biretlieea ntanafaktnrns trgovina z inventarjem vred v sredi-ču mesta Ljubljane Naslov pove upravništv<> Slov Naroda. ' **2!3 Mia milina prvoklasna saisos mošta no lake nizMi mi it wdi Marija Svetina, Bled II. 8151 Tcfieifli ijšfš sfa-n^oarnlfia Haslsi pave apraa Slov, loroii. 8is7 Preda se 53 M skoraj nov boge fbroom) iz dunajske prvovrstne tovarne. Po.;.ve se v upravnlštvu Slovenskega Naroda. 7973 ¥nAt«AS9\Sii prvovrsten, zdi a- . BVrOffl^lr d bel in ta izvir jugoslovanskih najbolj^.ib 'rajev, oddflia družba Jadran* v LJufc: loi Dunajska cesta St, 9, v;ak d^n v množinah od 200 kg dalje po K 1*90 kg. vreće se morajo za napolnitev prinesti s seboj. Pri večiem odjemu, celih vagonov, cena po dogovoru. 8128 Trstie za sirote izdale in orađa'a na debeio in drobno m2 po K 4-30 pri večjib naročil b znaten popust Stcicer Anton, Licbljana, Jeranova ulica 13, Traovo- 4256 ■ .vi* - mn sssLtU vin > mesajiim blag- m v nenosrednji ni prem^gokopa trboveljske družbe t izu Kočevja. Hiša ima velike prostore, čedna stanovanja, kleti, ledenico, verando, kegljišče in lepe hleve. Okoii hiše ie lep senčnat vrt-zraven obSiren sadnji vrt,-k hiši spadi 40 oralov zemlje-gozd, poja in travniki. Več se izve prt Hans Kresse, trgovec v Kočevju. 7779 Ssi m i kupujem umetne zobe po visokih cenah. F. arner, Botol Wllton, soba 12. 8244 parketne deitice, trst je za Stukaturo dobavlja takoj v vsaki mn-£ al Jos. Puh, ara4ataka mL 21. L]uM]anot TtUtoa MS. Štedilnik (Tihlherd) se repi. Ponudile pod J. B." ea oprav. Slov. Naroda. 8205 2 mizarska pomofaiKa, pohištvo se sprejmeta v trajno delo takoi rri F. Faf4iga, talofa pobiš va Llnbljasa, Sv. Fotra c. 17. 8236 Mirna oseba išče ■JtlSS mesta preti plačilu 300 K brez po-ire-žbe. Hrana po dogovoru ali pa brez nje. Naslov pove upravniStvo Sloven skega Naroda. Šrifcn Diplomiran pravi^K pa- drvuv Id^ć« ri§Ue univerze išče sobo s komfortom pri ugledni obitelji. Plača postranska stvar Ponudbe na Lr. Šaotič poste restjiite. Ljubljana. K Issni trgovini se sprejme \e^č strokovnjak s kapitaiom ali brci njega pod jako dobrimi pogoj? Ponu-doe pod .Lesni strokovnjak 8174* ra upiavništvo Slov. Naroda. 6174 Zastonj poučujem jranco- ifllll ^^or m^ °dda neblirano aii prazno seno. Plačam dobro Ponudbe pod .Soliden gospod 8207" na upravo Siov. Naroda 8207 ^roBajo se nove manufakturne steiaže. Kralja Petra c 13. Vpraša se pn Franca Urb, Celje. 81,36 liušnisljici! filozofija poučuje ra vso gimnazijo Iatmsči o grščino in srbohrvaš^no. Prijave pod rPook je2i'50V 8193" na npiavnlštv Slovenskega Naroda. 6 - j Ženi tu a ponudba! Državni uradnik v lepem mestu Slovenije, 32 let star, prikupijive zunanjo* iti, mir.isga značaja, išče simpatično družico, katera naj bi ne bila bre? vseh sredstev. Tajnost častnobe^edno zajamčena. Ponudbe pod Resna odločitev 8258" na upravo Slov. Naroda. 8 08 Čistilo, 3!iri'?"n? „Cipnlin" ier mazilo (Selc) in Mih Št. 12, 16, 20 nud' p° najnižjih cenah tvrdka Gsvpld lObelOj L;nb:Jans? 3v. Jakoba trg 0. _8203 Prvev?stT2o ii m orehovo in repir.čevo (Kletten) o!|e niilantina, puder, barvo In mrežice z lase ter gledab^čne šminke v garniturah priporoča Štetm SJrnoU Ljisb« Pod Traačo 1. S172 Pozor! IjiiMtUi starin! Maprodaj je lepo vložena tridelna OflttfS (Tabernakelka), IcpT vložena omara l dvema vraticama, lepo vložena m?za \p nas za narodno nošo, vse stvari «to v dobrem stanju. Poizve se: Danaiska cesta 47. 8159 1 na vagone oddaja Import & ekspert Mm J. Norat, Maribor Bos p o si: t uilca 58. Brzojavke: Onmiinipert Ma ribor. Telefon 2fl2. 8141 ^tiH^K^ Absolvent gimnazije MilMNfc bivše rač. podčastnik, v ruskem vjetništvu vodil korespondenco uietnlkov pozneie nameščen kot instalater za ceio telefonsko cen iralo in razne signalizacije rn kot ključavničar za kar imam izpričevalo ve2č ooleg slov , nem., italij., češkega, rus . rbo-hrv. ter nem. in slov. stenografi t. More položiti 40.0 0 K ali več kwcije, i*če primerne službe. Ponudbe z vedbo plače pod .Ecergia 8140* n? pravo Slov. Nahoda. 814< Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvr.rnic: nudim clektrotshnftnl materijal, betonsko železo, različen žele mi materija! in motorje. Zatitevajte ponudbe Gjorgje Grujić J geograf piletina nI. 15. i«! V" 004 - Šivalni stroji dospeli - ca obrtno In rodbinsko rabo v vseh opremah- Istotam sc dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nas« 7- ^!eđ]cĐ9rođna £pe#!c!la 0 ■ ■ Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek L, Zagreb Frankopanska 9. Br_uavi E chtiora. Divjačino: Z-aiJJS, r.'iZ.fiKS, JELE.V2 la DI7J2 SAGE kupuje v vsaki množini po najvišjih conah z oddajne postaje E. VAJDA, veletrgovina z dlv]ačl2ZO ČAKOVEC, (Medifmnrle) Brzoavi: Vs d". Ćatiotec. Te-sfin 4. Brošura i novim s je iz«!a v ponatisu. — Dohi se v „Na-rrdni knjigarni" v L'ubliail, Prešsrn:va ulica 7. Ce;:a s poštnino K 18*—. —N^roala se rešujejo le proti pošiljatvi zneska vnaprej —-------- ali po povzetju. ~ -—— I ■I j.. .-sasTv-.;;.. Severočeška predilnica in tkalnica, ki izdeluje barhente In USBO za obleke, želi sprejeti potovalnega zastopnika za Jugoslavijo. Gospodje, ki trajno potujejo in so že dolga leta imeli taka za« stopstva ter so dobro uvedeni pri odjemalcih, naj pod „Velik pro-:et ?. Z. 893 SiSS'1 pišejo na uprav. Slov. Naroda. 822g Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice Pripoveduj« Cvetko Gc ar. Dobi se v ffarodcl k:n igarnl. — Cena K 1440, po poŠti v napiej K 15 40 v. Važno! (moke) svih vrsta prima kvalitete dapače i samog broi 0 nudja na vagonske p r je 11 mm ulica i Brzojav ..Rorana" Tel. int: 5-96. Gospod Ivan ZibilK, veteposest i in veletrgovec v flleksandr; — Egiptu naznanja vsem ceni. jugoslov. trgovcem, industrijalnim podjetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je priprav-i;en dajati najkulamneiše in ra:zanesl;ivejše vsakovrstne informacije jrj poda'ke osobito glede izvoda in uvoza z Egiptom in to maj za oliko časa, dokTer ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zib&lć le rodom Dalmatiner,, goreč tagssto'.anskl rcdoliub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandriji najvišje dslanje in priznanje, kajti tn mož biva v tej lujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukjjšnjs tvrdka harles Princ trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg št. 1, pisarna Židovska ulica štev. 1, I. nadstropje. 7t35 DANICA kraoa za Mn Cisti, lika in konzervira usnje Proizvaja: „SLAVXA'( tvornici kemičnih pr«*svod)v dol* dr., ZASBEB, lilca 3IS TelcfM 5-46. Br.«jam: „C£MU* 3254 19 0. sttan .SLOVENSKI NAROD*, dne 4. novembri 1920. 252. Stev. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodne šimi pogoji. Prevzsi&a vse bsračae posle pod na|agodne|šimI pogoji. 31 =n_u___ Beograd, Celje, Dubrovnik, Koioi> Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wsen. Poslovne zveze z vsemi večj.mi kraji v tu- in inozemstvu. stare in nove. se kupi o. Poizve se Jeranova ulica št 13, (Trnovo). SO49 Po zelo znižani cesi seva ptaka, ilaS, zračni«, sl^ai. stroji in vsakovrstni deli, karbidne svetilke, gorici itd. Sprejemajo se v nonravi-vllo dvokolesa Sn razni siroji ^rš BATJELU. KJnbl^ana Stari trg 28. 7823 . F. Jiifi! vglašev^iec glasovire? :& tr jo vec k glasbili Ljubljana, Wolfova ul. 12 i?e3ur|2 in iz Itfobučevins prebarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 6CS Tovarna los. Rs?ch, LiubHana. ■s bidna svetlika namizne visečo in za kolesarje, karbid in gorivce priporoča 16 BT. VOS, LJubljana, So&sa aKca 7. Češka tvornica glasbenih inštrumentov Jossf Lsd! y Brnu Če&oslovpška republika Dobavitelj jugoslov. ministrstva vojne in morrarnice. Direktna prstka odprava obnosna. S173 m i in na posodo pianini, harmoniji, violin; in vse orodie za godbo. S'rn^e na drobno in debelo A Uc n z Breznik, bivši ■titelj Glasb. Matice Kengresnr trg št 17. (pri nunski cerkvi). 2585 Nova se proda v Mariboru, Smetanov* cesta št. 50, dvonadstropna, vsebine 11 sta^ novanj, II kuhinj, 11 drvarmc n3 zrnčrn soinčni legi. Več se izve pri Anton Vrabl, pošta Križevci pri Ljutomeru 8101 Konjak stari vinski je pri slabosti vs!ed sta rosti, pri težkočah v želodcu in pešanie moči pravo življenje za vzbujajoče sredstvo. Dva litra rošlje franko v n3jpre poslanih K 19 .80. 1 liter za K 108 Beaeš Bertl, veleposestnik, grad On tfc pri Konjcan. Slovenija 6592 Miši • podgane stenice - šmorki ta vsa zalega mora poginiti ako npotretotc mola najbolj iskošena in povsod! Uvaljena sredstva kakor: proti polfskim mišim 10 K' za podgane in miši stane K 18"— ; za ičurke a pos-bno močna vrsta 20 K ; posebno močna tinktura za stenice 12 K: nn'čevalec moljev K 10*—; prašek oroti mrčesom 10 in 20 K; mazilo proti nšem pri Ijodeb 5 In 10 K; mazilo za uši pri živini € in 10 K; prašek za nsl v obleki in perila 10 in 20 K; iinktnra proti mrčesa na sacjn in zeleniadi (uničevalce rastlin) 10 K; prašek proti mravljam 10 K; mazilo proti garjem 12 K. PoŠilia po povzetju. Zavod^za eksport M. Jftnksr, Zagreb 15., Fetriaisba clica 3. i llifUii DW 2s a V. 63, HP-9 modro pleskar,:, šesterosedežni, s starterjem in električno razsvetljavo, z mkljastim okovjem, z izrnenlji-vitTii obroči, kompletni z gasilno pripravo, orodjem, rezervnim kolesom, p-ašči, zračnicami Itd., v popolnoma voznem stanju, kakor novi. 2 odprta vosa aess Usra T^Sbot-Dar- r©5€|, tipa V. 20. 16 HP., peterose- dežna, s starterjem, električno razsvetljavo, z nikijastim okovjem, modro pleskana, kompletna z gasilno pripravo, z rezervnim ko lesom, plašči, zračnicami, orodjem itd, v jako dobrem stanju. S m^tor^sh ko!^s fl^a Triurni, 3% Hi^o, kompletnih z orodjem, rezervnimi gonilnimi jermeni, ventili, plašči itd. v dobrem stanju. 3 od^c/:3 vosov^ 23 ture Fiat. mo« cS-a! 2, 15 €ŽO 20 HP-i 1 modro, 1 zeleno, 1 belo plesksn, v popolnoma voznem stanju, z električno razsvetljavo Fiat, z rezervnim kolesom, plašč7 zračnicami, gasilno pripravo s šipo proti vetru, s streho itd. 2 tovorna avitomabUa Rat mode! 15 35 kompletna, s stre' o, z rezervnim kolesom, z gasilno pripravo, s karbidno razsvetljavo, z orodjem itd., v jako dobrem stanju. P-sser^rca ©iag?^, %sračftiC3 itd, spadajoče k automob. Talbot-Darracq tipn V. 20, 16 HP in rezervne plašče, zračnice itd. spadajoče k avtomobilom Fiat, model 2, 15 do 20 HP in tovornim vozovom Fiat, model 15 Ter., 25 HP, z n^domesinimi posameznimi deli za vse tri oznanjene tipe. Avtomobili iti motoma kolesa so vsakomur na vpogled dne 4.. 5. in 8. novembra; spreje an e ofertov se zaključi 8. novembra. Ponudbe morajo biti napravljene samo v sterlingih ali francoskih frankih. m mi. 'tjjk H f- B iall m n#fefll UR ■j Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano mani iakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bliža jočo se zimsko sezi'0 priporočamo vsakovrstne novosti, kitere so ravno došle iz inozemstva, ost bito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhente, flanele, cefi j* šitonc, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike r. t. d. Zagotavljajoč prijazno in sol.dno pos::^L> se vr*?oroćaszi3 ■9 3 iiel^ir^oviita z Rianuffaktii^iiiiii bisq©'?r5„ L" tibl^sia. Mastni fr« 13 ■ OH a m rs g ar ir -IS «3 i - ■ ti • C3 ? ffl 9 E E ' H 3 O H B R B 0 ■ H Bil a I JtL' Udi k^. ^ I 5 IlilVllJC liatiftu kotla SI«, butN ia flmnt Sa.re d^c 15« oktobra 5523. tu Aktiva. Metalna podloga: a) v blagajnieah: v kovanem zlatu . . v kovanem srebru . . v valutah..... b) v depoih v inozemstvu: v raznih valutah . . Posojila : na menice .... na vrednostne papirje Din. 63,269 440—, , 15,537.580"—. 2,197.241 10. , 348.135.833 88. Din. 429,140.094^8. Dolg države: za odkup kronskih vrednosti . . po računu razmene ..... po posojilu na bone obrtn. kap. , po posojilu na bone bančn. kredita za dolJi depou din. kronsk. novčun. Vrednost državnih domen: založenih za izdavanje novčanic 156,973.443-21. 5,263.113-—. 1.193/,63.965-35. 661,574.056 57. 150.000 00O-. 500.000 000—. 42&921-52o*65. 162,236.556-21. , 2.931,159.548 57 , 2.138,377.163-. Din. 5.660.913 :;oJ76. Pasiva. Glavnica Din. 50,000.000 —• od te vplačeno v kovanem zlatu........... Din. Rezervni fond................. Novčanice u tečaju................» Razne obveznosti: po'raživanje države na račun razmene . obveze na žiroračunu ...... obveze po raznih računih..... Potraživanje države za založene domene Saldo raznih računov Din. 381,8*2 822-90. 51.484 027 39. 124.1 10,000.000'—. 705 011-64. 2.947,882.130-—. 557,464.818 28 2.13^,377.163-—. 6.484 239-S4. Din. 5.660 913.362.71 Rr lieJva M, iriahi ia Mm. Mđm y Lin"!'" i ■ — Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. DeEnišfta qtavwšca 50.000.000— kron. StrSiarJeva ulica štev. 2. Rezervni xa*8acH 45.000-000*— Kron. Ttielaaska številna 261 in 413. — Glavnic* z r«**erva«il £5.000.000*— kro«. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Girici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Pću]u. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. W9T Sorejema Kupuje in prodaje vse vs^svrettaastnih papirie-i, valut vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu o&resSovaniu in dovoljuje vsakovrstna IKSS^TS i" d ... . "X, Z \, lOCS u q 'mm%U i •etnina in tisk »Narodne tiskarne« Za inserauii del odgovoren Valentin Kopitar.