131. številka.
Ljubljana, v soboto 10. junija.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po p o 51 i prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tnje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat nli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hi&i ^Gledališka stolba*. D pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
V LJubljani 10. junija.
Politični položaj naše države bi se najbolj karakteristično obrisal s kratkim stavkom, da ne delamo, ampak pričakujemo zgodovine. Vsled tega neobičajnega položaja je naša notranja politika, kadar so naši državni poslanci na odpustu, tako malenkostna, da se suče ob samih osobnostih in da vso našo pozornost zavzimajo dogodki, ki se više onkraj črno žoltih mejnih kolov, ker nekako z bojaznijo pričakujemo, da bi kaka neznatna dogodba utegnila motiti naš status quo.
Mej nam sosednjimi državami in državicami je v prvej vrsti, kakor smo uže jedenkrat naglasali mala kraljevina Srbija, ki vzbuja naše zanimanje za njeni notranji, tudi naših političnih mrež se tikajoči razvoj. Wsti iz Belegagrada prihajajoče so teke, da se nikakor preračuniti ne du, kaj bode nastalo iz sedanje srbske krize, kuj se bode izcimilo iz sedanjega jako zamotanega položaja.
Pred dvema mesecema izstopilo je petdeset opo-zicijonalnih zastopnikov iz skupščine in položilo mandate ter s tem korakom storilo skupščino nesklepčno. Povod temu nepričakovanemu koraku dala je vlada sama, ker nikakor nij hotela dati odgovora na interpelacijo, katero je stavila opozicija o financijelnem položaji mlade kraljevine vsled znane katastrofe Bontouxa in njegove pariške banke „Union generale". Opozicija namreč trdi, da je Srbija pri padu Bontouxa izgubila 20 milijonov frankov. Vlada branila se je vsacega odgovora in tako nam nij jasno, jeli omenjena izguba istinita, ali ne, ker vladni organi opetovano zatrjujejo, da Srbija ne iz gubi čisto nič.
Opozicija položila je mandate, misleč, da bode vlada razpustila vso skupščino in razpisala nove volitve in izražala je po svojih listih nado, da, če vlada po zakonu razpusti vso skupščino, bode le malo vladnih pristašev zopet izvoljenih.  Po srbskih
zakonih pa bi morala biti razpuščena vsa skupščina, ker dopolnilne volitve v Srbiji nijso postavne. Tej trditvi pridružili so se tudi srbski juristi rekoč, da če vlada razpiše samo dopolnilne volitve, prelomi s tem činom srbske zakone, srbsko ustavo.
A vlada se nij ozirala na te v postavi utemeljene razloge, razpisala je volitve samo za izpraznena mesta zastopnikov in pričela delovati z vsem aparatom, ki je na razpolaganje vsakej vladi, da bi ni priborila večino pri teh volitvah. Kralj Milan sani šel je kot rkorteš" po deželi in jako jasuo in umevno govoril raznim deputacijam. A vse to korteše vanje, ves vladni pritisk imel je le neznaten uspeh. Od vseh izpraznenih mest pripalo jih je vladi samo pet. To je za vlado moraličen udarec, kateri je tem bolj čuten, ako se premisli, kako je sestavljena srbska skupščina. Ta zbornica šteje namreč IGO članov, lzmej teh je 40 od vlade predlaganih in po kralji potrjenih in le ostalih 120 dobi mandate po zaupanji srbskega naroda. Če pomislimo, da je pri zadnjih dopolnilnih volitvah izvoljenih 47 opozicijonalcev, tedaj ne veliko mtnj, nego polovica pravih narodnih zastopnikov, da bi vlada, ako bi ne bila upotrebila vseh sredstev in silnega pritiska, ne bila dobila niti 5 mandatov, moramo priznavati, da je s temi volitvami izrečena volja naroda in obsodba minister-stva Piročanac, ob jednem pa tudi dokazano, da je mladi srbski narod politično jako zaveden.
Kakor se je uže tele^mfično nam poiočalo, ostala so poravnavanja mej radikalci in vlado brez uspeha, in slednja hoče rnzpisati vnovič dopolnilna volitve in s tem činom še jedeukrat prelomiti zakone.
Vsled tega koraka pa si utegne vlada odstraniti še tisto malo betvo simpatij, ki so jej ostale, m nemogoče bi ne bilo, da radikalci z liberalci ali s konservativci sklenejo zv. zo in tako podero sedanje ministerstvo, katero v deželi nij posebno priljubljeno, marveč je le  vedni povod  k notranjemu
strastnemu boju in zavira razvitek mlade podunavske kraljevine.
Odločitev dana je za zdaj kralju Milanu v roko, sa trajno pr se bode notranji boj polegel le tedaj, Če se stranke pomirijo in ne cepijo svojih itak ne ogromnih sil na toliko strank, kakor zdaj.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10 junija.
l>4'/.«'lui zbori, tirolski, štajerski in goriško-gradiški začno delovati prihodnji ponedeljek.
Po včerajšnje) seji oj-cmUc zbornice prišla sta si v čitalnej sobi navskriž poslanca Istoczv iu VVahrmann. lstoe/y poklical je namreč po poslancih Szubanvi iu Onody VVahrmanna na odgovor, ker da ga je bil poprej v seji razžalil. VVihrmann pa se nij zmenil za ta poziv. Na to pride lstoczy poleg poslancev Roh6nczyja in Onodyja v čitalno sobo ter oglasi VVahrmanna strahopezljivcem. Wahr-mann mu ne ostane dolžen jednacega odgovora, Bito ga hoče Istoczy udariti, a VViihrmann se brani. Mavzočni poslanci ju poten izločijo. Po tem kregu zahteva VVahrmann, da predsednik liberalne stranke skliče konferenco. V tem sklenili so Tisza, predsednik zbornice, predsednik kluba in drugi odlični odborniki, da ima biti tajna seja, kar se je tudi po-poludne včeraj zgodilo. Sprejet je bil mioisterskega prvosednika Tisze predlog, da naj se graja izreče ravnanju Istoc/yjevemu. Ist6czy napovedal je svoj izstop (z liberalnega kluba, VVahnnann pa je zalite val konferenco te stranke. Lepe reči! (Cf. denašnji telegram našemu listu.)
O miru na Miku poroča mož, ki je te dni tam doli popotoval, tako-le: „Sme se reči, da upor jo zatrt, kajti celo na najnevarniših krajih mej Trebinjanii-Bilek-f iuiko -Nevesinje in Mostaroni sme se popotovati brez skrbi. V krajih, kjer se jamivarija meseca tega leta skoraj žive duše nij bilo, zdaj je tam zopet ljudij dovolj in stanovališča, razdejana od upornikov in vojakov, popravljajo se pridno. Le tu in tam je še kaka podrtija in kaj neobdelanega polja, ker se lastniki nijso šo povrnili. Drugje nij nikjer znamenja upora in skoraj bi človek ne verjel,
LISTEK.
Pêle — mêle.
Nad črto zavladala je politična suša in članki lazijo, kakor guščarji gret se na solnce laskave potrpežljivosti zevajočih čitateljev, zunaj pa siplje sv. Medardij iz polne golide curkom mokroto na grešni Bvet, kateri brzim korakom išče varnega zavetja domače ali druge gostoljubne strehe. Zares, tužen prizor pri tacem vremenu, pri katerem bi človek niti psa ne prepodil z hišnega praga. Pa tako vreme nij tako nežno sno, tako čutno v mestu, kakor tam gori po Gorenjskem, kamor so se uže marsikateri preselili ter se šli hladit. Tam gori je tak dan prava pravcata večnost in vzbuja v srci zabavo iskajočih meščanov skoraj obup-nosti sličen občutek, kateri vsacemu brez razlike stanu in starosti šiloma potisne v roke „tarok" ali „cvik", ki sta najnavadnejši sredstvi, kratiti in pre-životariti dolgočasni dan. Jaz vsaj se spominam, da sem pred par leti na Bledu v družbi lepšega spola prebil nekoliko deževnih dnij s „cvikanjemu, katero
igro smo pričeli s fižoli, 9 za jeden krajcar, in potem v jednacem „genru" nadaljevali s primerno du-novitostjo.
Blagor mu, kdor pri Ucem vremenu naleti na drugove, ki hote kvartati, sicer je primoran gledati od btrane kot komar ali „ Kihitz**. In veliko je taci h krajev, ki ne zmorejo niti poštenega ntaroka", kjer sedaj, v prezgodnjem poletnem času jeden gost sum in samcat mrgoli po sobanah in premišlja ničevost tega sveta in nujno potrebo, da se od vsacega obrtnika zahteva spričevalo sposobnosti, da bi človek potem za dober denar vsaj dobival dobro obuvalo, ki drži vodo in ne množi nepotrebnih kurjih očes.
Jaz, ki nijstm tam gori, imam vse drugačne misli. Obžalujem namreč, da denašnji obili dež nij blagoslovil nemškega filharmoničnega društva, ali vsaj tistih par kričačev, ki so jedva izstopivši v Kranjskej Gori iz vagona, uže izrekali svojo ne-voljo nad kondukterjem, ki je naznanjal pota o „ Kranjska Gora", češ, da tega ne umejo. Dotičniki so bili menda še mladici, ki se še nijso osušili za ušesi, kajti znano je, da mali psički, v Ljubljani  tudi „kužekiu  imenovani, najbolj sr-
i dito in najglasneje  lajajo in   se  zaganjajo v me-; sec   Mulo dežja bi tedaj te vrste ljudem ne škodilo, [ ker bi blagodejno ohladil nepotrebno tc-\tonsko Ilirijo, za katero pri nas nij mesta in bi ga tudi pri lilhar-monikarjib ne smelo biti, ker se društvo s politiko ne peča, če se ne mon'.
Tak dež bi dobro uplival tudi na nemškutar-ske mestne očete v Brežicah, ki so v s.vojej vroče-krvnosti protestirali proti vpeljavi slovenskega jezika, isti lirežičanje, ki so se nekdaj tudi protiviii železnici preko njihovih dolgih njiv, rekoč: BLieber iiber unseie leiber, als iiber unsere langen iicker!" In železnica, ki jej nij bilo mari, da bi tlačila iu ma-stila trebuhe Brežičauov, veselo brlizga mimo Bre-zine, kakor bi hotela reči: „Dobro, da vas ne vidim!"
