poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V LJubljani, V sredO, dne 10. avgusta 1927 Št. 178. Posamezna številka 2 Din
Naročnina	^^^	^	Cene oglasov
S O	W:- T ML* ^
Deiečno 20 Din	CBjJB	^Hl flMH	jf	M J^^^M MB	45 mm višine
polletno 120 Din	^MiAMMUftk HV	BHj U||	Jf Hf	m ^Snj^V	MH	po I)ln Z-50, veliki
VJrJBL*^Jr wS JSL~*J ^
celoletno 240 Din
za inozemslvo
metečno 35 Din nedeljska lzdola
po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din
o Pri večjem o naročilu popust
razen pcndellKo ln dneva po prazniku
SLZ^oo"	S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/111 Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo j- Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328
Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopltarJevl ul. št. 6 ->- Čekovni račun: CJublJana štev. 10.650 In 10.34S z« Inserate, Sarajevošt.7363. Zagreb št. 39.011. Praga ln Dunaj št. 24.797
Reakcionarnost S. Pribičeviča.
Na shodu na Viču je dr. Korošec povda-ril, da se kaže sedaj tendenca, ustvariti poleg sedanjega parlamenta šc eno zbornico, ki bi reševala gospodarska vprašanja. Povdaril je tudi resnično potrebo po taki gospodarski zbornici, ker je izkušnja v vseh državah pokazala, da samo politični parlamenti gospodarskemu delu niso kos. Za to izjavo je zgrabil gospod Pribičevič v svojem odgovoru dr. Korošcu, ki ga je dal preko časnikarjev v ponedeljek. Tu pravi gospod Pribičevič:
»Kar se tiče dr. Koroščeve koncepcije glede druge zbornice, je jasno, da predpostavlja revizijo ustave, samo da bi ta revizija bila Ln peius, kajti po dr. Koroščevem načelu naj bi drugo zbornico sestavljali zastopniki gospodarskih korporacij. To je program kneza Cirila, Mussolinija, Primo de Rivere in francoskih monarhistov.« V tej izjavi se je gospod Pribičevič, vrhovni šef SDS razgalil kot po-polen reakcijonar, ki o sodobnih težnjah nima niti pojma. Tu se jasno vidi, da voditelj državne politike ne more biti človek, čegar pa-sija je briljirati na parlamentarni govorniški tribuni, ki z naslado in samodopadanjem prisluškuje lepim zvokom lastnih lepih besed, pa pri tem pozablja na potrebe dejanskega življenja v ljudstvu in državi. iZa resnično državotvornost stranke in voditelja je poleg besed in nastopa treba sodobnega primernega programa, treba je študirati — z eno besedo, treba je imeti idej, katerih zvočne fraze ne morejo nadomestiti. In tu je prva diskvalifikacija g. Pribičeviča kot res državotvornega voditelja. G. Pribičevič se namreč ne uči ne iz knjig, ine iz potreb ljudstva in države, ne iz neuspehov lastne politike. Zato je on tipičen reakcionar. To je dokazal tudi pri vprašanju gospodarske zbornice.
Gospodarska zbornica, ki naj jo sestavljajo stanovski zastopi, je obsežena že v ustavnem načrtu SLS iz 1. 1920. Ta ustavni načrt je SLS po Jugoslovanskem klubu predložila tedanji ustavotvorni skupščini, ga tam branila in zagovarjala. In ravno gospod Pribičevič je bil tisti, ki je z visokorodno grandezzo politika, ki ne sliši nič in ne vidi nič razun tega, kar mu prija, šel preko tega načrta, ne da bi ga proučil ali se vanj poglobil. Nacionalistična fraza je bila njemu več kot vse realne potrebe življenja. Tedaj ni bilo še sledu o Mussoliniju in o Primo de Riveri. Pač pa se je tedaj že v Angliji in drugih res naprednih državah Evrope začelo gibanje, ki je šlo in gre za tem, da se parlamentarizem preustroji po potrebah modernega gospodarskega življenja, sicer je nevarnost, da se diskreditira popolnoma. To stremljenje po reformi parlamentarizma je pozneje zagrabil fašizem v svojem smislu, kakor so ruski sovjeti to organizacijo zopet po svoje izvedli. Vendar je kljub temu, da idejo po svoje razumevata fašizem in boljševizem, ta ideja ostala, in ž njo nujna potreba, da se realizira, če hočemo gospodarsko življenje konsolidirati.
Vsega tega gospod Pribičevič ne ve. On, ki se je dal slaviti za jugoslovanskega Mussolinija, bi moral vedeti vsaj to, da Mussolini-jev nacionalistični fašizem v Italiji ne vzdržuje danes na površju ploha nacionalističnih fraz, v katerih jc pa Mussolini vseeno še večji mojster kot g. Pribičevič, ampak fašizem se vzdržuje radi reform, ki jih v Italija izvaja. Toda tudi tega jugoslovanski Mussolini ne ve. On ve le to, da bi bila strašna škoda, ko bi v gospodarski zbornici njega ne bilo in ko bi tam ne mogli poslušalti njegovih nacionalističnih deklamacij. Kajti v gospodarsko zbornico sodijo strokovnjaki posameznih stanov, ki se pečajo z realnimi rečmi, za katere pa gospod Pribičevič nikdar ni imel časa. Tako je tudi temu gospodu jasno, da bi v gospodarski zbornici bil čisto nepotreben. Zalo pa je njemu in njegovi miselnosti gospodarska zbornica nepotrebna.
S tega čisto ozkega in res omejenega vidika presoja šef glavne »napredne« stranke v naši državi to vseskozi napredno in moderno zahtevo. Pa bo še strašno užaljen, čc bo bral, da mu oičtamo reakcionarnost. Kajti politična veda njegova pozna za rcakcionarnost le eno ozinačbo: Rim, Vatikan in jezuiti. To jc reakcionarnost. Kdor pa krepko udriha po tem, ta jc napreden. Gospod Pribičevič je pa že toliko v letih, da se očividno preko rajnega Gambctte in Garibaldija nc bo več dokopal do bolj sodobnega pojmovanja ljudskih in državnih potreb. Zato smemo z vso smelostjo trditi, da je idejno daleč zaostal za po-
Kralj Aleksander odpotoval v Nemčijo.
r Belgrad, 9. avg. (Izv.) Po sem prispelih poročilih z Bleda je kralj snoči odpotoval v Monakovo na konzultacijo zdravnikov. To je prvikrat, da gre naš kralj v Nemčijo. Kljub povsem privatnemu značaju kraljevega potovanja se to dejstvo zelo komentira v zvezi s celokupnim delovanjem odgovornih činiteljev, da bi prišlo do čim tesnejšega zbližanja med
Jugoslavijo in Nemčijo. Kralj potuje v inkognitu.
r Belgrad, 9. avg. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad z Bleda ukaz, s katerim se kraljevska oblast za časa bivanja kralja Aleksandra v inozemstvo prenaša na vlado.
r Belgrad, 9. avg. (Izv.) Kakor smo zvedeli, bo kralj ostal v Nemčiji samo par dni, nakar se zopet vrne v Belgrad.
Komentarji o izjavah dr. Korošca,
ZANIMIVA RAZPRAVA 0 REVIZIJI USTAVE. — PROTI REVIZIJI SO SAMO SAMOSTOJNI DEMOKRATI, KI OBENEM PRIZNAVAJO POTREBO REVIZIJE.
r Belgrad, 9. avgusta. (Izv.) Belgrajsko časopisje, kakor tudi vsa belgrajska javnost nadaljuje s komenta.rji o izjavah, ki jih je dal načelnik SLS dr. Korošec v raznih svojih zadnjih govorih. Tako prinaša »Politika« izjavo uglednega demokrata, ki ima, kakor pravi »Politika«, važno besedo v demokratski stranki, iz česar se sklepa, da je to Ljuba Davidovič. V tej izjavi se pravi, da Ljuba Davidovič načelno ne bi bil proti reviziji ustave, če so za lo podani pogoji. Pašičevci v »Politiki« ne odobravajo govora Korošca in so odločno proti reviziji ustave. Po njih mnenju je napravil dr. Korošec pakt prijateljstva z Vukičevičem samo zato, da bi čim več pridobil za Slovenijo. Tako je SLS, trdijo pašičevci, uspelo, da je za časa šefte Uzunovičeve vlade pridobilo za svoji oblasti deželna posestva, druge oblasti pa se morajo vzdrževati z dokladami.
Kar se tiče vladnih radikalov, poroča -»Politika.« sledeče: V krogih vladnih radikalov se je Korošcev govor v glavnem dobro sprejel. Vladni radikali so posebno zadovoljni, ker je dr. Korošec tudi tokrat jasno nagla-sil svojo lojalnost in vernost napram radikalni stranki, ki je po Vukičeviču z njim sklenila pakt prijateljstva. Oni pričakujejo velikih rezultatov od tega prijateljstva za celokupno našo državo in ljudstvo. Oni namreč vidijo, da b idanašnja vladajoča kombinacija, če bi jo podpiral dr. Korošec, lahko vse sile posvetila v korist ljudstva in reform, ki jih ljudstvo pričakuje. Glede revizije ustave se vladni radikali niso jasno izrazili. Iz razgovora z nekaterimi ministri se je moglo videti, da ne smatrajo tega za tako strašno, kakor to predstavlja opozicija. Nek minister nam je včeraj dejal: Če bo potrebno, potem se bo nekaj revidiralo. To ni nič strašnega. Ta revizija ne bi šla za razedinjenje nego za zedi-n j en je in učvrstitev narodnega edinstva in države. Posebno pa bi se morala revidirati ustava, če se postavi vprašanje druge zbornice.
Nek minister Demokratske zajednice je ma vprašanje, kakšno je stališče demokratskega dela v vladi glede revizije ustave, katero vprašanje je dr. Korošec načel, odgovoril: »Sedaj se vendar ne voli ustavotvorna skupščina.« »Da. Ali skupščina lahko predloži predlog za revizijo ustave,« so dejali časnikarji. »0 tem vprašanju se pri nas ni razpravljalo. Stališče Demokratske zajednice glede vprašanja samouprav je znano. Če bi bilo nekaj potrebno in če bi bila potrebna sprememba ustave, potem se to lahko menja. Mislim pa, da trenutno tega vprašanja ni potreba načenjati.«
V istem smislu piše tudi »Vreme«, ki pravi, da je vprašanje revizije ustave, ki ga je načel dr. Anton Korošec na svojih shodih in izjavah časnikarjem, zopet razburil belgraj-
ske politične kroge. Največ se govori o tem in se dela na to, da bi se zvedelo ,ali daje dr. Korošec te izjave v soglasju z Vukičevičem in Marinkovičem. Vukičevič in Marinkovič nista Koroščevih trditev niti potrdila niti deman-tirala ter se sploh ogibljeta, da bi o tem govorila. Kar govori dr. Korošec v imenu vladne večine, zagotavljajoč z gotovostjo, da bo na podlagi pakta z Vukičevičem po volitvah stopil v vlado, so nekateri krogi mnenja, da Korošec ni govoril samo v svojem imenu, marveč da ima za take izjave pristanek Vuki-čeviča.
Istotako prinaša »Vreme« tudi izjavo demokratov, v kateri se pravi, da oni nikakor niso načelno proti reviziji ustave.
Edini, ki so se odločili proti revizij ustave v smslu razširitve delokroga samouprav, so samostojni demokrati. Današnja »Reč« prinaša uvodnik pod naslovom »Pakt prijateljstva,« katerega je očividno napisal Pribičevič. V njem se nadaljuje kampanja proti dr. Korošcu na nedostojen način in s takimi izrazi, ki niso v navadi med politiki v javnih polemikah. Zanimivo je, da se v tem članku, v katerem se govori o reviziji ustave, naglasa, da se Vukičevič ni niti upal demantirati Koroščevih izjav. On je ta namen deloma direktno, deloma s tem, da o njem ne govori, priznal. Nato se govorio možnosti, da bi Korošec uspel in se v članku takole preti:
»Naj so samo poskusi načeti vprašanje revizije ustave, potem bomo vrgli v javnost tista vprašanja, ki so v interesu svobode in napredka demokracije potrebna revizije. Na dan bo prišlo, da se iz ustave vržejo odredbe o omejitvi tiskovne svobode, da se zagotovi neomejena svoboda zborovanj in govora, polna svoboda volitev s potrebnimi sankcijami, da so poostri zakon o ministrski odgovornosti in da se ustvarijo polna jamstva za vlado ljudstva in za čast parlamentarizma v državi.«
Ta kritika glavnega organa samostojnih demokratov je tembolj zanimiva, ker priznavajo, da je ustava potrebna revizije, in sicer ravno v tistih točkah, katere so oni ob priliki sp. .jemanja ustave najbolj zagovarjali, sedaj pa jih označujejo kot reakcionarne in potrebne spremembe: S tem si dajejo samim sebi najboljša spričevala o svojih demokratskih težnjah in skrbeh za ljudstvo. Če so vedeli, da take odredbe ne spadajo v ustavo, potem bi bili lahko takrat, ko so zanje glasovali, s tem računali.
Končno se v posebnem članku ponovno priznava, da so se Koroščeve izjave sprejele z veliko pozornostjo v vseh tukajšnjih političnih krogih, posebno sigurnost, s katero govori dr. Korošec po poročilih o reviziji ustave in o drugi zbornici, o reviziji volivnega zakona td.
Odplačevanje našega dolga Angliji.
v London, 9. avg. (Izv.) Med angleškim finančnim ministrom in jugoslovanskim poslanikom v Londonu jc bila danes zaključena pogodba o odplačilu jugoslovanskih vojnih dolgov. Po tej pogodbi bo Jugoslavija vojni dolg, ki znaša 25 in pol milijona funtov šterlingov, odplačala v 62 letnih obrokih. Letno odplačilo bo znašalo za 1. 1927. 150.000 funtov, za 1. 1928. 200.000, za 1. 1929. 250.000, za 1. 1930. do 1935. (vključno) letnih 300.000, v času od 1. 193 j. do lr19. (vključno) 350.000, v letih 1940—1 »41 400.i' ,1, ter v 1. 1942.-88. letno 600.000 f itov šiv. 'ingov.
trebami časa. Vsled tega je njegovo največje res državotvorno in res naporno delo v tem, da sc jc s svoju reakcionarnostjo trajno onemogočil pri soodločevanju o usodi tc države. S tem jc državi in njenemu napredku storil veliko, a edino uthiiJol	- -
Dalje je bila sklenjena tudi pogodba glede odplačila konsolidacijskega dolga v znesku 268.843 funtov. Odplačilo te vsote z obrestmi je porazdeljeno na 15 let. V 1. 1927.-31. se bo odplačevalo 150.000 funtov in v 1. 1932.-41. pa 24.000 funtov letno.
Velika nesreča v Sanqhaju.
v London, 9. avg. (Izv.) Iz Šanghaja poročajo, da se je tam udrla velika tržna lopa in pokopala z razvalinami pod seboj več tisoč kitajskih delavcev. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin 60 mrtvih. Število poškodovanih cenijo nad tisoč.
V ŽRELO VEZUVA PADEL, v Rim, 9. avg. (Izv.) Mlad bolgarski izletnik jc včeraj pri vzponu na Vezuv padel 50 metrov globoko v žrelo in obležal tam nezavesten. Šele po več urah so ga mogli s pomočjo vrvi potegniti iz žrela,
Sacco in Vanzetti.
Dne 15. aprila .1920 se je v Sout Braintoe, Massachusetts, izvršil roparski umor. Blagajnik čevljarsko tovarne Pairmenter iu jegov spremljevalec Berardelli, sta bila na poti v tovarno, kjer sta hotela delavcem izplačati mezde, napadena, umorjena in oropana. Morilci so dobili pri njima 15.000 dolarjev.
Kot krivca so prijele oblasti dvq tovarniška delavca in ju postavile pred porotno sodišče v Bostonu. Sodišče je obtoženca, ld sta veljala kot anarhista, ki sta se pa pred sodiščem označevala kot »libertarca«, to je kot pristaša Tolstoja in Proudhomai, spoznalo za kriva in ju obsodilo na smrt. Dražvni guverner Fuller je pomiloščenje odklonil iu razsodbo potrdil. Bilo je to že sredi poletja leta 1921., vendar se razsodba do danes ni izvršila. Stvari se je bila namreč iz vsega ix)četka polastila javnost, posebno tista, ki smatra oba obsojenca za svoja pripadnika. Ta javnost trdi, da je porotno sodišče v Bostonu sodilo pod vplivom političnih predsodkov in obsodilo dva anarhista kot taka, ne da bi se bilo zadostno pečalo z dokazi o njuni krivdi ali nekrivdi. Ta javnost z vso gotovostjo trdi, da ti dokazi nikakor ne drže, da so tudi priče izpovedale pod vplivom in pritiskom, da bi se izvršil justični umor, ako bi se razsodba izvršila. Bostonska sodna oblast je ostala trdovratno pri svoji razsodbi. Uvedlo se ni ni-kako novo postopanje v stvari, izostalo je pomiloščenje tudi nadalje; toda tudi razsodba se ni izvršila in tako sta obtoženca celih sedem let visela med življenjem in smrtjo.
Bila sta to Sacco in Vanzetti.
Ko se je nedavno končno razglasilo, da se smrtna obsodba nad Saccojem in Vanzetti jem izvrši ter se je za to določila nocojšnja noč, to je noč med 9. in 10. avgustom, so ožji in širši somišljeniki obeh obsojencev, to je predvsem anarhisti in komunisti, pa tudi vsi ostali pristaši svobodne misli tako iz socialističnega kakor iz kapitalističnega tabora — vprizorili orjaško akcijo, da se izvršitev razsodbe prepreči. Svetovni svobodomiselni tisk se je vrgel v boj za Saccoja iu Vanzettija, poseben obrambni odbor je storil vse mogočo korake, da izposluje bodisi obnovo postopanja bodisi pomiloščenja, zainteresirali so se za slučaj pravniki učenjaki celega sveta. Bilo je kakor začasa Dreyfusove afere. Ko pa vse to ni izdalo, so šle komunistične množice po vseh svetovnih centrih na ulico, pokale so bombe, padale so težke človeške žrtve — žrtve, ki s bostonsko razsodbo niso imele najmanjšega stika, torej popolnoma nedolžne žrtve. Če kaj, potem je moral prav ta nastop zapeljanih in nahujskanih množic zapečatiti usodo Saccoja in Vanzettija.
Ali se je ameriško sodstvo v tem slučaju zmotilo ali se ni? Vsi, ki so imeli od uradne strani opraviti s pravdo, izjavljajo, da se je vse pravdno postopanje vršilo vestno in natančno in da je smatrati krivdo kot dokazano. Na noben način se ne da opravičiti, da se je obsojencema povišala in poostrila kazen s sedemletno ječo in strašnimi duševnimi mukami. Če se ameriške oblasti sedem let niso mogle odločiti za izvršitev razsodbe, so morali biti za to ipak močni razlogi in oblast po tolikem odlašanju dejansko ni več imela moralne pravice, da smrtno obsodbo izvrši, pri čemer se ne dotikamo vprašanja, ali je smrtna kazen sploh upravičena ali ni. Veliko vprašanje je, ako bo korist, ki jo upa imeti ameriška državna avtoriteta zase in obstoječi družabni red od svoje rigorozeosti v tem slučaju večja, nego bi bila škoda, ako bi bila obveljala milost
Na nekaj se je še vredno ozreti. 2e mesece in mesece se vrše krvava preganjanja katoličanov v Mehiki, na stotine štejejo žrtve, ki niso zagrešile drugega, nego da so očitovale svojo zvestobo do vere, ki so jo podedovale od svojih prednikov kot kulturno svetinjo. O kakem zločinu torej niti govora. Toda kateri izmed svobodomiselnih listov in ljudi se je oglasil v obrambo mehiških katoličanov? A ne le, da se niso oglasili v obrambo, marveč so preganjanje ako ne odobravali, pa vsaj zagovarjali! Tako pozna tudi liberalni humanizem dvojno moralo, ki pač sploh ni morala. Zato je njegovo moralno ogorčenje v slučaju Saccoja in Vanzettija zelo male cone.
r Belgrad, 9. avg. (Izv.) V politični upravni službi so sc izvršila sledeča imenovanja: Za arhivskega uradnika III. kategorije 1. skupine pri velikem županstvu v Ljubljani Franc Slana, upokojeni ekonom Dcčjcga doma v Ljubljani in Josip G o 1 a r , upokojeni arhivski uradnik pri ministrstvu za kmetijstvo.
Ostra kritika o delovanju Društva
narodov.
