^OVOLEThtr
MTRINI^
TOPSHOP

OBIŠČITE TRGOVINO, KI JE DOSLEJ OBISKOVALA VAS!

akcijsko znižanje cen vozil z letnico 1999 do 321.000,00 sit!!!!!!!!
UGODNI KREDITNI POGOJI!
Ne odlašajte, vabljeni v avtosalon ali pokličite
@ 64-729	_	_
ZAPOMNITE: varnost je v vaših rokah in vozilih mazda
naj bo)
1
mazaa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p.
Tel, (0601)
66-500 - servis 64-729 - avtosalon 68-359 -fax
odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure
Trbovlje
Gabrsko 30, Tel. prodaja: 0601/27 666 in 0601/27 525

RENAULT LETNIK 199 ^ZZALOGE.
-100.000 SIT ali paket dodatne opreme za 120.000 SIT - 120.000 SIT ali paket dodatne opreme za 140.000 SIT -120.000 SIT ali paket dodatne opreme za 140.000 SIT
TVVINGO CLIO KANGOO MEGANE
(berline, coupe) -150.000 SIT ali paket dodatne opreme za 180.000 SIT SCENIC
(classic, break) -180.000 SIT ali paket dodatne opreme za 210.000 SIT LAGUNA	-200.000 SIT ali paket dodatne opreme za 240.000 SIT
tel.: 0601/27-666,27-525

RENAULT
CSRECNO.
HNJiŽNiaCf: Jo r; J .G


13. PROSINCA 2000
POLICIJSKE POSIAJE
UGODJE: 61-00?
IBBOI/UE: 21-102 HRAS1NIK: 41-B02 BAOEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFOBMACIJE: 64420 TAKI: 0603/61-63-48 0609/63-31-0?
| ZORAVSTVENIDOIUIOI/I (DEŽURNE SL02BE): ZB RAOEČE: 88-20?
ZD HRASTNIK: 44-006 ZD TRBOI/UE: 26-322 ZD UGORJE: 55-1 \Z0 LITIJA: oil/881-85j
Spoštovane bralke in bralci!
V novo Teto smo, sodeč po lastnih izkušnjah in odmevih bralk in bralcev, stopili burno in predvsem glasno. Za udeležence rajanja, recimo v zagorskem šotoru, je bilo pokanje nevarno in zelo boleče. Petarde so letele vsevprek, pa ne le na silvestrsko noč. Pristojni panič...
Pristojni so sploh zelo zanimivi, namreč na različllu* nivojih. V naši vojski tudi. Najprej so južnim sosedom preskrbeli odličen kombi, lani so "neznancem" preskrbeli "neugotovljeno" število različnega orožja, letos pa so isti stranki dobavili še eno vozilo z malo manj opreme... Spet bodo večji davki. Drakulička bi napisala -" Preživeli smo DDV in se zraven smejali." Nam jih bo silna desnica zmanjšala, ko bo na oblasti? "Malo morgen", če citiram Sloba, saj gre vsem za oblast, kajti ta je slast, pa še dobre, ne, najboljše denarce nese. Namesto, da bi jih tam, denarce namreč, želi, kjer novo vrednost ustvarjajo. Tudi zaradi države smo bili prisiljeni podražiti Zasavca, no, nazadnje smo ga 15.5.1997, zdržali smo torej debeli dve leti in pol. Žal \ smo pač primorani del bremen deliti tudi z vami, drage j bralke in bralci.
Če bo zaradi podražitve padla prodaja, vam bomo sporočili.
Mojmir Maček
naslednja številka izide
27.
prosinca
2.000
Nekaj iz vsebine
STEKLARNA V liill 1983
<0» PRVA ZASAVČKAI/LETU 2090 <®> SVEIN NOVOLETNI KONCERT <8/ NOVOLETNI UTRINKI <8> ZBIRANJE 00PADK0V V
<§> EOIN OSMANOVIČ 0 NOGOMETU <§> VAŠA ŽEUA-NAM UKAZ:
Naslovnica: VIV -RAZPOTNIK
foto: AT/H
ZA5AVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik'
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš) Primož Kostainšek Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk' Padežnik Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
STEKLENA USTANAVLJA NOVO PODJETJE
Kot je že običaj, je direktor Steklarne Hrastnik Stojan Binder ob koncu poslovnega leta za vse zasavske novinarje sklical tiskovno konferenco, na kateri nas je seznanil s poslovnimi rezultati v preteklem letu in z načrti v prihodnosti.
Že takoj na začetku je direktor B inder dejal, da v Steklarni še vedno utrjujejo tržne pozicije in se pripravljajo na reorganizacijo podjetja, saj bo le s tem Steklarna Hrastnik primerljiva za boj na zahodnih trgih.
"Od l.januarja naprej je kot samostojno podjetje začelo delovati novoustanovljeno podjetje OPAL Hrastnik d.o.o., kjer bomo s prestrukturiranjem 230 ljudi iz Slteklarne Hrastnik prezaposlili v novoustanovljeno podjetje, ki bo imelo sedež na kranjski strani Save. Podjetje bo v 100% lasti Steklarne Hrastnik," je povedal Stojan Binder in nadaljeval z malce manj razveseljivim dejstvom, da bo Steklarna v letu 2000 zmanjševala število zaposlenih ker se tudi na tem področju želijo čimbolj približati standardom podjetij na zahodu.
"Izpolnjujemo splošno kolektivno pogodbo in še več, s sindikatom nismo imeli večjih težav. Ko pravim, da bomo zmanjševali število zaposlenih, naj povem tudi to, da Steklarna ne bo odpuščala na silo, ampak bo vse skupaj potekalo v okviru naravnih fluktuacij. Na zahodu je praksa, da je na proizvodno linijo zaposlenih 50 ljudi, kar pomeni v našem primeru 400 zaposlenih. Trenutno je zaposlenih 570 delavcev, ne smemo pa pozabiti 230 delavcev, ki so sedaj prezaposleni v družbo Opal d.o.o. Število se bo zmanjšalo, ker nekaterim pogodbenim delavcem potečejo pogodbe," je nadaljeval razmišljanje Stojan Binder in dodal: "Ljudje se bojijo, češ da je Binder slab direktor, toda še nikoli nismo zamudili s plačami, morebiti le prvo leto mojega direktorovanja in razlogov za strah ni."
Sicer pa so v preteklem letu ustvarili med 35. in 37.000 tonami izdelkov, delež prodaje v tujini pa se giblje pri 85 odstotkih.
Do konca novembra so ustvarili za 5 milijard in 200 milijonov SIT prometa in so zabeležili dobiček v višini 24 mio SIT. Prodali so 33.200 ton izdelkov, proizvedli so jih 32.000 ton, čisti dobiček iz njihove dejavnosti pa znaša 150 mio SIT.
Kar se izvoza tiče, so v letu 1999 izvozili 2% izdelkov več kot leto poprej, a so zabeležili le 0,5% porast prihodkov iz tega naslova. To pa predvsem zaradi večje prodaje embalažnega stekla na italijanskem trgu, kjer pa obstajajo veliki pritiski na znižanje cen steklenih izdelkov. Steklarna največ izdelkov izvozi v Nemčijo (45%), sledijo pa Italija (30%) ter domači trg, ki obsega 15% vseh prodanih izdelkov.
Že nekaj časaje poslovno vodilo nedvomno uspešnega direktorja Steklarne to, da prodajajo naložbe in zmanjšujejo zadolženost ter izboljšujejo strukturo virov financiranja. "Mene ne zanima, kdo je lastnik podjetja. Jaz skrbim za optimalne pogoje delovanja. Sicer pa priznam, da je bilo veliko zanimanja za nakup Steklarne Hrastnik in slej ko prej se bo zgodilo, da bo velik delež Steklarne v rokah tujih investitorjev, bodisi konkurenčnih ali prijateljskih. Tudi sam kupujem delnice Steklarne, ker se bo čez nekaj časa z delnicami dalo zaslužiti," je direktor odgovoril na vprašanje o tem, če tudi sam kupuje delnice svojega podjetja.
V tem trenutku se Steklarna intenzivno pogovarja z bosanskim partnerjem o ustanovitvni novega podjetja, katerega večinski lastnik bi bila Steklarna. Poleg tega bodo skušali bolj prodreti na hrvaški trg, ki je izjemno močan in če bi se ustanovilo novo podjetje v okolici Neuma, potem bi bilo težav pri hrvaškem trgu nedvomno manj.
Nekaj besedje direktor namenil tudi Steklarskemu gradu, ki predstavlja veliko težavo za podjetje, saj so stroški vzdrževanja zelo visoki. Ker pa se podjetje Sinet
razširja, je Steklarna že podala ponudbo omenjenemu podjetju in si bo prizadevala, da bi objekt čimprej dobil svojo namembnost.
Konec leta 2000 ali v začetku leta 2001 načrtujejo generalni remont, ki bo stal okrog 5 milijonov nemških mark, ob tem pa bo proizvodnja stala približno dva meseca, poglavitni cilj v letu 2000 pa je obseg povečanja prodaje na španski trg ter v Združenih državah Amerike in v neki meri tudi povečanje prodaje v Italiji.
Peter Motnikar
ZAENDOSKOP...
... se je na posebnem žiro računu Splošne bolnišnice Trbovlje od 20.avgusta 1999 do 31.decembra 1999 zbralo
210.028.00	SIT, skupaj pa je vseh zbranih sredstev
7.624.615.00	SIT.
Tiskovna konferenca Občine
Zagorje ob zaključku leta
O BIKOVIH JAJCIH IN ŠE O ČEM...
Tiskovna konferenca zagorskega župana Matjaža Švagana, kije ob koncu preteklega leta potekala v hotelu Medijske toplice na Izlakah, je minila v precej sproščenem vzdušju, saj so govorniki in predstavniki medijev največ časa porabili za razglabljanje, kaj bodo storili z bikovimi jajci. Več o tem malce kasneje.
Kdorkoli se je spraševal, zakaj ognjemet ni potekal obljubljenih 34 minut, ampak samo 15 minut, bo vesel razlage, da je to zaradi tega, ker je Občina Zagorje skupaj s sponzorji namenila del sredstev za ognjemet (5,5 mio SIT) Bolnišnici Trbovlje za nakup laserskega skalpela.
Ob vseh ostalih uspehih zagorske občine, o katerih smo skozi celo leto poročali tudi v našem časopisu, velja omeniti še, da bo ali pa je že 25 študentk in študentov prejelo sklepe o štipendijah, ki se bodo glede na uspeh gibale v višini od 16.000 do maksimalno 24.000 SIT. Švagan je tudi oznanil, daje končana turistična karta Zagorja, kjer bodo poleg zemljevidov tudi fotografije najznamenitejših objektov in karta naj bi kmalu izšla v nakladi 10.000 izvodov.
"Ob koncu decembra smo
Osnovni šoli dr. Slavko Grum s prilagojenim programom v uporabo predali nov kombi, vreden 6,2 mio SIT, star kombi pa bomo predali SK Zagorje -Sekciji za skoke Kisovec. Ko smo že pri športu naj povem, da je v proračunu za leto 2000 predvidena postavka za izgradnjo tribun v Športnem parku Zagorje, teče postopek za lokacijsko dovoljenje, potekajo pa tudi še razgovori s podjetjem Lisca," je še dejal Matjaž Švagan.
Ivo Vrtačnik je povedal, da so z Ministrstvom za promet in zveze podpisali pogodbe za sanacijo devetih plazov v vrednosti 27 mio SIT. Tu so zajeti plazovi Hribar, pri pokopališču, Valvasorjeva cesta, Borovak, Laze, Baš, Šentgotard, plaz Poredoš v KS Ko-tredež, plaz Breze v Čemšeniku pa je že saniran. "Kar se tiče vodooskrbe smo v decmebru celotno naselje Narof priključili na novo omrežje, pričakujem pa, da bodo v naslednjem letu nanj priključene cele Izlake," je povedal Ivo Vrtačnik.
Sicer pa zagorski župan skupaj z Janezom Vovkom tudi v sedmem letu županovanja (21.decembra leta 1992 je nastopil službo župana, op.a.) ni izgubil smisla za humor in ko je ob koncu tiskovne konference predal besedo Janezu Vovku, je ta dejal, daje bila ena izmed redkih nalog, ki mu je bila zaupana ta, da izbere bika, ki so ga spekli 2.januarjapod šotorom ob nastopu Avsenikov. Janez Vovk seje pošalil in dejal, daje biku dal ime Matjaž, sodelavca Dnevnika Jureta Nagodeta pa je najbolj zanimalo, kaj bodo storili z njegovimi (bikovimi namreč) jajci. O tem so se baje potihoma pogovorili po tiskovni konferenci.
Da pa bo tiskovna konferenca minila v sproščenem vzdušju, je bilo čutiti že takoj ob vstopu župana v hotel Medijske toplice, ko je v šali dejal, da mu ni nič kaj všeč na novo postavljen vodnjak, kjer voda teče iz sten pred recepcijo. In to zaradi tega, ker naj bi ženske med plesom vseskozi hodile na stranišča...
Najboljšo pa je "pihnil" Janez Vovk, kije ob pogledu na delavce, ki so prenavljali hotel in med drugim prenašali tudi barvo dejal, da moramo paziti, da se ne bo kdo od novinarjev umazal, ker bo potem izgledalo kot da Švagan "farba" novinarje...	pe,er Motnikar
EJ, ZEMLJAMI
5EM...
Ko seje Vno>teTetni noči ognjemet že zdavnaj končal, razkadil seje tudi že dim od petard in je potihnil še njihov odmev, ko seje noč skoraj že začela poslavljati in podajati roko prvemu, hladnemu novoletnemu jutm, takrat se je ob 4.35 uri mala Lucija Pirnovar odločila za prihod v novo tisočletje - prva v trboveljski porodnišnici. S svojo "odločitvijo" je presenetila mamico in
Srečna mamica in prvorojenka Lucija
zdravnike, saj so ji določili, da pride njen čas šele v začetku februarja. Prav zato pridevnik "mala" ni čisto brez pomena. Lucija je ob rojstvu tehtala 2180 gramov inje bila "velika" 46 cm.
Srečo ob prihodu tako zelo zaželjenega prvega otroka, je mamici in očku grenila skrb zaradi prezgodnjega rojstva - vendar, vse seje dobro izteklo. Že res, da je bolj drobcena, je pa zato krepka in pridna punčka, ki rada je in spi in tako
nabira moči. Ko se njeni majhni ročici okleneta maminih prstov, je videti, da ve, kaj hoče. Z mamico Polono Pavlič in očkom Borutom Pirnovar bo stanovala v hišici Pod hribom 7 na Dolu pri Hrastniku in tudi dedek in babica bosta "pri roki", kar je zelo pomembno, saj sta starša oba zaposlena - velika sreča v današnjih časih.
Ko je Lucija dobila obisk od Zasavca, se je ravno najedla in se v svojem počitku ni dala motiti ter ji za darilni bon v lepem aranžmaju Cvetličarne Vijolica iz Litije ni bilo mar. Njena usteča so se le malo nakremžila, češ: "Dajte mi no mir, če počivam!" In tako je tudi bilo!
Torej, predstavnico nežnega spola v novem tisočletju imamo. Kaj pa močnejši spol?
Da fantki radi "potegnejo" svoje crkljanje pri mamici, je že splošno znano. To pa ne velja za letošnjega "prvega moškega", pa čeprav se ni rodil na novoletni dan. Martin Žugič je tudi malo presenetil svojo mamico in se rodil pred rokom, vendar pa je prvi januar 2000 čisto prešprical in potem še drugega in se moško odločil, da pride v leto 2000 tretjega januarja ob 20.20 uri, kot prvi fantek v porodnišnici v Trbovljah.
Martin po pravici nosi svoje ime, saj je zares pravi korenjak, ki je ob rojstvu tehtal 4.580 gramov in bil velik celih 55 cm.
Mamico Rosando Seničar je kar namučil, vendar ji to ni vzelo veselja do želje po veliki
Naša sodelavka Marta čestita ob srečnem dogodku
Martinova mamica Rosanda prejema darilni bon od predstavnice Banke Zasavje
TOKAJ
družini in to polaga na srce tudi drugim mamicam - če je le mogoče. Sicer se bo pa Martin z mamico pridružil očku v Dolenjem Boštanju 19 pri Sevnici. Na vprašanje, kako da seje Martin rodil v Trbovljah, je mamica razložila, daje to dobra bolnica, da se jima z možem želja po naraščaju kar ni hotela izpolniti in sta iskala pomoč, potem pa... Prvorojenec je zdaj tu in mamica se srečno zahvaljuje vsem za vse!
Roditi se na prvi dan novega leta, je vsekakor nekaj posebnega, roditi se prvi v času, ko se letnica piše 2000, to pa je dogodek, ki še dolgo časa ostane "nekaj posebnega".
Banka Zasavje d.d.Trbovlje vsako leto in to že petnajst let, obdaruje prvega novorojenčka v novem letu v trboveljski porodnišnici, ker pa je
50.000	SIT bo Poloni in njeni družini prišlo še kako prav
letos posebna priložnost, je prvi - ops, prva -dobila darilni boi} v vrednosti 50.000,00 SIT, drugi pa v višini 25.000,00 SIT.
Tako seje, kot že tolikokrat poprej, pa vendar vsakič drugače, pričela zgodba o novorojenčkih v trboveljski porodnišnici v novem letu in tisočletju. Zagotovo pa je čisto vseeno ali prvi v novem ali zadnji v starem ali pa nekje vmes, prav vsem naj bo v življenju lepo!
In vse lepe misli, ki smo jim jih izrekli ob rojstvu, naj jih spremljajo vse življenje.
Besedilo:Marta Hrušovar Slike: Urh Maček
J , N . J J . r- I r J . u
ŽUPAN LEOPOLD GROŠELJ SE JE UPOKOJIL
Župan Leopold Grošelj je na zadnji seji sveta občine Hrastnik obvestil člane, da se bo upokojil in opravljal funkcijo župana le še neprofesionalno. Upokojil se je tudi načelnik Upravne enote Hrastnik Stane Kirn, vendar nov načelnik še ni imenovan.
Začeli pa so z razpravo o ločenem zbiranju odpadkov in predlogu za povišanje cen vode v gospodinjstvu v višini 61,95%. Sprejeli so tudi predlog za povišanje najemnin za grobove v višini 57,42% in nekaterih pogrebnih storitev za 27,62%.
Na tej seji so razpravljalio tudi o predelavi organskih odpadkov na deponiji Unično, o kateri bodo analizo TKI predstavili občinskemu svetu. Če preizkus na deponiji ne bo uspešen, bo odgovornost in vse posldice nosila TKI Hrastnik.
Sprejeli so tudi proračun, ki je sedaj uravnotežen in težak 932 mio SIT. Sklenili so, da najamejo 6 mio SIT kredita in odlok o izvrševanju proračuna občine. Sprejeli so rebalans finančnega načrta stanovanjskega sklada za leto 1999 in finančni načrt za leto 2000.
Razpravljali so še o izvajanju službe socialne oskrbe na domu, o podaljašanem času gostinskih obratov, o načinu opravljanja avto-prevozov s taksijem, o oddaji občinskih zemljišč v najem in pooblastili župana, da podpiše pogodbo o sofinanciranju izgradnje varstveno delovnega centra vseh treh zasavskih občin.
Fanči Moljk
1 l.seja občinskega sveta Občine Litija
VREDNOST TOČKE NSZ OSTANE
NESPREMENJENA
Na zadnji seji občinskega sveta, kije potekala na gradu Bogenšperk, se je zaradi mrzle neogrevane poročne dvorane hitro končala. Potrebno je bilo potrditi sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za stavbno zemljišče v letu 2000, ki je bila po razpravi
in posvetu vodij poslanskih skupin prestavljena na naslednjo sejo, a kljub mrazu ni šlo vse gladko.
Predsednik Odbora za stavbna zemljišča je v svoji obrazložitvi predlagal dva paketa sklepov.
V	prvem paketu, s katerim so se strinjali tudi svetniki je predlagal, da občinska uprava pripraviinformacijo o aktivnostih občine pri dolžnikih, ki so v stečajnem postopku ali prisilni izterjavi, skupaj z Agencijo za plačilni promet in Davčno upravo RS poskrbi za poenoten način izterjave, prouči možnosti za pridobitev dolžnega zneska od Kegljišča Litija in Lesne industrije Litija, takoj pristopi k ažuriranju podatkov vseh zavezancev ter pristopi k izdelavi novega in celovitega seznama zavezancev.
Niso pa potrdili drugega paketa sklepov - v proračunu se prikaže ločeno prihodke iz posameznih KS in MS, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom se prizna olajšava v višini 25%, če v predpisanem roku poravnajo prve tri obroke nadomestila (se jim četrti obrok odpiše), se pozove KS in MS, da v čim krajšem času posredujejo svoje programe za leto 2000. Svetniki tudi niso potrdili predloga, da se vrednost točke zniža iz 1,20 na 1,00 SIT in da se v letošnjem letu nameni denar za tiste KS, ki dosedaj še niso dobile ničesar iz tega naslova kljub rednemu plačevanju nadomestila.
V	nadaljevanju seje so svetniki še potrdii izplačilo enkratne pomoči iz rezerv proračuna v višini po 250.000,00 SIT trem občanom, ki jim je požar uničil premoženje (hlev v Volčji jami, gospodarsko poslopje s kozolcem na Mamolju in stanovanjske prostore na Savi).
M.Š.
IDEALNA PRILOŽNOST ZA REGIJO
Delo s človeškimi viri, razvoj podjetništva in urejanje prostora so ključna področja delovanja Regionalnega centra za razvoj (RCR), ki rešitev Zasavja vidi v regionalizmu. RCR namerava uresničiti cilje, zapisane v strategiji
Zasavje 2000+, to je zmanjšati brezposelnost, zvišati izobrazbeno raven prebivalcev, izboljšati prometne in ekološke pogoje ter spodbuditi razvoj podjetništva.
S pomočjo sklada dela in zaposlitvenega kluba, ki omogočata brezplačno izobraževanje, usposabljanje in učinkovito iskanje zaposlitve, je zaposlitev našlo več kot sto ljudi. Po besedah direktorja Toma Garantinija je v letu 1999 stošest podjetnikov prejelo posojila Garancijskega sklada RCR, kratkoročne kredite za podjetnike iz Zagorja, posojila Garancijskega sklada Rudnika Zagorje v zapiranju, posojila, ki jih je RCR razpisal skupaj s Skladom za razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, 50 ljudi pa je prejelo t. i. mikrokredite, namenjene spodbujanju samozaposlovanja in zaposlovanja brezposelnih delavcev za nedoločen čas.
Regionalni center pripravlja program usposabljanja brezposelnih zasavskih diplomantov višjih in visokih šol, hkrati pa načrtuje s seminarskimi	nalogami,
diplomskimi in magistrskimi deli povezati študente in bodoče delodajalce in tako ustaviti odhajanje visoko izobraženih strokovnjakov iz regije.
Zasavje je postalo poskusna regija na ekološkem področju. Z ministrstvom za okolje in prostor se je RCR, kot koordinator, lotil izdelave projekta izgradnje čistilnih
naprav in projekta izgradnje skupne komunalne deponije po evropskih standardih. Del finančnih sredstev bo prispevala Evropska unija. Strokovne podlage za razpis za pripravo dokumentacije za izgradnjo čistilnih naprav so že pripravljene, nekoliko več dela pa bo potrebno pri pripravi dokumentacije na področju ravnanja z odpadki.
Temeljni cilj tehnološkega parka Zasavje je pospešiti nastajanje novih podjetij, ki bodo temeljila na znanju in sodobnih tehnologijah. Projekt, ki ga je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v prvi fazi že podprlo, bo omogočil povezavo podjetij z ljubljansko in mariborsko univerzo, inštituti in samostojnimi raziskovalci. »Dosedanji pogovori so pokazali, da si posamezne fakultete želijo skupnih projektov, na drugi strani pa se za tovrstno sodelovanje zanimajo številna podjetja, ki za razvojne raziskave nimajo dovolj denarja in znanja,« v uspešnost tehnološkega parka verjame zunanji sodelavec RCR Zagorje Franci Čeč.
Dober glas o uspešnosti Regionalnega centra za razvoj pa je segel tudi do Hrvaške. Predstavniki RCR so v Splitu predstavili svoje projekte s področja pospeševanja razvoja malega gospodarstva in se s hrvaškimi svetovalci dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
Urša Kmetec
b, PRTHRANITtl
.'v 3 3:?^

