Leto VII, štev. 241 Ljubljana, torek 19. oktobra 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din as Uhaja ob 4. «|utpa|. ae Stane mesečno Din 25 —; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglas: po tarifu. Uredništvo t LJubllana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev n. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, PreSerr>V»» u'.:ca St. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem fek. zavoda: Ljub-lana št. 11.841 - Praha fislo 7S.180 Wien, Nr. 105.241. Ljubljana, IS. oktobra Na vladi sporazuma RR je ostalo vse pri starem Vse to, kar je klerikalno časopisje pisalo in kar so klerikalni agitatorji leto dni govorili proti temu režimu, bi mogli z isto pravico ali z 5sto krivico napisati in govoriti tudi danes- In vendar se »Slovenec« že nekaj dni trudi, da bi svojim bralcem dopovedal, da so se dogodili velikanski dogodki, nad katerimi strmi ves svet. Zgodilo se pa ni prav nič drugega, kakor da ie vodstvo SLS v nedeljo teden zapeljalo avtonomijo v ropotarnico, da ie dr. Korošec dobi! naročilo, da s svojim separatizmom in federalizmom kapitulira pred centralizmom ter da klerikalni poslanski klub pošlje enega ali dva ki-blca v vlado, da bo število drobtinar-jev RR malo večje- Tepeni generali so se še v vseh časih in po vseh vojnah brigali predvsem za to, da si ohranijo vsaj skromen pcn-zijon in čudno ni. da ie generalite-ta SLS potem, ko ie po skoraj Sietriem brezplodnem boju prisiljena na kolena, kar zadovoljna, če io gospod Stjepan Radič vabi v svoje društva Samo tako je mogoče razumeti »Slovenčeve* slavospeve zadnjih dni na »velike zgodovinske uspehe« SLS, pod koie »zmagovitim praporom stoji slovensko ljudstvo v strnjenih vrstah in mirno čaka na trenutek, ko bo na svoji zemlji svobodno gospodarilo.« Ako bi »Slovenec« takoj nato ne napisal, da hoče imeti slovenski narod le »toliko avtonomije, da bo mogel dvigniti svojega duševnega jn gmotnega bogastva« (izvrsten ge-netiv!!) ter da stopa »proti temu vzvišenemu cilju SLS z neuklonljivo močjo in ta zgodovinski uspeh bo tudi dosegla postopno z vztrajnim m smotre-nim delom«, bi njegovi bralci mord; uiti ne opazili, kako klerikalni strategi po izgubljeni bitki in po porazu nazaj »forikajo«. Taka poročila za današnjo generacijo, ki je leta in leta čitala vojna poročila avstrijskega Hoferja ter članke njegovega »Kriegspresseqnartierja« po vseh izgubljenih bitkah, niso nobeno presenečenje. »Slovenec* in drugo klerikalno časopisje, ki je zavajalo Slovence 7 ;n pol let v avtonomistično zmoto, ima gotovo od najvišje cerkvene duhovščine že v naprej odpustek, da prepelje potapljajoče se SLS v vladno pristanišče z zvijačo in slepljenjem javnosti. Ljudstvo ne sme videti, da je- klerikalna avtonomija splavala po vodi in da je S-letna politika SLS skra-hirala . . . Vse to ie končno več ali manj interna zadeva SLS ter vprašanje pameti in politčne zrelosti pristašev SLS; druga stvar pa je, da SLS napoveduje, da bo sedaj ona reševala — slovensko vprašanje. »-Slovenec« kvaražugoni s prirojeno nevednostjo in brezvestnostio o »sporazumu« dveh ali treh narodov, češ da ie treba »slovensko in hrvatsko vprašanje, ki je danes v državni politiki glavni kamen spodrike, z iskrenim sporazumom, z ugoditvijo zahtev teh dveh narodov enkrat za vselej iz" brisati.« Po raaičevskem debakiu, ki je prizadejal baš hrvatskemu vprašanju toliko zapostavljanja, ponižanja, krivic in sramote, sUiti v isto bojno fronto z Radičem še »slovensko vprašanje«, je več kakor brezvestno, ne glede na dejstvo, da bi prišla SLS v pogajanja za sporazum kot premaganec, kot klečepla-zec, ki jztega roke samo po drobunah. Ce kdai, maramo danes z vso odločnostjo protestirati v imenu Slovencev in v imenu Slovenije, da bi se skrahi-raua in nesposobna SLS pogajala v takem sporazumevanju. Mi smo od klerikalne politike že doživeli katastrofo na Koroškem in ko je bil dr- Korošec podpredsednik iu voditelj vlade v Beogradu tudi katastrofo na zapadni graniti. Ne bomo mirno gledali, da ti nesposobni politikasiri zabarantajo Slovence še v sredini, potem ko so ozemlje naše ožje domovine okrnili na vseh koncih Ni res, da vede klerikalna politična barantija k ozdra/Ijenju, k iskrenemu sporazumu. Pravi sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi je slejkoprej mogoč samo na podlagi izvajanja in re-al ziranja enakopravnosti, ki jo nudi in jamči Vidovdanska ustava Sporazum med Slovenci in Srbi, med Hrvati in Srbi je potreben m nujen; popoln in iskren pa je lahko le, če se zahteva in doseže v okviru ustave, v boju za praktično provedbo naiodnega in državnega edinstva. Zahteve poedinih delov naroda, ali poedinih delov države, ne morejo nikdar biti »za vselej zbrisane«, kakor to napoveduje nova sporazumaška politika SLS, ker v novih časih in v novih razmerah rastejo neprestano nove potrebe in nove zahteve. Za vselej pa bo odstranjen »kamen spodtike«, ako radičevci in klerikalci iskreno odlože svoje državno-pravne zablode in po težkih preizkušnjah krenejo na pot realne politike, ki jim jo kaže Vidovdanska ustava. Politični položaj po obnovitvi RR vlade Značilni pojavi in dogodki v Narodni skupščini. — Klerikalci že dajejo radikalom in radičevcem predujme na portfelje. — Konflikt med Uzunovičem in Trifkovičem. — Pašičevci pripravljajo ofenzivo. Beograd, 18. oktobra, p. Današnja seja Narodne skupščine je pokazala fizi-jognomiio propadajočega parlamenta. Od vladne večine je bilo mnogo poslancev odsotnih, dočim so bili poslanci opozicije vsi v dvorani. Opazilo se je. da so samostojni demokrati nastopali popolnoma paralelno z ostalo opozicijo. SDS in DZ sta se vzajemno podpirali. Tem boli pa se je videlo, kako so se odmaknili klerikalci. Igrali so danes bedno vlogo in so očividno dobili nalog. da se ponašajo popolnoma neutral-no, da naravnost spoštljivo napram radikalom. Pred prehodom na dnevni red bi imel prometni minister odgovoriti na Smodejevo vprašanje radi imenovanja direktorja Kneževiča. Smodejevo vprašanje ie hud protest proti temu. da je bil v Ljubljani imenovan za direktorja Srb. Stavljeno je bilo v — drugih razmerah Danes pa je bil Smodej odsoten. dasi se nahaja v Beogradu in je tako se izognil — odgovoru. Mnogo se je tudi opazilo, da so biii klerikalci edina opozicijska skupina, ki ni protestirala proti neparlamentarnemu načinu, reševanja krize. Pri glasovanju glede pregrupiranja občin so klerikalci v poslednjem momentu podprli vlado s ten?,. da so nekateri poslanci njihove stranke prišli na glasovanje in tako vladi v zadnjem trenutku omogočili kvorum. V parlamentarnih krogih se ta metamorfo-za klerikalcev komentira lasmehljlVo. češ klerikalci že vrše svojo dolžnost napram radikalom, preden imajo sploh kako gotovost v žepu. Kar se tiče vstopa SLS v vlado, je iašno, da so oni pripravljeni vstopiti v vlado, ako dobita poslanca Sušnik in Kulovec ministrske portfelje. Tekom današnjega dne pa so pregovori začeli zastajati ter se vidi. da ni nobenega pravega interesa za to kombinacijo ra- zen pri klerikalcih samih. Zdi se, da se stvar razvija tako, da se obljube o poizkusu razširjenja vladne koalicije "hočejo napram zunaj izigrati s tem, da se na videz vrše pogajanja s klerikalci. Izgleda, da klerikalci to že čutijo. Vprašanje popolnitve vlade vstopa v ozadje spričo bližnjih velikih dogodkov v radikalni stranki sami. Pašičevo krilo ie vsak dan odločnejše ler pridobiva tia avtoriteti. Danes ie bila vlada v skupščini v zelo neprijetnem položaju, in mesto da b: ministri vsaj poskušali braniti svoje stališče, so sedeli kakor obtoženci. Uzunovič sam ie kazal izredno nervoznost. Tudi radikali so večinoma očitno priznavali, da ima opozicija tokrat s svojo ostro kritiko popolnoma prav Mnogi radikali so delili mnenje op"',Z'Cije in rekli, da se mora v klubu situacija razčistiti. Jutri zvečer pride Pašič kateremu pripravljajo slovesen sprejem, kojega hočejo radikali porabiti kot iako demonstracijo proti Uzunoviču Kar se tiče volitve novega predsednika Narodne skupščine, smatra Uzunovič. da mu Marko Trifkovič kot pro-nonsiran pašičevec dela velike ovire. Tiidi radiče /cl ro radi tega proti njemu. Ožja okolica Uzunoviea, hoče. kakor izgle 'n. proti Trifkovfču kandidirati dr. Srskiča. Pašičevci so o teli pripravah proti Marku Trifkoviču informirani ter prir>ravljajo protinapad, trdeč, da bo Marko Trifkovič prodrl, da pa se bo vsled tega vprašanja, ako vlada ne odstopi od svoje namere, radikalni klub razcepil. Pašičevci trde, da jih je najmanj 90. za katere so popolnoma sigurni.' da bodo podpirali njihovo stvar. Vsi ti dogodki jasno kažejo, da je stanje v radikalni stranki nesigurno. Nihče ne ve, kako se bodo dogodki prihodnje diii razvili. Klerikalci se pogajajo za vstop v vlado Radič zahteva Koroščevo glavo, a daje za kompenzacijo glavo g. Puclja. — Radikali se držijo rezervirano. — Vznemirjenje v klerikalnem klubu. — V splošnem pričakovanju nove krize. — Pašič se danes vrača v Beograd. Beograd, 18. oktobra, p. Včeraj se je vršil ponovni sestanek dr. Korošca s Stiepanom Radičem. ki vabi klerikalce v vlado kot svoje zaveznike. Tudi doktor Srskič se je zadnje dnj opetovano razgovarjal z voditeljem SLS. Glavni pogoj, ki se stavlja klerikalcem, je, da oficijelno priznajo Vidovdansko ustavo ter se obvežejo na delovni program režima RR. «Samouprava» tolmači nedavno resolucijo vodstva SLS tako, da je klerikalna stranka z njo že sprejela program unitarističnih strank ker »široke samouprave» zahtevajo tudi te stranke in one so garantirane z Vidovdansko ustavo Radič nudi klerikalcem dva portfelja. po eni verziji saobračaj in prosveto. po drugi verziji saobračaj ter šume in rude. Klerikalni klub je bil tudi danes ves dopoldne zbran ter je razpravljal o položaju Opoldne je pose-til dr. Korošca posl Basariček z novimi predlogi Stjenana Radča ki izključuje vstop dr Korošca v vlado ter smatra, da bi tudi noben drug duhovnik ne smel dobiti portfelja. zato pa ponuja glavo g. Puclju. Pogajanja med Radičem in klerikalci so že precej daleč uspela, a klerikalce vznemirja dejstvo, da se z radikalne strani dosedaj še ni stavila oficijelna ponudba Tudi razvoj najnovejših dogodkov jih navdaja s skrbjo. Vse kaže namreč, da je s;tuacija popolnoma nesigurna in labilna in je več kakor opasno se vezati na eno ali drugo stran. Zvečer so se po parlamentu raznašale vesti, da je že v najbližjih dneh računati z izbruhom nove krize. Konflikt, ki je izbruhnil med predsednikom vlade in predsednikom skupščine, dokazuje, kako globoke so diference v vrstah viadi-ne večine in današnja absenca g. Trif-koviča prj seji parlamenta je učinkovala naravnost senzaciionalno. Zavladala je splošna nervoznost in naravno je, da se čujejo najrazličnejše tn najsenzacijonalnejše govorice. Zegreb, 18. oktobra, n. Jutri zjutraj ob 10 uri dospe g. Pašič v Zagreb in nadaljuj je pot v Beograd. Zagreb, 18. oktobra, n. St Radič je danes prispel v Zagreb ter je takoj pričel dajati nove izjave. Rekel je: Vse je dobro. Do« sežen je popoln sporazum. Slovenski kleri. kalci pridejo takoj v vlado. V protokolu sporazuma z radikali stoji, da more tretji priti v vlado koalicije RR samo po pred. hodnem sporazumu med radikali in HSS. To se je sedaj zgodilo Povsod se opaža najboljša volja za delo. Govori se nekaj o nekakem nezadovoljstvu med radikali. To« da v kolikor to nezadovoljstvo obstoji se tiče »amo poedinih ministrov To je stvar radikaiskeira kluba. Ministrski svet se muči z budžetom Reducirane bodo tudi pokojnine! Beograd. 18. oktobra r. Današnja seja min. sveta je traiah od 12. do 13. ure. Odhajajoč s seje je izjavi! g Uzunovič novinarju, da je položai sedaj normalen in da se je na seji razpravljalo o političnem položaju. ustvarjenem po rešitvi krize ter o skupščinskem delu. Glavni predmet razprave pa je b.l budžet, o čemer se bo še v petek govorilo Poročilo je podal finančni minister je obrazložil porrebo nadaljnih redukcij Na vprašanje novinarjev je s. Peric odgovoril- Reducirati moramo izdatke, da bodo v skladu z dohodki Na pripombo, da je torej budžet do sedaj še v deficitu, je odgovoril dr Peric- Pa da, so gotove stvari Na primer za pokojnine je predvidenih okoli 100 milijonov manj Razen tega je občutljiv primanjkljaj v dohodkih prometnega ministrstva ter oneca šum in rud Po najnovejših informacijah bo znašal novi budžet preko 11 miliiard dinarjev. General Wrangel v Beogradu Beograd, 18. oktobra p. General \Vrangel je danes despel v Beograd. Italija zopet pritiska Beograd, 18. oktobra, n. Danes je italijan« ski poslanik general Bodrero ponovno bil pri ministru za zunanje stvari dr. Nmčiču, ter se jc delj časa z njim razgovarjal. O rezultatu tega konferiranja in o vsebini raz« govorov, se ni moglo ničesar doznati. Poli. t'čni krogi so opazili ta ponovni poset in zopet mislijo, da je bil govor o ratifikaciji nettunskih konvencij v Narodni skupščini. Nastopna avdijenca novega albanskega poslanika Beograd, 18. oktobra, r. Včeraj opoldne jc bil v dolgi t-uouini avdijenci sprejet po običajnem cercmonijclu novi albanski po. slanik na našem dvoru g. Cena beg-. Alban« ski' poslanik je predal kralju svoja akredi. tivna pisma. Kapitulacija Zinovjeva, Trockega in Kamenjeva Moskva, 18. oktobra, (be.) Sest glavnih voditeljev opozicije, med njimi Zinovjev, Trocki in K amen je v, so sc podvrgli in se zopet pridružili osrednjemu odboru komu« nistična mternacijonalc. Obvezati so se morali, da ne !rxlo več podpirali opozicije v drugih deželah. Mučen parlamentarni pričetek obnovljene RR Vprašanje posl. Vilderja, Behmena in Šumenkoviča o neparla-mentarnem načinu rešitve krize. — Burni prizori. — Vlada ostala brez kvoruma. — Klerikalci kot rešitelji vlade iz mučnega položaja. — Danes je na vrsti stanovanjski zakon. Beograd. 18. oktobra, n. Že ob 5. popoldne so se začeli zbirati poslanci v Narodni skupščini, dasi je bila seja napovedana šele za 6 uro. Na splošno začudenje je sejo otv> ril podpredsednik dr. Subotič. PeC da je predsednik Trifkovič obolel. Po prečitanju zapisnika je dr. Subotič sporočil Narodni Skupščini, da je vlada umaknili svojo ostavko. V dvorani je nastal velik hrup. Culi so se vzkliki: Cirkus, cirkus! Nato so se čitale jirošujo in pritožbe. Zanimivo. je vprašanje dr. Koste Kumaiiu-aija, ki prosi Narodno skupščino za rešitev, ali. jc mesto beograjskega župana kompati-bihio s» funkcijo narodnega poslanca. Njegovo. vprašanje sc je odstopilo verifikacijskemu odboru. Nato so se čitala razna poročila in zahteve sodišč za izročitev poslancev. Največ slučajev se tiče poslanca dr. Žaniča radi prestopkov po tiskovnem zakouu. Dalje so s« čitale razne interpelacije, med njimi interpelacija poslanca Grge Angjelinoviča radi radičevskega protimilitarističnega tiska. Pred prehodom na dnevni red je stavil jtosl. Vefeslav Vilder na predsednika skupščin« sledeče vprašanje: (Uzunovič: To ne dokazuje ničesar. Kaj Vam je naredil predsednik, da mu imputirate, da beži od Vas! Ironičui vzkliki od vseh strani. Podpredsednik dr. Subotič pozivlje na mir.) Poslanec Vilder protestira proti takemu neparlamentarnemu načinu vladanja, ker bi take metode mogle biti usodne za vse bodeče državno življenje. Mesto da bi vlada konzultirala predsednika Narodne skupščine, je konzultirala Stjepana Radiča, glavnega krivca te krize. Pet dni je bilo zgubljenih za delo Narodne skupščine. Predsednik Narodne skupščine mora varovati čast in pravice Narcdne skupščine, ki 60 bile kršene. Poslanec Vilder izjavlja, da obsoja tak postopek ter da v imenu svoje«;* kluba vlaga proti temu protest. (Burno odobravanje.) Podpredsednik dr. Subotič sporoča, da *t;< stavila posl. dr. liehmen in dr. šumenkoviO enako vprašanje f. dodatkom, naj so točno pove. kateri vzroki so izzvali krizo in ostavko. Dr. Subotič ne smatra za potrebno odgovoriti, ker da je že enkrat odgovoril! Nastal je velik hrup. po dolgem prepiru je dobil besedo šumenkovič. Hotel je zavzeti mesto na govorilnici, česar mu pa podpredsednik: i:e dovoli. S svojega mesta izjavlja dr. Šumenkovič svoje začudenje, da v političnih' vprašanjih odgovarja podpredsednik, ne pi predsednik Narodne skupščine v obramb-.