FRANCOSKI DELEGAT V DRUŠTVU NARODOV DE JOUVENEL JE ODSTOPIL. — DRUŠTVU NARODOV OČITA NEDELAVNOST. — ODGOVOR ZUNANJEGA MINISTRA
BRIANDA.
v Pariz, 9. avg. (Izv.) Francoski senator Henri de Jouvenel, ki je več let zastopal Francijo v Društvu narodov, je včeraj na Zunaitjega ministra Brianda naslovil prošnjo, da ga letos razreši službe v francoskem zastopstvu za plenarne seje Društva narodov.	•
De Jouvenel je objavil v »Matinu«, katere glavni urednik je bil pred odhodom v Ženevo, članek, v katerem navaja razloge za ta svoj korak. Ako zaupamo v Društvo narodov, tedaj moramo ostati zvesti metodam D. n., jc rekel de Jouvenel. Nekaj časa sem, pa hočejo načela, ki si jih je D. n. postavilo pri ustanovitvi, omalovaževati. Pravica do obstoja D. n. obstoji v tem, da hoče v mednarodnem življenju uveljaviti načelo želje večine, z drugimi besedami, napram interesom velikih narodov je treba postaviti Interese večine narodov. Zadnji čas pa D. n. ni posredovalo pri konfliktu med Italijo in Jugoslavijo in v jugoslovansko-bol-garskem sporu. Na eni strani se slavi pomen D. n., na drugi strani pa se vodi politika po metodah, ki vodijo v polom.
Briand je danes v posebnem pismu na de Jouvenela izrazil svoje obžalovanje in svoje začudenje radi njegove demisije. Briand opozarja na to, da je de Jouvenel skozi več let sodeloval pri vseh zborovanjih Društva naro-
dov in odobril vse sklepe, ne da bi katerikrat izrazil kake pomisleke ali celo protestirla proti sklepom. Njegovo začudenje je tem večje, ker je iz pisma razvidno, da de Jouvenel s politiko francoske vlade v Društvu narodov zadnja leta ni soglašal in obdolžujc francosko vlado, da je bila soglsana s tem, da se je več važnih mednarodnih problemov odvzelo razpravljanju pred D. n., niso jih reševale inte-resirane stranke same. Briand je mnenja, da je bolje, da D. n. ne posega v zadeve, katere se da rešiti običajnim diplomatskim potom, vsaj tako dolgo ne, dokler ne preti nevarnost za svetovni mir. O tem pismu jc časnikarjem poročal Briand sam na Quai de Orsay. Pripomnil je, da očitki de Jouvenela glede nedelavnosti D. n. niso utemeljeni. Opomnil je pri tem na hitro rešitev mosulskega vprašanja, grško-bolgarskega spora in ureditve vprašanja grških beguncev. Brez dvoma sedanje D. n. še ni popolno, toda on je prepričan, da danes edino D. n. zabranjuje vojno nevarnost, vsaj dosedaj ni bilo boljše obrambe proti vojni.
V tukajšnjih političnih krogih prevladuje vtis, da je de Jouvenel s svojim senzacionalnim pismom hotel postaviti svojo kandidaturo za mesto francoskega poslanika v inozemstvu.
Sacco in Vanzetti bosta usmrčena.
v Newyork, 9. avg. (Izv.) Sodnik prve instance v procesu proti Saccoju in Vanzettija je telefonično obvestil tajnika sodnega dvora, da bo vse nadaljnje predloge na obnovitev postopanja oziroma preklic obsodbe ali odložitev usmrtitve odklonil.
v New York, 9. avgusta. (Izv.) Kakor je bilo pričakovati, je tudi sodnik Tbayer odklonil obnovitev postopanja proti Sacceju in Van-zettiju. Vrše se že priprave za izvršitev smrtne obsodbe in tudi ura usmrtitve je že določena. Obrambni odbor skuša še v zadnjem trenutku rešiti oba atentatorja- Odposlan je bil ponovno apel na Coolidgeja, da bi preprečil usmrtitev. Toda pričakovati je, da bo tudi ta pomilostitev odklonjena. Za oba obsojenca je posredoval tudi znani prekooceanski letalec Lindbergh.
Policija je dognala, da je bil avtomobiL na katerem so bežali bombni atentatorji na newyorško podzemsko železnico, last znanega anarhista v Bostonu. Avtomobila pa dosedaj še niso mogli izslediti. Tudi o lastniku ni nikakega sledu in od tega časa še ni bil prišel na svoje stanovanje.
v London, 9. avgusta. (Izv.) Vsi poskusi nekaterih radikalnih elementov v delavski stranki in komunistov, da bi zainteresirali širšo javnost za usodo Sacooja in Vanzettija, so se popolnoma izjalovili. Tudi italijanska kolonija v Londonu, ki šteje nad 50.000 oseb, in je večina med njimi komunistov, si je mnogo prizadevala. Veliko italijanskih delavcev je zaposlenih v službi Lloydove družbe, ki ima svoja poslopja v bližini palače »Comer-cial Union Asicuracion Co.c, ki se je v nedeljo ponoči porušila. Obstoja sumnja, da so nesrečo povzročili italijanski komunisti.
v Pariz, 9. avg. (Izv.) Današnji ministrski svet je sklenil med drugim, da se uvede disciplinarno postopanje proti vsem onim uradnikom javne uprave in pošt, ki so se včeraj udeležili protestne stavke v korist Saccoja in Vanzettija.
v Berlin, 9. avg. (Izv.) Demonstranti za Saccoja in Vanzettija so danes dopoldne skušali priti pred poslopje ameriškega poslaništva, kar pa jim je policija zabranila. Tudi popoldne je policija razgnala demonstrante, preden so prišli pred ameriško poslaništvo. Aretirali so 12 demonstrantov. Na Viljemovem trgu, kjer se nahaja razen ameriškega poslaništva tudi palača državnega kanclerja, spada v vladni del mesta, kjer je prepovedano vsako zbiranje v gručah.
v Rim, 9. avg. (Izv.) Posebna napetost vlada te dni v Torre Maggiore, kjer je bil rojen Sacco in kjer prebiva njegov 70 letni oče. Ta je poslal na Mussolinija prošnjo, v kateri pravi, da že sedfm let živi v težkem pričakovanju glede usode svojega sina. Vedno sem upal, da bo človeška pravičnost priznala nedolžnost mojega sina, sedaj pa se je vsako upanje porušilo. Naj bi tvoja beseda in tvoje posredovanje, o Duce, obvarovala mojega sina pred smrtjo, katerega je cel svet že oprostil krivde. Mussolini je odgovoril, da se že dalj časa neprestano trudi na vse načine, ki so dovoljeni po mednarodnih običajih, da bi obvaroval oba obsojenca pred izvršitvijo smrtne kazni. V resnici je Mussolini potom poslanika v Washingtonu opozoril ameriške oblasti, naj vpoštevajo želje vsega sveta.
Oče Saccoja je izjavil časnikarjem, ki ?o ga obiskali, da ga nobena, žalostna vestne more več spraviti iz ravnotežja. On je popolnoma prepričan, da je njegov sin popolnoma nedolžen in da ni mogel zagrešiti roparskega umora, ki mu ga očitajo. Vedno je bil pošten in vesten.
v Praga, 9. avg. (Izv.) Protestni stavki, katero so za danes popoldne ob 3 napovedali komunisti, se ostale stranke niso pridružile. Tako je bilo opaziti stavke samo v nekaterih obratih.
v Rim, 9. avg. (Izv.) Precejšnjega razburjenja, ki vlada radi obsodbe S. in V. v Italiji, ni veliko opaziti z ozirom na strogo disciplino, ki vlada v državi. Časopisje je zelo rezervirano, ker povsod prevladuje prepričanje, da bi se z vsako besedo zadeva obeh. obsojencev laiiKO samo poslabšala.
v Pariz, 9. avg. (Izv.) Danes je prišlo na protestnem obhodu proti usmrtitvi Saccoja in Vanzettija v pariškem predmestju Ivery do težkih incidentov. Več tisoč delavcev jc udrlo v tovarno, kjer je delalo nad 500 delavcev, ki se protestnemu obhodu niso hoteli pridružiti. Prišlo je do pretepanja, med katerim so razbili veliko strojev. Telefonično pozvana policija, ki je prišla v velikem številu, je zopet napravila red. 12 delavcev in več stražnikov je bilo poškodovanih.
v Haag, 9. avgusta. (Izv.) Po mnogih ho-landskih mestih so bili danes izdani pozivi, naj se jutri izvrše povsod demonstracije kot protest proti usmrtitvi Saccoja in Vanzettija. V Amsterdamu so demonstrantje zasramovali in obmetavali s kamenjem ameriške časnikarje, ki so si v avtu ogledovali mesto. Policija je z golimi sabljami razgnala demonstrante.
Oklic Primo de Rivere.
v Madrid, 9. avgusta. (Izv.) Primo de Ri-vera je izdal oklic na špansko prebivalstvo, v katerem poziva vse dobro misleče državljane, da pristopijo k Unio patriotica. Unio patrio-tica ni nikak oborožen fašizem ali kaka politična stranka, temveč obsega vse patriotične misleče državljane, ki žele domovini lepšo bodočnost. Španski parlament se bo sestal začetkom oktobra. Predloženih bo več važnih zakonov o ureditvi države.
Vprašanje znižanje porenskih čet.
v Pariz, 9. avg. (Izv.) Nemški poslanik <ron Hoesch je danes popoldne prišel v Pariz. Posebno pozornost posvečajo dolgi konferenci, ki jo je imel sinoči zunanji minister Briand z vojnim ministrom Painlevejem in šefom francoskega generalnega štaba Petainom. Precej razlogov govori za to, da so obravnavali vprašanje znižanja francoskih čet v Porenju. Briand je izjavil, da je francoska vlada pripravljena znižati francosko posadko za nadaliniih tisoč
mož. Pridržuje pa si pravico, da Sama določi pripraven čas, kdaj naj sc to izvrši. S tem je očividno skušal zabrisati vtis, da se je ta nova koncesija s strani Francije izvršila na pritisk Nemčije. Tozadevni sklepi francoske vlade bodo najbrže objavljeni na bodočem zborovanju Društva narodov v Ženevi.
kaj bo z voditelji ruske opozicije?
v Moskva, 9. avg. (Izv.) O sklepih osrednjega odbora komunistične stranke ni mogoče zvedeti nikakih oficlclnih poročil. Vendar se da skoraj z gotovostjo trditi, da je zmagala ostrejša smer, ki je zahtevala, da se Sovranov in Mirnov izključita iz stranke in da se voditelja opozicije Trockij in Zinovjev izključita iz osrednjega odbora. Formelno bo o tem sklepal še strankin kongres, ki se bo sestal šele po končanih slovesnostih obletnice revolucije koncem novembra.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
S&mfi S£S
Laško, V nedeljo, to je 21. avgusta 1927,
bo takoj po prvi sv. maši javen politični shod SLS za Laško in sosedne župnije. Govori naš poslanec in bivši minister g. dr. Andrej G o -s a r in drugi poslanci. Oosebno pa smo vabili voditelja Slovencev, gospoda dr. Korošca, in je pričakovati gotove udeležbe.
Slovenske Konjice. Politični shod SLS bo dne 15. avgusta po prvi sv. maši. Govori dr. Anton Korošec. Shod obeta biti veličastna manifestacija volivcev konjiškega okraja. —vy—
Volivni shod SLS v Ribnici na Pohorju
še vrši 14. t. m. po rani službi božji v gostilm g. Petrun, na katerem govorita oblastna poslanca gg. H r a s t e 1 j, K u g o v n i k ter tajnik g. Ovčar. Istega dne ob treh popoldne drugi shod v Orlici v gostilni g. GrSgl, za Orlico in sv. Anton. Govorijo isti poslanci.
V	Selah pri Slovenjgradcu se vrši dne 16. t. m. po zvršenem sv. opravilu v gostilni ?Apačnik< volivni shod, na katerem govorijo oblastni poslanci gg. Ovčar, G u z e j i. dr.
Občinske in županske volitve.
Rečica ob Savinji. Pri nedeljskih volitvah je dobila SLS 233 glasov in 19 odbornikov, liberalna lista, za katero se je posebno trudil neki Banko, pa 79 glasov in 6 odbornikov.
V	Poljanah nad Škofjo Loko je izvoljen za župana dosedanji župan Ivan Debeljak. Svetovalci so 3 iz SLS, eden pa iz Delavske liste.
V	Prečni so občinske volitve preložene na 2. oktober, ker morajo župani poslati volivne kroglice v Belgrad. Občinskih volitev torej ne bo 21. avgusta.
Luče. Za občinske volitve je bila tukaj vložena samo lista SLS. Izvolili smo si že tudi novi občinski odbor in župana. Za župana je izvoljen g. Jakob Žibovt, p. d. Osojnik, dober in zaveden kmet. Dosedanjemu in povsod priljubljenemu županu g. Jakobu Plaznik, p. d. Riharju, odličnemu kmetu, izrekamo prisrčno zahvalo za njegovo nesebično, požrtvovalno in blagonosno županovanje. V novem obč. odboru so povečini možje iz prejšnjega odbora.
Še obč. volitve v Dobrunjah. Kako napredujejo klerikalizem ogrožajoči elementi pri sedanjih obč. volitvah, za zgled nastopni pregled o izidu obč. volitev v občini Dobrunje: L. 1924. SLS 507 glasov in 14 odbornikov, 1. 1927. 567 glasov in 16 odbornikov, I. 1924. SDS in SKS 247 glasov in 7 odbornikov, 1. 1927. 185 glasov in 5 odbornikov, 1. 1924. Soc. in kom. 158 glasov in 4 odbornike, 1. 1927. 135 glasov in 4 odbornike. — SLS je torej v občini Dobrunje napredovala od prejšnjih obč. volitev za 60 glasov in 2 odbornika, razni združeni nasprotniki, predvsem SDS in SKS, pa nazadovali za 85 glasov in 2 odbornika. Le tako naprej in pri prihodnjih obč. volitvah bo SLS v tej občini imela dve tretjinsko večino, do katere ji je že to pot primanjkovalo le 11 glasovi
Volivno gibanje.
Hrvatska pučka stranica je vložila za severno Dalmacijo listo z nosilcem Stjepanom Baričem, predsednikom HPS. — HSS je vložila listo za severno Dalmacijo z nosilcem Pavlom Radičem. — Zveza delavcev in kmetov je vložila listo za osiješko volivno okrožje z nosilcem prof. Maslaričem.
č Belgrad, 9. avgusta. (Izv.) Včeraj je prispel v Belgrad, minister n. r., dr. Ni kola Nikič. Časnikarjem je izjavil, da je njegov položaj za volitve dober. Vložil je samo tri kandidatne liste za tuzlansko, požeško in sremsko okrožje. Drugod ne namerava kandidirati.
č Derventa, 9. avgusta. (Izv.) Med tukajšnjimi radičevci vlada veliko ogorčenje, ker je Pavle Radič na konferenci okrajnih organizacij izjavil, da vodstvo nikakor ne bo pristalo na kandidaturo Ljubonjiča, šefa železniške postaje v Derventi, katerega predlagajo tamošnje organizacije. Ljubonjič je znan uot glavni organizator HSS v derventskem okraju. Po tej izjavi Pavla Radiča so se odločile vse organizacije, da se volitev ne bodo udeležile. Radi tega bo imel Radič v banjaluškem okrožju zelo shbe uspehe.
č Sinj, 9. avgusta«. (Izv.) V nedeljo se je tu vršilo manifestacijsko zborovanje HPS, ka-te.~ja se je udeležilo nad dva tisoč volivcev. Glavni govornik je bil nosilec liste za južao Dalmacijo Stjepan Barič.
Dr. Žerjavov kandidat in uradništvo.
Državne uslužbence, ki nameravajo voliti žerjavovsko kandidatno listo za mariborsko okrožje in s tem na najbolj sigurnem mestu tudi bivšega samostojneža g. Ureka, bo morda zanimalo, kakšnih misli je on z ozirom na primeroma visoke davčne odtegljaje, ki jih plačujejo razni državni uslužbenci, uradniki in učitelji. V nekem svojem govoru, ki ga prinaša »Kmetski list« z dne 14. novembra 1924 št. 56, je rekel g. Urek med drugim: »Res je, uradnik je obdavčen in ne more davkov prevaliti. Toda njegovi davki se plačujejo od države, i/, njegove plače, ne pa od davka samega. Uradniški davki pravzaprav niso drugo, ko dvojna manipulacija.« Ta jc pa dobra t Dohodnina. invalidski davek, kaldermina in še
druge davčne obveznosti, ki jih plačuje večinoma Itak zadolženo državno uslužbenstvo od zakonito mu določenih plač, po mislih vele-učenega g, žerjavovskega kandidata Ureka, sploh niso davek, ampak le »dvojna manipulacija«, ki nima kakopak nobenega kvarnega vpliva na materijelni položaj državnega uslužbenca. Res imenitno! Zdaj se pa prav nič ne čudimo, da so včerajšnji miselni tovariši g. Ureka s tako vnemo in brezobzirnostjo glasovali pod radičevsko vlado za znane službene odtegljaje v korist »poplavljencem«. Državni uslužbenci bodo imeli v g. Ureku, kakor se vidi, znamenitega zagovornika svojih teženj. Boljšega »uradniškega kandidata« si ne morejo izbrati. Kar volijo naj gal
Obdavčenje invalidov.
Kar smo zadnjič napisali glede obdavčenja staroupokojenccv in kronskih upokojencev, velja tudi glede obdavčenja invalidov. Če se je pomotoma na račun davkov kakemu invalidu res kaj odtrgalo, se bo to takoj popravilo. Gre za neljubo pomoto, iz katere kuje SDS material proti SLS. Uverjeni smo, da ta huj-skarija SDS tudi pri invalidih ne bo nič izdala. Invalidi vedo predobro, komu se imajo zahvaliti skoro za vse pridobitve, kar jih imajo. Invalidi vedo, v katerih vrstah so njihovi zagovorniki dr. Jež, dr. Brecelj, posl. Kremžar, dr. Gosar, Gostinčar itd. Zato nas hujskarije SDS puste hladne in mirne v prepričanju, da jim niti en invalid ne bo nasedel.
Beležke
A O občinskih volitvah piše »Jutro« Še debelejše laži kot »Narod«. Ugotavljamo, da je SDS v ljubljanski okolici nastopila v eni sami občini in je tam za 50 odstotkov nazadovala.
A »Politični hemoroidarji, kastrirana avtonomija itd.«, piše »Jutro«. To je menda ▼ smislu one dostojnosti, ki jo je v političnem boju napovedal in priporočal na shodu v Kamniku g. dr. Žerjav.
A Policajski režim. »Jutro« vidi zdaj ▼ Sloveniji policajski režim. Prav! Policaji so zato tu, da delajo red in je to njihova služba. Ni pa to služba učiteljev, za kar jih je hotela napraviti SDS in njeni verni hlapci na tistem zborovanju v Rogaški Slatini. Učitelji so to pravi čas spoznali in zato imajo zdaj pri nas poklični čuvaji reda besedo, žerjavovskim bojevnikom se pa toži po pondrekih in komandi.
A »Naša duhovniška stranka«, tako naziva »Jutro« SLS. Sicer ta naziv ni praV tlič nečasten in se ga nam ni treba bati, i toda ker ga »Jutro« zapiše vselej z gotovti tendenco, povemo, da so še druge stranke, med njimi SDS, tudi vsaj toliko duhovniške kot SLS. Le poglejmo: Valerijan Pribičevič, brat Sve-tozarja in njegov najvnetejši agitator in poslanec SDS, je cerkveni dostojanstvenik samostana na Fruški gori, po naše opat. Na kandidatni listi SDS za mariborsko oblast kandidira prekmurski evangelski župnik, med bivšimi poslanci SDS so bili tudi drugi nekateri duhovniki. Skratka, kjerkoli SDS more dobiti kakega duhovnika za svojo listo, ga z veseljem sprejme. Tudi duhovniške jubileje zna »Jutro« jako genljivo proslavljati. Pa reci kdo, da SDS ni »duhovniška stranka«!
Pritožbe demokratov,
r Belgrad, 9. avg. (Izv.) Kakor poročajo »Novosti«, je Ljuba Davidovič poslal Voji Ma-rinkoviču pismo, ki ga je dobil od svojih strankinih prijateljev. V pismu se demokrati pritožujejo, da je politična oblast vse občinske odbornike-demokrate in vse demokratske prvake nekega okraja poklicala predse in da jim je prepovedala agitirati za demokratsko stranko in da jim je pri tem pretila z represalijami policije. Davidovič je pozval Marinkoviča, da pri Vukičeviču protestira, ker po svojem govoru, v katerem je Vukičeviča napadel, z njim direktno nc občuje. Sploh zatrjujejo »Novosti«, da je Ljuba Davidovič še nadalje zadržal svoje stališče napram Vukičevičevi vladi.
Odlikovani gasilci.
r Belgrad, 9. avg. (Izv.) Kralj je z ukazom od 7. avgusta t. 1. odlikoval z zlato odnosno srebrno svetinjo za civilne zasluge 127 gasilcev iz ljubljanske oblasti, članov gasilnih društev v Metliki, Črnomlju, Št. Vidu pri Stični, Kandiji, Novem mestu, Cerknici, Semiču, Dolenji vasi, Starem trgu, Krašnji, Brdu, Dolskem, Stobu, Kranju, Tržiču, Naklem, Blokah, Šenčurju, Litiji, Ljubljani, Mostah, Rovtah, Mokronogu, Št. Rupertu, Krškem, Leskovcu, Loki pri Zidanem mostu, Vidmu, Sv. Gregorju, Dov-ju, Gorjah, Hrušici, Kamni gorici, Koroški Beli Kropi, Lešah, Mošnjah, Radovljici, Orehovici Radečah in Škocjanu.