Kdor je v zadnjem času obiskal hotel Medijske Toplice na Izlakah, je lahko opazil in slišal, da hotel temeljito prenavljajo. Kot nam je povedala direktorica Marina Hrnčič, morajo v hotelu dokončati prenovo osmih sob, vhod v hotel pri recepciji in lokal pa so že obnovili. Sicer pa naj bi bila otvoritev prenovljenega hotela v kratkem, investicija pa se giblje med 170 in 180 milijoni tolarjev.
Besedilo: RM., sliko: PRAV
NOVI LASTNIKI TISKARNE TIKA
Pred desetletji so v Trbovljah pričeli s tiskarsko dejavnostjo v okviru takratnega industrijskega podjetja TIKA - Tiskarna in kartonaža. Z delom so začeli v prizidku takratnega "sindikalnega doma" na Gimnazijski cesti, dokler se niso preselili v opuščene prostore bivšega tapetništva oziroma kozmetičnega obrata TKI Hrastnik. V zadnjih letih tiskarna ni mogla vštric z drugimi novejšimi tiskarnami v bližnji in daljni okolici, ker ni bilo denarja za nakup modernejših tiskarskih strojev. Iz tega razloga so se v podjetju TIKA odločili, da bodo svoj tiskarski obrat odprodali. Tako je s 1 .januarjem 2000 tiskarna dobila novega lastnika, saj odslej deluje pod imenom Tiskarna Tori. Kupila jo je družina Tori iz Zagorja, ki jo v Trbovljah sicer poznamo kot lastnico fotokopirnice na Trgu Franca Fakina. Novi lastiki so prevzeli tudi večino dotlej zaposlenih v tem obratu in sicer poleg strojev in naprav. Ker je zgradba občinska last, bo imela tiskarna prostore v najemu, dokler tudi tega vprašanja ne bodo rešili.
IL.
ZAVOD IRSPIN V LITIJSKI PREDILNICI
V litijski predilnici so ustanovitelji (Predilnica Litija d.d., Gorenjska predilnica d.d., Tekstina, tekstilna industrija Ajdovščina d.d., Tekstilna tovarna Prebold d.d., Tovarna volnenih izdelkov Majšperk d.0.0. in Novoteks tkanine d.d.), katerih glavna dejavnost je predenje preje ustanovili Industrijski razvojni center slovenske tekstilne industrije (ali kot imenujejo Zavod IRSPIN). Oblikovan je kot tehnološki center po Pravilniku o infrastrukturnih razvojnih centrih, katerega je izdalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Direktor Predilnice Litija Franc Lesjak pri podpisu pogodbe Zavod bo svoje dejavnosti (raziskovalno razvojne dejavnosti za posamezne naročnike, pomoč pri prijavljanju na domače in mednarodne raziskovalne in druge projekte, izvajanje meritev in raznih testiranj, spremljanje novosti raziskav in tehnologij na področju predenja in pomoč pri uvajanju le-teh v posamezne gospodarske organizacije, izvajanje in organiziranje strokovnega izpopolnjevanja za potrebe predilne industrije, publicistična dejavnost) opravljal z angažiranjem izobraževalnih in svetovalnih institucij, univerz, institutov in ostalih pravnih in fizičnih soeb, ki bodo izvajale dejavnosti po pogodbi in v odvisnosti od razpoložljivih finančnih sredstev, kijih bo zavod uspel za posamezne programe pridobiti od ustanoviteljev in ministrstev, pri čemer pričakuje sofinanciranje Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za šolstvo in šport.
Predvidena je ustanovitev podobnega zavoda za tkanine in dogovori med izdelovalci tkanin že potekajo.
Besedilo in slika M.Š.
BORZNI SKOK V NOVO TISOČLETJE
Zadnji dan trgovanja v minulem letu je postregel z rekordnim prometom na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Bilo gaje za 6,7 milijarde tolarjev, večji del s svežnji delnic kranjskega Merkurja in celjske Konvinotehne. Minuli teden je bil utdi nekoliko okrnjen kar se tiče trgovalnih dni, saj sta bila tako 31 .december kot 3.januar trgovanja prosta dneva. Strah pred računalniškim kolapsom ob prehodu tisočletja je bil povsem odveč. Slovenski borzni indeks se je minuli teden dvignil nad mejo 1.88 točk, 7.januarja pa je znašal 1.830 točk, indeks pooblaščenih investicijskih družb pa se je oblikoval pri 1.487 točkah.
Kot smo že omenili, je bilo na obeh trgih veliko poslov sklenjenih s svežnji delnic. Na uradnem trgu so tako potekali posli predvsem z delnicami Intereurope, Luke Koper, Kovinotehne in Merkurja. Urad RS za varstvo konkurence je 3.januarja izdal odločbo, s katero Luki Koper in Intereuropi dovoljuje združitev v Globalno logistični servis. Konec decembraje urad izdal tudi odločbo za združitev Živil Kranj in Veletrgovin Potrošnik iz Murske Sobote ter združitev Mercatorja in Jestvin Koper. Višji tečaj so zabeležile delnice Kolinske, kije v petek znašal 2.120 tolarjev. Veliko seje trgovalo tudi z delnicami obeh
farmacevtskih družb. Enotni tečaj delnic Krke seje gibal nad 27.000 tolarji, podobno je bilo tudi z delnicami Leka, katerih enotni tečaj še ni presegel 34.700 tolarji, podobno je bilo tudi z delnicami Leka, katerih enotni tečaj še ni presegel 34.700 tolarjev za delnico. Enotni tečaj Petrola se giblje pod 25.300, Mercatorja pa pod 14.000 tolarji.
Na prostem trgu so tečaji pidovskih delnic v začetku minulega tedna skokovito porasli, vendar so že v sredo izgubili del pridobljene vrednosti. Tudi tu so bili prisotni posli s svežnji delnic Kmečke družbe pri 47 tolarjih, Atena 1 pri dobrih 55 tolarjih,
Nacionalna finančna družba 1 pri 83 in Infond Zlat pri slabih 54 tolarjih. Med podjetji pa omenimo še delnice Mitol Sežana pri 2.400 in Sijaj Hrastnik pri slabih 5.000 tolarjih.
V tem letu bo več pozornosti namenjeje delnicam kranjske Save, ki so v četrtek, 6.januarja začele s trgovanjem v borzni kotaciji A in delnicam Telekoma, za katero se pričakuje, da bodo prišle na borzo v prvi polovici letošnjega leta. Zanimive bodo še delnice Mercatorja, obeh farmacevtskih družb, ne smemo pa pozabiti še na pidovske delnice, predvsem polprazne.
Blaž Seražin
j!77.1?. f? m (7 TT C
Pravljično in posuto z glasbo
"Življenje je pesem - poj jo, življenje je igra - igraj jo, življenje je sen - zato sanjaj," je zazvenel uvodni pozdrav moderatorke Vande Kopušar, kije božično-novoletnemu koncertu Glasbene šole Zagorje v četrtek, 23. decembra 1999 v KC DD Zagorje, pridodala ravno prav šarma, daje program nastopajočih tekel sila ubrano in prijetno."
Solist Primož Krt, dirigentka Mojca Zupan in OPZ CICIDO.
Božično-novoletni koncert je Glasbena šola Zagorje pripravila že osemnajstič in sleherno leto je tudi ta koncert med tistimi, katere publika z nestrpnostjo pričaka in se jih z veseljem udeleži. Tako so tudi v iztekajočem se letu 1999 slavju pridodali glasbe, ki boža ušesa, in napevov, ki se jih rado sliši. Vsega štirje nastopajoči: orkester in pevski zbori z dirigenti pa še moderatorka pa še ravnateljica GŠ Zagorje, kije sklenila svečanost, pa še
korepetitorji pa še inštrumentalisti, ki so spremljali pevske zbore, skratka, tako malo, a tako dobro izveden koncert, ki je že s prvo točko na oder pričaral dirigenta Klemna Benka, ki po novem nekaj mesecev vodi Godalni orkester GŠ Zagorje. Skladbe Čajkovskega, Habeta in Berlinga so izbrali za tokratni nastop, pri klaviaturah in tolkalih pa sta orkester spremljala Gregor Troha in Gregor Cerinšek. "Včasih šele na koncertu vidiš, ali si prav izbral program ali ne," je dejal "novopečeni” dirigent Klemen Benko in dodal, daje hotel izbrati bolj družinske, zasanjane skladbe, češ da pašejo k
prednovoletnemu vzdušju. Sledil je nastop OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan in korepetitorko Slavico Gregl, ki so zapeli štiri pesmi, med temi tudi francosko božično: Na božični dan s solistom Primožem Krtom, slovensko ljudsko: Trije modri, trije kralj, Podpečanovo: Muca na klavir igra, kjer je z maksimalno veliko igračko-mucko po klavirju tap-tapala Anja Podpečan, priRodger-sovi Edelweiss pa je zbor na flavti
Klemnom Benkom.
spremljal Marko Zupan. Dejali so, da je od vsega najtežje ohraniti sanje, vendar je nekaj te igrivosti uspelo pričarati tudi nastopajočim pevskim zborom.
MPZ Juventus GŠ Zagorje z dirigentom Francijem Stebanom, je nastop popestril s štirimi pesmimi. Bolj pomladno prebujajoče so si izbrali in sicer Kogojevo: Trobentica, Ježevo: Velik krog, Petersonovo: Hymn to freedom in Štolcerjevo: Rajske strune s solistko Sašo Hace. Pri klavirju je zbor Spremljala Urška Vidic. Komorna vokalna skupina Srebrni zvončki GŠ Zagorje z dirigentom Francijem
Stebanom pa je nastopu pridodala še dve pesmi - ljudsko: Svitej se, svitej in Althousovo: Božične fanfare. Predno so skupno zapeli še tolikokrat izrečeno voščilo: Vesele vam praznike voščimo, naj sreče mnogo v novem letu bo, je šest pesmi za nastop pripravil še MPZ Vesna z dirigentom Rihardom Majcnom, ki že leta doslej žanje uspehe na koncertih doma in v tujini, v letu 2000 pa bodo obeležili kar tradicionalnih 130 let delovanja taistega zbora. Za tokratni nastop so, poleg rezijanske in liberijske skladbe, izbrali še Ježevo: Igraj, kolce, Donnellyjevo: A marry Christmas feeling, Spiritualovo: Let it shine in Privškovo: Vozi me vlak v daljavo. Pri klavirju je zbor spremljala Katarina Škrinjar, na tolkalih pa Sašo Marn. Za sceno je poskrbela Metka Podpečan. Rekli
so, da je treba občutiti glasbo, vendar občutiti tudi pravljičnost koncerta, saj glasba ohranja prijateljstva in prinaša v vsakdan plemenitost in vedrino. Po besedah Danice Kovač, ravnateljice GŠ Zagorje, je bilo leto 1999 uspešno leto za nadebudne glasbenike, saj so dosegali prva mesta na številnih glasbenih tekmovanjih. In ker je vse dišalo ne le po glasbi, marveč tudi po svečanosti, je na oder povabila vse nastopajoče dirigente in pianiste ter jim podelila šopke. Skupno so ob šampanjcu zapeli v novo, želja polno, leto. Kovačeva pa je še dejala: "Koncert je bil bolj razpoloženjski in čustveno obarvan, vendarle sem vesela, da kolektiv zagorske glasbene šole ustvarja z navdušenjem in mnogo doprinese k uspehom, kijih dosegamo.”
Petra Radovič Foto: Pavel Savšek
MPZ Juventus, dirigent: Franci Steban.
Godalni orkester
p .i 3 m n
13. PROSINCA 2000
Pisma bralcev
Zasavc objavTfa-~Qdmeve na prispevke v časopisu injntfenja bralcev o življenju in dogajairju^vZasavju. Nepodpisanih^jiSem ne objavljamo. Dolžina pisem je zarajU^ro^tora omejenajMčn^več 30 tipkanih vrstic. Uredništvo sipridfužuj e pravite^gkrjijšdtitekst a&jRhu^jariti daljšega, če ocenj^dam s skrajšanjem prevecokrnil zanimivo vseBiftcs^^
V TRGOVINAH ZALOKAR OČITNO SNEMAJO TAJNO
Konec decembra sem se odločil za nakup televizorja, ga kupil v trgovini Zalokar v Litiji (podružnica iz Trbovelj) in ga plačal z gotovino. Prodajalec gaje vzel s police in čez nekaj dni sem v trgovini videl, da imajo enake modele z večjim ekranom. Izrazil sem željo po zamenjavi z doplačilom, vendar sem ob tem spoznaval pravi obraz tega podjetja. Zamenjavo so odobrlili na sedežu v Trbovljah, vendar ga prodajalec kasneje v trgovini ni hotel zamenjati, ker daje "opraskan". Kako je po nekaj sekundah opazil, daje "opraskan"? Mar seje zavedal, da mi je takšnega že prodal? V trgovini sem izpadel baraba pred drugimi kupci, saj je prodajalec vztrajno trdil, da se pri njih ni mogel opraskati, čeprav mi ga je ob nakupu vzel s prodajne police in ga v zaupanju do prodajalca niti nisem pregledal. Žal! Čeprav lahko z veseljem pokažem vse te "praske" na televizorju!
Nad njegovim odnosom sem bil presenečen. Niti nasvidenje mi ni odgovoril, ko sem odhajal. Kasneje sem to poskušal vseeno urediti in na upravo poslal pismo s pojasnilom in prosil za razrešitev primera. Kasneje sem se seveda sprijaznil, da bom obdržal kar prvoten televizor, saj tudi na dve pismi nisem dobil odgovora, medtem pa sem večkrat klical po telefonu.
Ko sem končno le dobil "šefa" v Trbovljah (niti predstavil se mi ni) in skušal to rešiti preko telefona, pa sem spoznal (ne)poslovno moralo, neprijaznost in nesramnost v tem podjetju. Ta "šef meje nadrl, da lažem in da sem si vso zgodbo izmislil. Da mi televizorja zanesljivo ne bodo zamenjali (to sem ugotovil že pred tem) in da imajo vse moje zadrževanje v njihovi trgovini v Litiji posneto.
Nato pa treščil slušalko.
Nerad tako zaključujem telefonske pogovore, zato sem še enkrat poklical, se predstavil in takoj sem zvedel, da nimam pravice obremenjevati njihove linije in da mi je vstop v njihovo trgovino prepovedan. Name seje spet vsula toča žaljivk, zato sem bil prisiljen prekiniti zvezo. Seveda, pustil sem jim preko 135 tisočakov in televizorja ne kupujem vsak mesec!
Zato opozarjam vse obiskovalce trgovine v Litiji, da v Zalokarjevih trgovinah očitno protizakonito snemajo, da so zelo neprijazni in ne kupujte preveč pri njih, ker vam lahko prepovejo vstop v trgovino. In kaj si o vsem tem mislijo pri Comingu kot uvozniku te opreme? Kupujte raje v podobnih trgovinah v Litiji, kjer so prodajalci vsaj prijazni in pošteni. Odgovorne pri Zalokarju pa javno pozivam, da mi dostavijo očitno tajne in protizakonite posnetke, s katerim mi je "šef grozil po telefonu! Pri Zalokarju nisem edini takšen primer in upam, da se bo na to temo oglasil še kdo.
Rudi Bregat Grbinska cesta 24, Litija
SO PETARDE RES POTREBNE?
Veliko ste pisali v prednovoletnem času o dogajanjih v prazničnem Zagorju, tudi o nevarnostih, ki jih povzroča brezglavo metanje petard. O tem so pisali in govorili tudi drugi mediji, vendar očitno še vedno premalo. Sprašujem se, zakaj nihče ne naredi nič, da bi se to prepovedalo in kaznovalo?
Povedati vam hočem namreč, kako zelo sem bila razočarana prav nad metanjem petard v šotoru ob Mediji med novoletnim praznovanjem, se pravi v zaprtem prostoru med množico ljudi, tudi otrok. Utrpela sem namreč precej hude poškodbe tkiva na levi nogi pod kolenom. Le-te so mi pokvarile vse praznične dni, pravzapraš še
vedno (po tednu dni) ne morem normalno stopiti na nogo in obuti škornjev. Raztrgalo mi je hlače, nogavice in kožo v velikosti dveh orehov, modrica okoli rane pa je premera skoraj 9 cm! Vse to zaradi nespametnega dejanja nekega gospodiča v krogu Mlinšanov, kije z nekim posebnim užitkom metal neke posebno močne petarde v ljudi okoli sebe. Ob sebi sem imela tudi 6-letnega sina, zato sem pravzaprav srečna, da jo je vrgel po moje noge, ker me mrazi ob misli na njegovo raztrgano nogico.
Koliko takšnih ali mogoče še hujših poškodb bomo doživeli, preden bo kdo ob organiziranju takšnih in podobnih (sicer čudovitih) praznovanj, naredil kaj tudi za to, da se takšna neumna dejanja preprečijo vsaj v notranjosti šotora?
V času, ko smo bili v šotoru namreč ni nihče niti enkrat opozoril na to, da petarde niso nedolžno poki v tolikšni množici v šotoru. Nisem zasledila tudi niti enega redarja ali policista. Prepričana sem, da bi bil obisk prireditev pod šotorom mnogo večji, če bi skušali preprečiti metanje petard. Zase in svojo družino že vem, da me tam do tačas ne bo več.
Miša Alešovec
PAZITA SE, (NE)ZNANCA - PETARDARJA IN OGNJEMETA
Redkokdaj se oglasim v rubriko Pisma bralcev, morebiti tudi zato, ker sem sodelavec časopisa Zasavc in se mi zdi, da je ta prostor namenjen predvsem tistim, ki časopis berejo in ne tistim, ki časopis ustvarjajo. Ampak tokrat moram narediti izjemo. Javno bi se želel zahvaliti dvema (ne)znancema, enemu iz Ceste 9.avgusta 8e in drugemu iz Ceste 9.avgusta 8d. Onadva sta nedvomno najbolj zaslužna za to, da imam od noči iz 31.12.1999 na 1.1.2000 poškodovan osebni avto, katerega sem imel parkiranega na parkirišču pred trgovino Podgorica ob zelenih količkih. Prvi (ne)znanec je iz balkona na Cesti 9.avgusta 8e ponosno cel večer uprizarjal ognjemet, ki je bil res krasen, a pogled na poškodovan prtljažnik ni bil nič kaj krasen. Poleg ognjemeta so veselo pokale tudi petarde, za
kar gre zahvala tudi drugemu-(ne)znancu iz Ceste 9.avgusta 8d. Sam sicer vem, za kateri osebi gre, saj sem večino silvestrskega večera preživel ob gledanju skozi okno, a njihovih imen iz preprostega razloga ne bom izdal. Če na policiji pravijo, da ne morejo ukreniti nič, ker je težko najti krivca in kar jim jaz verjamem, potem je dovolj, da oba (ne)znanca in jaz drug za drugega vemo, kdo smo. In ne načudita se, če vaju ob medsebojnem srečanju ne bom pozdravil ali če vama bom namenil bolj mrk pogled. Nič za to, to je še najmanjša škoda, ki jo bosta utrpela, ker predstavniki zakona pač zoper vaju ne morejo ukrepati "ker ni šlo za namero poškodovanja osebnega avtomobila". Vsaj tako mi je bilo razloženo s strani policije.
Ni kaj, zame se je prvi dan novega leta začel bolj klavrno, bi pa ob zahvali podelil še en nasvet obema (ne)znancema. Če vaju bo naslednje leto prijelo, da bi metala petarde in uprizarjala ognjemet nad parkiriščem, potem to počnita pred svojima avtomobiloma. Bo bolj zdravo, tako za moje zdravje, kot za vajino, še bolj koristno pa bo, če tega sploh ne bosta počela.
Ob koncu še en aufbiksarski pozdrav vsem bralkam in bralcem časopisa Zasavc, za podoben (bolj konkreten) pozdrav pa bo za moja (ne)znanca čas čez celo leto.
Peter Motnikai; Cesta 9.avgusta 8b, Zagorje
PREJELI SMO
MLINI POŠTENJA...
Vse najboljše in najlepše smo si želeli ob prehoda v novo leto, le poštenja ne!
Mlini res počasi meljejo, a zmeljejo, da zagledamo sledi za nepoštenjaki.
Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik prosi tiste, ki so odnesli mačehe iz cvetlične grede izpred društvene stavbe in cipresi iz korita ob grobnici padlih v NOB, naj ne nadaljujejo svoje brezplačne nabave okrasnega cvetja.
0ZB NOB Hrastnik,
Pavla Zadobovšek
PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE PRIPRAVIL NOVOLETNI KONCERT
Detajli, kajpak. Ti spadajo k lepšemu videzu pa tudi k mikav-nejšim prireditvam. Z malenkostmi ima Pihalni orkester SVEA Zagorje bore malo opraviti, vendarle se je marsikomu sikalo, ko je lahko novoletnemu koncertu, ki so ga s Terezo Kesovijo izvedli v torek, 28. decembra 1999, komodno prisluhnil v zagorski športni dvorani. Še eden izmed koncertov namreč, ko je ponavadi zanimanja več od števila vstopnic, ki so na razpolago. Vsekakor pa je bilo detajlov, ki so naredili koncert izvrsten, v obilju, saj je poleg domiselne scene, tudi program presenetil ne le z glasbenimi, ampak tudi s humornimi točkami.
Godbeniki SVEE v prvih vrstah...
Moderatorka novoletnega koncerta Karmen Cestnik je že na začetku dejala, da je glasba tudi zasanjana in se spogleduje z vsem, po čemer sleherni hrepeni in sanjari. Pihalni orkester SVEA Zagorje, katerega dirigent je Edvard
Eberl, je na tokratni koncert povabil Terezo Kesovijo, ki se z glasbo prav tako ukvarja že spoštljivo vrsto let in katera je tudi povedala, daje godba SVEA najboljši pihalni orkester na svetu, mnoge čestitke pa je izrekla tudi predsedniku mag.
Z dialogom sta Tereza Kesovijo in mag. Miroslav Štrajhar povsem šarmirala publiko.
Miroslavu Štrajharju ter Verdijevim odlomkom iz opere glavnemu sponzorju, pokrovitelju:	Nabucco in Sartorijevim: Con te
Godbeniki SVEE in Tereza Kesovijo - pri petju in igranju jim je šlo kot po maslu.
SVEI Lesni industriji d.d. Zagorje. Za novoletni koncert je pihalni orkester SVEA Zagorje z dirigentom Edvardom Eberlom pripravil pester repertoar, med drugim so se slišale polke pa Straussova: Na lepi modri Donavi, ob Tosellijevi Serenati sentimentale je bil solist violinist Klemen Benko, pri Rieujevem Drugem
partiro.
Seveda je repertoar obsegal tudi priredbe popularnih skladb, lep večer ob zvokih lepih melodij pa je s prepevanjem polepšala tudi Tereza Kesovija s svojim kitaristom in na trenutke pela kar brez mikrofona, saj ima dovoljšnjo jakost glasu. Publiki dobro poznane glasbene uspešnice jeTereza Kesovija odpela
Orkester SVEA zna poskrbeti za zabavo in dobro glasbo.
valčku pa sta solo igrala: na pozavni	tenkočutno in navdušila s petjem
Boštjan Sluga in na saksofonu slovenske ljudske: Prišla bo Neva Marn. S Terezo Kesovijo je pomlad. Za smeh pa ni poskrbela le pihalni orkster SVEA nastopil s	Tereza Kesovija, marveč tudi
Puccinijevo: Nessun Dorma, z	pihalni orkester SVEA z

dirigentom Edvardom Eberlom, ko sta se ob glasbeni točki Rieujeve: Polke nakovanj burleskno "pomerila" trobentar Žiga Tori in svojevrsten tolkalec s kladivom Dušan Marn. Godbeniki S VEE so prisrčno polko nemoteno odigrali, humorista pa sta si tudi dopovedala, kateri "inštrument" lepše zveni, čeprav je imel "šibki" trobentar nezavidljiv položaj nasprot' "orenk" kovaču. Trenutke zatem pa je
godbe Marjano Mlinarič Pikelj pa s tajnikom godbe Mitjem Toritom pa z gostjo Terezo Kesovijo pa z moderatorko koncerta Karmen Cestnik, kije namesto: "Ali imate minutko časa?", dejala, da je čudovito imeti čas tudi za... glasbo. Odsev želja je strnil prijetno druženje z orkestrom SVEA, zagorski župan Matjaž Švagan pa je še rekel, da uspehi orkestra SVEA pripomorejo tudi k promo-
pihalni orkester SVEA z dirigentom Edvardom Eberlom posvetil svečanosti in skupno so nazdravili s šampanjcem z zagorskim županom Matjažem Švaganom pa s predsednikom orkestra SVEA mag. Miroslavom Štrajharjem pa s podpredsednico
ciji zagorske doline. Predvsem pa so si bili enotni, da ni važno ali so želje tihe ali glasne, ali zvenijo odločno ali skrivnostno, pomembneje je, da jih v zvoke lahko ujame tudi glasba.
ER.
Foto: A/IM
Nazdravili so in prižgali kresničke.
Tereza Kesovija prepeva tudi operne arije
Štirideset let se že ukvarja z glasbo, a pravi, daje v glasbi še mnogo tega, kar želi in hoče spoznati. Na novoletnem koncertu s pihalnim orkestrom SVEA Zagorje je presenetila ter zaigrala na flavto. Na vprašanje, kaj je novega, je preprosto odgovorila, da ima zmeraj veliko načrtov in je zanjo vsak nov dan tudi novo presenečenje. Prijazno pa je odgovorila še na nekatera vprašanja.
Bi lahko povedali, kaj vse vam pomeni glasba?
Moj odnos do glasbe pomeni nekaj takega kot odnos do nekoga, ki ga strašno ljubite in ste ga pripravljeni imeti radi vse življenje. In v odnosu do glasbe me zmeraj motivira le ljubezen. Če pa nekaj delaš z ljubeznijo; si želiš, da to traja čim dlje. Kajti dlje, kot se ukvarjaš z glasbo, boljše ustvarjaš
in z izkušnjami glasbo tudi boljše podajaš.
Kaj pravite o techno glasbi?
Menim, da techno glasba ne zmore človeka oplemenititi, ker je preveč izumetničena. Značilnost glasbe pa je, da je humana, plemenita in da človeka obogati, navduši.
Boste za leto 2000 prebrali svoj osebni horoskop?
Ha, nekdo mi je rekel, da bo leto 2000 za rojene v znamenju tehtnice zelo dobro. Upam, da bo res tako, kajti to pomeni, da bom v formi, da bo dobra tudi finančna situacija in obilje glasbenih užitkov.
ER., Foto: MM
Še čestitke dirigentu orkestra SVEE Edvardu Eberlu.
I
Sentimentalna skladba in solist violinist Klemen Benko.

VaziAo(s+) za plesanje
Ali ples vpliva na dobro razpoloženje? Verjetno ravno toliko, kot dobra družba, prijetna glasba in drugo, kar popestri in polepša dnevne skrbi in trenutne zagate. Morda je treba tudi za ples malce korajže, sploh če se v glasbenih taktih znajdete z umetelnim plesnim sotrudnikom, ki se zvija, vrti, miga, in sploh in oh, obvlada plesne korake. Plesni stil je menda odvisen od posameznika, vsaka zvrst plesa pa ima svoje zakonitosti, ki terjajo tudi vaje, da se jih nauči. Nekateri plesi so tradicionalni, drugi pa trendovski. Če drugega ne, ogrejejo v 'mrzlejših' stopinjah Celzija, znajo pa tudi razgreti, buriti in vžigati simpatije. Naključni anketiranci pa so povedali, kateri plesi so jim najljubši, in če se pogosto odpravijo plesat.
Tekst in foto: Petra Radovič
Gregor Begovič, r dijak iz Sevnice:
"Nimam veselja za ples, čeprav v diskotekah tudi kaj pomigam in zaplešem. Plesati bi se potrudil le, da bi ustregel punci, če bi imela veselje za
plesanje. Vendar tisti, ki radi plešejo, zmeraj najdejo prilike za ples in ne le ob kakšnih praznikih."
Milka Seručnik, upokojenka iz Zagorja: "Mar nismo že prestari za ples? Ampak smo pa veliko plesali v mladih letih,
še največ valček,
polko,
tango. Sigurno pa je v družbi, če še zaplešejo, druženje prijetnejše."
Maja Železnik, medicinska sestra iz Zagorja:
"Včasih sem veliko plesala.
Ples popestri družabnost in je tudi sprostitev.
Kar dolgčas mi je, če se na zabavi nič ne
pleše. Všeč so mi družabni standardni plesi: foxtrot, valček, lepi so tudi latinsko-ameriški plesi. Zelo«fajn je znati zaplesati kakšen ples."
Ivan Breg, upokojenec iz Zagorja: "Ja, včasih tudi zaplešem. Rad imam folkloro, tudi zabavni plesi so mi všeč. Niso le novoletni prazniki priložnost za ples, saj so tudi
druge prireditve, ki ljudi privabijo plesat. Na silvestrovanju sem se naplesal, saj smo bili na Vidrgi in je bilo dovolj prilik za plesanje."
Franc Starc, upokojenec iz Zagorja:
"Rad zaplešem, če je prilika, čepravje to odvisno tudi od partnerja, družbe in zabave. Latinskoameriški plesi so čudoviti. Mogoče bi bilo lahko več plesnih tečajev, ki bi tudi mlade vzpodbudili, da bi radi plesali. Za novo leto pa nismo nič zaplesali, saj smo kar doma praznovali."
Eli Kotnik, ekonomistka iz Zagorja:
"Najljubši ples?
Dunajski valček, vsekakor.
Zelo rada plešem in za vsakega človeka, ne glede na starost, je dobro, če zna
plesati in da se zna zabavati.
Tudi za novo leto smo v družinskem krogu zaplesali, luštno je bilo."
Ivanka Šinkovec, upokojenka iz Kisovca: "Valček in polka sta najljubša plesa, modemi plesi mi niso všeč. Plešejo radi tako moški kot ženske in ples je dober za družbo. Sploh pa
je lepo, če znajo mladi plesati in kažejo zanimanje za ples. In če bi se mladi plesanja vadili in bi lepo plesali, bi bilo zelo lepo. Silvestrovali smo pa kar doma in plesanje gledali le po televiziji."
Vanja Zevel, frizerka iz Litije: "Bolj od družabnih standardnih plesov, so mi všeč modemi plesi, kotsojazz-balet in ra ve. Veliko
priložnosti je za plesne zabave in tudi plesnih tečajev je dovolj. Ples vpliva na druženje, predvsem pa seje prijetno zabavati, če se pleše."
Kaja Bučar, učenka iz Litije:
"Kaj je ples?
Mogoče je ples kakšne vrste šport. Plesnega tečaja sem se sicer že udeležila, vendarje v osnovni šoli premalo časa za spremljanje
plesnih tečajev. Dobro je, če znaš plesati. Rada imam hitre plese in pri plesu je pomembna tudi dobra glasba."
M.T?iTLa,1 s m:lna
13. PROSINCA 2000
Petra Lipec
Moda - samo za en dan v letu
Novoletne evforije je končno konec in naše življenje, polno predmilenijske nervoze, teče-po ustaljenih tirnicah. Po pravici rečeno, si še vedno nisem čisto na jasnem ali imam te praznike rada ali ne. Celomesečne priprave na dan, ki ponavadi ne izpolni pričakovanj, se, racionalno, zdijo smešne. Pozitivna stran decembra je mogoče le to, da se srečaš z ljudmi, kijih dolgo nisi videl ali da se ti zdijo vse in vsi tako lepi in prijazni. Pa čeprav le za trenutek.
Dejansko želimo biti vsi ljudje na ta svečani dan lepi, pa čeprav le enkrat v letu. Mogoče celo kičasti. Zakaj ne, saj je novo leto! In prvega bo zopet vse po starem. Konec drznosti, elegance, bleščic. Konec obiskovnjaa frizerja, kozmetičarke, šivilje. Zakaj pa? Saj je vendar prazničnost mimo. Če me vprašate, če mislim, ali je to prav, moram, na žalost nekaterih, reči, da ni. Vsak dan bi moral biti praznik, praznik življenja. Zakaj ga ne bi počastili tako, da bi se uredili in bili prijetni za okolico in predvsem zase (čeprav boste rekli, da je to le fraza in da se v resnici nikoli ne uredimo samo zase, poskusite, pa boste potem povedali!) vseh 365 dni v letu? No, ali pa vsaj večino njih.
Urejenost je pomemben dejavnik v življenju človeka, pa čeprav se bodo tu mnogi sklicevali na notranjo lepoto. Razlikovati moramo namreč med lepoto in urejenostjo, ki nista direktno povezana. In urejenost niti ni povezana z modo. Saj tisto, kar je moderno, ne ustreza vsakemu telesu in vsaki glavi. Pa čeprav je moderno. Je pa prijeten občutek stika z modo, s tistim, kar je "in". Vendar le toliko, kolikor premore tvoje telo in, vse prevečkrat, kolikor premore tvoja denarnica. Saj je moda povezana tudi z visokimi cenami, kijih naše zasavske denarnice ne prenesejo vedno dobro. Zato je v modi pomembno tudi veliko domišljije in spretnosti. In predvsem dobrega okusa.
In nekaj tega dobrega okusa, mode in urejenosti je najti in opaziti tudi na zasavskih ulicah, čeprav so tržne zmožnosti regije brezposelnih, majhne. In če me vprašate še, če razumem tiste, ki se jim ne da urejati skozi vse dni v letu, jih seveda razumem. Naveličanost nad, na trenutke zelo neprijetno življenjsko situacijo, vzame še zadnje atome moči za otopelost. Kakorkoli že, pozabavajmo se še malce z modo, ki naj bi bila konec koncev prijetna tema za pogovor, menda predvsem med ženskami, čeprav sama nisem tega mnenja, saj so tudi moški radi urejeni in tudi njih zanima, v kaj neki naj se oblečejo, da bodo "in". Slovenci smo očitno radi lepo oblečeni in tudi tu bi se radi približali svetu, zato lahko predvsem v večjih mestih nadenete nase oblačila velikih imen mode. Če imate seveda, no, ja, denar. Vedno se vse ustavi pri denarju. Tudi moda. Vendar pa se vsi tisti, ki nimate ravno veliko denarja, potolažite z dejstvom, da se dobrega okusa, kije pri modi, pri oblačenju zelo pomemben, ne da kupiti z denarjem. In to je včasih zelo očitno.
Kakšen poseben zaključek ali poduk, kaj storiti, da boste lepi, se mi zdi odveč. Bodite urejeni, kakor vam pač ustreza in če niste prepričani o vašem zunanjem izgledu, če si niste všeč, povprašajte koga, ki se na to razume ali tistega, kije do vas iskren tudi takrat, kadar si to najmanj želite, vendar iskren nasvet kljub vsemu cenite.
In če boste navkljub vsemu bolj kot drugim všeč sebi, si zapomnite, da imajo tudi v letu 2000 vsake oči svojega malarja. Aja, pa srečno 2000 tudi v mojem imenu.
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA VINKA HROVATIČA
Nekaj dni pred Novim letom je znani hrastniški pesnik in slikar Vinko Hrovatič znova presenetil. V nekaj izvodih je namreč izšla nova pesniška zbirka z naslovom Isput Klječke. Zbirka vsebuje 100 pesmi v trboveljskem narečju oziroma pogovornem jeziku. Z izidom te zbirke seje ciklus njegovih narečnih pesmi z naslovom Kua se u Trboulih gudi povečal na skupno 1300 pesmi. Vsebina tudi tokratnih pesmi, ki so pred dnevi izšle v omenjeni zbirki, se nanaša na življenje Trbovcev pod hribom Klečka v širšem smislu. V rimanih verzih opisuje življenje, navade, lumparije, nagajivosti, tegobe, prepire, zvestobo in nezvestobo, pridnost, humornost ljudi in še marsikaj zelo zanimivega. Osrednji del zbirke paje sonetni venec z naslovom So u Trboulih ble navade. Tudi ta zbirka predstavlja pravo etnološko bogastvo Trbovelj, mimo katerega v bodoče ne bo mogel noben raziskovalec. Morda se bo kdaj našel čas in denar, da bi celotna zbirka oziroma ciklus izšel v tiskani obliki in večji nakladi. Vinko Hrovatič je znova dokazal svoj izreden spomin, svojo iskrivost v izražanju in neverjetno sposobnost opisovanja najrazličnejših dogodkov v starih Trbovljah, v raznih pesniških oblikah. Za pokušino pa ena teh najnovejših pesmi.
Mica kuot spa snuč hudila da te ni blu spet duma te je luna spet nusila , ku na del se tak spuzna.
Jahala sm na ublakih ti si sprejt uprježen biu mjane udougih si kurakih sm in kja po luft pudiu
Pa sm uruoke gajžlo uzjela hrbet tuoj še za napat toukla sm te usa vesjela da si pihu sprejt in zat
v .mre
KI JE DOSLEJ OBISKOVALA VAS!
TOP SHOP
CELOTNA PONUDBA IZ TV ZASLONOV
O NA ENEM MESTU!
13. PROSINCA 2000
ajin