V lako majhnih m- stih, kakor so Brežice,so taki izrodki kaj naravnega; ljudje ki ves božji dan prodajajo fige in rožice in lepijo škrniclje, imajo jako ozek obzor in cité vsako preinembo, vsako novost. S;ij je njega dni glasoviti neniškutar Kautschitsch, ko je še županov >! v Sevnici, z žandarji pričakal Železnico in jo hotel ustaviti. A kondukter za^riči: nIliickvviirts fertig l" in hlopon zdrdral je dalje ob
da se je še pred kratkim prelivala tukaj kri. V nekaterih krajih, kakor v Kuševici, v Koritu, Glava-tičevu itd., kjer so bile pred uporom skoraj same raztrgane koče, zapazijo se zdaj lepa poslopja; v čemer se ve da gre zasluga našim vojakom. Ljudstvo se je dalo zapeljati zunanjim hujskačem. Nekaj razposajene druhali se še dobi tu in tam, ali potikajo se le po varnih kotih in zničili se bodo tem lažje, ker jim narod, potreben in željan miru, gotovo nič več potuhe dajal ne bode."
Glas Črnogorca pile: „Mi smo uže jedenkrat opomnili zaderski »Narodni List", da pri priobčevanji vestij o krivošijskem vstanku ne zadeva Črne Gore, katera r>ij ničesar kriva. Naša opomena nij popolnem zaprečila izliva zle volje, katero je ta list, morda po višjej inspiraciji, tiral proti Črnej Gori in sistematično valil sumnjo na njo." Opazivši, da je v 41. štev. „Narodnega Lista" zopet tako zlo-voljno kleveta nje proti Črnej Gori, nadaljuje ofici-jelni list črnogorski: „Ali, kadar je govor o Krivo šijah, naj bode znano Narodnemu Listu in vsacemu, komur treba, da bi tudi mi umeli pisati zgodovino vstanka krivosijskega od njegovega početku pa do deues, in to ne na naročbo ali po tujem nareko vanji, nego tako, kakor smo mi s svojimi očmi z naših višin videli. A zagotovljamo zopot tnto gospodo, da smo dobro oči odpirali i n daleč videli, dalje nego se na dotičnih mestih misli14. Naposled pa preti ta list., da če se bode še dalje tiralo to napadanje, da bode vso to zgodovino objavil, katera bode neprijetno dirnula vse one, od glavarja deželne vlade dalmatinske do zadnjega po magača itd., ker n-.če nikomur nič dolžen ostati.
Nove dopolnilne volitve v *r»*l*o skupščino določene so za jutri. Opozicija hoče <lo-zdanje svoje poslance zopet voliti. Vlada pa bode zdaj gotovo še z večjo silo delala, kot pri poprejšnjih volitvah, da si pridobi dovolj glasov.
f«ariba2<)ijckv«'ua trupla nijso sežguli, kakor si je to pokojni sam želel, nego rodovina njegova je konečno privolila, da se pokoplje. Rim daroval je krasno krsto od alabastra. Predvčerajnim popo-ludne položili so jo na Caprerskem pokopališči v zemljo, od koder jo pozneje preneso v Rim. Pokop je bil slovesen, kakor se le misliti da, motilo pa je slovesnost slabo vreme. Visoki dostojanstveniki iz laških pokrajin, deputacije nad 300 društev in druzega občinstva je privrelo od vseh rod na otok. Rile sta navzočni tudi tržaška in tridentinska deputacija, a brez zastave.
Pariški listi priobčujejo pozive odbora, ki pod vodstvom Hugo-ta skrbi za Žide, iz Rusije pro-gnane. Posebno pozornost obrača tem Židom kardinal in nadškof Guibert.
Na Irskem zločini nijso še prestali. Včeraj ustreljen je bil zopet zemljiščni lastnik Bourke s svojim spremljevalcem vred.
Iz Kgipta: Arabi paša zbral je svoje pri-Btaše in sklenili so, da kediva se mora odstaviti, v drugem pa da se bodo pokorili sultanovim določbam. Sultan sam upa, da bode njegov komisar, Derviš paša, tamošnje zadeve uredil, in zato je Franciji in Angliji uže v drugič odgovoril, da konferenca nij Bhodna.
Dopisi.
Iz lit'«.liovcii v Halozah 7. junije. [I/.v. dop.] (C kr. okrajni glavar zabrauilje p i-
zelenej Savi, Kautsclntsch pa je skozi očale zrl za njo iu zopet uesel domov uže pričeti protokol. Od tistega časa še bolj črti železnega konja in mu še do denašnjega dne nij hotel zaupati kostij svojega rojstva.
Še bolj smešni pa so nemškutarji na Vrhniki, čital sein uže zadnjič na tem mestu, da ne hodijo več sedet pred kavarno zararti slovenskega nadpisa, denes pa mi poroča prijatelj, da, odkar se je v kavarni obesila slika rajnega Bleiweisa, nij videti nobenega nemčurja več v prostorih vrhniške kavarne, ampak šli so, kakor bi jim bil posmodil.
Ker se bodem z Vrhniko itak še pečal, ko mi bode poročati, kako so se nemčurji pod vodstvom g. Obreze na velikonočni ponedeljek v gostilni pri Jurci kratkočasili, naj za denes le še to povem, da se je velik steber nemčurstva v Kranji omajal, da bode tedaj pri kamenosekih ali „štamcarjih" naročiti si novega, bolj krepkega. Ta omajani steber naj bi se pa prestavil v Podnart, kjer najde sebi jed-nacega, ki žaluje, kakor Marij na razvalinah Kar tage in vzdihuje: T,Fuimus Troes, fuitIlium, et in-gens gloria nemškutarorum !w S.
sati zapisnik v slovenskem jeziku.) Na Vrbanovo dne 25. maja letos sklical je c. kr. okrajni glavar ptujski kot prvosednik okrajnega šolskega sveta občinske zastope zGruškovja, Velike Varnice, Skorošnjaka in Velikega Okiča, potem krajoe šolske svete iz Leskovca, sv. Trojice v Podlehniku in sv. Barbare v Halozah na razgovor in skončatek o nekej nakanjenej zakotnej šoli nekje v Varnici. Se-Alo se je okolo 70 možakov Haložanov, kateri so soglasno bili proti učilnici zakotnjači, a vseh iskrena volja in želja, naj se v središčih, to je pri župnih cerkvah, kjer uže so učilnice, po okolnostih in potrebah pomnože šole; samo pogrešamo učiteljev, kateri, osobito mladi, zapuščajo ptujski okraj. Uzrok se pripisuje osornemu nadzorništvu. Shod, — sami trdi Slovenci, — zahteval je od c. kr. okrajnega glavarja, naj se prigovori zapišejo v zapisnik v slovenskem jeziku, pa nij dovolil rekši, naj na konci zapisnika prosved vložimo, čemur nijsmo pritrdili, nego še ponavljavno zahtevali slovenski zapisnik, ali brez uspeha. Okrajnemu glavarju so se pokazale besede ministerskega ukaza od dne 6. avgust'! 1807, broj 3968, govoreče: zapisnike s strankami, katere samo slovenski znajo in z onimi, katere to izrecno zahtevajo, sestavljati je v slovenskem jeziku; a okrajni glavar je račil odgovoriti, d« mi nijsmo stranke nego korporacije. Naše mnenje je: ako uže stranke, imujo toliko pravice, da se na njihov zahtev morajo zapisniki pisati v slovenščini, mnogo več korporacije, ker stranke imenujo se one osobe, katere se v dr-/avljanskej pravdi mej seboj prepirajo, a korporacije (telesine) zovo se 3talne družbe več osob na kake državljauske ali cerkvene namene: redovi, cehi, samostani, deželni stanovi, občine, akademije itd.; one se kažejo kot pravniška jednota (moralna osoba). Poziv na ugled odbit jez opazko, da za nas je največji ugled, zakon, pravica, svoboda. Kje je po takem ravnanji stimooblastje krajnih občin V Ako bodo c. kr. uradniki na tak način svojevoljno in gazili pravice in tolmačili postave, onda neha vsak društveni red in nastopi pogubno brezvladje.
Sicer priporočujemo se okrajnemu šolskemu svetu, naj ta protipravni slučaj predloži dotičnej oblasti na dostojno razsodbo.
■z Rožne Doline na Koroškem dne 8. junija. [Izv. dop.] Občinsko predstojništvo v Ro-žeku (pri Sv. Jakobu) in krajui šolski svet pri Sv. ! Jakcbu v Rožnej Dolini odposlala sta ministerstvu za bogočastje in pouk naslednjo prošnjo : „ Visoko c. kr. ministerstvo!
Ponižno podpisano občinsko predstojništvo in krajni šolski svet pri sv. Jakobu v Rožnej Dolini usojata se predlagati naslednjo prošnjo za vpeljavo slovenskega jezika v naših le po slovenskih otrocih obiskovanih ljudskih šolah, za pridržanje nemščine kot učnega predmeta skozi zadnja tri leta šolanja in za znižanje šolskega obiskovanja  od 8 na G let.
Predno se mi ponižno podpisani spuščamo v razloge, kateri so nas napeljali k temu sklepu, dovoljujemo si v opravičenje tega koraka navajati nekoliko historičnh dat.
Uže 1. 1878. predložil je krajni šolski svet Št. Jakobski c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Beljaku prošnjo, da se v ozir jemlje naš materini jezik, na kar od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Beljaku odgovor krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Jakobu nij bil povoljen.
Na to sestavil je 1. 1881. isti krajni šolski svet utemeljeno prošnjo na c. kr. deželni šolski svet koroški, na katero pa do zdaj po preteklih šestih mesecih še nij odgovora.
To so tudi uzroki, da se ponižno podpisani s svojo koristi in škode naših otrok tikajočo zadevo obračamo do visocega c. kr. ministerstva.
Svojo prošnjo pa utemeljujemo,  kakor sledi:
1. So podpisani prepričani, da se začetniki v šoli, pri svojih slabih umevnih močeh, le v materinem jeziku pouče mirno in jasno misliti in se izobraževati, kar je glavna naloga pouka in jedini pravi pot v dosego omike, nasproti pa začetni pouk r nemškem jeziku šolarčke upeha, jim jemlje veselje do učenja in zapreči namen šole.