EKSPLOZIJA NA PODZEMSKTŽELF.ZNICI
v London, 9. avgusta. (Izv.) Na postaj podzemske želcznicc Aldrych jc nastala eksplozija, ki je vse poslopje razmajala. Ranjen ni bil nihče, tudi stvarna škoda je zelo majhna. Prva poročila o tej eksploziji so bila zelo pretirana in sc jc govorilo tudi o bombnem atentatu. Pozne j«« sr je izkazalo, da eksplozijo ni povzročila bomba, temveč manjša količina eksplozivnih snovi, katero so oustiil tam najbrže kaki zlikovcL
Kaj se godi doma
Veličasten pogreb prosta Matije Randla.
Kakor je »Slovenec« že kratko poročal, umrl je prošt Matija Randl v Dobrlivasi, dne 4. avgusta, zadet od srčne kapi v krogu svojih sobratov, v kateri družbi se je najrajši nahajal.
Nenadna smrt blagega pokojnika pretresla je vse, ki so ga poznali, posebno hud udarec pa je z? koroške Slovence.
Rojen je bil 27. februarja leta 1847. v Št. Pavlu pri Preboldu na Štajerskem, dovršil gimnazijo v Celju in stopil nato v celovško bogoslovje. Kot kaplan in doloma kot provizor služboval je v Labudu, Trebiti ju pri Beljaku, na Suhi, dolgo let bil je župnik v Zvabeku, odkoder je prišel leta 1905. kot prošt v Doberlovas. Leta 1923. obhajal jo zlato mašo.
Blagi pokojni bil je mož izvanrednih duševnih zmožnosti, bil je v svojem poklicu vzoren duhovnik, vnet za blagor svojih žiupljanov. Ko je v svojih zadnjih letih zgubil nogo, si ni dal vzeti, da ne bi izvrševal svojih dolžnosti v cerkvi.
Bil je vrl narodnjak, in smelo moremo reči, da jo bil eden od onih stebrov, na katere se je opiralo celo delovanje koroških Slovencev. Staviti gu moramo v vrsto Janežičev, Einšpielerjev, Se-rajnikov. Poln ljubezni in navdušenja do teptane-ga koroškega slovenskega naroda se je neustrašeno potegoval za njegove pravice, povsod kazal je neupogljiv značaj, jekleno, nepremagljivo voljo in s tem si jo pridobil tudi pri nasprotnikih spoštovanje in ugled.
Žalostna usoda koroških Slovencev, leta 1919., ko so morali bežati pred podivjanimi nemškimi Volkswelirovci, zadela je tudi njega; eden od zadnjih zapustil je Dobrlovas; ko se je vrnil iz Štajerske, našel je svoj dom oropan vsega premoženja. A on ni obupal, ostal je tudi potem, ko jo odločilplebiscit za Nemce. In bil je odslej opora koroškim Slovencem, njegovi sobratje zbirali so s« okoli njega in dobivali tam nasvete in novih moči za narodno delovanje.
Za časa plebiscita je bil določen prošt Randl za generalnega vikarja v coni A. Kot takšen je izdal tudi od plebiscitne komisije odobreni pastirski list globoko zamišljene vsebine, ki se je pre-čital v nedeljo pred 10. oktobrom po vseh cerkvah v coni A in v katerem je dokazal, da je dolžnost vsakega koroškega Slovenca, glasovati sa Jugoslavijo.
Višji duhovni oblasti v Celovcu ta pastirski list ni ugajal in imel jet vsled tega tako od te kakor tudi od drugih oblasti pretrpeti marsikaj bridkega. A njegova jeklena volja premagala je tudi vse te neprilike.
Napram svojim sobratom je bil skrajno blag in mil, izvaredne gostoljubnosti, vedno veselega srca in prikupljivega vedenja.
Kako je bil priljubljen, pokazal je njegov pogreb dne 7. avgusta.
Ze na vsezgodaj zbrala se je mnogoštevilna množica od blizu in daleč. Došlo je K duhovnik jv, med njimi tovariša stolni dekan, dr. Josip Soraer in šolastok Vidovic, že oba sivolasa starčka, generalni vikar dr. Schmutzer, tinjski prošt dr. Martin Ehrlich, prelat iz Št. Pavla, dr. Odilo Franki, dekana Hribar in Mihel, prišli so zastopniki vseh uradov v Dobrlivasi, požarni brambovci; in gotovo nad 2000 broječa množica je izkazala rajnemu zadnjo čast.
Ganljivo so zapeli cerkveni pevci pred prošt-nljo: Vigred se povrne, kakor tudi žalostinke v cerkvi in ob odprtem grobu, ganljivo je bilo videti, ko je sivolasi tovariš dr. Somer vodil kon-dukt od proštnije v cerkev; v globoko zamišljenem govoru naslikal je duhovni svetovalec Valentin Weiss, župnik v Zitarivasi življenje in delovanje preminulega in v srce segle so vsem poslovilne besede: Dragi Matija, počivaj v miru, na svidenje nad zvezdami. V dolgi vrsti premikal se je sprevod, ki ga je vodil tinjski prošt dr. Ehrlich na po-
kopališče k cerkvi Device Marije na gori, kjer so po krasnem poslovilnem nagovoru škocijanskega župnika in bivšega deželnega poslanca Vinkota Po-1 junca položili blagega pokojnika k večnemu počitku.
Iz jasnega neba pošiljalo je opoldansko soln-co svoje zlate žarke na žalujoči zbor, in siva Peca ter mogočni Obir in vsi drugi vrhovi so bili priča, ko amo položili enega najboljših koroških Slovencev v hladno gomilo visoko na solnčni gorici.
Odšli smo s težkim srcem, saj slovo od tebe-dragi prošt bilo je nam, ki smo te poznali, silno težko. Pozabljen ne boš, ohranili te bomo v spominu in tvoja ljubezen do slovenskega Korotana in jeklena volja nam bo vedno svetel vzor iu vzpodbuda, da ne obnemagaino v boju za naše narodne pravica. Podi ti lahka zemlja v slovenskem Korotanu, kalerenci si posvetil vse moči svojega dolgega življenja.	Korolanec.
Odkrije spominske plošče na Miklošičevem domu.
Pred enim letom se je odkril Miklošičev spomenik na Cerkvenem trgu v Ljutomeru, kjer stoji drugi Miklošičev očetovski dom in kjer je obiskoval Fr. Miklošič osnovno šolo. Bila je to lepa aka-demična slavnost ob navzočnosti Miklošičevih sorodnikov z Dunaja.
Zadnjo nedeljo, 7. avgusta, pa se je vršila velika ljudska slavnost slovesnega odkritja spominske plošče na Miklošičevem rojstnem domu v Radomerščaku pri Ljutomeru. V bližnji Kolaričo-vi kapeli je bila sv. maša, pri kateri je univ. -rDf. dr. M. Slavič imel verski nagovor na podlagi nedeljskega evangelija o Kristusovem govoru o palestinskem Jeruznlemu v zvezi z bližnjim ljutomerskim Jeruzalemom in Kristusovi priliki o vinski trti in mladikah. Pri sv. maši je pel ljutomerski cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Potočnika s spremljevanjem Ljutomerske godbe pod vodstvom g. učitelja Zacherla »Slovensko mašo« Ivana Miklošiča, brata dr. Fr. Miklošiča. Lepo spominsko ploščo na rojstnem domu, ki jo je izklesal in ji napis naredil g. Golobič iz Ljutomera, je omislil sedanji lastnik tega doma g. Marko Vaupotič, veleposestnik v Noršencih pri Ljutomeru. Pri domu je dal napraviti ličen paviljon za godbo, na livadi pred domom pa je postavil mize ii šotor-čke za veliko ljudsko slavnost. Prišlo je res ve.iko število okoliškega ljudstva; ki je z velikim zanimanjem sledilo slavnostnemu programu. Prisostvovali so slavnosti tudi zastopnik okrajnega glavarstva g. dr. Mlinar-Cigale, g. dr. Fr. Mohor i č, višji deželni sodni svetnik iz Ljubljane, ljutomerski a-jak, g. dr. Komljanec, ravnatelj ptujske gimnazije, g. dr, Potočnik, ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru, g. Korošak, nadzornik drž. žele/.o'c v Belgradu, rojak iz ljutomerske okolice, g. Jakob Rajli, oblastni poslanec iz Ljutomera in več županov iz okolice. Častno stražo pa so vršili pri slavnosti gasilci ljutomerske okrajne župe z načelnikom Jakobom Štuhcem in uniformirana < da staroslavnih strelcev iz Veržeja, ki so oddajaii t ri slavnosti tudi salve. Pri odkritju spominske plošče je imel pozdravne in zahvalne besede predalnik pripravljalnega odbora g. mestni žaoniK ljutomerski Andrej Lovrec. Kot slavnostna govornika sta nastopila univ. prof. dr. M. Slavič, rojak ii ljutomerske okolice, ki je govoril o velikani znanstvenem pomenu dr. Fr. Miklošiča, ter narodni poslanec ljutomerskega okraja dr. Jos. Hohajec, ki je razpravljal o Miklošičevem slovenskem političn:*n programu, ki je še dandanes aktualen. Vsa ela*-nost je ob najlepšem vremenu sredi med krasnimi ljutomerskimi vinogradi sijajno uspela. Bila jo prava narodna ljudska slavnost, kakršne so b;le tu v navadi od ljutomerskega tabora (1868), Vrazove sedemdesetletnice v Cerovcu (1880), Miklošičeve sedemdesetletnice v Ljutomeru (1383). Fr. Miklošič pa ima zdaj v svojem rojstnem kniju kar tri spomenike: Krasni spomenik v Ljutomeru, oo-
ininako ploščo na očetovskem domu v Ljutomeru ter spominsko ploščo na rojstnem domu. Miklošičevi rojaki so dostojno počastili rojstni kraj svojega slavnega rojaka.
Otvoritev sanatorija na Rakitni.
Dno 6. t. m. je pripeljal bolniški avto kr. higienskega zavoda v Ljubljani petero na kostni tuberkulozi bolehajočih Ljubljančank na Rakitno ter jih oddal v lečenje v tamkaj postavljeno lično De-ckerjevo barako. S tem pričetokm se je ude;st7ila namera Društva za narodno zdravje v Borovnici in j v Ljubljani, da naj nudi slovenska zemlja tuberkuloznim Slovenkam in Slovencem v svrho ozdravljenja lo svoje najsolnčnejše predele, polne oživ-ljajočega planinskega vzduha. Ženski oddelek je poln, dokler up pride do razširitve, naj se ne povprašuje glede novosprejemov.
Silno neurje v ormoškem okraju.
Ze 30 let ne pomnijo ljudje v ormoško n okraju take nevihte, kakor je divjala v noči od t. na 5 t. m. Med bliskom, gromom ter silovitim viharjem je lilo kot iz škafa. Naliv je bil tako močan, da je odneslo več kmetom zemljo z njiv, zopet drugim otavo, katero so imeli pokošeno na ;ravnikih. Toča je napravila preccj škode in to predvsem po vinogradih. Silno neurje je trpelo celi dve uri in sicer od ene do treh ponoči. Msd .nevihto tudi strela ni prizanesla. Udarila jo v poslopje Jakoba Magdiča v KoraČicah in je uničil ogenj prav vse, kar je bilo med zidtnami. Nesreča je čim večja, ker so dogotovili ravno dan poprej na gospodarskem poslopju zadnja dela. Posle;)jo je bilo letos postavljeno na novo in sedaj je uior strele uničil vse. Pomilovanja vrednega pogor/ :i •priporočamo usmiljenim srcem, naj mu priskočijo na pomoč s prostovoljnimi darovi.
Vsak zob je važen!
Vsak zobvVuših untili tvori oiioro Vušeuiu zilruvju. To Vam potrdi vsak zdravnik ln /.obitr. Izberite za »eno VuSih zob znanstveno »8-stavljcuo
Pebeco tuii
za zob«'.
Razstava konj.
To v Ljubljani zelo priljubljeno iu že tradicionalno razstavo priredi letos na velesejiiiskem prostoru ob priliki Pokrajinsko razstave »Ljubljani / jeseni« Kolo jakačev in vozačov v zvezi s Ko: . rejskim društvom v Ljubljani. Istega dno popoldne pa se vrši na vojaškem vežbališču pri Zalogu velika jahalna in dirkalna tekma, kar je zlasti ugoduo, ker se zamore tudi konje dirkače razstaviti dopoldne na razstavi, popoldne pa udeležiti se dirke.
Razstavijo se lahko: toplo in mrzlokrvni žrebci, kobile z žrebeti, zaskočene kobile, dvoletne iu triletne žrebice, pripuščeni pa so tudi konji.
Prijavne tiskovine se dobe v uradu vele-sejma osebno ali po pošti, prijave pa sprejema upraviteljstvo Državne žrebčarnc na Selu. V prijavnici naj se navede pasma, ime, s|k>1, barva in znaki, rojstni dan, ime oifeta in matere po žrebcu x, izroditelja, lastnika in bivališče. Opozarjamo vso konjerejce in častnike na to razstavo in prosimo, da dopošljejo prijavo radi sestave kataloga vsaj do 1. septembra t. 1. Določenih je več denarnih in častnih nagrad, diplom in kolajn.
Informacije daje urad velesejma in Državna žrebčarna na Selu, samo, pismeno pa predsednik eksekut. odbora »Kola jahačev in vozačev-r, gosp. Or. F. Lukmann, advokat v Ljubljani, Gradišče.
'Dnevne novice
k Poziv g. ministru za promet. Država dolguje železničarjem razliko za dobo sedem mesecev. Ker se sedaj sestavlja državni proračun, pozivamo g. ministra prometa, da na vsak način postavi vsoto, ki je država dolguje železničarjem kot razliko, v proračun 1928-29. Ob enem smo naprosili poslanca 2 e b o t a , da po Jugoslovanskem klubu to našo zahtevo predloži g. ministru za promet.
k Velik tabor mož in fantov v proslavo 1100 letnice smrti sv. Cirila se vrši v nedeljo 28. avgusta ob 9 dopoldne na Črni ali Ptujski gori za dekanijo Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Proslave se udeležijo tudi katoliške organizacije iz Maribora z godbo katoliške mladine. Od jutranjih vlakov bo slovesen sprevod od postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju na Črno goro, potem zborovanje z govori o cirilmetodijski ideji. Zaprošena je tudi polovična vožnja.
k Odkritje spominske plošče. Dne 14. avgusta bo slovesno odkritje in blagoslovljenje mramornate plošče, vzidane na pročelje župnijske cerkve»v spomin padlim in pogrešanim vojakom iz župnije Luče v Savinjski dolini. Na predvečer v soboto se bo žrtvam zvonilo, nato bodo večernice, po večernicah zapojejo pevci žalostinko padlim junakom. V nedeljo pri drugem sv. opravilu bo pridiga, blagoslovitev plošče, darovanje, procesija z Najsvetejšim po Logu in nato slovesna sv. maša za padle-
* Birniu v (lekaniji Sv. Lenart v Slov. goricah bo en teden prej, kakor je bilo prvotno določeno, namreč: 28. avgusta pri Sv. Juriju v Slov. goricah, 29. pri Mariji Snežni, 30. pri Sv. Ani, 31. pri Sv. Benediktu, 1. septembra v Negovi, 3. septembra pri Sv. Antonu, 4. septembra pri Sv. Trojici, 5. pri Sv.
Bolfenku, 6. pri Sv. Rupertu in 7. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
•k EvliaristiČni kongres za otok Krk se bo v proslavo 1100 letnice rojstva sv. Cirila vršil v Krku od 13. do 15. avgusta po sledečem sporedu: 13. avgusta po uvodni svečanosti ob 7 zvečer govori presv. g. škof dr. Jos. Srebrnič: »Zakaj evh. kongres v Krku.«
—	14. avgusta po sv. maši ob 7 govor: »Če-ščenju in presv. Evharistija« (vlč. g. kanonik Urakovčič), po sv. maši ob 10 govor: »Kako časti Cerkev presv. Evharistijo (vlč. g. Mu-žina); zvečer pred blagoslovom ob 7 govori zopet presv. g. škof o delu sv. Cirila in Metoda za presv. Evharistijo. — V posameznih odsekih bodo govori: I. v odseku za tretji red:
1.	Apostolat medsebojne ljubezni in Evharistija (vlč. g. župnik Uračič iz Aleksandrova).
2.	Evharistija in križ (o. Franjo Karavanič iz Krka), 3. Vršenje stanovske dolžnosti in Evharistija (g. gvardijan košljunski). — II. v odseku za može: 1. Socialni pomen presv. Ev-harislije (prof. dr. Drago Cepulič iz Zagreba),
2.	Kršč. družina (advokat dr. Č. Brajša), 3. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa (kanonik Zabija, Krk). — III. v odseku za mladeniče: 1. Evharistija — jamstvo naše moči (prof. Ant. Pilepic, Krk), 2. Poziv presv. Evharistije, da se organiziramo za pravico božjo (adv. dr. Brajša), 3. Pot v svet in Evharistija (prof. dr. Čepulič). — IV, v odseku za žene: 1. Vzgoja otrok (gospa dr. Brajša), 2. Evharistija in požrtvovalnost (gdč. Kirschner, učiteljica), 3. Molitev in presv. Evharistija (vlč. g. Mužina).
—	V. v odseku za dekleta: 1. Evharistija in najlepša krepost (gospa dr. Brajša), 2. Evharistija in moderne zabave (gdč. Kirschner),
3.	češčenjo presv. Srca Jezusovega (prof. Ant. Pilepič). — 15. avgusta bo ob 6 skupno sveto
Dr. Lovro Toman.
(10. avg. 1827 — 10. avg. 1927.)
Iz Častitljive jame tam gori pod temno-zeleno Jelovico, kjer izvira bodra Lipnica, so se vzele pred sto leti osorej tri častitljive žene-rojenice sojenice. Prva je bila belo oblečena, druga rjavo, tretja črno. Bližale so sc Kamni gorici, kjer so mirovala kolesa ob vi-gencih in so počivala kladiva in se je samo od plavža sredi vasi še dimilo in je žehtela od njega vročina v razhlajeno poletno noč, ki jo je milila medla mesečina prvega krajca.
Pred gosposko hišo nasproti plavža so obstale častitljive žene in prva, ki je bila dobra, je spregovorila:
»Kovaškega gospoda sin se je rodil, ko mirujejo kolesa in počivajo kladiva. Pero mu dam in kladivo besede, da bo koval srca v velikem vigencu — narodu!«
Obmolknila je prva, spregovorila je rjava in je rekla:
»Veljaj tvoja, a moja mora tudi: kovač v vigencu trpi, pa nc bo prizaneseno ne njemu!«
Tretja, črna rojenica se je oglasila;
»Bo kovač v velikem vigencu, bo trpel — a vse bo kratko!«
Tako so sodile rojenice sojenice in so sc vrnile v Častitljivo jamo pod temnozeleno Jelovico, kjer izvira bodra Lipnica ...
»V noči na 18. junija 1828. je izbruhnil ob močnem vetru požar, ki je upepelil 25 hiš,
veliko kladivo, 12 ješ, rake vigence, kolper-ae itd. 140 žebljarskih rodbin in 1550 oseb je bilo brez kruha ...«
V	prvem letu Lovrcvega življenja sc je zgodilo to v Kamni gorici. Beseda rjave rojenice sojenice se je začela izpolnjevati, preden se je otrok zavedel: oče je bil udarjen, ker udarjena je bila železarska obrt.
»Pero mu dam in kladivo besede ...«
V	Ljubljano jc prišel in dobil pero in besedo iz »Čebelice« in »Krsta« in iz »Novic« in iz .Jovana, ki je bil »očetu« po volji, ker jc bobnel. Navdušil se je in je dvajsetleten doumel prihajajoči čas. Oče Bleivveis je 1847. razglasil v »Novicah« njegovo pesem »Prostost« in v velikem vigencu je odmelo kladivo: »Suženj biti je strašno!«
In jc pel in je dramil — ni bila gladka in sladka njegova beseda, ker čeprav je bil Vrbi bliže, ga je mož iz Kosez omamil — a »Glasi domorodni«, ki so izšli 1. 1849., so izpolnili svojo nalogo: probujeno ljudstvo so navdušili in Lovru so utrli pot med pervake ...
Doštudiral je v Ljubljani, doštudiral na Dunaju, sc poročil s pesnico Josipino Turno-grajsko, a jo že po enem letu izgubil, bil v službi pri finančni prokuraturi v Ljubljani, bil odvetnik v Radovljici, odkoder je neredko prijahal v Kamno gorico, bil odvetnik v Ljubljani in postai kovač v velikem vigencu — narodov glasnik in besednik, kar se mu jc bolj podalo in mu je bolje vzpelo ko pesem, o kateri je moral slišati Levstikovo trdo
sodbe:
»Moj brate, tvoj Pcgaz je kašelj dobil, se
bojim,
Zato, če ga ljubiš, h gospodu Strupilu z njim!
Toman je kot pesnik pozabljen, čeprav jc živela nad Korošci njegova »Pesem koroških Slovencev« in jc Aljaževa pesmarica širila njegovo »Savico« — Noč na nebu zvezdice prižiga... in bi morali danes poznati njegov »Mar i bor« — a kot politik ne more biti pozabljen, ker je izpolnil s svojim delom čas, ko so se postavljali temelji našemu narodnemu življenju in njegovim pravicam.