Voščila, pričakovanja in kar je še popestrilo (pred)novoletne utrinke
Ne nekaj ur, ampak še nekaj dni oziroma točneje: devet dni je manjkalo do tiste polnoči, ko se dan prične z novoletnim 1. januarjem. In pričakovanje leta 2000 je v "veselem decembru" obeležilo obilo prireditev, ki so zagorske dni in noči obarvale s prijetnim razpoloženjem in vedrim druženjem. Večina prireditev je potekala v KC DD Zagorje, godbeniki SVEE so s Terezo Kesovijo orkestrirali v zagorski športni dvorani, pred muzejem v Zagorju se je sprehodil dedek Mraz s spremstvom, tudi zagorska knjižnica je veselo popestrila z raznimi dogajanji, seveda pa so popularni ansambli še posebej navdušili s svojimi nastopi pod šotorom ob Mediji, ki je bil spet nekoliko večji kot lani in sleherni večer seje do jutranjih ur trlo ljudi, saj so nastopajoči zadostili pestrim glasbenim okusom in raznoliki zabavi.
Skulpturo "Prelom tisočletja" je otvoril zagorski župan Matjaž Švagan.
Čas, kije minil, in čas, ki mineva, je bila tematika gledališke predstave, s katero so se predstavili učitelji in učenci OŠ dr. Slavka Gruma s prilagojenim programom, saj so v DD Zagorje v četrtek, 23. decembra uprizorili dramsko igrico ČAS, ki jo je režirala Marja Sušnik, nastopali pa so: Šemo Mešinovič, Drago Logaj, Sebastjan Jamšek, Oto Urankar, Mojca Klopčič in še trije od učiteljev in sicer: Tine Kralj, Mita Ščukanec in Neva Izlakar. Kot je dejala mentorica gledališkega krožka na šoli Marja Sušnik, so hvaležni tudi baletkam GŠ Zagoije, kijih vodi Vojka Kokošinek in so že leta doslej popestrile njihove gledališke igre. In zakaj ravno igra o času? "Ker je sedaj zelo popularno," je dejala Marja Sušnik, "da vsakomur zmanjkuje časa, smo izbrali tovrstno gledališko igrico, ki navsezadnje govori tudi o tem, da je važna tudi notranja lepota človeka." Ampak dramska igra ČAS je tudi zelo komična, saj je
Razsvetljena črta, kjer poteka 15 poldnevnik.
režiserki uspelo motivirati "igralce”, da so prigode domišljave kraljice, ki od urarja zahteva, da naj ure tiktakajo počasneje, uprizorili karse-da smešno.
In še istega četrtka so ob 17. uri malčki v Knjižnici Zagorje pričakali dedka Mraza s spremstvom. Pod vodstvom knjižničarke Romane
Bizjak so sprva prisluhnili pravljici Vesel Božič, Mandi!, potlej pa je, še predno so utegnili povedati, kaj vse pričakujejo od dedka Mraza, leta potrkal na vrata in v en dah so zapeli pesmico Siva kučma, bela brada. Seveda so še zaplesali in dobili lizike. Dedek Mraz je malčke povabil tudi na druženje pred muze-jem v Zagorju čez teden dni. Romana Bizjak je dejala, da je z urami pravljic, ki so v letu 1999 potekale v zagorski knjižnici, zelo zadovoljna, saj so otroci zanje pokazali izjemno zanimanje. In kaj so rekli malčki? Tara je recimo rekla, daje zvedela veliko novih pravljic, Bojan je na urah pravljic spoznal veliko novih prijateljev, Gašperju je najbolj všeč, če slišijo čimveč pravljic in da čim manj rišejo, Lauri pa je všeč, ker so ure pravljic tudi zabavne in ker starši nikoli ne pozabijo, kdaj so na vrsti, da jim malčki lahko prisluhnejo.
Sprevodu dedka Mraza, ki se je imel zgoditi v četrtek, 30. decembra od 18. do 20. ure pred muzejem v Zagorju so se pridružili tudi godbeniki VIVE mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Zagorje z dirigentom Dragom Peterlinom in mažoretkami iz Radeč. Za dobro glasbo je poskrbel ansambel SNOOPV, v organizaciji DPM Zagorje pa so poleg vsega poskrbeli tudi za kulturni program, ki gaje vodila Vanda Kopušar. "Naj bo leto 2000 polno medsebojne ljubezni in pozornosti," so bile novoletne želje nastopajočih, Dean Holc iz ansambla SNOOPV pa je
dejal, da je bilo v mrazu sicer na kitaro bolj težko igrati, v letu 2000 pa si želi, da bi se nataliteta povečala, ker s tem zraste tudi naklada CD-jev in kaset.
In ker je bilo prav ta četrtek ob 20. uri nekaj več stopinj Celzija pod ničlo, so starši z malčki odšli domov, še vedno pa je otvoritev skulpture "Prelom tisočletja" v parku ob Cesti zmage v Zagorju privabila dovolj zanimanja. V kulturnem programu, ki gaje vodila Berta Novak, sta nastopila Drago Butja in Andrej Dolšina, ki sta nanizala nekaj geografskih in značilnosti srednjeevropskega časa. Za glasbo je poskrbel zagorski orkester VIVA, katerega dirigent je Drago Peterlin, za pevske točke pa Vokalna skupina CANTATE z zborovodkinjo Tadejo Nimac. Zagorski župan Matjaž Švagan je častno otvoril skulpturo "Prelom tisočletja", ki je nastala s sodelovanjem arhitekta Ratka Blažiča, kiparja Matjaža Počivalška ter Železarne Ravne in Kamnoseštva Grmadnik iz Trbovelj. Omenjena skulptura je zemljepisno in časovno obležeje, kjer je napis prispeval Roman Rozina. 15 poldnevnik, ki gre skozi zagorsko dolino, je natančno narisan v prenovljeni park in je trajno spominsko obležje, ki v času in prostoru kaže svojo aktualnost. Kot je ob odkritju krajevne znamenitosti še dejal dejal zagorski župan Matjaž Švagan, naj prelom tisočletja slehernemu vliva upanje in svetlo pričakovanje.	pp
Foto: Tomo Brezovar
1. TL r, vVITl
13. PROSINCA 2000
SAŠA LOŠIČ IZ PLAVEGA ORKESTRA
Slovensko glasbeno sceno so že nekajkrat prevetrili z raznimi hiti oziroma glasbenimi uspešnicami, čeprav seje zasedba Plavega orkestra že tudi spreminjala. Gonilna sila orkestra je pevec Saša Lošič, ki se rad spominja začetkov, ko so bili tudi punkerski, še najbolj pa rockovski, pop-rockovski, zabavni, romantični. Na koncertu pod šotorom ob Mediji v nedeljo, 26. decembra so se v več kot dve uri trajajočem koncertu, spomnili tudi skladb z začetka delovanja in jih odigrali publiki, kije bila zelo številčna, navdušenje pa je izkazala z izjemno odzivnostjo, saj so bili ritmi prijetni tako za petje kot za ples. Da jih sreča pritegne - pojejo v svojih pesmih, zato jo včasih iščejo tudi v branju horoskopa, v večernih zvezdah, v nasmešku,... Saša Lošič pa je bil po koncertu, k sreči, dosegljiv za krajši intervju za časopis Zasavc.
Za katero zvrst glasbe je sedaj največ zanimanja?
Vedno je največ zanimanja za dober glasbeni koncert, ne glede na to, katero zvrst glasbe izvajajo. Več je odvisno od tega, da je koncert dobro pripravljen, kot če je to glasba, ki jo pričakujejo. Seveda pa je trenutno zelo v modi techno glasba, zato je večina glasbe digitalne in je preostala glasba manj
v ospredju.
Kaj vas običajno navdihne, da napišete glasbeni komad?
Običajno me navdihne kar pomanjkanje novih glasbenih
komadov in takrat si zadamo rok ter pričnemo ustvarjati in zasigumo nam to v studiu tudi uspe. Smo eden redkih bendov, ki se v studio na snemanje nove plošče spravi z nekaj novimi melodijami in potem v studiu iz tega kar hitro naredimo glasbene komade. Sicer pa inspiracijo dobim na moiju, na ulici, mogoče pri kakih opravkih čisto mimogrede. Doslej smo izdali šest plošč in naglica nas
je nekako vseskozi zelo motivirala, ko smo bili namreč pred dejstvom, da je skrajni čas za nove glasbene komade.
Koliko vam pomeni nastop in
ali se zelo vživite s publiko?
Veliko nam pomenijo nastopi in s publiko se zelo vživimo, če je količkaj odzivna. Kajti zmeraj sem kar nekako obremenjen s tem, da mora biti publika zadovoljna s koncertom. Treba je vložiti malce truda v nastop, potlej je tudi "feed-back" publike boljši in to je fino.
Večina vaših pesmi je ljubezenskih - koliko vam pomeni ljubezen?
Ljubezen je pogosta beseda, čeprav le redko povemo tisto, kar bi radi. Plavi orkestar je rock'n'roll bend in smo pri skladbah pozorni zgolj na to, da niso dolgočasne, pa naj so ljubezenske ali ne. Ampak ker nas publika dobro sprejme, verjetno drži, da so jim všeč tudi naše ljubezenske pesmi.
Je današnji težko biti romantičen?
Mnenja sem, da je tisti, ki je romantičen kar ekscentrik. Kajti ljudje so povečini postali trdosrčni. Ampak na koncertih se verjetno tudi trdosrčnost razblini. Videti je, daje takšnih, po romantiki hrepenečih ljudi, kar precej, čeprav bi na kratko temu lahko rekel, da jih je kar toliko, kolikor jih sprejme koncertna dvorana.
Je "plava" vaša najljubša barva ali se pogosto zaljubite v ženske z modrimi očmi?
Ne eno in ne drugo. "Plava" barva za Plavi orkestar nima pomena. Res pa je, da marsikomu modra barva deluje nostalgično in v pesmih se radi tudi spominjamo. Sicer pa mi je "plava" barva všeč, še posebej nebesno modra.
Česa iz vaše "zvezdniške kariere" pa se najrajši spominjate?
Veliko je lepih situacij, skoraj petnajst let smo že na glasbeni sceni
in mnogo je tega, kar želiš ohraniti. Enkratno je bilo recimo igrati v Moskvi pred petdeset tisoč ljudmi ali igrati v Alžiriji pred pet tisoč ljudmi ali dobiti nagrado na Poljskem za najmlajšo uspešno glasbeno skupino na svetu. To so neverjetne stvari, ki pa hitro minejo, čeprav se zdijo veličastne. Običajno se potem spominjaš majhnih stvari in majhnih pozornosti, za katere tisti trenutek sploh nisi menil, da ti veliko pomenijo. To so tudi hecne stvari in morda se še najrajši spomnim uspeha z začetka kariere, leta 1985, ko smo bili mladi in šele začenjali na glasbeni sceni in ko so leta minila kot sanje.
Kako preživite prosti čas?
V prostem času berem knjige, gledam filme, od vsega se najraje mudim na moiju, vedno kar hlepim po ljudeh, saj sem rad v družbi in navezujem stike.
Ali vas kakšna stvar bolj zanima kakor glasba?
Če ne bi bil glasbenik, bi bil filmski režiser. Tudi astrologija me zelo zanima. Menim, da sem glasbenik povsem slučajno, saj me je v študijskih letih zelo zanimal tudi dizajn.
Ste mnenja, da se ljudje dovolj posvečajo družabništvu in zabavi?
Pred leti so se ljudje več družili in bili prijetni drug z drugim. Zdaj pa v medsebojnih kontaktih prevladujejo interesi, kar me strašno moti. Precej je odvisno tudi od denarja oziroma od te nekakšne socialne pogojenosti, ki mnogokrat vpliva tudi na družabnost.
Kakšne so želje za leto 2000?
Vsem bralcem časopisa Zasavc želim v letu 2000 veliko optimizma in sreče.
BR.
Saša Zalepugin in Saša Lošič vesta, kako se brenka na kitaro.
PREDNOVOLETNA ZABAVA NA GIMNAZIJI IN EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI
Bližali so se novoletni prazniki in kot vse drugo je tudi dijake Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje napadel počitniški virus. Vsi smo brez glave stopicali po šoli in res nam ni bilo veliko do tistih zadnjih ur pouka, ki so bile še pred nami.
Zato smo se člani TV novinarskega krožka odločili, da 23.12. pripravimo prireditev, ki bo dijake postavila na noge. Da pa se ne bi vedno zabavali samo dijaki, je
bila ta prpreditev malce drugačna od ostalih. Vanjo smo namreč vključili tudi profesorje naše šole. Organizirali smo športne igre, v katerih so dijaki tekmovali proti profesorjem naše šole. Organizirali smo športne igre, v katerih so dijaki tekmovali proti profesorjem. Izkazalo seje, da naši dijaki pridno sodelujejo pri urah športne vzgoje, saj so v obeh setih odbojke zlahka premagali profesorje. Svojo spretnost pa so lahko dokazali še
v namiznem tenisu, badmintonu in metanju trojk. Vsi tekmovalci (ki so počakali na uradno razglasitev rezultatov) so dobili nagrade, ki smojih pripravili člani TV novinarskega krožka. Vsem, ki ste nagrade prispevali, HVALA.
Okoli 1 S.ure pa seje pričel dolgo pričakovani ples. Naš program sta najprej popestrila šolska ansambla "Socialni problem" in ansambel "brez imena", nato pa je DJ-ka vrtela glasbo vse tja do 22.ure.
Verjemite, da so marsikaterega dijaka po plesu močno bolele noge, saj je bilo vzdušje res na vrhuncu in tako smo nekateri dijaki noro plesali cele 4 ure in verjetno bi še dlje, če bi bil ples daljši. Ampak, saj veste, vsega lepega je enkrat konec.
Skratka, prireditev nam je super uspela in upamo, da bomo lahko tudi v prihodnje prirejali takšne prireditve, saj so tako dijakom kot tudi profesorjem v veliko veselje.
Mate|a Deželak
Ol
o
#i“^griol
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209, 880-390
GSM: 041 681-584
041 765-1
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	^ ^	£
možnostjo sponzoriranja	postanite, VtCLn 'M P
trženje in produkcija za gospodarsko	m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	^	«,	,	«	,
E-mail: aty.signal@siol.net

NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
iHKgmvmi i fcuujir>TOWMiwB'«raaasgai8Wia!a
89,7
MHz
radio
EOSS
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/
PRI MIRANU
Mirana Tojnka, 36-letnega podjetnika z Dola, ne vidiš zlepa na dveh nogah. Že od malega se namreč smuka okrog traktorjev in motornih koles, kar ga je zaznamovalo tudi kasneje v življenju - poklicno in v prostem času.
Ko so se drugi najstniki podili za žogo, je Miran usmerjal svojo mladostniško energijo v vožnje z motornimi kolesi. Lahko si ga srečal tudi na največjih strminah bližnjih travnikov in gozdov. Pri
motornih saneh. Posodil mi jih je in potem seje začelo...," pravi Miran. Čisto slučajno gaje čez nekaj dni poklical Jože Garmož z Dobovca, kjer imajo smučarsko društvo, če bi tekmoval zanje. Prvo nedeljo je prišel na trening, naslednjo nedeljo se je udeležil mednarodne dirke na Arehu in osvojil drugo mesto... Tako je bilo tudi naslednja leta. Na raznih tekmovanjih je dosegal prva in druga mesta. Drugi je bil tudi na eni izmed državnih tekem v Avstriji.
MIRAN TOJNKO na motornih saneh ....
dvaindvajsetih letih pa je začel tekmovati v motokrosu. Nekateri menijo, da malo pozno, sicer bi lahko glede na svoj talent, vztrajnost in voljo osvajal prva mesta. Tudi podpore v svojem okolju ni imel. Rezultati so bili kljub temu dobri. V obdobju od 85. do 94.leta je prvo leto dosegel deseto mesto na republiškem tekmovanju, kasneje je bil trikrat drugi, dvakrat pa peti. Deseti je bil tudi na državnem prvenstvu takratne Jugoslavije.
V eni zadnjih TV oddaj Kanala A Adrenalina pa smo lahko izvedeli, daje od leta 1995 naprej Miran Tojnko med najhitrejšimi v Sloveniji na motornih saneh... In čeprav me loči od njegovega domovanja le vrtna ograja, tega nisem vedela. Torej je prav, da izvemo njegovo zgodbo...
"Pozimi leta 1995 sem plužil cesto na Kalu in srečal Matjaža Saviozzija iz Hrastnika na
V letošnjem letu se namerava udeležiti vseh šestih dirk na državnem prvenstvu Avstrije. Mimogrede - vse stroške pokriva sam. Če bi imel sponzorje, bi ga vezale pogodbe, to pa bi ga oviralo pri svojem delu, ki ne traja le osem ur na dan. A o tem malce kasneje.
Povejmo še, da je dve leti tekmoval za sankaško društvo Kum, 98.leta pa sta z Matjažem Saviozzijem ustanovila sankaško društvo Kal, ki je registrirano pri Miranu. Miran je predsednik, Matjaževa žena Nataša pa tajnica. Društvo ima trenutno 20 članov, ki se ravno v teh dneh pripravljajo na občni zbor. Eden izmed letošnjih načrtov je tudi organizacija prvenstva z motornimi sanmi na Kalu. "To je kar komplicirano," pravi Miran. "Rabimo dovoljenje Ministrstva za okolje, občinsko dovoljenje, soglasje lastnikov zamljišča... To velja za en dan. Če je takrat slabo vreme, vse
skupaj propade. Poskušali bomo dobiti drseči termin, če nam vreme ne bi streglo."
Razglejmo se še malo po zgodovini motornih sani. Rodile so se pred 50 leti v Kanadi, kjer jih najbolj množično uporabljajo gozdarji. Pri nas so se pojavile leta 1970 in služijo predvsem žičničarjem, delavcem na TV oddajnikih, oskrbnikom koč... Če se je kdo zbal, da bodo zamenjali svoje srebrne sani z jeleni za motorne tudi naši trije dobri možje.
Miran Tojnko se ukvarja s prodajo in servisiranjem motornih koles in sani. Je pooblaščen serviser in prodajalec za Kawasaki, Yama-ha, Husqvarna in Cagiva in servis za motorne sani Bombardier Ski d.o.o. Servis za motorne sani ima edini v Sloveniji, odkar je prenehalo s servisiranjem podjetje Klim iz Trbovelj. Dovolj dela imajo namreč že z jahtami. V Trbovljah je kupil tudi svoje prve motorne sani, lani pa jih je pripeljal 30 komdaov iz Kanade. "Letos jih bom nabavil
.... in ped svojo trgovino, (foto U.M.)
ki v decembru obiskujejo otroke, naj bo brez skrbi... "Vožnja v narodnih parkih je prepovedana," je razložil naš sogovornik.
Ločimo štiri vrste motornih sani: otroške, delovne, enosedne in dvosedne. Enosedne so v glavnem športne oziroma tekmovalne. In če pogledamo še ustroj tega čuda, izvemo, da vse sani preganjajo dvotaktni motorji. Imajo enega, dva ali tri valje - prostornine od 120 do 800 ccm. Moč motorja je od 4 do 180 KM. Pogon se prenaša preko centrifugalne sklopke in variomata preko menjalnika na gosenico. Spredaj imajo sani dve smučki s karbidnimi vodili. Motorne sani imajo največje pospeške med zemeljskimi vozili na kopnem - v 8,14 sekunde je to 164 milj, kar pomeni okrog 260 km na uro. Sicer pa potegnejo sani za izposojo 110 km na uro, tekmovalne pa 170 km na uro.
že 60," je napovedal,' "s prvim januarjem pa sem začel tudi z izposojo enih sani. Interesenti jih bodo lahko odpeljali za cel dan - s prikolico vred..." In koliko bo to stalo? 15.000 SIT. V primerjavi z izposojo na Krvavcu je ugodno. Tam znaša izposoja 6.000 SIT za enoo/ožnjo, dolgo 12 km. Na Rogli pa posojajo za 150 km dolgo progo.
"Na Kalu si napravimo navadno progo po planini pred kočo," je navdušen Miran, "mogoče pa se je voziti vse do Trojan ali Celja - ves čas samo po hribih - nikjer se ni treba spustiti v dolino..."
Na Kalu so pred leti že organizirali tekmovanje, katerega se je udeležilo 60 sankačev. Upajo, da jih bo letos še več. Trenutno je v Sloveniji 300 sani in sedem sankaških društev. Mi bomo navijali seveda za sankaško društvo Kal.	Fanči Moljk
jr.77 J, j. j j. ri j. j. (Iji (7
NOVOLETNI KONCERT RUDARSKE GODBE HRASTNIK
Rudarska godba, ki ji dirigira Jože Banič iz Ljubljane, je imela tudi letos, 28.decembra svoj tradicionalni novoletni koncert v hrastniškem delavskem domu. Program je bil sestavljen iz dveh delov. Začeli so z
Dvorakovo Iz novega sveta v prvem, zahtevnejšem delu, ki je vseboval pet skladb. Drugi, lahkotnejši del, pa je imel sedem skladb, med katerimi je posebno navdušila My fair lady, štiri skladbe Vilka in Slavka Avsenika in še njuna Ostanimo prijatelji.
Ljudje so s simpatijami spremljali tudi povezovanje programa, ki gaje avtor scenarija Marko Planinc zaupal Božičku in dedku Mrazu. Mimogrede sta skočila v dvorano in koga kaj
povprašala, na koncu pa sta prebrala pisma, ki staj ih dobila od hrastniških veljakov. Tako smo izvedeli, da si direktor Sijaja želi visoko penzijo, direktor Steklarne bi rad dobil priznanje za najbolj hortikulturno urejeno okolje, gradbeni direktor bi rad zgradil še več športnih dvoran v okoliških vaseh itd.
Hrastničani so doživeli prijeten, sproščen, kulturno bogat večer.
Fanči Moljk
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE
PARADIŽNIK
Paradižnik je enoletna rastlina z močno razvitimi koreninicami. Steblo je zelnato, razvejano, vendar slabotno, zato potrebuje oporo. Iz rumenih cvetov, ki so podobni krompirjevim, se razvijejo sočni plodovi, rdeče ali rumene barve. Meni so se lani obarvali v črno oziroma so zgnili, nekaj podobnega sem opazil tudi v mnogih drugih zelenjavnih vrtovih. Paradižnik pri nas gojijo mnogi, saj spada med najbolj cenjeno in priljubljeno povrtnino. Njegova domovina je sicer Peru, od tam so ga v 15.stoletju prinesli v Evropo Španci, vendar je v starem veku doživljal usodo krompirja. Vse do prve polovice 19.stoletja so ga ljudje odklanjali zaradi neprijetnega vonja listov in stebla in ga smatrali za strupeno rastlino. Zelo pozno so ugotovili, da ima ta sicer strupena rastlina, plodove povsem zdrave in hranljive. Zdravi so tako surovi kot kuhani.
V zrelih plodovih paradižnika je precej sladkorja, aje kljub temu koristen za sladkorne bolnike, saj pospešuje delovanje trebušne slinavke. Poleg tega vsebuje sluz, jabolčno in limonsko kislino, različne rudninske soli in vitamine A, C16, vitamini B skupine, E, K in P. V sebi ima snovi, ki izboljšujejo in čistijo kri, povečujejo število rdečih krvničk in je zlasti priporočljiv bledoličnim, slabokrvnim ljudem in prebolevnikom. Znanje tudi po tem, da znižuje visok krvni tlak, pomirja in zmanjšuje živčno utrujenost. Kot večina zelenjave, tudi paradižnik vpliva na izločanje vode iz telesa. Tako pomaga ljudem z ledvičnimi ali žolčnimi kamni, protinskim bolnikom in revmatikom, ker ne vsebuje oksalne kisline. Dobro deluje na prebavo. V črevesju uničuje škodljive drobnoživke in odpravlja zapeko.
Nasveti »naših mam«
Ce imamo zanohtnico, obolelo mesto obložimo z rezinami paradižnika, kijih pričvrstimo z obvezami.
Za čiščenje krvi, za znižanje krvnega tlaka, za boljšo prebavo ter za boljše delovanje žolča in jeter, si pripravimo paradižnikovo juho in sicer takole: kilogram zrelih plodov prelijemo z vrelo vodo in jih pretlačimo, kaši dodamo na drobno narezano čebulo (1 glavico), malo rožmarina, navadnega komarčka, meterine dušice, dovolj vode in kozarec črnega vina. Vse skupaj pomešamo in segrevamo, dokler ne zavre, odstavimo in dodamo še sok 3 do 6 česnovih strokov, nekaj peteršilja in zelene, žličko naribanega korenja, dobro premešamo in pustimo pokrito uro ali dve. Tako pripravljeni juhi lahko dodamo tudi malo riža ali ovsenih kosmičev.
Proti hemoroidom več dni zapored jemo precej paradižnikov, celih ali v solati. S tem uravnavamo izločanje blata, pa še hemoroide zdravimo.
Proti išiasu si pripravimo prevretek iz paradižnikovih listov, ki ga zlijemo v kopel. Kopamo se dvajset minut.
Za krepitev spolne moči redno jemo sveže plodove (v solati), kajti to naj bi dalo celo starejšim osebam mladostno moč.
Seveda pa vam je verjetno poznano, da koristi predvsem tisti paradižnik, ki zraste na vašem vrtu brez dodanih umetnih gnojil ali raznih škropiv. Sam sem prepričan, daje boljše, če mi v vrtu zrastejo manjši plodovi, manj rdeči in malo bolj pozno, kot pa, da imam zgodnje, lepe na pogled, a brez okusa. Takšne lahko kupim na tržnici.
Pripravil Igor Goste
IC5EFTI
64-S50, e4-l6e

Samo s tem kuponom 5% popust
1. naslov za zlate zadeve
6«
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
ABE SHOP
o
ZLATO
URE
TEKSTIL
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov.
Vaš pooblaščeni zastopnikza DEBITEL.
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Trg Franca Kozarja 1, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614
ZVOK IN SLIKA KOT SE ŠIKA. ZALOKAR PA PIKA
ELK0PLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
PNEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSIV1 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17H, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
•	FIZIČNO VAROVANJE LICENCA 5t. 030493/F
•	REDARSKE STORilVE
•	KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA
•	ODKUP DOLGOV
Samo URBANIJA
tel.: 041-638-950
ZASTAVLJALNICA LITIJA
Toni Murn
Trg svobode 2 1270 Litijo tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665
Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato.
Realizacij« kredita takoj!
Delovni čas od 9h do 16h,
Ob nakupu Golfa ali Bore letnik 1999, prihranite tudi do 110.000 SIT, če pa se odločite za Passata pa je lahko Vaš prihranek
4
do 140.000 SIT.
Dobava tak«
H M	I	•
Malgai
TRBOVLJE
Trbovlje 0601/26 525 Lilija 061/884 450
[22jJ3Z5
^ INTEGRAL
^INTEGRAL
JL*. INTEGRAL.
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4, 1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100,64 443,64420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagoije@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
Zakaj leto 2000 ne bi začeli z novimi pustolovščinami?
Vse potrebno lahko uredite kar pri nas, na Integralu Zagorje, kajti ponudba je res velika in sicer od počitnikovanja ob toplih morjih ali v hribih, v zdraviliščih do raznih enodnevnih izletov,
Vabimo vas na smuko po slovenskih in tujih smučiščih,
Konec januarja in sicer 2.9.012000, pa vas vabimo v Munchen v času zimskih razprodaj.
Pridite, skupaj si bomo ogledali ponudbo, nekaj zagotovo najdemo tudi za vas!!!!!
ivuoaiNi-r- -IWU03JLNI-T- -ivasraiNiTT ivaoaiNi-r-
13. PROSINCA 2000
U J J . r- I r J r>
lilsbslgo 7
AMALIJA KUD ER
Po rodu je s Trojan, že petintrideset let pa živi v Zagorju, kjer sije ustvarila družino. Leta 1965 je začela poučevati na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. Sprva je učila razredni pouk, ko pa je diplomirala slovenščino in knjižničarstvo, pa predmetni pouk. Pravi, daje zelo redoljubna, rada ima poezijo, od slovenskih pisateljev najrajši prebira Tavčarja in Cankarja. Kultura jo zelo zanima, zato se rada udeleži kulturnih prireditev od slikarskih razstav, gledaliških predstav, glasbenih koncertov. Zadnjih deset let službuje na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju, kjer je tri leta ravnateljica. Mnenja je, da spoštovanje obogati' medsebojne odnose in pa, da je treba vzgajati z zgledom in ne.z besedo.
Povedalaje, daje pedagoški poklic zelo zahteven, sodobne metode poučevanja pa terjajo od učitelja, da se neprestano izobražuje in posodablja pouk. "Zdaj je učenec pri pouku aktiven subjekt in ne objekt," je dejala, "učitelj pa je tisti, ki vodi aktivnost učencev, včasih pa je stal pred tablo in podajal snov. Ena od novosti pri pouku je tudi uvajanje raziskovalnega dela, ki učence zelo pritegne. Tempo življenja je pač drugačen in temu je treba prilagoditi način poučevanja." Zelo pomembna seji zdi motivacija, pa ne le učencev, marveč tudi učiteljev. Menda motiviran učenec dosega boljše rezultate in je uspešnejši. Motivacija seji zdi zelo pomembna tudi v kolektivu učiteljev, ko naj bi korektni, prijetni, prijateljski odnosi vplivali na dobro vzdušje in motivacijo pri delu.
Pomembna pa seji zdi tudi udeležba učencev na raznih šolskih in drugih tekmovanjih, sploh pa delovanje šolskih krožkov, za kar učenci kažejo izredno zanimanje. Dobre rezultate dosegajo na področju športa, tehnične in likovne vzgoje ter pri zgodovinskem krožku. Nagrade iz različnih natečajev jih spodbudijo, da še z večjim veseljem delajo. Z novo športno dvorano v Zagorju pa so k šoli dobili tudi prizidek za tehnično in likovno učilnico. Tudi sicer učilnice stalno posodabljajo in lani so recimo pridobili novo učilnico za gospodinjski pouk in učno kuhinjo. Z devetletko naj bi dobili k šoli še prizidek, da bodo zadostili pogojem glede šolskega pouka.
Kultura ji pomeni veselje in svojčas seje ukvarjala z recitacijsko in gledališko dejavnostjo. Pravi, da kultura vpliva tudi na družabnost. Dokaj let seje tudi zgolj po organizacijski plati ukvaijala s kulturno dejavnostjo, saj pravi, da se v ljubiteljski kulturi venomer ubadajo s težavami - finančnimi in drugimi - pri katerih pripomore dober organizator. Kulturo smatra tudi za eno izmed stvari, ki ohranjajo, vzdržujejo in bogatijo medsebojno komunikacijo. Rada ima pristne in nikakor ne površne kontakte ter majhne uspehe, ker tudi sicer najde srečo v majhnih stvareh. Zadovoljna je tudi, ker sin opravlja magisterij iz ekonomije, saj ji veliko pomeni, da človeka delo osrečuje. Tudi urejenost ji je všeč: "Če si urejen, ne gre za vzbujanje pozornosti, ampak za dobro počutje, pa tudi za spoštovanje do sočloveka."
Petra Radovič
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE
(1. del)
Med dosedanjimi prispevki o svetnikih (in blaženih) so bila do sedaj navedena tudi nekatera imena, ki sodijo v slovenski kulturni prostor. Za nekatere svetnike in svetnice iz zgodovinskih podatkov težko razberemo ali so bili tudi dejansko slovenskega (oziroma karantanskega) porekla, ali ne. Poleg tega predstavlja pri tem dodatno težavo več dejstev in okoliščin. Prvo je splošno sprejeta teza o naselitvi naših prednikov v 6. stoletju, čeprav je dokazov o starejši slovenski poselitvi veliko. Drugi problem predstavlja podrejenost slovenskih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov najprej Dunaju (s tem pa vplivu velenemštva!), deloma tudi Rimu, nato pa Beogradu (vpliv panslovanstva!), kar se odraža v prevzemanju tujih teorij o poteku zgodovine (kar pa je bilo večinoma prikrojeno trenutnim političnim potrebam posameznega obdobja ter opravičevanju jezikovne, kulturne in politične prevlade nad slovensko govorečim prebivalstvom). Tretji problem pa je pri razumevanju in današnje istovetenje jezika in narodnosti ter mnogokrat tudi geografskega prostora oziroma napačno posredovano ali predstavljeno pojmovanje izrazov, ki jih npr. pred dobrimi dvesto leti npr. sploh še ni bilo.
Kljub temu se iz zgodovinskih poročil ter drugih dokazov da potegniti črto in »razglasiti« nekatere svetnike in svetnice (tudi) za slovenske. Iz obdobja prve Cerkve na slovenskih tleh so v preteklih prispevkih že bili predstavljeni sv. Maksimiljan Celjski, sv. Viktorin Ptujski in sv. Hieronim (Jeronim), ki so povezani s slovenskim prostorom. Morda jih res ne moremo »razglasiti« za Slovence, kljub temu da so bili tukaj rojeni ali so del aktivnega življenja delovali na območju današnjega slovenskega prostora.
Iz časa Rimskega imperija so tu še Kancij, Kancijan in Kancijanila, mučenci iz okolice Ogleja.
Iz obdobja pokristjanjevanja Evrope predvsem pa slovenskega (karantanskega) prebivalstva je več svetnikov, ki so tudi slovenski. Med njimi so irski misijonarji škof sv. Virgil, škof sv. Modest, karantanski vojvoda sv. Domicijan. Iz nekoliko kasnejšega obdobja poznamo sv. Gorazda, sveta brata Cirila in Metoda, ki sta prav tako povezana z našimi kraji in ljudmi.
Srednji vek zaznamujejo imena kot so sv. Ema Krška, sv. Liharda, sv. Albuin. Omeniti velja tudi papeža Gregorja V. (Bruno Koroški) (ni razglašen za svetnika), bil pa je sin karantanskega vojvode. Gregor V. je vodil Cerkev ob koncu 1. tisočletja.
Novejši čas izrazito zaznamuje nesporno slovenski bi. škof Anton Martin Slomšek. Za nekatere velike zglede krščanskega življenja potekajo (ali pa so se šele pričeli) t.i. procesi za razglasitev za blaženega (oz. svetnika).
Slomškov sodobnik škof Friderik Baraga, doma iz okolice Trebnjega, je misijonaril ob Velikih jezerih v Severni Ameriki med Indijanci. V istem obdobju (prva polovica 19. stoletja) je živel in deloval Ignacij Knoblehar, slovenski misijonar v Sudanu.
Na prelomu prejšnjega stoletja je živel in deloval Jakob Missia, najprej škof v Ljubljani, nato pa nadškof in kardinal v Gorici.
20. stoletje so zaznamovali škof Janez Gnidovec, prvi ravnatelj škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano, kasneje pa skopsko prizrenski škof. Med 2.svetovno vojno je zaradi krščanskega prepričanja umrl nasilne smrti komaj devetnajst letni Lojze Grozde.
Po vojni je vodenje ljubljanske škofije prevzel Anton Vovk, Prešernov pranečak (rojen v isti hiši kot Prešeren v Vrbi na Gorenjskem), kije zaradi težkih časov za Cerkev zelo trpel.
Nekateri cerkveni in drugi viri omenjajo tudi druga svetniška imena, povezana s slovenskim prostorom. Vse navedeno priča o slovenskem prispevku k »svetniški tematiki«. Zato, da bi svojo zgodovino ter njene izstopajoče krščanske sopotnike bolje poznali, bomo prihodnjič na kratko predstavili nekatera slovenska svetniška imena.
Branko Nimac
:nvarvM
prejelVsmo" .........................
POMAGAJTE NAM!
V letu 1999 je naša družina doživela več slabega kot dobrega. Med drugim smo v začetku aprila tega leta doživeli pravi šok, ko smo izvedeli, da ima naš sin Aleš, rojen 10.7.1975, levkemijo (KML -kronično mieloično levkemijo).
Po prvih pregledih celotne družine, zaradi možnosti darovanja sorodnega kostnega mozga, je bil izdelan načrt zdravljenja, ki naj bi ga opravili na Hematološki kliniki v Ljubljani. Pri nadaljnih preiskavah pa je bilo ugotovljeno, da to ni mogoče, in da je edina možnost transplantacija mesorodnega darovalca, kije mogoča v bolnici Royal Free Hospital v Londonu. Aleš bo odšel na zdravljenje v mesecu januarju 2000, kjer bo ostal najmanj šest mesecev, odvisno od uspešnosti zdravljenja.
Zdravljenje je povezano z izredno velikimi stroški (cca. 300.000 DEM). Hospitalni del zdravljenja, ki traja dva meseca, povrne ZZZS, kakor tudi nadaljne ambulantno zdravljenje, ki traja najmanj štiri mesece. Stroške bivanja, negovalke in drugo pa moramo plačati sami (cca. 70.000 DEM). Ker teh stroškov naša družina sama ne more kriti (skupni mesečni prihodek je le 81.000,00 SIT), vas vljudno prosimo, če lahko pomagate s svojim finančnim prispevkom, da bo Aleš opravil celotno zdravljenje. Zelo vam bomo hvaležni za vaš še tako minimalni prispevek, za namen zdravljenja Aleša v Londonu, saj mu boste pomagali, da bo lažje premagal to zahrbtno bolezen. Sredstva lahko nakažete na tekoči račun št. 51800-620-00016 05-1256157-37821 (Nova KBM d.d.)
Spoštovani, za vaš dragoceni finančni prispevek se vam od srca zahvaljujemo, če pa želite kakršnokoli informacijo za pojasnilo, smo vam na voljo na telefonski številki (062)662-167.
Lepo vas pozdravljamo in vam želimo zdravo leto 2000.
Družina Urnaut, Klanec 17, Bistrica ob Dravi
TRADICIJA NE BO ZAMRLA
Ljudski običaji so eden najbolj privlačnih delov ljudske tradicije, zato so se v osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji odločili, da pred minulimi božično-novoletnimi prazniki izvedejo projekt Ljudski običaji v Šmartnem in okolici.
Vodila gaje učiteljica slovenskega jezika Danica Sedevčič, potekal je dva meseca, v njem pa so sodelovali vsi učenci in učitelji predmetne stopnje. Sedmošolci so raziskovali pomladanske praznike, osmošolci poletne, petošolci jesenske in šestošolci uzimske praznike.
Posebno zahteven je bil zadnji dan, ko so svoje delo predstavili. Prvi dve uri je vseh 320 učencev ustvarjalo v devetnajstih delavnicah, ki so jih vodili učitelji in učiteljice predmetne in razredne stopnje, pomagali pa so jim še nekdanju učenci šmarske šole, zdaj že srednješolci in študentje. Izdelke so pozneje prodajali, denar pa
namenili šolskemu skladu za socialno ogrožene učence.
Na prireditvi, kamor so povabili vse starše in nad 100 starejših pripovedovalcev, ki so učencem pomagali pri odkrivanju in obujanju minulih običajev, so učenci prikazali nekaj značilnih običajev, vsi obiskovalci pa so si lahko ogledali v štirih učilnicah še razstavo "S prazniki skozi letne čase".
Marsikaj tega, kar so šmarski šolarji predstavili, danes ni več, nekatere običaje pa poskušajo krajani ponovno oživiti. Dolžnost nas vseh je, pa tudi šolarjev, da bogate kulturne dediščine naših prednikov ne sme prekriti prah pozabe.
Boris Žužek
BROŠURA OB 90. OBLETNICI SOKOLA TRBOVLJE
Decembra leta 1999 je izšla iz tiska 28 strani obsegajoča brošura z naslovom Sokol Trbovlje 1909-
1999. Izdal jo je Zasavski muzej Trbovlje, založila pa deloma Zasavski muzej, deloma pa TVD Partizan Trbovlje. Vsebino brošure je pripravila Irena Ivančič Lebar ob sodelovanju Lada Sotlarja. Brošura je izšla v nakladi 500 izvodov. V njej je opisan sokol na splošno, posebej pa še Sokol Trbovlje z vsemi bistvenimi podatki o ustanovitvi in delovanju do leta 1941, gradnj i Sokolskega doma, delu društvenih odsekov. Na koncu je objavljena	kronologija
pomembnejših dogodkov. Škoda, da ni opisana tudi povojna dejavnost TVD Partizan.
IL
PRAZNIČNI DECEMBER V HRASTNIŠKEM DOMU STAREJŠIH
Letošnji praznični december so v hrastniškem domu starejših začeli s praznovanjem rojstnih dni že
l.decembra, ko jim je pel MPZ iz Steklarne. Svoja ročna dela so naslednji dan razstavili v prostorih banke, 9.decembra pa so organizirali četrti kviz zasavskih