2. Je gotovo, da je učiteljem nemožno, zadostovati zahtevam šole, če se poučuje v jeziku, ki je učencem tuj, ker je v dosego namerovauega smotra treba, da učitelji in učenci umejo učni jezik; to se pa omogoči le z materinščino.
3. Je neovrgljiva resnica, da se iz knjig in na podlagi maternega jezika, nemški jezik priuči neverjetno hitro, ted.ij bi bilo primerno, da se v gorenjih razredih vpelje nemški jezik kot predmet po tri ure na teden.
Z ozirom, da so naše zahteve opravičene po § 6 postave dne 14. maja 1869 št. 62 drž. zak , da sedanji poučni način glede jezika ne ugaja našim željam, da se pri začetnikih uničuje namen šolanja in veselje do pouka in poučevanja, naj visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in pouk našo prošnjo za poučevanje naših otrok v materinem jeziku uvaži in milostljivo izpolni."
Ta od 19 občinskih odbornikov in posebe še od krajnega šolskega sveta podpisana prošuja je ve-levažna izjava iz starodavnega Korotana, po katerej smemo soditi, da se zavednost mej našimi brati v Koroškej vedno širi.
Z Dobrave pri Kamnejgorici 9. jun. [Izv. dop.] Neki dopisnik iz Kamnegonce se je v št. 128 ^Slovenskega Naroda" vsilil za varuha našega g. učitelja ter grdi tukajšnji šolski svet in sploh Dobravčane, da učitelja zato za slabega „šo-moštra" imajo, ker nij muzikalieen, da mu krivico delajo, da otrok nečejo pošiljati v šolo, da ga v pričo otrok zasmehujejo in obrekujejo, da so mu šolski vrt odvzeli, da ne mine četrt leta brez uboja, da neusmiljeno ravnajo z bolehnim učiteljem itd. Podpisana dva spričujeta, in če bo treba, bosta sod-nijsko dokazala, da je ves dopis od konca do kraja neresničen in obrekljiv. Najboljše to dokaže izjava dotičnega g. učitelja, v katerej on sam dopisnika na laž postavi, ki se glasi:
Izjava.
Jest podpisani spričujem, da me Dobravčanje zavoljo tega, ker nijsem muzikaličen, mjso častili, ampak jednoglasno prošnjo okrajnemu šolskemu svetu za povišanje plače od 400 na 500 gld. položili; potem, da me starši v pričo otrok ne zasmehujejo in obrekujejo in da mi šolskega vrta nijso po sili odvzeli, ampak da sim ga sam rekel v najem dati, ker zavoljo bolezni mislim drugam iti.
Kar se tiče „Laibacher Schulzeitung" sem jest in g. predsednik krajnega šolskega sveta potrdil, da sem prejel od mene naprošene učilne pripomočke od „Sehulpfeniga".
V začetku, (to je prvo leto) so  tudi otroci prav pridno šolo obiskavali in jih stariši nijso zadr-žavali, ali zdaj v mojej bolezni  pa jedni i/ostajajo. Z odličnim spoštovanjem
Fran Česnik, učitelj.
Dobrava, 8. junija 1882.
Tedaj gospodin Kamnogoriški! prosimo, nikar nas tako nesramno po svetu obrekovati iu črniti! Mi smo narodnjaki in v nobenej zvezi z „ L iib. Schulztg.", ta je jedini list, na koji je gosp. učitelj naročen, v katerega je on poslal potrdilo, da je nekaj šolskih reči prejel. Mi smo pred 4 leti zidali lepo novo šolo in prosili za učitelja in radi otroke v šolo pošiljali, tedaj nij res, da sploh ne maramo vzgojitelja. To spričo jejo tudi šolski zapisniki, kjer nij zamud, to kaže pohvala šolskih nadzornikov glede obiskovanja« Pa nekaj mesecev sem je g. učitelj otroke, komaj da so v šolo prišli, precej ali čez četrt ure domov poslal, sam pa šel od doma, v Ljubljano ali pa drugam in to več tednov zaporedoma. Od tod so otroci vsi zbegani, od tod splošna nevolja, tožbe, preiskave in zmešnjave. Mi Dobravci tega nijsmo krivi, za to lehko navedemo sto prič. Dopisnik pač nij prav storil, da je tega nesrečnega g. učitelja na veliki zvon obesil. Kaki „uzorni učitelj" da je, dopisnik lehko zve pri c. kr. uradih v Radovljici in v Ljub-) jati i. ki so sodbo o njem uže naredili; nam je znana, pa je nečemo svetu objaviti1.
Nij res, da tukaj četrt leta ne mine brez
Dalje v prilogi.
-
Priloga »Slovenskem« Narodu" št. 131. 10. jnnija 1882.
uboja, ker veliko let sem nij bilo nobenega uboja. Če se pa nekateri fantje pretepajo, ki so kot delavci in rokodelci po tujih krajih hodili in sprideni domov prišli, nij treba zavoljo tega cele Dobravske srenje po časnikln sramotiti. Dobravci ho delavni in pridni, in nobenega izmej njih ne vidite beračiti; tudi nijso tako tr.iosrčni in neusmiljeni, kakor jih Črnite, gospodin Kamnogoriški, marveč vsaki dan milošnjo dele mnotnm revežem. Dobrava, 9. junija 1882.
Simon Pogačnik, župan.
France Spendov, v imenu vseh udov krajnega šolskega sveta.
Iz Trsta 8. junija. [Izv. dop.] Volitve se ravno kar vrše; v 4. mestnem razredu so, kakor smo pričakovali, zmagali „progressovciH in to z nad-polovično večino, dobili so do 690 glasov, oddanih je bilo skupaj 978 glasov. Na kandidate konservativne stranke je prišlo okolo 280 glasov, toliko Še nobeno leto ne kakor letos, akopram je konservativna še jako slabo organizirana. Za njene kandidate glasovalo je nad 2 tretjini Slovencev; da pa nij več Slovencev, nego dva mej kandidate vzela, krivo je temu, ker Slovenci ne prevzemajo kandidatur in ravno tako se je zgodilo v tretjem razredu, katerega volitve so jutri, tudi v tem razredu sta smo dva Slovana kandidata, dasi bi lehko še dva kandidirala, ko bi kandidaturo prevzel kdo. Da v tem razredu zmaga konservativna stranka, to je skoraj gofovo, ker v njem volijo vsi uradniki in mnogo slovenskih trgovcev in posestnikov. „Progressistiu so čez denašnjo noč izdali drug volilen oklic s kandidati, kateri so Slovencem prijazni in tudi priljubljeni in bi tudi voljeni bili ko bi jih pripororali konservativci in to
slovesno zabavo. Mej banketom svira vojaška godba. Začetek točno ob 1. uri popoludne. — P. n. ude-le/iteljem še povemo, da kdor po raznašalci slučajno ne prejme vstopnice, dobi jo pri|uhodu k banketu.
— (Matica Slovenska.) Prihodnjemu velikemu zboru Matice Slovenske v sredo 14. dan t. m. bode izvoliti 17 odbornikov. Kakor je povedano v odborovem vabilu na ta veliki zbor, je bilo poslednje leto prazno jedno odborniško mesto, dva odbornika pa sta umrla. Izmej ostalih dozdanjih odbornikov sta poročila gospod Valentin Krisper in gospod Matej Močnik, da ne žel;ta več biti izvoljenima v Matičin odbor, prvi, ker je preselil se iz Ljub Ijane v Rateče, drugi zaradi bolehnusti. Torej treba vsakako pet odbornikov izvoliti na novo. Z ozirom na to, da Matica potrebuje v prvej vrsti odbornikov, ki so povsem sposobni za književno delo in v Ljubljani stanujejo, so nekateri tukajšnji Matičarji, ki natanko poznajo Matičinega odbora razmere, posvetovali se o tej stvari in sklenili, Mati-činim družabnikom priporočati, naj se na izpraznjena odborniška mesta soglasno izvolijo ti-le gospodje: prof. Fr Leveč, prof. M. PI e t e r šn i k , prof. And. SenekoviČ, phil. dr, Janez Svetina in prof. Fran Wiesthaler. To naj blagovoljno vzemo na znanje tudi vnanji Matičini družabniki, ki hote po pismih s svojimi glasovnicami udeležiti se odborove volitve v velikem zboru.
— (Josipa Jurčiča zbrani spisi) so na prodaj pri G i on t in i j i in velja „ Deseti brat" 1 gld., „Rokovnjačiw pa 50 kr. Ker je zlasti prva knjiga pošla in je nij bilo nikjer dobiti, bode ta nova v prav lepej obliki in na trdem papirji lično tiskana izdaja posebno  ugajala našemu občinstvu,
idrijskih hribov doma. — Jaka, ne preganjaj majke Slave, koja te jc rodila! „Edinostu.
V nedeljo dne 18. junija t. 1. praznuje brHt^ko naie druStvo ^Sokol*1 v Pragi svojo 25 letnico. — „Sokol" ljubljanski hoče biti zastopan po deputaciji ter prosi vsled tega one gospode člane, koji žele vdeležiti se te slavnosti, da blagovolijo prijaviti se najdalje do dne pri društvenem blagajniku gosp. Gebi, urarji v „slonovih ulicah". — Vožnja je zdatno znižana. — Deputacija odpotuje iz Ljubljane 15. t. m. popoludne s poštnim vlakom.
V Ljubljani, dne 10. junija 1882,
Odbor ..Sokola".
kateremu je s tem podjetjem dana prilika, si orni so ti Salamoni zato storili, da bi cepili glasove in 1^ JQ prirediti aioven8Wo knjižniC0i kakeršne cesto disciplino rušili, sami pa zmagonosni odšli z volišča; i kmt pogrežamo v narodnih staniščih, kjer nahajamo nekaj kandidatov ponujajo volilcem prav tistih, katere ] nem^ lagke in francoske lepo vezane kla8ikCi b1o. konservativci in „Edinost" priporoča, nekatere pak j venakih pa ne Naj tedaj vgakdo geže pQ tem pre. so z drugimi nadomestili; podpisali pa so na volilni j iepem jurčicevem romanu!
oklic: meščanski volilni odbor, ne društvo „Progressow, ,,   .       .    , , ..      , „
, •     -.i    v.       •»    ,m , ,. — (Mesečni  živinski  somenj) zadnji
ker to društvo ima itak uže svoje kandidate. Mislim ,     , ,     ,. , ,  , , , ,
j   .. .. x      it -v       i ti     petek bil je tako slabo obiskovan, kakor malokdaj,
da jim ta zvijača malo ah prav nič ne hasne, ker \Z '      .      . .