»Večjih zaslug si je pridobil Toman za slovenski narod, bivši mu zagovornik in vsestransko delavni pospešitelj narodne omike. Leta 1861. je utrjeval v kranjskem deželnem zboru svoj predlog: »Vsak nasvet sc more staviti v deželnem zboru v slovenskem jeziku in v tem jeziku tudi obravnavati.« — Ob uvedenju slovenskega jezika v šole in urade je ogovoril Slovence s tovarišem Črnc-tom vred z oklicem »Mili rojaki«; priporočal jc prostonarodne knjižnice in bukvarnicc. Mnogobrojne predmete, o katerih je Toman govoril v deželnem in državnem zboru, navaja Praprotnik (v Tomanovcm življenjepisu), celo nič se pa nc omenja, da je dr. Toman nagovarjal slovenske rodoljube, naj vsak, kar sliši važnega, naj si bode pesem ali beseda, izrek ali pregovor ali pravljica, vse kar jc narodnega,' zapiše ali reši pogube.« (Cf. Gla-ser, III. 79.)
Leta 1863. je sprožil Toman v »Novicah«
misel, naj bi se ustanovila »Slovenska matica«; njegova misel je prodrla in dobili smo književni zavod, ki jc pol stoletja gojil znan-stvo in leposlovje in polagal temelje naši kulturi poleg Mohorjeve družbe. Toman jc bil Matici odbornik in predsednik in ji pozneje volil deset tisoč goldinarjev. Tudi Kamni gorici je zapustil osem tisoč goldinarjev za ustanovitev bolnišnice in vsakoletno razdelitev obresti med reveže, kar še danes priča napis na ubožni hiši v gorenjem koncu vasi.
Gorenjska železnica — Tomannva so ji rekli — je odprla svetu najlepši del naše domovine in ga gospodarsko dvignila. Izdajstvo narodnega programa itd. itd. je letelo tedaj na Tomana — železnica je pa le stekla in
danes so mu Gorenjci hvaležni zanjo ... •
»Bo kovač v velikem vigencu, bo trpel — a vse bo kratko!«
Trintridesetlctcn mož jc umrl.
V Rodaunu je 6. avgusta 1870 zapisal:
»Nc jokajte zapuščeni, Kdor v grobu spi jc srečen, Saj jc kratko vsem življenje, Al' probud jc večen!«
Bolezen ga je stisnila in dober teden potem, ko je napisal te svoje zadnje verze, ga jc zadela 15. avgusta smrt.
Prepeljali so ga v Kamno gorico in gor) nad njo pri sv. Trojici počiva v -^pokopališču rodbine Tomanove« največji Kamnogorifan ob levi strani cerkvenih vrat. Iz marmorja to-
obhajilo. Govor: Apostolat sv. Cirila in Metoda in molitev /.a cerkveno zedinjenje (stolni dekan Dominič). Pred pontifikalno mašo jb 9 govori presv. g. Škof o udanosti sv. Cirila in- Metoda namestniku evharističnega Kralja. — Na prostem bo zborovanje z govori: 1. Življenje po veri (adv. dr. Brajša), 2. Čuvaj-tno naše sv. tradicije (vi?, g. Zudenigo iz Rana), 8. Delo za interese Kristusa Kralja (prof. Cepttlič). — Zaključila se bo slovesnost s procesijo.
k Orel Ljutomer proslavi dne 14. in 15.
avgusta t. 1. 151etnico društvenega obstoja. Vsi prisrčno vabljeni. Bog živil
*	Poročila sta se v nedeljo 7. t. m. v Velikem Bečkereku gospod Zdravko Grafen-auer. geometer, in gospodična Kozi Grančnik. Bilo srečno!
k Sprememba voznega reda. Pričenši od 10. avgusta t. 1. ima brzovlak štev. 1, ki odhaja i Jesenic ob 7.20, reden postanek v Radovljici. Odhod iz Radovljice ob 7.38. — Od istega dne dalje Ima postanek tudi brzovlak štev. £509, ki odhaja z Rakeka ob 18.20, v Preserju. Odhod iz Preserja ob 19.08.
k Uradni dan »Okrajnega gremija trgovcev v Celju«, v Rogatcu in Rogaški Slatini. Dne 13. avgusta uraduje tajnik »Okrajnega gremija trgovcev v Celju« za člane šmar-skega okraja predpoldne od 8. do 12. ure v Rogatcu v mali sobi hotela Sporn in od 2. do 6. ure popoldne v Rogaški Slatini in sicer v občinski posvetovalnici. Člani iz šmarskega okraja se uljudno vabijo, da se v svojem lastnem interesu poslužujejo v čim večji meri postavljene ustanove in pri tej priliki naj prednašajo vse želje in pritožbe, ki tangirajo in omejujejo prospeh gospodarstva. Gremij se bo za nje zavzel z vsemi razpoložljivimi sredstvi, v kolikor bo to mogče doseči v okviru predpisov sedanjih zakonov. Uradni dnevi za šmarski okraj so določeni na vsakega 15. v mesecu, čc je ta dan nedelja ali praznik, se uraduje prihodnji dan in sicer po istem redu in kraju, kot je to določeno v prvem odstavku.
*	Pri okr. sodišču v Ptuju se razpisuje mesto pisarniškega uradnika. Prošnje je vložiti do 10. septembra pri predsedništvu okr. sodišča v Mariboru.
k Za uradniške sirote. Slovenski del uprave Narodne ženske zveze je že v po-četku 1. 1917. posredoval, da bi one uradniške sirote, ki so v bivši Avstriji prejemale tako zvano milostno pokojnino, prejemale še dalje ta mali pripomoček. Belgrajski del uprave je v tem smislu interveniral pri ministru financ, ki je obljubil, da po poskušal vstaviti v proračun za 1. 1927.-28. primerno vsoto v ta namen. Ko je bil sprejet proračun, te vsote ni bilo nikjer. Poznavajoč veliko bedo, v kateri žive te uradniške sirote, ki radi svoje starosti niso sposobne za delo, je poiskal slovenski del uprave N. Z. Z. drug vir v začasno pomč. Ob prevzemu Kranjske hranilnice po Oblastnem odboru so dobile naše politične stranke lepe vsote v humanitarne namene. Slovenski del uprave se je zato obrnil na stranke s prošnjo, da bi vse skupaj stvorile fond v taki višini — potrebno bi bilo približno 400.000 Din — da bi obresti zadostovale za izplačilo stalnih mesečnih podpor po 100 Din vsaki izmed sirot. Slovensko žen-stvo, ki je vselej rade volje pomagalo vsttn našim humanitarnim ustanovam, je trdno prepričano, da bodo politične stranke ugodile njegovi prošnji. Denar, vložen v fond, bi bil itak čez gotovo dobo let zopet na razpolago strankam, a za to dobo bi njegove obresti resnično odpomogle veliki bedi in bi služile lepim humanitarnim namenom. — Narodna ženska zveza kraljevine SHS.
k Vsled trajne suše je zagrebško županstvo odredilo splošno varčevanje s pitno vodo. Prepovedano je rabiti vodo za priliva-nje po vrtovih.
k Radi volivnega govora so zaprli v Zagrebu dr. Nika Bjelovučiča, kandidata federalistične stranke. Policija ne daje nobenih informacij o vzrokih aretacije.
k Odkritje spomenika padlim vojakom na Igu pri Ljubljani. Podružnica Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne na Igu kliče vse vojne tovariše in ostalo občinstvo k slavnostnemu odkritju spomenika v vojni padlim tovarišem ižanske župnije, ki se bo vršila v nedeljo, dne 14. t. m. Po sv. maši za padle se bo vršilo odkritje in blagoslovitev spomenika, združeno s slavnostnim govorom g. majorja Colariča in voj. tovariša rojaka g. kaplana Ivana Kraljiča. Spomenik je eden najlepših, kar jih je odkrila Z. S. V. Zato v nedeljo dne 14. avgusta, tovariši, na svidenie na Igu. — Odbor.
k Mesto pisarja je razpisano pri celjskem upravnem sodišču. Kompetirati morejo samo absolventi pravne fakultete. Predpisano opremljene in kolkovane prošnje je treba predložiti do 10. septembra t. 1. pri predsedstvu upravnega sodišča.
k Nenavadna dvojčka. Iz Špitaliča nam poročajo: Dne 1. avgusta t. 1. je povila posest-nikova žena Elizabeta Tomažič iz Bele 6 pri ! Špitaliču dvojčka, jako dobro razvita in krepka dečka, ki sta bila krščena na imeni Peter in Ludovtk. Čudovita igra narave je podelila Peterčku dva spodnja sprednja zoba sekavca, njegovemu bratcu Ludoviku pa na istem mestu enega, ki je istotako primerno močan in trdno stoječ kakor onadva pri Peterčku. Pač izreden slučaj!
k Če ste se prepričali, da je Žika izvrstna kava, ne pozabite je priporočati znancem. Dobite jo v trgovinah samo v rdečih zavitkih po pol in petinko kg.
KlJŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe
k Turške srečke kupuje ali zamenja za ratno šteto nom. Din 1000 Efektna linnka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422.
k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
Srbi kavo pijejo najraje, Kranjcem cviček piti je navada, a, najbolja vseh pijač na svetu, je gotovo »C 1 i ot limonada.
ElektriEne instaUacsie.
Vsled odloka g. velikega župana na g. vladnega komisarja mestnega magistrata O. br. 116t-'/J od 15. julija 1927 smejo koncesijonirani elektroinsta-| laterji izvrševati hišne instalacije, katere so se jim j dosedaj na omrežju Ljubljanskega mesta zabranje-] vale. Podpisana zadruga obvešča cenjeno občinstvo, da se bre/, nadaljnega lahko poslužuje koncesijo-niranih elektroinstalaterjev. ki so izpolnili pogoje, i katere jim stavi elektrarna. Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani.
CjufolffMti
© Iz volivne borbe za ljubljanski mandat.
Dosedaj je pri ljubljanskem deželnem sodišču bila potrjena za volivni okraj Ljubljana mesto le lista SLS, včeraj pa je deželno sodišče potrdilo v soboto od SDS vloženo listo. Kar se tiče ostalih strank, gredo socialisti v volivni boj razcepljeno. Oficielni socialisti kandidirajo g. Janeza Mlinarja, za namestnika pa žel. re-videnta Kitteka. Komunisti kandidirajo odvetnika dr. Lemeža, dočim določijo namestnika na tej listi bernotovci, ki gredo skupno s komunisti v volivni boj. Oboji, socialisti in komunisti, imajo kandidatne liste že pripravljene in zbrane že vse potrebne podpise, vendar pa bodo vložili liste, kakor čujemo, šele zadnji dan. Obe listi sta le števnega značaja, vendar pa obe skupini polagata veliko važ-S nost na to, kdo bo dobil v Ljubljani več gla-| svo, to namreč radi prestiža med delavstvom, i Obe skupini se že sedaj med seboj srdito na-i padata potom raznih letakov. Svojo listo po-' stavijo v Ljubljani tudi radikali z nosilccm
dr. Ravniharjem. Ni pa še gotovo, če postavijo svojo listo tudi radičevci. V slučaju, da zberejo v Ljubljani dovolj podpisov, bo kandidiral tu dr. Marušič. Bolj verjetno pa je, da bodo maloštevilni radičevci podpirali v Ljubljani uradniško listo. Popolnoma negotovo je šc, kdo bo kandidiral v Ljubljani na uradniški listi.
© Spccijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni med. univ. dr. France Logar ordinira od 8. avgusta 1927 za zobne in ustne bolezni nd 10—12 ter od pol 3 do 5 v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14, L nadstropje.
0 Preiskave pri komunistih. Ljubljanska policija je izvršila v pondeljek zjutraj pri pri-| bližno 15 ljubljanskih komunistih hišne pre-I iskave. Policija je preiskala tudi prostore ured-! ništva komunističnega lista »Enotnosti«. Re-! zultat preiskav je v splošnem negativen, ker so slovenski komunisti, izučeni po večletnih skušnjah, postali zadnje čase izredno previdni.
O Proces proti Jakobu Žorgi. Včeraj dopoldne se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti znanemu komunisti-] čnemu voditelju Jakobu Žorgi, obtoženemu po ; zakonu o tisku radi razširjanja komunističnih tiskovin. Obtožnica navaja med drugim, da je 1 Jakob Zorga narOčal iz inozemstva razne komunistične časopise in druge tiskovine. Radi nomanjkanja dokazov je bi! Zorga oproščen. Obtoženca je zagovarjal dr. Lemež.
Marifoor
□	Paralelka I. letnika na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru — dovoljena! Ministrstvo prosvete je z dekretom od 1. avgusta t. 1. dovolilo drž. ženskem učiteljišču v Mariboru za 1. letnik paralelko, tako, da bo lahko v prvi letnik sprejetih do 70 učenk. Do zdaj je ravnateljstvo sprejelo učenke le za en oddelek, okrog 30, po tem dovoljenju pa bo mogoče, da bodo sprejete tudi še one, ki so bile odklonjene. Prednost pa bodo tudi zdaj imele one z odličnim in dobrim uspehom. Mnogim starišem, ki jih je že skrbelo, kam naj bi svoje hčerke dali šolat, se je s tem olajšala njihova skrb.
□	Avtoomnibus-promet po mestu. Kakor smo že poročali, je naročila mestna občina tri nove Chevrolet avtoomnibuse za osebni promet po mestu. Vozovi so že tukaj in dela znana mariborska tvrdka Pergler karoserijo. Eden od teh avtoomnibusov bo začel voziti 1. septembra, Ako bo vožnja po mestu do-bičkanosna, potem bodo sledili tem trem še drugi od zgoraj omenjene firme.
□	Rešitev pred smrtjo v Dravi. V nede» ljo je bila v kopališču v Bistrici ob Dravi nenavadno mnogo kopalcev. Nenadoma se je pričel neki krog 30 let star moški potapljati ter bi sigurno utonil, da se ni pognal za njim okrajni glavar g. Poljanec iz Maribora ter mu rešil življenje.
□	Štrajk mizarskih pomočnikov. V Mariboru je nastal mezdni spor med mizarskimi mojstri in pomočniki. Ker poslednji niso uspeli s svojimi zahtevami, so pričeli stavkati.
□	Glavna vodovodna cev počila. Včeraj smo poročali, da je počila glavna vodovodna cev, ki vodi iz mestnega vodovoda v glavni rezervoar pod Kalvarijo, Rezervoar je sedaj brez vode in vodovod daje mestu le najnujnejšo količino vode. Glavna cev je najbrž počila kmalu ob potoku pod Kalvarijo, ker so v potoku samem varnostne betonske naprave za slučaj povodni. Težko betonsko zi-
j dovje je stisnilo glavno cev. Popravljalna dela bodo trpela precej časa in ta slučaj zopet go-| vori, kako nujno potrebe bi že bil poleg sta-| rega en nov rezervni vodni rezervoar. Radi zgoraj omenjene nesreče zajema mestni avto-škropilnik vodo iz Drave.
□	Sumljiv vlomilec. Policija je aretirala in j izročila sodišču znanega vlomilca Ivana Kar-I lina iz Škofje Loke. V njegovi posesti so na-
Železnato CMINA-VINO
V/bujo voljo do Jedi, okrepili živce, zboljša kri in ju rekovaleiceiilum in malokrvnlm zelo priporočeno od idrevnlftklh avtoritet. Izbnrnl okus. Nad 10.000 zdravniških priporočil.	|<
Dobi se v vseli Ickarntill.	U
šli razno sumljivo blago, sigurno izvirajoče od vlomov v stanovanja. Karlin je osumljen vlomov pri ravnatelju Glasb, matice g. Hladku, zdravniku dr. Marinu, učitelju Drevenšku in odvetniku dr. Stanjku.
□	Zopet novi slučaji škrlatinke. Mestni fizikat javlja zopet tri nove slučaje škrlatinke.
□	Vlom v skladišče. Alojzij Arbeiter, trgovec s starim železjem in odpadki je prijavil policiji, da je bilo med 2. in 8. avgustom vlomljeno v njegovo skladišče na Rad-vanjski cesti. Vlomilci so štrli okno ter odnesli razne stare predmete, pred vsem veliko cina, v skupni vrednosti 9185 Din. V omenjeno skladišče je bilo že pred nekoliko meseci vlomljeno. Takrat je policija povzročitelje — mlade fantine, stare 15—16 let polo-vila. Najbrže so bili sedaj isti na delu. kakor pri zadnjem vlomu.
□	Smola kolesarskega tatu. V zadnjem času smo beležili številne tatvine koles. V nedeljo zvečer se je pa kolesarski tat nenadoma ujel. V Vojašniški ulici je našel zvečer okrog 22. ure brivec Oton F. nekega moškega, ki se je vozil na njegovem, pred malo časa pred hotelom Halbvvidl ukradenem kolesu. Takoj je bil tat ustavljen in izročen policiji, kjer se je izkazalo, da se zovc Alojz Anderlič iz Šmarja pri Jelšah ter je imel že parkrat opraviti s sodnijo radi tatvine koles. Na policiji je priznal, da je v nedeljo krog 7. ure zvečer ukradel kolo slikarskemu mojstru Gaj-šku iz veže hiše št. 6 v Vojašniški ulici. Kolo je takoj prodal nekemu hlapcu za 100 Din, katere je pa v eni uri zapravil. Žalosten in brez denarja je šel po Jurčičevi ulici, kjer je zagledal pred Halbvvidlom zopet kolo brez gospodarja. Takoj si ga je prilastil, toda prineslo mu je nesrečo.
Celje
Na goro Oljko s Krekovci! Prihodnjo nedeljo, dne 14. avgusta, poletijo Krekovci na prijazno goro Oljko. Po prihodu jutranjega vlaka se bo vršila v tamošnji cerkvi božja služba, med katero pojejo pevci celjske podružnice Krekove mladine. Po sv. maši se vrši pod milim nebom javno zborovanje. Vsi prijatelji delavske mladine se vljudno vabijo, da se priključijo izletnikom v čim največjem številu. Na prošnjo glede polovične vožnje še sicer nimamo odgovora, a izletniki si lahko pomagajo tudi tako, da se poslužijo izletniškega vlaka, za katerega polovična vozna cena itak za vsakogar velja. Če bo med tem ministrstvo ugodilo naši prošnji za polovično vožnjo za ostale vlake, bomo to pravočasno objavili.
■©■ Celjski Orel ima svojo letošnjo odse-kovno prireditev na praznik Velikega Šmarna, dne 15. avgusta 1927 pri Janiču na Babnem. Ob pol treh popoldne se vrši od hotela »Beli vol« pohod orlovskih vrst na Babno. Na Babnem se prične ob pol 4 javna telovadba. Pri celi prireditvi sodeluje železničarska godba iz Celja. Vstopnina za telovadni nastop: sedeži 1 po 10 Din, stojišča po 5 Din. Vstop na vese-j lični prostor, na katerem sc po telovadnem nastopu vrši prosta zabava, je vstopnine prost. Prijatelji »Orla« so iskreno vabljeni, da se te prireditve v obilnem številu udeleže.
0 Kozaška dirka v Celju. Prošlo nedeljo, dne 7. avgusta t. 1., so priredili kubanski ko-zaki na Glaziji veliko kozaško dirko z izredno zanimivim programom. Kozaki so se pojavili
lažijo njegovi zadnji verzi vse, ki obiščejo lepo pokopališče in jih v vrtu smrti kljub
čudovitolepem razgledu objame tiha žalost... •
»Pisateljsko podporno društvo« je 3. julija 1887 odkrilo na Tomanovi rojstni hiši št. 39 spominsko ploščo z napisom:
V tej hiši je bil porojen 10. avgusta 1827. leta DR. LOVRO TOMAN, pesnik in domoljub slovenski. Umrl v Rodaunu dne 15. avgusta 1870. leta. Postavilo »Slov. pisateljsko društvo«.
Vsa Kamna gorica je bila tedaj v zastavah in slavolokih, s katerih so govorili napisi:
»Ti krasen cvet na lipi bil gorenjski, se v duhu ozira na Te rod slovenski!«
In spet:
Kjer Lovreta mati draga je zibala, v zgodovini hiša ta bo vedno stala, naj potres al' sila časa jo razruši.«
Skozi slavoloke je šlo »Pisateljsko dru-Stvo« — Fr. Leveč, Janko Kersnik, dr. Iv. Tavčar itd., itd., šlo je 27 Sokolov z zastavo, 20 članov ljubljanskega čitalniškega zbora z zastavo, Šišenska čitalnica z zastavo in dolga vrsta rodoljubov: vseh skupaj 200 oseb ...
Sprejemni pozdrav, deklamacije in ob 11 se je odkrila spominska plošča ob udeležbi naroda iz vseh bližnjih krajev. Peter Grasselli ie imel slavnostni govor in potem banket, »na
katerem se je izreklo mnogo lepih govorov«. Narodna veselica bi se morala šc vršiti, a jo je preprečil dež, »vendar je bila slavnost krasna, dasi se je morala vršiti v tesnejšem okviru.«
Tako je bilo leta 1887.1...
•
Danes smo 10. avgusta 1927 in je god sv. Lovrenca in je stoletnica rojstva dr. Lovra Tomana, pesnika in domoljuba slovenskega.
Lipnica teče po rakah in goni kolesa, v vigencih žari ogenj na ješah, kladiva pojo in kujejo žeblje in zadrugarski konji vozijo v Podnart izgotovljeno blago in dovažajo železne palice in koks. Vse, ko da poje: Od štirih do ene
vodi nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
Žareči žeblji, žeblji v očeh!
Dealvnik — in bi moral biti prazniki Slavoloki bi morali danes stati v Kamni gorici in plapolati zastave, ker stoletnice bi le ne smeli prezreti. Saj imamo »Pisateljsko društvo«, saj Matica še živi in politiki so v svojem elementu. Malo rodoljubnega zanosa iz časov naše narodne romantike bi se v dnevih izpolnitve sanj ob stoletnici Tomanovi spodobilo.
Ne?
Kajpa, iz otrok smo dozoreli v n,r>žc in ; ni, da hi se šli slavnosti.
Kaj je rekel Slomšek?...
Dr. J. Lioničar.
Albin Čebular:
V	brezdna „Gradišnice".
(Konec.)
Znamenje — iz praga se začne vračati vrv v vertikalno smer, dokler jo ni popolnoma dosegla, škripec se je začel premikati okoli svoje osi, jamar pa se je začel potapljati vedno globlje v žrelo prepadne temine...
Govorjenje se ne čuje več. Okolica pleše.
V	sencih nabija. Mišičje drgeče. Prevladujejo posebni občutki. Pred seboj strma, gladka stena, v nasprotni oddaljenosti, nekaj žrdi oddaljena stena, zgoraj sinjina neba; še oblačka ni v njej, da bi počival pogled na njem, spodaj pa strahotno žrelo, ki zija kakor zver — človek na vrvi pa visi nad prepadom kakor pajek na pajčevini...
Nehote pride na misel pripovedka o črni kozi, ki je utekla pred sovražnikom na veliko smreko, ležečo čez prepad; ko je prišla do sredine svoje poti, je obstala, pogledala v prepad — tako se je prestrašila, da je bila v trenutku popolnoma bela ...
Globočina pije pogled in neka opojno-sladka omama poji telo, nekaj ga vleče s tajno silo vedno bliže, da bi se prevalilo v njem ravnotežje...
Polagoma, polagoma vedno nižo. Res, jc-j klenih živcev je mornl biti razbojnik, o katerem pripovedujejo, dn je bival tam v tisti 1 udolbini. katera zija pošastno pred tebojl
Pozor — stena pada položno. Neštetokrat se je treba odbiti od nje, da ne zaderejo skale v meso svojih krempljev, da bi zazevala rana; še nekaj, in spodaj čakajoči je že prijel za vrv, katera je valovila pod sedalom, jo vlekel v stran ter s tem omogočil spuščanje. Zgoraj omotična višina, sedaj pa že tako blizu, da izroča pozdrave Zemljanov. Kmalu se je premerila še poslednja razdalja, pisk, in vrv je obstala, pesek zaružil pod nogami... 0, zopet trda tja po mučni počasni 85 metrov globoki vožnji, ki je trajala kakor večnost...
Toda, opasnost še ni pri kraju! S prvega počivališča, kjer se pozna še pepel od sinoč-nega ognja, kjer so shranjeni tudi nabrtniki in druga prtljaga, še en pogled od strani proti nebu in pred očmi se pojavi krasen naraven most, ki deli glavno odprtino v dve okni, podobni očalom, sedaj pa karbidno svetilko v roko, prisotnost duha, pa po strogo poševnem nasipu, kjer so kamni in grušč ter peščene struge, po katerih teče voda ob neurju; na nekaterih krajih se zamenja navpičnica s poševnico. Pečina, zlizana tako, da spolzi roka in noga, le tu in lam kaka špranja, katera se skrbno porabi. Tu se utrga kamen, ki zabobni v globino, tam zopet zdrsne stopinja v blato in pesek in zatrepeče plamen svetilke. Skoraj nedogleden svod se pne vedno više, sloči vedno veličaslneje, pa zavlada zopet stroga tišina in' jamski ledeni mraz prešine ude s svojo mrtvaško mrzlico. Napori navidezno pojenjujejo, kajti strmina ob levi tričelrtim je prešla v ravnino.
nih vasi. Pravi, da je član naše SLS, a njegove pristaše so vozili na volišče SDSarski vozniki. A kljub temu je dobil samo 3 mandate. Ne gre tako lahko, premagati zavednost naših volivcev.
Noto izvoljeni občinski odbor je sledeči: SLS: dr. Marolt, Fr. Krašovec, Anton .lezeršek, Fr. Fur-lan, Tomaž Orom, Ant. Kržmanc, Iv .lelovšek, .los. Brenčič, Iv. Mele, Pavel Pišek, Ant. Dolenc, Ivan štrekelj. Fr. Petrovčič, Iv. Krvina, Iv. Jelovšek, Iv Lenarčič. Jernej Novak. — JDS: Mih. Tomšič, Jos. Jelovšek, Ant. Verbič, Kari Majer. — Združene vasi: Fr. Petrif, Pav. Birtič, Mar'. Petkovšek. — Samostojni kmetje: Jos Verbič, Andr. Opeka. — Socialisti: V. Cukala. Fr. Lnneof, Ant Kueler. Jos. Oblak. Fr Mlinar. Fr. Kržmnnc, in Iv. Čeme.
Volivcem SUS na Vrhniki. V nedeljo 7. t. m. ste zopet pokazali pri občinskih volitvah, da mora ostati Vrlnika še dalje v rokah Slovenske liudsko stranke Izšli smo iz boja 7. absolutno večino in imeli bomo v prihodnjem občinskem odboru 17 svojih zavednih mož.. Vse mogoče laži so si nasprotniki izmislili, blatili vas in delo SLS. izmislili so si nova imena za svoje stranke, hoteli so celo razbiti našo stranko z listo »Združenih vasi«, t"da vse to ni moglo premagati vaše zavednosti. Najbolj pa smo lahko na to ponosni, dn je SDS izšln iz teh volitev tako ponižana; izgubila je dva svoia man-dn'n od zadnjih volitev. Znamenje, da je družba Pribičevij-Žerinv pri nas dovršila svoje delo. Pod. Pisani odbor SLS na Vrhniki izraža Vam. vsem volivcem, nainrisrčnejšo zahvalo in Vam kliče: na boj do novih zmag! — Volivni odbor SLS na Vrhniki.
7*'r&f*-
Tridesetietniki prosvetnega društva sv. Jožefa, ki so od ustanovitve nepretrgano člani, so s'e'eči gospodje: 1. Nadrah Ignacij, stolnj dekan — častni član, 2. Ahačič Franc, 3. Čadež Ignac, 4 Olobočnik Janez, 5. Dečman Franc, 6. Končar Kari, 7. Kopriv-nilt Jakob. 8. Zavtar Franc, 0. Papov Ivan, 10. Per. ko Peter, 11. Pole Jožef. 12. Slegnar Jožef. 13. Tiš-ler Jožef, 14. Vidic Franc, 15. Župec Jožef. Svojim veteranom je društvo poklonilo srebrne spominske svetinje. Zvestim tridesetletnikom iskreno čestitamo!
Pribiti je treba, da so se naši socialisti pri vo-litvi župana zopet vezali z demokrati. Naš klub iim je poslal poziv, da bi s skupnim nastopom izvolili delavskega župana, a so vsak razgovor odbili. Si bomo zapomnili!
Kranjska gora.
Nedeljska prireditev na koči na Gozdu je sijajno uspela. Sv. maši, ki jo je daroval g. Bonač, je prisostvovalo nad 400 ljudi. V krasnem govoru je imenovani gospod otvoril obe poti na Prisank. Med sv. mašo je prepeval domaČi cerkveni zbor krasne pesmi, še bolj pa je povzdignilo slovesnost streljanje. Popoldne se je vršila javna tombola in prosta planinska zabava. Vsa prireditev je potekla v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost vseh.
Letoviška sezona. Dočim se je lansko leto ob tem času sezona bližala že h koncu, pa prihajajo letos še vedno novi gostje in je Kranjska gora popolnoma zasedena. Večerna promenada nudi prav pestro in skoraj mestno sliko ter se lahko primerja z ono na Aleksandrovi cesti v Ljubljani.
Kdo je kriv? Znano je, da nastopajo italijanske obmejne straže proti našim turistom, ki prekoračijo mejo, skrajno brezobzirno. Temu nastopanju pa so krivi naši turisti sami. Za dva slučaja vemo, ki sta ostala Italijanom v dobrem spominu. Tako je nedavno prosila italijansko obmejno stražo skupina turistov, če sme k izviru Soče. Dobili so dovoljenje pod pogojem, da se vrnejo po isti poti. Prelomili so dano besedo in se vrnili drugod. Drugi slučaj: dva ljubljanska turista sta menda iz samega nacionalnega navdušenja streljala proti italijanski straži, ji kazala jezik itd. Tako morajo zaradi par neotesanih oslov trpeti vsi planinci.
zopet nove zvonove, zlasti pa gre lo v obilnj meri
Erečastltemu gos|>odu Antonu Lesjaku, župniku v
t. Jerneju.
Kočevfe
Pojasnilo k notici: Skrb za reveže. Z ozirom na slučaj bivšega hlapca v hotelu T. smo prejeli 6ledeče podatke, ki iih blagohotno pnobčimo: Imenovani berač je ležal že na svetu, ki spada pod občino Stara cerkev. Kam je pristojen, je še sporno, ker je služboval kot hlapec dolgo dobo v mestu. Zazdaj je bil prenesen v Suinko, kjer je doma. Mestna sirotišnica je res premajhna, vendar pa se je v njej stanje hiralcein zadnja leta neprimerno Izboljšalo, kar gre v hvalo sedajneinu tozadevnemu odboru. Toliko v pojasnilo.
Himen. Ta teden se poročita tale dva para: Pepca Križaj, služkinja v Kočevju z Matijem Perko iz Kompolj v Dobrepoljah. in Andrej Lesar, posestnik v Dolgi vasi z Jožefo Kusold iz Spodnjega Mozlja.
CašUo
Osebna vest. Gerent okrajnega zastopa Laško g. Mihael Hrastnik, je na lastno željo odložil svoje častno mesto. Na njegovo mesto je imenovan g. dr. Josip Godnič, odvetniški koncipijent v Laškem
Demokratski sliodič pri Sv. Marjeti pri Rim. toplicah. Tu so imeli v nedeljo 7. avgusta po prvi sv. maši shod samostojni demokrati. Navzočih je bilo 25 duš ter zastopnik oblasti, okrajni tajnik g. Franc Jenko, skupaj 20. Razlagal je o boljših in srečnejših časih g. dr. Bohinc. Pozneje smo ga videli tudi v Laškem. Popoldne pa je bil napovedan shod istih ljudi na Breznem. Ko pa pride tja zastopnic oblasti in neki I.jubej — kdo ga pozna — pa ni bilo nikogar tam za shod. Vaš dopisnik je vprašal enega demokrata, kako imenujejo tako iz-borno obiskane shode? In ta mi je odgovoril: V Šmarjeti je bil shod in pol. Na Breznem pa četrt shoda. G. dr. Roš! Vi bi morali imeti shode in govoriti, pa bi bila udeležba ena in tričetrt!
Slov,. Konjice
Cerkvena slavnost. V nedeljo dne 21. t. m. dobi podružna cerkev Sv. Ane že željno pričakovane tri nove bronaste zvonove, ki se blagoslovijo in dvignejo v zvonik pri poznem sv. opravilu.
Svei grob. Božja poslanka smrt je utrgala nit življenja vzorni članici orliškega krožka gdč. Ivanki Pire. Rajna je bila uslužbena v hiši kneza Win-dischgraetz, skromna po poklicu, a bogata po značaju in življenju. Četudi fizično onemogla, je še vedno ob vsaki priliki rada stavila svojo moč v službo organizacije. Požrtvovalno delavko v katoliških vrstah je na zadnji poti spremljala lepa vrsta Orlov in Orlic. Ob poslovilnih besedah g. arhidia-kona se je premnogi s solzami v očeh ločil od svežega groba, zagotovljajoč si, da ima naš mladinski pokret novo pripršonjico pred prestolom Najvišjega.
Ljutomer
Proslava 15 letnice Orla. V nedeljo 14. in v pondeljek 15. avg. se odigra v Ljutomeru spominska slavnost. Tukajšnji Orel proslavi 15 letnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja. ljutomerski Orel pripravlja za to prireditev vse najlepše. Dne 14. avg. bo ob 3 popoldne slavnostna predstava Fr. Finžgarjeve ljudske igre »Naša krit v Kat. domu. Dne 15. avg. bo dopoldne med obširnim sporedom služba božja na glavnem trgu, pri kateri govori častni član g. profesor P. Živortnik iz Maribora. Popoldne pa bo ob 3 velika javna telovadba na vrtu Kat. doma s prav pestrimi točkami, po telovadbi pa se bo ob zvokih godbe Kat. omladine iz Maribora razvila prijateljska zabava z bogatim srečolovom. licitacijo, šaljivo pošto i. t. d. Vabimo zato vsakogar, da se udeleži te prireditve.
v Celju šele tekom sobote ter je tako bilo le malo časa za reklamo. Kljub temu se je zbralo na Glazi)! ob petih popoldne mnogo občinstva in zlasti številno vojaštvo, ki je s simpatijami ( spremljalo drzne vaje kozakov.
0 Nočno lekarniško službo vrši ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu.
& Ra znašal ca ozir. raznaialko »Slovenca« potrebuje podružnica »Slovenca« v Celju. Prijaviti Se je v dopoldanskih urah v podružnici, Cankarjeva cesta 4.
©• Nesrečna motociklista. Motociklist št. 855 je vozil skozi Vransko v smeri proti Celju v nedeljo, 7. t. m., pet minut pred 10 s precejšno hitrostjo. Pred cerkvijo je povozil 80 letnega Ivana Menčaka iz Vranskega. Ponesrečeni je dobil težke poškodbe na glavi, re-brih in trebuhu. Njegovo stanje je brezupno. Orožnik je zapisal številko in priče, ki so videle, kako se je nesreča zgodila.
Ježica pri LJubljani
SIJAJNA ZMAGA SLS.
Pri nedeljskih voiit"ah je SLS na Jezici dobila toliko glasov, kakor iih še ni nikdar doslej. Udeležba s strani naših volivcev je bila nad vsako pričakovanje; izostali so samo oni, ki so bili nujno zadržani ali sptoli odsotni. Napadi v demokratskem časopisju na našo stranko in naše može v občinskem odboru so dosegli ravno nasprotno, kakor je bil njihov namen. Vsa pretirana reklama v »Jutru« in v »Domovini« zn demokrate ni čisto nič zalegla. Ljudstvo tema dvema listoma, to se je pri nas najbolje pokazalo, ne verjame nič več. Demokrati, ki so pri zadnjih oblastnih volitvah dobili 55 glasov, so dobili zdaj le še 51 glasov. Li9to samostojnih kmetov je pokopala vezava z demokrati, ki Jo je brez vednosti volivcev napravilo par njlhovili voditeljev v nadi, da jih bo to rešilo pred gotovim porazom. Od zadnjih oblastnih volitev so nazadovali za 9 glasov. Socialisti so od zadnjih občinskih volitev nazadovali od 83 glasov na 68. Edino SLS raste od volitev do volitev. Pri zadnjih občinskih volitvah I. 1924. je dobila 234 glasov, pri oblastnih volitvah incseca januarja t. 1. 258 in pri nedeljskih volitvah 274 glasov.
Volivci, hvala Vam! Boj za občino je končan. Ježica je v nedeljo zopet glasno povedala, da v njej ni prostora za druge stranke, kakor za SLS. Tisti, ki so mislili, dn nas bodo potolkli z naravnost smešnimi izmišljotinami, so osramočeni. Spoznali so v nedeljo, da je naše ljudstvo dovolj zrelo, da zna ločiti laži od resnice. Zato pa fantje in možje, ki ste v nedeljo metali kroglice v tretjo in četrto skrinjico, le vztrajno naprej v vrstah SLS!
Ahlinova in Severjeva strnja zopet združeni. Takoj po končanih - volitvah se je vršila skupna seja na obeh listah SLS izvoljenih odbornikov. Z velikim navdušenjem so odborniki soglnsno ustanovili enoten klub odbornikov SLS in se pomenili o nadaljnjem delu pri občini. Sanje o razkolu SLS na Ježici so torej ostale le prazna tolažba naših iutrovcev.
Vrffrnilca
OBČINSKE VOLITVE.
Konec je občinskega volivnega boja. Nasprotniki so napeli vse sile, da bi občino iztrgali iz rok SLS. Tik pred voliščem sc se odigravali že zadnji obupni prizori, ko so nasprotniki napadali naše pristaše in jih hoteli še zadnji čas premotiti. Očitali so nam, da je vodovod na Vrhniki zanič pod vlado SLS. Vprašamo vas, ali je bil kaj boljši, ko je vladal trg Vrhniko nosilec Združene gospodarske liste g. Jože Verbič? Zakaj ga ni popravil že on; zakaj ni že on nasul naših tržkih cest, ampak je pustil vse to delo naslednikom? In o plači županu ter o vzdrževanju občinske pisarne govorite, kako je drago. Štiri moči v občinski pisarni ne stanejo toliko, kot stane samo en ravnatelj hranilnice! Dalje govorite, da smo proti raznim gospodarskim podjetjem. Zakaj ni izpeljan Kresov načrt za električno centralo? Ker imate toliko denarja, finansirajte podjetje in občina ne bo imela nič proti temu I ln ali je SLS kriva, da ni vojašnice pri nas? Ali niso vse nasprotne stranke zbežale od tozadevnega glasovanja pri občinskem odboru? O gospodje, nikar se ne delajte lepih! Čeprav nam očitate mežnarje med našinui kandidati, smo lahko ponosni tudi nanje, ker niso samo mežnarji, ampak tudi dobri po-seslniki in ugledni naši možje. Vaše zmerjanje je prenizkotno, da bi nas zadelo. Toliko po volitvah v odgovor na laži-plakate, raztresene po vsej vrhniški občini.
Z izidom volitev smo lahke zadovoljni. Dobili smo absolutno večino in 17 odbornikov, vsi nasprotniki pa 16. Značilno je, da je JDS padla za dva mandata. Verbič (Zadružna gospodarska lista) in socijalisti so se zvezali; toda zato nobenega mandata več. Posebno vlogo igra nosilec liste Združe-
Tu se razprostira veličasten dom; voda kaplja iz stropa ter udarja ob kamenita tla. Drol en grušč z ostrimi robovi je ob večnem padanju tako ogladila, da je v skledastih mestih podoben savskemu produ, prevlečen je pa s svilo apnenca ter se sveti kakor sneg, jamski biseri imenovan. Srebrna siga prepenja stene, tu in tam nagubana, pa zopet pada kakor okameneli slap. Ob levi steni, kjer se stika pod s stropom, pričajo ostanki stalagmitov in stalaktitov, lepih kapnikov, višino istih. Le-sketajoeega stropa ne obsvetijo popolnoma svetilke, tako visok je! Stopinje odmevajo v gluhi temini in apnena skorja bobni pod nogami. Na desni, ob robu velike skale telefonska naprava, dalje pa zavzema kamenito po-zorišče, vse prepreženo s sigo, precejšen prostor ob snežnobelem kamenju, blizu pa zija čer, za katero je ovita močna vrv, na kateri visi žična lestvica, kajti tu pada zopet stena globoko v drugo podzemsko dvorano. Iz »kristalnega doma« pridemo po lestvici, z vrvjo opasani, v »blatni dom«. Poleg tega globokega prepada pa se nadaljuje glavni žleb, po katerem je nemogoče iti, ker pesek na strmini je kakor živo srebro! Od vhoda je tu že glavni tretji zavoj, polzeč tu še posebno tesno ob steni. Neumorni inženjer ter vodja ekspe-dlcije merita ter rišeta in prodirata naprej, nemeneč se za kamenje, ki bobni pod njirfia. Globoko doli v ilovici brodita zoologa ter nabirata v svoje posodice jamske žuželke in geolog je tudi dobil mesta.
Bobni in se bliska..' vrše se fotoerafični
Novo mesto
Prijava mladeničev, rojenih v letu 1910. Radi
vojaške evidence poziva mestno županstvo v Novem mestu vse v letu 1910 rojene in v Novo mesto pristojne mladeniče, da se prijavijo na mestnem magistratu do 15. avgusta t- 1- Odsotne prijavijo starši ali njih varuhi. Neupoštevanje tega razglasa se bo strogo kaznovalo.
Blagoslovljcnje zvonov. V nedeljo 7. avgusta dopoldne se je vršila pri Sv. Mildavžu na Gorjancih lepa cerkvena slovesnost. Pretekli teden so pripeljali na to visoko planoto k cerkvi sv. Miklavža dva nova bronasta zvonova. Blagoslovljenje teh zvonov se je vršilo v nedeljo 7. avgusta t. 1. Udeležba ljudstva pri tej slovesnosti je biia naravnost ogromna. Čez 2000 ljudi s Kranjske in Hrvatske je prihitelo na visokr hrib, da čuje zopet zvonove s stolpa sv. Miklavža, ki so utihnili v času najlujše vihre svetovnega požara. Eno sv. mašo po latinskem obredu je daroval g. kaplan iz št. Jerneja, drugo pa, ki se je vršila v staroslovenskem jeziku, je daroval unijatskl duhovnik iz Hrvatske. Čast vsem, k.i so pripomogli, da je dobila ta lepa romarska cerkev
j posnetki. V globini pa miruje jezero, zato ! tudi ni mogoče barvanje vode, da bi se točno dognal izvir pri Vrhniki, pod imenom Ljubljanica.