•■••V :y v-•
■■■, ■. . /vauv •'i l
.V	:	•. •.
^	>. v •'
•. ••
;
--4

domov z nastopoma gojencev GŠ. Zmagali so Izlačani, vse tri ekipe pa so dobile maskoto kviza -Domkota. Z nastopom so jih v tem mesecu razveselili še otroci iz vrtca in otroški zbor z Dola.
Tekmovanje v družabnih igrah je potekalo v petek, 17.decembra, ko so zaključili športno ligo 1999. Skozi vse leto se vrstijo namreč različna tekmovanja, ko si tekmovalci vseh treh nadstropij nabirajo točke. Prehodni pokal za leto 1999 sta osvojila 1. in
2.	nadstropje, saj sta osvojila enako število točk. Lani so bili zmagovalci v 1 .nadstropju, še prej pa
3.	nadstropje.
Praznično srečanje so imeli tudi ugankarji, skupine Slavčkov, Deteljice, Jesenski list, pevci in člani literarne skupine. 28.decembra so organizirali tombolo, zanimiva pa je bila tudi njihova stojnica s prodajo izdelkov delovne terapije.
Prihajajočemu letu so nazdravili tudi z županom Leopoldom Grošljem, ki jih je seznanil z opravljenim delom in razgrnil načrte za naprej. Posebej j e obiskal stanovalce negovalnega oddelka, ki se srečanja niso mogli udeležiti. Namenil jim je tudi praktično darilo.
Še posebno veselo je bilo na srečanju, ki ga je organiziral hrastniški Rdeči križ. Zabaval jih je ansambel Dori, mladi, razposajeni fantje, ki sojih v Hrastniku spoznali že lansko leto. Stanovalcem doma starejših v Hrastniku in osebju želimo v letu 2000 veliko prijetnih trenutkov tudi bralci in sodelavci Zasavca.
Fanči Moljk
‘O, OBIŠČITE TRGOVINO.
TOPSHOP
KI JE DOSLEJ OBISKOVALA VAS!
KIDRIČEVA 15 NOV NASLOV
5 ZA IZVIRNE IDEJE!
13. PROSINCA 2000
7<C>,TF.\r O.T7.J?,
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS NAGRADIMO
Istega leta, ko je Bog v vasici Vrba pod varstvom svetega Marka v zgodovino Slovencev vpeljal pesnika Prešerna, je zaupal varstvu svetega Ožbalta v Unišah pri Ponikvi novega slovenskega preroka z imenom in priimkom, ki ga boste vi, dragi bralci, vpisali v kuponček in če boste to storili brez napak, boste prejeli knjižno nagrado. V pomoč vam navajam nekaj podatkov iz njegovega življenja in še eno njegovo modrost.
Škof, pesnik, razsvetljenec in nenazadnje svetnik seje rodil 26.11.1800 na kmetiji Slom pri Ponikvi. Leta 1824 ga škof Jakob Pavlič posveti v duhovnika, čez deset let izide njegovo delo z naslovom Krščansko devištvo, leto kasneje Hrana evangelijskih naukov, leta 1842 v Celovcu izda knjigo Blaže in Nežica-v. nedeljski maši, štiri leta kasneje izide mladinski list ' Drobtinice, ki ga ureja (v Drobtinicah je objavljal tudi basni in zgodbe), leta 1854 izda Življenje svetnikov in Ponovilo. Povejmo še, da je pisal pesmi v lahkotnem slogu, med katerimi so mnoge ponarodele, na primer Preljubo veselje, oj, kje si doma. Njegova zasluga je bila tudi v tem, da je v letu 1852 začela delovati Mohorjeva družba.
Iz knjige Basni in zgodbe, ki je izšla lani smo za vas izbrali Slomškovo basen z naslovom KOZEL.
Planšar kozla kupi in ga k svojim ovcam zapre ter vsem skupaj krmo polaga. Pa uboge ovce pri kosilu slabo shajajo. Kadar je ovčar ovcam položil in jim krme dal, jih je kozel tako dolgo butal, da jih je od jasli spravil, sam pa najboljšo pičo požrl. Ovcam je le malo ostankov pustil, da se še najedle niso. Ovčar opazi, kako dela kozel, in ga na vrv priveže; le kar zdaj ovcam krme ostane, to kozel dobi.
V kuponček zapišite ime avtorja te basni in če bo vaš odgovor točen, vas čaka lepa knjižna nagrada.
Uganko sestavil Igor Goste
SPOŠTOVANI LITERARNI USTVARJALCI!
Bliža se kulturni praznik, z njim pa tudi Zasavčeva literarna priloga LIST. Izšla bo le z vašo pomočjo, zato razpisujemo natečaj, ki je javni, v konkurenco sodijo prozna dela in pesmi, kijih še niste objavili. Prispevke pošljite do 9.februarja 2000 na uredništvo Zasavca. Poleg prispevka, ki naj bo podpisan s šifro, NE Z VAŠIM IMENOM IN PRIIMKOM, dodajte zalepljeno kuverto opremljeno s šifro, v njej pa naj bo vaš naslov in ime ter priimek.
Prilogo LIST bomo izdali v Zasavcu 24.februarja.
Uredništvo
MOJA PRILOŽNOST - TRBOVLJE
Za konec lanskega leta so trboveljska gospodinjstva prejela hkrati s Pratiko tudi prvo številko časopisa Trboveljske razvojne koalicije. Tako je mag.Marjan Peršak napisal o projektnem svetu razvojne koalicije Trbovlje, Martin Čop je napisal prispevek o Zasavju, Slavko Stošicki, univ.dipl.inž. prispevek Kako do novih programov, Samo Fakin dr.med. pa prispevek Klub razvojne koalicije. Prof. Aleš Gulič je opisal nagradni razpis o tem, kakšne naj bi bile Trbovlje leta 2020. Alenka Knez, univ.dipl.inž. pa je napisala prispevek na temo Izobraževanje, štipendiranje, šolstvo. S tem časopisom je bila javnost celoviteje seznanjema z dosedanjim in načrtovanim delom razvojne koalicije, ki jo tvorijo občani različnih funkcij, poklicev ter strank.
KOLEDAR PRIREDITEV 2000
Na hrastniški občini so izdali v nakladi 2500 izvodov Koledar prireditev, ki na dvanajstih straneh predstavlja, kaj se bo letos dogajalo, kje in kdaj. Izvodov je za 1000 več kot lani. Na predzadnji strani so natisnili zemljevid občine z oznako planinskih domov ter športnih in kulturnih postojank. Med podatki je tudi število prebivalstva v Hrastniku - 10.685, kar je za 61 ljudi manj kot lani v tem času. Spremembe so tudi pri delovno aktivnem prebivalstvu. Od lahnskih 3.389 jih je letos 3.401. Na zadnji strani so še pomembne telefonske številke, od katerih je prvič tudi avto taksi, ki se je v preteklem letu dodobra udomačil.
Gradivo je zbrala in uredila Radojka Odžič, višja strokovna sodelavka na hrastniški občini.
Fanži Moljk
UNESCOVA VOŠČILNICA - NAŠE GORE LIST
Če ste dobili ob novem letu voščilnico nežnih modrih barv, ki jo poživljajo oranžno-rjave in
rdeče lise in ima osupljivo	lepe,
misteriozne	like,
gotovo niste vedeli, da je avtorica iz Zasavja, konkretnejše z Dola. Ko smo šestnajstletno Vesno Planinc, dijakinjo drugega letnika celjske gimnazije vprašali, kako ji je uspelo ovekovečiti Unescovo voščilnico, je povedala: "Saj sploh nisem vedela, daje moj likovni pedagog Ratimir
Pušelja to risbo kam poslal... Še sama sem bila presenečena..."
Vesni želimo še več takšnih presenečenj.
Fanči Moljk
ČRNA DOLINA ANTONIA ŽIVKOVIČA
Znani trboveljski fotograf, ki seje doslej že večkrat uveljavil na raznih fotografskih razstavah doma in na tujem tudi z motivi iz rudarskih Trbovelj. Antonio Živkovič jepred kratkim izdal fotoalbum z motivi iz raznih delov Trbovelj, predvsem industrijskega dela. Naziv fotoalbuma je Črna dolina. Uvodno besedo k tej publikaciji je napisal pesnik Uroš Zupan iz Trbovelj. Takšna in podobna dela bodo z leti postala zelo iskana, posebno še, če bo dejansko res prišlo do zapiranja rudnika in rušitve objektov povezanih z rudarstvom oziroma rudnikom.
TRBOVLJE
13. PROSINCA 2000
i: Tl TL 3
n t r,
V NAGRADNI IGRI JE ZMAGAL "ŽEJNI MIHA"
Foto Asja na zagorski tržnici je zaključila z glasovanjem za "Naj fotko", za katero so lahko glasovali obiskovalci. Največ glasov je dobila fotografija Žejni Miha, kar 148 in zato je ponosni lastnik fotoaparata v vrednosti
28.000	SIT postal Miha Drnovšek iz Zagorja, 2.nagrado (filmi v vrednosti
5.000	SIT) je prejela fotografija Ivana Stebana - Mavrica, kije bila povšeči 95 glasovalcem, torbo Kodak ze tretjeuvrščeno fotografijo Mačji balet pa je s 67 glasovi dobila Monika Kreča z Izlak.
Med vsemi glasovalci so v Foto Asji izžrebali tudi lepe nagrade in med glasovalci so bili izžrebani: fotoaparat v vrednosti 29.000 SIT: Jože Šerak, Čemšenik, brezplačna povečava 20x 30 cm: Ivan Kolar, Zagorje, Miloš Pistotnik, Izlake, Milanka Razinger, Kisovec, Božo Potočnik, Zagorje, Ermela Hajrič, Zagorje, Blaž Magdič, Zagorje, brezplačno razvijanje filma: Aleš Kadunec, Zagorje, Maruša Skubic, Zagorje, Urška Šikovec, Zagorje, Marjan Krhlikar, Zagorje, Nina Prosen, Zagorje, Marina Zibelnik, Zagorje, Marinka Juvančič, Podkum, Nataša Kirn, Radeče, Tončka Smrkolj, Izlake, Helena Matko, Čemšenik, Primož Konšek, Zagorje.
P.M.
Pomoč pri žrebanju-Mihaelo Savšek
SANJE POHORSKEGA BATALJONA
Sanjali in hrepeneli so nekoč, sanjamo in hrepenimo danes... To misel Vide Logar je vtkala Belinda Ladiha, pomočnica ravnatelja na hrastniški šoli, v scenarij, ki so ga pripravili ob proslavljanju dneva šole. S.januarja '43 so se na Pohorju končale sanje vseh mladih
Meštrovac, Jasmin Ramič, Nina Lendero in Lucija Šergan.
Čeprav so naslednji osmošolci priznanje S.januar že dobili, pa so prejeli tokrat posebna priznanja za izredne dosežke: Janez Sotošek - za športne dosežke v košarki. Je tudi član državne mladinske
Posnetek z novoletne ustvarjalne delavnice
partizanov, ki jih je mnogo številčnejši sovražnik obkolil in pokončal. Med njimi je bil tudi Hrastničan, komisar Rajko, po katerem se šola imanuje. Na ta dan na svečani prireditvi podelijo priznanje S.januar vsem tistim učencem, ki so se odlikovali kot dobri učenci in pokazali človeške vrline. Na hrastniški šoli so dobili priznanje Maja Dolanc, Anja Muhvič, Tamara Rigler, Žiga Halzer, Polona Češnovar, Denis Stražar, Maja Ivanušič, Alja Brečko, Tadeja Dušič, Barbara Zupančič, Damjana Rakovič, Sanja Kreže, Nives Slanšek, Danijela Fabijan, Maja Prah, Barbara Jerman in Samira Selimovič.
Na dolski šoli pa naslednji učenci: Tadej Avflič, Manja Simonič, Sandra Hribšek, Sabina Tomažič, Sabira
reprezentance, kot letnik 85 pa tekmuje tudi v mednarodni košarkarski ligi Jolly; Denis Gianini in Božo Roglič - za svojo humanost, nesebičnost in čut odgovornosti, saj že vsa leta samoiniciativno pomagata na različne načine sošolcu Marku, ki ga je pred leti doletela mišična distrofija; Aleksej Dolinšek - za različne tekmovalne dosežke, s katerimi je dvigoval ugled šole. Osvojil je zlato Preglovo priznanje, srebrno Stefanovo priznanje, priznanje na eko kvizu in še mnogo drugih. Dodajmo še Zlati ključ, najvišje priznanje GŠ; Barbari Pavčnik, ki je tudi dobitnica številnih priznanj, naj omenimo le nekatere: bronasto Cankarjevo priznanje, srebrno Preglovo priznanje, srebrno Stefanovo in Vegovo priznanje.
bronasto priznanje iz logik... Vsem iskreno čestitamo.
Navadno so na hrastniški šoli ob tem prazniku organizirali zasavsko slikarsko kolonijo, letos pa so jo prestavili na kulturni praznik.
Svečano prireditev, ki je bila v petek, V.januarja v delavskem domu, so pomagale izvesti še Herta Erman, Veri Ristovič in Simona Kepa.
Fanči Moljk
Brez vztrajnosti ni uspeha
Pravijo, da je zelo popularen ples samba, lani pa so veliko plesali argentinski tango, po diskotekah je bil popularen rave-ples, na veselicah so se sukali po taktih polke, zaljubljenci so obnavljali takte dirty-dancinga, maturantje so gulili četvorko, osmošolci so na valeti zaplesali angleški valček, nekateri malošolci pa že plešejo ča-ča-ča. Tudi balet je priljubljena zvrst plesa, kar kaže tudi baletna skupina Glasbene šole Zagorje, katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek. Čeprav je v dokajšnji
predstavo: Čudežna prodajalna lutk. Sicer pa vsako leto pripravijo vsaj en nastop, kije paša za oči in ušesa. Kot so povedale baletke, ki že več let 'trenirajo' balet, je treba v baletu precej discipliniranosti, saj brez vaj tudi napredka pri plesu ni. Katja je recimo dejala, dajo balet veseli že od majhnega in tega ne more prikriti, Nino pa presune eleganca gibov v baletu. "Redne vaje so najpomembnejše za učenje baletne tehnike in za ustvarjanje koreografije," pravi pedagoginja Vojka Kokošinek. S svojimi nastopi so priljubljene tudi na vsakoletni
Iz Bayerjeve Čudežne prodajalne lutk.
meri odvisen tudi od pozornosti staršev, saj je dobro, če k baletu vpišejo že take, stare do deset let. Nazadnje so v številčni sestavi baletke nastopile z Bayerjevo
zasavski plesni reviji, kjer plesne skupine komaj čakajo, da se predstavijo, plesna dejavnost pa s tem pridobi na razsežnosti in pestrosti.
RR. foto: Pavel Savšek
(z j j n j
j.
11
p. v. p
KRKO V HRASTNIKU RAZVRŠČAJO ODPRDKC
Sredi decembra so na KOP-u sklicali tiskovno konferenco, na kateri so želeli povedati, kako seje obneslo ločeno zbiranje odpadkov, s katerim so začeli 1 julija 1999. Poleg direktorja Viktorja Ramšaka in strokovnega sodelavca Ernesta Gričarja sta bila prisotna še občinski tajnik Jani Kraner in Tomaž Sihur, direktor direkcije za prostor in okolje. Projekt je stal 70 mio SIT, od tega so 31 mio SIT dobili na Ministrstvu za okolje in prostor. Zabojniki so stali na primer 22 mio SIT, prav toliko izgradnja ekoloških otokov... Seveda pa bo nadaljni razvoj terjal med zasavskimi občinami povezovanje, sicer bo gospodarjenje z odpadki predrago. Dogovori že potekajo z občino Radeče.
Prvi vtisi o tem projektu so pozitivni, saj ocenjujejo, da se je prijel. Ljudje niso indiferentni -sprašujejo, se pritožujejo, zahtevajo... Če je drugje v Evropi trajalo deset let, da so se vsi skupaj navadili, v Hrastniku menijo, da bodo uspeli že prej. Cena za storitve je rentabilna. Če bi hoteli pokriti še stroške infrastrukture, hi morali ceno dvigniti. Osnova za odvoz je kubični meter, bodo pa prešli na kilograme, ko bodo imeli kontejnerji in posode čipe za odčitavanje odvzetih odpadkov na posamezno gospodinjstvo. Montirali bodo tudi ključavnice, čeprav nekateri menijo, da niso potrebne.
Biološki odpadki
Med ljudmi se je zasidralo mnenje, da ločujejo samo občani, na deponiji pa zmečejo vse na en kup. Mogoče je to neke vrste obrambni mehanizem, češ saj ga tudi oni lomijo. Pa seveda to ne drži. V Uničnem so uredili kompostarno, nabavili stroj za sekanje... Na začetku je KOP organiziral celo prevoz za ogled deponije, pa ni bilo odziva. Mogoče bi bilo dobro, če bi lokalna televizija imela na primer enkrat v mesecu odprti telefon, kjer bi lahko
spraševali ljudje v živo, zraven pa bi odgovore podkrepili s kakšnimi posnetki. Res pa je, da so mogoče kdaj videli, da delavci biološke odpadke vržejo med ostale, ker vidijo, da je vse pomešano. Z delavci imajo sicer na KOP-u stalno izobraževanje na tem področju, če pa bi se kakšne pritožbe ponavljale, bodo tudi disciplinsko ukrepali. Ljudje se pritožujejo tudi na smrad, zato načrtujejo v poletnih mesecih tedenski odvoz, uvedli pa so tudi neke vrste dezinfekcijo -popraševanje posod. Na to naj bodo občani pozorni. Nekatere gospodinje spravljajo biološke odpadke zaradi smradu v vrečke.
kar je dovoljeno. Na deponiji te vrečke stroj odvrže. Biološke kupe pokrijejo s polprepustno folijo, ki povzroča razgrajevanje. Po štirinajstih dneh postanejo kupi desetkrat manjši, zato po dva združijo.
Ostali odpadki
Nekateri so mnenja, daje odvoz na štirinajst dni predolg, ker se posode hitreje napolnijo. Vendar na KOP-u menijo, da bi se dalo z natančnim ločevanjem to rešiti. Nekateri mečejo sem namreč tudi papir.
Papir in steklo
Za obe vrsti odpadkov so postavili sto ekoloških otokov, ki so postavljeni na asfaltno podlago, 60 pa je ograjenih z betonsko ograjo. Steklo uporabljajo trenutno
na deponiji za polnjenje zračnih kanalov namesto savskega proda ali starih gum. Kasneje bodo steklo odvažali enemu izmed zbiralcev. Napolniti bi morali cel vagon, da bi bilo ekonomično. Tu bo spet prišlo prav združevanje s sosedi. Papir bodo odstopili Papir servisu v Ljubljani, ki ga predeluje.
V bodoče bodo ločevali še plastiko in pločevinke, kosovne odpadke - pralni stroji, deli pohištva... in nevarne odpadke -barve, laki, zdravila... pa odvažajo občasno - trikrat letno. Prej raznosijo po gospodinjstvih obvestila. Tekstila zdaj nihče več noče predelovati, zato ga zbirajo
kar pri ostalih odpadkih. Ob tem bi porabila večkratna povabila oziroma navodila Rdečega križa, kjer pravijo, da bi jim ohranjene stvari prišle prav. Ni jih treba dajati v čistilnico, dovolj je, če jih sami operemo. Na ta način nekomu pomagamo, zmanjšamo pa tudi kup odpadkov.
Divja odlagališča
Slednjim namenjajo v Hrastniku že vrsto let veliko pozornosti. Dvakrat letno potekajo akcije ob pomoči lovcev in gozdarjev. Žal pa posamezniki ustvarjajo nova divja odlagališča, ko se hočejo znebiti plehovja in podobnih reči.
V marcu bodo izvedli na KOP-u anketo, ki bo zajela vsa gospodinjstva in bo služila za analizo. Ljudje si anket želijo. To sem ugotovila,
ko sem dva dni pred tiskovno konferenco izvedla anonimno pilotsko anketo med 60 krajani na Dolu. V vsakdanjih pogovorih namreč ugotavljam, da zavisi ločevanje odpadkov tudi od značaja posameznikov. Eni si zelo prizadevajo, drugi so brezbrižni, tretji nekje vmes... To je pokazala tudi moja mini anketa. Zelo natančno od 60 anketiranih jih ločuje 22, srednje 28, 10 pa jih ne ločuje. Pisno so navajali še, kaj jih najbolj moti in kakšne predloge ter vprašanja imajo. Moti jih na primer, da se nekateri premalo potrudijo pri tem zbiranju odpadkov. Nekatere pa jezi, ker porabijo za odpadke zdaj več časa. Se pravi, da še niso dojeli, da odpadki niso problem samo za komunalce, pač pa za vsakega posameznika, ki tlači ta planet. Kolikor prej se bomo tega zavedali, bolje bo za našo Zemljo in za nas. Zanimivo je tudi dejstvo, kako v strnjenih naseljih ljudje bolj pazijo na ločevanje, ker imajo občutek, da jih kdo opazuje. Posrečeni so tudi hrastniški upokojenci, ki baje poleti sedijo na klopci poleg ekološkega otoka in strogo nadzirajo odpadke oziroma ljudi, kijih prinesejo.
Naj omenimo še nekaj načrtov KOP-a v bližnji prihodnosti. Glede odpadkov se mislijo pogovoriti s posameznimi podjetniki, s katerimi bodo sklenili pogodbe. Ločevanje bodo razširili še na nekatere odročnejše kraje v občini, nabaviti želijo nov kamion za kosovne odpadke...
"Sicer pa smo zadovoljni, da smo prvi v Zasavju pristopili k temu delu," pravi direktor Viktor Ramšak. "V letu 2002 bodo morale to storiti vse občine, kajti v Bruslju je bila v decembru Slovenija uvrščena v program razvrščanja z odpadki..." V Evropi se s tem trudijo že dvajset let. "Vedno več nas bodo odpadki stali," je pripomnil eden izmed udeležencev tiskovne konference.
Fanči Moljk
!
^ A-S DOMŽALE
ONoyv M m	■	—
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal
id.: 061/719-450, tax: 061/716-183_
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999
TOURING GL 1500 SEGold Wing ST 1100 Pan European	MFC 3.151.500 2.251.680	NOVO
ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CB 600 F Hornet	2.064.720 1.909.044 1.364.688 1.277.760	NOVO
ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR125R	1.867.920 1.769.640 1.622.040 820.320	
CHOOPER GL 1500 C Valkyne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv • VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv	2.377.920 1.813.536 1.572.840 1.415.520 1.376.040 1.179.480 875.400	NOVO NOVO NOVO
ENDURO XL 1000V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R	1.848.240 1.603.440 1.202.280 1.001.760 945.360 785.880	NOVO NOVO NOVO
SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	444.000 439.200	
CROSS CR 125 R* CR 8R* (mala kolesa, model 98)	990.000 620.000	
Cene so v SIT; v MFC je vračunani 9% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL!
@-m£iil: iirfoCSžtsc-laba- si g.|2
13. PROSINCA 2000
>,1
Vedeževalka Nataša odkriva
Spoštovane bralke in bralci Zasavca,
skok v novo tisočletje je mimo. Verjamem, da ste ga uspešno preživeli in da se boste še dolgo spominjali tega večera. Pa še nekaj - konca sveta ni bilo, skril pa se je tudi milenijski hrošč...
Zahvaljujem pa se za vašo neizmerno potrpežljivost in strpnost pri čakanju na odgovor in vam želim veliko sončnih dni, vedeževalka Nataša
ŠIFRA: JUTRO
l.Zdravje
V	letu, ki nas je pravkar obiskalo, se vas bo kar lepo držala sreča. To pa ne pomeni, da vam ni potrebno vsaj malo pogledati nase. Pozorni bodite predvsem na ledvice, mehur, hrbtenico in kosti.
2.Služba
V	letu 2000 pričakujte precej sprememb na poslovnem področju, vendar bodo vsi koraki, ki jih boste naredili, pozitivni in ne obremenjujte se s tem, kaj, kako... se bo v nadaljevanju dgoajalo. Nekako bodo vse vaše odločitve zelo dobro, predvsem v kolikor gledamo na njih dolgoročno, kot ne. Ne bo pa vedno prijetno in mirno. Dosti živčnega vzdušja, vendar boste ohranili mirno kri in ne boste dovolili, da bi vas drugi vrgli iz tira. In prav je tako. Ravnajte tako, kot menite, da je najbolje. Poslušajte svoj notranji glas. Večina od napovedanih sprememb pa se bo dogodila že kar v prvem delu tega leta.
3.Otroci
Ste zelo skrbni, tako da si naredite včasih več skrbi kot je to potrebno. Vse, kar je mogoče, bi naredili zanje. Še več kot to. Oni pa vam bodo to kasneje tudi v drugi obliki vrnili.
ŠIFRA: DETELJICA
l.Zdravje
So obdobja, ko se bolje in so obdobja, ko se slabše počutite. Dobro
bi bilo, v kolikor bi kdaj pa kdaj naredili tudi kaj za svoje zdravje. Pazite na krvni pritisk. Občasno boste imeli težave s hrbtenico, ledvicami, mehurjem, toda ne ustrašite se. Ne bo tako zelo hudo, kot se morda sliši. Nekako začetek leta po zdravstveni plati ne bo najboljši, izboljšanje lahko pričakujete tam nekje proti pomladi, vendar se vam že v mesecu februarju odpirajo boljše karte.
Ne dovolite, da vas psihične obremenitve in težave vržejo s tira in s tem poslabšajo celotno situacijo. Malo več pozitivnih misli vam želim.
2.Sreča
Velikokrat zelo radi rečete, da nimate sreče. Pa ste si že kdaj postavili neko malce neumno vprašanje, kaj je to pravzaprav sreča? Zelo relativno, mar ne? Srečo nam prinesejo lahko že zelo drobceni in dragoceni dogodki. Za občutek sreče pač vedno ne potrebujemo goro denarja, včasih je dovolj že prijazna beseda.
Ne morem reči, da sreče ne boste imeli. Res pa je, da se vam vse, kar si boste zaželeli, tudi ne bo uresničilo. Želim pa vam čim več uresničenih želja.
3.Služba
Na službenem podorčju vas v tem novem letu čaka veliko sprememb, več kot si jih v tem trenutku utegnete predstavljati. Zanimivo bo predvsem nekje proti sredini leta, pred poletjem. Ne ustrašite se izzivov, ki vam bodo ponujeni. Le sprejmite jih. Na koncu boste zadovoljni, ker ste zbrali toliko poguma in naredili takšen korak. Obeta se vam boljši položaj, ki vam bo prinesel tudi težave, vendar bodo v primerjavi s pridobitvami manjše. Nikar se jih ne ustrašite.
4.Denar
Veliko vam pomeni varnost, kar se denarja tiče in finančne situacije.
Le tega pa vam v zadnjem času, po pravici povedano, malo primanjkuje. Bolj krizna in občutljiva bo prva polovica leta, v drugi pa bodo stvari stekle po normalni poti in se bo tudi vaša celotna finančna situacija stabilizirala. S tem boste tudi vi zadovoljni. Leto 2001 boste pričakali bolj mirno, kot ste leto 2000, tudi bolj zdravi.
5.Zdravje vaše in ostalih družinskih članov
Ste zelo skrbni in lahko bi rekla, da si več skrbi naredite s tem, kako se počutijo vaši najožji družinski člani in ne gledate toliko na to, kako se dejansko počutite vi. Svetujem vam, da pričnete ta vrstni red obračati. Kajti če boste zboleli vi, tudi za svoje najbližje ne boste mogli skrbeti. S tem pa mislim, da se strinjate. Kakšnih večjih zdravstvenih težav vaši družinski člani ne bodo imeli, ob sebi pa bodo kljub vsemu imeli vas.
ŠIFRA: LARA
1.	Zdravje
Zelo velikih težav z zdravjem ne boste imeli, drži pa, da vam ne bo škodilo, v kolikor bi včasih vendarle malo bolj popazili nase. Vendar so zaenkrat druge stvari še bolj pomembne. Pazite na ledvice in mehur. Ker ste zelo aktivni, pazite tudi na raznorazne viruse, kijih boste srečevali, mnoge boste s svojo energijo odgnale, nekateri pa se ne bodo dali. Če vas že vuris ujame, si vzemite nekaj dni in ga prebolite ter odženite v postelji. Že tako imate občutljive ledvice, takšni virusi pa zelo radi pustijo sledi ravno tu.