« vlade "ter ugotavlja, da Marko Trifkovič ni bolan. Nasprotno je v času vladne krize stalno vršil svoje dolžnosti v žaketu, ker ie čuka!. da bo poklican na dvor. Z ostrimi besedami je dr. Šumenkovič ob«odil neparla-mentamo po?topanje vlade. (Glasno pritrjevanje.) Nato so • •' "< ministri odgovarjali ca nuua vprašanja. Najprej bi imel prometni minister odgovorili na vprašanje poslanca dr. Ze.niča o železnici Krapina - Koeatec. Ker poslanec Zanič ni bil prisoten, se je prešlo takoj na dnig»> vprašanje poslanca .smodeja o imenovanju inž. Knježevifa i» ravnatelja železniške direkcije v Ljubljani. Tudi posl. šmodeju »i bilo v zbornici. Nato je prometni minister Jovanovič odgovarjal n-i vprašanje poslanca Agatonoviča radi pokojnin po starem aakojiu penzijoniranih železničarjev, izjavil je. da ni dana nobena možnost za povišanje pokojnine. Po členu 209. zakona o državnem prometnem osobju ostanejo stari upokojenci pii dosedanji pokojnini in dokladah. Nato ,:o finančni minister dr. Peric odgovarjal tiai vprašanje izplačila obveznic vojna odškodnine ter o izpremembi čl. '293. finančnega zakona za leto 1926./1927. Končno je skupščina predla na dnevni red: Poročilo skupščinskega odbora za j>reyrupi-ranje občin, šlo je za neko selo. ki naj bi se iakorpuriralo vlaeeniškj občini v vrani-skem. Okraju rt. popolnoma strankarskih razlogov ia to'proti zakouu. V debati o tem poročilu sc> je razvil živahen prepir, katerega se je udeležilo veliko število poslancev. V ca opozicija je napadala vlado radi očitne nezakonitosti in zahtevala, du se poročilo vrne odboru. Debata je trajala več kot poldrag' > uro. Pri glasovanju je opozicija zapustila dvorano in pokazalo se je. da je vlaila ostala brc* kvoruma. V tem za vlado silno niučaem poloiaju >:) naenkrat vstopili v dvorano nekateri klerikalci, omogočili kvoruiu (er vladi prihranili veliko blaiiuuo. Zakonski načrt o pregrupi-ranju občin je bil tako s jxmiočjo klerikalcev sprejet. Seja je bil ob '21. zaključena ia prihodnja določena za jutri dopoldne ob 10. r. dnevnim redom: Poročilo odbora za izprememho stanovanjskega zakona. Vlada ima namen, da ta zakon jfitri izglasuje, nakar bi se zvečer zaključilo izredno zasedanje in yojutrišuj««u (»tvorilo noro zasedanje. Francosko-nemško zbližanje Ugoden potek pogajanj. — Možnost reorganizacije mednarodnih dolgov in revizije Dawesovega načrta. Pariz, 18. oktobra, s. Iz dobro poučenih krogov se čuje, da bodo pogajanja med Francijo in Nemčijo predvidoma do prihodnjega zasedanja Sveta Društva narodov v decembru uspela v važnih političnih vprašanjih in splošnih smernicah sporazuma. Thoiry je dal povod za meduarodno konferenco o vprašanjih dolgov in reparacij, ki se bo vršila v prvi polovici prihodnjega leta. Ta konferenca se bo bavila z reorganizacijo mednarodnih dolgov in revizijo Dawesovega načrta. Med Francijo in Nemčijo bo stopil močan mednarodni trust, ki bo neposredno od Nemčije dvigal obresti cele vrste posojil, ki bodo s posredovanjem tega trusta najeta na svetovnih tržiščih radi mobilizacije vseh nemških dolgov. Anglosaksi bi pristali ua znižanje francoskih dolgov, če bi na drugi strani zavezniki znatno popustili dolgove Nemčiji. «Teriips», ki se bavi z misijo nemškega poslanika Hoescha v Parizu, svari k rezervi. Gotove tendence v današnjih izvajanjih «Tempsa» z ozirom na nasprotujoče si vesti o francosko-nem-škem zbližanju ni opaziti. Zdi se pa, da se hoče Francija za izpraznitev Porenja in Posaarja drago poplačati. Pariz, T S. oktobra, s. «Petit Parisien» poroča, da je vojni minister Painlevč izjavil, da so govorice o prenagljeni izpraznitvi Porenja in o pripravah za odhod zasedbene posadke neutemeljene. Ce je imel razgovor z generalom Guii-lamantom. je bilo to vsled tega, d;i dozna podrobnosti o izvedbi načrta, kL ;c že več mesecev določen in se od takrat ni spremenil. Pred sestavo nove avstrijske vlade Dunaj, 18. oktobra, s. Odločitev o sesta. vi nove vlade bo jutri, ko bo vodstvo kr. ščanskoisocijalne stranke zavzelo stališče k položaju ter proučilo pogoje, pod katerimi prevzame kancelarsko mesto. Razumljivo je, da bo stranka le tedaj prevzela mesto zveznega kancelarja, če bo — kar jc naj« manj — sama edina glede taktike m nalog bodoče vlade. Sele po tem sklepu, ki bo kakOr jc pričakovati, storjen jutri, se bo razpravljalo o sestavi vlade. Gotovo je, da bodo pripadali novi vladi dr. Kicnboek kot finančni, Schmitz kot prosvetni in Vaugoin kot vojni minister. L'o nastopu nove vlade sc bodo morale razčistiti razmero tuui v štajerskem deiek uem zboru, ker ni pričakovati, da bi soc:. .iaini demokrati, ki so danes zopet nadalje, valr s svojo obstrukcijo, popustili. V krogih deželne zveze krožijo govorice, da bo dr. Kintclen odstopil od svoje kandidature zt deželnega glavarja. Nov svetovni rekord Berlin, IS. oktobra, (bc.) Nemški tekač Pelfzcr je dosegel včeraj v Stettinu nov svetovni rekord. Progo 1000 metrov je pr*. teke! v dveh minutah iu 27.4 sekundah. Nesreča na morju London, 18. oktobra, (be.) Pri Godboutu na veletoku Sv. Lorenca ^e je potopil an. gleški parnik «.Guidc». Utonilo jo II oseb. Tajinstven Uzunovičev protokol Obnovitev vlade RR se je izvršila na podlagi posebnega protokola, ki je ostal tajen. — Niti čiani vlade ne poznajo vsebine. Odlični voditelji opozicije o novi politični situaciji. — Dr. Žerjav: Dajte izenačenje davkov! formulo, kako bi mogla dati zadoščenja čsl. parlamentarcem. Kako dolgo bo ostal ta protokol tajen, se seveda ne ve, smatrati pa je, da ga bodo radikali objavili, ako se Radič zopet spozabi, odnosno ga bodo uporabili kot dokaz njegove politične nemoža-tosti. Interesantne 'izjave opozicijonalnifa politikov objavlja damašnja «Politika». Posebno oster je Lj. Davidovih: Rešitev krize je nedopustna šala z državo in parlamentom. Narodna skupščina ne more ostati ravnodušna napram temu ponižanju. Kar se tiče eventualnega sodelovanja Demokratske zajednice z radikali, smatram, da g. Uzunovič nikoli ni resno mislil na to eventualnost Dr. M. Spaho: Osnovna linija sedanje vlade je lenoba in izbegavanje vsakega dela v parlamentu. Način, kako se je rešila zadnja kriza, je popolnoma v skladu z ostalim neresnim delom RR. Vlada je. sedaj še siabejša in še nesposobnejša. Ne verujem, da bi klerikalci. mogli vstopiti v vlado, a da bi vstopili davido-vičevci, to je po ustanovitvi Dem zajednice izključeno. Dr. Gregor Žerjav: Za zadnjo krizo je bilo v naši stranki in v našem klubu malo interesa. Okraji, v katerih so izvoljeni poslanci SDS, se bolj interesi-rajo za gospodarska vprašanja, posebno za vprašanje izenačenja davkov. To vprašanje je tako nujno, da tndl nova takozvana obnovljena vlada ne bo mogla zavlačevati odločitve o odloženih 40 členili projekta o izenačenju zakonov. G. Radič se je obvezal, da bo ta zakon sprejet v skupščini do konca tekočega meseca. Ako se to ne zgodi, bo izgubila javnost vsako poverenje, da se resno misli na izenačenje davkov. Ob-novljena vlada g Uzunoviča bo morala v prvi vrsti ravno tozadevno pokazati jasno stališče. Beograd, 18. oktobra, p. Tajinstvena rešitev krize je bila včeraj in danes predmet živahnih razgovorov in komentarjev v parlamentarnih krogih. Kako so se odigrali dogodki sobotnega popoldneva je še povsem nejasno in zlasti so ostali nerazčiščeni tudi gotovi razlogi, ki so v zadnjem trenutku povzročili čudoviti preobrat Dognano je sedaj, da ie g. Uzunovič preklical ostavko vlade na podlagi sporazuma z radičevci, ki je bil sestavljen v soboto zvečer v posebnem protokolu. Besedilo tega protokola je tajno in ne vedo zanj niti vsi člani vlade. Podpisali so ga gg. Uzunovič in Srskič na eni strani ter Stjepan in Pavle Radič na drugi strani. V ministrskem svetu protokol ni bi! prečitan, temveč je dr. Srskič Ie obvestil svoje kolege o dejstvu podpisa ter jim na kratko naznačil vsebino. Zatrjuje se tudi. da je protokol izdelan samo v enem eksemplaru, ki ga je v soboto zvečer izročil Uzunovič kralju. V poučenih krogih se zatrjuje, da je Radič v tem protokolu pristal na zahteve, ki so jih popreje njegovi ministri pri pogajanjih odbijali. Ugotovljeno ie v protokolu, da se ima ona stranka, ki se ne drži točno sporazuma RR, od 14. julija 1925. smatrati odgovorno za onemo-gočenje delovanja za narodni sporazum. Obe stranki se zavežete, da v slučaju razpada koalicije RR ne bosta vodili agitacijo pod geslom, da se preganja srbsko ali hrvatsko ali slovensko pleme. Radič ie nadalje pristal, da izda notranji minister posebno naredbo. v kateri bo z ozirom na zagrebško afero pozval podrejene oblasti, da strogo čuvajo avtoriteto ter vsako žalitev takoj energično preprečijo, odnosno kaznujejo. Radič pristaja, da smejo radikali sami sklepati sporazume z drugimi strankami v svrho razširjenja koalicije Glede likvidacije zagrebške afere se prepušča vladi, da najde najprimernejšo Shodi poslanca dr. Pivka V nedeljo je imel poslanec dr. Pivko dva 1 lepo uspela javna shoda v okolici Maribo- i ra. Dopoldne ie zboroval v Slivnici, kier i je bila gostilna pri Faležu polna posetni- ' kov in kmečkih fantov, ki so z veliko po- . zornostjo poslušali govor narodnega po- ; slanca. Po zborovanju »e je ustanovila kra- j jevna organizacija samostojne demokratske stranke pod predsedstvom posestnika Klasinca. V kraju, ki ima že več desetletij klerikalnega poslanca (poprej Pišek, sedaj Falež), je to velika pridobitev. V občini je napredno časopisje močno razširjeno, celo dnevnika »Jutro« prihaj3 okrog 20 izvodov. Popoldne je zboroval dr. Pivko v Sp. Hočah v gostilni Pristonik. Shoda se je udeležilo tudi precej pristašev drugih strank, ki so z odobravanjem poslušali stvarna izvajanja demokratskega poslanca. Govorila sta še oblastni tajnik Špindlcr in g. Kejžar. povzročili radičevci, so prisilili orožništvo k intervenciji. Aretiranih ie bila cela vrsta radičevskih nestrpnežev Kc se je odstranila polovica zborovalcev, so šele govorniki prišli d', besede. Njihova izvajanja, četudi hujskajoča, d a so ostala brez učinka. Daleko živahnejše je potekel spontani zbor samostojnih demokratov, ki se je iz-premeni! v lepo manifestacijo za narodno in državno edinstvo. Dva značilna shoda Svetozar Pribičevič v Jaseaovcu, radičevci v Ludbregu Svetozar Pribičevič je v nedeljo imel zbor v Jasenovcu, kamor .ie dospel v spremstvu narodnih poslancev Demetroviča, Umi- j čeviča in Kalemberja Sprejem je bil nad- 1 vse prisrčen; zborovanja se je udeležilo I okrog 4000 ljudi, med njimi tudi precej ra- j dičevcev, ki so izvajanja govornikov poslušali z največjim mirom Kakor vedno, je Pribičevič tudi tokrat bil v svojem tovoru aktualen ter je izvaiai o komediji s krizo vlade: —■ Predsednik viade ie predložil ostavko zato, da ne bo sprejeta. DemiiijouiraJ je zaradi Radičevih izjav, ki so žalile brate Čehoslovake in v katerih se je Radič proglašal za domačina v Zagrebu. Ta ostavka pa že naslednji dan ai bila več ostavka in g. Uzunovič je izjavit, da sam ue ve, ali ta ostavka vobče znači krizo vlade, kar ie vsekakor edinstven primer v politični zgodovini. Čim je g. Uzunovič doaiai, da sc Pašič vrača iz Cavtata, sc je požuril, da Pašiča in radikalski klub postavi pred gotovo dejstvo. — Narodna skupščina pri večnem odgo-devanju :ie more ukreniti ničesar koristnega za narod. Radikali in radičevci se med seboj samo psttjeio in obenem študirajo, kako bi se čira dalje vzdržali na vladi. »Sporazuma* so siti oboji. Sedaj je kriza zopet rešena i;i radikali in radičevci se bodo ponovno natezali, a v kratkem času bomo zopet imeli težko krizo. Toda takrat bo treba na volitve. Tedaj bo stvar izroče-r.a vrhovnemu gospodarju vseh, narodu, ki bo odvzel zaupanje radikalom in radičev-cein ter ga poveril samostojni demokratski stranki, ki mu dosledno govori rcsnico in se ni izneverila niti enemu obetu. Govorili so nato še posamezni poslanci pretežno o aktualnih gospodarskih in političnih problemih. Med velikim navdušenjem je z'oor potekel brez slehernega incidenta. 4> Radičevci pa so v nedeljo doživeii velik debakl v Ludbregu. Napovedane skupščine se predvsem ui udeležil St Radič, kar je po sebi odvrnilo od udeležbe pretežno večino napovedanih zborovalcev. Mesto napovedanih 4000, se iih je zatorej zbralo jedva 1200. Za govornike so bili določeni dr. Maček ter poslanca Rafaj in Tisan. Ker pa je med prisotnim bilo veliko število samostojnih demokratov, so radičevci takoj ob početku zborovanja začeli izzivati ter so tudi dejansko napadli nekatere samostalce. Incidenti, ki so jih z nožem v roki iz golega bosa nad lastnim iijaskom Split ali Reka? Za Druscoviciiem se je oglasil v »Piccolo della Sera« profesor Edoardo Susmel. Ta gospod je že dobro znan borec za interese pristanišča na Reki. Dolgo časa je v svojšh publikacijah tožil, da z Reko ne bo nič, da propada iu da mora propasti, ako ii ne pride z Rima pomoč, katera bi io zvezala z zaledjem in ii dala potrebne pomorske komunikacije. Potem je dobil gospod profesor neko precej visoko odlikovanje. Od takrat dalie je začel upati, da prisije nad Reko vendar le prej ali slej boljša bodočnost. Naravno, da je napisa! Susmel tudi sedai, ko se morda Madžarska docela odmakne od Reke, živahen članek, ki poziva rimsko vlado na energičen odpor proti novi jugoslo-venski politiki na Jadranu. Susmel piše- Madžarska bo imela svobodno cono v splitskem pristanišču. To, kar mi zahtevamo že leta za Reko, izvršuje sedaj Jugoslavija za splitsko pristanišče proti interesom Reke in Trsta. Največji odstotek predvojnega prometa na Reki je bi! iz Madžarske. Jugoslovenska politika hoče ta promet odvzeti reškemu Rristanišču. Kaj torei ostane od dogovorov sklenjenih z Jugoslavijo? Susmel bi rad hvalil reško pristanišče, ali ugotoviti mora, da nima zadostne pomorske službe, javna skladišča so še vedno problem komunikacije z Dalmacijo, Albanijo in Grčijo so še vedno obljuba, zveze z Raveno ni. Reka se nahaja v stanju podrejenosti. Ta situacija ne more trajati večno brez moralne in raaterljaine škode za jadransko ekonomijo. Ob takih razmerah naj bi se ogrevali za Reko Madžari, ki zaajo dobro računati in ki vedo, da nekdanje Reke ni več in je tudi ue bo pod italijanskim režimom. Italijanski borci za Reko iščejo opore tudi v madžarskem tisku pa ie ne najdejo. Pred vsem citirajo članek, ki ga je napisal dr. Ladislav Sz2bo v listu »Pesti Naplo«, in ga hočejo izkoristiti v svoj prilog. Toda dr. Szabo je previden in izvaja: v vprašanju svobodne cone ne more biti naša politika drugačna nego le nastopna, da gremo tja, kjer dobimo večje koristi. Napaka ie bila po njegovem mnenju enostransko pogajanje za pristan Pri pogajanjih za Split stopata v funkcijo samo dva faktorja, pri dogovoru za Reko pa trije. Pogodbo moreno skleniti ali ra Split aii za Reko ali za kako drugo pristanišče. Vsa stvar pa sc mora temeljito proučiti. Tudi na »Pester LIoyd« se. sklicujejo italijanski listi. Ali tudi iz člankov v tem listu ne sledi uik-ako, zavzemanje za Reko proti Splitu. »Pester Lloyd«, pravi enako, kakor »-Pester Naplo« da ie jugoslovettska ponudba svobodne ccme v Splitu napravila v vseh madžarskih krogih najboljši vtis. Zadeva pa se mora premostiti, bodisi glede splitske ga ali drugega pristanišča, z geografi čirega političnega in tarifnega stališča. Italija je pričela naižrvahoejšo borbo proti Splitu, ki bo imela lalrko daiekosežne posledice za odnošaje z Jugosavijo. Kaj store Madžari? Italijani iih begajo s svojim prijateljstvom in s svojo močjo. Ali Italii aje od Madžarske precej daleč. Od italijanskega prijateljstva je imela Madžarska doslej sa- me škodo. Reško pristanišče ie zanemarjeno in brez komuni kacij, Split pa napreduje ia je. bližji srednji Itaaiii in Sredozemske!tm morju kajcor Reka, kar povdaTja tudi dr. Szabo. Reka nima bodočnosti.! To bridko resnico ie imel pred očmi fašistovski konzul Host-Vejaturi, ko ie ob časn. letošnje razstave pisal,, da se je Reka s- svoio spojitvijo z Italijo izkazala altruistično in zaktical, da naj vedo vsi v Italiji, da bi Reka pod drugim režimom, sijajno prospe.vala. Tudi to izjavo naj imajo pred očmi madžarski politiki pri svoji odločitvi za Split ali Reka Solunska afera Celokupna politična javnost v Jugoslaviji postaja ogorčena nad načinom, kako trelira Grčija vprašanje nagega dostopa do morja preko Soluna. Dasicavno problem naše cone v solunski luki in tako kompliciran in se je, vsaj v poglavitnih obrisih že davno dosegel sporazum med obema državama, vendarle nikakor ne moremo priti do koncnoveijavnega uspeha. Pomisleki, kr jih je imela dolgo časa Grčija glede nekaterih naših želja, so se odstranili; naši zastopniki so odnehali od svojih želja tako glede obligacij železniške proge Djevdjelija-Solun, kakor tudi glede transportiranja blaga na tej progi z našimi vlaki in se sporazumeli z Grki več aii manj v smislu grških želja. Grki so napravili le manj važne koncesije v zadevi organizacije prometa v luki sami glede odpreme naših vagonov. V tem obsegu se je naposled dosegel sporazum z vlado generala Pangalosa. o katerem je znano, da se mu ni mogla pripisovati posebna naklonjenost do naših interesov niti ne očitatj zanemarjanje grških nacijonainih aspiracij. Komaj pa se je dosegel s Pangalosovo vlado sporazum giede Soluna, že je diktatorja odplavil