Neizmerne so podzemske sobane, polne bleska srebrne sige, polne sijaja in svile ter snežnega kamenja. Skoraj pred pod stoletjem je stopila v to podzemsko tajno prva človeška noga, danes drugič, in morda bo preteklo zopet pol stoletja, ko bo stopila vnovič raziskovat podzemski tek vode, ter se bodo izvršile velike naprave, ki so zarisane na papirjih ter zadobile življenje.
Vsak, ki je videl te velikanske podzemske prostore, se ne more dovolj načuditi velikanskim podzemskim sobanam, katere je ustvarila voda v tisočletjih.
Nagnilo se je popoldne, raziskovalci so se vrnili ter zagledali zopet toliko zaželjeni smehljajoči se dan, ki jim izmije z lic mrtvaško bledico, pozdravljeni od stoterih in stoterih, ki so jih pričakovnli v tihem strahu. Zadovoljnost je kmalu prevela vse duše in vsi so se vrnili veseli domov, znanstveniki z obilnim gradivom, a množice 7. zatrdilom, da še večkrat posetijo ta divni kraj, ki leži v romantični pokrajini, zastražen od temnih smrek, katere čuvajo te prirodne tajne.
MO ri^m^AT ročno delo Ifl. lOM SOkiMEG najcenejše pri CsretifTi čipkarski zadrui'
Ljubljana. Kongresni fr«
Dopisi
Cerklje pri Kranju. Naše občinske volitve so jasno pokazale, da so si žerjavovci in samostojneži pravi bratci in da je liberalizem njih pristni očka. Pred volitvami so napadali odbornike SLS in župana. Govorili so, da je župan zanič, da nič ne dela, da samo plačo vleče, da tajnik vse dela, da ima tajnik preveliko plačo, da ima tudi občinski klicatelj preveliko plačo, da so obč. odborniki sami kimovci, da je župan krivično razdelil turščico in cement, da so obč. doklade že tako visoke, da jih okrajni glovar več ne dopušča povišati, da so Srbi SLS ponoči vrgli iz vlade, da so ti poslanci zvišali davke in napravili v Ameriki dolg, katerega bodo morali odplačevati največ kmetje. Po volitvah so pa-trosili laž, da Andrej Murnik sprejme izvolitve za župana, naj torej odborniki volijo za župana Janeza Kerna itd. Vkljub vsemu temu so ostali odborniki možje na svojem mestu ter izvolili za župana Andreja Murnika, poštenjaka v vsakem pogledu. Po vsem tem naj javnost sodi, s kakšnimi nasprotniki smo se morali boriti za častno zmago. Tisti, kateri zajemajo dušno hrano iz »Jutra«, »Domovine« in »Kmet. lista«, pa ne morejo dnigačni biti, želimo pa, da bi čim prej prišli do spoznanja, da pošteno slov. ljudstvo ne mara liberalizma pod nobeno krinko.
Šmartno ob Paki. V nedeljo 7. avg. je obhajalo Prosvetno društvo svojo 30 letnico. Redke so župnije, ki bi si zaslužile takšno slavlje. Zato pa zasluži takratni ustanovitelj društva č. g. kaplan Iv. Doberšek, sedaj župnik v Sevnici ob Savi, tem večjo pohvalo. Ta za prosveto navdušeni delaveo pa ni samo ustanovil to društvo, temveč tudi Posojilnico, Pevsko društvo, Kmetijsko podružinco in vse te naprave so še danes cvetoče in visoko aktivne. Zato pa je bil slavljenec ta dan predmet največje pozornosti in navdušene pohvale od zastopnikov vseh imenovanih ustanov. Častna diploma članstva naj bo č. e slavljencu vedno vesel in ponosen spomin na to slavnost in plodonosno mla-deniško delovanje pred 30 leti. Prosvetna zveza v Mariboru je poslala na slavnost g. dr. Jeraja. V živem govoru je bodril številno občinstvo za krščansko prosveto in za skupen dom »Katoliški dom«, ki naj kmalu vzame pod svoje okrilje vse prosvetne ustanove te lepe župnije. Igra »Mlinar in njegova hči« je žela mnogo priznanja in pohvale. Naš vedno čili pevski zbor je zapel par lepih pesmic, posebno zadnja »Večer na Savi« je j dopadla. Hvala vsetn, ki so to lepo slavnost priredili, posebno domačemu g. kaplanu, ki je ne-utrudljiv za procvit društva, pa tudi hvula vsem, ki so skrbeli za telesna okrepčila občinstva.
Sv. Andrai pri Velenju. Dr. Umk, ki je ogledoval savinjski hmelj in ga srednje ocenil, naj bi se bil potrudil v sosedne kraje n. pr. v Št. Andraž, Št. Ilj, Ponikvo, kjer letaš hmelj izredno dobro uspeva. Sadeži vsi zdravi brez suhega listja in hmelj temnozelon je jako poln. Kadar se hmelj prodaja, so nekateri hmeljarji toliknnj brezvestni, , da prodajo svoj hmeljski pridelek na tuje ime Posestniku Mihaelu Grilu se je to zgodilo že večkrat, lani pa Antonu Brunšku, ki bi moral plačati za zlikovca dohodnine 3 tisoč Din. Koliko potov, stroškov in jeze je, preden se vse to dokaže davkariji. Roka pravice naj bi le sleparje eksempla-rično kaznovala.
Slovenski duhovnik v Ameriki odlikovan z redom sv. Save.
V nedeljo, dne 24. julija, je imela slovenska naselbina sv. Štefanu v Chicagu svoj poseben dan. Njen župnik pater Kazimir Z a -k r a j š e k , O. F. M. je na ta dnn obhajal srebrno sv. mašo. Mislil je prvotno, du bo svoj srebrni jubilej obhajal na skromen način kot redovnik na tihem v lemontskem samostanu. Pa so zvedeli to svetoštefanski farani, pa -o rekli, nak! Preveč se je mučil zn nas, svoji najboljša -moška leta je dal župniji sv. Štefana, to pa že zasluži, da obhaja pri nas in na slovesen način. In moralo je biti tako.
Farani so se pripravljali že par tednov. Okrasili so prav lepo cerkev zunaj in znotraj in tako tudi dvorano. Sodelovala so vsa katoliška društva. Srebrne sv. maše so se udelež.li štirje monsignorje, dva dekana in več slovenskih in angleških duhovnikov, katerih je bilo po številu 25. Na predvečer slavnosti mu je cerkveno pevsko društvo »Adrija«, katere ustanovitelj je srebrnomašnik, zapelo pod-oknico po slovenskem običaju. Slavnost v cerkvi je bila nekaj veličastnega. Slavnostni pridigar je bil g. dekan Matija Savs. Po cerkveni slavnosti pa se je vršil slavnostni banket v cerkveni dvorani sv. Štefana. Banketa se je udeležilo ogromno število prijateljev in znancev srebrnomašnika iz naselbin po Ameriki.
Ko se je po banketu otvoril govorniški program, so govorili najprvo cerkveni dostojanstveniki, med katerimi je bil tudi zastopnik chicaškega kardinala Mundelaina. Nato so govorili gg. duhovniki. Med drugim je bil pozvan k besedi tudi konzul jugoslovanske kraljevine g. Jankovič, ki je v vznešenih besedah čestital srebrnomašniku na njegovih velikih delih in uspehih na verskem in narodnem polju med ameriškimi Slovenci. Izredno navdušenje je nastalo med občinstvom, ko je g. konzul omenil, da po naročilu ministra za vere iz Belgrada prinaša slavljencu srebrnomašniku patru Kazimirju Zakrajšku najvišje odlikovanje, red sv. Save četrte stopnje, katerega mu podeljuje za njegove zasluge Nj. Vel. kralj Aleksander I. Ko je g. konzul srebrnomašniku pripenjal odlikovanje, je občinstvo stoje navdušeno aklamiralo in klicalo Zivio! Takoj nato je občinstvo ponovno vstalo raz sedežev na oredlog veleč. g. dekana šavsa in zaklicalo trikrat: Slava jugoslovanskemu kralju.
Take slavnosti slovenska naselbina v Cbicagu še ne pomni.
Kako „agitirajo" Stalijani za naša kopališča.
Potnik, ki je prišel v Ljubljano z Dunaja, nam je pripovedoval tole: »Poslušal sem na Dunaju radio, ki poroča tudi, kakor znano, o novicah po vsem svetu. Italijanska Agen-zia Štefani je poročala približno teden dni po velikih nemirih na Dunaju — moralo je biti 21., 22. ali 23. julija — da .so se pojavili v jugoslovanskem Primorju v okolici Splita morski psi in da potniki trumoma zapuščajo jugoslovanska kopališča.
Zanimalo bi nas, koliko je na tem resnice. Prosimo izletnike, ki so bili v našem Primorju, da nam sporočijo, če je kdo videl kje morskega psa ali vsaj slišal o njem od zanesljive osebe. Znano nam je n. pr., da se je o morski psili, ki so se baje pojavili, mnogo govorilo med kopališkimi gosti v Omišlju, toda — videl ni nikdo nobenega, ne domačin ne gost! Tudi nam ni ničesar znanega, da bi bili kopališki gostje radi tega trumoma zapuščali naša kopališča. Pač pa nam je znano, da so nekatera italijanska kopališča letos precej prazna. Pa nima morebiti morski pes te naloge, da bi usmeril kopališke goste iz jugoslovaskega Primorja drugam, n. pr. v italijansko Primorje? Sicer bi pa bilo v slučaju, da bi bilo kaj resnice na morskih psih v Adriji, v italijanskih kopališčih komaj bolj varno nego v jugoslovanskih. Svar je pač taka, da nismo Jugoslovani dosti krivi, če letos tujska sezona v Italiji ni prvovrstna. Mussolini je pač svoji državi tozadevno nepre-računljivo mnogo škodoval s tem, da je brez potrebe kruto žalil nemške izletnike v svojem lanskem govoru. Nemški odgovor na to žalitev je bil ta, da je lani moral, kakor smo čuli, vsak državni uradnik pred nastopom dopusta podpisati izjavo, da ne bo potoval v Italijo. Končno pa še visoko stoječa lira plaši Evropo pred Italijo, ki je tudi fašistični policijski sistem ne priporoča. Tudj izkazuje Italija slabo uslugo svojemu tujskemu prometu s tem, da šikanira turiste ob jugoslo-vansko-italijanski meji. Zato pa tudi dvomimo, če so morski psi storili svojo dolžnost do Italije.
Ker smo že pri morskih psih, naj dostavimo še tole: Lansko leto je bila neka dama iz Avstrije na Malem Lošinju. Tam so ji pripovedovali, da v morju ob Lošinju ni morskih psov, pač pa da so ob jugoslovanski obali... Morski psi torej očividno nameravajo ' prositi v Jugoslaviji za domovinsko pravico. Ne vemo, če je bodo dobili, ker se zdi, da so lo samo sezonski delavci, ki se pojavljajo samo v počitnicah in žro kopališko gosta
Romanski kralj Mihael L
Mestni stanovanjskohišni kompleks na Dunaju.
Dunajska občina se odlikuje po največji gradbeni akciji med vsemi mesti v Evropi; gradijo se mnogodružinske hiše, ki pa so opremljene z vsem komfortom. - Zunanjost je jako lična.
Orel
Razne orlovske prireditve na SIot. Štajerskem.
V nedeljo in na praznik 14. in 15. t. m. proslava 15 letnice Orla v Ljutomeru. — Na lovrenčko nedeljo 14. avgusta lepa orlovska prireditev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Na prireditvi bo govoril tudi poslanec Vesenjak. — Dne 21. avgusta celodnevna orlovska prireditev pri Sv. Ani v Slov. goricah. — Za 15. avgusta nameravana orlovska prireditev v Kostrivnici se preloži na 2. oktobra, ker Ima na praznik dr. Korošec velik volivni shod v Šmarju pri Jelšah.
Radio
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8. Schenectadv 379.5, Stuttgart 379.7, Tonlouse 392, Hamburg 394,7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458. Osdo 46L5. Langenberg 468.8. Berlin 483.9, Dunai
517.2, Munchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111, Carigrad 1230, Konigs\vusterbausen 1250.
Petek, 12. avgusta. Breslau: 16.30 koncert. — Praga: 12. časov, signal, 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 koncert, 20—20.10 vremenska napoved in časnikarska poročila, 21—22 koncert, 22. časov, signal, časnikarska in športna poročila, 22.20 reproducirana glasba. — Leipzig: 19 nasveti fotografom-turistom, 20.15 vojaški koncert. — Schenectady: 17.55 časovni signai, 18.03 in 18.06 vremenska poročila, 19 in 23.30 glasba. — Stuttgart: 18.15 predavanje o radio-tehniki, 18.45 postanek velikega filma, 20 koncert.
—	Frankfurt: prenos zvonenja z darmstaedtskega gradu. — Brno: 14.30 praška efektna borat, vremenska, časnikarska in športna poročila, 18 čas signal, 19.25 in 21 koncert. — Rim: 21.10 odlomki iz opere. — Pariš: 14 koncert. — Oslo: 20 koncert.
—	Dunaj: 16.15 in 20.05 koncert. — Budapest: 19.30 ciganska godba. — Varšava: 20.30 koncert.
—	Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba.
Sobota, 13. avt/usla. Rarcelona: 17.40, 21.05 in 21.35 kvintet. — Praga: 20—20JO vremenska nauoved Ln časnikar.
poročila, 22 časov, signal, časnikarska in športna poročila, 22.25—22.50 prenos iz Narod, doma v Vinohradych. — Leipzig: preskrba države z elektriko, 22.15—24 godba. — Sckenectady: 18.01 vremensko poročilo, 0.30, 1.30, 3.15 in 4—5 godba. — Tonlouse: 12.45 in 20.45 koncert. — Hamburg: 16.30 odlomek iz opere >Car in tesar«, 17.15 koncert, 20 ljudske pesmi iz vseh časov in krajev, koncert. — Brno: 18 čas. signal, 19 koncert. — Rim: 21.10 prenos iz gledišča. — Pariš: 14 in 21 koncert. — Oslo: 20. 21.30 in 22.45 glasba. — Langerberg: 17.30 orkestr. koncert, 20.40 ruski koncert. — Munchen: 17.30 o radiu, 19.30 glasba. — Budapest: 23 ciganska godba. — Varšava: 20.30 koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba.
Mesto Ne\vyork ima od lani 16 policijskih letal, ki križarijo noč in dan. Letalci opazujejo nesrečne slučaje, morske tihotapce in za-(koležijo zasebna letala ter ladje, ki kršijo pravila o zračnem, oz. morskem prometu. Vsak neroplan nosi razven krmarja še stražnika-opazovalca.
Občni zbop
Duhovn. podpornega društva
bo v četrtek 25. avgusta 1927 ob 15 pop, v »Jugoslovanski tiskarni« z naslednjim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Poročilo pregledovalca računov.
4.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1927.
ODBOR.
Guverner M. Fnller,
ki je pred nekaj dnevi odklonil po« milostitev Saccoja m Vanzettija.
Avtoomnibus tvrdke Saurer,
« 26 sedeži, ki vozi na progi Maribor—Celje. - Ima 52 konjskih sil in razen navadnih zavor
še motorno zavoro.
Največji generator na svetu,
ki ga izdelujejo v Ameriki za Električno Com. v Filadelfiji, ki izrablja vodno moč reke Conowingo. Generatorjev, kakršen je na naši sliki, bo štiri, vsak po 50.000 konjskih sil. Njihove dimenzije so, kakor se vidi na sliki, ogromne.
Anton Razlog,
doma iz Dalmacije, od plem. rodbine, ki je zaradi vojne obubožala. On sam je delal kot pristaniški delavec, a je po svojem glasu obrnil nase pozornost »vetov, imprezarija, ki ga je angažiral za opernega pevca. - Za vsak večer dobi 1000 dolarjev.
Moderne poročne obleke.
Gdčna. Liu Sian Jin,
izdajateljica največjega in najbolj razširjenega, v angleščini pisanega dnevnika na azij. vzhodu »Burna New»«. List izhaja v Birmi.
Restavracija v aeroplanu,
ki je pred dnevi začel redni zračni promet med Parizom in Londonom.
Slovenski Orli v Kolnu.
V dvanajsteroboju dosegel I. kermavner prvo mesto.
K61n, 7. avg. 1927.
Sobota (6. avg.) je bila posvečena tekmam, ki se danes nadaljujejo od devetih naprej in se končajo šele med glavno prireditvijo popoldne.
Obsežne tekme so i z b o r n o organizirane, čas skrajno ekonomsko izrabljen, da je mogoče v dveh dneh končati ves program. Udeležba tekmovalcev je velikanska. Za lahko atletiko je priglašenih 1140 tekmovalcev (naš Lojk ima štev. 840). Telovadba ima več oddelkov; vrst je priglašenih domačih 23, tuje 8 (Italija: Fulgor-Asti; Švica: Ficks - Luzano; Holandska: Gulpener Turnklub). Za dvanajsteroboj je prijavljenih 210 tekmovalcev (naši so po vrsti: Ulaga 0, Lojk 10, Kermavner 11); v deveteroboju tekmuje 217 udeležencev, k desetero- in peteroboju inozemci niso pripuščeni, ker hočejo dognati domače prvenstvo. Zelo mnogoštevilne so prijave za plavalne tekme, ker ta šport posebno ob Renu z veliko vnemo gojijo. Končno pridejo na vrsto še razne igre z žogo.
Za naše tri tekmovalce so bili izgledi jako ugodni, da so šli pogumno v boj med stoterimi. Kermavner je na drogu in bradlji izzval viliar ploskanja in priznanje številnih gledalcev. Svojo prosto izbrano vajo na drogu je na željo sodnikov še enkrat ponovil, da so mogli natančno slediti njegovim gibom. Moral je vajo posebej ponoviti za film, za danes je naprošen, da ponovi vaje na bradlji, da ga bodo filmovali. Radoveden sem, pod katero narodnostno firmo ga bodo kazali v kinu, ker niti časnikarjem ni možno dopovedati, kaj in kdo smo. Tudi Ulaga je dobro uspel. Nesrečo je imel Lojk, ki je stal prav tako ugodno. Že pri skoku v višino je dobil krče v nogo, pri odskoku z bradlje pa si je zvil nogo in moral je od nadaljnjega tekmovanja odstopiti; sledile bi bile panoge v katerih je najbolj močan. Škoda, vsi trije bi bili med prvimi. Sinoči so že časnikarji in člani pripravljalnega odbora časti'ali. Natančen izid se bo razglasil drevi ob osmih. Morda prinesemo prvenstvo v dvanajsteroboju — Kermavner in neki Monakovčan sta si čisto blizu; kateri je prvi, se danes zjutraj še ni izvedelo.
Dočim so se tekmovalci borili za venec, je nadžupan povabil predsedstvo in zastopnike inozemskih organizacij ob eni popoldne na zajtrk v mestno hišo. Tale kolinski zajtrk je po naše izbran in obilen obed. O mozeljskem in renskem vinu, ki je bilo servirano, ne morem govoriti, ker bi našim domačim cvičkarjem prehude skomine delal. Sijajna kapljica je kmalu pisano družbo razgrela, da je postala skoraj internacionalno glasna. Marsikatera javna beseda je bila bolj odkrito izgovorjena kakor pri kakem »suhem« diplomatskem sprejemu. Na eno pa sem mislil: Slovenska zemlja rodi toliko žlahtne kapljice (Slov. gorice!), iz katere bi se dalo napraviti gotovo renskemu enakovredno vino, če bi... no, kaj bi tratil čas in papir.
Zvečer je bila bakljada iu tekma v bobnanju. Za nas povsem nova reč. Na desnem bregu Rena, v Deutzu, so se zbraji udeleženci, ob desetih zvečer je sprevod prikorakal čez most mimo stolnice, nadškofijske palače na ogromni Neumarkt, kjer je bil okrog polnoči razhod. Za tekmo je bilo priglašenih 47 bobnarskih zborov. Bobne so spremljale deloma fanfare, deloma pi-kolo-flavte ali zvončki. Jozuetove trobente pred Jeriho so bile salonska godba proti strašnemu ropotu teh bobnov, ki je stotero odmeval od visokih hfr in, iz .ozkih ulic. Priznati. Se pa mora, da se zelo lahko'koraka na boben, in da napravi spretno bobnanje, združeno z odločnim korakom mladih nog, vtis nepremagljive moči. Nič se nisem začudil, ko sem videl bliskati iz oči teh povečini zelo mladih fantov (kakor naši Mladci) ogenj odločnosti in bojnega razpoloženja. Manjkalo tudi ni
humorja v sprevodu. Napisne table društev so nosile razšle čudne napise n. pr. Magdeburžani: »Ist einem ven euch nicht wohl, so ess' er Magdebur-ger Sauerkohl.« Emserji so nosili na visokih drogih papirnate steklenice svoje slatine. Videl sem prašička z migljajočim'repom, velikanskega polža (najbrž je tudi v Nemčiji kakšna Višnja gora, ki se pa zaradi polža ne čuti prav nič užaljeno, da ga nosi celo v slovesnem sprevodu). Tudi letaio (prvo misijonsko letalo)- so vozili seboj. Brez dvoma: pester je bil ta sprevod in poln življenja — a po našem pojmovanju in čutenju premalo resen. Morda pa smo le mi pferesni in ne računamo dovolj z mladinsko željo po nedolžnem »hecu«? Da je bil vtis nočnega sprevoda in »vnebovpijo-čega« bobnanja in piskanja zelo močan, dokazuje to, da sta slovenski in moravsko-nemški zastopnik v popolnem sporazumu tako hudo zašla, da sta od Neumarkta do hotela Reichshof hodila namesto 3 minute, tričetrt ure. Konstatirala sta pa, da Kolin ponoči v stranskih ulicah starega mesta ni nič kaj mikaven, dasi tu ni nobene »nevarnosti« velikih mest.
Malo počitka dovoljuje^ D-JK (Deutsche Ju-gendkraft) svojim članom. Že so se s cerkvenih stoloov napovedovale ure novega dne, preden so prišli k počitku, a so morali biti vendar zjutraj že ob osmih na Stadionu, kjer je bila na Jahnovem travniku sv. maša. Takoj po šesti uri sem slišal od daleč v svojo sobo zamolklo bobnanje, posamezni oddelki so se odpravljali na oddaljeni stadion. Na tisoče jih je ostalo v mestu, kjer so prisostvovali božji službi v stolnici. Tudi naši izmučeni tekmovalci so rabili počitka; zato smo šli v samo 100 korakov oddaljeno stolnico. Baš prav smo prišli. Ob devetih je med kornimi molitvaim pri farnem oltarju, ki stoji sredi ladje ob vhodu v pres-biterij, običajna sv. maša, kateri prisostvuje polna cerkev. Pa mašnika ni bilo. Moral bi bil eden domačih binirati (v drugič maševati). Zelo so se nas razveselili. Stregel je pri maši Orel v kroju, da so se ga pobožni Kolinčani nagledali. Menda ne bodo mislili, da je pripeljal kak misijonar seboj domačina-divjaka! I • ' Okoli stolnice je živahno vrvenje. V nepre-; glednih vrstah prihajajo iz bližnje okolice: prva pot v stolnico, nato pa k stadionu. Vreme je ugodno. Včeraj popoldne sta bili dve nevihti, ki sta ozračje shladili — sicer pa niti približno ni tako ! vroče kakor v Ljubljani. Tu so imeli vsako nedeljo j dež, ki je skazil vsako prireditev na prostem.
Še par besed o kolinskem stadionu. Načelo pri graditvi je bilo: ne uničevati zelenja. Arene so izkopane, zemlja okrog nasuta. Vse je zeleno. Po areni raste drobna; skrbno gojena trava, le teka-lišče ob periferiji je neporasio, istotako prostori za skok v. višino in daljavo. Tudi arena za kole-i sarske dirke je zelena, tekališče je betonirano. i Sedeži v glavnem stadionu niso zidani, ne betoni-rani, ampak pokriti z enako drobno travo, na kateri se prav mehko sedi. Ta način naprave se-i dežev je poceni in zelena barva pa za oko pri-I jetna. Tako bi se dalo tudi na našem ljubljanskem stadionu napraviti. Med posameznimi arenami in igrišči pa je nasršen gozd. !. Treba bo iti na stadion k sklepni prireditvi, ki še začne Že ob pol treh popoldne in ki bo j trajala do osmih zvečer, nato pa bo razglašen ijid tekem ter proslava zmagovalcev v mestnem logu.' To' zna biti dolga ceremonija, o kateri bom takoj jutri zjutraj poročal. Bog živil	R.
•i- 1 • * * *
I Potem, ko smo ta članek djali v tisk, je dospela sledeča brzojavka:
»V dvanajsteroboju je dosegel br. I. Ker-! mavner prvo mesto.«
SK Železničar-TSK Merkur 5:1 (1:1). V Mariboru je letošnjo leto nogometni šport padel na precej nizko stopnjo. Dočim se je prejšnja leta nudilo publiki precej zanimivih tekem z boljšimi domačini in inzemskimi klubi, smo videli letos v Mariboru samo KAC. Res je, da se morajo vsi klubi boriti >. ogromnimi financijelnimi ležkočami, toda pomisliti je treba, da se z večnimi training-teknia-mi publika odbija, ne pa privlači. In ravno publika je edini vir dohodkov za klube. V Mariboru je šport že toliko razvit, da bi lahko pogledali tez plot in gotovo je, da bi publika rada podprla klube, da razširijo svoj domač sloves. Pa tudi na igralce same je ta kriza delovala nepovoljno, če ne morda celo porazno. Iz teh žalostnih razmer se je porodil nov klub, SK Železničar. Pri tem se vprašujemo,
ali je bil nov klub potreben. Odgovor je lahko negativen, lahko pa tudi pozitiven. Negativen v toliko, ker se bodo igralci raztepli na vse vetrove in tako v Mariboru dolgo še ne bo kluba, ki bi se dvignil nad sedanji niveau. Pozitiven pa, ker je dnna možnost, da se v novem klubu koncentrirajo vse dobre moči in ustvarijo res dobro cnajstorico. Seveda bodo pri tem trpeli doslej vodilni kiubi, ki bodo obsojeni na počasno umiranje. Alj v Mariboru res ni vodstva sposobnih ljudi. Če bo SK Železničar znal uspešno krmariti svoj čoln, je verjetno, da si bo v doglednem času priboril vodstvo, ako pa tega ne bo umel, je tudi on obsojen na smrt. V nedeljo je Železničar debutiral. Za nasprotnika si je izbral ne baš dobro moštvo. Novemu klubu se je močno poznala nehomogenost, ki pa se je v drugem polčasu nekoliko vravnotežila. Naslopilo je več igralcev, ki so pred leti, pa tudi še zadnje čase nastopali za SK Maribor, tako Glaser, Wagner, ki je še vedno
jako dobra moč, Vauda ml., Stauber, znani steber Maribora, Vesnaver, Senica ia Vauda st-, ki pa nikakor ne spada v mošivo. Od drugih klubov sta najboljša igralca Itapida ozir. Merkurja Fraugesch in Vogrinec. Moštvo, sestavljeno iz samih dobrih igralcev ima morda še lepo bodočnost,
SI) Rapid-SK Svoboda 8:1. Rjtpld je z lahkoto premagal nedisciplinirane Svobodaše,ki lih je sodnik le s težavo krotil..
Lahkoatletičui miting v Ptuju, ki se je vršil v nedeljo, je končal z absolutno zmago Rapjda, za katerega je starlalo 13 atletov. Rapid je več rezultatov zboljšal, tako v skoku ob palici, teku na 100, 200 in 4X100. Za SK Maribor so startali le trije alleti. Kovačič je odnesel prvo mesto na 3000, dočim je Žgur popolnoma odpovedal
S. K. Jadran. Danes ob 18 trening-tekina na igrišču Ilirije. Priti morujo k treningu: Slapničar, Steiner, Ivčk, Kos, Bončina, Žiihfarič, Somer, Logar, Rabe, Brcar, BanoVc, Gaertner, Rogač, Varoga,—
Tajnik.
Športni dan v Cerknici. S. K. Slivnica priredi 14. avgusta v proslavo obletnice Športni dan. Dopoldne ob 11 je štafelni tek skozi trg, popoldne ob pol 3 hazena tekma z družino S. K. Ilirija, nato nogometna tekma s S. K. Javomikom, Rakek. Po tekmi se vrši veselica na vrtu g. Žumra.
ČEŠKI NOGOMET V AVSTRALIJI.
Iz Melbournea, glavnega mesta avstralske države Victoria, je poslal E. K. dopis o ]>otovanju praškega nogometnega kluba Vršovice. Čehom, ki so sedaj že srečno nazaj prišli, so rekli v Avstraliji Bohemians (Čehi).
Igranje je v Avstraliji veliko ostrejše kot v Evropi, dovoljeno je skoraj vse, razen suvanja z roko. Če ti kdo nogo nastavi ali kaj podobnega, se ne bo nikdo zgražal. V Avstraliji je naš nogomet v nekaterih državah še pepelčica, v drugih je pa najbolj priljubljen šport. V Zahodni in Južni Avstraliji in v Vlctorii igrajo Australlan-ganie (game izg. dejm — igra), neko mešanico nogometa in rugbyja, v New Sauth Walesu in v Queenslandu pa naš nogomet. V Avstraliji igrajo hitro in trdo, kontrola žoge je na visoki stopnji, in nismo imeli lahke naloge. Vendar so pa časopisi našo igro hvalili in so ji dali predmost pred igro angleškega moštva, ki je pred dvema letoma tukaj gostovalo. Da smo res dobro igrali, smo brali v izjavah časopisov, da je vsled naše igre australian-game v nevarnosti.
Angleži niso pred dvema letoma zgubili nobene igre. A od tedaj do letos »o je tukajšnji nogomet zelo dvignil. Pred tremi leti je bilo tudi kitajsko moštvo tukaj, ki je Avstralecm celo bolj ugajalo kot Angleži. Tudi Kitajci niso izgubili nobeno igre, le tri Igre so bile neodločene. Sedaj gostuje v Avstraliji zopet izbrano kitajsko moštvo, skupaj z nami. Mi smo šld od zahoda proti vzhodu, Kilajai I mi v obratni smeri. Doslej so že obe prvi igri izgubili, iz česar se uvidi sedanja igralna moč Avstralcev,
Zadnjo igro smo Igrali v Ne\vcasteleu proti narodnemu moštvu Avstralije (4:4) in smp se peljali nato nazaj v Perth, v Zahodno Avstralijo, neprestano šest dni in pol. — Pripomnimo, da meri na tej progi razdalja med dvema postajama enkrat nad 500 km, vlak drdra skoz samo puščavo in stepo in vozi vodo s seboj. — Pri prvi naši igri v Pertlm Brno imeli kljub deževnemu vremoi.u 5000 gledalcev drugi dan 7000. v Adeleide prvi dan 4000, drugi dan 8000, v Melbourne 6000 itd. Tam imajo velik stadion, v katerega gre do 100.000 gledalcev; 40 tisoč jih je večkrat. To je za Avstralijo zelo veliko, saj ima ves kontinent komaj 6 milijonov prebivalcev. — Mislim, da je v Avstraliji prikrit profesio. nalizem doma. Dva igralca eta nastopila protj nam v Melbourneu, nato v Adelaide in potem spet v Melbourneu; pa pravita, da sta amatera.«
+ Slapovi Kaieteur so najvišji na svetu in sicer petkrat tako visoki kot Niagare. Nahajajo se 250 milj od Georgtowna, glavnega mesta britske Guiane, edine angleške južnoameriške kolonije, katera je po takozvanem De-merara sladkorju znana po celem svetu.
GAMBRINUS REDIVIVUS.
Med vojno so se morali Nemci odvaditi ljubljenega piva. Zdaj pa je vse po starem. L. 1924 je prišlo na vsakega Nemca samo 60.7 letrov domačega piva letno, lani pa že 76.2 L Omeniti je že velikanski uvoz. L. 1925 je popila Nemčija razven 48 mil. hektolitrov domačega piva še 186 hektolitrov tujega, pred vsem čehoslovaškega pridelka. Na prvem mestu je seveda Plzenj.
Gospodarstvo
Hmeljska razstava 4. do 11. septembra v Žalcu.
Razstavo priredi Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu. Namen razstave je, da se zainteresiranim krogom natančno pokaže, kaj in koiiko z::-more Slovenija glede hmeljarstva. Razstava se priredi v šolskem poslopju v Žalcu ter bo odprla vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne brez vstopnine. Razstave se zamorejo udeležiti le tisti hmeljarji Slovenije, ki so se v to svrho že popreje priglasili. Priglasitev se izvrši po zglasilnlh polah, katere se bodo dobivale pri Hmeljarskem društvu in katere je treba natančno izpolniti in vposlati Hmeljarskemu društvu najkasneje do 21. avgusta t. 1. K razstavi se pripusti le dobro posušen, nežveplan ali kako drugače konserviran, letošnji (1927) hmelj, katerega je raz-stavljalec sam pridelal v večji množini, ne ,'ot >m poskuševalnih nasadov ali gred. Po najmanj 2 kg težke vzorce bodo nalašč v to svrho od Hmeljarskega društva odposlana komisija na hmeljarjevem domu lastnoročno dvignila od zaloge (kupa ali vreč), katera tehta najmanj 100 kg enega blaga, potem spravila v vrečice, katere se bodo vpričo hmeljarja zapečatile in označile ter odposlale Hmeljarskemu društvu. Hmeljarji morejo tudi po več vzorcev ene vrste razstaviti, ako le ti niso od ene in iste njive. Za vsak vzorec je treba izpolniti posebno zglasilno polo. Vposlani hmeljski vzorci ostanejo last Hmeljarskega društva, ki ima pravico iste po razstavi prodati in skupiček uporabiti v kritje razstavnih stroškov, preostanek pa razdeliti med razstavljalce. Razsojevanje k razstavi pri-puščenega hmelja se vrši neposredno pred razstavo po komisiji, ld bo sestavljena iz zastopnika poljedelskega ministrstva, iz 2 udov Hmeljarskega
društva, iz 4 drugih udov Hmeljarskega društva, ki si jih razstavljalci sami izvolijo in iz 2 hmelj-skih trgovcv, ki jih imenuje Gremj trgovcev v Celju. Izid razsojevanja in na podlagi tega izvršeno obdarovanje se bo razstavljalcem javilo na dan otvoritve hmeljske razstave. Za darila ima Hmeljarsko društvo primerno število diplom in denarnih daril, podeljenih od poljedelskega ministrstva na razpolago.
Podpisano društveno vodstvo vabi vse zavedne hmeljarje Slovenije k mnogobrojni udeležbi te valevažne razstave 1
Za društveno vodstvo: Fr. Roblek 1. r., pred« sednik; Jos. Širca 1. r., podpredsednik; Anton Pe-triček 1. r., poslovodja. Odborniki: Andrej Antloga L r., Edv. Kukec L r., Fr. Piki 1. r.
Unija -- gospodarski vladar Kanade.
Pred vojno je imela največ denarja v Kanadi naloženega Anglija. Od 2416 milijonov dolarjev inozemskega kapitala v Kanadi je bilo angleškega 1860 milijonov, unijskega samo 417 milijonov, ostalo je bil večinoma francoski, potem tudi holandski kapital. Danes pa prevladuje v Kanadi Amerika kakor kratko označuje jezik Severnoameriške Združene države (U. S. A.) ali Unijo. Amerika je imela lani v Uniji naloženih 3016 milijonov dolarjev, Anglija pa 2111 milijonov dolarjev, skupno znašajo naložbe inozemskega kapitala v Kanadi 5310 milijonov dolarjev. Pomisliti pa je tudi treba, da Kanada ni samo mednarodni dolžnik, ampak tudi upnik. Banke in druge tvrdke imajo v inozemstvu dobroimetja, med vojno je Kanada zaveznikom veliko posodila. Skupno cenijo kanadska
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
39
Štirinajsto poglavje.
—	No, in potem? — smo vprašali Ivana Sever-janiča.
—	Potem pa se je vse resnično izpolnilo, kakor ma je bil on obljubil.
—	Kdo je bil obljubil?
—	No, oni magnetizer, ki me je bil pripravil za to. Obljubil je bil, da me bo rešil pijanega besa in je tudi to storil. Od tega dneva nisem nikoli več niti požirka pil. Prav trdno je to naredil.
—	No. dobro, a kako ste se pobotali s svojim knezom zastran onih labudov, ki so vam izleteli?
—	Prav lahko sva se pobotala, pa saj ne znam niti povedati, kako je vse bilo. Prikrevsal sem pač od onih ciganov domov in se tudi ulegel, a se ne spomnim ničesar. Čul sem samo, da trka knez na vrata in me kliče. Hotel sem vstati in si mislil, da spim, kakor vedno, na krmi, v konjušnjici, na podstrešju. A nikakor nisem mogel otipati roba in nisem prišel do lestve. Lezel sem po vseh štirih v eno stran, a roba ni bilo; zavil sem jo v drugo stran, a tudi tam ga nisem našel... Zdelo se mu je. da sem zašel na podstrešje. Ali je to mogoče? Knez je kričal: »Ivan Severjanič!« Odzval sem se »takoj«, vedno pleznjoč sem in tja, a nisem prišel do kraja. Končno sem si mislil: No, če ne morem po lestvi, naj pa kar skočim navzdol. Zagnal sem se in skočil, kakor sem mogel daleč. A občutil sem, da me je nekaj menda udarilo po buči. Okoli mene je nekaj pričelo žvenketati in se usipati. Zadaj se je zopet nek/ij nsulo in zarožljalo. Knezov rdas pa ie rekel slugi: »IIetj, vojak! Pridi hitro z lučjo!«
Stal sem medtem nepremično, kajti nisem vedel, ali je vse to resnica ali samo sanjam. Mislil sem*
da še vedno plezam po krmi in ne pridem do lestve s podstrešja. A vojak je prinesel luč, in zdaj sem viclel, da stojim na tleh in da sem se bil zagnal z glavo v gospodarjevo stekleno omaro s posodo in vse razbil v črepine.
—	Kako ste vendar mogli tako zaiti?
—	Prav enostavno. Bil sem prepričan, da spim kakor po navadi, v konjušnici. V resnici pa sem se zleknil po tleh menda takoj, ko sem prišel od ciganov. Plezal sem in plezal, da pridem na kraj, potem sem začel skakati... pa sem skočil v omaro. Blodil pa sem seveda zaradi onega ... magnetizerja. Rešil me je sicer pijanega besa, a mi je zato dal za spremljevalca blodnega besa... Takoj sem se spomnil njegovih besed. Saj je govoril: »Pazi, da ne bi bilo slabše, če boš nehal piti.« Šel sem, da ga poiščem, naj bi me rajše zopet odmagnetiziral, a nisem ga dobil. Preveč si je bil namreč naprtal in je podlegel. Tako se je bil napil v krčmi prav tam nasproti ciganom, da je umrl.
—	Ostali ste torej magnetiziran?
—	Seveda sem.
—	No, in kako dolgo je na vas vplival ta magnetizem ?
—	Kaj se to pravi »kako dolgo«? Mogoče še zdaj name vpliva, gospod.
—	Vendar bi radi slišali, kako ste se zmenili s knezom. Je li mogoče, da niste imeli prav nobenega razgovora zavoljo labudov?
—	Seveda sva imela razgovor, gospod, a ni bilo na tem nič posebnega. Knez je bil namreč tudi vse zakvartai in je prišel mene prosit, naj bi mu posodil za igro. Rekel sem:
—	No, zastonj me prosite: nimam prav nič.
Knez in mislil, da se šalim, a rekel sem:
—	Saj ga res nimam. Brez vas sem naredil velik izlet.
Knez je vprašal:
—	Kako pa si mogel zapraviti pet tisoč na enem izletu ?...
Rekel sem:
—	Vrgel sem vse skupaj ciganki.
Knez ni verjel.
Rekel sem:
—	No, pa ne verjemite, ako vam je drago, toda povedal sem resnico.
On se je za trenotek razvnel in rekel:
No, zapri duri. Zdaj ti pokažem, je li dovoljeno razmetavati državne novce. — Potem pa se je nenadoma premislil in dodal:
—	Saj se ne izplača, pusti to. Jaz sem prav tako malo vreden kakor ti.
Ulegel se je v sobi, da bi prespal ostalo noč, tudi jaz sem šel zopet spat na krmo. A zavedal sem se pozneje v vojni bolnici. Čul sem, kako so pravili, da sem imel pijansko blaznost1 in sem se baje hotel obesiti, a so me vtaknili, hvala Bogu, v prisilni jopič. Nato sem ozdravel in prišel h knezu v njegovo graščino. ker je bil medtem zapustil vojno službo.
—	Svetost, — sem rekel, — moram vam zaslužiti denar.
—	Pojdj k vragu! — mi je odgovoril.
Videl sem, da je zelo hud name. Prišel sem bližje in se priklonil.
—	Kaj naj to pomeni? — je vprašal.
—	Vsaj zlasajte me, — sem pričel prositi, — in prav hudo me dajte!
A odgovoril je:
—	Zakaj misliš, da sem hud nate? Mogoče te sploh ne smatram za krivega.
—	Prosim vas, — sem rekel, — kako naj ne bi bil kriv, če sem razmetal toliko denarja? Saj dobro vem- da hj hilg še celo vislice ne premajhna kazen zame.
EIIIEIII
.3! t» .
<U £>
> -S S ~f
m <
65
..
a N
•I >
3 *
•S, j
H o
S-s
i- a
:a	.
2	3
-o «	.2
iS JJ	-3
bc &	>
bC J3	—
x g	2
. o	« j* M o
^ O	00
S a
a
' O O <M
1 Dclirium tremens.
Ul P
S 5 >
O
(M
tn
O m
M 5
3 <D
^ 3
n -2!
a ss
I o 15
d« 2 O — o-
3 C
3 S eft c oj a» si
, i— o
ts S
O ^ IN
Q J. i S 1
O "i
H "55
QJ
<1 o k"
7r. ti •9
M
B
.3 a
4) tO ž 8 8
^ I o a a
r» o i ~
•s >
«;	cf
M	-g '
'n	S
Q	J3
S to >->
.-i	<
.9
Q
S "
a
<*	s
•a	s
a	a
M	O
n	s
=U1=1U
99
UNDERWOOD
M pisalni slrol Ima soetounl sloues, nad 2.000.000 slroleo d prometu, nedosegljto u frpežnosti in osled tega najcenejši.
LUD. BARAGA,
Ljubljana, Selenburgooa ulica 6/1. Teleion st. 2980
dobroimetja v inozemstvu na 714 milijonov dolarjev.
To gospodarsko zavojevanje Kanade od Amerike je prav za prav že staro, vendar pa se je v tem oziru največ naredilo od leta 1914. dalje. Od izbruha svetovne vojne dalje Anglija ni mogla več nalagati kapitala v Kanadi, zato pa je na njeno mesto stopila Amerika. Amerikancem se je izpla-Salo graditi v Kanadi tvornice ,saj so tu imeli surovin v še večjem izobilju kakor doma. S tem so si pridobili kanadski trg, pa tudi je imela Kanada ugodnosti v trgovini z britskim imperijem in Francijo, ki sta trgovskopolitično Ameriki bolj nasprotna.
Približno četrtina ameriškega kapitala je naložena v državnih in komunalnih posojilih. Železnice pa v glavnem finansira Anglija. Najbolje pa je amerikanizirana kanadska industrija in sicer predvsem rudarstvo. 38% vsega v rudarstvu investiranega kapitala je ameriškega, 15% angleškega, 45% pa kanadskega. Interes Amerikancev je v prvi vrsti za cink, svinec, baker in nikel in je tu ameriški kapital največ udeležen, dočim se kanadski udejstvuje predvsem pri srebru in zlatu. Ameriška udeležba v industriji železa in jekla znaša 50 milijonov dolarjev ali 41% celokupnega kapitala te industrije.
Da ima Kanada že v toliki meri izrabljeie vodne sile, je pripisovati ameriškemu kapitalu. Zanimivo je, da samo sedaj gradi Aluminium Co of America veliko elektrarno za 480.000 HP, International Paper Co. pa za 700.000 HP.
Ameriški kapital je v najvažnejši kanadski industriji — les, papir in celuloza udeležen bolj slabo. Vendar so nekatere velike tovarne papirja že pod ameriško kontrolo in ravno sedaj grade Amerikanci 2 ogromni tvornici. Pa saj tudi Kanada izvaža ogromno papirja v Ameriko.
Vodilne ameriške tvrdke so za preskrbo kanadskega trga ustanvoile okoli 2000 podružnic. To vso d so veletvrdke v Kanadi; imena International Niokel, International Paper, Goodrich Rubber, U. S. Rubber, Singer, Guggenheim, Aluminium Co, Gilette Safety, National Cach itd. so dobro znane tudi v Kanadi.
Udeležba ameriškega in kanadskega kapitala je v začetku t. 1. znašala: papir, les, celuloza skupaj 1 milijarda dolarjev, od tega am. kap. 17%, kanadski 70%; elektrarne 300 milijonov, am. 14%, kan. 80%; meso, konzerve 188 milijonov, am. 41%, kan. 57 %; železo, jeklo 117 milijonov, am. 41%, kan. 58%; baker, cink, nikel in svinec 111 milijonov, am. 51%, kan 13%; poljedelski stroji 86 milijonov, am. 39%, kan. 50%; livarne 53 milijonov, am. 40%, kan. 49%; električni aparati 52 milijonov, am. 45%, kan. 43%; kavčuk 49 milijonov, am. 36%, kan. 52%; kemikalije 33 milijonov, am. 52%, kan 32%; medicinalije 25 milijonov, am. 79%, kan. 17%; avtomobili 24 milijonov, am. 69%, kan. 31%; barve in laki 23 milijonov, am. 50%, kan. 48%.
Zavarovanje izvoznih kreditov. Za pospeševanje izvoza je zavarovanje kreditov izredne važnosti, kar uvidevajo vse evropske države in to organizirajo po možnosti. Zlasti se pa to trudijo industrijske države. Zanimiv je naslednji pregled zavarovanja izvoznih kreditov po posameznih evropskih državah. Belgija je ustanovila Societe Nationale de Credit a 1' Industrie s kapitalom 150 milijonov frankov, ki daje 2— 31etne izvozne kredite. Danska je dala izvoznikom novih fabrika-cij na razpolago 20 milijonov kron, garancija znaša 25% za leto dni; v posameznih slučajih da n. pr. za ladje 6 let. V Franciji je zavarovanje v privatnih rokah. Vodilne zavarovalnice so ustanovile posebno družbo s kapitalom 15 milijonov frankov; ta prevzame garancijo za izpad plačil v znesku 80%. Premija znaša po obsegu posla 0.75 do 1.50%. Anglija 'je dala za pospeševanje izvoza 26 milijonov funtov. Pri dolgoročnih kreditih garantira vlada za 75%, event. izostanka plačil. Vendar pa bo to trajalo samo do septembra 1929. Izključene so dobave v Rusijo, Indijo in Kitajsko, ki se že zaključujejo navadno na 6 mesečni kredit. Italija ima poleg državnega zavoda v ta namen tudi privatne zavode. Državni zavod Instituto nazionale per l'esportazione prevzame preostali dve tretjini rizika, prvo tretjino pa izvoznik. Državna blagajna določi najvišjo mejo za kredite. V H o 1 a n d i j i od 1. 1923. dalje država daje garancijo za največ 40% izpadle vsote, kar pa je premalo in zato privatni zavodi delajo boljše. Nemčija je leta 1926. v zvezi z vodilnimi zavarovalnicami organizirala
obširno zavarovanje izvoza in podaljšala pred kratkim svojo udeležbo za 6 let do konca 1938. Nadalje je prevezla garancijo v višini 175 milijonov mark, ki so v prvi vrsti namenjeni za finansiranje velikih naročil inozemskih vlad.
&orxa
9. avgusta.
DENAR.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.52—13.55 (13.515 —13.545), Curih 10.9350—10.9650 (10.9350—10.9650) Dunaj 7.9925—80225 (7.9925-8.0223), London 275.80—276.60 (275.80—276.60), Ne\vyork 56.69-56.89, Praga 168.20—169 (168.20—169), Trst 308.25 —310.25 (308.25—310.25).
Zagreb. Amsterda n 22.78—2284, Berlin 13.52 —13.55, Curih 10.935—10.965, Dunaj 7.9',»3—8.0203, London 275,80 - 276.60, Nevyoik 56.65-56.85, Pariz 222 K—224 Praga 163.20—169, Trst 308.27— 310.27.
Curih. Belgrad 913%, Amsterdam 207.97J4, Berlin 123.37 'A, Budimpešta 90.50, Madrid 87.65, Dunaj 73.07. London 25.22, Ne\vyork 518.85, Pariz 20.33, Praga 15:37 'A, Trst 28.24M, Bukarešt 322, Sofija 376, Varšava 58.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.49. Kodanj 190.10, London 34.50, Milan 38.63, Ne\vyork 709.(10, Pariz 27.825, Varšava 79.34. Valut e : dolarji 708.60, francoski frank 27.00, lira 3880, dinar 12.57, češkoslovaška krona 21.0425.
Praga. Devize: Lira 183.75, Zagreb 59.40, Pariz 132.25, London 164,05. Ne\vyork 33.75.
Dinar (deviza) v Ne\vvorku 176, Londonu 276.10, Berlinu 7.40.
Trst. Belgrad 82.32—32.35, Curih 356, London 89.20-89.27, Ne\vyork 18.34—18.30, Pariz 71.85 —71.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 142 den., Merkantilna 90 bi.. Praštediona 850 der... Kred zavod 160 den., Vevče 135 den., Stavbna 56 den., šešir 164 den.
Zagreb. 1% invest posoj. 84 'A -85, vojna odškodnina 346—349, Agrarne 50—51, Hrv. eks. 91, Hipobanka 55, Jugobnaka 90, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 142 den., Šečerana 495. Drava 500 Slavonija 14>4—16, Trbovlje 455—4^5, Vevče 135 den.
Dunaj. Efekti: Don. savska-jadr. 77.60. 2ivno 90.25, Hrv. eskompt. 11, Jugo —, Ilipo —, ' 'wine 41.60, Greinitz 6.50, Leykam —, Trbovlje 55.95, Krajnska induslr. 42, Dušik-Ruše —, Gutmann —, Mundus —, Slaven —, Slavonija 1.82.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Smreka — jelka: Hlodi L, II., monte 190—220, br/.ojavni drogovi 200—250. bordonali merkantilni 260—300, Trami merkanlilni 200—250, Škorete, konične, od 16 cm naprej 500— 550, Škorete, pararelne. od 16 cm naprej 550—580, Škorete, podmerne. do 15 cm 460—500, deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 440—500, deske-plohi, par., od 16 cm naprej 470—520. — Bukev: Deske-plohi naravni, neobrobljeni 450—500, deske-plohi naravni, ostrorebni 650—850, deske-plohi parjeni, neobrobljeni 6C')—750, deske-plohi parjeni. ostrorobni 800—1150, Testoni 400—430, Tavolete 950—1050. — Hrast: Hlodi I., Ila 300—400, bordonali 1000— 1400, deske-plohi neobroblj. boules 1300—1400, deske-plohi neobroblj. merkantilni 900—1100, deske-plohi ostrorobni (porinite 12S0—1350, frizi 800— 1100. — Drva: bukova 18—20, hras!ova 16—18. — Železniški pragovi: 2.60 m, 14X24 hrastovi 43—52.
—	Oglje: bukovo za 100 kg 85—95.
Žito: Pšenica: bačka nova: 78 kg, 2% primesi, brez doplačila, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo, promptna dobava 374.50—350, bačka nova: 78 kg, 2% primesi, promp!na dobava, brez doplačila, slov. post., mlevska voznina. 30 dni plačilo 355—357.50, sremska nova: 80 kg, 2% primesi, promptna dobava, slov. post., mlevska voznina. plačilo 30 dni 345—347.50, slavonska nova: 78-SO kg, 2% primesi, promptna dobava, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo 345—347.50. — Koruza: bačka: navadna voznina, slov. post., plačilo 30 dni, promptna dobava 250, bačka: mlevska voznina, slov post., plačilo 30 dni, promptna dobava 245, banat-ska: navadna voznina, slov. post., promptna dobava, plačilo 30 dni 245.50, banatska: mlevska voznina, slov. post., promptna dobava, plačilo 30 dni 240-50.
—	Moka: pšenična: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagora, plačilo po prejemu blaga 515.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki : mirnejša.
Zaključki: les: 2 vagona; deželni pridelki:
—	vagonov; drugo: — vagonov.
Novi Sad. Pšenica: bačka 78 302.50—305, bačka 79-S0 305—307.50, slavonska 78 247.50 — Ječmen: bački 65 270—275, sremski 65 270—275. — Oves: bački 200—202.50. sremski pariteta Indjija relacija, Belgrad 205—207.50. — Koruza: bačka 221.60—225, sremska 215—216 — Moka 0 g bačka 450—455, 0 g banatska 445—450, št. 2 banatska 425 —430, št. 3 banatska 395—400, št. 6 banatska 340— 350, št 6'A banatska 300—310, št. 7 banatska 280— 290, št. 8 banatska 200—210. — Otrobi: bački v juta vrečah 180—1.90, — Tendenca: neizpremenjena.
—	Promet: 13 pšenice, 25 koruze, 4'A moke, 11 otrobov.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 9. avgusta 1927.
Višina baromelro 308*8 m
Opazovanja		Baro-i meler	Toploto » C'	Rel. »la<|0	Veter In brzino » m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin		ro 'S si	m B ■"5
Krni	čn*						ob opazovatilii	»mmilo7)>		
	7	759-4	18-9	86	S 2	7			28-6	17-7
L|ubliana (dvorec)	14	757-9	26-6	62	SW 1	10				
	21	759-2	21*9	85	NE 3	8				
Maribor		758-3	24-0	70	NE 2	S			32	16
Zagreb		759*3	25-0	74	S 4	6			_	20
Belgrad	8	760-1	28-0	52	mirno	0			34	20
Sara|evo		761*1	23-0	63	mirao	0	dež	2	29	!5
Skoplfe		76P7	26-0	59	mirno	0			_	17
Dubrovnik		766-7	25-0	68	mirno	1			28	15
Split		759-6	29-0	57	E 6	1			34	25
Praga	7	758-1	200		WSW 5	10	nevihta	1	32	19
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 10. avgust: oblačno, od časa do časa dež, temperatura pade, zapadni vetrovi, najbrže tudi nevihte.
Absolventinja
mešč. šole in trg. tečaja išče primer, službe kot začctnica. - Naslov pove uprava pod »Začetnica«.
Učenka
se sprejme. Pogoj: 2 do 3 razr. sred. žole in stanovanje pri starših. Ponudbe upravi pod Spec. trgovina.
Kroj vajenec
pošten in priden, se sprejme pri Simon Klimanek, Ljubljana, 'Šelenburgova 6.
Rabim par boljših mizar.
pomočnikov
za takoj. F. BUH, Šmartno pod Šmarno goro.
samo prvovrstne moči naj pošljejo oferte z referencami na naslov Ludovik Kuharic, veletrgovina — Ormož.	6173
Učenca p;.ftft
staršev, sprejme takoj trgovina z meš. blagom Burkeljca & Pibernik, Laze, p. Šmartno - Zgornji Tuhinj.	6163
Služkinja
katera ie vajena otrok, se takoj sprejme. Pisma je nasloviti na M. LU-ŽAR, postrešč.:k, Krani.
Pouk na daljavo
(Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acade-mie Polytcchnique: Quai Amercoeur, 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D.
Išče sc POSOJILA
po 5, 10, 15, 20, 25.000 Din itd. Obresti po dogovoru. - Ponudbe pod: »Sedanjost« št. 6151 na upravo »Slovenca«.
Iščem nujno
privatno do 300.000 Din. Dobro obrestovanje. Ponudbe pod: »Serijozno« št 6150 na upravo lista.
VLOGE
na tekoči (žiro) račun sprejema in obrestuje po dogovoru Efektna banka Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matica).
Privatni denar
se išče za vknjižbe na prvo mesto, v vsaki množini. Najsigurnejše naložen kapital pri najboljšem obresjovanju. Denarne ponudbe pod »Sigurnost« St. 6149 na upravo.
Spec, podjetje
seriozno in visoko rentabilno, išče privatni kapital v zneskih od 50.000 do 500.000 Din proti najboljšemu obrestovanju. -Ponudbe na Ljubljana I., poštni predal 199. 6139
Opremlj, sobe
za samce — se takoj oddajo po nizki ceni. — Poizvedbe: Vižmarje 81, p. St. Vid nad Ljubljano.
Gostilno
dobro idočo, v Ljubljani, vzamem na račun. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Takoj 19«.
Turške in italijanske
SREČKE
Jfcto /cupz?
Mostna tehtnica
skoraj nova, se proda po zelo zmerni ceni. - Nosi 3000 kg. - Poizvedbe pri Ivanu Šlefančič, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano.
MW. KOLESARJI!
Znižane cene. Oglelte al zalogo dvokoles nnjflne|£ega tipa Tribuna, Rekord, Schamplon, Stvrla, Blankt, Fafor, Pena, Diamant 4» od Din 1300-— naprej Pueumatlka Dunlop, Mlchelln. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
.Tribuno r. B. L. Llubilana
Tovarna dvokoles ln otroik vozičkov.
, črn
(groBer Schlag), krasen eksemplar z rodovnikom, ocenjen na letošnji mednarodni razstavi psov na Dunaju z »odlično«, 22 mesecev star, se proda zaradi pomanjkanja prostora samo pravemu ljubitelju te pasme. Naslov v upravi lista, kamor je poslati tudi dopise pod »WolIpudel« it. 6187.
Tfliorsiica pletenin
v ČSR proda radi obu-stave proizvajanja, večjo količino gladkih
pletllnlh sfroieu
za ročni pogon. Širina 20-80cm, jakost V—XIV. Ponudbe prosimo pod šifro „Strick - Maschinen 3645" na Grčgrs Bureau, Prag, Panskfi 3, CSR.
Priporoča se trgovina z železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
POLJEDELCI! PŠENICO
RŽ JEČMEN
kupuje najdražje tvrdka
A. VOLK, veletrgovina žila, Ljubljana, Resljeva cesta 24.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri
PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Din 10.— liter VINA
belega, iz Krških goric prodaja zaradi prezidave kleti gostil. Ant. Maver, Ljubljana, Ahacljeva cesta št. 5, dokler traja zaloga, ter vabi na obilen odjem, ker je vino izredno poceni!	6185
Ignac Prdan
naznanja si. občini D, M. v Polju in obenem mestnim uradom, naj ne pišejo njegovega imena Perdan, ampak kakor jc v krstnem listu Prdan, roj. dne 13. jul. 1888 v Podgradu.
Razpis.
Društvo »Spomenik padlim« v Leskovcu
pri Krškem razpisuje oddajo dela za zgradbo spomenika vsem v svetovni vojni padlim vojakom iz leskovške župnije. Spomenik naj bi stal sredi trga pred župnijsko cerkvijo.
Ponudbe s točno sestavljenim načrtom in proračunom je najkesnejc do 31. avgusta 1927 predložiti društvenemu odboru.
Društvo »Spomenik padlim« v Leskovcr
pri KrSkem, dne 7. avgusta 1927.
i
Brez posebnega obvestila.
METOD KUMliLJ
strokovni učitelj
VERA KU31ELJ roj. M0H0RIC
učiteljica poročena.
Ljubljana, 9. avgusta 1927.
Svinčeni rudnik v Mežici
stvo delavnic za popravilo jamskih strojev nf)7nik?i se more izkazati s prakso v po-p(l£.l(IRCl. dobnih delavnicah. — Nadalje za elektro-delavnico pri topilnici elektro-MONTERJA ki mora imeti prakso na visoki napetosti, v popravilu motorjev in transformatorjev. Nastop čimpreje, stanovanja razpoložljiva. Ponudbe s popisom dosedanje prakse, plačilnimi zahtevami iv navedbo števila družin, članov na zgornji naslov
Din 8-	Din 8.-
VINO
Pristno domače vino se toči na drobno čez ulico
liter po Din 8 - in višje.
Na debelo po najnižjih cenah!
»MOSLAVINA«
vinska trgovina v Šiški, Celovška cesta 50/
Din 8-	Oin 8.-
Uelezanimiu
je ilustrirani, popularni »Radion-časopis
„Radlowe3t"
(bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener Radioverlag, Wšen I.,
Pestalozzigasse 6/14.
SLABOST
predčasna, pri starih in mladih, nervoza, apatija, slabo spanje, glavobol, nevralgija, opešanje, fizična in živčna utrujenost ter druge človeške bolezni sc le posledice oslabelosti naših življenskih žlez in zastrupljenja krvi, ki je povzroči razkroj snovi, Močne in zdrave žleze ojačiajo vse dele človeškega organizma in človek postane jak, čil in energičen.
Ali moremo doseči močne življenske žleze? Da, ako vanje presadimo klice življenskih žlez mladega bitja, kar sc izvrši prvič z dragim in kompliciranim operativnim prenosom in drugič s cenenim in enostavnim uživanjem spccialne"a ekstrakta »KALEFLUID« D. Kaleničenka.
»KALEFLUID« razkraja in odstranjuje iz organizma mokračno kislino in druge strupe, po-vrača organizmu zdravje, prejšnjo energijo, ' sposobnost za delo in povratek mladih let. Z eno besedo: »Kalefluid« prosto pomlajuje človeka. DcseUisoči zdravnikov iz raznih dežela priznavajo »KALEFLUID« kot silno dobro zdravilo in ga priporočajo kot odlično sredstvo pri vseh vrstah živčnih in artritskih boleznih. Za svoje zdravilne vrline je »Kalefluid« odlikovan na higijenskih iz-ožbah v Parizu, Londonu, Rimu, Briislu in Florenci s 5 »grand prix« in 5 velikimi zlatimi medaljami,
»KALEFLUID« se prodaja v vseh večjih apotekah in drogerijah. — Brezplačno se pošlje vsakomur detajlna naučna literatura »Preporodjaj« z zdravniškimi ocenami in samozahvalami bolnikov." Obračati se je: Beograd, Katičeva ul. 1, Lit. S. 1., MILOŠ MARKOVIČ.	- cl57
Prvovrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo!
KNIlOOVEZra K. T. D,
Milica in ivornica poslovnih kniig v LJubljani. KoDilarjeva u!. 6/II
| Ljubljana.
-Efektna banka-,
6138
i. C. 1. Travellers
Potovalne čeke Banca commerciale italiana
v ital. lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih vnovču. ieio vse važnejše banke na svetu. Zahtevajte jih pri svoji bank' predno nastopite potovanje.
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karo! Cet
lzdaiateli; dr. Fr, Kulove*
Urednik: Franc Terietflav.