2.	Ljubezen
Ste zelo svoboden človek, kar pa ne pomeni, da niste čustveni. Zelo, vendar žal tega včasih neznate pokazati na pravi način. Odprite svoje srce, tako da bodo pravi ljudje točno vedeli, kaj čutite do njih in ne preizkušajte preveč svojih igralskih sposobnosti. Na ljubezen imate včasih kar malce čudaški pogled za okolico.
za vas pa čisto normalen. Veliko sreče vam želim v ljubezni in da bi ob sebi zbirali le tiste, ki si jih resnično želite. To pa vam ponavadi tudi uspe, ker ostalim kar hitro poveste oziroma dejanje pokažete, da vendar niso preveč zaželjeni. Na srečo razumejo vaša dejanja.
3.	Šola
Veliko stvari je zanimivejših od šole, ampak tudi ta je, na žalost, potrebna. Bistri in pametni ste, pa še dober spomin imate. Izkoristite to in vse bo v redu. Šoli poleg tega posvetite še kakšno uro časa, pa bo. Vidim srečen in uspešen konec.
4.	Denar
Denar? Vaš finančni položaj bo zelo različen skozi prihajajoče leto. Še najslabše bo nekje do konca meseca marca. Ob pričetku pomladi se obeta malo večji denar, ki bo prikapljal ali pricurljal na vaš račun. Pa ne bodite tako zapravljivi, poskusite tudi kaj prihraniti.
ŠIFRA: LETO 2000
1.Služba
Službene obveznosti jemljete zelo resno in so za vas na nek način svete. Vse, kar obljubite, tudi drži. Ste tudi izjemno zanesljiv človek. Kljub vsem lepim besedam pa moram reči, da se vam v letu 2000 obeta kar nekaj sprememb, ki pa bodo za vas vsekakor zelo dobrodošle. Te spremembe seveda niso stvar tega trenutka, zgodile pa se bodo med septembromin decembrom leta 2000. Rezultati in realizacija vsega skupaj pa v začetku naslednjega leta, torej leta 2001.
2.Šola
Šolo opravljate ob službi. Veliko obveznosti in dela ste si naložili na svoja ramena, vendar jih boste s trdim delom zmogli, kot vi to znate. Na šolski poti vas bo spremljala tudi sreča, tako da boste na vsak način izjemno zadovljni. Glede na vložen trud, vam moram napovedati kar pozitivne rezultate, celo boljše, kot jih vi osebno utegnete pričakovati.
ŠIFRA:
DATUM
Datum rojstva:_____
Rad a bi izvedel a:
[vedeževalka nataša]
Karte, nihalo, razlaga sanj Organiziram.tečaje vedeževanja iz kart in astrologije
090/46-89
V—   ■	-JJ
n ciTr,
PRVA SVfCKfl Zfl KLUb mPfPlUS
Imperius, dnevni bar ter nočni klub, je 26.decembra praznoval prvo obletnico. Lastnik kluba Franci Turnšek je na vprašanja odgovarjal - kje drugje, kot v klubu.
Eno leto kluba Imperius. Kakšno je bilo to leto?
Če gledam celo leto skupaj, je bilo to leto izzivov, delovanja, truda, pa tudi močnih polenov pod nogami. Se pravi, da če povežem skupaj od decembra '98 do decembra '99, sem praktično zadovoljen s prvim letom delovanja.
Kaj vse ste dosegli v tem letu?
Dosegel sem to, da seje ime kluba povzpelo tako visoko v slovenskem prostoru, da je na področju cele Slovenije poznan in priznan. Celoten marketing in reklamo sem izvedel v tej smeri, to pa mi je tudi uspelo. V bistvu sem zaradi določenih dejavnikov izgubil populacijo iz Zasavja, tako da sem se moral usmeriti na druga področja Slovenije.
Kakšni so bili ti dejavniki, zaradi katerih ste izgubili Zasavčane?
Na začetku seje govorilo, daje Imperius "pink" klub, jaz pa največji "gej", kar seveda ni res. Zato so se nekateri pač umaknili, pa čeprav so se na lastne oči prepričali, da to ne drži. Potem je razlog tudi to, da je konkurenčni klub Mesečina ukinil vstopnino, kar si Mesečina lahko privošči, jaz pa si tega pač ne morem. Imamo dneve, ko vstopnine ni, ampak vedno tega ne moremo narediti. Veliko ljudi me tudi sprašuje, zakaj
so vstopnine tako visoke, ko gostimo glasbene goste, vendar na žalost drugače ne gre, ker imajo tudi glasbeniki svoje visoke cene in ne morem z vsakim nastopom glasbenikov narediti izgube.
Koliko glasbenikov je v preteklem letu nastopilo?
Točne številke iz prve roke res ne vem, vendar mislim, da okrog 14.
Podelili ste veliko nagrad. Kakšne so te nagrade bile?
Te nagrade so del marketinga oziroma pridobivanja zunanjih gostov. Za te nagrade sem moral najemati celo kredite, saj npr.
bi moral za denar plačati še ogromno davka, medtem ko pri avtomobilu plačam le-tega, davka pa ne.
Kakšni so načrti za naprej?
Moji načrti za leto 2000 so popestriti dejavnost, določene spremembe pa bodo tudi med osebjem. Meseca marca bom začel izvajati večere v stilu Holywooda, tudi scene, plesne točke, kostimi in vse kar spada zraven. Ne le klasične plesalke, ampak da obiskovalci vidijo tudi nekaj več. Povezal se bom tudi s televizjo in gledališčem za kostume, ker menim, da bom s tem ustvaril boljšo atmosfero.
potovanje na Havaje stane okrog
700.000	SIT, potem so bila še potovanja v Španijo na Mallorco, Ibizo, Bled, Portorož,... Potem so tu še karte, boni, nazadnje pa tudi avto. Vseh teh nagrad je bilo toliko, da jih še prešteti ne morem, namen pa sem tudi dosegel, saj so začeli prihajati ljudje iz Maribora, Ljubljane, Domžal,... Sem pa tudi takšen tip človeka, da določene stvari rad delim s svojimi gosti. Moje razmišljanje je takšno, da če nekdo pride v moj lokal, kjer je seveda zaželjen, mu tisto pozitivno potem vračam nazaj. Prav zato pa so vse te nagrade.
Ko ste klub odprli, ste za prvo obletnico napovedali glavno nagrado milijon tolarjev. Kako to, da ste namesto denarja podarili avtomobil?
To pa je posledica DDV-ja. Sistem davkov seje spremenil, zato
Organiziral bom raznorazne partije, glasbene nastope, upam, da se bom tudi maljo bolj povezal z občino, da bo prišlo še do boljšega sodelovanja s turistično zvezo, poskusil bom organizirati avtobusne prevoze tudi iz drugih krajev Slovenije. Tudi v letu 2000 bom izvajal tematske večere. Ob
torkih bodo evergreen večeri ter glasba 70-ih in 80-ih let, ob sredah se bo vrtel house, ob četrtkih pa rock večeri. Še vedno pa je možen tudi zakup kluba ob ponedeljkih. Radi bi tudi, da celotno Zasavje spozna, da govorice o meni in klubu niso resnične.
Kakšen je vaš komentar na govorice, da ste precej zadolženi in da naj bi klub Imperius kupila Svea iz Zagorja?
To ni res! Okoli tega je bilo veliko razprav in debat. Za določene zadeve vsi drugi več vedo, kot jaz. Na žalost je tako. Ne vem pa, kje dobijo te informacije. Na začetku sem bil gej, potem sem se začel ubadati z drogo, nato še z orožjem in prostitucijo - nobena stvar ne drži. Določeni ljudje me pač ne prenesejo in si te stvari izmišljujejo. Izgleda, da ne morejo požreti, daje 29-letni mule postavil 2 milijona mark vredno stavbo, zato širijo raznorazne govorice. Res je, da imam kredite pri več bankah, nekaj kreditov tudi pri fizičnih osebah, vendar pa so vsi krediti moji, saj bom moral te kredite plačati sam. Da pa sem do teh kreditov sploh prišel, mi je pomagala Svea. Podjetje je do določene mere porok za te kredite, to pa je tudi vse, kar ima Svea zraven.
Za konec Franciju Turnšku in klubu Imperius želimo veliko poslovnih uspehov, Franciju pa vse najboljše za njegov 29.rojstni dan, katerega bo v kratkem praznoval.
Igor Zibelnik
G. 5T T7 r? 1; Trfi J7 G
SLAVNOSTNI PODPIS LOVSKEGA KODEKSA
Lovska družina Radeče je v mesecu decembru 1999.leta povabila v Kulturni dom v Radečah krajane Radeč in okolice, predstavnike družbenega življenja, sosednje lovske družine... na svečanost ali skupno druženje, kot so mu rekli lovci. Javnosti so želeli predstaviti sodoben lik današnjega lovca. Na prireditvi so sodelovali Lovski rogisti Zasavje, Lovski pevski zbor Zasavje in starešina LD Radeče Dušan Podlesnik, ki je orisal delo lovske družine in lovcev danes in v preteklosti ter prihodnosti.
MIS MAS MIS MAS
Slavnostni govornikje bil urednik revije Lovec in eden izmed avtorjev Lovskega kodeksa, gospod Janez Černač. V svojem nagovoru je podal zgodovinski oris kodeksa in na kratko tudi povedal, kaj vse zajema.
Sledil je slavnostni podpis - zaprisega slovenskega lovca, kije kratek povzetek lovskega kodeksa. V zaprisegi se lovci obvežejo, da bodo pri posegih v naravo uresničevali načelo trajnostne rabe, lovili zakonito, po strokovnih smernicah in lovsko pravično ter v skladu z notranjo etnično kontrolo, spoštovali odločitve lovske organizacije in si prizadevali za ugled lovstva ter za lovsko tovarištvo in ohranjali ter širili lovsko kulturo, jo utrjevali narodno in naravovarstveno zavest.
Tako so lovci Radeč želeli predstaviti javnosti sodoben pogled lovcev na aktivno delo v naši družbi.
Besedilo: Jože Prah, slika: Slobodan Nikolič NOVOLETNI POHOD Z BAKLAMI NA SV.PRIMOŽ
V Turističnem društvu Čemšenik smo ob vstopu v novo tisočletje organizirali novoletni pohod z baklami k Sv.Primožu. Zbor je bil
2.januarjaob 17.uri in ker je bil še dan, smo do
MIS MAS MIS MAS
cilja prišli z neprižganimi baklami. Na cilju smo se okrepčali s čajem, domačim žganjem, manjkalo pa ni tudi kuhanega vina in peciva. Ker se je pričelo mračiti, smo prižgali bakle, jih postavili v zasneženo mejo ter zapeli in zaplesali ob zvokih domače harmonike. Vzdušje je bilo nepozabno, zato se kar nismo mogli posloviti. Pa vendar, bila je že trda tema, ko smo se ob petju s prižganimi baklami odpravili proti Jesenovem in pohod zaključili na Kmečkem turizmu Trojka v Jesenovem.
Na željo pohodnikov bo pohod tudi naslednje leto ob istem času.
Slavi Fakin
MIS MAS MIS MAS
mladim
Zasavcem
Počitnice so minile, staro leto se je poslovilo in šolske stene kar pokajo od vaših želja po učenosti. K temu spada tudi dobro izražanje. Več boste brali in pisali, boljše bo. Če nimate nič proti, predlagamo pisanje na določeno temo. In sicer o naših sadnih hišnih drevesih. Za vzorec smo poprosili učence z Dola, naj napišejo nekaj svojih zgodb. Ker so bili to prvi počitniški dnevi, smo rekli, da so lahko sestavki čisto kratki. Seveda pa lahko pišete tudi daljše. In če želite, tudi kaj narišete. Zgodbo o kakšnem sadnem hišnem drevesu vam lahko pove tudi mati, babica, soseda... Tudi naslov si lahko izberete sami. In zakaj ravno o sadnem drevju? Da bi se zavedali, kakšno bogastvo imamo in o tem razmišljali... Kmetijski strokovnjaki si namreč že dalj časa prizadevajo, da hišna drevesa ohranimo, če je le mogoče. In če se bo zaradi naših sestavkov ohranilo vsaj eno drevo, bo naše delo uspešno. Boriti se moramo za vsako drevo, ki zraste - za smreko, za bor, za bukev..., vendar se bomo tokrat posvetili sadnim drevesom. Lahko se zgodi, da bomo nekaj prisrčnih zgodb objavili v kakšni brošuri, zato bi bilo prav, da se ob poslanih spisih podpiše tudi mentorica oziroma učiteljica. Pišite zgodbe, ki jih mi ne poznamo. N.N. piše v svojem sestavku Sadno drevo o vitaminih, kar že vsi vemo. Bolj bi nas zanimalo, kaj je N.N. videla v dolini, o čem je ob tem razmišljala... Veselimo se vaših zgodb o vašem, sosedovem, maminem ali babičnem hišnem drevesu.
JABLAMA
Pred nekaj desetimi leti je moj stari ata posadil v vrtu jablano. Ko pa je drevo zraslo, je pod njo postavil klopco.
Že od malih nog sem rad občudoval jablano, kako cveti in večkrat sem se pod njo tudi igral z muco. Z leti, ko sem postajal starejši, sem se naveličal igranja in poskušal sem splezati na jablano. Oče meje vedno opominjal, naj ne plezam po drevju, saj je nevarno, ker se lahko zlomi kakšna veja. Tudi naš maček je rad plezal po jablani ali pa zadremal v njeni senci.
Vsako jesen je jablana obrodila bogate sadove, ki smo jih shranili za zimo. Jabolka so bila zelo dobra. Pred leti sem opustil plezanje, saj je bilo drevo že staro in prhke veje so se rade lomile, še posebej jeseni. Namesto plezanja sem se rad ob jablani sprostil ali pa sem napisal domačo nalogo. Včasih pa smo s starimi starši posedali na klopci in razpravljali o vse mogočih stvareh. Naslednjo pomlad so se veje vse pogosteje lomile, te pa o padale po trti. Ded se je odločil drevo posekati na jesen, takoj ko naj bi obrali sadove. Ker pa spomladi ni cvetela, je ded sklenil drevo
13. PROSINCA 2000
ll? TL 3 »17 3 TL D
SREČANJE DRUŽIN V POLŠNIKU
KO RK Polšnik je organizirala srečanje družin, kije bilo v nedeljo, 28.novembra 1999 v OŠ Polšnik.
Srečanje je potekalo pod geslom "IZBRALI SMO ŽIVLJENJE" in je bilo mišljeno kot majhna pozornost našim družinam, ki se kljub težkim pogojem ohranjajo v hribovitem podeželju.
V kulturnem programu so nastopali učenci OŠ Polšnik, MPZ Polšnik in drugi, ki se radi
ukvarjajo z glasbo, recitacijami, pesništvom,...
Ob prijetnem programu je urica kar prehitro minila. Druženje pa je potekalo še po kulturnem programu, kjer ni manjkalo prijetnega pogovora in petje ob dobrotah, ki so jih pripravile gospodinje. Seveda pa tudi dobre kapljice ni manjkalo.
Upamo, da bo lep spomin na to srečanje trajal dlje kot šopek rož in se bo ohranil še dolgo v prihodnost.
Andreja Fele
ALPINISTIČNE NOVICE
Nekateri aktivni alpinisti tudi v zimskem času ne mirujejo in se dokazujejo s svojo vztrajnostjo, znanjem in usposobljenostjo, tudi v zimskih dneh z obilico snega pa tudi nizkimi temperaturami in kratkimi dnevi. Tako so v petek, 24.decembra 1999 trije člani alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič ter brata Aleš in Matjaž Kilar, opravili zimski vzpon na 2063 m visoko Raduho v Kamniško Savinjskih Alpah. Z vzponom so začeli v Lučah, odkoder
so se preko koče na Loki povzpeli na vrh Raduhe. Menili so, da bodo na vrh stopili kmalu, vendar pa seje lep alpinistični vzpon v globokem snegu sprevrgel v pravo garanje. Ves čas so do pasu "gazili" sneg, vendar niso odnehali. Po petih urah hoje po snegu so naposled stopili na vrh dvatisočaka Raduho. Domov so se vrnili še isti dan v večernih urah, utrujeni, a vendar veseli svojega uspeha.
V četrtek, 30.decembra pa sta Sebastijan Jančič in Aleš Kilar opravila uspešno plezalno turo na 2050 metrov visoki Višavnik v Julijskih Alpah. V čudovitem sončnem vremenu sta preplezala 400 m dolgo Vzhodno grapo z naklonom 45 stopinj. Razmere so bile podobne vzponu na Raduho. Visok in nepredelan sneg, toda njuna vztrajnost je bila poplačana s tem, da sta vzpon izpeljala do konca, torej s pristopom na vrh gore. Tudi sestop z gore je potekal varno brez posledic, vendar z imenitnim občutkom, da sta delo zmogla kljub vsem težavam.
S tema dvema vzponoma v zimskih razmerah so leto zaključili kar se da uspešno in v zadovoljstvo vseh.
tl.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
posekati že poleti.
Sedaj drevesa ni več in z leti sem že skopraj pozabil na lepe trenutke, ki sem jih preživel ob jablani. Ob pisanju tega spisa pa sem znova obudil spomine iz otroških let.
Thomas Hauptman, 8.a. Dol
DREVO PRED MASO HlSO
Doma pred hišo imamo drevo -hruško. Ko sem bila majhna, sem vedno plezala po njej. Na drevo sem obešala tudi vrvice in na vrvici so bile žogice. To sem delala zato, da so se mlade muce lahko igrale, ker so žogice visele ter švigale sem ter tja. Sedaj tega ne delam več. Drevo pa še vedno raste in ima še bolj okusne sadeže kot jih je imelo pred leti. To pa mogoče zato, ker sedaj nič več ne plezam po njej in ne obešam vrvice, da ne bi ranila drevesa.
Vesna Gorjup, 7.b. Dol
mojahroSka
Pred leti smo pri bodoči hiši imeli na travniku lepo, visoko drevo -hruško. Vsako leto je lepo obrodila
in plodovi so bili zelo okusni. Ko pa smo urejali okolico in smo se bili pripravljeni seliti v to hišo, smo hruško odstranili. Zdaj imamo na tistem mestu travo oziroma prostor za razne igre. Nasadili smo druga drevesa - češnje, lesko in še kaj, toda nova drevesa te hruške ne bodo nadomestila.
Nina Hribiek, 7.b. Dol
MOJE
5KRIVAU5ČE
Ko sem bila še majhna, smo imeli pred hišo jablano. To je bilo zelo visoko drevo. Kadar koli sem kaj ušpičila in meje oče hotel kregati, sem splezala na drevo in čakala, da se oče umiri. To drevo me je spominjalo na otroštvo. In zelo sem bila žalostna, ko smo se odselili in so kasneje drevo posekali. Vendar
mojih spominov nihče ne izbriše.
Nermlna Čatii, 7.a. Dol
NA5AHRU5KA
Nekoč smo imeli drevo, kije bilo za hišo. Obrodilo je bolj Imalo, aje bilo zelo imenitno. Lani smo začeli nekaj kopati in smo drevo zato
podrli. Bilo mi je zelo žal. Nato sem predlagala, da bi posadili novo hruško. Moji starši o tem sploh ne razmišljajo.
Mateja Deželak, 7.b. Dol
ČE5MJAIM
BRESKEV
Pred hišo imamo češnjo in breskev, ki zelo lepo rasteta. Spomladi lepo cvetita, jeseni pa obrodita sadeže, ki so sočni in okusni. Ko sem bila še majhna, je na tistem mestu rasla velika jablana, ki sem jo imela zelo rada. Po njej sem plezala, se gugala, a čez čas je tajablana postala suha. Morali smo
jo požagati. Tam pa smo posadili češnjo in breskev. Zelo rada bi plezala tudi po teh dveh, a ker sta
manjši, moram počakati, da rasteta.
Jasmina Knez, 7.b. Dol
SAD MO DREVO
Moje naj ljubše drevo raste na hišnem vrtu. To drevo je jablana. Vsako leto obrodi veliko jabolk. Jabolke so dobre, okusne in imajo veliko vitaminov. Velikokrat splezam na jablano in gledam v dolino. Jeseni oberemjabolke injih dam v klet za ozimnico. Čez zimo pojem veliko jabolk, saj so zdrave in okusne. Spomladi pa na klopci opazujem jablano, kako ji poganjajo listi.
N.N.
j. ij.«ii.r« uj.
ODLOMEK IZ KNJIGE NAŠE TRBOVLJE IRENE IVANČIČ LEBAR
Do sedaj smo objavili dva odlomka, danes tretjega. Že iz teh kratkih del slutimo zanimivost in bogastvo omenjene knjige, tako da nas zamika seči po njej.
Urednlitvo
Od Sušnika do Vod
Ob sotočju Bevščice in Trboveljščice zavijemo desno pod Ostrim vrhom (Lukmanova planina, Štrovsov hrib, južno od Rebrce1) po Vodenski cesti. Levo nas ves čas spremlja strmo pobočje. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Maurer čez sedlo Rebrca speljal »cesto« v Zagorje. Na zahodni strani potoka je Velika peč (Ostri vrh) tako blizu potoka, daje
v dolini in spodnjem delu pobočja samo ozek pas primeren za obdelovanje in naselitev, medtem ko je višji del pobočja prestrm. Na vzhodni strani potoka je glavni del trboveljske tericame kotline, kije bil, preden se gaje lotilo rudarstvo, prav primeren za obdelovanje. Danes opazimo ostanke rudarjenja v pobočju, ob cesti pa STT Strojegradnjo, ki je nadomestila stare rudniške zgradbe in danes
Trbovlje
Pogled na staro elektrarno in glažuto z okolico okrog leta 1918
nudi žalostno podobo opuščene proizvodnje s svojimi praznimi halami. Vanje se postopoma selijo nekatere druge dejavnosti, kar daje
upanje na oživitev. Šele tu se pričenja pravi trboveljski naselitveni prostor.
PLANINCI UPOKOJENCI NE MIRUJEJO
Zimski dnevi niso najbolj primerni za daljše izlete. Zato so se domislili upokojenci člani planinske skupine PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje, nekaj novega. Pred koncem preteklega leta so pripravili v dvorani Društva upokojencev Trbovlje, razvedrilni večer s prikazovanjem	barvnih
diapozitivov. Pripravil, prikazoval in na kratko komentiral jih je Vinko Pfeifer, vodja te skupine. Posnetki so se nanašali na številne izlete te skupine na razne planinske vrhove v Sloveniji. Nič koliko je bilo spominjanj navzočih na te izlete v preteklih letih.
Za konec leta pa so pripravili še skupinski izlet na Katarino, kjer so se udeležili nastopa upokojencev kulturnikov iz DU Trbovlje. Prav za konec leta pa so pripravili v prostorih DUT silvestrski večer z razvedrilnim programom. Tudi leta 1999 so tako kot že prejšnja leta opravili številne skupinske izlete v bližnji pa tudi oddaljenejši planinski svet.
U.
TRBOVELJSKA PRATIKA 2000
Občina Trbovlje se je lani odločila, da bo izdala konec leta 1999 svojevrstno pratiko, kakršne so pred desetletji že izhajale pri Slovencih in to z mešano, različno in pestro vsebino. V Zagorju so
tokrat že tretjič izdali knjigo o Zagorju, v Hrastniku pa Letopis. V primerjavi z zagorsko in hrastniško publikacijo, je trboveljska po obsegu najmanjša, saj šteje 110 strani. V trboveljskem letopisu ali pratiki so v glavnem bjavljeni kronološki podatki s kratkim opisom dogodkov, kar je prispeval Jure Nagode. Koledarski del je prispevek prof. Aleša Guliča, vmesne prispevke pa so prispevali še nekateri drugi avtorji. Zanimivi so tudi podatki o organizacijskem ustroju občine Trbovlje ter Upravne enote Trbovlje. Pratiko so prejela vsa gospodinjstva zastonj.
T.L.
MEDSEBOJNO SODELOVANJE UPOKOJENCEV IN INVALIDOV
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ), sta pred kratkim sprejela protokol o skupnem medsebojnem sodelovanju in usklajevanju na raznih področjih dela. Gre predvsem za sodelovanje na področjih pokojninskega, invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, socialnega in zdravstvenega	varstva,
stanovanjske in davčne zakonodaje, lastninjenja ipd. Obe zvezi si bosta izmenjevali informacije o možnostih za boljšo kakovost življenja invalidov in upokojencev,
njihovo socialni stanje, zakonodajo in delo organizacij. V ta namen bosta organizirali razna strokovna in delovna srečanja. Po potrebi bosta zvezi organizirali skupne akcije in javne nastope. Sodelovanje pa so bo odražalo tudi na področju športa, rekreacije na raznih območjih, na področju kulture in turizma, varstva okolja ipd. Medsebojno sodelovanje pa se ne bo odražalo le na ravni nacionalnih interesov, pač pa tudi na ravni občinskih oziroma regijskih zvez, društev na lokalni ravni v okviru raznih društvenih dejavnosti. Sicer obe podpisnici protokola ohranjata svojo polno organizacijsko smostojnost delovanja. Akt stopi v veljavo v treh mesecih po tem, ko ga sprejmejo pristojni organi obeh zvez podpisnic.
T.L.
20 LET GALERIJE COMMERCE
Konec lanskega leta je zelo znana likovna galerija Commerce v Ljubljani slavila svoj 20.1etni jubilej. V teh letih je galerija na robu ljubljanskega mestnega centra ob Dunajski cesti, razstavljalo 500 likovnikov vseh zvrsti. Največ je bilo seveda slikarjev, pa tudi kiparjev, fotografov, arhitektov in drugih. Ob tej priložnosti je galerija izdala poseben katalog s podatki o vseh razstavljalcih. To pa predstavlja izredno zanimivo
dokumentacijo, kar je hvalevredno tako za organizatorje razstav, kakor tudi tiste, ki so in še bodo v njej razstavljali. Iz pregleda razstavljalcev je razvidno, da so iz Zasavja v tej galeriji doslej razstavljali Jože Ciuha, Janez-Mišo Knez, Matevž Lenarčič, Jože Meglič, Milan Rijavec in nazadnje Zdravko Dolinšek. Ni jih bilo dosti, vendar so ti vzbudili veliko zanimanje javnosti za njihove razstavne eksponate.
T.L.
MOZAIK NA DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE POTREBEN OBNOVE
Ko so novembra leta 1956 slavnostno odprli nov kulturni hram v Trbovljah, ki so ga poimenovali Delavski dom Trbovlje, mozaik na čelni strani doma še ni bil dokončan. Zasnoval ga je akademski slikar Marij Pregelj, obrtniško pa ga je izdelal italijanski mozaičar Alfio Tambosso. Delo na tem mozaiku so nato dokončali šele leta 1957. Skupno merijo vse mozaične podobe 84 m2. V vseh teh letih mozaik ni bil očiščen ali restavriran, zato se je zadnja leta pokazala potreba po čimprejšnji obnovi. Konec lanskega letaje Ministrstvo za kulturo obvestilo Javni zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, daje na voljo za obnovo te umetnine en milijon tolarjev. Izvajalca bodo poiskali skupno z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju.
T.L.