prevrat generala Kon-dilisa. Ali kar ie presenetilo vso našo javnost: nova grška vlada je pričela lansirati porom časopisja v svet vesti zoper sklenjeni solunski sporazum. Dokler so se pomisleki obračali samo proti formi, je bila stvar še razumljiva, zakaj da bo vlada, ki je vrgla diktatorja in diktaturo in katere glavno geslo je obnova parlamentarnega režima, vztrajala na tem. da se pogodba ratificira legalnim potom v bodočem parlamentu, temu se ne da ugovarjati toda da so se grški krogi sedaj obrnili zoper vsebino pogodbe satne in se razburjajo nad njenimi določbami, ki baje Jugoslaviji dodeljuje pravice v Solunu, ki se ne morejo spraviti v sklad z grško državno suverenostjo in ki ogrožajo življenske Interese grške pomorske trgovine, to postaja nepopisijivo, osobito. ko so možje, ki so prišli na krmilo z zmagovitim nastopom generala Kondilisa. vendar znani kot boljši prijatelji naše kraljevine, nego je bil na primer general Pangalos Nego se nam vsiljuje misel, da je boj zoper sklenjeni dogovor le pretveza za kaj drugega; ah da hoče sedanja vlada pomnožiti umetnim potom obtežilni materijal za razpravo zoper strmoglavljenega diktatorja, ali pa da ji zares ni do tega, da izpolni obveznosti grške države napram nam v zadevi solunske cone. Naposled je mogoče, da je kampanja grškega časopisja, v kateri sodelujejo tudi znane politične osebnosti. ie priprava za volitve, v katerih je treba za vsako ceno izlicitirati konkurente v patrijotizmu. Zakaj treba je vedeti. da se v volitvah v parlament, ki se vršijo dne 25. oktobra, poteguje za naklonjenost volilne publike nič manj kot 56 strank! Ako so vzroki kampanje zoper pogodbe notranjepolitične prirode, potem je stvar še odpustljiva, dasi nam ne more biti niti najmanj simpatična. Želimo le. da bi Grki po 25. oktobrom stvarneje gledali na solunsko zadevo in da bi se vendar že "enkrat spravilo s sveta to vprašanje, katerega rešitev se pač odlaga že močno preko dopustne mere. Notranji razvoj v Rumuniji Vlada generala Averesca, ki si je znala v volitvah spomladi pridobiti zanesljivo večino mandatov, gospoduje brez ovir in očividno je, da nima opraviti z nikakimi resnimi težavami v državi. Kaže se potemtakem, da je dosedanja volilna praksa po kateri si vsakokratna vlada, ki je dobila volilni mandat brez težkoč »pribori« večino v volitvah, dasi ie tvorila njena stranka pred volitvami le neznatno manjšinsko stran, ko, za Rumunijo povsem prikladna. To je vsekakor značilen barometer za politično samostojnost rumunskega prebivalstva. Opozicija sc skuša ojačiti, da se opremi za uspešno borbo z vladno stranko. V poštev prihajajo v prvi vrsti nacijonalna stranka, ki ima svoje glavne pozicije na Erdeljskem, in pa agrarna stranka ki ie razširjena po vsej državi, a najmočneje, ipak v starih rumunskih pokrajinah, kjer je imela uspehe s svojim radikalnim kmetskim programom. Ze dolgo, to se pravi, že nekaj Iet.so se med tema dvema strankama vršila pogajanja v svrho. da se izvede fu-zjja med; njima. Ali doslej so se poskusi vendarle vselej ponesrečili in vodje so mogli uspeti samo s sklepom volilnega zavezništva o priliki raznih volitev. Po velikem porazu v zadnjih parlamentarnih volitvah pa so voditelji obeh strank uvideli, da se mora fuzija brezpogojno izvršiti, ako naj si stranki v bodoče ne omejita le na brezplodno životarjenje Vodstvo strank je sklenilo fuzijo. ki sta jo baš te dni zaupniška zbora obeh strank potrdi'a in izvedla. Tako bo odslei v rumunskem političnem življenju nastopala ena enotna stranka z imeHOiu nacijpnaina agrarna stranka po enotnem programu in z enotno organizacijo. V tej obliki ima morda ojačena stranka šance. da nastopi ob svojem času dedščino za generalom Averescom, če ji ne bodo seveda prekrižali račune stari liberalci, ki se sedaj drže — oslabljeni ob strani in čakajo boljših časov. Toda pripomniti je. da s fuzijo niso biti zadovoljni vsi člani. niti vsi vodje obeli strank; tako na primer sc je ed.en glavnih voditeljev nacijonalctv, profesor Jorga. ločil od svoje stranke, ker je zagovarjal približanje k vladni stranki iit se misli s svojimi ožjimi pristaši pridružiti generalu Averescu. Druga novost rumunske politike je propad antižidovske stranke, v kateri so nastali veliki notranji spori med skupinami. ki se razlikujejo tako po naceiih kot po taktiki, ki jo zastopajo. Nekateri hočejo protižidovsko propagando omiliti, s čimer pa so zadeli na odpor večine. Sam njen vodja Cuza jt spremenil svoj program in prišel s tem v navskrižje s svojimi dotedanjimi političnimi prijatelji. Ajitisemiško gibanje v Rumuniji .ie s tem bistveno oslabljeno, če ne sploh pokopano. Vse to so pojavi, ki pozicije generala Averesca ne morejo niti najmanj omajati. Njegovo politično delo zategadelj ni težko in rumunsko notranjepolitično življenje, se razpleta brez kriz in pre-tresljajev. Za gospodarsko sanacijo Evrope Manifest vodilnih mednarodnih bančnikov in industrijcev, ki ga smatrajo v Londonu za najvažnejšo listino po versailiski mirovni pogodbi. velika ovira prostemu gospodarskemu razmahu. Posledice vseli teb umetnih ovir so Berlin, 18. oktobra s. Za sredo napovedani majiifes- vodilnih bančnikov m industrijcev ima med drugimi tudi ta-le imena: za Nemčijo tajni svetnik dr. Boscli, Kari Friderik von Siemens in dr. Schacht, za Anglijo sira Artur Baiiour iu Norman, za Ameriko pa Morgan. Kakor poroča »Vossische Zeittmg*. se obrača manifest vodilnih bančnikov in industrijcev v pivi vrsti proti tarifni barijeri ln proti prepovedim izvoza ln uvoza, k] zapirajo pot prost: trgovini, dalje proti carinski politik.' povojne dobe, radi katere so države na eni strani izgubile ceneno preskrbo z živili, na drugi strani pa zalaganje s cenenimi industrijskim proizvodi Manifest pravi nadalje, da se vrši pod zaščito carinikih zidov nepraktičen protek-cijonizem Naglasa tudi. ' ako so- bile ustanovljene umetne nerentabilne lokalne industrije, ki životarijo le vsled nasromadenih carinskih zapo: Tudi železniški tarifi, ki so bili iz političnih vidikov določeni v zaščito neplodomosnih gospodarskih panog, so nazadovanje produkcije, dviganje cen ter padanje, kreditov m denarnega obtoka. Da sc Evropa znpet gospodarsko uredi, je nujno potrebna svoboda trgovine. Če se sedanjim oviram mednarodne proste trgovine ne napravi konec, ni mogoče zajeziti obubožanja Evrope. Končno omenja spomenica tudi posledice te gospodarske politike za splošno politiko, kjer bi tudi moralo prevladovati načelo, da se slaba volja nadomesti z dobro ter spremeni sedanja zakrknjenost narodov v uspešno sodelovanje. London, IS. oktobra s. ~Daily Newsi pišejo, da so označili manifest vodilnih bančnikov in industrijcev Amerike in Evrope za najvažnejšo listino po versailiski mirovni pogodbi. Manifest ie bil izdelan- v zad-npii šestih mesecih in je dobro premišljeno delo najboljših in najpairtecieišin finančnikov. Važen preobrat v kitajski državljanski vojni Pričakuje se odločilna bitka in padec Šanghaja. — Usodna eksplozija. — Evropske naselbine v nevarnosti, London, 18. oktobra. (Io.) Kitajska civil« na vlada pokrajine Čekiang je proglasila svojo neodvisnost od maršala Sun Šuan Fanga, ki je sedaj v hudih bojih s kantona skimi četami v pokrajini Kiangsu Kantona ske čete v zvezi s čehiangskimi so prodrle do bližine Šanghaja z namenom, da se po? laste arzenala, šanghajska vlada je dala pokvariti žcleznico in je ukrenila, vse po« trebno, da brani mesto in prepreči even? tu al no revolucijo. Tuje naselbine v Šangha? ju so mobilizirale vise prostovoljce v obrani? bo. Istotako so mobilizirane topničarke ve? lesil, da branijo v slučaju potrebe evropske naselbine. London, 18. oktobra, s V Sanghaju je proglašeno obsedno stanje. Civilni guverner v pokrajini tekiang se je postavil na stran kan tonskih čet in se pripravlja za napad na Šanghaj, ki je poln begunccv. Šanghzj, IS. oktobra, (ri.) Krvavi boji r bližini Šanghaja se nadaljujejo. Situacija je za mesto zelo kritična. Šanghaj, 18. oktobra. 1. V pristanišču Kiu Kiang je nastala na kitajski ladji Kuang Fung eksplozija municije, ki jo je vozila za Sun Šuan Fanga, guvernerja, v Sanghaju, ki vodi boj proti Kantoncem. N"a krovu la? djc je bilo moštva 1500. Od moštva je bilo ubitih in potoplj.nih 1200 General Sun Šuan. Faug je obupan, ker jc izgubil muni« cijo, ki mu je bila nujno potrebna. Šsngftaj, 18. oktobra, (be.) General Sun je, kakor se govori, prizadejal kantonskim četam občuten poraz. Vojaki severnokitajsk vojske so obstre. Ijcvali ameriški parrrik «Iping» in ga zavzc? li. šele ko je prišla na pomoč topovka, so Kitajci zopet zapustili ladjo. -sa- Briand se sestane z Mussolini jem Rim, 18. oktobra, o. aAgenzia Radio Na? zionale» poroča, iz Pariza, da smatrajo fran« coski krogi za gotovo, da se Mussolini in Briand sestaneta v najkrajšem času. Ta sestanek bo imel brez dvoma najugodneje še posledice za konsolidacijo franeoskoHta? lijanskega prijateljstva. Sicer pa so odno» šaji med Parizom in Rimom postali v zad? njih tednih prisrčnejši. Francoski politični krogi žele, da je Mussolini in Briaud čim? prej sestaneta, ker upajo, da se bo ob tej priliki našel način za rešitev dveh glavnih spornih vprašanj med obema državama, to je vprašanje Tunisa in Maroka. Zmanjšanje italijanskega izvoza Nova nevarnost za liro. Rim, 1&- oktoora. L Univerzitetni pro fes sor Flora se bavi v članku «Resta del Car. lino» s trgovinsko bilanco Italije za čas od 1. januaria do konca julija 1926 Pisec ugo. tavlja, da se je izvoz izdatno zmanjšal, do? čim je uvoz večji. Posebno je padel izvoz tkane svile, bombaževine. južnega sadja, živine, čebel, posušenega sadja, zelenjave, olja itd. Italijanska trgovinska bilanca se ie v primeru z nemško zelo poslabšala Do? čim je Nemčija povečala svoj izvoz v Ita? lijo, se je izvoz Italije v Nemčijo zmanjšal. Razlika je taka. da znaša vrednost italijan» skega izvoza le dve tretjini nemškega izvo» za v Italijo. Profesor Flora se boji. da bi mogla ta škoda znašati letno 9 do 10 mili? jard in se v zvezi s tem vprašuje, kaj bi bilo potem z liro Vsled tega pozivljc ita* lijanske izvozničarje, naj store vse, aa zboljšajo te nevzdržne razmere. Preganjanje nasprotnikov fašizma General Bencivenga pred sodiščem Rim, 18. oktebra (ri.) Zaaiii general Ro-berto Beaiciveasa, vojaški satrudnik listi »U Mondo« in poslanec, pride pred vojaško disciplinarno sodišče radi žaljenja tašistov-ske milice. Na domu Bencivense 32 iz' vedla preiskava, pri kateri so bili zipie^ie-•ni dokumenti, v katerih so se našla iav&-di!a članom njegove stranke za akciio pto-ti fašist vsketnu -ežimu in posebno pr-ru milici. Glavni namen te akcije bi bil naj bi posta;? milica nepopularna Radi sovražne pr'pagaide f.-oti sedan.emu režimu '' Italiji izgube italijansko državljanstvo dobro znani protiiašist profesor Angelo Grespi in dva italijanska novinarja. Nlzza, 18. oktobra Veliko razburjenje v delavskih, vrstah je povzroči! umor italijanskega deiasva, mladega Mazzerija, ki so ga izvršili fašisti Pjnoči so napadli Mazzerija v stranski ulici n ga umorili. V Nizzi je iošistovska skupina že precej veiika in javnost frdi, da ie na dispozicijo italijanskega konzulata. Delavci so prepričani, da je prišel ukaz za umor Mazzerija tz Italije. Mladenič Mazzeri ie bil pred kratkim doma v Italiji, kjer je povedal sve-je mnenje o fašizmu tamošnjini fašistom naravnost v obraz. 2e takra; so mu obljubili maščevanje, ki se ie sedaj izvršilo. Firenza. 1» oktcbTa I. Tu so aretirali več članov planinskega društva, katero je osumljeno, da je ustanovljeno v svrho širjenja protifašistovske propagaude po pokrajini. Prihajajo poročila o aretacijah pristašev republikanske in komunistične stranke po številnih krajih. Iz Rima ie izšel po celi državi ukaz za najstrožje postopanje proti vsem, ki se količkaj pokažejo nasprotnike, fašizma Ponesrečeni iašisti Gorira, IS. oktobra, o. Včeraj zjutraj je imela druga kohorta fašistovska milice vajena Sabotinu. Ta oddelek ?e je odpeljal na vaje na pc*ib tovornih avtomobilih. Po končanih vajah so se miličniki vračali ua avtomobilih proti domu Pod Sabotiuom se ie eden izmed njih prevrnil. Pri nesreči jo biio 12 fašistov več ali mani ranjenih. Trije ranjenci so bili prepeljani v bolnišnico, kjer ee bore s smrtjo. Rini. IS. oktobra, k. V Avelinu pri N"e-apolju je bil pri transportu fašistovskih čet en avtomobil preveč natovorieu. vsled česar je tra ostrem ovinku padlo pet oseb z voza. Naslednji avtomobil, ki je vozil tik za prvim, je te osebe povozil, štirje fašisti so bili mrtvi. Akcija za pomilostitev madžarskih falzifikatoriev Budimpešta, 18. oktobra, s. V političnih krogih ie zbudila veliko pozornost akcija za pomilostitev obsojencev v falzifikatorski razpravi Grof Pa.e! Tcleki je imel danes v parlamentu daljši razgovor s pravo*od? nhn ministrom, ki >e je, kakor splošno go. v*orc, nanašal na pomilostitev obsojencev. Istočasno z grofom Telekijem so začeli a k. ciio tudi socijalni demokrati, da bi dosogli splošno amnestijo V tem slučaju ne bi dc. lali pomilostitvi \Vindischgratza in tovari. šev nikakih težkoč. V vladnih krogih so, kakor piše «Esti Kurir«, splošni amnestiji naklonjeni Pravosodni minister je izjavil nekemu zastopniku lista, da ie vprašanje splošne amnestije sicer težak problem, ven? dar pa bi se dalo o njem razpravljati. Kdor oglašuje, ta napreduje! Dr. Janko Šlebinger, petdeseti etnik Premnogim ljudem se pišejo prigod-r.ice ob 50. letu njihove starosti. Petdeset let tudi ni bogve kako visoka starost. Ali danes hočemo širši javnosti pokazati moža, ki stopa, sicer malo viden vendarle v prednji vrsti našega kulturnega in nacijonalnega dela in šteje pri tej starosti tudi že četrt stoletja svoje narodne službe. Ta mož je gospod dr. Janko Šlebln-ger, upravnik-biblijotekar drž. licej-ske knjižnice v Ljubljani in kot tak vreden naslednik svojih prednikov Frana Levstika, Luke Pintarja in drugih. Rodila nam ga je slovenska kmetica z naše severne meje dne 19. oktobra 1876. v vasi Ledeniku pri Sv. Ani na Krembergu, na enem številnih ploščatih višinskih odrožkov, ki so za vinorodne Slovenske gorice tako značilne. Kct mlad gimnazijec v Mariboru ie dr. Šlebinger kazal veselje za leposlovno umetnost. Svoje prvence je pošilja! v Zagreb Marjanovičevi «Novi dobi«, ki ji je bil tudi slovenski urednik, a od svoje gimnazije je ponovno dobil nagrado iz takozvane Schillerjeve ustanove. V dijaškem semenišču pa se mu ie kot knjižničarju tega konvikta že tedaj vžigala ljubezen do lepe knjige in dela na kulturni organizaciji. Leta 1899. je položil maturo. Za uni-verzitetske študije si je svojemu nagnjenju primerno izbral slavistiko in germanistiko. Na Dunaju je pridno poslušal predvsem profesorje Jagiča, Ji-rečka in Murka. V osmem semestru, dne 21. julija 1903., je bil že promovi-ran med doktorje filozofije, radi kruha pa je položil tudi državne izpite iz svojih predmetov. Kakor vsak absolviran slovenski filozof se je tudi mladj doktor moral vdinjati na srednjih šolah in hoditi težko pot po znanih stopnjah sup-lenta, gimnazijskega učitelja in profesorja. Bivši dijaki treh naših zavodov, to je II. državne gimnazije v Ljubljani (1903. do 1905.). novomeške gimnazije (1905. do 1909.) in ljubljanske realke (1909. do 1925.) imajo dr. Šlebingerja v najlepšem spominu Od Slovenca in Ju-goslovena, kakor je in kakor je bil naš jubilant tudi v mejah Avstrije, pa ie službovanje v germanskem gnezdu ljubljanske realke zahtevalo še posebne požrtvovalnosti: vršil je z vso ljubeznijo do našega naraščaja službo konzula slovenskih realcev. Šele proti koncu lanskega leta je tudi po svoji krušni službi prišel v svoj element. Prišel je na samo vrelo biblijografije, bil je imenovan za upravnika državne Iicejske knjižnice v Ljubljani, te najstarejše javne študijske knjižnice Slovenije. Bližnje rojaštvo je že mladega vlso-košolca spravilo v zvezo z dr. Francem Simoničem, kustosom univerzitetne knjižnice dunajske. (Iz te družine si je dr. Slebinger leta 1905. izvolil tudi svojo življensko družico gospo Olgo.) Doktor Simonič je že par desetletij zbiral gradivo za slovensko biblijografijo, sistematičen pregled slovenskega knji-štva za dobo 1550. do 1900. in mlade sile visokošolca Šlebingerja so se stavile možu z navdušenjem v pomoč pri končni redakciji lepega življenskega dela. Dodatki in popravki na koncu knjige pa so že docela duševna last mladega Šlebingerja. Tudi vse korekture Simoničevega dela je oskrbel doktor Šlebinger, ko je bil suplent v Ljubljani. Tako je dr. Šlebinger postal bibli-jograf, ki smo ga Slovenci baš potrebovali Od leta 1901. dalje izhaja bibliografija skoraj redno za vsako leto pose-bei. Samo za prvo leto jo je sestavil pokojni dr. Karel Glaser. Od leta 1902. naprej pa nam podaja dr. Šlebinger slike našega duševnega delovanja, in si-ccr najprej v Zbornikih Matice Slovenske, pozneje v Carnioli, poslednja leta pa v Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Da kljub našim slabim bibli.iotečnim razmeram — nezadostna dotacija od strani države, naša razcepljenost na tri države in Ameriko in pomanjkanje smisla pri produ-centih — njegove biblijografije doseza-jo precejšnjo popolnost, se moramo zahvalit; le njegovemu neumornemu prizadevanju. Njegovo strokovno mnenje se uvažu-je v polni meri v vseh naprednih založ-benih organizacijah. Pri Matici slovenski je bil od leta 1906. do 1920. odbornik in član literarnih odsekov; v jeseni 1914., ko je nekdaj tako pomembni organizaciji pretila preiskava, si ga našel v Matični knjižnici in arhivu na delu, da reši, kar se da rešiti. V letih 1910. do 1916. ie urejeval Ljubljanski Zvon in si stekel zaslug kot organizator mlajših Zvonovih sotrudnikov. Kot rojak iz obmejne anevske župnije se je vpregel tudi v službo tiri knjige« in da je osnovana proti Mohor; jevi družbi koja samostalnim demokratima izgledaš uviše klerikalna pa i protiv Sloven« ske Matice, za koju opet vele, da jc suviše nevtralna. Al* so zlobni ti radičevski Hrvati! Nor* cc se brijejo iz svojih lastnih ljudi. Preda sednik Slovenske Matice jc namreč kakor znano eden glavnih zaupnikov Radičeve stranke, a «nevtralnost» Slovenske Matice obstoji v tem, da sploh nobenih knjig več ne izdaja! Ako sc torej delovanje »Slovenske Mati* cc» zdi demokratom «suviše nevtralno«, imajo, bogme, prav. Ali se radičevskim osrečevateljem ne zdi tudi tako? Beležim tudi povdarek, da Mohorjeva družba sa« ir.ostojnim demokratom izgleda «suviše kle» rikalna», kar znači, da radičevskim napred* njakom ne izgleda. Kako bi neki? Saj rav* no sedaj z vso resnobo ponujajo prosvetni resort g. Kulovcu! MAC. * Kralj odpotoval v Topolo. Kralj ie po rešitvi ministrske krize v nedeljo popoldne odpotoval v Topolo, kjer ostane nekoliko dni skupno s kraljico Marijo, prestolonaslednikom in ostalimi člani kraljevske rodbine. * Kraljev dar. Sablio, ki io kralj vsako leto daruje najboljšemu absolventu višjega tečaja vojne akademije, ie letos prejel avi-jatiški major Dragotin Savič kot prvi po činu. * Naš novi poslanik v Varšavi g. Ljuba Nešič ic prošlo soboto v svečani avdijenci izročil svoje akreditivne listine predsednika poljske republike. Izmenjani govori so bili prisrčni in se ic v njih povdar.ialo prijateljstvo dveh narodov in njihova vzajemna želja po uspešnem sodelovanju. Po avdijenci jc poslanik Nešič, pozdravljen od rtmogo-brojnega občinstva posetil grob neznanega vo.iaka. * Z ljubljanske univerze. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je imenovan za izrednega profesorja dr. Baldvin Saria, doslej docent beograjske univerze. V višjo položajno skupino je pomaknjen dr. Sveti-slav Jcnčič, docent na tehniški fakait.\i. * Izpremembe v državni službi. Trajno so vpokojeni: dr. Anton Papež, profesor na ljubljanski realki, Ožbalt Repič, veterinar pri srezkem poglavarstvu v G.ievgjeli.ii in okrajni sodnik Karel Bcnič v Mariboru. Veterinarski pripravnik Franjo Goliar pri okr. glavarstvu v Kočevju ie preveden v S. skupino I. kategorije s povišanjem plače od dne 10. februarja 1924. * Iz šumarske službe. Okrajni šumarski referent v Krškem inž. Viktor Novak je v isti lastnosti premeščen v Ljubljano, šumarski inženjer Dinko Cerjak ua Bledu pa je imenovan za okrajnega šumarskega referen t a v Krškem. * Odhod Pašiča iz Cavtata. Končno se je vendar odločil g. Nikola Pašič, da zapusti Cavtat in se napoti v Beograd. V nedeljo popoldne ob pol 6. je odpotoval z brodom »Kumanovo« proti Splitu kamor je prispel snoči, ter se odpravil z liško železnico preko Zagreba v prestolico. * Nov pravilnik k invalidskemu zakonu. Glede na čl. 32 invalidskega zakona pripTav Ijajo v ministrstvu za socialno politiko pravilnik, v katerem se bo skušalo regulirati nameščenie invalidov po državnih samoupravnih ustanovah ter v drugih podjetjih. Izvzeti bodo od teli ugodnosti po pravilniku invalidi, ki se pečajo s kmetijstvom. Glede na čl. 81—86. invalidskega zakona se pripravlja tudi pravilnik za odkup invalidnine. Pravilnik pride ko ga skonča ministrstvo, še pred posebno strokovno komisijo. Dneva, kedaj bo tak pravilnik stopil v veljavo, ne pove nobena pratka. * 30. oktober v naših šolah. Ministrstvo prosvete ie odredilo, da so dne 30. oktobra letos po vseh osnovnih in srednjih šolah vrše predavanja o onih zaslužnih možeh, katerih posmrtni ostanki se omenjenega dne iz inozemstva preneso v domovino * Centralna carinska blagajna v Mariboru ukinjena. Finančni minister je odredil, da se centralna carinska blagajna v Mariboru s 1. novembrom ukine, istotako tudi kolegij pri omenjeni blagajni. Vsi posli mariborske centralne carinske blagajne se preneso na blagajno ljubljanske carinarnice. Elegantne (Jamske plašče za žalne prilike ter krasne zimske črne suknje kuoite n3jugod> eje pri Fran Lnkič, Pred škofijo štev. 19. Dežni plašči najboljši v zalogi * Ustanovitev novih meteoroloških postaj Kakor javljajo iz Beograda, je vlada od finančnega ministrstva zahtevala večji kredit za ustanovitev in opremo meteoroloških postaj po določenem načrtu. Projektirane nove meteorološke postaje so potrebne z ozirom na razvoj naše avijatike in na smer t.a-gfh zračnih linij. * Izplačilo honorarjev profesorjem. Ministrstvo prosvete ie v zadnjem času zbralo račune o neizplačanih honorarjih za pre-koštevilnc ure do septembra t. I. ter bo, čim ugotovi pravilnost računov in dožene celokupno svoto dolžnih honorarjev, od finančnega ministrstva zahtevalo potrebni kredit za izplačilo teh honorarjev. * Strossmayerjev almanah. Kakor smo že poročali, bo Strossmayerjcv spomenik v Za grebn na slavnosten način odkrit v nedeljo dne 7. novembra. Pri tej priliki izide »Stross mayerjev almanah«, pri katerem sodelujejo odlični domači in tuji pisatelji in dostojanstveniki. Posebno izdanje almanaha se pripravlja za kralja. Vsi povabljeni vnanji gosti. ki sc udeleže odkritja spomenika, imajo popust na železnici in na parobrodih. Predsedstvo Jugoslovenske akademije povabi na proslavo zastopnike tujih zlasti slovanskih akademij. Program svečanosti se v kratkem objavi. * Manager jug osi. gledaliških del v Zagrebu. G. Georg Marton, solastnik gledališke založne tvrdke Otto Eirich na Dunaju, je prišel v soboto 16. t. m. v Zagreb, da se osebno spozna z našimi avtorji in da prisostvuje gledališkim predstavam. G. Marton ki je lansiral Begovičeve drame v inozemstvo in sklenil že več pogodb z našimi avtorji po svojem zastopniku prof. Srečku Al-biniju, opernemu ravnatelju v p. v Zagrebu, se je nastanil v hotelu Esplanade. Kdor se izmed slovenskih književnikov interesira za plasiranje svojih del v inozemstvu po g. Mortonu, naj ga poišče v hotelu Esplanade ali pa naj se obrne na prof. Albiiiija. * Smrtna kosa. Nesreča, ki sc je v petek zgodila na črnuškem klancu, je zahtevala smrtno žrtev: g. Josip Adamič, ki .ie z motornim kolesom zadel v težko naloženi voz ter so ga s pretresenimi možgani prepeljali v ljubljansko bolnico, je v nedeljo popoldne izdihnil. Udarec, ki ga je nsoda s tem zadala ugledni domžalski rodbini trgovca Ada rr.iča, je prav bridek. Pokojni Joško je dopolnil šele 22 let in ie bil kot slušatelj ju-ridične fakultete na ljubljanski univerzi v polnem razmahu svoje nadebudne mladosti. Truplo prepeljejo v Domžale, kjer se danes ob pol 4. pop. vrši pogreb. — Nadalje je v nedeljo umrla v Ljubljani ga. Helena Pre-melčeva, roj. Smole, magistralna uradnica, seproga uradnika direkcije drž. žel. in znanega agilnega pevovodje g. St. Premelča. — Včeraj je v Ljubljani umrl g. Ivan Ka-nobel.i. kanclist drž. železnice, dober soprog in vesten družinski oče. — Iz Zg. Polskave nam poročajo: Dne 17. oktobra jc naznanja! graščinski zvonec Polskavčanom, da .ie preminula po dolgi, mučni bolezni v visoki starosti 90 let, graščaklr.ja baronica Viljemina Post. Bila je roiena 1. 1836 v Lvovu, vzgojena pa v Turinu v Italiji. IS let stara je prišla v Zg. Polskavo. Njen oče je bil kupil graščino Zg. Polskavo od pl. Adlerskrona, ki ie kakor Viljemina Post, kot zadnji svojega rodu na Polskavi pokopan. Lepo velc-posestvo, za katero se ie svoječasno že trgalo več nemških mogotcev, preide po njeni poslednji volji vendarle v slovenske roke. Dragi pokojnici. ki je bila kot dobrotnica pri prebivalstvu zelo čislana, želimo, da bi Jf bila slovenska žemljica lahka. — Pokojnim blag spomin, žnluiočim naše sožalje! Moška obleka ali ženski plašč — 3 m. volnenega sukna samo 100 Dia fino Double blago za moško suknjo 2*50 m samo 250 Din. Fini Velour za ženske plašče a 90D. m Pliš a 180 D meter. A. P O TO BAB, Lfabljaoa vognilsov trg 2. •naHnamuiMamiHEBiH * Kongres narodnega ženskega saveza do 25., 26. in 27. oktobra na Bledu v hotelu Toplice. Poleg doslej prijavljenih delegatih (ISO) iz vseh krajev naše države, od Olmda do Maribora, se udeležita koigresa' .udi predsednica internacijonalnega ženskega saveza, Lady Aberdeen, in glavna tajnica van Elghen. Dnevni red kongresa: Prvi d;in 25 oktobra: začetek ob pol 11. dop. 1) Otvo ritev. 2.) Svečana seja na čast Lady Aberdeen. 3.) Izvolitev zapisnikaric, komisije za pregled mandatov in overovateljic zapisnika; popoldne ob 16.: predavanje Andje Iva-ničke o luksuzu in varčevanju, z dtb.to. Zvečer čajanka s koncertnim delom, ki ga izvajajo gospe Dana Kcblarieva, Pavla Lov šefova in Cirila Škerlj-Medvedova. Drugi dan: začetek pol 11. predavanje Mileve Petrovičeve »Mir in Podmladek Rdečega križa« v francoskem jeziku; popoldne ob 17. predavanje Alojzije Štebiieve o poglobitvi dela v ženskih društvih, z debato; zvečer predavpnje Danice Bedekovičeve o boju proti prostituciji, z debato. Tretji dan začetek ob 9. dopoldne: 1.) Poročilo uprave. 2.) Poročilo nadzorstva. 3.) Poročilo komisije za pregled mandatov. 4.) Načelno vpr.-iš.nje o zaščiti ugleda žen, javnih delavk in ženskih organizacij. Popoldne začetek ob 15. m pel: 1.) Dopolnitev pravil. 2.) Predlogi za delo Saveza v bodoči poslovili dobi. Čita-nje in overitev zapisnika. 4.) Eventualnosti. — Za udeleženke kongresa je dovoljena če-trtinska vožnja za vse osebe in brzovlike. Društva naj izdajo delegatinjam in gostom legitimacije za vožnjo z navedbo številke rešenia ministra saobračaja. Učiteljicam In prefesorkam ter otroškim vrtnaricain je dovolil minister prosvete dopust od 22. okt. do 30. okt., ako se udeleže kongresa. Na kongres so vabljena vsa ženska društva, tudi če niso včlanjena v Savezu. Prosimo društvene člane, da se priglasc zanesljivo do 21. oktobra na nas!ov: A. Stebi, Rožna dolina c. X/6, pošta Vič pri Ljubljani, in nai navedejo število udeleženk. Celodnevna oskrba s stanovanjem na Bledu velja Din 75 na dan. Članice ljubljanskih ženskih društev r.aj se zglase v četrtek, 21. oktobra ob 4. popoldne v prostorih Splošnega ženskega društva na Rimski cesti, kjer dobe vse in-formac ije, ako jih žele. * JugoslovenskI cionistični kongres. Od nedelje do danes se vrši v Zagrebu kongres cionistov iz vse kraljevine. Na kongresu razpravljajo o delu židovskih ciouističnih fondov za obnovo Palestine in o drugih problemih cionizma. Istočasno se vrši tudi konferenca cionističnih žena. * Kongres zastopnikov kopališč in zdravilišč. Savez kupališta i banja kraljevine SHS v Zagrebu, Jelačičev trg 6. sklicuje na dan 9. nov. v Dubrovnik veliko skopščino vseh kopališč, zdravilišč, letovišč, zveze in društev za pospeševanje tujskega prometa in turijtike. Na dnevnem redu so vsa vpraša- Najboljše obleke inozemskih tovaren se dobijo tudi r«a obroke brez povišanja cen 0. JJernatovič — Ijubljana nja, ki so važna za tujski promet. Kdor sc želi kongresa udeležiti, naj se prijavi najkasneje do 25. oktobra in naj obenem naznanijo vprašanja, o katerih žele, da sc dado na dnevni red. Vabila bodo razposlaua dne 25, oktobra. Na skupščino bodo pozvani vsi zainteresirani službeni resori. Ministrstvo železuic jc bilo zaprošeno, da dovo- li posebne ugodnosti za to prireditev. * Angleški Jezik na našiij trgovskih šo'2h. Beograjska industrijska zbornica je v sporazumu s trgovsko zbornico in centralo industrijskih korporacij sklenila, delovati na to, da se v vseh naših trgovskih šolah uvede angleški jezik kot obligaten prednet. * Stanje naše trgovske mornarice. Po statističnih podatkih direkcije pomorskega prometa je naša trgovska mornarica koncem lanskega leta imela 10.578 ladij, bark in čolnov na jadra in vesla v skupni tonaži 28.958 ton ter 25.705 posadke. Parobrodov je bilo koncem decembra 1925 skupaj 147 s tonažo 97.597 ton ter 11.853 mož posadke. Na dolgo plcvitbo odpade 37 parobrodov s skupno tdnažo S1.059 ton. * Protestni shod železničarjev v Zagrebu. V nedeljo se je vršil od 10. do 12. ure v dvorani Metropol kina lepo uspeli protestni zbor narodnih železničarjev proti neupoštevanju državnih zakouov. Prisostvovali so delegati iz vseh oblastij. Vodi! je zborovanje predsednik zagrebške oblastne uprave Udružehia jugoslovenskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev g. inž. Božidar Ribič. Kot govorniki so nastopili sekretar crtralne uprave iz Beograda g- Jovo Bakič, delegat ljublj. centr. uprave Fr. Deržič zastopnik delavcev zagrebške direk. g. A. Sab ljak, Balkas iz Zagreba, Zekic iz Beograda iu Jurič iz Sarajeva. Za brodarje je pozdravil zbor g. Boionič iz Splita. * Boško Prljiča so našli. Blagajnika za-ječarske okrožne finančne uprave Boško Prljiča, ki je izginil, so našli v hiši njegovega očeta. V svojem živčnem razburjenju je hotel izvršiti samomor, kaT pa so mu preprečili. Primanjkljaja v njegovi blagajni niso našli. * Zimska obleka za poštne uslužbence. Ministrstvo pošte in brzojava je poštnim direkcijam dovolilo potrebne kredite za nabavo zimske obleke ter kožuhov za delavce na teiegrafičnih iu teleionskih linijah. * Potres. 18. oktobra ob 7.21.26 ie seismo-graf v ljubljanskem zavodu za meteorologijo zabeležil potres v razdalji 15 km od Ljubljane. Prosimo ceni. poročevalce, ki so potres čutili, da poročajo zavodu. * Močan potres na domačih tleh. Kakor javlja observatorij prof. dr. Belaria pod Triglavom, so potresomeri observatorija zabeležili včeraj ob 7.23 močan potresni sunek na domačih tleli. Žarišče potresa ie bilo oddaljeno približno 40 km. Potres so čutili tudi v zgornji Savski dolini in Mojstrani. * Kje je stalo staro mesto Stridou? Iz Splita poročajo, da se ie včeraj podala v okolico Glarnoča posebna arheološka ekspe-dicija pod vodstvom znanega arheologa tir. Buliča, pri kateri sodelujeta med drugimi tudi direktor splitskega muzeja dr. Abramič iu dunajski arheolog Reischl. Ekspedicija bo proučevala in raziskavah hipjtozo, i-ri jo ie postavil dr. Bulič, ki ie mnenja, da se je tamkaj nahajalo staro rimSKo mesto S'ridcn rojstni kraj sv. Jeronima, narodnega zaščt-nika Dalmacije. * Zrele jagode sredi oktobra. Gospa Helena Raihova, soproga odvetnika v Kočevju nam je poslala šopek dozorelih jagod, ki jih je prošlo soboto nabrala na svojem posestvu v Grintovcu pri Kočevju. Vkljub pozni jeseni so jagode normalne razvite ter imajo prileten aromatičen vonj kakor v vročem poletju. Lep šopek popolnem zrelih jagod nam je posla! tudi g. Anton Ankele, posestnik pri Sv. Ani nad Tržičem. Nabral jih ie v svojem gozdu, ki je na prisojnih krajih gosto posejan z dozorelimi, pa tudi še s cvetočimi jagodami. Istotako nas je s šopkom zrelih jagod počastila gdč. Anica Šmit, ki jih ie v nedeljo nabrala ua Brdu. Prisrčna hvala! * Bluze, najnovejše, velika izbira, krasne otroške plaščke in oblekce priporoča Krištofič-Bučar. Ljubljana, Stari trg. 9. * Tkanina »Eteraum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 15 Za poplavljence. Damski kegljaški klub pri Slokarju v Domžalah je daroval za poplavljence Din 500. ljubezni sreče strast) KOLO trpljenja KOLO usode pripravlia in prinese v kratkem Vprašajte one, ki so si ogledali tlim Princesa Truiala in Vam bodo pritrdili, da sc še nikdar niso tako smejali, kakot pn iera filmu. Torej, da pozabiti težave današnjih težkih dn>, vsi v Kino .Ideal* pa se boste smejali da ne bo konca ne kraja. Predstave ob t 3., pol 5., 6., pol in 9. uri. KINO IDEAL. Iz Ljubljane u— Žalna seja vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila včeraj v družbinih prostorih v Narodnem domu ob priliki bridke in nenadomestljive izgube, ki je zadela našo šolsko družbo, ko ie za večno zatisnil oči njen mnogoletni predsednik in častni član Andrej Senekovič. Žalne seje, ki jo je vodila podpredsednica ga Frau.ia dr. Tavčarjeva, so se udeležili ljubljanski vodstveni člani, notar A. Hudovernik pa se je v prisrčnih besedah spominjal predragega pokojnika. u_ Pokrajinski odbor Jugoslov. Matice poziva svoje ljubljanske odbornike in članstvo da se polnoštevilno udeleže pogreba odličnega narodnega borca in šolnika, prvomest-nika Cirii-Metodove družbe g. Andreja Se-nekoviča. u— Pevci, ki so popoldne prosti, naj se udeleže pogreba prvomestnika C. M. družbe dr. Senekoviča danes ob pol 16. na Prulah za šolo. — Župni pevovodja. u— Pevci SJSU »Preporod«. Radi smrti soproge g. pevovodje Premelča se pevska vaja v torek 19. t. m. ne vrši! Udeležimo se pogreba vsi istega dne ob 4. popoldne! — Odbor. u— Za CMD daruje dr. Fran Kropivnik mesto cvetja na krsto pokojnemu Audreju Senekoviču, svojemu dobrotniku, Din 100.—. u— Novinarje, ki hočejo sodelovati pri pripravah za koncert 1. decembra, opozarjamo na sejo, ki bo danes ob 15. v uredništvu »Slov. Narodae. u— Novinarjem. Opozarjamo vse prijavljene člane ua sestanek prireditvenega odseka, ki bo danes ob 15. popoldne v uredništvu »Slov. Naroda«. — Odbor. u— Čsl. parlamentarci pred Prešernovim spomenikom. Povodom svojega obiska v Ljubljani je delegacija čsl. parlamenta kakor znano, položila na Prešernov spomenik krasen venec in poslanec Jaroslav Marcha je imel pri tei priliki globoko občuten nagovor, ki ic napravil tla vse navzoče globok utis. »Jutro« je prineslo sliko tega lepega prizora, z napisom: Čsl. posl. Sla-vlk polaga venec na Prešernov spomenik. Kakor nas sedaj opozarjajo, je ta napis v toliko pogrešen, ker .ie poslanec, ki ga predstavlja naša slika sani govornik S- J. Mar-clia, ki mimogrede rečeno našo Ljubljano in Slovenijo zelo dobro pozna ter je sedaj že v drugič govoril pred soho našega največjega pesnika. Portugalko, prvovrstno, toči 9 Krekov trg u— Mestnemu gradbenemu uradu. Kon-statiramo, da do danes, ko so že pretekli trije tedni, odkar ie bila odplavljena brv pri BizovičaTjevi vili, btv niti zasilno še iii obnovljena. Mislimo, da je že zadnji čas, ker ta brv ni stala na čast kakemu svetniku am pak so si jo prizadeti posestniki kot skrajno potrebno izvojevali. — Kolezljčani. u— Vlom v Kmetijsko družbo. Ko je v nedeljo zjutraj stopil sluga Kmetijske družbe na Marksovem trgu št. 3. Anton Marn, na hodnik, namenjen pospravljat sobe, je opazil, da so vrata bližnje sobe odprta- Za-klical je: »Kdo pa je tu?« Ker ni dobil odgovora je sam stopil v sobo, ter z grozo opazil, da sta obe blagajni navrtani. Soba sama, odnosno vse drue stvari, pisarniške mize in orodje, pa je bilo v najlepšem redu. Razume se, da je Mrn takoj pohitel na ulico k bližnjemu stražniku. Tekom dopoldne je bi! nato ves policijski aparat na nogah. Takoj prvi hip so strokovnjaki na policiji bili mnenja, da je v Ljubljani na delu znana vlomilska družba, katere člani prihajajo k nam v vas tudi iz Trsta. Po zaslišanju raznih uradnikov Kmetijske družbe, se je ugotovilo, da sta bili obe blagajni neoropani, ker v tresorjih ni bilo uiti paTe. Vlomilci so imeli zopet tako smolo, kakor zadnje čase v Ljubljani že v več primerih, kier so zastonj urili svoje moči in demonstrirali svojo spretnost. Tudi gospodje vlomilci bodo morali končno iz svojih žalostnih izkušenj črpati ta nauk, da je v Ljubljani malo denarja, pa več previdnosti. u— Savezna streljačka družina v Ljubljani. V soboto 15. t. ni. ob 8. zvečer se ie vršila I. seja streljačke družine v prostorih »Udruženja rez. oticira i ratnika«, Kazino II. nadstr. Predsednik družine g. brig. general Živkovič ie otvoril sejo, na kar se ie konstituiral odbor naslednje: za podpredsednika je bil izvoljen g. major Josip Jaklič, za blagajnika dr. Matko Bernčič, za tajnika g. Boris Ros, za odbornike pa: gg. Joco Kcstanjevec, Milan Sterlekar, Franio Zajec in Oton Obradovič. Posamezni odborniki so prevzeli svoje funkcije, ter je pričel odbor takoj z delom. Poslovni prostori streljačke družine se nahajajo v pisarni g. predsednika generala Živkoviča v vojašnici vojvode Mišiča. Iz Maribora a— Mariborskim dopisnikom »Jutra«. Zadnji čas smo parkrat ugotovili, da so hoteli nekateri dopisniki Iz Maribora mistlii-cirati »Jutro- ua ta način, da so obšli uredništvo naše mariborske podružuice in nam poslali svoje dopise naravnost v Ljubljano, kjer nc moremo poznati krajevnih razmer in dogodkov. Ker smo pa v par primerih dognali slab namen dopisnikov, opozarjamo da v bodoče ne spreiemamo nobenih prispevkov, ki ne bodo šli skozi roke naše mariborske podružnice, ki ima svoje prostore v Barvarski ulici št. 1. Tej se lahko spo- ročajo vesti tudi telefonično na številko 22. Prispevki, ki jih dobi podružnica vsaj do 13. ure, pridejo po možnosti že naslednji dan v list, torej še hitreje kakor če bi dopisnik pošiljal po pošti v Ljubljano. Nujne stvari pa nam sporoča mariborsko uredništvo Je isti večer teleionično. Prosimo torej vse svoje prijatelje, da v lastnem interesu uva-žuiejo gornje nujne odTedbe. a— Ljudska knjižnica javlja, da posluje odslej tudi ob torkih, in sicer že od 15. ure naprej vse do 19. ure, tako da si morejo izposoievaici poljubno dolgo iskati primernega čtiva. a— Nevarnost poostritve škrlatinke v Mariboru. Iz zdravniških krogov nam poročajo, da je bil dosedanji potek večletne škrlatinke v Mariboru le lahkega značaja, med tem ko se opaža zadnji čas nevarna poostritev te bolezni. Tekom zadnjih 14 dni so morali v mariborski bolnici v 12 slučajih izvršiti 7 operacij na vratnih žlezah. Dva bolnika sta dobila tudi vnetje srednjega ušesa in minulo soboto so pripeljali zopet tri otroke že v obupnem položaju škrlatinke. Kai dela mestni fizikat? a— Griža v mariborski bolnici. Iz obmejne Marije Snežne so pripeljali minule dni celo rodbino, mater in 2 sina, ki so težko oboleli na griži. En fantek jc med tem že umrl. a— Redukcija pri mariborski carinarnici Nedavno smo poročali, da je premeščen dosedanji upravnik carinarnice v Mariboru g. Ubavkič kot glavni revizor v Beograd in pride na njegovo mesto g. Dragotin Bog-nar iz Niša. Sedaj pa je bila ukinjena pri mariborski carinarnici tudi centralna carinska blagajna, ki se priključi s 1. novembrom blagajni v Ljubljani. Ukinjen je tudi komi-tet te blagajne ter revizijski odsek, ki mu ie načeloval dosedanji inšpektor generalne direkcije carin s. Dragomil Rajič. Urad preide 1. novembra v Ljubljano. a— Slaba trgatev. Iz vseh vinskih krajev krog Maribora prihajajo poročila o skrajno slabi trgatvi. Vino bo sicer boljše kot lani, pridelek pa doseže komaj četrtino lanskega. Posebno smolo so imeli letos tudi oni, ki so čakali še čez lepo zadnjo nedeljo, ker ie včeraj začelo deževati Grozdje pa se je itak že po zadnjem dežju od dne do dne sušilo in baš zato ic pridelek tako neznaten. Tudi pod mariborsko Kalvarijo so začeli šele včs raj v deževju s trgatvijo. a— Nezgode na cesti. Neki motcciklist iz Ptuja in ujegova žena sta se peljala po Ko-rGški cesti. Na mokri cesti pa je kolo spodrsnilo, tako da sta oba padla na tla In se lahko poškodovala. Rešilni oddelek jima je nudil prvo pomoč, nakar sta se odpeljala domov. — V. Ana je padla tako nesrečno na obrežju, da je padla 30 metrov globoko po obrežju proti Dravi, ter si je zlomila desno roko. a— Z nožem. V mariborsko bolnico so pripeljali včeraj dve žrtvi nedeljskih pretepov. 21 letni delavec Toman Dvorak iz opekarne Dervušek iz Lajtersberga je prišel s prerezanimi žilami na desni roki, 47 letni posestnik Andrej Brumec iz Makol pa z raz rezano glavo. Iz mesta je pripeljal rešilni oddelek neko žensko, ki je hotela z visokega obrežja v Studencih skočiti v Dravo in si ie pri tem zlomila desno roko, pa tudi drugače je bila po telesu kandidatinja smrti precej potolčena. Sedaj ji je baje tudi v duši odleglo. Iz Celja c—Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto se vrši vsako sredo zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek razprav točno ob po! 9. Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje okolica v četrtek, 21. t m, odpade radi izredne okoliške občinske seje c— Občni zbor cvangeljske cerkvene občine se je vršil v nedeljo, dne 17. t m ob pol 11. uri dopoldne v evangeljskj cerkvi v Celju Za predsednika evangeljske ceikve v Jugoslaviji je bil na tem občnem zbora izvoljen g. pastor dr. Popp iz Zagreba e— Prodaja starega poslopja celjske okoliške osnovne šole Krajni šolski svet za Celje okolico prodaja svojo enonadstropno hišo v Razlagovi ulici v Celju s stavbi-ščetn vred. Priporočljivo bi bilo, da se za to poslopje zlasti zanima mestna občina celjska, ki bi lahko napravila iz njega več stanovanj Umestno pa je, da gre okoliška občina, odnosno krajni šolski svet toza-devuo mestni občin: na roko. e— Izprememba v občinskem zastopu mestne občine celjske. Občinski svetnik in član Kluba delovne večine brzojavni mojster g Ivan Kavs je bil pred nekaj tedni službeno premeščen v Slovenjgradec ter je zaradi tega odložil sedaj svoj občinski mandat Na njegovo mesto je poklican v obč. svet šolski upravitelj osnovne šole za Celje okolico g Fran Voglar, ki je takisto član kluba delovne večine. e— Francoski krožek v Celja ie na svojem rednem občnem zboru dne 14. t m. izvolil sledeči novi odbor: predsednik dr. Juro Hrašovec, odborniki prof. Josip Napo*-nik, ga Popova, dr. Iv Senekovič, ravna telj Josip Smrtnik in prof. dr Karel Zele-aik. Preglednika sta dr. I. Rajšp in dr. Gvi do Sernec Članarina se je znižala na 2-4 Din letno Francoski krožek bo otvoril i novembrom 3 učne tečaje, začetniškega, na dalievakiega in konverzacij«kega Učnma bo znašala mesečno 30 Din Prijave se sprejemajo v četrtek med 18 in 19. uro v krož-kovi sobi v Narodnem domu Kraj in pričetek pouka se bo še priobčil Iz Kranja Krvava nedelja Kranj, 18. okfobra. V nedeljo so praznovali v gostilnah v Šenčurju pri Kranju kmečki fantje, zlasti iz sosednih vasi, cerkveno prošeenje, ki se je krvavo končalo in zopet pokazalo, da so -žegnanja:- pri nas žalibog mejdani, kjer pokažejo fantje svojo pest in nož. Okrog pol 9. zvečer se je vračal z vozom v družbi dveh oseb skozi Šenčur iz Komende proti domu Alojzij Šter, 181etni sin posestnika in župana na Visokem. V sredini vasi pred Zevčevo hišo so nenadoma obsto-pili voz trije fantje, eden je zgrabil konja za uzdo, drugi pa je brez daljnjega napadel čtera z žepnim nožem in mu zadal dva bod-ljaja v glavo in prsi. Nastal jo nato še pretep nied pri Mirni fanti z Velesovega, Vogla in od drugod, katere so razgnali iele orožniki. Ranjenca so prenesli v bližnjo hišo. duhovnik mu je podelil poslednje olje. Z vozom so odšli domači po njegove starše v Visoko in po zdravnika v Kranj. Dr. de Gleria je poškodovanca hitro pregledal: šter je dobi! eno rano v glavo pod levim uhljem, ki je lažjega značaja, drugi vbodljaj pa je pod desnimi pljueami predrl prsno votlino. Ta rana je zelo nevarna, vendar je upati, da bo fant okreval, ako ne nastopijo kake komplikacije. Napadalci so pobegnili. Tekom večera so aretirali orožniki nekega fanta iz Velesove-ga, vendar so ga izpustili, ker se je dognala njegova nedolžnost. Upati je, da zločinski napadalci ne bodo dolgo ostali brez eksempla-ričnega plačila. • k— Zanimiva statistika. V Kranju samem je otvorjenih 35 gostiln in 7 vinotočev napram 34 gostilnam ter 3 vinotočem v lanskem letu, tako da pride na 90 oseb ena točilnica. V prvih šestih mesecih tekočega leta se je prodalo 151.182 litrov vina (okrog 43 litrov na eno osebo). V istem času lanskega leta pa je bilo prodanih 351.036 litrov vina, pri čemer moramo upoštevati precejšen odstotek prodanega vina na debelo. Pač pa ta statistika ne vsebuje prodanih količin žganja. Tako izgleda pri nas «nokri» režim v številkah! k— Otvoritev gledališke sezone. Z nepro-ftovoljno zamudo otvori jutri, v sredo, gledališki odsek tukajšnje Narodne Čitalnice svojo 64. sezono. Otvoritvena predstava bo popularna igra s petjem •5 SE 3 1(1 dež 21 ; 766 8 6 85 E 15 10 Mariboi ... 8 763 8 9-0 98 E 5 10 dež 2.0 Zagreb . . . 8 ; 7628 ll-i sy ENE 7 10 Bt ograd . . . i 7hO"8 13-0 91 mirno 10 Sarajevo . . . < j 76J-0 9-t 8-> •nirn<< 10 Skoplje . . . < 61 1 14-0 h9 SE 0.5 0 Dubrovnik . . 1 7->0-4 180 83 T>irnr. 9 Solit .... 7 760 4 17-0 93 NE 1.5 10 Praha .... J 1754-6 4-0 - \V 3 7 7.0 Solnce vzhais ob 6-18 zahaia ob I/-11 una /zhaia ob 1617 -nico, vendar jc rezultat z ozirom na predvedeno igro pr ea majhen. Sodil g. Dobrlot zelo dobro. Ilirija : Maribor 7 : 3 Po dolgem presledku smo meti v nedeljo priliko videti družino prvaka Slovenije v Mariboru, ki se je pokazala v izvrstni for« mi, zlasti njena vratarica. Ta je ubranila vse, kar se je sploh dalo in je v tej foimi zadivila gledalce. Družina Mar.bora je bila v polju povsem enakovredna nasprotnica. Napad je briljiral z ostrimi strel; na gol, ki pa so vsi postali plen izborr.o .azpolože« ne vratarice Ilirije. Slaba je bila vratarica Maribora, ki je edina zakriv i« poraz do» mače družine. Priporočamo ;i, da si s siste« matičnim in pridnim treningirn nadoknadi, v čemer je zaostala. Sodil ie g. Cizelj. • V krilski vrsti sta ugajala oba stranska hrlfa. Gabe je le od časa do časa pokazal nekaj svojih zmožnosti. V obrambi se uve» ljavlja mladi, a talentirani Jenko, Beltram agilen, a uesiguren. Kreč v golu ni zado« voljil. Jadran se je pokazal s svoje dobre stra« ni. Moštvo se je borilo z neverjetno ambi« cijo in požrtvovalnostjo. V tem oziru za« služi polivalo v veliki meri krilska vrsta, ki je opravila ogromno delo. Kern je bil iz« boren, le nekoliko preoster. Dobro zasloni« bo je imel v obeh pokrajnih halfih, v obrambi sc je izkazal ves trio. Iznenadila je napadalna vrsta, ki jc več« krat predvedla lepo kombinacijsko igro, a se je tudi žilavo branila v svrho, da si obdrži žogo. Kratek potek: Ilirija prevzame takoj v početku inicijativo ter ohrani v prvem pol« času rahlo premoč. Njen forvvard se ni mo« gel uveljaviti. Ripost Jadrana. Igra se iz« menično, obramba Jadrana odbija nevarne napade. Lep napad Jadrana, ki mu prinese vodstvo. 1:0. V drutjem polčasu izenači Ilirija z lepim golom. Enajstmetrovka ji donese vodstvo. Jadran ne opeša, ostro napade ter izravna. Ilirija dalje časa napada, a brez uspeha. Jadran v ofenzivi in tudi doseže vodstvo. Proti koncu Ilirija v premoči in ponovna euajstmetrovka ji donese izenačenje. SK Slovan : ASK Primorje 2 : 1 (0 : 0) Primorjaši so nastopili precej handicapi« rani, brez treh svojih najboljših igralcev. V napadu sta manjkala Erman in Dramičanin, oba blesirana, v krilski vrsti pa Zemljak. Dočim se v krilski vrsti ni poznala odsot« nost Zemljaka je napad mnogo trpel vsled odsotnosti obeh navedenih. Moštvu se po« zna, da je tehnično strenirano, vsi dobro stopajo, igra z glavo je tudi prilično dobra, Vendar mu manjka predvsem rutina in pra« vilno placiranje. To se je opazilo posebno napadu, ki ni zmogel predvesti homogene igre ter je igral zelo raztrgano. V obrambi je ugajal Slamič, Jančigaj daleko zaostaja za njim. Erman v golu je ponovno dokazal, da je naš najboljši vratar. Od krilcev za« služi pohvalo Vindiš, v napadalni vrsti se pa ni nihče izkazal. Bogičevič spada bolj v zvezo, kakor na krilo. Slovanovci so s svojim elanom in agil« ; nostjo iznenadili. Moštvo je vzdržalo oster i tempo do kraja ter se tudi lepo placira. Tudi tu je krilska vrsta pohvale vredna, posebno Volkar, vendar mu priporočamo, da se odvadi preostre igre. V obrambi je ugajal Marchiotti in tudi vratar Škofic. Kratek potek: V prvem polčasu Primor« iaši ostro napadajo, a forvvard ne zna iz« koristiti ugodnih šans. Slovan večkrat vrača, toda tudi brezuspešno. Z neodločnim re« zultatom se menjajo vrata. V drugem delu igre ista slika. Izmenjajo« či napadi, ki končajo pri Primorju večino« ma v kotih. Enajstmetrovka prinese Slova« nu vodstvo. Primorjani kmalu izenačijo. Proti koncu doseže ponovno vodstvo Slo« van iz kazenskega strela. Sodnik g. Vodišek se je trudil, da ostane objektiven, vendar je bilo mnogo njegovih odločb nepravilnih, i SK Ilirija rez. : SK Jadran rez. 4 : 0 (1:0). ; Boljša igra ilirijanske rezerve, ki pa ni ! zmogla izkoristiti svoje nadmoči. i ASK Primorje rez. : SK Slovan rez. 12 : 1 ' (5 : 1). Mladi Primorjani so predvedli lepo, tehniško dovršeno igro ter so znali svojo premoč izkoristiti. SK Slavija : SK Panonija 2 : 1, SK Svo« boda : SK Krakovo 4 : 2. ISSK Maribor : SK Merkur 6 : 0 (5 : 0) Maribor je to pot prijetno iznenadil in sc je zlasti odlikoval z razantnimi streli, ki jih je pošiljal na gol. Taktično in teh« nično je moštvo, kot smo že ponovno ome« nili, pod spretnim vodstvom g. Weninga ze« lo napredovalo. Manjkala je vedno tudi od« ločnost pred golom, ki je tudi zakrivila vse dosedanje neuspehe. Merkur je nastopil s pomlajenimi močmi in obeta lep razvoj. Posebno bo našel napad pri krilski vrsti potrebno podporo. Sodil je g. Radolič. Nedeljske nogometne tekme V nedeljo se je odigralo zaključno kolo ljubljanskih klubov, ki je nemalo presene« tilo; oba favorita Ilirija in Primorje sta res po svoji igri iznenadila. Ilirija si je za« sigurala vsaj eno točko. Toda tu moramo takoj zopet načeti vprašanje naših sodni« kov, ki postaja vedno bolj pereče. Nihče ne more več verjeti v regularnost našega prvenstvenega tekmovanja. 2e določitev sodnikov za posamezne tekme vzbuja po dosedanjih izkušnjah, zlasti po načinu upravljanja ljubljanske sekcije ZNS prav čudne občutke, in to ne samo za nastopa« joča moštva, temveč tudi za gledalce. Kar povejmo: zaupanje v naše sodnike, ki so« dijo naše prvenstvene tekme, silno pada. Pomoči pa ni. Jadran, ki je v nedeljo brez« dvomno zaslužil zmago, se je moral zado« voljiti v tekmi proti Iliriji z neodločnim rezultatom, in sicer radi dveh enajstme« trovk, ki jih je sodnik g. Fink diktira! doce« la neupravičeno. V prvi polovici je bil go« spod Fink še d">kaj dober V drugi polovici pa je postal enostranski. Obe enajstme. trovki sta bili krivični, dočim proti Iliriji radi očitnega handsa ni prisodil te težke kazni. Razmere se tako dolgo ne bodo iz« boljšale, dokler se v upravi sekcije ZNS ne izvrši korenita remedura. V nastopnem poročila: Ilirija : Jadran 3 : 3 (0 : l) Ilirija, ki je nastopila kakor iznenada z Milanom v napadalni vrsti, je predvedla ne samo medlo, ampak tudi nekoristno igro. Napad se nikakor ni mogel uveljaviti, če« prav ie dominiral v polju. Edini svetli toč« ki sta bila Dobrlet in Herman, vendar je poslednji v svoji formi precej popustil. Kreč je storil, kar je mogel, le trio ni znal izrabiti njegovih lepih centrov. Ostali nedeljski nogomet BEOGRAD: DFC (Praga) : Jugoslavija 2 : 0 (1 : 0). Prvenstvena BUSK : Obilic 2 : 2. ZAGREB: Hašk : Concordia 2 : 0 (1 : 0) Croatia : Gradjanski 2 : 0 (2 : 0). Nepriča« kovana, toda zaslužena zmaga Croatie nad državnim prvakom. Derby : Železničar 1 : 1 (1 : 1). Tipografija : Uskok 3 : 3 (0:2), Viktorija : Sparta 2 : 0, Ilirija : Makabi 3 : 1 (1 : 1). DUNAJ: BAC : Slovan 1 : 0 (1 : 0). BAC sedaj vodi. Rapid : Simmeringer 2 : 2 (1 : 1). VVAC : Vienna 4 : 2 (1 : 1), Ha« koah : \Vacker 1 : 1 (0:1), Floridsdorfer : Rudolfshugel 4 : 2 (3 : 1), Admira : Bata PRAGA: Slavija : ČAFK 5 : 0. Odločil« na pokalna tekma. Službene objave LLAP. (Iz seje z dne 5 X 1926.) Verificira se izenačenje pod-saveznega rekorda damske štafete 4 X 60 m, postavljenega po SK Ilirija, dne 19. IX. v Zagrebu v postavi Tratnik, Jermol S., Jermol M., Bernik v času 33 in dve petinki sekund — Vzame se na znanje, da je Sa« vez imenoval gg. Slamiča Lavoslava in Gre« goriča Rudolfa saveznim sodnikom. — Ve« rificirata se s pravom takojšnjega nastopa za ASK Primorje: Petkovšek Viktor in Kandus Stane, za SK Ptuj Gregorec Olga. Vzame se na znanje razpis juniorskega mitinga SK Ilirije za dne 10. t. m. — SD Rapid se poziva, da tekom 8 dni po tej ob. javi naznani, zakaj se ni vršil za dne 29. VIIL t. 1. najavljeni miting. — Zahtevo klubov Ilirije, Jadrana, Hermesa, Ptuja in Atene po izrednem občnem zboru LLAP«a se pošlje Savezu v odločitev. SK Jadran. Na sestanek radi štafetne« ga teka Kranj»Ljubljana pozivam gg. Kri« stan, Rogač, Jerom, Kožuh, špan, Kern, Sever, Zomer, Slapničar, Jamnik. Sestanek se vrši danes ob 20. uri. Prosim sigurne udeležbe, tem potom se opozarjata tudi Kregelj in Ferenc. — Tajpjk. Službeno iz LNP. (Seja k. o. dne 15. X. 1926.) Na podlagi § 38 k. p. upoštevajoč § 9 k. p. JNS. se izreka igralcu Urbančič Stanko (SK Reka) ukor. V smislu § 34. k. p JNS imajo zabrano igranja igr. Perko (SK Jadran), Jurkas (ASK Primorje), Ban (SK Svoboda) — Tajnik II. SK Ilirija (Službeno). Radi današnje otvoritve plesne vaje se preloži odborova seja na četrtek. 21. t. m. ob 20. url — Taj« nik. ASK Primorje. Kolesarska sekcija vabi vse svoje člane na važen sestanek, ki se bo vršil danes, ob 19. v restavraciji «Pod skal« cor>. (Zadnja soba). Udeležba dolžnost. — Načelnik. Gospodarstvo Triaa poročila 5oTosad£k« blagovna borza (18. t. m.). Pšenica: baška. 75 kg, 2 odstotka, 4 vagoni 275; baška, 2 vagona 275. R ž: baška, 2 vagona 197.50. Turščica: baška, stara, 2 vagona 162.50—165; baška, nova, za december - januar, 2 vagona 130; sremska, nova, pariteta lndjija, 1 vagon 120; srem-ska, za april, pariteta lndjija, 10 vagonov 145; sremska, sušena, 3 vagoui 150. M o k a: baška. <0» kombinirana, 1 vagon 450; baška 4 vasoni 435—440. Fižol: srem-ski, beli, 3 odstotki, 2 vagona 142.50. Tendenca mirna. r-r Na rad ni i živinski sejem v Kranja, ki je bil radi deževja slabše obiskan, je bilo prignanih 51 volov, 71 krav, 11 telfct, 135 prašičev, 2 ovci in 2 bika. Prodanih je bilo 90 prašičev, 19 volov, 23 krav, 16 telet, skupaj 148 glav. Cene fo bile naslednje: voli, pitani 8—9, srednji 8. krave dobro pitane 7, srednje 6, biki 6, teleta 12, Svinje 14 Din za kg žive teže. = Ukinjenje dveh ccntralnih earinskih blagajn. Po odredbi finančnega ministra sa bosta s 1. novembrom t. 1. ukinili centralni carinski blagajni v Mariboru in na Sušaku. Agende mariborske blagajne preidejo na ljubljansko, sušaške pa na zagrebško carinsko blagajno. = Znižanje težne pristojbine v domačem paketnem prometu. Od 1. novembra t. 1. se bo znižala težna pristojbina za pakete v domačem (tuzemfkem) prometu, in sicer bo naslednja: do 1 kg 6. od 1—5 kg 10, od 5 do 10 kg 20, od 10—15 kg 30, od 15—20 kg W dinarjev. Za pakete večjega obsega se bo plačevala dvojna težna pristojbina kakor doslej. Vrednostna pristojbina, dostavnina, ob-vestnina in druge paketne pristojbine ostanejo nespremenjene. =1= S tržišča kož in usnja. V Mariboru so bile kožam in usnju zadnje dni naslednje cene: konjske kože 75—100 Din komad, goveje kože 11—13 Din kgv telečje kože 15 do 17." svinjske 6, gornje usnje 80—100, podplati 60—70 Din kg. r- Dohodki centralnih carinskih blagajn za tretjo dekado septembra t. 1- »o naslednji (v milijonih Dinl: Zagreb 15.30, Beograd 14.57. Novi Sad 12.72, Ljubljana 6.49, Maribor 3.78. Skoplie 3.10, Split 2.30, Sušak 1.49, Dubrovnik 0.16. Skupno okrog 59.92 milijona dinarjev. Od 1. aprila do konca septembra t. 1. so znašali ti dohodki 883.84 milijona dinarjev. r^ Padanje vrfdnot na italijanskih borzah. V zadnjem času rapidnb padajo tečaji vrednostnih papirjev na italijanskih borzah. Vzrok temu padanju je po izjavah poučenih krogov velika ponudba vrednot zaradi pomanjkanja denarja, deloma pa tudi višji tečaji lire. Po vesteh ;z Rima se snuje poseben konsorcij za zaščito vrednostnih papirjev z glavnico 100 milijonov lir. Pri konsor-ciju bi sodelovale tri velike banke (Banco di Napol i, Banco di Sicilia in Banca Com-merciale). Kakor pravijo, je za tem konsor-cijem vlada, odnosno finančni minister Volpi. Borze 18. oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupfij-ski zaključki) Vrednote: investicijsko 72—73.50, Vojna škoda 305—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194 — 198, Ljubljanska kreditna 155—0, Merkantilna 94—95 (95), Prašte-diona 865—870. Kreditni zavod 165—175, Strojne 0—98, Vevče 102-0. Stavbna 55-65, fiešir 104—0. — Blago- Zaključek: tram.", merkantilni. 6/8, 5 ui fr> vagon nakladalna postaja, 1 vagon 160—260 (260). Povpraševalo se je po bukovih drveli, smrekovih Modih, letvah in lanenem semenu. Ponudbe običajne. ZAGREB. Bančne in industrijske vrednote ob običajnem prometu nespremenjene. Nekaj več zaključkov beleži Slavonija po 31.5—31.75. Vojna škoda je bila čvrstejša. Promptna se je iskala po 307. Za ultimo t. m. je bila napravljena po 30S. Promet jo bil majhen. — Italija je v Curihu zabeležila nadaljni dvig. Zato se je tudi v Zagrebu temu primerno dvignila in končala na tečaju 232.25. Druge devize so obdržale višino od petka. Skupni devizni promet je dosegel 7.9 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2269—2275. Dunaj izplačilo 797.5—800.5, Berlin izplačilo 1348.5 do 1351.5, Budimpešta 0.0791 in pet osmink do 0.0794 in pet osmink. Italija izplačilo 231.02—233.02. London izplačilo 274.4-275.2, New York ček 56.46—56.66. Pariz izplačilo 164—166. Praga izplačilo 167.4—168.2, Švica izplačilo 1092.75—1095.75; valute: dolar 55.75—56.95, frtr 164^-0, lira 227.5—229.5; efekti: bančni: Eskomptna 100—101, Potjo 15.5—16. Kreditna Zagreb 100—102. Hipo 55.5—56, Jugo 92—92.5, Obrtna 52—52.5, Praštediona 865—870, Ljubljanska kreditna 155—0, Etno zaključek 140; industrijski: Isis 47—50. Slaveks 105—120, Slavonija 31.5 do 31.75, Trbovlje 300—310, LTnion 295 do 300, sečerana Osijek 450—460, Drava 300 do 305; državni: agrarne 42.5—48, Vojna škoda promptna 307—308. za oktober 307.5-309. za november 0—309.5, kasa 307—308. BEOGRAD. Devize- Dunaj 797.5 —798.5 Berlin 1345.5—1347, Budimpešta 0.0793 do 0.0794, Bruselj 158—159.5. Bukarešta 29.5 do 30.5, Italija 231.5—232, London 274.55 do 274.65. New York 56.45-56.48, Pariz 162.75 do 164, Praga 167.55—167.6, Švica 1093.5 do 1094. CURIH. Beograd 9. 145, Berlin 123.175, New Y°ri< 517.50, London 25.1125, Pariz 14.8875, Milan 21.175, Praga 15.325, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.79, Sofija 3.745, Dunaj 73.05. TRST. Devize: Beograd 43—43.75, Dunaj 340—350, Praga 72—73, Pariz 70—71, London 118—118.75, New York 24.25—24.50, Curih 470—475. Budimpešta 0.0335—0.0345, Bukarešta 12.50—13.25; valute: dinarji 42.75—43.50. dolarji 24.15- 24.40, 20 zlatih frankov 94—99. zlata lira 470.55. DUNAJ. Devize: Beograd 12.5025 do 12.5425. Berlin 168.41—168.91. Budimpešta 99.08—99.38. Bukarešta 3.77—3.79, London 34.345—34.445 Milan 29—29.10. New York 707.35—709.85, Pariz 20.39—20.49, Praga 20.9525-21.0325, Sofija 5.10—5.14. Varšava 78.25—78.75, Curih 136.69—137.19; valu-t e: dinarji 12.484-12.545, dolarji 707.50 do 711.50. Deviz« Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.62. v Berlinu 7.417, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (16. t, m. po borzi) 1.77. Jurčičeva soba na Muljavi Sli smo torei na Muljavo. Čudovito lep jesenski dan je bil v nedeljo. Dolenjski griči so bili v zlatozeienem in žarečerdečem listju, koče so bile oudane od visečih rest, polnih bleščeče rumene koruze, vasi tihe in mirne, obsijane od nedeljskega jesenskega solnca in vmes dolenjske ceste, polne lepih pesmi in čudovitih zgodb iz starih in novih časov. Ko se vozimo proti Višnji gori, vidimo na obeh straneh kraljestvo gozdov, ki se razprostira nad Stehanom in nad Krškimi vr-hcvi. Višnja gora nam pozdravi smehljaje s svojim polžem in staromeščanskim ponosom. Sem je hodil Jurčič v šolo in spotoma' je srečaval na cesti nešteto tipov, ki nam jih je podal v svojih spisih. Na levo leži v zatišju Dedni dol, rojstni kraj Tomšičev, ki je bil prvi urednik »Slov. Naroda« in so ga mariborski Nemci imenovali menda zaradi njegovega lepega obraza »vvindisehe Messi-as«. Vlak vozi dalje ob lepi beli cesti. Na poljih in travnikih pasejo otroci krave in netijo ogenj. Mimogrede nas pozdravi prijazna Podsmreka in že smo v Stični. Izstopimo. Oni, ki so žejni, zavijejo brž k Roj-cu na četrt dolenjskega vina, ki je za žejo prav dobro, drugi pa krenemo naravnost po cesti proti Muljavi. Tu se začenja kraljestvo desetega brata. Pot vodi naravnost po dolini in ves čas nas od daleč pozdravlja bela rnuljavska cerkvica in nad njo visoke jagnjedi, ki skrivajo z drugim drevjem pod seboj na malem porobku preprosto lepo Muljavo. Na obeh straneh sc dvigajo mah", z gozdi poraščeni griči, v ozadju pa izstopajo visoki zeleni vrhovi nad Krško dolino. In ves čas se ti zdi, da vidiš malega bosopetega dečka, Jurčiča, kaKo hiti v Stično v šolo, ali pa njegovega sključenega deda s palico v roki, kako gre na semenj in premleva na tihem v glavi svoje stare zgodbe. Ali pa misliš, da se bo zdaj pa zdaj na cesti prikazal sam Martinek Spak, deseti brat, bos in raztrgan, s čevlji čez ramo iu s šopkom za klo-biikom. Krjavlja pa vidiš lahko tam ob robu gozda, kjer nabira suhljad za zimo. Tam-le ob vodi pa stoje mlini in žage. Kdo se ne bi spomnil Neže Rožmarinke? Kmetič, ki ti prihaja naproti, ima hudomušen obraz, in sc ti zdi, da si ga srečal v kaki Jurčičevi povesti. »Morda je to sani Vrban Smuk. V takih mislih smo prišli do Gorenje vasi. Še četrt ure — pa bomo tam. Ves čas mislimo, da je to primernejši kraj, ki je mogel nuditi našemu ljudskemu pisatelju toliko zanimivega gradiva. Tamle na desno v tistih gozdovih so stale Slemenice, na levo se vidi Kozjak, za nami se kaže v podnožju gričev beli stiski samostan. Kmalu obstojitno pred Jurčičevo rojstno hišo. Lepa dolenjska hišica je to z vzidano spominsko ploščo, ki jo obdaja trta. Okoli hiše je vrt in tam je še tista tepka, ki je ležal Jurčič pod njo in se prehladil. Vse kot je bilo, samo s to razliko, da je zdaj hiša pokrita z opeko. Vstopimo. V sobi stoji še peč in zapeček, kjer je posedal in pripovedoval Jurčičev ded. Na steni visi Jurčičeva slika. Tudi knjige imajo, da se vpišemo. Seznanimo se z družino. Pred nami stoji Jurčičev brat Anton. lina že SI let. Nekoliko gluh je, a se rad pogovarja. Mnogo ve povedati o Jožetu in o raznih njegovih znancih. Vidi se, da je v družini revščina. Četvero malih otrok se stiska k stari materi: to so vnuki. Dvojčka nosita imeni Ciril in Metod. Poslovimo se iu gremo po Muljavi. Nekaj hiš je že nanovo prezidanih, nekaj jih je še starih. Posebnega bogastva tu nikoli ni bilo. Posestniki so večinoma bajtarji z malimi posestvi. Nekateri služijo denar s tem, da napravljajo gramoz. Cesta drži skozi vas naprej na Krko in v krško dolino. Promet je bil tod precej živahen in pri »Obrščaku« ni manjkalo pocestnih originalov. Ta kraj je še zdaj bogat na posebnih dolenjskih tipih. Tam za vasjo se ti zdi, da vidiš še Krjavljevo kočo. Pa stopimo zdaj malo v novo gostilno, kjer je Jurčičeva soba! Bližamo se polni pričakovanja. Ko smo v sobi, se razgledamo in obstanemo presenečeni in razočarani. Na razne načine slavi slovenski narod svoje može. Po Prešernu smo na primer krstili gostilno. Ne vem sicer, ali irna.io v Nemčiji kako Goethejevo klet ali v Italiji kak Petrarcov vinski hram. — Prešeren v Kranju ga ima. S tem smo pokaazli, da Prešerna poznamo, ga spoštujemo in po zaslugah slavimo. Zato pa bi v Kranju zaman iskali razglednico s Prešernovim grobom in v Vrbi razglednico z rojstno hišo našega ženija. Do letos v Prešernovi hiši niti slike ni bilo (letos io je darovala neka šola). Tudi na Muljavi ni razglednic ne z Muljavo, r.e z Jurčičevo rojstno hišo. Ne vem, kdo bi moral skrbeti za take reči, ampak, ker ni več »društva teh tablic« — bi se moral najti kdo drugi. Morda književniki ali pe-natje ali kdorkoli. Ideja Jurčičeve sobe je bila dobra. Seveda bi morali delo izvršiti naši slikarji in ustvariti kaj res lepega. Ljudje gledajo in se smejejo. Nekaterim ugaja... Mi pa si rajši malo oddahnemo zunaj na toplem jesenskem solncu in premišljujemo, kako ie pravzaprav z nami, če smo tako nerodni ali brezbrižni. Gostilničar nam pojasnjuje, da je dela izvršil umetni slikar Jug iz Solkana pri Gorici. Res, slikati na primer tako sobo na deželi ni trea z visoko umetnostjo; priprosto in priljudno bi bilo treba podati nekaj glavnih tipov in dogodkov iz Jurčičevih del. Morebiti bi kazalo poudariti posebno humoristično stran. To bi morda izvršili slikarji zastonj ali pa bi se nabrali za stroške prostovoljni prispevki. Jurčičeva soba je v tem oziru za nas podučna. Morebiti bomo začeli zdaj malo misliti; treba bo na primer premisliti, kaj storiti, da postanejo rojstni kraji naših pisateljev in pesnikov bolj znani? V nedeljo je bilo na Muljavi precej ljudi; marsikak potnik se bo tudi poslej tu ustavil ter bo gledal te slike. MoTda ni čital Jurčiča, pa ga bo, če bo knjigo v roke dobil. Naše šole marljivo delajo izlete. O tem smo se prepričali iz knjige v Jurčičevi hiši. In prišle bodo pogledat tudi Jurčičevo sobo. Kako bi bilo lepo, če bi bile na steni lepe slike! Zdaj je seveda delo izvršeno, a mislimo, da se da še kaj popraviti. Slovenskim slikarjem dajemo to v premislek. Da bo njim v čast! Peter List. Trgatev v Slovenskih goricah Slovenske gorice, 17. oktobra Po silno neugodnem vremenu tekom cc-Icga poletja so na jesen sledili dokaj lepi dnevi, ki so v vinogradih popravili marsikaj zamujenega. A na nesrečo je v septembru zopet sledil petdnevni dež, ki je popravljeno pokvaril. Gniloba, ki jo je povzročil kiscljak, je nastopila tudi na nepoškodovanih jagodah in uničila velik del pridelka. Začetkom oktobra je sledil še enodnevni naliv, ki seveda tudi ni ostal brez posledic. Radi slabega vremena tekom poletja so bili vsi vinogradniki trdno odločeni odložiti trgatev. Gniloba pa je tako močno grozila z uničevanjem, da ni preostalo nič drugega, kakor v prizadetih vinogradih pričeti s trgatvijo. Take zasilne trgatve so sc pričele že oko': 7. t. m. in to največ pri šiponu in belem burgundcu. Mnogo se je potrgalo pretečeni teden, a do inalih izjem bo trgatev zaključena tekom tega tedna. Dolgo smo se vinogradniki tolažili z upom, da bomo dosegli dve tretjini lanske trgatve, a smo se razočarali tudi v tem. Zadovoljiti se moramo s 30 do 40 % lanske trgatve, k; je itak biia le srednja. Povprečni pridelek v naših vinogradih računamo letos na 5 do 6 hI na oral 56 arov. In to je tako strašno malo, da naši vinogradniki upravičeno gledajo z veliko skrbjo v bodočnost. Obdelovanje je letos bilo izredno drago. Škropilo in žvepljalo se jc 5 do osemkrat. Mali posestnik, ki povečini sani opravi dela, bo s tem jedva kril svoje izdatke, a oni, ki je količkaj investiral v nmetna gnojila in druge pripomočke ter po* treboval tuje delavske sile, bo gotovo doplačal. Davčne komisije bodo imele malo opravka. Potrebno je le, da vsak vinogradnik pravočasno fatira. Kvalitete so letos zelo različne; mestoma od 16 do 23 Vo, in to cesto v enem vrhu pri enakih vrstah'. V splošnem je torej kvaliteta presegla pričakovanje, seveda pa žal ne bo mogla nadomestiti manjka na kvantiteti. Trgovina je letos izredno močno posegla po moštu. Tudi gostilničarji so ga začeli kupovati. Osobito za male posestnike, ki so pridelali le po par hektolitrov, je to bilo ugodno, kajt; s tako malimi množinami se pač ne da kletariti. V Ormož je bilo doslej pripeljanega obilo vinskega mošta lz bližnjih Haloz ic s Hrvatskih bregov. Kupovalo, odnosno kupuje se blago s 16® po 4.50 Din, s 17® po 5 Din, z IS® po 5.50 D!n, z 19° do 20° po 6 Din, za še boljše kvalitete pa po 6.50 Din in višje, vse takoj od pre.še. Razume se, da so se sortirana vina plačala tudi že po dokaj višjih cenali. Sodimo, da je osobito v ormoškem okrgju že dve tretjim pridelka prodanega. Pridelek direktno rdečih vrst pa je popolnoma zanemarjen in ga nihče ne kupi. Zaključujemo poročilo z dostavkom, da je v naših vinskih goricah še okoli 3.000 hI lanskega letnika, in sicer poleg nekaterih večjih zalog tudi v manjših partijah. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 17. oktobra Lepe solnene dni minulega tedna je z mehko sinjino kronala nedelja, ki "e kakor za slovo poklonila velik pehar prijaznega solnca in svežega ozračja vsem Ljubljančanom, dočim so nas v redakciji še prav posebej počastile razne prijazne pošiljke jesenskega cvetja, okornih hroščkov, zapoznelih vijolic- ter šopkov dehtečih in s'ad-kih rdečih jagod. Kamniške planine so razkazovale svojo prelest skozi pojču.an nabranih meglic, s katerim se bolj in '.-olj zakrivajo našim očem, naznanjajoč nam konec turistovskega vasovanja v njihovem naročju. Vendar so navdušeni turisti porabili tudi še to nedeljo, da so pohiteli v jesensko naturo s cepini in uahrbtniki. V Bohinju so jagali pasionirani ljubljanski Nimrodi tako previdno, da jih gamsi sploh niso mogli izslediti. Posebno velika partija Ljubljančanov pa je pohitela tja doli na Dolenjsko v Jurčičevo kraljestvo, poklanjat nedeljsko pijetetno razpoloženje očetu Martinka Spaka in Krjavlja z udeležbo pri novem Obrščaku na Muljavi. Boli kakor ob zadnjih solnčnih nedeljah je tokrat bila Ljubljana živahna v slutnji bližajočih se jesenskih vremenskih neugodnosti, ki so s ponedeljkom promptno nastopile. Dopoldanska promenada v Zvezdi in Tivoliju je dala ljubljanski eleganci priliko razkazovanja modnih pridobitev ob prehodu v novo sezono. Popoldne pa so se veiike množice valile posebno proti Sv. Križu venčat grobote in osveževat spomine na drage pokojnike. Senzacij minula nedelja ni rodila. Ponesrečeni vlom v Kmetijski družbi je ostal neopažen v širši javnosti. Prometnih nezgod izjemoma ni bilo, a je dovolj že to, da so nesreče v minulem tednu, ki smo jih opisali, zahtevale smrtno žrtev, ki je izdihnila v ljubljanski bolnici. Nadvse težko je pisati kroniko jesenskega nedeljskega večera v Ljubljani. Veljalo bi namreč napisati obsežno poglavje o ljubljanskih pijancih. Sramota je, poslušati po ljubljanskih ulicah porkamadonanje in najgnusnejše vrste kletvin, ki jih že ob prvih večernih urah razsipajo pijanci in razgrajači deloma posamič, deloma kar v celili skupinah. Razumemo, da ljubljansko siražništvo pri velikem nedeljskem prometu nikakor ne more izvajati onega zaprašenega zakona o pijanstvu in kletvinah, saj bi sicer za prilvarjanje in zasliševanje takih elementov ne zadostovala niti cela kasarna zaporov. Vendar bo treba nekaj ukreniti, da se ta ljubljanska sramota ob nedeljah vsaj nekoliko omeji Dolžnost vseli treznih faktorjev jc, da otvorijo fronto proti notornim pijancem in razgrajačem. Vsi, ki imajo oblast in kakršnokoli kompetenco nad posameznimi razgrajači, naj pijanske ekscese štejejo za glavni minus v njihovi konduiti Nobenega prizanašan.ia! Vsak je gospodar svojega žepa in glave, nikomur se ni treba načrepati do podivjanosti. Pijanci in propalice, ki posebno ob nedeljskih večerih uganjajo svoje prostaštvo, morajo čutiti prezir in ostrino respekta pred vsakomur. ki jim lahko stop; na prste. To jih bo izpametovalo vse, pa naj bodo tega ali onega socijabega položaja. oioioioioioioioioiaioiosoaoioiosoioic Zabavno! Prvič v Jugoslaviji! Veselo! Razkošno opremljena elegantna veseloigra Rodo (Der Proviuzonkel) Liane Haid — Jakob Tiedtke. Režija: Manfred Noa. Zamislite si bogatega rodoljuba z dežele, ki pride brez vednosti svoje «boljše polovice® v Berlin in sicer v razkošni nočni lokal; tam se seznani s plesalko, ki rabi veliko denarja za stojo bodočo — poroko .. — Rodo* ljub z dežele in elegantna plesalka iz velemesta — originalni par — toda star jc pregovor: «Da z zlatom natovorjeni osel preskoči tudi najvišji hrib®.. Scene, ki se odigravajo pred in po tem znanstvu so tako originalne, duhovite in kom-č* ne, da vsakomur, izvabijo od silnega smeha solze v oči... Prekrasne, najnovejše, bogate toalete, moderna plesna revija, ki je zelo efektno kolorirana, lepi igralci, izvrstna vsebina, razkošna režija. Obilo smeha in imenik na zabava Vas čaka danes ob: 4., poI6., pol 8. in 9. v Elitnem Kinu Matica, naj udobnejšem kinu v Ljubljani. Naročila za vstopnice sprejema telefon 124. □ ioioioiofioioioioioioioioscgoiosotoic o B o B o HI o 0 is o a 0 ra 0 a 0 ia 0 K n u 92 0 O 0 k: n Kulturni Gledališki repertoarji j Mariborsko gledališče. Torek, 19.: «Veronika Deseniška®. A. Sreda, 20.: Zaprto. Četrtek, 21.: «MoraIa». B. Celjsko gledališče. Torek, 19.: «Skopuli». Gostovanje ljubljan* ske drame. Intimni operni Tečeri t ljubljanskem gledališču. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani kani uvesti tekom letošnje sezone serijo večerov komorne operne umetnosti. Proizvajala ss bodo dela, ki so sicer namenjena odru, katerih oblika pa predstavlja vendar nenavaden tip. Na programu so: Pergolese: Služkinja — gospodinja; Jaiia-ček: Dnevnik izginolega; Stravinskij: Vojakova zgodba. Več melodramskih recitacij bo z godbo Fibieha, R. Straussa in drugih. Prvi večer bo že v sredo 27. t. m., na predvečer praznika csvobojenja češkoslovaškega naroda. Na programu je Janačkov ciklus cDoev-nik izginolega?, ki je izšel 1. 1922. ter se izvaja sedaj prvič v naši državi. O njega postanku in o delu še izpregovorimo. Izvajajo ga dame in. gospodje-: Thjerrv - Kavčnikova, Zaludova, Poličeva, Potuckova ter gg. Knittl in Balatka. Na to velezanimivo prireditev opozarjamo že danes. Da bo dostop mogoč vsakomur, je uprava odredila za to prireditev izredno nizke cene. Mestno gledališče v Celju. Z gostovanjem ljubljanske drame se otvori v torek 19. t. m. letošnja gledališka sezona v Celju. Igrala se bo Moliereva komedija cSkopuh> v režiji g. Šesta. Dramatično društvo je sklenilo pogodbo z gledališko upravo v Ljubljani in si osiguralo redna gostovanja, ki pa so mogoča le tedaj, ako bo temu odgovarjal tudi obisk gledališča. Za otvoritveno predstavo je dosedaj še malo vstopnic prodanih. Finžgarjeva «Y'eriga» v celjskem gledališču. Narodna čitalnica v Celju priredi v četrtek, dne 21. t m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma Finžgarjevo članek o maiborskem gledališču, katerega so objavil aied počitnicami številni mariborski kulturi! delavci iu prijatelji gledališča. Med dramskim en-šamblom je osi-alo še toliko iiiletautiv. ki jih gledamo ua našem odru že par Itt, ne da bi količkaj uapredovali iu nam mojli še kaj skrajno slabi udeležbi premijera Thomove komedije -Mo-•v.la . Ta pa je slabo usoela Igra je vsebin- '-.o zanimiva in za meščansko publiko še vedno prav dobro ogledalo. Filozofiranje v prvem dejanju bi bilo užiiek poslušati kake iludožestvenikov, v Mariboru pa bo treba 'e dijaloge krajšali. V nadaljevanju, ko je več dejanja in krepkih, dobrih dovtipov, je prešla publika iz rezerve, čeprav so igralci vse vprek karikirali, kot bi igrali na vaškem odru. Režija je bila u.i celi črti zgrešena. Večina je bila tu šemliena, kakor za cirkus. In vendar se dejanje vrši v sedanjosti in v stolnem mestu s sedežem policijskega predsednika, torei v mestu, ki je vsaj tako velika in moderno in recimo kulturno, kot ie Maribor. Neumljivo nam je. čemu je bil našemljen celo predstavitelj absolutno resnega ju-sličnegn svetnika. lit — oj šmiukanje na ua-še m očim! Pohvalili bi bilo edino Bukšeko-vo iu Zeleznika, ki sta bil.i res dobra. Režija pač z igralci vred ni razumela, da je ho-lel pisatelj karikirati uazore. hinavščino in laž r:odličue-!> družbe, ne pa postav, obrazov ali obleke in govorjenja. Dr. A. R—n. Anonimni dopisi ua gledališko upravo v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani dobi večkrat anonimne dopise, v katerih javljajo abonenti svoje želje glede gledališkega repertoarja in njegove razvrstitve. Uprava izjavlja, da se bo rada ozirala na izražene želje, toda le na one, ki ji bodo sporočene 6 podpisom. Vijoiinski koncert sloTečega virtuoza g. Sa5a Popova ss vrši v pelek, dne 22. oktobra v ljubljanskem dramskem gledališču. Gosp. Saši Popov je dosegel lani pri svojem prvem nastopu v Ljubljani naravnost presenetljiv uspeli. Za petkov koncert je sestavil umetnik sledeči spored: Brams: Sonata v A-duru: Chausson: Pesem, op. 25; Racbma-ninov: Poliehinelle; Schulz Evler: Arabesko na teme iu varijacije Straussovega valčka: i . 31622 Opremljeno sobo brez perila. in postrežbe, oddam gospodični Naslov v oglasnem oddelka Jntra. S1C53 Vozovi V ralcp ;aiam raziiCne rofr oe tovorne iu vorovt- na perjih 'vzmetihj - Dobro rt''!;ana kovaška in kolar obrt Prevzamem v«, naročila in popravila Toč ca in "olidna postrežba -cf>ce uffotlnel EV,)f račntra tu czam* tudi kolar-ki les pe prij>oroč3 Matija Teriep Piska fLjabljana 71 Sv Jerneja cesta 217 Dvokolesa (vipnu "a najbolje, najhttrv-in tjceneje Florjančii. Kunski ulica 3 213/1 Starejše dekle iščem za vsa hiSna dela. Ponudbe na o-l. oddelek «Jatra» pod »Poštena 8». 81685 '"0 Din ^tipvno zaslužka če nudi damam pri prodaji damskib predmetov Naslov v oglasnem oddelku •Jutra* ».c Dva učenca za pleskarsko in slikarsko ofert sprejme Ft Bok«. 1, Zg. ŠiSka G5. 31637 Črno suknjo m površnik proda i* Hrenova ulica- stev "m- 31453 Za 100"/,, je vsaka juha ali prikuha rc-dilnejša in o-kusnejsa. č? se doda kavne žličke Juhana Velik prihranek na denarju Do- Kože polhovke, krtove m vseh vrst divjih žival) kupuje 0 Z d r a v i č v Ljabljaul, Fioriinnska ulics ' -v 9 21601 Zlato, srebrne krone knpnje F Čuden. Ljubljana Prešernova 1 41 Veliko ogledalo stensko, brez ofcvira. ku- iva se povsod liinjsko kredenco, mizo. Služkinjo takoj sprejmem k dvema otrokoma in hi&ftanrn deln. v oglasnem oddelku . 31652. Gospodinjo trraktično za Imhinjo in eospodinjstvo. z znanjem nemškega jezika, sprejme -rad cFala* pri Mariboru 31665 Šivam obleke r»1 100 Din. kostime in pta-(krojaško delo) od 130 i iin naprej — Pri Kraker, Eaonska cesta 4. 31659 dobe Poslovodja za nabavljalno zadrugo u-iuSbencov drž železnic v Soveniji, r. z o z., «.- pprejme Nastop SI decembra 1926. Uvedba v službo vsaj en tnesec preje 1'iača po dogovora, uatn-raino stanovanje v _ poslopju zadruce Pogoji za sprejem: Večletna praksa v samostojnem nakupovanju in v vodstvo trgovine. kakor trp pisarne. Kavcija potrebna Natančna navodila v- pisarni na-biv. zadrugo, Ljubljana VII., Prošnje se upoštevajo do 30. oktobra Pletiljke rs volneno blago dohe delo ra dom v trgovini Franjo Ailin. Šiška Plača dor.ro 31537 Mesar, pomočnika ir.irjenega klobasičarja in rckajevalca sprejmem ta-soj Ponudbe na oglasni ur ieiek dem ski pla-":i z vso o-ferbo — Ponudlie- na oel. oddelek «Jutra» pori »Spreten 6». 31C50 Prodajalka dobra moč srednje *t»o- sti. agilna. zmožna vseh strok, išče slnžbe r.a takoj — najraje ca deželi Ponudbe pod šifro »Zanesljiva moč* na podružnico v Celju 31461 Gozdn; manipulant 37 let sta*, t 2Jletno prakso. veSfc slovenskega, nemškega itr srhohrv jezika. Išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 31441 Izprašan kurjač kovanj in ključavničar, ki je služboval ž? kot strojnik išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 316C9 Strojnik strojni ključavničar vešS popravila pri strojih in,-električnih napravah, išče slnibe za. takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 31668 Pozor, gospodje! BoljSa gospa; čedne zunanjosti. ieli mesta kot gospodinja k dobro situira-nema gospoda, z znanjem vsega gospodinjstva, samo izven Ljubljane. Ozira se san,o na dobre in s stalno službo. Na zahtevo se pošlje tudi slika. Cenj. ponudb'! z navedbo plače se prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Izobražena 34» 31661 Slaščičar išče za takoj službo v večji slaščičarni ali hotelu. Ponudbe- na npr. e, bodisi v večje ali manjše gospodinjstvo Ponudbe na. oarlasni oddrlek »Jetra* pod »Trgovska hiša*. 31605 Strojepisca perfektnpca, ki ie izvejfhnn v vseh odvetniških poslih. Učem z3 takoj. Pismene ponndha- z naredilo >!ose-Jae.ie iirskse ln zahtevane pS?e j, podati na naslov: Cvetni*- dr. Sandor Ura. lovec. Šmarje pri Jelkah. _ 81657 tudi za vzgojiteljico Več oglasnem oddelka Jntra Odvetn. uradnica mlada in zdrava, z učite-Ijiščno naobrazbo in odličnimi spričevali o večletni notarski ln odvetniški pisarniški praksi, zmožna siu nio.tojno voditi vse pisar, posle v slov., nemškem ia, hrv jezrku. izvrstna ste-tiorralinia in strojepiska, išpp primerne službe takoj sti - I novembrom (Tro 31653 Lovska puška kaliber 16. naprodaj v JLv riboru. Korožka cesta (brivcica) Drva hrastove odpadke od parketov lostavlia po nizki ceni na. dom [tarna taga V Scagnettr Ljubija na za gorenjskim koiodvo rom Pri odvzemu večje množine jinaten popust 193 Bukove vrhovine za oglarijo. proda večjo množino graščina na Sp Stajarskem. Ponudbe na oglasni oddelek «Juira» pod značko »Drva- za oglje* 31365 600 hI vina starega, dobrega belega in rdečega, radi opustitve vinske- trgovine ceno prodam Kleti in kletne .ode od dam v najem Istotam naprodaj skoraj nova r>rav malo rabljena odprta kočija « gnrni obroči — J Rra-vagna. Ptuj 31363 Osebni avto Stovr. tipa LL šestsedežni Bsch-razsvetijava. selfstsr ter. prtljažni kovčeg. 2 re. zervni kolesi vsa pnevmatika v redu. dobro ohranjen. je naprodaj za pri-raerno ceno Vpralacja na P.ndnik- Mežica £54450 Meso prvovrstno prekajeno, nudim po izredno nizkih ce* rab-, kg po 22.50. šunke po 25 Dte — na Kette-Murnovi (Martinovi) cesti št 12 — vsak- dan. tudi popoldne, istotako na stojnici na tr gu Jožef Keb-er mesar 31651 Pozor, gospodinje! Najnovejša iznajdba cKres* Ako hočeš hitro zakuriti peči. štedilnike in »egreti likalnike. ooslnži se »Kre sa» SlSSf- Hnhro nntakarlco rmožnn srbohrv in nem-1 -a lezika spreime hote! tf'ke 5n r>Wlc« M. rn> ^omadi>i izdelujejo. vniko in pulover, sprej. ^■sii. Kirpiaa tudi. vsako-:rde|3ae robe. — iei Zeitlitt Zagreb — IT, 'a 156' 31623 Coviiar. pomočnika 'V.-Oj Ffirejm» Anton Bra-!'r — baraka-- na Pmtah. 81602 1^'irieno pletilko rrotl dobri plači za takoi Nfl.lo-r pave 0ffla*ni oddelek »Jutra*. S1617 <5oferia tr»m«-a samca, kateri H rn-d dnH*im opravljal tudi drnra d»la. s-prejme-cat ^-bni avto Jos. Cfeolte- — Lin«. 8M» pod »Samostojna 01». 31681 Mesto natakarice v okolici Ljubljane I š-c e Pepra Bastl. reetas-raeija Koatnij, LjaBIjaca. Dunajska cesta 71. 31632 PREMOG - DRVA ■Ilirija* Kralja Petra trg U» S. Tel S20 85 Staro pohištvo postelje, stole. mizo. kredenco. divan iti prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 81438 Motorno kolo skoraj novo. S HP, 2 prestari. elektriSa lufc brezhibnem stania. prodam za 5580 ffin. Mr pove otbni Premog: in drva nabavite n:a.j ceneje pri tvrdki Vel epi č Rudolf. Na zavrteb 5t 1. Vodmat. 204 Spalnico za gospoda elegantno, s usnjeno klub garnituro prodam Jfasjov v oglasnem oddelku Jutra 31662 Starinsko siiko holandskr-ga mojstra prodam Na ogled iz prijaz nosti pri Cernv. Emonska cesta 10. pritličje 31663 Avto-kožuh skoraj nov. prodam. Naslov pove otriifni oddelek sjntra* 31623 "•eči, štedilnike slamoresuice, brzoparilnike,. vodno in gno-nično črniiks, vodovoda« cevi. streino lepenko-. cement, mesorezr.ice nudi najceneje Fr. Stopica. T;jubUioa» Gosposvetska c a. 1. S1656 Bencin-niotor 10 HP: firma. Kenauar Glog-gnitz — v dobrem stainjn. proda po ugodni ceni Kop. rad Vernik. OrmoZ 31612 Prešo za grozdje al: sadje, skoraj novo, ceno prodam — Na ogled v kantini vojašnice kralja Petra v Ljubljani — na Poljanah 31640 Šivalni stroj dobro ohranjen, ctmo prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. S1543 Bukova drva s u b a. ponudite z- navr-dbo cene družbi »Ilirija* Ljubljana. KraJia Petra trg 8. 81467 Rude in prsti Kdo Ima rumeno ter zeleno prst za barvo, belo glino debel kremenov pesek ln železno rudo naj pošlje ~ Cv, vzorce na naslov*. F Kamnik. ek, 31215 Šivalni stroj za Šivanje vreč, dobro obraajen. karesa. PftHcdba oddelek- 00 kg proda Konrad Vernik, Ormož 31600 Stanovanje _____sob s pritiklinami 31618 iščem z novembrom Plačam pol leta naprej Po-nndbe na oglasni oddelek »Jetra* pod »S 1SSI». 31630 Večjo sobo 3 posebnim vhodom, iscem s 1 ali 15 novembrom — Fouudbe ca ogl. oddelek «Jutra» pod »Boljša stranka.. 31627 Hišo z gostilno v Ormožu obstoječo iz 2 na oglasni oddelek »Jutra* 31561 Stanovanje S—I sob - fcohinjo in pri Ucliaami i5{.. mirna stran, ka brez otrok v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirni dom. 31435 Prazno sobo diru opere oddam 1. no-veraic.1 Ntelov oddelka »Jutra«, oglas. 31643 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka Jntra 31611 Priprosto sobico s posebnim vhodom išče za takoj miren gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod cPriprosta 3». 31613 Opremljeno sobo zračno. Iepo, v neposredni bližini drž. kolodvora oddan. Ponudbe pod značko »Vdova, na ogluni odde-lak <&tta». S1613 «Visoka postava® »Pl. r.» Danes magistrat' Drugo kot domenjeno. — Zaupanje! 31620 Znanja želita dve jarčki z dvema pete. linčkama- za zabave v dolgih zlihskib večerih Dopise na ogLasni oddelek »Jutra, pod značko »Jarčki. 31603 Gospodična želi znanja z gospodom, ki je sam ter si, kakor ona žfili družbe v razvedrilo. Dopise pod »Neznosna sa mota* na oglasni oddelek «Jntra>. 31583 «Frances Wa!!» Dvignite list v upravi. 31606 Gospodično 5 črnim klobučkom, v nedeljo v družbi pri Miklavu Podutikom, prosim za naslov ali kratek sestanek Obvestilo na ogl. oddelek »Jutra* pod »Par besed*. 31639 V ljubezni prevaran, \ isoka" provizija. Vestna U. Zanesljiva 7, Zastarana lepa bodočnost. Zvetta ljubezen- Zmožnost. Zadovoljen, Zanesljiva l1?. — Brei dokazilnega listka se plsnta ue izročajo. Kostanj Dvigni v oglasnem oddelku »Jutra.. 31656- Lepo sobo s posebnim vhodom, sredi mesta, takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 31642 Gosposko stanovanje •1 sobe, kopalnica, krasna , . . . - , , , kuhinja in veranda, v vil- naj se dngnejo slrfeta plsraa skem okolišu, mesečna na- , Amerikanka 100. Agilen V oglasnem oddelku «Jutra» Gramofonisti! Prihranili si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. — V naši delavnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A, Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. 23i,m Klavir dobro ohranjen, ceno prodaja. X»Iov v ogla^n^m oddelku «Jutra» 31G41 Ubeg!a psica USla je lovska pi-ica bela istrijan>ka braka z ruize-niir.i lisami, ki sli?i na ime «Pika». — Sporočila proti odškodnini na oglasni oddelek cJutra* pod «L*b*c:la psica». S16ol jpmnina 1300 Din, zamenjam za ccnejse bolj sredi mesta Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 31G25-a Prazno sobo z elektr razsvetljavo;, išče boljši gospod blizu kolodvora ali sredi mesta. Po-midbfr na oglasni oddelek cJutra* npd znagko «Mirna stranka 20> 31S35- Kateri prpurenim ca svoje stroške podstreho v stanovanje. Dopse pod »Preureditev* na-oprlasni oddelek «jutra>». 31024- Sostanovalca « hrano ali brei nje, sprejmem v sobo (na uiico) v sredi mesta Naslov v ogl. oddelku «Jutra>. 51647 Gospod išče sobo s posebnim vhodom, v sredini raesta^ Ponudbe na oglasni oddelek cJutra» ped cTakoj ali 1 novembra* C1644 Mirno sobo tudi s solidno hrano oddam poštenemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku Julra 81640 Bosanska šuma, Gentrum, Donošalec, Dobra ženska, Dober zarlužek 81. Delo, Dober prodajalec. Dobro varstvo, Francija, Gramofon, Hrana 35, Honorar 300, Istrijanka, Interesira-nje, Jesen 1926, Izredna _ prilika 7, Koropanjcn, Ma-i ry . Jlakal 2S, Mas- ' senartikel, Mirna 9S, Mirna 27873. Mirna 7L Mladost, Miren 7, Marljiv 24. Miren 96, Manufaktuript 94. 1. november, Nemšžina li. Nujnp 13. November 1926. November 19, Odkritfro-noet 26, Obrt niča, Okolica Ljubljane, Poštenost 88, Pisarna 4, Polonija 22, Prometna točka loOO, Poa stena- SO, Ponosna in poltena GorenjLa.. Posojilo to. Podjetje 27177 P-rtnil: G0. r,„. *.1 t> ni • ......c posestva, Rentabilno^ Kes-ua žon.tiiv Uiziko izključen* Rabim nujno. Samostojna 44. Solačna .t-^rt. Stroj SO, Separirana 23, Sijajna pozicija. Stalno delo 2S1S6, Strojni stavci. Soliden 16, Sigurnost 66. Skup: no Življenje, Samostojna 14. Svotkidna duša Savinja. Stroj S. B.. Samo stojno.-t 42, Saciostojija 1897, Stadij 26. Takoj 16. Tovarna keksev. Transformator, TakojSnje plačilo 6. Trecna mov Takoj 97. Takoj ooS Takoj 10. Tujec. Ugodna 13, Univerzitetni profesor Vesten 10. Visok zasluzek SS. V mestu. Vse stransko vporabijev Vestna Zobozdravniki! V veiijem industrij kraju Slovenije manjka zobozdravnik — prvovrstni lokali ua razpolago «Po-sredovalec*. Sv. Petra c. št. 18. 31615 Gospodarske pridelke in les vsakovrstna drva za Kurjavo, železniške prage, hlode, trame. bukovo oglje in druge kmetijske pridelke: fižol, otrobe, oves, med. čebelui vosek itd kupimo — Predajamo: vsakovrstna umetna gnojila, seno in drugo eksportno blago. — Kmetijsko-trgovsko društvo Triestc, Via Uafftnem 4 31598 iMuč in robec s črnim robom sem izgubil v nedeljo zvečeT na Doleni-fkem kolodvoru ali cesti. Poštenega najditelja naprošam, naj ga vrne v oglasni oddelek cJutra*. '31604 Srebrno dainsko uro s^m zgubila od Jernejev«? do Celovške ceste Najditelj naj jo odda proti nagradi: Pahor, Celovška c. št. 57. 31603 S0EEEEH1 Dr. Tone ln ordinira. Sf spretna in čedna debro plačo 11 postrežbo pn Or. Jesenko, Celje Garažo za ve* avtomobilov takoj odda FlorjančiS. Karlovska cesta 22 Sama oni so pravi Penkala izdelki, ki so označeni z imenom ali varstveno, znamka. motorna kolesa, novi modeli 1927, z novo izdatno iz'ool|sano vžigalr.o napravo ter mnogimi izboljšavami, kakor tudi vsakovrstni rezervni iu in opremili deli ter specijalno .Harlev-Davidson" ol|c zc na potu. — Vprašanja nai s<- naslove na novo Generalno zastopstvo za SHS ,-Tehniško hcrnercijalno družbo z o z , Ljubija- r.a, fclefon 13?. Nunska utica 13. 10912 Brzojavni naslov: Tekode. ■••»MiaiiziimiiiaimnaiaMii rn IVANBCM STEOMMB modni salon 10327 LJU31-JANA - Bimska cesta tO priporoča svojo zalogo tiamskili baržunastih in fifcastih klobukov. — Popravila točno in poceni ———— ' ■ ■ jpšš 11 Globoko potrti naznanianio vsem soiodnikom, prijateljem in znanccm da je naš nadvse l;ublieni soprog, oče, brat, stric itd., gospod kanciist drž, žeE. danes dne 18 oktobra 1926 ob S uri zjutraj previden s sv. zakramenti za umirajoče po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal Pogreb nam nepozabnega pokomika se vrši • sredo dne 20. oktobra ob poi 3 mri pop iz hiše žalosti Poljanska cesta 15. na pokopališše h Sv. Križu. W Ljubljani dne iS. oktobra 1223. alujoča rodbina: Ana Kanobelj, soMoga, Herman, Franc in Pavla, otroc in ostal' sorodnik: ■ """ - • - tr,- ■■vjfe. •• Š&P"" V-'. ' ilcstni pogrebni za vol v itnriboni. Upraviteljstvo posestva Post v Zg. Polskavi pri Mariboru naznanja tužno vest, da je njega posestnica, visokorodna gospa v soboto, dne 16. oktobra 1926 ob 3/*19. uro po dolgem mukapolnem trpljenju in previdena s tolažili sv. vere v 90. letu svoje dobe boguvdano preminula. Truplo nepozabne pokojnice se bo v torek, dne 19. oktobra 1926. ob 16. uri v gradu v Zg. Polskavi svečano blagoslovilo in nato v družinski grobnici na domačem pokopališču položilo k večnemu počitku. Sv. rekvijem bo darovan v sredo, dne 20. t. m. ob 9. uri v župni cerkvi v Zg. Polskavi. Z g. P o Is k a v a, dne 17. oktobra 1926. Rene La Bruyere: 13 ektorjev meč Roman. Ženske tistega časa nismo bile plašljive lutke. Niti malo me ni izpreletelo ob pogledu na pošast; ko pa sem videla to smel, se mi je od tesnobe skrčilo srce... Gospod de Pontguion se je okoristil s trenutkom, ko je eden izmed najbolj predrznih psov popal merjasca za uhelj. Zgrabil ga je za sprednjo nogo, prevrnil ga — in prei, nego morem zapisati, je do ročnika zasadil bodalo zveri v bok... Ščetinar je navalil na oficirja, ki je spretno odskočil; nato se je stresel, telebnil na kup suhega dračja, kakor je bil doig in širok. Bil je mrtev... >Bravo! Vrlo, Pontguion!« je vzkliknil polkovnik. &To vam je bil sunek z bodalom!... Mislim, Bog mi odpusti greh, da nti naši očetje za časa dobrega kralja Henrika niso umeli lepše položiti merjasca... Heio, pikerii, zatrobite na vso sapo: halalf je bil vreden, da se potrudite.« Po zgledu polkovnika so tudi ostali pohvalili hladnokrvnost in v nemo mladega moža. Psi so planili na okrvavljeno truplo ... Eden izmed slug jih je odgnal, odsekal desni -parkeli in krenil v Michelom-Hectorjem, ki je imel pravico, da ga pokloni komur drago. Veni. da mi ne bi verjeli, ako bi rekla, da se je le trenutek obotavljal, katero izmed tolikega števila plemenitih dam naj izbere za odlikovanje. »Dovolite, gospodičnah me je ogovoril, s da vam poklonim nogo merjasca, ki sem ga pravkar položil. Sprejmite jo v dokaz mojega občudovanja in spoštovanja.« Fanfare so zatrobile napev ipoklonitve noge« in hrupno odobravanje se je začulo z vseh strani. Stari polkovnik, z galantnostio še mladenič, je stopil k meni in mi je urezal poklou, kakršni so biii v navadi za Richelieujevih dni: >Tako mi vere, lepa Chaillette, vi, ki z lepoto dosezate starodavno Venero, z vnemo pa lovko Diano, ste dvakrat zaslužili to čast... Krista mi, kaka gorečnost! Nihče naših gospodov ni bil lovskemu mojstru tesneje za petami in nihče ni z večjim navdušenjem pozdravil meriaščevega konca.« »Kaj vidim? Zamudil sem halali?« je kriknil glas ter pregnal zadrego, ki me je obhajala od vseh teh poklonov in laskavih besed. Jezdec, ki ni bil nihče drugi kakor markiz de Marchezallier, se je pripodil v krog lovcev, na vse pretege opletaje konja z jahaško šibo. Zelenkasto blato ga je pokrivalo od glave do peta in lovska uniforma, spomin na kaj vem koliko pradedov, je v capah visela cd njega. »Nu, nu, markiz, kaj se vam je pripetilo?« je vprašal polkovnik. »Prišli ste jedva še za časa, da vidite obvezovanje psov in da čujete sklepno fanfaro.« -Drevi! sem naprej, da bi preveril sled... Vnema me je zanesla, ubral sem krivo pot... Moral sem preplavati reko.« V resnici je vsak uganil, da je doživel kaj nevšečno prigodo; njegova trmasta Rosinanta ga je preikone otresla v kako mlako, iz katere je prilezel tak, kakršen se je vrnil med nas. »Nič ne de!« se je zasmejal polkovnik. »Upam. da nas zato tem izdatneje podprete v boju s prigrizkom, ki ga imamo s seboj.« Na jaso pri šotoru se je usula truma lakajev, ki so nosili srebrne pladnje, steklenice in vse ostalo. Kakor bi trenil je bila zelena trata izpremenjena v mizo. Okoli čipkastega prta. okrašenega s šopki divjih cvetlic, se je razposedla družba, kakor je komu bolje prijalo. Oficirji so kot gostitelji stregli damam na vse preteč«. Za mojo udobnost je skrbel gospod de Pontguion čeprav se le deial kakor da predvsem zalaga pikasto soprogo nekega parlamentnega svetnika. ki je njen večno prazni krožnik neprestano zahteval pozornosti. Gospod markiz de Marchezallier se je bil res da ugnezdil pokraj mene; toda paštete iz divjačine, omelete iz fazanjih jajec. jerebičje majoneze in svinjske glave z mrtvikami so ga kmalu povsem osvojile. Lahko mi 'verjamete, da se nisem potezala za njegovo pozornost! Ostroumni dovtipi in duhovite šale so se penile okoli travnate mize kakor aysko vino v naših kozarcih. Če bi baron d'Hodebock še živel, bi vam sam najbolje orsal raznolikost in slastnost obeda, pri katerem se je izkazal da nikoli tega; a zvedela sem. da ga je v najlepših letih, baš med kronanjem Karla X.. pokosil mrtvoud. Čudim se, da ga ni zadel že tisti večer: tako rdeč in zaripel je bil. ko je zvrnil poslednji kozarec ter pristopil k mojemu očetu in kanonici. h katerima sem se pravkar vrnila tudi jaz! Med preludiji godbe, ki je svlrala v listnatem zatišja, so sluge pospravili jaso; prvi takti menueta so jeli vabiti na ple<- Ker se ie srospod de P nravVr>r ^ddalii' 'astne tv>-- lamentno svetnico, me je že skrbelo, da bom morala sprejeti vabilo. hi sem ga čitala svoj strašil edu v oceft; v .> i je galantni n kovni!; kot r --li veselic«1 -i! na majcen bobenč"k s krn0-*'" —Hrosex 7*1 nosf"h »Ako se ljubezniva družba strinja z mojim predlogom,« ie dejal, »tedaj naj za prvi ples ne veija ustanovljeni običaj: dame naj to pot same izvolijo določiti svoje kavalirje. Gospodična de la Romade, izkažite nam milost in začnite. Kraljica lova bodi obenem kraljica zabave.« za precizna ura zmerno ceno se dobi v vseh boljših trgovinah z urami. ANTON SNOJ, ROZA SNOJ roj. PLANLNC poročena \f Dobu pri Ljubljani. 9QQ©eeeoe©0®0©Q©©Q©QQ6 © Nabavlfalna zadrega uslužbencev dri. železnic v Sluvenii> r. 1. z o- s> rszpisule mesto POSLOVODJE Letni obrat nad 12 milijonov Din. Nastop 31. decembra 1^26, u.edba v službo vsaj en mesec preje. Plača po dogovoru, naturalno stanovanje v poslop u zadruge. Pogoji za sprejem; Večletna praksa v samostojnem nakupovanju m vodstvu trgovine, kakor trgovske pisarne. Kalcija potrebna. Natančneje navodila v pisarni nab. zadr. Ljubljana VII. Prošnje se upošteva:© do 30. okt. UPRAVNI ODBOR. C (T, Kdor oglašuje, ta napreduje! 10=01 ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi naše presrčno ljubljene, predrage hčerkice in sestrice Trgovski lokal opremljen in z pritiklinami na prometnem kraju v Št. Vidu pri SV-čni na Dolenjskem se odda v najem. Poizve ee pri lastniku Ivan Koncil ia. — Stična. losoi l A nudi Š gospodom: mmim svilene. II 19 nogavice medne... D 17 naramnice.....1 12 srajce z2 ovratnikoma 1 63 Pt ,, Me.....D 78 w refome......D 21 l| „ glace ... 1 87 E„ čilske .. 1 103 klobuk!......D 98 Q volneni telovniki .. D128 a gp MASL 8 m ' K. S O S S nama je bilo izrečeno toliko nežnega sočutja, da je najina dolžnost se vsem zahvaliti. Najsrčnejša hvala vsem, ki so nama lajšali neizmerno bol ob njenem trpljenju in meni prezgodni', smrti Iskreno se zahvaljuieva vsem darovalcem prekrasnega cveta s katerim so male deklice obsule njen prerani grob Tisočera hvala vsem za obilno spremstvo na nieni zadnji poti, kar nama je bilo v veliko tolažbo. Vsem naj Bog stotero poplača. Jesenice, dne 15. oktobra 1926. Rabim za jesensko dobavo večjo množine ii ir? za ii« Ernest Marine 0303 CSUE Frankopanska štev. 4. iii m P. Barborič Ljubljana, Mestni trs 7 priporoča iMi. fiice in baržunasfe klobuke po priznano nizkih cenah. Dunajski modeli. Preoblikovanja in popravila vseh vrst klobukov točno in ceno. PI Mirko Premelč naznanja v svojem, v imenu svojega s nčka Bogota .n vseh ostalih sorodnikov pretužno vest da ie njega sičnolmbljena, lepozabna soproga mamica, hčerka, teta in svakin a, gospa Helena Premelč roj. Smole magistratna uradnica, soaroga uradnika direkcije drž. žel. včeraj dne P. i. in, po kratk n mukepolni bolezn, mrino v Gosnodu zaspa a. Pogreb iienozabne pokojnee se bo vršil v torek, dne 19. oktonra 1926 ob štrih popoldne iz mrtvaške veže drž. bolnišnice na rsokupabšče k Sv. Ki žu V Ljubljani, dne t s. o^ebra 1926 10t03 Globoko iala očl ostali. I090-' Filomefa Senekovič naznarra v globoki žaiosti v svoiem. ka-or tudi v imenu s>ojih otrok Filomele Pavi* in Miroslava ter >sth osta'in sorod ikov prežalostno vest, da je nj h srcnoljubljeni, preblagi soprog, oče, stari oče in tast, gospod Andrej Senekovič vladal svetnik, gimn direktor v pok., predsednik Ciril Metodove dražbe itd itd, odlikovan t redom Sv. Save včerai, dne 17. t. in po kratki :n mukepolni bolezni, oreviden s tolažili za utniraoče boguvdano prenrnul. Pogreb prtblage-ga pokomika se bo vršil v torek, dne 19. oktobra 1926 ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Prule-Janežičeva cesta 12. na pokooališče k Sv Križu. Sv. maša zadušn