, ,   . . . ,. čemur krivo je bilo slabo vreme. Goveje živine pri
v tem razredu so vohlci izobraženi in se ne dado      .       c   * ___.      , ,      .       _ ( ...    ..
gnalo se je kacih 200 glav, slabo rojene. Ljubljanski
mesarji in kupci iz Trsta plačevali so dobro in po
kupili boljše blago.   Konj bilo je kacih 100, malo
[ lepih.   Lahi so jih nakupili nekoliko.
— (Župnij a slo v. bistriška) se nij raz-
uuuc   iiuu   iiiniii   umi iM ni i m /,ii.i lini ii-i;,!,  nui  v jiuiiih j ' "
okrajih nij nič discipline.  V prvem razredu nij nič j Pisala ▼*™gW, ker se naraestnija prosi, naj pre-upanja, da bi zmagal kandidat društva »Edinosti«, ivzame cel° P^ojnino za odstoplega dekana, ker v nekem drugem okraji se ravno prav lahko tako j druSače nlhče ne Prosi za slcer važno faro-zgodi, ker volilci nijso jedini in nijmajo zaupanja do — (Slovenske dijake) v Mariboru je
moža, katerega jim društvo »Edinost" priporoča. To | nekdo zatožil pri namestniku v Gradci, da baje imajo sta dva slučaja in če se še v kakem okraji koj — j meJ sobo.J tttine politične zadruge.   Vsled tega bilo
Telegrami »Slovenskemu Narodu1'.
Celie 10. junija. Namestnija v Gradci nij dovolila sklicanja slovenskega tabora.
Dunaj 10. junija. Dvoboja Istoczy-Wahr-mann denes dopoludne nij bilo, a Čez dan se pričakuje.
Kahira-London 10. junija. Derviš paša sprejel je Sultana pašo, več Članov veljaške zbornice; dejal je, da ga je sklep, napraviti red, če bode treba, prevzeti tudi vojaško mini-sterstvo.
Dublin 10. junija. Sinoči poskušali so se v raznih krajih zapadne Irske umori proti štirim zemljiščnim zakupnikom; vsi so hudo ranjeni. Le na jednem kraji so jih nekaj po-zaprli.
tja v jeden dan zapeljati.
V drugem razredu zmaga gotovo „Progresso", v prvem pa konservativci, potem ima vsaka stranka 24 mož in odločilne bodo volitve okolice, v katerej bode tudi huda borba in to zaradi tega, ker v jednih
preobrne, pa so zopet za tri leta gospodarji — „Progressisti". Žalostno, pa resnično!
Da pa „Irredenta" pojema, to se skoraj vidi, in to iz tega: ko bi bil Garibaldi pred nekaj leti umrl, bilo bi gotovo mnogo demonstracij, a sedaj se je jako malo demonstriralo.
Zloglasno telovadno društvo „Ginastica Trie-stina" je razpuščena, ker je minoli teden oficijelno naznanjala neko veselico za minolo nedeljo, ko pa je zvedela vest o Garibaldijevej smrti odpovedala je svečanost brez uzroka. Ali vlada je takoj uganila, zakaj da nij svečanosti, in razpustila je to društvo, v katerem so prvi „irredentarskiu kričači židovski pobalini. Gledišči obe, „Politeama" in „Fenieew bili sta zaprti soboto večer in v nedeljo je zaprla policija 3 razsajalce, kateri so upili pred italijanskim konzulom: „Evviva Italia"; jeden mej temi je bil telegrafijski uradnik, kateri se je ob svojem času v Garibaldijevej armadi proti Avstriji boril, a Bajamonti in njegovi pristaši pripomogli so mu do državne službe; govori se tudi, da je policija pri njem našla veleizdajska pisma in izročila gaje sodniji.
Domače stvari.
— (Za jutrajšnji banket) na čast novemu ljubljanskemu županu oglasilo Be je uad 120 osob. Dvorana v Tavčarjevej gostilni je z zelenjem in zastavami ukusuo okinčana in priredjena za to
je 6 dijakov od okrajnega glavarja v gimnaziji preiskovanih, a mej tem je okrajni komisar dal pregledati njihova stanovanja. Bilo je vse zastonj. Nemških dijakov, ki imajo takšne zadruge po imenu znane, nijso preiskovali. Samo zaradi rogovilstva ponočnega v kavarni bili so kaznovani.
„SIov. Gosp."
— (Spremembe pri duhovenstvu tržaške škofije.) V. č. g. Jože Križman, znani rodoljub in slovenski pisatelj, imenovan je stalnim učiteljem verozakona v Pazinu. G. Fran Črne, župnik pri sv. Jakobu, dobil je faro sv. Antona starega v mestu. G. Fran Omers, duh. pomočnik v mestnej bolnišnici, je premeščen v jednako službo k sv. Jakobu. Umrl je 26. t. m. g. Miha Peternel, župnijski oskrbnik v Novej vasi v Istri. Porojen je bil leta 1818 na Štajerskem.
— (Slavofob.) Znano je, da je pri var-stvenej straži v Trstu mnogo Slovencev, in so nekateri tudi ostali zvesti svojemu narodu. V to svrho so si omislili slovenske časopise, ter jih polagajo v stražnici na mizo. Ali čudo! Zaprek se jim ne manjka. Prepovedal ie v svojej velikej oblasti nadzornik J. V. slovonske liste in knjige, osobito pa „Edinost" v stražnico nositi, ter pretil, da jih raztrga. Tako dejanje je graje vredno. Ne vem pa, je-Ii omenjeni gospod nadzornik Cavourjev potomec ali je iz Bismarkovega naročja; le to vem, da je iz
Matičarjem!
Podpisani družabniki „ Slovenske Matice" priporočajo v dopolnilno volitev odbornikov nSlovenske Matice" naslednje imenovane gospode, ti so: g. Valentin Krisper, posestnik,
„ Janez Vilhar, trgovec,
„ dr. Jarnej Zupanec, c. kr. notar,
„ Vilibald Zupančič, profesor,
„ Fran Erjavec, profesor,
„ Fran Hubad, profesor,
„ dr Krek, profesor,
„ Simon Gregorčič, duhoven in pisatelj,
„ Maks Pleteršnik, profesor,
„ Anton Rajč, profesor,
„ Fran Leveč, profesor,
„ Janko Kersnik, c. kr. notar,
„ Andrej SenekoviČ, profesor,
„ Simon Rutar, profesor,
„ dr. Janez Svetina, duhoven in profesor,
- dr. Jakob Sket, profesor.
Gradec, dne H. junija 1882.
Dr. Ignacij Klemenčič. F r. H a u p t m a n, JoŽeStanič,
e. kr. profesor. notarski koncip.
3Z>-CL3aEiosl££i borza
dne 10. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 76 gld.
Srebrna renta .... ..... 77 „
Zlata renta •   •   •........ •
1860 državno posojilo....... 18f) „
Akcije narodno bank«....... 823 „
Kreditne akcijo......... 32« „
London............ 120 ,
Srebro............ — a
Na|)ol.............. 9 ti
C. kr. cekini........... 5 „
Državno marke...... 5H „
40/, državne srečke li 1. 1854   250 gld. 119 „
Državne srečke i/, I. 18G4 .   .    100   . 170 „
4°/0 avstr. zlata rentu, davka prosta .   . f4 a
Ogrska zlata renta 6°/t...... 119 J
n       „     4«/....... 88 S
„      papirna renta 5°/0..... ob
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.  .   . 104 a
Donava rcg. srečke 5%,    .   .    100 gld. 113 „
Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/g zlati zast. listi  . 119 „
Pnor. oblig, Elizabetiuo zapad. železnico 99 „
Piior. oblig. Ferdinandove sov. železnico 106 ,
Kreditne srečko.....100 gld. 176 „
Kurtolfove srečke.....                       10   „ 20 .
Akcije anglo-avstr, banke .   .    120   n 12f> „
Traniniway-drnšt. volj. 170 gld. a. v. .   . 228 w —
r.r,
20 45
50
HO 05
54
b(i 55 75 75 10 85 85 40
00 00
cd
25 50
50
Predlog potrjen.
S pogojem zadovoljen.
Umrli so v IJuUlJani:
7. junija:  Marka Kramar, ponočni čuvaj, 74 L, Poljanski nasip St, 6, za otrpnenjem možgan.
8. junija: Ana Murnik, 2 1., cunjarjeva hči, sv. Fetra ceBta št. 40, za vodenico v < repini.
9. junija: Alojzija Vovk, blapčeva hči, 2 I., st. Petra cesta št. 19, za jetiko. _
Gospodu Franu Iv. Kwiadi, c. kr. založniku v Korneuburgu.
Stojo zalogo Vašega c. kr. pri v re»titucl|f»kegn flnjldm porabil sem do konca, zato Vas prosim nove po-
Preceniti se nij dal ta nuji d letos vzpomladi, ko je najhujši mra/. tedaj pritisnil, ko se je konj m dlak* menjavala: le Vašemu rest. flujidu se imam zahvaliti, da so vender moji konji redoo in neprenehoma s kratko, lepo in JednoHeno poletno dlako, m suhimi nosni-mami In « i-U zilaini d« kraja prestali. Ce se pristavi, da vse dolge 4 tedne nijsem več porabil kotjedno steklenico flujida in bokal žganja za prilivanje, kar vse J« 2 gld. 50 kr. stalo, mora Vam biti vsak pameten gospodar in konjerejec hvaležen,  da se odlični ta preparat razširja.
Dunajsko Novo mesto. (217) Kuei R. Auersperg.
Kje da se prodaja, o tem opozarjamo na in-
serat  „c. kr. priv. restitucijski  flujid" v denašnjej
številki.
Meteorologieno poročilo.
A. Vljubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mra.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v min.
5. junija	Ob 7. nri ijutraj <»h 2. nri popduiliiA ob 9. nri tfccer •	73390 mm. 73230 mm. i 735-99 mm.	+16-8° C 4-23-1° C -f-15-30 (•	slaboten jngoTiliod nlubuten jttttlJltd lUboten gorenj m	jasno deloma jasno oblačno _'_	2<)-00ram. dežja.
6. junija	ob 7. nri ljntraj «b 2. nri popoludne ob 9. nri iieitr	737-86 mm. 73689 mm. 737-20 mm.	+ 15-3° C + 22-2uC + 17-2*0	nlabulen gorenje« br*i-t M rije tlabolen izhod	oblači* deloma jasno oblačno	0-00 mm. dežja.
7. junija	ob 7. tri ijulraj «b 2. nri popoludne ob 9. nri noter	735-86 mm. 732-G4ram. 731-52mm.	+ 15-4«» C + 250° C + 186°C	Hlabolna burja imeren i inhod i slaboten jugozahod	jasno jasno jasno	0 00 mm. dežja.
8. junija	ob 7. nri zjutraj ob 2. nri popolndno *b 7. uri 7Ti riT	73118mm. 73106 mm. 72944 mm.	+1710 c + 17-7°C + 16-20 C	slaboten alubnttn gorenjee slaboten gorenje«	oblačno oblačno oblačno	38-00mm. dežja.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk seje na zahodu in severu jel polagoma dvigati, na jugu in vzhodu je pa ostal precej jednak; razloček mej maksimom in minimom je postal torej nekoliko večji in znaša 7 mm. Vetrovi so postali nekoliko močneji in so se zasukali večinoma proti zahodu. Temperatura je skoraj povsod nekoliko pala in postala vsled tega precej normalna; razloček mej maksimom in minimom je znašal tudi le 8° C. Nebo je bilo večjidel zelo spremenljivo, največkrat deloma oblačno; vreme je bilo precej nestanovitno, sem pa tja deževno.  Morje ne popolnoma mirno.
ADOLF EBERL,
fabrikant oljnatih barv, lata in firneža. t
Prodaja na debelo in drobno. £ ZALOGA: (27°-7> V Ljubljani, na Marijinem trgu,
poleg Frančiškanskega mostu.
i
: : : t
it
vT-ij-o-TolJaza.!, 0-r-u.Toerje-v-e -a.liee št. -4, ♦
z vrtom, lepim kegl|lsčein in s patentom se £ da za »v. Mihaela v najem. (374—1
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Zothejeve zobne vode
1 steklenica 35 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. '
J. ». kKo< h<-,
umirov. dvorni založnik v MOdlingu (144—15) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn> Ko<-/j ji in v vseh lekarnah, droguerijab, parfemerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
Vozni red c. kr. priv. južne železnice
od f. junija naprej.
X   I >l ITIIIj II. "V rJTlTS4t-
'os t a. j e
Jaderni vlak
Brzovlak
Poštni vlak
Mešani vlak
Osobni vlak
Dunaj . . . Mlirzzuschlag. Gradec . . . Maribor . . . Celje.... Laski Trg . . Kiinske Toplice Zidani Most . Ljubljana . . Postöjina . , Nabrcžina . . Trst ....
Odhod
Prihod
6-45 zvečer
¡12" 1 po noč 1-21 243
3 25 zjutraj 445 „
6- 3 ,
7- 44 „
8- 10 n
7-—	zjutraj	9-— zvečer	130	popol.	
10-16	n	1-57 po noči	5-27	b	5.45 zjutraj
1248 popol.		6TG zjutraj	9 35	zvečer	1035 dopol.
214	b	8-20 , 1027 dopol.	11*41	po noči	2-20 popol.
342	»		1-50	11	534 „
3-59	»	10-43 I	2 6	•j	5-56
4-11	n	10-54	2-17	11	613 zvečer
4 -34	ti	n-35 ; 1-28 popol.	2.43	lt	6-47 „
6- 2	zvečer		5*5	zjutraj	10— „
7-43	t>	3 37	7.53		1*33 po noči 5-11 zjutraj
9-28	n	5-46 ,	10- 3	dopol.	
»*64	n	6*21 zvečer	10.38	ti	6- „
zjutraj
6 — 6-22 6-37 „ 6-58 „ 9-21 zj.Prih.
Iz Trsta nn J>iiii«j.
Postaje
Trst....... Odhod
Nflbrežraa..... „
Postojina..... „
Ljubljana..... ,,
Zidani Most .... „ Rimske Toplice ... „
Laški Trg..... „
Celje....... „
Maribor...... ,,
Gradec...... „
Mlirzzuschlag.... „
Dunaj...... Prihod
laderni vlak Brzovlak
8-— 8*42 1013
11- 28
12- 46
1-28 253 4-20 630 9-40
zvečer it >»
po noči »i
po noči
zjutraj >i
dopol.
Poštni vlak
Mešani vlak
6-40 zjutraj
714 „
012 dopol.
1045 „
12-36 popoi. 12-49
i- 1
119 „
250 „
4-25 „
t)*49 zvečer 10-—
10- 5 10-55
1- 47 3-44
5- 36 5 18 5 59 619 8-30
1055
2- 2
6- 32
dopol. i»
popol.
11 1» n •i
zvečer
6 — 6-49 919 1210 2-25 239 2 52 315 „     j 5-55 M     j 820 po noči 11*46 'jutraj 450
zvečer
po noči
zjutraj it
dopol. popol.
8- 15 zvečer
9- 44 „ 1-53 po noči 525 zjutraj B-16 „ 8-33 „ 8-50 „ 919 dopol.
12*52 popol.
4*35 „ 9 30 zv.Prih.
Osobni vlak
5-45 popol. 8-11 zvečer
8- 28 „ 843 „
9- 4zv.Prih.
Pedagogično delo.
Kavnokar došel je prvi zvezek knjige
„Navod specijelne metodike".
Spisuje jo c. kr. šolski sovetnik Robert Niedorgohiiss izhaja pa v 30 zvezkih po 25 novcev.   Naročila sprejema
(375—2) J. Oioilfiiii v IJnhIJ«inI.
,1 p^iii i /V h-11
zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I,
ordinira v vseh
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
ametalne zobe in zobovje
dobro in brez bolečin. (77—35) |
•s I ali
— *—.
i*
0»
m i N
IT«*   .—j C
So
a I
ti So
S h - M
■C
tO
•— (D
Ä .2
rt
kW»?
» 1 I
S « v B
H rt tn I C 5
Bö a ti
s w •== •s.*- Kf
rt X
I 0
"C rt   I   m "C
ft,  bO Ph
•.O h-]
O
iS H
- g g
-O O
os f*
I
B,s e
Naizvrstnejsa oživljajoča pijača z vinom ali ovočnimi sokovi je
: gjfejfHjsfea slatina,
BaaaaaaaannviiHiiiiiiBaBaBaa^BaaiBBBaaaaaaHanPBBBHna^h
(hta vpliva pri jtrvtinu, pri kaimniH v ittlči, šnehurji in tettvi* P''i katat'u respinucijskefja f»*«Arf«, pri kataru t) ttranhi-jan in šetvtlci, pri tubet'kutozri, pri žganji mrtt», hemewojitiih. • ■/.-»•«»/'«#**       niijutiiiKt in drugih živčnih hoiexnih.
Kiselovodne-železne in sladkovodne kopeli.
Železniška postaja Spielfeld).
Vprašanja in naroČila na stanovanja in rudninske vode naj se adresirajo na kisclovodni kop,clni zarod r liadeni (Hadein, v Ljutomerüketn okraji), pošta Radgona v Stajerskej. Zaloga liaden.sk i It kiselih voda v vsakej solidnej prodajalnici rudninskih voda.
'V t*iu1ttjani pri «#. Wjmssmi ku * v Mariboru pri A. (iuaudestu; v Celji pri J. Itauchu; v Varazdinu pri A. Mosesu. (274 - 6)
Ces. kralj.
izklj. priv.
ReslitncijsH flujifl (zmivalna voda) za tonje
Frana Iv. 14%%lede v l-torneuburgii,
e. kr. dvornega založnika.
Ta je za oeli avstrijsko-ogersko ln italijansko državo izklj učljivo privilegiran in ae je rabil v konjarnioah Nj. Veličanstev kraljice angleške, kralja pruskega, oesarja nemškega, kralja švedskega, kakor tudi mnogih visokih osob z izredno dobrim uspehom,
in sluti po večletnih poskušnjah v okrepčavo pred in po večjem trpljenji, kakor tudi kot podkrepilo pri zdravljenji zunaujih bolezmj, trganja, revmatizma, izvinjenih udov, okorelosti kit in mišic itd. — 1 steklenica 1 gld. 40 kr. Gospodu Franu Ivanu Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku, v Korneuburgu. Veseli me, Vam poročati, da se je Vaš c. kr. priv. restituci|8ki flujid za konje tudi pri starem, jako rabljenem konji, ki vozi, icvrHtnim iskazal. Ker je konj star 21 let, jako velik in težak, nl|*em vec upal- «1» mi ozdravi, kajti Niilia žila napela ae je Milno in konj je koma) še atopati mogel na bolno nogo. Po triduevnej neprenehanej rabi Vašega c. kr. restitucijskega flujida pa je za-mogel lionj zopet svojo Mlužbo opravljati in je zdaj popolnem dober. Dunaj. vi. Buckwald,
prvi nadkonjar na c. kr. Terezijanskej akademiji, poprej konjiški stotnik.
Dobo se gori imenovani preparati pri naslednjih firmah:
V Ljubljani: W. Mayr, lekar; J. Swoboda, lokar; H. L. Wencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. V Celji: A. Marek, lekar; J. Kupferschmiedt, lekar- Karol Krisper; Fran Janesch.
V Krškem: F. Bomsches, lekar.  V Kranj i: Karol Šavnik, lekar; Karol Puppo. V
Wietingu: W. Konig. Razen tega nahajajo so skoraj po vseh mestih in trgih krono vi ne zaloge, ki se časih po raznih listih naznanjajo.
g^p* Le pravo, če je vrat steklenice z rndečim papirnatim od-rezkom zaprt, ki nosi moj spodaj zaznamovani faksimile in mojo varstveno znamko.
Kdor mi ponarejalca moje zavarovano znamke tako skaže, da ga morem tožiti, dobi odškodnine do 500 gld.
(216)
II
1G
SD
c. kr priv.
vzajemne zavarovalnice proti,požarni škodi v Gradci
za
upravno leto 1881.
(377;
A. Stanje.
Oddelek za poslopja.	Sta^		Zavarovalna vrednost			Zavarovalna
	deležnikov	poslo-		deležni-	poslo-	vrednost
		pij	guhi.	kov		
Leta 1881 je naraslo:	* 4.200 730	10131 1.315 1.712	5,833.366 2,028.760 639.680	9 8.640 4.036	213.490 13.158	11 .{.764.899 8,501.806
Skupaj .... Odpadlo pa je:	2.891 1.150 495 944	6996 159 2714 1281 944	3,739.630 284.870 927.170 577.650 1,302.913	98.476 4.701	226648 12.091	122,266.705 6,832.233
					214 554	1 15,484.472
Oddelek za premakljivo blago.				Število listov		Zavarovalna 1 vrednost
				13.867 8.119		22,169.029 18,454.932
Skupaj . Odpadlo pa je: po izstopu, znižanji vrednosti in izbrisanji vsled požarov, kakor tudi po preteklem začasnem zavarovanji ....				21.986 6.465		40,624.561 16,448.967
Tedaj stanje 81. grudna 1881...............				15	5'JI	24,175.694
Oddelek za zrcalno steklo.				107 72		27.065 20.589
Odpadlo pa je:		Skupaj .		179 45		47.654 i 1 1.424
				134		86.280
B. Gospodarjenje.
Število		Oddelek	za poslopja			Oddelek za premakljivo blago				Oddelek za zrcaino steklo j				Skupaj	
	Dohodki.		kr.	Rold.	kr.	gora;	kr.	Kpld, 1	krJ	Kld. ,	kr.	m	kr.j.	Bold.	kr.
1	Rezerve doneskov lanskega leta..........	527.140 2.062	1 48j H4	525.077	64	42.97S 10.980;	20 26	31.997	94	577 -	92	577	1 92	557.653	50
2		560.469 10 787	23 07,	549.684	161	7 2.139 2.219	r,i 23	69.920	28^	709 13	69| 38	696	31	620.300	75
3	Zavarovalne knjižice in plačilo zavarovalnega pisanja ....	8.577 109	46 90	3.377	56	3.695 52	91 50	3.743	41	89	98 75	39	23	7.060	20
4 5				6.898 29.455	17| 17,			902 8.052	79 79				04	7.810 37.507	96
	Stroški. Plačilo za škodo: a) Že izterjane škode z stroški za preiskavo in rešitev . odšteto povrnenje, kakor tudi delež protizavarovalnikov			1,114.492	70			1 14.517	21			¿822	5Q	1,230.382	41
1 2		457.700 166.956	02 23	147.283 290.743	08 79	31.832 12.360	79 58	32.137 19.472	18 21	66	92	66	92	179.420 310.282	26 92
3		539.065 2.534	86 97	3.235 536.530	36 89	45.438 11.129	"1 78 51	1.227 34.309	05 27	760		— 760	18	4.462 571.600	.i. | 34
4 5	Upravni stroški, kakor: a) Uradnine in prezene-denar upravništvenega svetovalstva, plača, denar za stanovanje in drugi dohodki uradnikov in služabnikov zavarovalnice gld. 51,035.77 b) Terjatev uradniških potreb, tiskovine, inserati plačilo časnikov, poštnina, stroški agentov, c) Tožbeni in sodniški stroški, dohodek davka, pristojbine za pogodbe, potrdila, za podeljenje služb in za skrbovanje države                      „ 5.725*58 d) Doneski za pokojno zalogo, izvanredne remu-neracije, stroški za revizijo računov in za e) Podpore za požarno brambo in drugi pripo-f) Najemščine za uradniška stanovanja in stroški			28.564 80351	26 31			5.445 10.354	35 :>:,			51 102	26 93	34.060 90.808	87 88
				L{086.708	69			102.945	45			9*1	29	1.190.635	i 3
6				L'7.7*4	01	j		1 1.571	76			34 1 2 1		39.696 Ji«	
C. Bilanca.
1
10
Activa.
Gotovina na koncu leta..........
Gotovina v denarjih:
a) Pri štaj. „Escomptebanktt   ....   gld.     4.308 72
b) pri zalogu zastavnice v Gradcu    .    .     „     30.187 50
c) pri mestni srenji v Gradcu     ...     „   100.000"—
d) pri hranilnicah na Štajerskem in Koroškem .........„   664.676 89
Poslopje zavarovalnice št. 18 in 20 v „žaklji1' (Sackstrasse) v Gradcu breztežno..........
Papirna vrednost:
a) srebrne rente .
u n        •      • •
b) lotr. posojilo 1. 1860 .
c) posojilo graškega mesta
Nominalna
Trednost
K 11 r/ ni
▼rednoit
31. jrrudna 1881
za 100 gld.
40.000 8.000 10.000 500 29.000 29.000
24.000 6.000
4.000
d) avstro-ogerske bankne akcije
e) avstr. zlate rente .
f) zastavniška pisma zavoda pismo-zastavniške štaj. hranilnice v Gradcu .
Tekoče obresti na papirni vrednosti ......
Različni dolžniki Gotovina pri protizavarovalnih družbah Gotovina pri reprezentanciji v Ljubljani Gotovina pri okrajnih komisarjih . Dolžni doneski in premije:
a) za nova zavarovalstva ....
b) za zavarovalstvo do negotovega časa sicer za prejšna leta do 1880
c) isto za leto 81......
Predpisani doneski za potrebe 1. 1882
78 35 78l3i 132J25 105 75 105 75 105(75
za 1 dol
845 93 80
101
gld.
I kr
31.340
6.268 13.225 528 30.667 30.667
5.628
4.040
3.432
63
in
gld. 4.83547
„ 7.688-05 6.242-64
Opomba. Inventar, ki ac nahaja pri ravnateljstvu, reprezentanciji ljubljanski in okrožnih komisarjih, vsled polagoma odpisovanja v premoženje, ni več vfitet.
Znesek
kr,
16.497
799.173 172.922
•jo
11
30
159.597 38
17.084 29.212 580 318
18.766 544.990
1,759..42 10
Pa ss i v a.
Rezerve doneskov in premij odšteto protlzavarovalstvo .
Rezerva za nezaložene škode.........
Nepotegnjena poškodnina..........
Nepotegnjena darila...........
Nepotegnjene podpore...........
Pristojbine za IV. četrtino 1881, ki so se meseca prosinca
za vinkuliranje imele plačati........
Različni zaupniki............
Podeljena povrnitev od gospodarskega ostanka, za poslopje
zavarovane pro 1881 za 1. 1X82.......
Namenja povrnitev za poslopje zavarovane od gospodarskega
ostanka pro 1881 za leto 1883 .......
Gotovina protizavarovalnih družb........
Rezerva za kurzne diference
od vrednostnih reči zavoda   ....   gld. 12.611*50
„       „ „ pokojne
zaloge..........„      834-—
Pokojna zaloga ...........
Zaloga za podporo požarne straže.......
Rezervena zaloga.....•......
Znesek
gld.	kr.
571.600	34
5.499	62
32.458	76
210	—
230	—
304	50
7.993	58
25.000	—
26.355	62
759	90
13.445	50
37.143	46
5.329	81
1,032.811
1.759.142
01
10
D. Rezervna zaloga.
Stanje rezervne zaloge 31. grudna 1880
Novi dohodki.
Prepisane neodločene škod lanskega letae..................
Deleži protizavarovalcev neodločenih škod poprejšnjih let..............
Sodniško prigovorjene in pri realiziranji zapopadene povrnitve požarnih* škod prejšnjih let izvzemši teh od svoje strani na protizavarovalstvo odpadenih deležev............
Ostali znesek dobitka poslopenjskih deležnikov leta 1879, kateri ni prišel v porabo......
Dobiček aktivnih kapitalij rezervne zaloge..................
Rruto-znesek hiš zavarovalnice št. 18 in 20.................
Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1881 podal
v oddelku za poslopja z.....„.........gld. 1.428.39
v oddelku za premakljivo blago z............. „11.5 71*76
v oddelku za zrcalno steklo..............„ 341.21
Drugi dohodki ...................'.    ~.    '.    '. T
skupaj
Od tesra:
So se izbrisale pristojbine in starejši doneski do inkl. 1880, kakor drugi nepridobljivi ali negotovi zneski
Izbrisalo se je od konte-posestev....................
Penzije, odgojevalni doneski in konduktni kvartali................
Podaritva nadaljnega zneska za vstanovljeno zalogo požarne straže vsled sklepa zbirališčnega zjedinstva
od 20. junija 1881................'.....
Stroški za namenjeno popravljanje in primerjatvi hiš zavarovalnice...........
Davek za poslopja in oddaja, kakor tudi enaki stroški za posestva...........
Razni stroški rezervne zaloge.....'................
Stanje rezervne zaloge 31. grudna 1881..................
1.839 4.420
1.240
1.810 39.903 10.850
13.341 72
14
63
85 78 98 13
36 46
991.674
72.979
3.89')
1.746 11.040
1.000 8.416 6.087 153
64 69 59
34
1,064.654
31.843
94
33
27
26
1,032.811 I 01
Opomba. Kot garantijska zaloga v oddelku za premakljivo blago je po § 68 pravil od leta 1881, kakor tudi po § 10 premakljivih pravil od leta 1872 kapital v znesku gld. Bo.OOO-—, in kot garantijska zaloga oddelka za zavarovanje zrcalnega stekla jo po § 90 pravil od leta 1881 kakor tudi po § 22 pravil oddelka za zavarovanje zrcalnega stekla od leta 1877 kapital v znesku gld. 1000-—, iz rezervne zalogo polopijskega oddelka podarjen.
Anton vitez Spinler 1
generalni tajnik.
Franz grof Meran 1. r.,
predsednik.
Viljem vitez Am-Pach 1. r.
Gradec, meseca prosinca 1882.
Fran jo Do ser 1. r.,
knjigovodja.
Dragotin vitez Knaffl Lenz-Fohndorf 1. r.,
ravnateljski predsednik Račun sc je pregledal in so s knjigami zavarovalnice sklada. Gradec, 24. suSca 1882.
Janko Hoffmann 1. r.
Henrik grof Attems-Petzenstoin 1. r.
"Ponatiß se no plačuje/
o^tleai institut
E. REXINGER-ja
V I^JVll>ljaili. (225-10)
Specijalitete za one, ki potrebujejo očal.
Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih i*i
od 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli. O
Poprave dotičnih stvari] se izvršujejo dobro in natanko. S (firavei^ka tlela ~"W¥ o
o
vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. ■*■
Slavnemu občinstvu imam čast naznaniti, da sem gospod Ivan Vilhar-Jevo gostilnico
(Hôtel Bairischer Hof),
prav blizu tukajšnje postajo južne železnice, v najem prevzel in se priporočam z Izvrstno kuhinjo, vinom in pivom ('/2 litra po 10 kr.), kakor tudi /. lepimi sobami m čisto novimi postljami vsem častitim gostom tukajšnjim in vnanjim, posebno pa onim, ki me poznajo kot bivšega restavraterja „pri Slonu" in „pri Malici".
Zagotovljam hitro in dobro postrežbo, nizko ceno in prosim za obilno obiskovanje
z odličnim spoštovanjem
(363—2)
Ivan Hafnar.
Nova domača obrtna grana.
P. n. gospodom stavbenim in zidarskim mojstrom, zidarjem in gospodarjem sploh.
ia ceMtea dela
pod firmo
ALOJZIJA ZOTTELE-ja,
Cesta      južnej železnici tt Xjj-u."folja,ni.
Uže vsestranska vporaba coaicnta, osobito za tla in strope v stanovanjih in za pokrivanje streh, dokazuje, da bo so izdelki te nove obrtne grano spoznali primernimi in ekonomičnimi, in to tem bolj, ker so vporab-Ijajo v onih deželah, kjer je les še po ceni in kjer torej nij potreba, da se nadoiuestujo s tem matorijalom.
Uzroki, kateri so denašnjiin stavbenim vodjem oceno teb izdelkov priporočili, iskati se morajo v izvrstnih lastnostih materijala samega, in te so, kakor znano, lehkost in elegantnost dela, trdnost in tip žnost, kajti ne-ovrgijiva resnica je, da imajo cementni izdelki trdnost kamnov, ki so dosegli največjo stopinjo gostosti, in skoro jednako nasprotnost.
K tem prednostim, katere so bile pri vporabi cementa v obširnej meri tudi pri stavbah v našej monarhiji izvršenih odločilne, pridruži se tu tudi še prednost prihranitve, ker vedno rastoča dragina lesa dela stavbe iz te snovi uže silno drage.
In v resnici, vsak, kdor ve, koliko desk jo treba, da se tla pokrijejo in kake težave so s tem zastarelim izdelovanjem združene, kakor: nevarnost pred ognjem, udar vodo skozi špranje in razpoke, da se pod lesenimi tlemi zareja golazen itd. — kdor to ve, ne bode zanikava!, da se s cementiranimi tlemi ne odstranijo le take nevarnosti in neprijetnosti, marveč se prihrani tudi mnogo stroškov pri izdelovanji, če se niti v poštev ne jemlje desetkrat daljša trpežnost takih tal v primeri z drugimi izdelki.
Podpisani, lastnik raznih cementnih 1.11 »tik in odlikovan na razstavah v Vincenci 1871, v Trevisu 1872, v Trijentu 1875, jemlje si čast naznanjati, da je tu ustanovil poddružnico, katera hode od 1. julija t. 1. v stanu, vsem zahtovarn čestitih gospodov naročovalcev ugoditi. Osobito si jemlje čast naznaniti, da se bode z narejanjem pisanih tal v prostih četverokotnikib, kakor tudi z vloženim delom (mozaik-tla), za cerkve, dvorane, hodnike v vežah, kuhinje, prodajalnice itd. pečal, kakor tudi z narejanjem streh v raznih oblikah, katere zaradi svoje nepredirljivosti in upora proti vremenskim vplivom, pred vsem proti mrazu zaslužijo prednost pred vsem drugim pokritjem.
Ob sebi umevno so prihranijo tudi znatno ohranjevalni stroški, kateri so pri strehah iz druzih materijalij navadno zelo veliki; razen tega je tako strehe lepo videti, bodi si, da so jednobarvne, bodi si, da so pisano.
Dalje opozarjamo na naše cementno cevi raznih premerov, za na-peljavannje pitne vode, kakor tudi za gospodarsko rabo ; jednako na cevi za stranišča, da se odpravi smrad po francoskem zistemu, prav priproste, solidne konstrukcije in nizke cene.
Konečno prevzema podpisani vsa dotična naročila za narejanje imenovanih objektov, dalje kopalnic, okraj kov, stopnic, grobnili Btebrov, stavbenih olepšav itd., oddaje se sporazumno po kakovosti predmeta in po času, potrebnem za izdelovanje. On se prijetno mideje, da čestita gospoda, znana kot velikodušna podpirateljica iu zaščitnica domačo obrti ne bode zamudila, da tudi v prospeh te nove obrti svoje pripomore in v tej nadeji se priporoča
spoštovanjem
Alojzij Zottele.
V Ljubljani meseca maja 1882. (349—.'i)
Kmetska posojilnica na Vrhniki
javlja, da je c. kr. deželna kot trgovinska sodnija vsled sklepa od dne 2. maja 1882, št. 1602, pravila zadruge:
»Kmetska posojilnica vrhniške okolice,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom4*
od dne ¿4. novembra 1881 in izvoljere ude ravnateljstva:  Vr-.m Kotnik i/. Vida ravnatelj, Ivan Gruden, denamičar, Josip Lenarčič, kontrolor,  Miha Tomšič in Jakob Petrič, namestnika, v zadružni register vpisala. Sedež zadruge je na Vrhniki; njen namen:
a) mej ljudstvom smisel za prihranjen je denarjev vzhujevati.
b) dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom,
c) (lajati kredit in
d i prejemati denar na obresti. Zadružni deleži so po 100 gld. in število zadružnikov neomejeno. Hranilne vloge se sprejemajo po -i1,"/,, in posojila dado:
a) na podlagi popolnem vplačanih zadružnih deležev,
b) na osotmi kredit, to jo, na izvirno menjico,  katero morata razen dolžnika še dva poroka podpisati, in
c) na zavarovani kredit.
Prošnje za posojila se sprejemajo pismeno.
1'raduje se vsako sredo od 1. do 3. ure popoludne v društvenej pisarni v sose-skinej hiši.
(367—2) ll;n ii;dcli)»dvo.
Igli. Thoiiiaiiova vdova.
v Jn^i-arvjeJ dolini tkt* 1^2.
priporoča (314—2)
svojo zalogo dovršenih
nagrobnih spomenikov
ter izvršuje prav po ceni vsa v kamenosokarsko
obrt pripadajoča dela.
Dobro, točno in po coni izvršuje tudi
a 11 a r j e
in «Ii-ii<£:i  <;<m~l£VtiaiiL «l<-l;i
KltUtP
Pogrebna ustanov
Frana Doberleta v Ljubljani
priporoča svoje takozvane
imitirane rakve od kovin.
Izdelane so iz lesa v jako lep(j obliki in solidno, slidne so po meta-ličnej barvi z bogatini vkusnim Hipom od hromi pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako oene, kakor do zdaj navadne lesene rakve.
Na telegrafičuo naročilo z naznanjeno dolgostno mero podiljajo so takoj na vse železniške postaje.
Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje in pogrebe v iu zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje vonoe in trakove z napisi, naposled tudi transport mrličev na vse kraje; to- in inozemstva in so priporoča v ceno oskrbovanje. (7()1—27)
Bergerjevo medicinično •nciilo iz smole,
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenji! nog. — llcrgerjcvo milo iz smol«- ima lO°/0 koncentr. miuoIc 1« le»i* ter se stvarno od vsega druzoga mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se proltnuj trnju izogne, zahteva naj se odločno Bergerjevo milo 1« Nino.« -h se pazi na
znano varstveno marko. Pri i e»lo > rji i o i h poltuili boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj s< vedno nhiho B«'rger|evo milo iz smole in žvepla, ker so inozciiiNka ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot mil«-j-«- mii«» iz -!»»«►*»• za odstranjenje vseli
nečistost ij ida |iolfl
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosinctičiio milo zh uiui-vunje Iu kopanje pri * Hakdun j«- j ruHi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejoče 3.r>°/0 glicerina ter fino diši. (38—11
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar Bt. ll K 1.d , v o ■» \ v I.
V zalogi v vseh lekarnah ceh; države.   <«Iitvn«' zuIoko pa imajo: V I. ju M j»»" i pri gg. lekarjih J. Svoboda,  (J. Pičeni i,  W. M:iyi • r in .1. pl. Trn k 00 z,v.  V Koeevji J. Uran ne. V KrAkem J. Bom oker.  V Idriji J. VVarto.   V Mraufi  K. Savni k.   V Litiji .J os. lieneš.   V Novem nivsi u
D. Kizzoli." V Bariovljici A. Ko h lok. V Vipavi A. Konec n v
/ A
TRST
Pod trotektoratoi Nj. ces. Veličanstva gospoda nadvojvode Karla Hitita.
Avstrijsko-ogerska obrtna in kmetijska razstava.
Največja avstrijsko-ogerska razstava izza 1H73. leta. Krasno lezi ob morji v divnem zalivu Muggia. Odličen spored. Izvrstna restavracija.   Veselice na morji in na suhem.   Gledališča in koneerti.  Morske kopeli.   Zabavna popotovanja v Postojino, Oglej,
Penetke, v Reko, Polo. (3(J5—2]
Odpre se 1. avgusta.  Znižane vozne cene.   Konča se 15. novembra.
Razstavna loterija, lOOO dobitkov, vredni 313.550 «lrf. a. v., glavni dobitek .ID.OOO viti. a. v., 20.000, IO.OOO itd. Loži po .»o novčicev pri vseh loteristih, trafikantih Itd.
Naznanilo.
Proda se hiša it. 9 v Sodražicl, z opeko krita, katera ima veliko in malo sobo v pritličji, obokano vežo in kuhinjo, v prvem nadstropji veliko in malo sobo in obokano kaščo. Tudi je v pritličji obokan vinski klet, daljo hlev in nad hlevom skedenj, in na zahodnjej strani klet pod zemljo tudi obokana. — Več se zvč pri Ivani Štnpioa v Bodražiol. (364—3)
Lepe in po eenl
klobuke in čepke,
(506—38)
kakor tudi
kožuhovln.a
prodaja
Anton Hrejči,
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic.
Usojam si p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da imam v prodaj amici
Tereek & Nekrep,
uit   Mestnem   irgn  »št. lO  v   I ,j ut>l|u ni,
dobro asortirano zalogo krasnih in <tobrlh
osobito knietske vozove (bagerle), na pol zadelane vozov t*, lepe suni itd. in prodajem jih po prav nizkih cenah.
Naročila vozov vsake vrste se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago se daje popolno poroštvo.
Priporočam se v obila naročevanja.
Spoštovanjem
Fran Šiška,
(41—6) kovaški mojster v Hrastji.
Časti tira p. n. gostom dajem na znanje, da bode odslej zavoljo spremenjenega voznega reda na železnici k pop indiievucuin poštnemu vlaka iz Ljubljano in k večernemu mešanemu vlaku za nazaj mej Zalogom in Dolom vozil se vsako nedeljo in vsak praznik o lepem vremenu primeren voz p. n. gostom mojim na ljubo. Vužnina znašala bo za osobo sem in tja le 30 kr. Za izvrstne jedi, dobro vino in pivo skrbel bodein kolikor mogoče.
Obilnega udeleževanja in obiskovanja prosi z vsem spoštovanjem
Janez I^eijLC,
(362—2)
gostilničar v Dolu.
Kapelnik.
Nižje podpisani, :*2 let star, rojen Ceh, češkega, poljskega in nemškega jezika popolnem učen, v teoriji glasbo kakor tudi v instrumentaciji vešč, znam v vseh piskalib in godilih temeljito podučevati, kakor tudi voditi velike orkestre in imam najboljša spričevala v rokah*, prosim torej po tem potu službe. Plačila ne zahtevam velieega, in ravna se le po vspehih. Nastopiti bi pa zamogel službo še le koncem avgusta meseca. Služboval bi pa rajši pri vojakih v Avstriji ali pa v kakej drugej državi.
Anton Jirka,
kapelnik glasbenemu društvu v Tolminu (380—1) na Primorskem.
4 Občo priznana ko( jako izvrstno izdelani
1 podoba
< dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega,
J je izšla.  V originalu nasi'kal in v oljn-tto Darvenem
^ tisku izvrstno izvršila sta jo 0. kr. dvoma tiskarna
^ in artistični zavod g. Keifousteiiia na Dunaj i.
A v oljnato barvcneiu tisku 63 cm. široka, 79 cm. visoka,
^ nerazpeta gld. 3; na platnu razpeta v lo cm. širokem
4\ baroque okviru gld. 6*50 in v 13 cm. širokem okviru
a gld- S, dalje v velikosti 65—68 cm. z 10 cm. širokem
^ baroque okvroin gld. .VSO.
% Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za
A »Narodni dom" in za zidanje cerkve srca Jezusovega.
a Z odličnim spoštovanjem
2 (308—5) Fran Holmaii,
zaloga sic la in porcelana v Ljubljani.
Oznanilo.
Dne 25. junija ob 8. uri predpoludne imela bo prva dolenjska posojilnica  v Tli-riiKi
občni zbor,
pri katerem se bode sklepalo:
a) Sprememba pravil v zadevi omejenega poroštva na neomejeno.
b) Ponavljanje sklepa glede prejema denarja od neudov na obresti in izposojevanja denarja ne-udom na obresti in ponavljanje drugih sklepov občnega zbora dne 24. aprila 1881.
c) Predlogi članov.
Nadzorništvo prve dolenjske posojilnice v Metliki 8. junija 1882. (382-1) Janez Kapel lo.
Hiša,
pripravna za trgovino ali obrtnijo, na najlepšem prostoru poleg cerkve na Vranskem« se proda ali da v najem. — Lastnik J. meglic na Vranskem. (Franc b. Cilli.) (372—2)
Prostovoljna licitacija.
V 13. dan Junija meseca dopoludne od 9. do 12. ure in popoludne od 3. do 6. ure bode se premakljivo blago, zapuščina gospe Franie Jenač, to je hišna, posteljna oprava, obleka, perilo in kuhinjska posoda v biši v Gruberjevih ulicah št. 3 v Ljubljani, proti gotovemu plačilu na mestu, po licita-cijskem potu prodajalo. (397—2)
Služba tajnika.
Pri okrajnem zastopu v .Šmurji pri Jelšah (Št. Marein b. Erlacbstein) je začasna služba tajnika z letno plačo 400 gld. izpraznjena.
S to službo so tudi tajniška opravila občine trga Smarskega združena, za kar so plačuje posebna nagrada letnih 100 gld.
Prošnjo z dotičnimi spričevali o popolnej sposobnosti prositelja za omenjene službe, in kar se posebno naglasa, o popolnej zmožnosti razen nemškega tudi slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj se do 22. t. m. pri dotičnem okrajnem zastopu vloŽč.
Služba so zamore 1. julija t. 1. prevzeti.
Okrajni zastop Šmarski pri Jelšah,
(381—1)
dne 7. junija 1882.
Junex A iitii-liili,
načelnik.
po preiskavi c. kr. poskušovališča v Kloaterneuburgu prav dober, j>r*«vi mail a i ;»,•;*., izvrstno krepčalo za slabotne, bolnike, okrevajoče otrok« itd., proti pomanjkanju krvi in proti želndečnini slabostim z izvrstnimi uspehi.   V  Vi in 7> Izvirnih steklenicah in s postavno naznanjeno varstveno marko
ŠPANJSKE KUPČIJE Z VINOM VINAD0R
D0NA1 HAMBURG
po izvirnem kupu a gld. 2.50 in gld. l.:;o pri gospodu II. L. Ueuceiji, kupčija z delikatosami. (383—1)
V. L0I5ENWEIN
nniii atelier
v hotelu „pri slonu".
WT Fotografira se vsak dan. 1W
° (63—22)
mu?
Zoper jetilio!
Radgostski n a ive r&a trni čaj
rožnovski maho-rastlinsti celtlicti,
priporočajo se posebno
J za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-šico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje.
Gospod lekar J. Neichert v Rožnati. Prosim, pošljite, mi se jedenkrat 2 zavitka rad-gostskega čaja in 4 škatljie« roŽnovskib miho-rast-lmskih celtličkov. Princu Danilu so ce'tečki dobro de"i in fin" i>I jih je celi 2 škatjici. Bas tako izvrstno se je pokazaj vaš čaj. Priloženo je 4 gld. 10 n. av. v. Z visokim spoštovanjem
dr. Radič, kn. črnogorski dvorni zdravnik. V Cetinji .Črna gora), 24. maja 1877.
Vaše blagorodje!
Dolžnost mi je naznaniti vam. da so iz vaše lekarno naročeni rožnovski maho rastlinski celtlički in radgostski čaj mojej bolnej soprogi postali prava dobrota. Zato moram vam, čestiti gospod, izreči svojo najiskrenejso zahvalo za čudotvorno ozdravljenje, katero se imam zahvaliti vašemu zgravdu Vaše blagorodje prosim z nova, da mi svoj.ga izvrstnega rad-gostskega uuiversalnega čaja pošljete še dva zavitka proti povzetju.
Vašemu blagorodju popolnom ud.mi (136—2) Viktor Nzjmunski,
graščinski in gozdni oskrbnik.
Bronica, 5. oktobra lrt76.
P. S. Ne bodeua opasti! razglasiti slavo vaših izvrstnih zdravil tudi po poljskih časopisih.
Čistiti gospod! Zoper hudo prehajjenje v vratu, katero imam uže dc*go, se mi je od več stranij priporočajo vaša izvrBtna zdravi|a. Prosim vas tedaj, p-išljite mi s pošt iiiiu povzetjem čaja 2 zavitka iu rožnovskih inaho-rastlinskih celtličkov 4 izvirne skatljice. Spoštovano
A. Bratke, župnik v Voalavu. Dolenjo Avstrijsko. Vtfalav, 6. novembra 18J9.
Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za lldnevno rabo pripravljeni paket z naknzoin o rabi 1 gld. av. v. Jedna ori-ginalua škatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov .'»o kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posebu.
■tadgostski univerzalni ea| iu Itozuovski inaho-raslliuski eelllieki dobivajo so jediuo le v lekarni J. Neicherta v Ražuovi na Alorav-skem , in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi za. go siedeči lekarji: \V. Mayrv Ljubljani, W. König v il an bom. S M ittel b a c h in J. C e j b o k v Zagrebu, Barmherzige Brüder in A. N o d v e d v <«rn «I <• i, A. M a r o k in J Iv it p f o r-schmied v <'elji9 O. Rum s bei m v Upnici, Carl G r a b a c h e r v .Murnu, J. Illing v Kot* i en mau u. W. T h u r n w a I d v Celovei.
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnega blaga.
iJBtf" Doktor llorstova Jediuo prava voda
za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okropljenje in vzdržanje vida v vsa-tcej starosti; v kratkem ozdravi no da bi boluika motila v njegovem poklicu, frišui ali stari prisad na očeh, pege na rožnici iu kašo tor odpravi sitno solzen je.
Izvirna steklenica z navodoui za rabo volja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več.
Prava se dobi samo naravnost iz lekarne v kopHmči Rožnavi.
fßkV Roauovski evet za /• > «•«■. hitro in trajno o/.dravija puiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 7u kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi muho naravnost iz lekarne v Rožnavi lAio-ravskay.
Izdutelj m odgovorni urednik Maksu Armič.
Lastnina in tisk nNarodne tiskarne".
596895
5W