DEilirnA? TJJc V W(NO V50ČULTJL Z
dldkL<?m ME.az^m
Ko je novoletna mrzlica, ko seje vsepovsod nekaj dogajalo in ko je bilo vsem že čisto vseeno ali bo dedek Mraz prinesel konec sveta ali ne, je začuda stopil on sam, osebno, v Dom Svobode, v Trbovljah, si pogledal program mladih za pet dni in dejal:
“Glej ga, zlomka! V rokah držim kaos, ki sem ga mislil spustiti v petek ob polnoči na plan, ampak mi roka tega nekako ne dopušča. Zadnje čase gledam svet in vidim le pretirano utapljanje ljudi v brezizhodnem položaju. Materializem, laži, neiskrenost, hudobija, zločin,...je pogoltnilo, ali bolje, izpodrinilo, še tistih nekaj ubožcev, ki so se naprezali in zagovarjali svoja stališča iz dneva v dan. Naglica dneva ni pustda praznih rok le njih, ampak tudi na tisoče isto mislečih. Nova doba, brezglavo drvenje po dokazovanju, iščoč svežega zraka, ki ga že zdavnaj ni večje pustila sledi na tisočih obolelih, obolelih predvsem na duši. Toda nekaj moram priznati. Ko sem prišel k vam sem videl, da je ozračje pri vas le nekako bolj umirjeno, bolj pozitivno, naelektreno. Med posamezniki vidim še
nekaj svetlobe, ta številka je sicer majhna, ampak mi daje upanje za novo tisočletje. Tako, da možnost regeneracije je. Ne bom izpustil kaosa, prišparal ga bom za najbolj hudobne, tiste, ki rinejo svet sami v kaos, toda moj kaos bo malo drugačen... ha,ha,ha...”, je rekel dedek Mraz in ostal pri nas vseh pet dni, kjer si je ogledal koncerte OVERFLOVV, NOT THE SAME, ALI EN, VALTER BRANI SARAJEVO, SKOR, MAN IN THE SHADOVV, SOCIALNI PROBLEM,... si ogledal improvizacijsko gledališko igro Janeza Rusa in se preizkusil v igranju playstejšna, vendar je izgubil, tako daje za kazen moral ostati še na najbolj pomemben dan Starega in Novega leta. Našemljen v DISCO opremo je silvestroval in rajal ob glasbenih ritmih disco in reggae glasbe. Vrtel in poplesaval je v naši družbi do jutranjih ur. Proti jutru, sonce je že bilo na nebu, pa je ves utrujen zaspal na svojem Belem Jelenu.
Zjutraj, ko smo šli pospravljat, ga že ni bilo več, toda njegov Beli Jelen nam je pustil sporočilo, daje omotičnega dedka Mraza odpeljal naprej, ker ima še veliko dela z nepoštenimi in porednimi odraslimi osebami, toda nam je dal vedeti, daje bilo super in da nam bo dedek Mraz to tako ali tako še sam sporočil. In res, že naslednji dan smo dobili njegovo kartico, kjer se nam je vsem najlepše zahvalil, tudi županu gospodu Žigatu Žgajnarju, saj smo mu povedali da nam je on omogočil to prireditev, pokaral pa je lastnika Doma Svobode, zaradi vrtoglave najemnine. Za konec je nam in seveda tudi vam zaželel SREČNO, ZDRAVO IN VESELO NOVO TISOČLETJE!
P.S.: Predlagal nam je nekaj slik s koncertov, vendar njega ne boste videli, ker mu Beli Jelen tega ni pustil objaviti. Mogoče drugo leto.
Mate) Ocepek
Š®PIČH(1
FAOIA GEC8S IN ZASAVCA
PRVA 5-p\č\Ca n/
LETU 2000
Prvo nagrado v tem letu prejme MILAN ŠINKOVEC, Trg Pohorskega bataljona 12, Kisovec. Prejel bo nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja. Glasujte in preoblikujte lestvico po svojem okusu!
1.OSAMLJENA - HELENA BLAGNE
2.NAJ PADA ZDAJ DEŽ -FOXY TEENS 3.OSTANI ŠE MINUTO -ROK’N BAND
4.	TINKARA KOVAČ - VETER Z JUGA
5.	MOJA	MALA
ZAGORJANKA - ZASAVCI
6.	LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA
7.	Z ATE ŽIVIM - AURORA
8.	POT V X - SIDDHARTA
9.	ŠE 1000 KM - CALIFOR-NIA
10.	(predlog) VZEMI VSE -KINGSTON
Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO SREDO OB 20.05 URI NA RADIU GEOSS!!
ŠePIČHH
RAIMA 61088 M ZA8AV0A
KUPON
Glasujem za:
Glasoval sem:
EUR$?RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE _______Tel.: 0601/61 575_
13. PROSINCA 2000
77 jj (7 Jf.(7ClTi fžlr.R
104.ROJSTN1 DAN FRANČIŠKE MAJCEN
Uprava Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah je v decembru pripravila v svojih družabnih prostorih počastitev 104.rojstnega dne njihove oskrbovanke Frančiške Majcen iz Trbovelj. Ta že nekaj let biva v tem prijaznem in lepo urejenem domu. Majcenova je najstarejša Trboveljčanka, pa tudi Zasavčanka, je pa tudi med redkimi Slovenci oziroma Slovenkami, ki so dosegli tolikšno starost. Ob njenem jubileju je govorila direktorica doma Danica Flren, VIS - Vokalno instrumentalna skupina Društva upokojencev Trbovlje je pripravila krajši koncert, nato pa so sledile še čestitke številnih sorodnikov, predstavnikov oblasti oziroma Občine Trbovlje, Društva upokojencev Trbovlje, ostalih oskrbovancev doma in še koga. Jubilantka je bila do upokojitve zaposlena v glavnem materialnem skladišču Rudnika Trbovlje. Tople in iskrene čestitke tudi z naše strani!
DECEMBRA TRI ZLATE POROKE V U' TRBOVLJAH
V	decembru leta 1999 so se zvrstile v poročnih prostorih Lovskega gradiča v Trbovljah, tri zlate poroke. Vse trije vodil župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar s svojimi sodelavci in ob navzočnosti velikega števila sorodnikov, znancev in prijateljev zlatoporočencev. Pri vseh treh porokah so sodelovali tudi predstavniki Društva upokojencev Trbovlje. Ti so izročili vsem trem parom pisna ipriznanja in manjše darilo.
V	soboto, 11.decembra je župan znova poročil, tokrat z zlatim poudarkom in zavezo za naldajne skupno življenje v miru, ljubezni in slogi, zakonca Marijo in Ivana Drugovič iz Kolonije l.maja.
Na sam božični dan, v soboto, 25.decembra pa sta pred župana stopila dva para. Tokrat sta bila tega slovesnega trenutka deležna Leopold in Albina Traunšek iz Trga revolucije 7a in Alojzija ter Alojz Kovačič iz Opekarne 2a.
Vsi zlatoporočenci (možje so bili v času svojega aktivnega dela zaposleni na raznih delih pri rudniku v Trbovljah, žene pa so v glavnem gospodinjile, deloma so bile tudi zaposlene ter se aktivno udeleževale raznih akcij, v glavnem pa so podpirale tri vogale svojih družin. Vsi trije pari so bili deležni številnih čestitk in dobrih želja za nadaljne skupno življenje. Vse pa je povezovala dobra volja in prijetni spomini na prehojenih 50 let v zakonski zvezi. Na slabe in težke trenutke se tokrat niso ozirali. Vsem trem "zlatim" parom veljajo tudi iskrene čestitke uredništva Zasavca.
UPOKOJENCI- KULTURNIKI V ČEČAH
V soboto, 18.decembra je potekal v dvorani gasilskega doma na Katarini v Čečah nad Trbovljami, bogat kulturni večer. Pripravilo ga je prosvetno društvo Čeče ob sodelovanju vseh kulturnih skupin Društva upokojencev Trbovlje. Na tem večeru so nastopili Ženski pevski zbor pod vodstvom Nande Guček, Moški pevski zbor pod vodstvom Mihe Hercoga, VIS-Vokalno instrumentalna skupina pod vodstvom Anke Grahek in literarna skupina, ki jo vodi Marja Kužnik. Nastop trboveljskih upokojencev-kultumikovje bil zelo odmeven in deležen nedeljenih priznanj. Dvorana je bila nabito polna obiskovalcev oziroma poslušalcev.
T.L.
OBNPVILI ČLANSTVO
Društvo upokojencev Trbovlje poziva vse člane, da obnovijo svoje članstvo za leto 2000 tako, da čimpreje poravnajo članske obveznosti. Članarino je moč poravnati do 15.januarja vsak dan od 8. do 11 .ure v društvenih prostorih na Ulici l.junija 16. Od 16. do 31.januarja pa bo možno članarino poravnati o uradnih dneh, torej ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11 .ure prav tako v društvenih prostorih na Ulici 1 .junija 16. Članarina za društvo upokojencev Trbovlje znaša 850,00 SIT za člana. Kdor je še član Vzajemne samopomoči pri ZDUS v Ljubljani, bo plačal še 650,00 SIT. Članarina za Solidarnostno samopomoč pri DUT znaša 1.900,00 SIT. Skupno znese 3.400,00 SIT za enega člana za vse leto. Kdor bo želel, bo lahko na tem mestu vplačal tudi članarino za Delavsko godbo Trbovlje, ki znaša 900,00 SIT na člana. Omeniti je treba, da se članarina za članstvo v Društvu upokojencev Trbovlje, za članstvo v Vzajemni samopomoči in za članstvo v Solidarnostni posmrtninski samopomoči Trbovlje ni zvišala in znaša v tem letu isto kot leto poprej.
Kdor plačuje članarino in je član Vzajemne samopomoči pri ZDUS, je upravičen na izplačilo posmrtnine ob svoji smrti v višini po 28.000,00 SIT. Doslej je to izplačilo ob smrti člana po
25.000.	00 SIT, kar so seveda uveljavili svojci umrlega člana. Tako bodo svojci umrlega člana obeh samopomoči, torej Solidarnostne posmrt-ninske samopomoči Trbovlje pri DUT in Vzajemne samopomoči pri ZDUS, prejeli skupnoi 133.000,00 SIT (105.000,00 +
28.000.	00 SIT). Znesek je takoj izplačljiv ob predložitvi potrebnih listin, kot so članska izkaznica in potrdilo o smrti člana. Vse to pa velja le za tiste člane, ki redno poravnavajo članarino.
SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE V LETU 2000
Dne 21.decembra so se na občnem zboru sestali predstavniki društev upokojencev Slovenije, ki so včlanjeni v ZDUS, torej v Zvezo društev upokojencev Slovenije v Ljubljani. Na tem občnem zboru so med drugim sklenili tudi to, da bo potekalo letošnje srečanje upokojencev Slovenije v četrtek, 29.junija v Velenju ob Velenjskem jezeru. ZDUS že sedaj obvešča vsa društva, aktive in klube upokojencev, da organizirajo udeležbo svojih članov na tem tradicionalnem srečanju. Letošnje srečanje bo že dvanajsto po vrsti.
T.L.
V LETU 2000 VEČJA POSMRTNINA
Upravni odbor Solidarnostne posmrtninske samopomoči pri Društvu upokojencev Trbovlje se je v decembru preteklo leto sestal in pregledal finančno poslovanje za 11-mesečno obdobje. Sprejel je tudi finančni načrt za leto 2000, ukvaijal pa seje tudi s problematiko članstva. To namreč vzporedno z zmanjševanjem zaposlenih upada. Glede na to, da v letu 1999 ni bilo izplačanih toliko posmrtnin, kolikor je bilo predvidenih na temelju statističnih podatkov in da seje nateklo nekaj denarja tudi na račun obresti za vezana sredstva, se je odbor odločil, da v letu 2000 posmrtnina ostane nespremenjena, torej 1.900,00 SIT na člana za vse leto. Članarina se torej za to domačo samopomoč ne bo dvignila in ostane na ravni leta 1999. Pač pa je bilo na isti seji sklenjeno, da se od 1 januarja 2000 dalje izplačuje posmrtnina v višini po 105.000,00 SIT za umrlega člana. Izplačilo na račun posmrtnine se je z letom 2000 dvignilo za 5.000,00 SIT oziroma za 5% za umrlega člana te samopomoči. Članarino za leto 2000 bodo aktivni, torej zaposleni člani plačali od svojih plač oziroma osebnih dohodkov, ki bodo izplačani januarja leta 2000. Upokojeni člani te samopomoči pa članarino lahko poravnajo hkrati s plačilom članarine Društvu upokojencev Trbovlje, že od
3.januarja 2000 v prostorih DU Trbovlje na Ulici
l.junija 16. K plačilu članarine so vabljeni tudi vsi tisti občani, ki so na čakanju ali so brez dela, saj si bodo le na ta način ohranili pravice, ki izvirajo iz članstva v tej Solidarnostni posmrtninski samopomoči pri DUT. Upravni odbor SPS pa vabi k včlanjenju tudi vse ostale občane Trbovelj, ki izpolnjujejo pogoje za včlanitev po sprejetih pravilih. Informacije o tem pa se dobi vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldan v pisarni Društva upokojencev Trbovlje. Tu ima svoje prostore tudi naša samopomoč.
T.L.
T.L.
T.L.
m
13. PROSINCA 2000
NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 1999
LE KDO BO NAJBOLJŠI V ZASAVJU?
V športnem uredništvu Zasavca smo v mesecu decembru najavili akcijo NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 1999, katero bomo zaključili v mesecu februarju. Glasovujete lahko za štiri kategorije in sicer l.NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENER ZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA. Skupaj s sodelavci v športnem uredništvu smo določili, da vam pri izbiri nekoliko olajšamo delo in smo že izbrali nekaj nominirancev. Kuponi z vašimi glasovi še vedno dežujejo na naše uredništvo, česar smo še posebej veseli. Nominiranci so tokrat objavljeni po abecednem vrstnem redu. Ob tem smo dolžni opravičilo vsem bralkam in bralcem, saj smo v kategoriji Naj športnica Zasavja pri Mateji Kaliope zapisali, da nastopa za Ženski nogometni klub Jarše, kar seveda ni res, saj Mateja po združitvi treh ženskih klubov nastopa za SJZ Senožete.
Sicer pa so pravila glasovanja naslednja:
1.	Na glasovnico izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje ali ekipe.
2.	Prvo mesto prinaša 3 točke, drugo mesto 2 točki in tretje mesto 1 točko.
3.	Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza. Glasujete lahko tudi za nekoga, ki ni nominiran s strani uredništva.
4.	Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja.
5.	Glasove morate napisati izključno na glasovnice, ki so objavljene v časopisu Zasavc. Fotokopij ne bomo upoštevali. Poleg glasovnice morate v kuveti poslati še obrazložitev za vsakega kandidata za prva tri mesta v posamezni kategoriji. Glasovnic brez obrazložitev ne bomo upoštevali.
6.	Vsak lahko pošlje enega ali več glasovnic, torej neomejeno, a opozarjamo, da mora biti ob vsaki glasovnici priložena tudi obrazložitev, saj v nasprotnem primeru glasovnic ne bomo upoštevali.
To so najosnovnejša pravila glasovanja. Sicer pa priznanja oziroma nagrade ne bodo prejeli le zmagovalci posameznih kategorij, pač pa bomo lepe nagrade izžrebali tudi med glasovalci in prvoizžrebana ali izžrebani si bo uvod v novo leto polepšal oziroma polepšala z gorskim kolesom.
C.) NAJ TRENER ZASAVJA 1999:
-	Stane Bevc (Nogometni klub Zagorje)
-	Igor Čarman (KMN Lesna Litija)
-	Martin Gorenec (Košarkarski klub Zagorje)
-	Peter Kauzer st. (Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik)
-	Martin Kos (Kegljaški klub Rudar Trbovlje)
-	Edin Osmanovič (Nogometni klub HIT Gorica)
-	Srečko Rozman (Klub borilnih veščin Izlake)
-	Bogdan Simerl (Karate klub Tika Trbovlje)
D.) NAJ EKIPA ZASAVJA 1999:
-	Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik
-	Karate klub Tika Trbovlje
-	Kegljaški klub Rudar Trbovlje
-	Klub malega nogometa Lesna Litija
-	Košarkarski klub Zagorje
-	Rokometni klub Radeče
-	Smučarski klub Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec
Poleg nominirancev so vaši predlogi za naj športnike v letu 1999 naslednji:
A.	) NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA: Zoran Senčar in Rok Teržan (oba RK Rudar Trbovlje), Gregor Laznik in Peter Kauzer ml. (oba BD Steklarna Hrastnik) in Alojz Pavlovič (Lokostrelski klub Valvasor),
B.	) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA: Janja Peško (ŽNK Škale Pande),
C.	) NAJ TRENER ZASAVJA: Dušan Žagar (RK Rudar Trbovlje) in Dušan Razboršek (selektor malonogometne reprezentance Slovenije),
D.	) NAJ EKIPA ZASAVJA: Rokometni klub Rudar Trbovlje in Mlajše selekcije NK Svoboda Kisovec.
m

1999

za naj športnika/športnico leta
A) NAJ ŽPOKINIKZASAVJA
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 1999
A.) NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 1999:
-	Aleksej Bočko (Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik)
-	Klemen Buzina (Klub borilnih veščin Pon do Kwan Zagorje)
-	Jani Čop (Rokometni klub Rudar Trbovlje)
-	Darko Fele (KMN Lesna Litija)
-	Klemen Lavrič (Nogometni klub Rudar Velenje)
-	Gregor Peterlin (Košarkarski klub Zagorje)
-	Zoran Poglajen (Nogometni klub Zagorje)
-	Radovan Skubic (Tek)
-	Uroš Stoklas (Kegljaški klub Rudar Trbovlje)
-	Boštjan Turk (KBM Racing team Zagorje)
B) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA

C) NAJ TRENER ZASAVJA
D) NAJ EKIPA ZASAVJA
B.) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 1999:
-	Saša Burja (Kegljaški klub Prosol Stiking)
-	Mateja Kaliope (Ženski nogometni klub SJZ Senožeti)
-	Heda Kotar (Tek)
-	Katja Kurent (Rokometni klub Robit Olimpija)
-	Brigita Plemenitaš (Klub borilnih veščin Pon do Kwan Izlake)
-	Ines Ramšak (Ženski rokometni klub Zagorje)
Glasoval(a) sem:
Ime in priimek Naslov
13. PROSINCA 2000

— j. J. ir
EDIN OSMANOVIČ:«LE DELO NA DOLGI ROK
PRINAŠA REZULTATE«
Edina Osmanoviča poznam že vrsto let. Sva vrstnika in sva se kot nogometaša sreževala na mnogih nogometnih tekmah. On član takratnega zagorskega Proletarca, sam kisovške Svobode. Igralsko kariero je sklenil leta 1992 in takoj pričel z delom kot trener v mlajših selekcijah matičnega kluba. Dve leti kasneje ga je trenerska pot peljala v Ljubljano, kjer je pri Ježici treniral pionirsko in kadetsko ekipo, kasneje se je trenerskega posla učil v Oblakovi šoli. Očitno uspešno, saj so ga kot mladega strokovnjaka povabili v trboveljski Rudar, kjer je leto in pol treniral člansko moštvo. V tem času se mu je rodil prvi sin
Benjamin, kasneje še Zinadin. Njegovo dobro trenersko delo ni ostalo skrito očem in prišlo je do podpisa prve prvoligaške pogodbe s celjskim Publikumom, kjer je delo trenerja opravljal eno leto. Na povabilo NK Hit Gorice, predvsem po zaslugi znanega nogometnega strokovnjaka in prijatelja Lučja Pertiča, je trenersko pot nadaljeval pri Gorici. Sprva je skrbel za njihovo mlado ekipo (Renče), ki nastopa v tretji slovenski ligi. Sredi septembra lani so ga v klubu imenovali za vodjo strokovnega štaba prvega moštva in lahko zapišemo, da so imeli pri izbiri srečno roko.
Katere so tvoje trenerske značilnosti?
Kot prvo bi omenil vztrajnost in samozavest. Brez teh osebnostnih značilnosti ne moreš biti uspešen. Zelo pomembno je tudi, da sem do igralcev pošten in odkrit. V tem delu je potrebno veliko znanja, ki ga imam, volje do dela seveda, pa mora biti prisotna tudi želja do uspeha.
Kaj pri športniku oziroma nogometašu kot trener najbolj ceniš?
Brez znanja ne gre, potem odnos do dela, profesionalnost, pozitivne osebnostne lastnosti, volja do dela. Vse to so stvari, ki športnika lahko pripeljejo do višav oziroma če jih nima, slej ali prej pristane na tleh.
Bojan Prašnikar je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedal, kaj naj ne bi delali športniki oziroma v mejah normalnosti in sicer ABC (alkohol, babe, cigarete, op.I.G.). Se strinjaš?
Dejstvo je, da vsako pretiravanje škodi. Kozarec ali steklenica piva po treningu ali tekmi, zagotovo ne.
Imaš trenerskega vzornika oziroma katere slovenske
nogometne trenerje najbolj ceniš?
Ne morem reči, da imam vzornike. Sledim pa, kaj so in delajo mnogi drugi trenerji, kot so Ivič, delal sem skupaj s Poklepovičem, zanima me delo italijanskih (Edin gre pred začetkom prvenstva na izpopolnjevanje k Udineseju; op.I.G.) in francoskih trenerjev. Nimam namena ocenjevati slovenske trenerje, lahko pa povem, da cenim in spoštujem Bojana Prašnikarja in Srečka Katanca, ki sta lani dosegla zgodovinske rezultate.
Ko si že omenil Katanca, vemo, da je treniral tudi tvoj zdajšnji klub. Se še poznajo sadovi njegovega dela? Poznano je tudi, da je prav iz goriškega trenerskega stolčka skočil v reprezentančnega. Imaš reprezentančne ambicije?
Težko je z gotovostjo reči ali se še pozna delo Katanca ali ne, saj so po njegovem odhodu v klubu delovali še drugi trenerji. Normalno je, da ima vsak trener ambicije. Tudi sam jih imam. Želim biti trener v prvi slovenski ligi in se čez nekaj let
preizkusiti tudi v tujini. Mislim, da mi bo to uspelo. O vodenju reprezentance še nisem razmišljal, saj menim, da je trenutno v slovenskem prostoru kar nekaj strokovnjakov, ki so bolj izkušeni od mene in bi bilo sedaj nerealno razmišljati o tem.
Omenil si, da je v slabih dveh letih v Gorici delovalo kar nekaj trenerjev. Se ti ne zdi, da v slovenskih klubih prehitro menjavajo trenerje, tudi v Zasavju?
V Gorici se je v dveh letih zamenjalo šest trenerjev. To je slabo. Uprave želijo doseči rezultat na hitri rok, vemo pa, da se čez noč v nobeni stvari ne da veliko storiti. Vzgled klubom bi moral biti mariborski prvoligaš, ki je v treh letih s Prašnikarjem dosegel resnično veliko. Skratka, le delo na dolgi rok, prinaša in bo prineslo rezultate. Tudi moja želja je, da v klubu ostanem vsaj dve ali tri leta, vendar v tem poslu ...
Ko si prevzel prvo ekipo Gorice, v klubu ni bilo najbolj rožnato. Bili ste na devetem mestu, sedaj z Olimpijo delite drugo mesto, poleg tega pa je bila že takoj prva tekma ognjeni evropski krst.
Ko sem prevzel prvo moštvo, je bilo vzdušje v slačilnici izjemno slabo, negativno, fantje so bili psihološko na dnu, tudi rezultati so bili pod pričakovanji. Že po dveh izredno napornih treningih nas je čakala tekma s Panathinaikosom, evropskim velikanom, ki ima v svojih vrstah enajst reprezentantov. Tekmo smo nekoliko nesrečno izgubili z 1:0. Z igro nismo razočarali tudi v Grčiji pred 15 tisoč glavo množico. Tam smo cel drugi polčas igrali brez izključenega igralca, pa si kljub temu ustvarili kar nekaj lepih priložnosti. Po ocenah grških medijev smo pustili dober vtis. V prvenstvu je ekipi, ko sem jo prevzel šlo zelo slabo. Bili smo na devetem mestu, s kar 12 točkami zaostanka za vodečim Mariborom. Ekipo sem vodil deset kol. Od 30 možnih smo osvojili 24 točk (Maribor v tem času 19, Olimpija 18, Rudar 17 točk; op.I.G.) in se povzpeli do drugega mesta. Če nam uspe v prvih desetih kolih nadaljevanja prvenstva osvojiti podobno število točk, se lahko borimo celo za prvo mesto.
Kot trener verjetno spremljaš mlade upe slovenskega in tudi zasavskega nogometa?
Dejstvo je, da ko sem bil trener v
Ognjeni krst v Grčiji ( arhiv E.O.)
Rudarju, da je kar nekaj nogometašem uspelo podpisati prvoligaške pogodbe. Na žalost se je zgodilo tisto, kar se nikakor ne bi smelo zgoditi. Rudar je izpadel v tretjo ligo. Seveda se v vseh klubih najdejo talenti, vendar je značilnost za Zasavje slabo delo z mladimi. Brez kvalitetnega dela ne more biti napredka. Sicer je pomemben talent, vendar je talent le 30 ali 40 %, vse ostalo v športu je delo.
Spremljaš tudi druge športne panoge v Zasavju?
Časa, da bi podrobno spremljal
šport v Zasavju enostavno nimam, ker sem več ali manj v Gorici. Seveda pa sledim in vidim, da so zagorski košarkarji zelo dobro uvrščeni in jim tudi v nadaljevanju želim veliko uspehov.
Kakšne so po tvojem možnosti Slovenije na EP?
Bil sem in ostajam optimist. Že predlani sem v nekem intervjuju dejal, da nas bo Srečko popeljal na EP. Srečko je oseba, ki je rojena pod srečno zvezdo. Lahko, da bomo celo presenečenje letošnjega EP.
Najboljši	slovenski
nogometaš?
V slovenski ligi je to tisti, ki na evropskem tržišču velja največ, libero Marinko Galič, sicer pa Zlatko Zahovič.
Tvoj hobi?
Nogomet, nogomet in samo nogomet.
Kaj bi zaželel v novem letu zasavski športni javnosti?
Vsem Zasavčanom, športnikom in seveda nogometašem in vsem tistim, ki jih nosijo v srcu bi zaželel zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.
Tekst: Igor Goste
13. PROSINCA 2000
'J
3T) OT

Rekreativna liga v košarki Zagorje 2000
ŠKARFA SE NE DA
Sokolsko društvo Zagorje 2 Okrepčevalnica Ašič 26:42 (18:12), strelci: Vidic 11, Manfredo 7, Jotič in Gruden 4; Flisek 13, Hendija in Medved 7, Drolc 6, Pavlič 5, Juvan 4.
Tekma je v prvem polčasu minila v premoči druge sodelujoče ekipe Sokolskega društva Zagorje. V prvih minutah drugega polčasa so se Sokoli 2 zmedli in v drugem polčasu dosegli le 8 točk. Ekipa Okrepčevalnice Ašič je to izkoristila in zasluženo zmagala ter s tem potrdila, daje ekipa zrela za naskok na prvo mesto.
LB Zasavje - Rorčki (tekma je prestavljena za nedoločen čas)
Škarfa - Rorčki 53:30 (11:19), strelci: Kalšek 22, R.Gričar 13, K.Drolc in Delič 8, Skubic 2; Dolenc in Vidas 10, I.Bizjak in U.Čop 4 ter Jerman 2.
Glede na angažiranost obeh ekip je bila tekma odigrana v prijateljskem vzdušju. V prvem polčasu so ves čas vodili Rorčki, v drugem polčasu pa so Škarfarji vzeli stvari v svoje roke in visoko zmagali.
Trenutni vrstni red:
1.	ŠKARFA	6	5	1	83%	250:189	11
2.	RORČKI	5	4	1	80%	170:160	9
3.	OKR.AŠIČ	5	4	1	80%	159:116	9
4.	SOKOLI	5	3	2	60%	194:178	8
5.	BIKCI	5	3	2	60%	193:171	8
6.	SOKOL 2	5	1	4	20%	164:175	6
7.	LB	4	1	3	25%	120:121	5
Trenutni vrstni red za naj strelca lige: Praznik 69, K.Drolc 66, Štimec 64, Delič 60, R.Gričar 57, Kalšek 51, Lavrač 48, Vidas 48, Murn 47, Vidic 36,...
Ekipa Botransa je odpovedala sodelovanje v ligi, ekipe pa bodo z drugim krogom pričele 28.januarja.
Vse gledalce vabimo, da si lahko brezplačno ogledajo tekme vsak petek od 16.30 do 18.00 ure v telovadnici OŠ Ivana Skvarče v Zagorju, rezultate in ostalo statistiko tekem pa si lahko ogledate tudi na spletnih straneh: www.cement-trb.si/sokol.
Spored tekem:
14.	januarja ob 17.00: OKREPČEVALNICA AŠIČ - BIKCI,
15.	januarja ob 19.30: LB ZASAVJE - SOKOL
2,
21.januarja ob 16.30: SOKOL 2 - ŠKARFA, ob 17.10: LB-SOKOL 1,
25.januarja ob 19.30: LB ZASAVJE - RORČKI.
Matjaž Manfredo
Rekreativna liga v badmintonu
V DVOJE JE LEPŠE
Vsaj tako pravi organizator rekreativne lige v badmintonu Igor Trampuž, ki vabi vse Zasavčanke in Zasavčane, da se poskusijo še v dvojicah. Sicer pa seje v ligi s prvim kolom že začel 3.ciklus tekmovanja.
Trenutni vrstni red l.lige - moški:
1 .Iztok Ostrožnik (Zag) 4, 2.Peter Strle (Lit) 2,
3.Dušan Urbič (Lit) L
2.liga - moški: l.Uroš Starc (Zag) 1, 2.Marko Zaletel (Zag) 1, 3.Blaž Žnidaršič (Trb) 1. l.liga - ženske: L Maruša Hauptman (Lit) 2,
2.Bojana Klavs (Zag) 1,3.Tamara Fresl (Zag) 0. Dvojice:
l.S.Lasič/M.Lasič (Zag/Zag) 1, 2.Strle/Zaletel (Lit/Zag) 1, 3.Starc/Klavs (Zag/Zag) 0.
(pm)
Šah - Upokojenci aktivni
Pri DU Trbovlje je zelo aktivna šahovska sekcija, saj so v mesecu decembrz odigrali 8 turnirjev, na katerih je sodelovalo 82 ljubiteljev
kraljeve igre. Skupni zmagovalec za mesec december je Ado Naglav s 53 točkami, sledita pa Janez Majcen (51,5) in Silvo Rupnik (51,5).
Štefan Kovač
Smučanje
MLADI NASTOPAJO V RADENSKA POKALU
Tekmovalci Smučarskega društva Zasavje so se v soboto in v nedeljo prvič udeležili tudi tekmovanj na državni ravni. Mlajše deklice in dečki v Sloveniji tekmujejo v Radenska pokalu, ki je najmočnejše tekmovanje v tej kategoriji v Sloveniji. Prva tekma je bila v veleslalomu na Krvavcu, druga pa prav tako v veleslalomu na Starem vrhu nad Škofjo Loko.
Za Smučarsko društvo Zasavje je bil ta vikend obarvan z naj večjim društvenim uspehom, s prvim testom v državnem merilu. Maša Ra-denšek je dokazala, daje v tem trenutku najbolje pripravljena mlajša deklica v Sloveniji. Že na Krvavcu je dosegla najboljši čas med dečki in deklicami, kljub temu, daje zadnja vrata prevozila po daljši nepravilni poti. Na Starem vrhu pa je prikazala najboljšo vožnjo tudi po najkrajši in pravilni poti.
Krvavec - rezultati (mlajše deklice): Maša Radenšek (diskvalificirana), (mlajši dečki)
16.Matic Medvešek (3. v svojem letniku), 18Jan Lenart (4. v svojem letniku), 28. Aljaž Lazar (lO.v svojem letniku), 29.Beno Hren (11. v svojem letniku).
Stari vrh - rezultati (mlajše deklice) 1 .Maša Radenšek, (mlajši dečki (20.Beno Hren, 40.Jan Lenart, 43.Aljaž Lazar in 44.Matic Medvešek.
Jani Lazar
Obljubljeno predstavitev Lokostrelskega kluba Valvasor zaradi objektivnih razlogov nismo mogli uvrstiti v to številko, ker pa obljuba dela dolg, bomo to zagotovo ■	H iailiflajii^‘MiUt'i ■ ■ ■ ■
BADMINTON
SPIN
Zagorje GSM 041-779-383
;o tekmo
rijavnic
Ime in priimek Naslov:
Tel./fax:
Spol: M Ž
(ustrezno obkroži)
Leto rojstva:
Prijavnico poslati po pošti na naslov:
SK ZAGORJE- ALPSKO REKREACUSKA SEKCUA, Rudarska c.2,1412 Kisovec. Prijave možne tudi 1 uro pred pričetkom na kraju tekmovanja.
Urednikove vrstice
Ni dolgo tega, ko sem se oglasil v športnem stolpcu z nogometnim komentarjem, ko so me šefi opozorili, da je na naš naslov priromala dopisnica z vsebino, ki se tiče športnega	uredništva.
Radovednost mi ni dala miru in moral sem čimprej izvedeti, kaj nekdo želi od nas in se temu ustrezno pripraviti na odgovor.
Odgovor: Ines ni zaključila športne poti. Resda pa je zadnje čase ni videti na parketu zagorske športne dvorane, ker je skorajda
nenehno bolna. Kot nam je zaupal njen oče, sicer nekoč rokometni vratar Ivan Ramšak, kije sedaj eden najbolj agilnih ljudi v upravi ŽNK Zagorje, bodo Ines v marcu operirali zaradi pogostih angin.
V nadaljevanju prvenstva jo tudi ne bo moč videvati ob soigralkah zagorskega kluba, saj bo posojena Rokometnemu klubu Žalec, kjer bo igrala za kadetsko in mladinsko
ekipo. To predstavlja vsekakor velik korak za eno najbolj nadarjenih, če ne celo najbolj nadaijeno rokometašico v Sloveniji.
V Zagorju sojo vzgojili v ne samo izredno rokometašico ampak tudi izjemno osebnost, ki ji soigralke najbolj zaupajo, lepe izkušnje z njo pa imam tudi sam osebno, saj je bila venomer pripravljena na pogovor s "sedmo silo" in se nikoli ni niti za trenutek obnašala zvezdniško. Kot kaže je prišel čas, da svoje ambicije vsaj za nekaj časa potrdi tudi drugje in če v preteklosti v Zagorju ne bo ženske članske ekipe, potem ne verjamem, da bomo Ines še videli igrati v zagorskem dresu. Kaj na to porečejo gospodje iz uprave kluba, pa je že druga zgodba. Kakovostnega dela z mladimi jim resda ne gre oporekati, toda članska ekipa je tista, ki privablja največ gledalcev in sponzorjev in upam, da bomo kdaj v bližnji prihodnosti spet imeli priložnost uživati v kakovostnem rokometu ženskih članic v zagorski športni dvorani.
Mnenja, da gre za simpatično in nadarjeno rokometašico, je prav gotovo naš bralec, ki ga moramo
Tudi željo po sliki izpolnjujemo -Ines Ramšak
okarati zaradi tega, ker ni bil toliko pogumen, da bi se podpisal. Kdo ve, mogoče pa je bolj sramežljive vrste, ko je govora o dekletih. Sicer pa lahko za simpatično in nadarjeno rokometašico Ines Ramšak tudi glasuješ za naj športnico leta 1999 z glasovnico, ki je objavljena v našem časopisu.
Besedilo In slika: Peter Motnikor
Untdivnvtoo .
S K* {|u(U4c£;'	^	CObc\ #
ra;S8 ^	n	č/v, 1- ,	™ «
C£ \0 CltS	.	n r It CL
Y ^uo<' s ^



\u
Kaj se pred prestopnim rokom dogaja v NK Zagorje?
BOSTA URANIČ IN POGLAJEN ODŠLA?
Nogometne zanesenjake v Zasavju počasi že zajemav nogometna mrzlica, ki bo vrhunec dosegla sredi marca, ko se bo pričel drugi del sezone v 2.SNL, kjer
Zoran Poglajen
imamo Zasavčani edinega predstavnika - NK Zagorje. Po vesteh iz kluba sta za odhod "zrela" Rudi Uranič in Zoran Poglajen, oba sta sama izrazila željo po odhodu. Poglajen je s strani kluba dobil izpisnico za odhod v Velenje, a mu je angažma pri Rudarju padel v vodo in tako je njegov položaj dokaj negotov, čeprav ima v ognju še ponudbo Korotana iz Prevalj. Toda predsednik kluba Iztok Živko je dejal,da ima Poglajen izpisnico veljavno le za prestop v velenjski Rudar in videli bomo, kako se bo zgodba razpletla naprej.
Rudi Uranič je po nekaterih vesteh že podpisal z vodilnim drugoligašem Taborom iz Sežane,
' ~ ^
■ I
Rudi Uranič
a kot nam je sam pojasnil, podpisa na pogodbi še ni. Čeprav sam pravi, daje malo možnosti, da bi ostal v Zagorju, ta možnost ni povsem izključena. Sicer pa je imel v petek upravni odbor kluba sestanek, na
katerem so za novega člana uprave sprejeli Borisa Smrkolja.
Sklep upravnega odbora je, da se s pripravami začne IT.januarja, v februarju pa bo ekipa za 5 dni odpotovala na obmorske kraje na priprave. Ekipi se bo pravočasno priključil tudi Jugoslovan Zgonjanin, pripravam ekipe pa se bo priključilo tudi 6 mladincev. Kar se okrepitev tiče smo izvedeli, da bo trener Bevc skupaj z upravo pripravil nekakšen tabor, kjer bo na preizkušnji 6 morebitnih novincev, kdo pa naj bi okrepil Zagorjane, bo jasno že v kratkem.
Besedilo In sliki: Peter Motnikor
3T) Dl?
V
h

Liga Kolinska - ZAGORJANI ŠE NAPREJ SOLIDNO UVRŠČENI
Košarkarji Zagorja nadaljujejo z odličnimi igrami in predvsem odlično točkovno bero v naši najmočnejši košarkarski ligi. Po pričakovam porazu s Krko v Novem mestu so tokrat "nabrušeni"	pričakali
zadnjeuvrščeni Kraški zidar iz Sežane. Kljub temu, da so bili Zagorjani favoriti, pa jim je zmago z metom za tri točke vsega dve
EKIPA SMP OCEPEK OSVOJILA PRVO MESTO
Zadnjo nedeljo lani se je v Športni dvorani Zagorje končalo prvenstvo v rekreacijski mini ligi malega nogometa.
Prvo mesto je osvojila ekipa SMP Ocepek (Lmuhi), ki je svoj edini poraz doživela prav v zadnjem kolu proti drugouvrščeni ekipi Fejst pub. Tako ekipe, kot glavna »krivca«, da je prišlo do zgledno organizirane rekreacije, Igor Grčar in Edi Tekavčič, so se dogovorili, da bodo s tekmovanjem v mini ligi nadaljevali tudi letos.
REZULTATI:
4.krog: PRAPREČE : SMP OCEPEK 3:4, SMP OCEPEK : ZLATARNA LEA 10 : 2 , UDARNIK : PRAPREČE 0:3, ZLATARNA :	TNR
sekundi pred koncem zagotovil David Juvan, ki je v igro vstopil vsega tri in pol minute prej in ni prej dosegel še nobene točke na tekmi. Po srečanju je bil domači trener Martin Gorenec zadovoljen. "Hja, sreča spremlja hrabre in v našem primeru je bilo tako. Sicer pa sem se tekme upravičeno bal, saj zaradi poškodb in prehladov cel teden
INŽENIRING 8:6, UDARNIK: FEJST PUB 2:9, TNR INŽENIRING : FEJST PUB 2 : 8.
5.krog:TNR INŽENIRING : ZLATARNA LEA 2:5, SMP OCEPEK : UDARNIK 7:1, FEJST PUB : PRAPREČE 6:3, UDARNIK : ZLATARNA LEA 2 : 7 , TNR INŽENIRING : PRAPREČE 4:6, FEJST PUB :
SMP OCEPEK 3: 1. LESTVICA
1.	SMP OCEPEK 10	27
(51:17)
2.	FEJST PUB	10
24	(49:25)
3.	ZLATARNA LEA	10
21	(57:45)
4.	ŠD PRAPREČE 10	9
(33:51)
5.	TNR INŽENIRING	10
6	(34:49)
6.	UDARNIK-TSG	10
3	(24:63)
Igor Golte
nismo sestavili niti enega pravega treninga, a smo kljub temu uspeli," je po tekmi razmišljal zagorski strateg. Sicer pa Zagorjani v soboto, 15.januarja igrajo v gosteh pri Loki kavi, nova domača tekma pa jih čaka v soboto, 22.januarja v zagorski športni dvorani ob 19.uri, ko gostijo moštvo Savinjskih Hopsov.	(pm)
KEGLJAŠKI KOTIČEK V VODSTVU STOKLAS IN PUMNŠKOVA
V Hrastniku in v Trbovljah je 28 moških parov tekmovalo za prvake OKS Zasavje-Posavje. Po prvem delu vodita Uroš Stoklas in Marjan Gantar, ki sta podrla 3930 kegljev, druga sta Marjan Jeric in Robert Blaha z rezultatom 3760, tretja pa Zvone Izgoršek in Bogdan Hribar s 3700 podrtimi keglji. Vsi omenjeni sočlani KK Rudar. Lilijana Ludvik Novak in Klemen Mahkovic sta četrta, peta pa sta člana Rudnika Lučič in Perko. V konkurenci posameznikov vodi Stoklas, ki je podrl 2013 kegljeV. V Trbovljah 1012, v Hrastniku pa 1001. Drugi je Blaha s 1946 podrtimi keglji (977in 969), tretji Gantar s 1917 podrtimi keglji (959 in 958), četrti L.Novak s 1880 podrtimi keglji (925 in 955) in peti Brečko s 1869 podrtimi keglji (919 in 950).
Tekmovale so tudi ženske in sicer obakrat v Litiji. V vodstvu sta Ivi Hočevar in Suzana Kos (Rudar 3).
najuspešnejši iz predtekmovanj in sicer: Igor Ristič, Iztok Živko, Mirko Grahek in Brane Sedej. Zaključni finalni del tekmovanja je potekal tako, da so omenjeni kartali po sistemu »vsak z vsakim«. In kakšne so bile končne uvrstitve finalistov? Brane Sedej je osvojil laskavi naslov naj šnopsarja, drugi je bil Mirko Grahek, tretji Iztok Živko in četrti Igor Ristič.
Sponzorji turnirja so bilkOkrepčevalnica Ašič, Vamost-Elektronika in čevljarstvo Zupančič. Organizatorji turnirja se jim najlepše zahvaljujejo.
Igor Golte
NA DAN DRŽAVNOSTI ANDRAŽ POGRAJC TRETJI
Mladi kisovški skakalci tudi na
BOŽIČNI TURNIR V ŠAHU
Šahovski klub Zagorje je 28.decembra v klubskih prostorih organiziral nagradni božično-novoletni turnir v pospešenem šahu. Udeležilo se gaje 21 igralcev iz Zagorja, Litije in Trbovelj.
Vrstni red s številom osvojenih točk je bil naslednji: 1 .Uroš Zalokar 17.5, 2.Franc Kotnik 16.5,
5.	Nebojša Milinkovič 16, 4.Oto Kranjc 16, 5.Janez Grčar 14.5,
6.	Alojz Cerar 14,7.Albin Bajda 13, S.Hinko Jazbec 12, 9.Aljaž Dušak 11,10.Rudi Regancin 11,...
Sašo Anžur
Podrli sta 1695 kegljev. Drugi sta s 1613 podrtimi keglji Sanda Kokalj in Branka Planinšek (Litija 1), tretje pa Biserka Bogožalec in Ljuba Mohar (Rudar 2) s 1593 podrtimi keglji. Med posameznicami vodi B.Planinšek z 861 podrtimi keglji (424 in 437), druga je s tremi keglji zaostanka I.Hočevar (obakrat 429), tretja pa S.Kos s 837 podrtimi keglji (394 in 443).V naslednji številki vas bomo seznanili s končnimi rezultati.
Tokrat povejmo še, da je barve Zasavja na novoletnem turnirju v Kranju zelo dobro branil Bogdan Hribar. Podrl je kar 1006 kegljev pa kljub temu osvojil »le« Sedmo mesto. Na tem tekmovanju je kar osem tekmovalcev preseglo »jurja«. Benedik je podrl celo 1103 kegljev in s tem izboljšal doslej najboljši rezultat Stoklasa (1097).
Igor Gošte
snegu nadaljujejo z odličnimi dosežki. Prav na Dan državnosti je SD Dolomiti priredilo smučarske skoke za dečke do 10 let na skakalnici K-23 v Guncljah za slovenski pokal MIR Zaradi dežja so izpeljali le eno serijo. Med 60 skakalci v konkurenci, se je med Kisovčani najbolj znašel Andraž Pograjc, kije skočil 19,5 m. S tem skokom, meter krajšim od zmagovalca, je osvojil tretje mesto. Pol metra krajši od Andraža je bil Janez Močnik-Guna, ki je osvojil osmo mesto. Klemen Bravec je bil 16. (18,5), Leongrobljar24. (17,5), Rok Krivic 27.(17,5), Dejan Judež 32. (17), Aljaž Smolič s padcem 57. (17,5) in Luka Zujič 58. (13,5).
Igor Gošte
BRANE SEDEJ ZMAGOVALEC V ŠNOPSU
Zagorski šnopsarji (foto: arhiv društva šnopsarjev)
V okrepčevalnici Ašič, je bil v soboto 18.decembra zaključni turnir v igranju šnopsa. Na tradicionalnem, že 15.novoletnem
turnirju je sodelovalo 24 ljubiteljev te priljubljene igre s kartami iz Zagorja. Kot je že v navadi, so se tudi tokrat v finale uvrstili štirje
13. PROSINCA 2000
jr.rGn.j.rsn.c
ZASAVSKI FRKER
S TOVORNJAKOM SE JE ZAGOZDIL
Dogodek, ki se je pripetil 11.decembra v Hrastniku je sicer malce starejši, a vseeno zanimiv. Ob 16.uri je namreč M.S. iz Ljubljane vozil tovornjak po mestni ulici na Poti Vitka Pavliča. Med nepravilnim premikom je trčil v garažna vrata Občine Hrastnik, in nato kljub temu, da je povzročil materialno škodo, s kraja peš odšel, ne da bi nesrečo prijavil na PO Hrastnik. Policisti so pohiteli na kraj in v neposredni bližini M.S. tudi izsledili ter odredili tudi preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal kar 2.21 grama alkohola. Med postopkom so tudi ugotovili, da M.S. nima vozniškega izpita, zato so mu na kraju izdali plačilni nalog in mu povedali, da bo predlagan sodniku za prekrške. Policisti so mu prepovedali nadaljno vožnjo, a se M.S. za to ni zmenil. Po odhodu policistov je namreč sedel v tovorni avtomobil in se z njim zapeljal po Cesti padlih borcev proti Trbovljam. Toda v strmem klancu navzgor je zaradi vožnje preblizu densemu robu ceste trčil v robnik, nato pa poskušal vozilo naravnati tako, da je kljub strmemu klancu in zelo ozki cesti zapeljal vzvratno in tako vozil toliko časa, da seje popolnoma zagozdil in zaprl ves promet. Tedaj pa so policisti ukrepali odločneje, saj so M.S. pridržali na PP Trbovlje, zoper njega pa ponovno podali predlog SP-ju.
OČIVIDCI, JAVITE SE
Hrastnik, 24.12. ob 11.25 uri je Š.F. vozil avtomobil znamke cimos AX po glavni cesti Il.reda iz smeri Zidanega osta proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal v bližino upravne zgradbe TKI Hrastnik, mu je nasproti z osebnim avtomobilom, po vsej veijetnosti znamke BMW, sive barve, pripeljal neznani voznik, kije zaradi vožnje po levi strani z zunanjim vzvratnim ogledalom oplazil zunanje vzvratno ogledalo Š.F.-ja. Po nesreči je voznik pobegnil, policisti Po Hrastnik pa naprošajo vse morebitne očividce, da svoje ugotovitve sporočijo na PO Hrastnik ali na številko 113.
PREVRNILA SE JE
Trbovlje, 5.1. ob 06.59 uri se je zgodila prometna nesreča na Zasavski cesti pri Elektrarni, kjer je G.P. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na neutrjeno bankino, od koder jo je odbilo v nasip. Avto je prevrnilo, na srečo pa nihče ni utrpel poškodb.
POBEGNIL S KRAJA NESREČE, SEKIRAL NATAKARICO,...
Trbovlje, 5.1. ob 20.45 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na Opekarni 2 v Trbovljah, kjer je RS. povzročil prometno nesrečo ter s kraja nesreče pobegnil. RS. seje zatekel v Branko bar, kjer je takoj ob prihodu začel žaliti natakarico s točilnega pulta pa je na tla vrgel pepelnik. Ker je vozil pod vplivom alkohola in
kršil JRM, je bil pridržan do iztreznitve in predlagan v postopek sodniku za prekrške.
ŠTIRI VOZILA POŠKODOVANA
Izlake, 4.1. ob 12.30 uri se je na Izlakah zgodila prometna nesreča z udeležbo več vozil. Policisti so ugotovili, daje B.A. hotel zaviti proti Mlinšam pri Etiju, pri tem pa mu je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal L.J., ki je zaviral, toda kljub temu s sprednjim delom vozila trčil v zadnje desno kolo vozilaB.A.-ja. Po trčenju je vozilo B.A.-ja odbilo še v dva parkirana vozila. Zoper oba voznika sledi predlog sodniku zaprekrške, prvemu zaradi izsiljevanja prednosti, drugemu pa zaradi neprilagojene hitrosti.
PREVRAČAL SE JE
Trojane, 5.1. ob 18.30 uri so policisti pohiteli na kraj prometne nesreče na Trojanah, kjer so policisti ugotovili, daje tuji državljan I.H. vozil avtomobil iz smeri Trojan proti Izlakam. V ostrem desnem ovinku je zapeljal s ceste, se kotalil po bregu. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v trboveljsko bolnico, kjer so ugotovili zlom reber. Po končanem zdravljenju je bil skupaj s predlogom napoten k sodniku za prekrške.
PO NESREČI POBEGNIL
Zagorje, 27.12. ob 17.31 uri so bili policisti obveščeni, da seje v Kotredežu pri hišni številki 34 zgodila prometna nesreča, kjer je patrulja ugotovila, da je bil v nesreči udeležen voznik L.A., drugi udeleženec pa je s kraja nesreče pobegnil. Patrulja je neznanega voznika drugi dan izsledila in ga prijavila sodniku pa prekrške.
TRČILAV DROG JAVNE RAZSVETLJAVE
Zagorje, 27.12. ob 16.30 uri seje zgodila prometna nesreča v bližini gostišča Vidrgar-Žibret. Voznica K.V. je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom zapeljala s ceste ter trčila v drog javne razsvetljave. Na vozilih in drogu je nastala le materialna škoda.
KRADEJO KOT SRAKE
Dne 1.1. so bili trboveljski policisti obveščeni, daje bilo v času od 31.12. od 13.ure pa do 1.1. vlomljeno v Corning center Elektrotehna v Trbovljah na Trgu revolucije. Neznani storilec je razbil izložbeno steklo in odtujil pet do šest prenosnih GSM aparatov, sesalec in videokamero. Za storilcem še poizvedujejo.
Istega dne ob 21.35 uri so policisti že obravnavali nov vlom in sicer v kuhinjo Srednje kovinarske šole. Ugotovljeno je bilo, daje storilec iz blagajne vzel 1000 SIT, ker pa je očitno tudi velik sladkosned, se je zadovoljil z nekaj čokoladami in slaščicami.
Dne 1.1. ob 01.25 uri je občan prijavil, da mu je neznanec prejšnjega dne v bližini stolpnice na Cesti zmage v Zagorju iz vozila odtujil avtoradio sony in GSM aparat panasonic v skupni vrednosti
90.000	SIT.
Dne 2.1. je bilo vlomljeno v dva osebna avtomobila in sicer v Šuštarjevi koloniji in Opekarni. Na Šuštarjevi koloniji je bil iz vozila odtujen avtoradio znamke kemvood, ojačevalec, osebna izkaznica, vozniško in prometno dovoljenje, na Opekarni pa je bil odtujen avtoradio pioneer, devet CD-jev in 20 avdio kaset.
Prizorišče ropa v stilu ameriških filmov (foto:PRAV)
V ponedeljek, 3.1.2000 ob 17.30 sta dva zamaskirana neznanca vstopila v prostore Nove Ljubljanske banke. Banke Zasavje d.d. v Kisovcu. Bila sta oborožena s pištolo. Eden izmed njiju je iz blagajne in pulta vzel približno 3 milijone tolarjev in skupaj sta izginila v smeri parkirišča pred banko. Oba roparja sta bila visoka okrog 170 cm, eden je bil oblečen v rjavo jakno in temne hlače, drugi pa v temno sivo bundo s svetlo sivimi progami. Neznanca, ki sta izvršila kaznivo dejanje velike tatvine, policisti oziroma kriminalisti še iščejo. Kot so nam tik pred izdajo povedali v Službi za stike z javnostjo na Upravi za notranje zadeve v Ljubljani, kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in ker je zadeva v fazi preiskave, v interesu le-te kakšnih novih informacij ne morejo posredovati.
Dne 5.1. ob 05.45 uri so trboveljski policisti ponovno obravnavali vlom v Corning center Elektrotehna na Trgu revolucije, kjer je neznani storilec zalučal granitno kocko v izložbeno steklo in iz police vzel električni brivnik in vodeokamero panasonic.
V___________________________________________/
Dne 3.1. je na Opekami neznani storilec vlomil v osebni avto in odnesel dokumente, ključe od vikenda in daljinski upravljalec za dvigovanje zapornic na parkirišču.
Dne 5.1. so preko noči vdrli v prodajalno DZS v Litiji in odnesli dva GSM aparata.
Dne 6.1. ob 13.25 uri je K.M. prijavila, da ji je bilo vlomljeno v stanovanje na Sallauminesu v Trbovljah. Neznani storilec je iz stanovanja odnesel 50.000 SIT, tri zlate verižice, 10 čekovnih blanketov ter potni list.
Dne 8.1. so bili policisti obveščeni, daje bilo vlomljeno v vikend nad Šuštarjevo kolonijo v Trbovljah. Na kraj so prišli policisti, ki so ugotovili, da je v vikend vlomil otrok. Po končanem postopku so ga izročili staršem.
Dne 9.1. ob 18.32 uri je K.I. prijavil, daje
IvTDTLlnTLD
13. PROSINCA 2000
neznanec izvršil tatvino iz osebnega avtomobila na Trgu revolucije v Trbovljah. Odtujen je bil avtoradio philips in nahrbtnik z več orodja.
UMOR V HRASTNIKU j
Naselje,kjer se je zgodilgrozljiv umor (foto: PRAV)
Hrastnik, 31.12.1999 ob 21.45 uri je dežurni policist PP Trbovlje sprejel obvestilo, daje nekdo v Steklarni zabodel žensko. Na kraj je takoj pohitela patrulja PO Hrastnik, katera je ugotovila, daje pred stanovanjem Č. A. z nožem večkrat zabodel P.A., katera je med prevozom v bolnico Trbovlje poškodbam podlegla. V tem času pa seje sam na PO zglasil osumljeni Č.A., katerega so policisti do prihoda ogledne skupine UKS PU Ljubljana, dežurnega preiskovalnega sodnika in dežurnega državnega tožilca ter izvedenca strokovne medicinske stroke iz Ljubljane, kateri so skupaj opravili ogled tega kaznivega dejanja, zadržali. Osumljencu C.A. je bila nato na podlagi določil odvzeta prostost, s kazensko ovadbo pa je bil priveden k preiskovalnemu V sodniku.________________________J
UMRLA ZA POSLEDICAMI POŽARA
Dne 8.1. ob 13.05 uri je prišlo do požara v stanovanju na Kešetovem v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da si je Z.T. pripravljala kosilo na plinskem štedilniku. Pri tem seje vnela kuhinjska krpa, ogenj pa je zajel tudi njena oblačila. Sama je poskusila pogasiti ogenj, ker pa ji to ni uspelo, seje zatekla k sosedu. Z.T. je dobila tako hude opekline, daje za posledicami le-teh kasneje umrla.
PRETEPAL SVOJO PARTNERICO
Dne 1.1. ob 02.20 uri so bili policisti obveščeni, da v stanovanju na Cesti zmage v Zagorju kršijo javni red in mir. Patrulja je na kraju ugotovila, da je vinjeni B.Ž v stanovanju pretepal svojo izvenzakonsko partnerico in njeno mater. Ker ni upošteval opozorila policistov, je bil pridržan do iztreznitve na PP Trbovlje.
V ZAGORJU POD ŠOTOROM SO RAJALI IN...
... se predvsem pretepali. Prvič so morali policisti posredovati 30.12. ob 02.20 uri, kjer so ugotovili, daje bilo v pretepu udeleženih 6
oseb, najbolj razborit pa je bil J.D., kije bil zaradi neupoštevanja odredbe policistov pridržan na PP Trbovlje.
Istega dne ob 03.30 uri so policisti ponovno intervenirali v bližini šotora v Zagorju in sicer na avtobusni postaji. Med seboj so se "zravsali" trije korenjaki, ki so bili predlagani sodniku za prekrške. Dne 1.1. ob 05.45 uri so se pod šotorom stepli H.Z., T.G. in K.D. Bili so opozorjeni, zoper njih pa sledi predlog. To pa je tudi vse, kar se je dogajalo pod šotorom, če ne upoštevamo nekaj pritožb glede (pre)glasne glasbe in metanja petard. Tudi dogodka, o katerem piše naša bralka v pismih bralcev na strani 9, policisti niso zaznali, ker ni bil prijavljen.
DELOVNA NEZGODA V HRASTNIKU
Dne 31.12. okoli 11.ure je na deponiji KSP Hrastnik v Uničnem prišlo do delovne nezgode, v kateri je bil telesno poškodovan delavec LA. Policisti so ugotovili, daje LA. z rokama odpiral zadnja vrata tovornega vozila za prevoz smeti, da bi nato šofer odpadke stresel na deponijo. Po vsej verjetnosti je LA. zaradi pijanosti spodrsnilo tako, daje padel v globino najmanj 5 metrov, kjer
je obležal. Odpeljan je bil v bolnico Trbovlje, kjer pa zdravniki poškodb niso ugotovili.
V KOTREDEŽU JE GORELO
Dne 1.1. ob IS.uri so bili policisti obveščeni, da je v Kotredežu v stanovanju K. A. prišlo do požara. Na kraj so prišli gasilci GD Zagorje in GD Kotredež, ki so požar pogasili, kraj pa sije ogledal tudi inšpektor. Vzrok požara še ni znan.
BREZ KOMENTARJA
Takole so policisti parkirali pred zagorsko tržnico in šli lovit sebi podobne kršitelje... (foto: U.M.)
Aufbiks
^ 30.12 ob 18.55 uri so iz hotela Medijske Toplice obvestili policiste, da se dva gosta neprimerno vedeta v gostinskem lokalu. Patrulja je ugotovila, da gre za Z.T. in S.D., ki bosta svoje obnašanje razlagala še sodniku.
^ 1.1. v Šmartnem je vinjeni občan v privatni hiši razgrajal, tako da so domači morali poklicati intervencijo. Odpeljali so ga in pridržali do iztreznitve.
^jj 6.1. v Jevnici so se štirje občani stepli. Policah so patruljo, ki jih je umirila in popisala. Zgodbico bodo nadaljevali pri sodniku za prekrške.
7.1.	so se stepli na Bregu pri Litiji, verjetno zaradi starih zamer. Dva občana sta se spravila na druga dva občana. Popisali soju, pa še predlagali - pa ne za odlikovanje.
^ 7.1. so žurirali na Spodnjem Logu. Občani so na policijo prijavili kaljenje nočnega miru. Izkazalo seje, da so občani sedeli v avtomobilih in precej na glas navijali glasbo. Patrulja jih je popisala, ker so kalili nočni mir, pa še prijavili jih bodo.
8.1.	na vasici med Gabrovko in Dolami. Partnerje pretepel dekle in jo pri tem poškodoval Prijavili so ga.
8.1. v Litiji so iz lokala poklicali policijo in prosili za intervencijo. Namreč, najprej je otrok kršil JRM, potem pa je prišel še njegov oče in sta se oba skupaj neprimerno vedla. Sodnik bo ukrepal - je pa jasno, da jabolko ne pade daleč od drevesa.
^ 9.1. ob 02.20 uri so policisti intervenirali pri kršitvi javnega reda in mru v klubu Imperius na Izlakah. Policisti so ugotovili, da so se med seboj sprli in stepli štirje občani, zoper katere je bil podan predlog sodniku za prekrške.
13. PROSINCA 2000
G UTrGčuj.J.E
milili
■	Mali oglasi vZasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
*	poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	I jamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■
*	je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
4* TEL,«01/26242 1 .ji .	0601/35140
Ulica 1, junija 7
NEPREMIČNINE 1420TRB0VL)E
			
	IIP«; f: 1,1;	Tu	in
Ištn/fKUP/lKlJill		LiP	/Idr 3
			
TRBOVLJE: blok, CK, tako cena: 4.300.00 ZAGORJE CE 63m2, trisobne stanovanjski b vseljivo, cena:	5 m2, manjši j vseljivo, ) SIT NTER: 9 lok, takoj 5.700.000 SIT		
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM starejšo hišo 380 m2, parcela 530 m2, center, potrebna delne adaptacije, tel.: 061/140-25-32 ali 61-238
PRODAM pol hiše z garažo, ločeni vhodi, vseljenost in cena po dogovoru, tel.: 65-199 (zvečer)
PRODAM 83 m2 veliko stanovanje na Kešetovem v Trbovljah, tel.: 041/597-569
UGODNO ODDAMO 2-sobno, povsem opremljeno stanovanje v centru Trbovelj, tel.: 29-347 ali 041/410-990
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM audi A6 1.9 TDI Avant, letnik 98, cena 5.590.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM audi A6 2.8 Quattro, letnik 96, cena 3.990.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf 1.8, letnik
93,	cena 1.350.000 SIT, tel: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf 1.8, letnik
94,	cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf 1.6, letnik 96, cena 1.630.000 SIT, tek: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf JXD, letnik 90, cena 699.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW passat 1.6
CLTD, letnik 90, cena 999.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM tovorno vozilo VW transporter furgon 2.5 TDI, letnik 96, cena 2.340.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM seat ibiza 1.5 SXI, letnik 1993, cena 740.000 SIT, tel: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM renault twingo, letnik 97, cena 1.099.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM renault 5 five, letniki 94 in 95, ki so na voljo že od
600.000	pa do 700.000 SIT, tel: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM subaru legacy karavan 2.0 GL 4WD, letnik 92, za
1.310.000	SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM alfa romeo 164 2.0 TS, letnik 1993, cena 890.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM ford puma 1.7, letnik 99, cena 3.050.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM mazda 323, letnik 90, cena 400.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM mitsubishi pajero 2.5 TDI, letnik 91, cena 1.700.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM audi A4 1.8 turbo (službeno vozilo), cena 3.888.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW polo limuzina 1.6, letnik 98, cena 1.912.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW polo limuzina 1.6, letnik 98, cena 2.005.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW polo variant 1.4, letnik 99, cena 1.995.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW beetle 1.9 TDI, letnik 99, cena 3.900.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf 1.9 TDI 4 motion, letnik 99, cena 3.787.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW sharan 1.9 TDI, letnik 99, cena 5.187.000 SIT, tel.:
27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM lupo TDI 3 L, letnik 99, cena 2.303.000 SIT, tel: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM renault megane 1.4 RI, centralno daljinsko zaklepanje, alarm, letnik 96/97, prevoženih
65.000	km, bele barve, cena
1.339.000	SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.6 RXE
5v, ABS, letnik 99, prevoženih
17.000	km, metal zelene barve, cena
2.099.000	SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five plus 3v,
letnik 1995, prevoženih 50.000 km, rdeče barve, cena 729.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM renault 5 five 3v, letnik 1995, rdeča barva, prevoženih 78.000 km, cenba
699.000	SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five 5v,
letnik 1994, prevoženih 105.000 km, bela barva, cena 499.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM lancia zeta 2.0T, vsa oprema, letnik 1995, 196.000 km prevoženih, metal zelena barva, cena 2.535.000 SIT, tel: 27-666 PRODAM peugeot 306 1.6 SR 4v, CZ, ES, letnik 1994, prevoženih
93.000	km, metal zelena barva, cena
1.180.000	SIT, tel: 27-666 PRODAM ford fiesta 1.3 CLX
5 v, letnik 1994/95, 69.800 prevoženih km, metal modra barva, cena 819.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM autobianchi Y10 l.lie, CZ, ES, letnik 1994/95, prevoženih 47.000 km, rdeča barva, cena 599.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM opel kadett 1.3 4v, letnik 1989, metal siva barva, prevoženih 153.000 km, cena 435.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM maruti 800, letnik
1993.34.000	km prevoženih, rdeče barve, cena 369.000 km, tel.: 27-
666
PRODAM daihatsu charade 1.0 TS 3v, letnik 1991, rdeča barva,
90.000	km prevoženih, cena
369.000	SIT, tel.: 27-666 PRODAM seat ibiza 1.1 CLX
3v, letnik 1991, metal zelen,
132.000	prevoženih km, cena
369.000	SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane classic 1.4
75RN (službeno vozilo), letnik 1999, metalno siv, 4.000 prevoženih km, cena 2.399.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane break 1.4 16v RN (službeno vozilo), letnik 1999,
6.000	prevoženih km, metalno modra barva, cena 2.525.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM espace 2.2 DT RXE, (službeno vozilo), letnik 1999,
5.000	prevoženih km, metal zelen, cena 5.500.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM opel astra 1,6i, letnik 1992, zelo lepo ohranjen, 1 .lastnik, cena 900.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM volvo 340 GL, letnik 1986, prevoženih 210.000 km, leop ohranjen, l.lastnik, cena 300.000 SIT, tel.: 64-729
RAZNO
PRODAM eno sezono rabljen "kiperbuš", peč na trda goriva, tel.: 45-285
PRODAM daljinsko vodeno letalo delta hawk, nujno, navodila+video, tel.: 041/679-176 PRODAM strojene ovčje kože, tel.: 68-060
PRODAM rdečo plisirano 3-stopenjsko obleko, novo, nemške izdelave, št. 42, cena 9.000 SIT, tel.: 29-589
PRODAM omaro za dnevno sobo, cena 30.000 SIT, tel.: 62-248 PRODAM zaprto prikolico za
■■■


živali, tel.: 041/536-829
INŠTRUKCiJE
INŠTRUKCIJE NUDI
absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.: 71-483
INŠTRUIRAM računovodstvo
in poslovno matematiko za srednje šole, tel.: 041/268-976 ali 28-274
DELO
OPRAVLJAM prevoze in selitve s tovornim vozilom s cerado, nosilnostjo 3200 kg, prostornine 30 m2, z ADR, po
Mešani mladinski pevski zbor Jeruzalem iz Trbovelj
VABI
na celovečerni koncert, ki bovnedeljo, 16.januarjaob 19.urivDomu Svobode v Trbovljah.
Vabljeni!
KRC Hrastnik
Knjižnica Antona Sovreta
VABI
nba četrtkova srečanja v januarju 2000:
13.januarob 17.30: Ustvarjalna delavnica,
20.januar ob 18.00: Potopisno predavanje o Filipinih, predaval bo g.Brane Kobal,
27.januarob 19.00: "Hrastniška obzorja", gost Boris Skalin. Vabljeni!
\_____________________________________ ________________________
Sokolsko društvo Zagorje
VABI
na aktivnosti, kijih organizira in sicer na:
- telovadba za najmlajše (2-10 let) ob petkih od 18.00 do 19.00,
-	vadba za ženske (novo) ob trokih od 20.30 do 21.30 ter ob petkih od
19.00 do 20.00,
-	rekreacijsko igranje košarke ob sredah od 18.00 do 19.00 in ob petkih
od 17.00 do 18.00,
- rekreativna vadba za starejše (novo) ob torkih od 19.30 do 20.30. Vse aktivnosti se dogajajo v telovadnici Sokolskega doma. Vljudno vabljeni!
r
pipam
Zasavju in celi Sloveniji, tel: 041/ 525-581
ZAPOSLIM redno ali honorarno dekle za srežbo v gostinskem lokalu v Kresnicah, tel: 041/730-731
Naravno je umreti, kot je naravno biti rojen.
(BACON)
Ob boleči izgubi dragega očeta
DRAGAPESKA
se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju kirurškega oddelka trboveljske bolnice, ki so mu lajšali zadnje trenutke življenja.
V telesu si odšel, v srcu boš vedno z nami.
Sin Bogdan ter hčeri Ani in Dragi z družinami
Žalujoči:
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735
ZREČE, ROGLA! Po ugodni ceni vam nudimo luksuzen apartma za 8 oseb. Rezervirajte si željeni .termin na tel.: 063/762-306_,
PRODAM sekalni stroj za usnje "štanca", brezhiben, nujno, tel.: 061/556-497
LEKTORIRAM
seminarske in diplomske naloge, hitro in kakovostno, tel.: 49-142
PRODAM dve zimski gumi goodyear ultra grip 175/ 70 R14 s platišči dunlop 14x5J H2x45 (primerne za rover 400, hondo civic, opel vectro), rabljeni eno sezono, zraven podarim še dve rabljeni zimski gumi, tel.: 66-099 (zvečer)
UU L1	Kino Zagorje
13.1.	- 16.1. TARZAN (risanka), sre. in pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 13.1.-18.1. SRČNE IGRE (drama), čet., sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; 19.1. - 20.1. ZVEZDNIKI (komedija), sre. in čet. ob 19.00; 18.1. ob 19.30: GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN (SLG CELJE): Vinko Modemdorfer - Limonada Slovenica; 19.1. - 23.1. ZVEZDNIKI (komedija), sre., čet., ned. ob 19.00; 21.1. - 25.1. GLOBOKA MODRINA (srhljivka), pet., sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00; 26.1. ZBORNICA (ZF triler) ob 19.00;
Kino Izlake
16.1.	TARZAN (risanka), ob 19.15; 23.1. GLOBOKA MODRINA (srhljivka) ob 19.15;
Kino Trbovlje
13.1.	OČKA PC SILI (komedija), ob 18.00; 14.1. - 17.1. GLOBOKA MODRINA (grozljivka), pet., sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 18.00; 18.1. - 23.1. BOWFINGER (komedija), tor., sob. in ned. ob 18.00, sre- ob 20.00, čet. ob 18.00 in 20.00; 21.1. - 23.1. ZNAČAJ (drama), pet. ob 17.45 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 25.1. - 26.1. ŠESTI ČUT (triler), tor. in sre. ob 20.00
Kino Hrastnik
13.1.	-16.1. 10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM (akcija), sre., čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 14.1. - 16.1. LEGIONAR (akcija), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 17.1. - 18.1. NI KINO PREDSTAVE; 19.1. LULU NA MOSTU (kriminalka) ob 19.00;
Kino Dol pri Hrastniku
15.1.	10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM (komedija);
TRBOVLJE

MULTIMA
g
f
V primeru, da imate pravi občutek za ločevanje med bistvom in plevelom, med šalo in resnostjo, med zavlačevanjem in učinkovitostjo, med neuspehom in uspehom, ste morda prav vi, tisti, ki ga(jo) iščemo:
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
Pokličite za razgovor ali pošljite prijavo!
Multimad.o.o., Rudarska 9,1412 Kisovec, Tel.: 0601/71-544

DZS, d.d., založništvo in trgovina, Mali trg 6, Ljubljana
DZS, d.d.,
prej Državna založba Slovenije, je podjetje »staro« že 54 let. Od samega začetka smo v zavesti potrošnikov in slovenske javnosti kot ena najpomembnejših založniških in knjigotrških hiš v Sloveniji. Nadaljujemo vse temeljne usmeritve in jih stalno dopolnjujemo z novimi in zanimivimi projekti. Usmerjeni smo v glavnem na slovenski trg in v močni konkurenci založnikov in trgovcev s šolskimi, pisarniškimi in drugimi potrebščinami ohranjamo svoj vodilni položaj.
več kot 35.000 različnih izdelkov v 7 prodajnih centrih, 31 lastnih knjigarnah in papirnicah in 11 franšiznih poslovalnicah. Izdajamo izvirna in prevedena leposlovna dela, smo vodilni v založništvu šolske literature in zalagamo tretjino vseh predpisanih in komercialnih obrazcev v Sloveniji.
načrtujemo še širitev svoje trgovske mreže. Radi bi se približali kupcem kjerkoli so, in ne glede, kako veliki so. Eno od poti vidimo v vzpostavljanju mreže franšiznih poslovalnic. V njih lastniki v našem imenu in za svoj račun prodajajo in posredujejo prodajo iz bogate izbire več kot 35.000 različnih izdelkov DZS.
POSLOVNO b' se ra(i‘ povezali tudi z vami, če ste podjetnik z lastnim ali najetim poslovnim prostorom v središču mesta v izmeri vsaj 50 m2, če imate ustrezna strokovna in uporabna znanja s področja prodaje in bi radi poslovno sodelovali z nami. V poštev pridejo seveda tudi podjetja.
/O V ANJE iščemo v središču Trbovelj. Če imate ustrezen lokal in menite, da bomo uspešno dolgoročno poslovno sodelovali med seboj, nas prosimo pokličite na tel. štev.: 061 140 31 66 ali 061 446 003, pošljite telefaks na štev.: 061 445 896 ali pišite na DZS d.d.. Trgovina, 1538 Ljubljana, Šmartinska 152, hala 12.
"h nzln StioSm
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Naj vas n	e
vznemirja, če niste vedno najboljše volje. Marsikaj bo minilo samo
od sebe, ne da bi kaj npravili za to. Posvetite se stvarem, ki vas zanimajo in se ne vznemirjate, če bodo morale zaradi tega dolžnosti nekoliko počakati. Št.: 21.
V
ljubezni boste veliko dobili, če boste le pripravljeni za to tudi sami kaj storiti. Uspehi ne bodo izostali, tudi marsikdo jih bo opazil, ne boste pa zaenkrat dobili vsega, kar bi želeli. Uspeli boste dokončati vse, kar ste si zamislili. Št.. 7.
Denar, ki vas bo za nekaj časa napravil srečne in ponosne, vas lahko v naslednjem trenutku spravi v obup. Ko boste že mislili, daje ves svet vaš, boste spoznali, da so stvari, ki jih z denarjem ne morete kupiti. Št.: 17.
Videli boste, da je kljub težavam svet lepši, če »j | ste veseli in JL* zaupate vase.
J=^*^-Čeprav ste 22.6.-23.7. delavni, vsega le ne boste zmogli. Ne bodite preveč zahteveni do sebe in si privoščite počitek, ki ga nujno potrebujete. Št.: 4.
Prav je, da ste čim bolj zaposleni, saj vam bo tako morda zmanjkalo časa za sumičenja. Pri delu boste uspešni in to vam bo pomagalo prebroditi tudi marsikatero čustveno krizico. Št.: 20.
Skušajte najti več zadovoljstva pri svojem delu in ne mislite le na stvari, ki vas motijo. Če boste vedno stremeli za tistim, česar nimate, boste vedno nezadovoljni. Naučite se ceniti to, da ste dosegli veliko stvari, ki ste sijih želeli. Št.: 15.
kZU
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
cfreča je- samo jjaiezen in samo (juJoezenje sme&a/
(Chamisso)
Od 22.12. v letu 1999 pa do 9.1. v letu 2000 se je rodilo v trboveljski porodnišnici 21 novorojenčkov - 11 deklic in 10 dečkov.
22.12.1999
Indira Dautovič, Kol. 1.maja 11, Trbovlje - hči Merisa Katja Tomažič, Loke 11, Kisovec - hči Lana Cestnik
24.12.1999
Zdenka Odlazek, Podkum 18, Podkum - hči Mateja Irena Zupanc, Mali Kum 4, Podkum - sin Domen Mira Meterc, Log 23, Hrastnik - sin Domen Pelko
25.12.1999
Jasmina Ponebšek, Ustje 11, Šmartno pri Litiji - hči Lara Izeta Heveševid, C.20.julija 13, Zagorje - hči Laura Bučar
26.12.1999
Mojca Križnik, Ribnik 29. Trbovlje - sin Matija
Melita Lipovšek, Polje 32, Zagorje - sin Jaka
Broni Koren, Trg revolucije lOa, Trbovlje - hči Laura Radošek
Urška Kurnik, Kol. 1.maja 30, Trbovlje - hči Laura
27.12.1999
Blanka Dornik, Gimnazijska 22, Trbovlje - sin Jaka Nataša Alauf, Cesta VDV brigade 20a, Dol pri Hrastniku - sin Marko Kaluža
28.12.1999
Marjetka Flisek, Pečje 16a, Sevnica - sin Luka Karina Kerič, Log 28a, Hrastnik - hči Alja Grošelj
30.12.1999
Anka Verdev, Topolšica 192, Šoštanj - sin Matic Pohovski Hedvika Senegačnik, Brezje ob Slomu 17, Ponikva - sin Urban Šmid
31.12.1999
Renata Baš, Opekarna 37, Trbovlje - hči Hana
1.1.2000
Polona Paulič, Pod hribom 7, Dol pri Hrastniku - hči Lucija Pirnovar 2.1.2000
Manca Klemen, Kol. 1.maja 3, Trbovlje - hči Tjaša Forte 3.1.2000
Rosanda Seničar, Dolenji Boštanj 19, Sevnica - sin Martin Žugič Sabina Smajlovič, Nasipi 11, Trbovlje - sin Žan Kolar
Cvetje, darila...
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12
24.9.-23.10.
Partnerja ne boste uspeli prikrojiti po svoje in morali ga boste sprejeti takega, kot je. Ne spuščajte se v stvari, za
24.10.-22.11.

23.11.-22.12.
katere dobro veste, da jih ne obvladate, saj s tem ogrožate svoj položaj. Št.: 19.
Ne
dokazujte za vsako ceno svoje premoči, raje poskrbite za to, da bo vse, česar se boste lotili opravljeno brezhibno. Prijatelji in znanci ne bodo dolgo prenašali vaše ciničnosti in vzvišenega obnašanja. Št.: 5.
Če se boste odločili za preveč temeljite spremebe, bos-te slednjič ^ ^ izgubili tla pod nogami. Določeni ustaljeni vzorci, navade, ki so vam morda zoprne, dajejo življenju vendarle neko trdnost in varnost. Št.: 22.
Ljubezen vam bo v tem času precej polepšala življenje, to pa "predvsem zato, ; ker boste več dajali. Naučili s?%lžt£^4č strpnosti in videli boste, da lahko s tem dosežete veliko več kot z zahtevami. Št.: 9.
Bodite to, kar ste, in se tega ne sramujte. Naklonjenosti drugih ne boste pridobili s pretvarjanjem, saj bodo kmalu začutili vašo narejenost. Medtem, ko iščete napake v okolici, bi bilo dobro, da jih poiščete tudi pri sebi. Št.: 27.
Izkušnje, kijih boste v tem času pridobili, bodo zelo dragocene. Pustite svojim idejam prosto pot in jih ne utesnjujte. Če jih drugi trenutno ne bodo sposobni razumeti, nič zato. Pomebno je, da sami verjamete vase. Št.: 1.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA * NAGRADNA KRIŽANKA
SHAKE-
SPEAROV
JUNAK,
TEMNO-
POLT!
POVELJNIK
BENEŠKE
MORNA-
RICE
ČETVEROKOTNIK Z ENAKIMI NASPROTNIMI KOTI
BARBARA
LAPAJNE
MANEKENKA IN IGRALKA, ŽENADAVI-JA BOVVIEJA
SUMNJA,
SUMNI-
ČENJE
NIZKA OMARA Z VELIKIM STOJEČIM OGLEDALOM; TUDI DUŠEVNOST
PARALI-
ZIRANOST
SL. LITER. ZGODO VI-NAR (JANKO)
LJUDSKA
BODRA
AMERIŠKI POPEVKAR IN KITARIST (ROV)

MAJHEN
TOLMUN
HERMANN
MAIER
POLJUDNA
ZNANSTV.
CITROENOV
OLDTIMER

BOLEČINA
TROPSKO DREVO S TRDIM, ČRNIM
IRAMBNI ;rai fo
HOKEJSKI
VRATAR
PRETNAR
ARKTIČNI JELEN Z LOPATASTIM
AVSTRIJSKI
DRAMATIK
(HERMANN)
MESTO V BELGIJI, KULTURNO SREDIŠČE
JUNAK
ROMANA
CHARLESA
DICKENSA
NUJNO DIPLOMATSKO ALI VOJAŠKO SPOROČILO
DELOVNA
VNEMA,
NEMŠKI
SMUČAR
(MARKUŠ)
ANGLEŠKI
DRAMATIK
(GEORGE
BERNARD)
IGOR
3RETNAR
ZNAK ZA NIKELJ
PRAZNIČNI OGENJ
ANGLEŠKI DIRKAČ FORMULE 1 (EDDIE)
SMUČARSKO SRI
iOFjIŠK
RICKO
PIHALNI
INSTRU-
MENTA-
LIST
MIŠLJENJE ČEM .
IZPUŠČAJ PRED BOAM. POET (E. ALLAN)
ANGLEŠKI
PISATEU
(KINGSLEV;
■SREČNI
JIM')
SLIKARSKA
BARVA
NEPONOVUIVOST
STOTI DEL AVSTRIJSKEGA ŠILINGA
DALJŠI
MOŠKI
SUKNJIČ
TEMNE
GOJMIR
LEŠNJAK
NAZIV ZA AMERIČANA AMERIŠKA IGRALKA (SANDRA)
VVALTER
STEINER
GLAVNI
ŠTEVNIK
SKUPNOST
POTOMCEV
ISTEGA
PREDNIKA
ANGLEŠKI DRAMSKI IGRALEC (FDMIINI
DIAPO-
ZITIV
m-
M
ALOJZ
REBULA
STAVČNI
ČLEN,
SUBJEKT
NAŠ
JADRALEC,
SVETOVNI
POPOTNIK
fJUREl
AVTOR:
MARKO
BERTON-
CEU
GRŠKA dUZA LJUBEZENSKEGA 'ESNIŠTVA
SLOVARČEK:
BAHR: avstrijski dramatik LAVRIN: naš literarni zgodovinar ORBISON: ameriški pevec
LIEGE: mesto v Belgiji
Stane in Vili se pogovarjata, kaj bi bil kateri, če bi bil žival: “Jaz bi bil kača!”
“Zakaj?”
“Uležeš se in greš!”
PLEVEL
“Ali veš, zakaj so fantje navadno večji od deklet?” “Tega pa res ne vem.”
“Ker plevel hitreje raste kot rožice.”
NI VRNITVE
“Franc, kam bi šel li raje? V pokoj ali na fronto?”
“Ja, v pokoj vendar. In ti?” “Jaz pa na fronto!”
“Zakaj pa?”
“S fronte se nekateri vrnejo, iz pokoja pa nihče!”
SE BO ZE NAVADIL
“Si slišal, da ima Miha v stanovanju v kopalnici prašiča?”
“Res? Pa mu nič ne smrdi?” “Miha pravi, da se bo prašič počasi navadil na vse!”
iooo
...da je imel veliki nemški skladatelj Richard Wagner kodra, ki je bil nad glasbo zelo navdušen. Ko je Wagner dirigiral v kateri od svojih oper, je kuža kot pribit čepel v orkestrskem proštom in pozorno sledil glasbi. Na koncu pa je z veselim poskakovanjem in mahanjem z repom izkazoval svoje navdušenje.
...da so Ludvika XIII. okronali za francoskega kralja 17. oktobra 1610. Zvečer, ko ga je kraljica Maria Medici vprašala, ali bi zmogel toliko moči. da bi še enkrat prestal tako naporen obred, ji je od-
govoril: "Da, vendar za neko drugo kraljestvo! ’’
...da so leta 1908 v Marseillu ugrabili še ne dve leti staro deklico Renee Nivemas in jo zadrževali na neki ladji na odprtem morju. Dolgo se ni nič vedelo o njeni usodi, dokler ni nekega dne na peščeni obali nasedel lesen zaboj, v njem pa je spokojno spala mala deklica. Bila je edina, ki je dan prej preživela neurje, njeni ugrabitelji in njihova ladja pa so potonili. ...da so imela prvih petdeset let po skladateljevi smrti leta 1750 dela J. S. Bacha tako zanemarljiv vpliv na svet glasbe, kakor da veliki skladatelj sploh ne bi živel.
IvT.i"!	|
13. PROSINCA 2000
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 26.01.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.1/2000". Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Vinkotisk Radeče
2.	Praktična nagrada Vinkotisk Radeče
3.	Praktična nagrada Vinkotisk Radeče
4.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 25/'99
(nagrade prispeva klub Imperius Izlake):
L: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Matej Dornik, Kotredež 33, Zagorje
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Viki Kavšek, Podvine 44, Zagorje
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Ludvik Žabkar, Ulica mladih borcev 2, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 17.01. do 21.01. 2000 od 9.00 do 10.00 ure.
TRBOVLJE
Ob četrkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel
8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna
12.00	Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti
15.00	Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje-glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob torkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in
19.00
\^Nl&7Tli>l4
dllan/Nica
Vinko PODLOGAR
Ulica talcev 3, RADEČE 1433 tel.: (060D/88-202, 88 -442
prospektov, letakov, samokopirnih blokov, dopisov, kuvert, plakatov, vizitk, voščilnic, deklaracijskih etiket, koledarjev, PVC nalepk, zloženk, brošur, knjig, map, ...
vžigalnike, kemične svinčnike, rokovnike, koledarje; tekstil, ...
OFFSET TISK, IZ5EKOVANJE ETIKET, ZLATOTISK, SITOTISK, KNJIGOVEZNIŠTVO, ...
Tiskanje:
Dotisk na:
CENTER
17:45 EPP, 16:50 KUL-T-URA, 18:00 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 19:00 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:30 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 S STARIM MEHOM NAOKROG, 21:25 EPP, 21:30 Videoboom 40, slovenska lestvica zabavne glasb., 22:30 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:25 Video top - lestvica, Videostrani...
Ponedeljek
Videostrani, 9:00 Dobro jutro - Dober dan -v živo, 10:00 Zlati zvoki - pon.,11:30 Slovenske zvezde, pon., 13:00 Nedeljski pop express (p), 14:00 Videostrani, 15:00 Dobor jutro - Dober dan; (ponovitev), 16:00 V nedeljo popoldan (P), 18:05 EPP, 18:10 Oddaja ZLTV, 18:40 Dokumentarni film, 19:10 Pesem domača (iz arhiva), 19:10 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - dnevno informativna oddaja, 20:20 EPP, 20:25 Glasbeni spot, 20:30 Zadetek v center, športni pregled, 21:00 EPP, 21:05 Adrenalin za vsak dan, 21:20 Brez šminke, 22:00 Zasavje danes (P), 22:20 EPP, 22:25 V krogu - zabavna oddaja, Videostrani
Petek
Videostrani, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 ZALTI ZVOKI - pon., 11:30 SLOVENSKE ZVEZDE - pon, 13:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Kramljanja, (P), 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro-Dober dan, 16:00 Oddaja ZLTV, 16:30 Video top - zabavno glasbena oddaja, 17:15 BINGO BONGO- (p), 17:45 Risani film, 18:05 EPP, 18:10 Priročnik za starše, 18:30 Aj'dijo - odd. o internetu, 19:00 Pesem domača, 19:20 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 V krogu / KVIZ na TV centru, 21:25 EPP, 21:30 Oder občutkov - TV Pika, 22:25' ZASAVJE DANES (P), 22:45 Videoboom 40 (P), Videostrani
Torek
VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 Zlati zvoki - (P), 11:30 Slovenske zvezde (P), 3:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Adenelanin za vsak dan (P), 14:00 Kramljanja -pon., 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Zadetek v polno, 16:30 Dolina strahov - risani film, 17:50 Oddaja ZLTV, 18:20 Brez šminke- odd. TV Pika, 18:40 EPP, 18:45 Mladinska oddaja, 19:10 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 KUL-T-URA, 21:15 EPP, 21:20 Oder občutkov - odd. TV Pika, 22:20 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:50 Nedeljsko popoldne (P), VIDEOSTRANI
Sreda
VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 Zlati Zvoki- (P), 11:30 Slovenske zvezde-.(P), 13:00Kramljanja- (P), 13:45 Kako biti zdrav in zmagovati, 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Oder občutkov - TV Pika (P),
Sobota
VIDEOSTRANI, 12:00 ČESTITKE, 12:25 EPP, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 Zadetek v center - športni pregled (P), 13:25 EPP, 13:30 Oder občutkov - 3.del, 14:20 Naj spot-glasbena oddaja, 15:05 EPP, 15:10 KUL - T - URA, 15:40 Video top, 16:10 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 17:10 BINGO BONGO - oddaja za najmaljše (P), 17:40 Celovečerni risani film:, 18:25 EPP, 18:30 Pesem domača, 19:00 Oder občutkov
4.	odd., 20:05 Videoboom 40
Nedelja
Videostrani, 12:00 ČESTITKE, 12:40 KUHAJMO SKUPAJ -, 13:00 Nedeljski pop exspress, 14:00 S STARIM MEHOM NAOKROG, 15:00 OddajaZLTV-, 15:30 Ajd' dijo - oddaja za mlade, 16:00 V nedeljo popoldan - zabavna oddaja v živo, 18:00 Oddaja ZLTV -, 18:30 Pesem domača - iz arhiva, 19:00 Dokumentarni film, 20:00 EPP, 20:05 V krogu, 21:00 Resnice o vinu - (P), 21:30 Potujte z nami (P), 22:00 FILM :, Videostrani
13. PROSINCA 2000
J J Jf.(j f
... Človek zmore vse kar hoče, samo, če bi hotel to, kar zmore ...
lubilaens Millenium vakuum 2000 je za nami... na žalost, ali pa na veselje, kakorkoli že na to človek gleda. Okoli toliko opevanega milenijskega hrošča pa se je zopet več kot očitno izkazalo, kako ne samo posamezniki, ampak človeštvo kot celota, brez potrebe (spet) izgublja energijo na strahovih, za katere smo lahko že kot otroci brali, da so znotraj votli, okoli jih pa nič ni ... ta čudoviti, Modri, Planet pa je tisto noč, (za ene usodno za druge čisto običajno), navkljub vsemu, in navkljub vsem pravilom, za katere misli, da Mu jih postavlja Človek, mirno oddrsel po svoji oguljeni krožnici v zvezdno brezčasnost... kot že toliko tisočletij doslej in toliko tisočletij odslej __________________________________________... z nami, ali brez nas ...
Tako. Pa smo ga, kakorkdo, dočakali Mislim na leto 2000, ne na ZASAyC -a ... Taje itak ziher kot smrt... pride vsakih štirnajst dni. Kar se tiče leta 2000 se pa bojim, da se, navkljub vsem lepim željam, ki smo si jih tako vroče želeli in zaželeli v prestopu v novo, tretje tisočletje, kakovost življenja širokim ljudskim masam ne bo kaj dosti spremenila na bolje. Če se ne bo, glede na vse silne prednovoletne popotnice naših vrlih politikov, celo in na žalost, še poslabšala ..._______
Ena od takih popotnic je tudi izjava Ministra za zdravstvo, ki je umno bleknil nekaj v stilu, da se nam glede na število mrtvih na slovenskih cestah, pač ni potrebno sekirati še za kakšno življenje ... pa četudi gre „sam6„ za življenje dojenčka. Lepo...Ta izjava, bolj kot katerakoli izmed vseh, predstavlja na videz naivno, total bebavo čaščenje parlamentarnih sloganov, vendar pa za temi ministrovimi retoričnimi veleumi stoji (s)lepa misel, ki se niti ne trudi več prikrivati vsespološno znanega, a nikoli priznanega dejstva, da smo za „njih„ (beri: politično elito) interesantni samo še preko davkoplačevalskih služb, za vse ostalo „jim„ pa služimo samo še kot cenen kanonfuter ... Slovenija bi bila lepa dežela, ako v njej ne bi živeli Slovenci	... Oj! ...
Poglejmo še malo v Fort Postojno ... Tam še vedno, vse do dneva dandanašnjega ni jasno, kako in na kakšen način so „neznani„ neznanci iz slovenske kasarne slovenski vojski odtujili, ali med vrsticami, ukradli, „neznano količino,, ali med vrsticami, v tisoče različnih kosov orožja, streliva in vojaške opreme, kupljene z davkoplačevalskim denarjem. O.K. In spet se nam smeji ves svet. Po drugi strani pa to ni niti tako čudno, če vemo, katera stranka pokriva resor obrambe in kdo je predsednik te stranke. Ko bo prišla ura, bo nekatere še hudo bolela glava ... kajti... kdor laže, mora imeti prekleto dober spomin ... Oj! ...
Kuca mi purac ... Nedaleč stran od slapa Savice, enega od simbolov slovenstva, se je ponovno zgodil Krst. Prešeren se stoposto obrača v grobu ob silnih nastopih raznih Šerifov, Šabanov in Elvisov v biserni školjki Slovenije in slovenstva, BLEDU!!__________________________
Trboveljski most na reki Savi krasi nov, čudovit spomenik. Enostaven. Pa vendar v svoji poslanskosti tako unikaten, da človeka nekje notri navdaja z globokim ponosom. Kapo dol tistemu, (ali tistim),
ki mu (ali jim) je uspelo v tem prednovoletnem času, ko so bile misli večine zasavčanov obrnjene drugam, speljati ta projekt. Tako se dela, samo začeti je treba/______... težko je biti trbov ’čan, pa vendar lepo
... Oj! ...
Ne vem čisto zagotovo, kakšen božji cahen je le to, da prvi četrtek v novem tisočletju, 13. januarja, stoji tako blizu petka, a??
KOMU NA ČAST?
... Jože Ovnik
Redni bralci Zasavca se boste spomnili, da že dve ali tri leta spodaj podpisani opozarjam na prerazkošnost novoletnih in drugih praznovanj, ki jih pripravljajo naše občine. Očitno opozorila vsaj delno niso bilo zaman. V Zagorju so se namreč odločili, da bodo nameravani čas ognjemeta (2000 sekund) skrajšali za polovico (kar so na moje veselje tudi storili) in prihranjeni denar namenili za zdravstvo. Bravo. Verjetno se boste strinjali bralci, da je bil ognjemet kljub temu veličasten in da je trajal dovolj dolgo. Vsekakor pa so bile vse novoletne prireditve in tudi okrasitve še vedno prebogate. Poleg tega pa bi se morali organizatorji teden trajajočih koncertov pod šotorom (Zagorje) vprašati, ali so bili tisti, ki živijo blizu prireditvenega mesta, dolžni dolgo v jutro poslušati hrupne množice, ki so se zgrinjale na ali iz koncertov.
P.S.; V Trbovljah so imeli dva ognjemeta. Končni rezultat dvoboja Trbovlje: Zagorje 18 : 15 (minute).
KDO JE NAJVEČJI KOZEL?
Mnogi slovenski politiki in tudi drugi so javno povedali, kaj bi storili, če bi bilo konec sveta. Nekateri bi še zadnjič seksali, drugi bi šli pod tuš, tretji bi kaj dobrega skuhali, Jelinčič pa je ustrelil največjega kozla. Ta predstavnik ljudstva je izjavil (v zadnjem Tedniku lani), da bi najprej vzel brzostrelko, nekaj municije in šel obiskat nekatere tako imenovane prijatelje.
NEKDANJI NOVINARJI ZASAVCA, ZASAVSKI KRONISTI
Kaj imajo skupnega Roman Rozina, Marko Planinc in Jure Nagode? Vsi so nekoč pisali za Zasavca, nekaterim med njimi je bil celo odskočna deska, sedaj pa (Roman že nekaj let) postajajo zasavski kronisti. Roman snuje zagorski Almanah, Jure Pratiko Trbovelj in Marko Letopis Hrastnika. In kdo jih plača?
ROP, UMOR, SKRATKA VSE PO STAREM
Ja, »lepo« se je začelo novo tisočletje (če se sploh je). Še v prejšnjem, nekaj ur pred novim letom, je Hrastničan do smrti zabodel svojo ženo (upam, da bo imel v zaporu dovolj časa za premislek, kaj je storil), dva roparja sta oropala banko v Kisovcu (upam, da bosta tudi onadva kar nekaj časa preživela za zapahi-seveda če jih bodo ujeli), na Izlakah pa imamo tako močno klorirano pitno (???) vodo, da se bojim, da ne bomo podobni s klorom zastrupljenim ribam.
P.S.; Toliko bruhanja iz vozečih avtomobilov (seveda po pešcih), kot ga je bilo v enotedenskem rajanju in popivanju v Zagorju, pa tudi v prejšnjem tisočletju nisem opazil. Mogoče gre za nov šport?
»NA RTV JE SPET TAKO KOT V KOMUNISTIČNIH ČASIH«
To so besede Vlada Ambrožiča, ki jih je izrekel za MAG potem, ko so člani sveta RTV (vodi ga nekdanji predsednik ZLSD Janez Kocijančič), po njegovem nezakonito, izvolili za od.urednika informativnih programov Uroša Lipuščka. Še prej pa so se (odkar imamo samostojnost) na RTV znebili še nekaterih, ki niso iz komunističnih logov: Jerovška, Trefalta, Petana.
Žal pa je zelo podobno tudi drugje po Sloveniji. Vladajo nam politiki, ki so učenci ali izdelki prejšnjega sistema, kar pa je še bolj žalostno je, da je podobno ali še slabše v gospodarstvu. Kako si drugače razlagati, da so slovenski menedžerji (200 so jih anketirali) prepričani, da so najbolj škodljivi za gospodarstvo pomladni politiki (skorajda vsi že dolgo opozicijski), za katere vemo, da so vladali le kratek čas. Janša npr. sploh ni deloval v gospodarstvu, Podobnik pa je sedaj, ko je na »oblasti« le rezervno kolo dr.Drnovška in vsekakor nima ne vem kako velikega vpliva na gospodarstvo. Tisti, ki pa so vladali ali direktorjevali že prej v nekdanji Jugi in še kar naprej, pa so dobri. Kljub temu, da od vsega najbolj obvladajo »prihvatizacijo«.
Igor Gošte
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
= zavarovalnica triglav, d.d.
Darilni ček Banke
/

Vedno pravo darilo



•» r
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke