Vodstvo Nove Slovenije v Ljubenske potice ponovno Tudi Zgornjesavinjčani Zgornji Savinjski dolini navdušile z izvirnostjo počastili praznik v Planici prisluhnilo potrebam v gospodarstvu STRAN 7 STRAN 11 STRAN 27 Oglasi GRAD VRBOVgS—' frt&r GOSTINSTVO, Mitja F«Hcl|aO s SinIs4ifi peita I. 3131 ".VlV W. ^"■JS.C l.ict fifiKI Rezervacije m zaključene onižtfg&l rtogntike, kat so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... teioviiiiai: Organiziramo tudi čisto p™in/fjffr - Liirtfif,1 g iii de j 71 rC vo FJ, pozabno ftick: inllV.doL'i! M.i'iir'Kni.j(>zz, m- grajsko večerjo! Hedi Sin i>j organiziran? itrutbr (nnl ¡0 oscal Telefon: 03/58-32-800 mmribna je KVALITETNA ZAŠČITA mm ■I m-.jj Mislit&dančs. NOVI MODELI zaščitnih sončnih očal in korekcijskih okvirjev! Vesele velikonočne praznike vam želi kolektiv Tel.: 839-49-53, 620-98-64, GSM; 031-388-070. Faks: 839-49-54 22 jsjiT,=piTort iiMTK? t?® 1 fifflffen? mm oči Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 25 Iz vsebine: Tema tedna: Število duhovnikov, krstov in cerkvenih porok se je zmanjšalo.....................4 Radmirje: Zainteresirani kupci zadružne zemlje sklenili, da bodo šli na dražbo..........................5 Nazarje: Odkupljeno zemljišče za zdravstveni prizidek in povezovalno cesto...........................5 Ljubija: Po desetletjih čakanja bodo avtobusi lahko postajali na za to predvidenih mestih............6 Patronažna služba: Ko se Evropa uči od Slovenije...........................6 Sejem Dom: Uspešna predstavitev zgornjesavinjskih razstavljalcev......................8 TEMSIG 2016: Zlata plaketa in priznanje Manji Pančur......17 Portland: Mihalinčeva sedma najboljša Evropejka.....18 Bangkok: Tiršek zlat in bronast na Tajskem..................18 Tretja stran Katoliška cerkev v trendu padanja, katoličanstvo v trendu rasti Letno poročilo slovenske Katoliške cerkve v Sloveniji 2015 je pokazalo, da je v minulem desetletju občutno upadlo število katoliških cerkvenih porok, krstov, birm, novomašnikov, duhovnikov in redovnikov (zlasti redovnic), na drugi strani pa se je povečalo število laikov in laikinj, število vpisanih v katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove, vse več pa je tudi skavtov in prostovoljcev. Lani je tako deset tisoč prostovoljcev v 459 župnijskih in območnih karitas pomagalo več kot 105 tisoč posameznikom, ki so se znašli v stiski. Število katoličanov se je v Sloveniji v zadnjem desetletju zmanjšalo za 95 tisoč oziroma slabih šest odstotkov. Leta 2004 so po cerkvenih evidencah katoličani predstavljali 81 odstotkov slovenskega prebivalstva, leta 2014 pa le še 73,8 odstotka. Osnova za to statistiko je število krstov. Teh so v zadnjih desetih letih zabeležili 1.401 manj, čeprav se je število rojstev v letih 2005-2010 povečevalo. Podobno hitro oziroma še hitreje kot število civilnih porok se je v istem obdobju zmanjševalo število cerkvenih porok: leta 2004 se je v Sloveniji cerkveno poročilo 3.616 ljudi, leta 2014 le še 2.664. K temu velja dodati podatek, da se je pri nas leta 1954 rodilo 11 odstotkov nezakonskih otrok, leta 2004 45 odstotkov, predlani pa že 58 odstotkov. Očitno torej je, da se starši, ki se ne odločijo za poroko, večinoma ne odločijo tudi za krst in vzgojo v veri. Konec leta 2014 je bilo v Sloveniji 789 škofijskih duhovnikov oziroma 87 manj kot pred desetimi leti, redovnih duhovnikov pa je bilo 268 oziroma 19 manj kot leta 2004. Število redovnikov se po občutnem padanju v prvi polovici prejšnjega desetletja od leta 2009 dalje povečuje, število redovnic pa je v letih 2004-2014 upadlo kar za 27 odstotkov -s 714 na 519. Svetlo točko cerkvene statistike predstavlja vpis v katoliške vrtce in šole. V katoliške šole se je v prejšnjem šolskem letu vpisalo 3.797 učencev, kar je 30 odstotkov več kot pred desetimi leti. Delež katoliških šol na srednješolskem nivoju predstavlja 2,4 odstotka, na osnovnošolski ravni pa 0,2 odstotka. Po podatkih iz raziskave javnega mnenja so leta 1992 katoličani v Sloveniji predstavljali 60 odstotkov populacije, leta 2013 pa že skoraj 64 odstotkov. Katoličanstvo pri nas torej ne upada, po mnenju sociologa dr. Sreča Dragoša je upadlo le zaupanje v rimskokatoliško cerkev kot institucijo, zlasti zaradi denacionalizacije in finančnih afer. Njegovo ugotovitev podpira podatek, da je na vprašanje, če je vera pomembna v njihovem življenju, leta 2009 pozitivno odgovorilo 26,6 odstotka vprašanih v javni raziskavi, leta 2013 pa 27,3 odstotka. In kako je s katoliško cerkvijo v Zgornji Savinjski dolini? O tem v tokratni temi tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 12, 25. marec 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 3 Tema tedna, Iz občin STANJE PO ŽUPNIJAH V DEKANIJI GORNJI GRAD Število duhovnikov, krstov in cerkvenih porok se je zmanjšalo Zgornjo Savinjsko dolino pokriva dekanija Gornji Grad, ki zajema devet župnijskih upravnih enot. Duhovnik v Lučah Viki Košec skrbi tudi za solčavsko župnijo, Šmartno ob Dreti in Bočna sta skrb duhovnika Ivana Šeliha, Mozirje in Šmihel vodi Sandi Koren. V Nazarjah je župnijski upravitelj dr. Silvin Krajnc, v Gornjem Gradu Ivan Šumljak, v Novi Štifti Alojz Ternar, v Radmirju msgr. Jožef Vra-tanar, na Rečici ob Savinji David Za-gorc in na Ljubnem ob Savinji dekan Martin Pušenjak. MANJŠA RODNOST, MANJ DUHOVNIKOV V zadnjih 15 letih se je število aktivnih duhovnikov zmanjšalo, včasih so v Mozirju, Lučah, Nazarjah in na Rečici pomagali tudi kaplani. Dekan Martin Pušenjak je povedal, da zmanjšanja števila maš ni in da bodo poskušali ustaljen način obdržati. Tako kot upada število otrok v šoli, jih je zaradi zmanjšanja OBČINSKI SVET SOLČAVA Na marčevski seji je županja Katarina Prelesnik občinskemu svetu predstavila predlog, da bi Občina Solčava izstopila iz Javnega zavoda Regijsko študijsko središče. Svetniki so predlog potrdili in sprejeli ustrezen sklep. Županja je pojasnila, da je Občina od leta 2002, ko je 32 občin regije sprejelo odlok o ustanovitvi Regijskega študijskega središča v Celju, odlok sprejela in postala soustanoviteljica. Pristojnost zavoda je razvoj terciarnega izobraževanja na območju Savinjske (statistične) regije. Kot je še povedal županja, je razlog za izstop iz študijskega središča v tem, da občina in njeni občani nimajo koristi od zavoda. Občina bo z izstopom prihranila malo rojstev posledično manj tudi pri verouku in hkrati to vpliva na zmanjšanje duhovniških poklicev. Sedanja populacija duhovnikov je po večini starejša. Malo manj je tudi krstov in cerkvenih porok. Redovna skupnost frančiškanov in sester klaris v Nazarjah se po za- manj kot 200 evrov na leto. Ne odlok o ustanovitvi niti statut Regijskega študijskega središča ne urejata postopka izstopa ter s tem povezanih pravic in obveznosti, zato se upošteva analogna razlaga, in sicer da ima vsak ustanovitelj pravico, da kadarkoli izstopi iz zavoda, vendar pa mora svoj izstop pisno napovedati tako, da ga posreduje svetu zavoda. Leta 2005 in 2006 so iz omenjenega študijskega središča zavoda izstopile občine Gornji Grad, Vransko, Prebold in Radeče, leta 2008 je izstopila Občina Rečica ob Savinji, leta 2015 so izstopile še občine Polzela, Vitanje in Mestna občina Velenje. Marija Lebar slugi redovnic veča. Klarise imajo ob ponovni izvolitvi opatinje sestre Katarine še dve hiši s tem strogim redom, in sicer v Turnišču in Dolni-ci pri Ljubljani. IZREDNA KULTURNA DEDIŠČINA Sakralni objekti v dekaniji so ve- činoma urejeni. Dela se dokončujejo na gotski cerkvi v Solčavi, nekaj adaptacij je v načrtu za Gornji Grad, ostaja pa še restavriranje fresk na stropu cerkve na pokopališču na Ljubnem. Podatek, da ima samo ljubenska župnija 54 kapel in križev, priča o izredni kulturni dediščini. Tega ni nikjer, pove Puše-njak. Po navadi so se gradile vaške kapele, v naših krajih pa družinske. KARITATIVNA DEJAVNOST ŽIVI Karitas deluje v vsaki župniji. Prostovoljska pomoč ljudem v stiski je še kako potrebna. Izredna dekanijska akcija je lani zaživela ob tomboli v Lučah. Laične skupine katehetov sodelujejo pri učenju verouka in župnijski svet obiskuje bolnike po domovih. SVETOLETNI CERKVI TUDI PRI NAS Lani je papež Frančišek razglasil letošnje leto za sveto leto božjega usmiljenja. Za svetoletni cerkvi je v naši dolini razglasil cerkvi v Nazarjah in v Novi Štifti. Tam lahko verniki dobijo pri spovedi poseben sveto-letni odpustek. Alojzij Ternar in Sil- vin Krajnc sta namreč pretekli teden prejela odlok o odvezovanju pridržanih grehov. KNJIŽICA STATISTIČNIH PODATKOV Tajništvo Slovenske škofovske konference je ustvarilo knjižico statističnih podatkov Cerkve na Slovenskem. V Sloveniji imamo 2.386 cerkva in 515 kapel ter znamenj, ob tem pa 785 župnij. Slovenija je 1. julija 2014 štela 2.061.923 prebivalcev, od teh jih je po cerkveni statistiki 1.523.040, to je 73,8 odstotka, katoliških vernikov. Število katoličanov se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji zmanjšalo za slabih šest odstotkov. Dekan Martin Pušenjak je orisal stanje krščanstva v gornjegrajski dekaniji in delno v župniji Ljubno ob Savinji, kjer je že dolga leta župnik. (Foto: ST) Krščanstvo se v svetovnem merilu širi, le v Evropi in Severni Ameriki številke ostajajo enake ali se pri posameznih postavkah zmanjšujejo. Sicer pa zmanjševanje števila pripadnikov Katoliške cerkve ni samo slovenski pojav, pač pa zajema celotno Evropo in zahodni svet. Povsem drugače je s krščanstvom v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gibanje ravno obratno. Slavica Tesovnik Solčava izstopa iz Regijskega študijskega središča Lani je papež Frančišek razglasil letošnje leto za sveto leto božjega usmiljenja. Za svetoletni cerkvi je v naši dolini razglasil cerkvi v Nazarjah (na sliki) in v Novi Štifti. (Foto: IS) 25 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 Aktualno, Iz občin SREČANJE ZAINTERESIRANIH KUPCEV ZADRUZNE ZEMLJE Sklenili, da bodo šli na dražbo V radmirskem kulturnem domu je bilo za soboto, 19. marca, sklicano informativno srečanje zainteresiranih, ki bi želeli sodelovati na dražbi kmetijskih zemljišč, ki so ostala v stečajni masi po propadu Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Glede na prvotne informacije, ki so jih imeli organizatorji srečanja, je bila udeležba pod pričakovanji. NEPREMIČNINE LOCIRANE V TREH OBČINAH Uvodoma je spregovoril Maks Slatinšek, ki je povedal, da je bilo precej kmetov prepričanih, da bi bilo potrebno kaj ukreniti in na dražbi, ki bo konec tega meseca, odkupiti zemljišča. Stečajna upravitelji-ca Alenka Krivec Nabernik na dražbi ponuja kmetijska zemljišča - razen gozda - skupaj z nekaj zgradbami in opremo kot celoto. Izklicna cena je malo manj kot 690 tisoč evrov. Nepremičnine so locirane v treh občinah, in sicer v gornjegraj-ski, ljubenski in rečiški. Slatinšek je povedal: »Vprašanje je, kako bi en sam zasebni kupec zbral potrebno vsoto. Ker smo z različnih strani dobivali signale, da so ljudje pripravlje- NA OGLEDIH DEJANSKEGA STANJA NEPREMIČNIN Poleg Slatinška in Marka Preka, ki sta v teh dneh večkrat kontaktirala s pisarno stečajne upraviteljice zara- Zainteresirani kupci zemlje ZKZ Mozirje v stečaju so si ogledali dejansko stanje nepremičnin tudi na terenu. (Foto: MS) ni poiskati ustrezno organizacijsko obliko za odkup zemlje, smo sklicali tokratno srečanje. Kot kaže današnja prisotnost, pa so se sestanka udeležili samo resni interesenti.« di pridobivanja potrebnih informacij, so bili na sobotnem srečanju prisotni nekateri zainteresirani kmetje iz občine Ljubno. Na povabilo sta se odzvali tudi občini Ljubno in Rečica ob Savinji; prisotni so bili direktorica rečiške občinske uprave Majda Potočnik, direktor ljubenske Blaž Pre-sečnik ter Anton Špeh, podžupan občine Ljubno. Ta je dejal, da občina ne more sodelovati pri odkupu, lahko pa ponudi pravno in administrativno podporo, če bi bilo potrebno. To je potrdil tudi Presečnik, Potočnikova pa je dejala, da občine ne morejo imeti zemljišč in nepremičnin, ki niso povezane z njihovim delovanjem, težnja občin je dezinvestiranje. Pojasnila je tudi, da se na rečiško občino, kjer leži poleg zemljišč med drugim tudi hmeljska sušilnica, ki je v sklopu omenjene dražbe, ni nihče pozanimal v zvezi z dražbo. Zbrani so sklenili, da bodo na vsak način poskušali zbrati sredstva, da bodo premoženje odkupili na prvi dražbi. Ta ponedeljek so si s predstavnikom stečajne upraviteljice Iztokom Irmančnikom ogledali dejansko stanje nepremičnin tudi na terenu, saj do nekaterih zemljišč ni urejen oziroma omogočen dostop. Marija Lebar SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA NAZARJE Kdo so vlečni konji SAŠA gospodarstva - kdo bo nadomestil izgube v energetiki? Po enoletnem premoru Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) znova organizira regijsko razvojno konferenco, ki bo v četrtek, 7. aprila, s pričetkom ob 12. uri v Galeriji Velenje. Konferenca bo potekala pod naslovom Kdo so vlečni konji SAŠA gospodarstva - kdo bo nadomestil izgube v energetiki? V uvodnem delu bodo udeležence konference nagovorili predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in direktor Združenja bank Slovenije dr. France Arhar. Slednji bo predstavil aktualno stanje v slovenskem bančnem sistemu in nje- Odkupljeno zemljišče za zdravstveni prizidek in povezovalno cesto gove posledice na sedanje in prihodnje financiranje gospodarstva, še posebej naložb, ki so oziroma bodo potrebne, da bodo podjetja sledila konceptu razvojne platforme Slovenija 5.0. Slovenija 5.0 bo sicer povezovalna točka referatov predstavnikov podjetij iz predelovalnih dejavnosti, ki bodo sledili v nadaljevanju in med katerimi bodo tudi BSH Hišni aparati Nazarje, KLS Ljubno in Podkrižnik. Tretji sklop konference bo namenjen energetiki, kjer bo imel osrednji referat direktor sektorja energetike v Slovenskem državnem holdingu (SDH) Venčeslav Radi. KF Občine za izvedbo nekaterih svojih investicij dobijo sredstva od države po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin, o čemer smo pisali v prejšnji številki. To pa niso edine investicije, ki jih izvajajo občine, saj zagotavljajo za namene investiranja precejšnje zneske tudi iz drugih prihodkov proračuna. Med take investicije sodi prizidek k na-zarskemu zdravstvenemu domu. Direktorica Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es in župan občine Nazarje Matej Pečovnik sta v sredo, 9. marca, z dosedanjo lastnico podpisala pogodbo o odkupu zemljišča ob zdravstvenem domu v Nazarjah. JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje bo na zemljišču zgradil prizidek, ki ga nujno potrebuje za nadaljnje delovanje. Pogodba je vredna 34.965 evrov za 945 kvadratnih metrov, znesek pa bo pokrivalo vseh sedem zgornjesavinjskih občin, ustanoviteljic JZ Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje. Občina Nazarje je odkupila še ostalo zemljišče na omenjenem območju. Po občinskem podrobnem prostorskem načrtu je tukaj predvidena izgradnja povezovalne ceste do regionalke in nekaj večstanovanjskih zgradb, tako imenovanih vila blokov. Kot pravi župan Matej Pečovnik, bo občina krila svoj delež pri odkupu parcele za prizidek, poleg tega bo za zemljišče, ki ga je odkupila sama, odštela okoli 90.983 evrov za 2.459 kvadratnih metrov. Znesek bo pokrivala iz proračunov za leti 2016 in 2017. Marija Lebar Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 5 Iz občin, Zdravstvo, Organizacije LJUBIJA Po desetletjih čakanja bodo avtobusi vendarle lahko postajali na za to predvidenih mestih Ob regionalni cesti v Ljubiji gradijo avtobusni postajališči in uvoz z glavne ceste do objektov Kemije Mozirje, dislocirane poslovne enote Cinkarne Celje. (Foto: Benjamin Kanjir) PATRONAŽNA SLUŽBA PRI DELU S STAREJŠIMI Ko se Evropa uči od Slovenije Podjetje VOC Celje je ob regionalni cesti v Ljubiji pred dvema tednoma pričelo z gradnjo avtobusnih postajališč. Ker bosta slednji tik ob poslovni enoti Kemija Mozirje Cinkarne Celje, bodo ob tem še razširili uvoz z glavne ceste do njihovih objektov. Avtobusi na tem delu vedno postanejo, čeprav pravih, predvsem pa varnih postajališč ob cesti ni. Želja po slednjih je med uporabnikih živa že dolga desetletja. Občinska uprava je zato pred časom pričela izvajati aktivnosti v zvezi z gradnjo. Poskrbeli so za pridobitev projektne dokumentacije, po mnogih pogovorih je projekt podprla tudi država. Ker gre za državno cesto, gre tudi za financiranje s strani države. Za dokumentacijo pa mora poskrbeti in jo plačati občina, na območju katere se projekt izvaja. V domeni občine je tudi naročilo ter plačilo postajališč oziroma hišk. Obe sta naročeni, stali pa bosta okoli štiri tisočake vsaka. Projekt naj bi bil zaključen v kratkem, saj je večina del že opravljenih. Z dokončanjem se bo bistveno povečala varnost potnikov, ki bodo tu vstopali ali izstopali z avtobusov. Med njimi je večina mladih, predvsem srednješolcev. Benjamin Kanjir OBČINA NAZARJE V teku obnova doma kulture Podjetje Sipro iz Žalca, ki je upravljavec zgradb v lasti Občine Nazarje, je v teh dneh na razpisu izbralo izvajalca za dela v notranjščini doma kulture v Nazarjah. Že dolgo se je kazala potreba po ureditvi zaodrja in na občini so sklenili, da bodo prenovo izvedli sedaj. Tako občina nadaljuje s posodobitvijo hrama kulture; prejšnja leta so že modernizirali avlo, sanitarije za obiskovalce in oder. Kot pravi direktor občinske uprave Samo Be-gič, bodo v sklopu sedanjih del uredili priročno skladišče za opremo doma, poleg tega bodo prenovili sanitarije za nastopajoče. Občina računa, da bodo dela veljala okoli 17.000 evrov proračunskih sredstev. Končana naj bi bila sredi aprila. Prenove je potrebna tudi nazarska športna dvorana, kjer bodo letos uredili sanitarije in zamenjali poškodovane fasadne prizme. Dela bodo izvedli v času poletnih počitnic. Dolgoročno računajo še na prenovo fasade športne dvorane. Marija Lebar Prostovoljci projekta Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Nazarje so se udeležili predavanja o problematiki patronažne službe pri delu s starejšimi. Predavala je diplomirana patronažna sestra Staša Rojten. Rojtnova je udeležencem povedala, da je patro-nažna služba pri nas organizirana polivalentno, kar pomeni, da ena patronažna sestra pokriva celotno družino - od rojstva (obisk otročnice) do smrti (umiranje). To je zelo dober način organiziranja patronaž-ne službe, tako da se glede tega Evropa uči od Slovenije. Patronažne sestre skušajo v družini delovati v smeri dobrih medsebojnih odnosov, je povedala udeleženka predavanja Zora Štrucl. Delo patronažne sestre v družini zajema preventivno delo, ki si ga patronažna sestra odreja sama, in kurativno delo, za katerega delovni nalog napiše zdravnik v primeru, ko je človek osa- mljen in ogrožen. Patronažne sestre osnovne nege bolnikov ne izvajajo, lahko pa naučijo svojce opravljati osnovno nego, dati injekcijo itd. Pri starejših so naloge patronažne sestre odvzem krvi, prevezi in učenje aplikacije inzulina. Patronažna služba vedno bolj sodeluje z družinami, kjer imajo umirajočega. S pomočjo svojcev se trudijo, da ostane umirajoči bolnik v domačem okolju, je udeležencem povedala Roj-tnova. Poudarila je, da je zelo pomembno, da svojci in bolnik vedo, kakšna je diagnoza bolnika. Pomemben je iskren pogovor in odkriti odnosi v družini. Predavanje je bilo za udeležence zelo zanimivo in poučno. Nasveti patronažne sestre pa bodo prostovoljcem koristili pri njihovem nadaljnjem delu s starejšimi. ŠMS Prostovoljci projekta Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Nazarje s patronažno sestro Stašo Rojten (stoji druga z leve) 6 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 Politika NOVA SLOVENIJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Prisluhnili potrebam v gospodarstvu V začetku preteklega tedna je Zgornjo Savin-sko dolino obiskalo vodstvo in poslanska skupina Nove Slovenije. S predsednico Ljudmilo Novak so si ogledali razmere v gospodarstvu, tako da so obiskali več podjetij. Srečanje s kmeti v Centru Rinka v Solčavi in pogovor z direktorjem Alojzom Selišnikom v Melu Mizarstvu, ki je sledilo po delovnem kosilu z župani v gostišču Prodnik, so zaključili s pogovornim večerom »Blizu ljudem« v Juvanju. Zjutraj so predstavniki Nove Slovenije obiskali samostan v Nazarjah, sledil je obisk Biomasine-ga biomasnega centra Nazarje, kjer so se srečali z direktorjem Rokom Suhadolnikom. Naslednji ogled je bil v podjetju Alplog - hiše iz hlodov, ki ga vodi Tadej Lever v Šmartnem ob Dreti. Od tam se je delegacija odpeljala v podjetje KLS Ljubno. V KLS-U OPOZORILI NA NEKATERE PROBLEME Obisk sta sprejela predstavnika podjetja Barbara Strašek Mirnik in Samo Mirnik. Ob predstavitvi podjetja in poslovne politike sta poudarila pomen medsebojnega spoštovanja in etike kot temelj dolgoročnega in uspešnega poslovanja. Visoka vlaganja v razvoj zagotavljajo podjetju napredek in konkurenčnost na svetovnih trgih. Njihovi proizvodi, vgrajeni v vztrajnike motorjev, so rezultat odličnosti, ki hkrati zahteva brezhibno delovanje podjetja s trenutno 230 zaposlenimi. Proces izdelave je v 96 odstotkih avtomatiziran, a še vedno potrebuje usposobljene in odgovorne ljudi, sta poudarila vodilna v podjetju. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je izpostavila pomembnost lokalne uprave in prisluhnila županom. (Foto: Slavica Tesovnik) bili, da se bodo dejavno zavzeli za spremembe, ki bi prinesle rešitve problemov. ZA BOLJŠE POGOJE JE POTREBNO POSODABLJATI ZAKONODAJO Predsednica stranke Ljudmila Novak je povedala, da je namen obiska prisluhniti različnim skupinam ljudi, njihovemu delovanju in problematiki. »Zakonodajo je potrebno posodabljati, da nudi boljše pogoje v gospodarstvu in konkurenčnosti dela, koristna mora biti za vsakogar. Barbara Strašek Mirnik in Samo Mirnik sta predstavila podjetje KLS Ljubno. V podjetju so opozorili na problem prevelike obdavčitve stroškov dela, predvsem v primeru nagrajevanj delavcev (božičnica in 14. plača) ter na premalo fleksibilen trg dela. Infrastruktura, predvsem ceste in dovod elektrike, ostaja problem podjetju KLS, v kolikor se v bližnji prihodnosti ne posodobi. Besedam uspešnosti in problematike so obiskovalci prisluhnili in oblju- Nekaj predlogov o spremembah zakonodaje je že bilo sprejetih in tudi v prihodnje bomo usmerjali pozornost na izboljšave.« Novakova je pozdravila podjetnost ljudi, ki ustvarjajo nove priložnosti z ustvarjalnostjo, kot jo kaže Alplog. Davčna zakonodaja bi morala ljudi podpirati in spodbujati, je zatrdila. »KLS je primer uspešnega podjetja, kjer delu- je racionalno obnašanje. So konkurenčni in vedo, da morajo dobrega delavca primerno usposobiti in nagraditi. Veliko dajo na etično ravnanje, kar daje odličnost in dolgoročno dobre rezultate, kar poudarjajo tudi v stranki. Nelogična in nerazumna določila še vedno onemogočajo uspešna podjetja v njihovem delovanju.« Z VODSTVOM NSI NA RAZGOVORU TUDI ŽUPANI Ljudmila Novak je poudarila pomen županov in sodelovanja ter reševanja problemov na lokalni ravni. »Občine so gibalo razvoja in potrebujejo čim več dobrih projektov, saj se zahteve povečujejo, je pa čedalje manj denarja.« Ob srečevanju s kmeti se je soočila z nelogičnostjo davčnih blagajn, zato bodo sklicali nujno sejo odbora za kmetijstvo, je zatrdila predsednica Nove Slovenije. »Predlog za ukinitev davčnih blagajn za vse, ki letno ne presegajo 50 000 evrov prihodka, je vreden obravnave.« V gostišču Prodnik so se skupaj z vodstvom in poslansko skupino Nove Slovenije usedli za mizo štirje župani. Prvi je o protipoplavni zaščiti in smučarskih skokih spregovoril župan Ljub-nega Franjo Naraločnik. Župan iz Luč, Ciril Rosc je izpostavil slabo financiranje občin in poudaril pomembnost razvoja lokalne samouprave. Problematiko pomanjkanja denarja za infrastrukture in neustreznost razpisov za potrebe občin je omenil Ivan Suhoveršnik, župan iz Mozirja. Nazadnje je besedo povzel župan nazarske občine Matej Pečovnik in poudaril, da je majhnost občin lahko tudi prednost. Med drugim je govoril o nujni medicinski pomoči v dolini. Ob kosilu so stekli pogovori o gospodarjenju in možnih rešitvah. Več o pogovornem večeru »Blizu ljudem« v naslednji številki. Slavica Tesovnik Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 7 Gospodarstvo, Iz občin GLIN NAZARJE IN RIHTER MONTAŽNE GRADNJE NA SEJMU DOM 2016 Uspešna predstavitev zgornjesavinjskih razstavljavcev Na sejmu Dom, ki je sredi meseca potekal v Ljubljani, tradicionalno sodelujejo tudi podjetja iz Zgornje Savinjske doline. Letos sta se predstavili družba Glin Nazarje in podjetje Rihter montažne gradnje z Ljubnega ob Savinji. Menijo, da je to odlična priložnost za predstavitev njihovih proizvodov. Oboji so kupcem predstavili nekaj novosti. V rečiški občini je bila v žledolo-mu leta 2014 občinska infrastruktura močno prizadeta. Država je nedavno občini za odpravo posledic namenila okoli 200 tisoč evrov sredstev. Iz omenjenega denarja namerava občina izvesti sanacijo plazu in prenoviti nekatere ceste. Plaz, ki ga bodo sanirali, je na lokalni cesti Grušovlje-Čremešnik. Za izvedbo sanacije plazu, ki ogroža lokalno cesto in gradbeni objekt v Poljanah, bodo porabili tako nepovratna sredstva kot sredstva proračuna. Na javnem razpisu je bilo za izvedbo del izbrano podjetje An-teh gradbeništvo in tehnika iz Podčetrtka. Vrednost investicije presega 184 tisoč evrov, od tega je 152 tisoč evrov nepovratnega denarja od države. Izvajalec bo z deli za- RIHTER MONTAŽNE HIŠE Udeležba skoraj obvezna Janez Rihter, direktor podjetja, je povedal, da na omenjenem sejmu redno sodelujejo. »Sejma se udeležujemo, ker menimo, da je leta najbolj primeren za predstavitev našega podjetja potencialnim kupcem. Obiskovalci sejma iščejo čel konec marca, zaključil pa konec maja. VrednostsanacijecesteHomec-Meliše je preko 30 tisoč evrov, občina je iz tega naslova od države pridobila 24 tisoč evrov nepovratnega denarja. Za izvedbo je bilo na razpisu izbrano podjetje VOC Celje. Isti izvajalec je bil izbran tudi za sanacijo ceste v Poljanah na odseku Tiršek-Jermančnik. Vrednost predvidenih del je več kot 29 tisoč evrov. Občina je za to prenovo uspela od države pridobiti skoraj 23 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Oba cestna odseka bo izbrani izvajalec začel urejati aprila, z deli pa naj bi zaključil v maju. Marija Lebar vse za dom in gradnjo, zato je udeležba nas kot priznanega proizvajalca montažnih hiš v Sloveniji tudi pričakovana.« Sicer podjetje Rih-ter sodeluje tudi na drugih predstavitvah. Tako so se v okviru Sekcije slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih stavb udeležili pohištvenega sejma Ambient, ki je potekal novembra lani v Ljubljani. Dober obisk Zadovoljni so s sejemskim obiskom, saj vsako leto njihov razstavni prostor obišče veliko ljudi, ki iščejo kakovostnega partnerja pri izgradnji svojega doma. Rihter je razložil: »Skozi leta našega sodelovanja na sejmu Dom opažamo vse večje zanimanje za gradnjo montažnih hiš. Letos smo tako zabeležili še posebej veliko obiskovalcev, ki so želeli informacije o montažni gradnji, in tudi tistih, ki so se za to gradnjo že odločili.« Nova podoba razstavnega prostora Na razstavnem prostoru so obiskovalcem predstavili kar nekaj novosti: »Za letos smo se odločili povsem spremeniti podobo razstavnega prostora in celotne predstavitve podjetja. Tako smo na sejmu predstavili nov katalog in spletno stran z zelo privlačnimi vsebinami. V obeh predstavitvah prikazujemo naše bogate reference in veliko novih idejnih zasnov, ki so v pomoč bodočim graditeljem. Kot vsako leto smo tudi tokrat poleg zelo ugo- dnih cen ponudili našim kupcem, ki se v času sejma pa vse do konec aprila odločajo za nakup hiše, še dodaten sejemski popust. Pozitivni odzivi kupcev »Vsekakor je sejem tudi kraj, kjer se srečujemo z zadovoljnimi kupci montažnih hiš Rihter. Le-ti z nami delijo pozitivne izkušnje bivanja v »naši hiši« in nam s tem dajejo potrditev, da smo na pravi poti, ter zagon za nadaljnje delo,« je za konec povedal direktor Janez Rihter. SKUPINA GLIN NAZARJE Na sejmu že več kot desetkrat Direktorica Glin Trgovina in inženiring Darija Vrhovnik je pojasnila: »Sejma Dom v Ljubljani se redno udeležujemo že več kot 10 let. Za našo dejavnost je to najprimernejši sejem v Sloveniji, ki je namenjen predvsem gradnji. Na tem sejmu se prestavi vsa naša konkurenca in če nismo tam, za končnega kupca preprosto ne obstajamo. Celjski sejem ni tako ozko specializiran, vendar se tam predstavljamo predvsem zaradi lokalne prepoznavnosti.« Zanimivi za mlade družine Kot so že pred časom spoznali v Glinu, je odziv strank zelo pozitiven. Njihov razstavni prostor obišče veliko mladih družin, ki želijo okna za njihovo novogradnjo, precej je tudi strank, ki se odločajo za menjavo starih oken z novimi. Slednji ima- V podjetju Rihter montažne gradnje so letos za obiskovalce pripravili povsem prenovljeno predstavitev. (Fotodokumentacija Rihter) OBČINA REČICA OB SAVINJI Z nepovratnim denarjem bodo uredili kar nekaj infrastrukture 8 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 Gospodarstvo, Organizacije, Kultura jo številna tehnična vprašanja, na katera jim odgovori Glinovo osebje. Predvsem so hvaležni, ko jim razložijo, kako lahko pri menjavi starih oken izkoristijo subvencijo Eko sklada. »V glavnem vsi obiskovalci poznajo znamko Glin in prav prijetno je slišati, ko nas nagovorijo z besedami, da imajo naša okna že 30 ali 40 let in da bi jih bilo potrebno počasi zamenjati. Če so okna zdržala toliko časa, morajo biti kvalitetna, ali ne?« je dejala Vrhovnikova. Sledijo trendom Na letošnjem sejmu so izpostavili nekaj novosti, kot so nova, modernejša vhodna vrata, ki niso na polnila, temveč iz enega kosa. Poleg privlačnejšega videza so s temi vrati pridobili tudi na toplotni in zvočni izolativnosti. Postavili so drsno dvižno panoramsko steno, prikazali okno s skritim okovjem in razstavili macesnovo okno z grčami, saj je trenutno v trendu stavbno pohištvo iz grčastega in ščetka- nega lesa. Sicer so predstavili celoten proizvodni program: deset različnih prerezov oken, drsne stene, vhodna vrata, lesena polkna in montažne hiše. Z obiskom razstavnega prostora so bili zelo zadovoljni, saj je bil najboljši v zadnjih petih letih. Sezonski značaj kroji naročila »Na sejmu Dom praviloma ne podpisujemo pogodb, gre namreč za povpraševanja končnih kup- cev,« je rekla Vrhovnikova in dodala: »Proizvodnja stavbenega pohištva je precej vezana na sezono, ki se prične odvisno od vremena, konec marca in traja do naslednje zime. Letošnjo zimo smo zapolnili z naročili iz tujine, za sezono pa verjamemo, da bomo kljub stagnaciji gradbeništva v Sloveniji uspeli zapolniti proizvodne kapacitete z naročili končnih kupcev in gradbenih podjetij iz tujine.« Marija Lebar OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADRECKE DOLINE 15 let delovanja območnega združenja in 25. obletnica vojne za Slovenijo S svečanim veteranskim dejanjem se je v Gornjem Gradu pričel zbor članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Zgornjesavinjsko-Za-drečke doline - s podelitvijo zahval in priznanj. Združenje letos obeležuje 15 let aktivnega delovanja. Ob tem sta predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) generalmajor Ladislav Li-pič in predsednik združenja Maks Slatinšek podelila zahvalo za pomoč pri izgrajevanju in krepitvi te organizacije Občini Gornji Grad, zlato medaljo za izjemne zasluge pri krepitvi združenja Dragu Špe-hu, medaljo častni član združenja pa Petru Brezovniku. Generalmajor Lipič je spregovoril o delu ZVVS, predsednik Slatin-šek pa je podal pregled aktivnosti združenja v preteklem letu in plan letošnjih dogodkov. V Nazarjah so obeležili 25. obletnico od upora Teritorialne obrambe (TO) proti oddaji orožja Jugoslovanski armadi, v Šport centru Račnek pripravili proslavo v počastitev dneva Generalmajor Ladislav Lipič (v sredini) in predsednik območnega združenja Maks Slatinšek (desno) sta podelila zlato medaljo za izjemne zasluge pri krepitvi združenja Dragu Špehu. (Foto: BR) državnosti in veteransko srečanje, na strelišču v Gornjem Gradu so organizirali tekmovanje v streljanju za memorial Edija Mavriča -Savinjčana. Jeseni so se odpravili na ekskurzijo v Posočje, ob koncu leta so v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji priredili domoljubni večer v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Pridružili so se zbiranju arhivskega gradiva iz ča- sa osamosvojitvene vojne za muzejsko zbirko v Velenju, koordinator projekta s strani združenja je Niko Purnat. Letos načrtujejo pohod na Bor-seko na lokacijo tajnega skladišča orožja TO, veteranski večer v Nazarjah ob obletnici upora proti oddaji orožja. V juniju bo v Logarski dolini proslava ob 25. obletnici vojne za Slovenijo, septembra pa 4. memorial Edija Mavriča - Savinjčana v Gornjem Gradu. Za jesen ponovno načrtujejo strokovno ekskurzijo. Sledila bo predstavitev zbornika o osamosvojitvenih dogodkih na območju Zgornje Savinjske doline ob 25. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije. V novembru bodo obiskali osnovne šole, leto nameravajo zaključiti z domoljubnim večerom ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Lučah. Barbara Rozoničnik GORNJI GRAD V katedrali ponovno Perpetuum Jazzile V svoji sredi so člani OZ VVS Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline pozdravili župana občine Gornji Grad Stanka Ogradija, predsednika ZVVS generalmajorja Ladislava Lipiča, predsednika Pokrajinskega odbora ZVVS zahodno štajerske pokrajine Zdenka Trpina, predsednika OZ VVS Šoštanj Leona Stropnika, predsednika mo-zirskega odbora Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje Jožeta Rojška, predsednika gornjegrajskega krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline Staneta Rojtna, poveljnika gornjegrajske čete TO Jožeta Štorglja ter častnega člana in častnega predsednika OZ VVS Zgor-njesavinjsko-Zadrečke doline Nika Purnata. Gornjegrajska katedrala je krasen ambient za glasbene prireditve. Akustika v njej je prevzela že mnoge izvajalce. Med njimi je bila tudi vokalna zasedba Perpetuum Jazzile, ki se v aprilu ponovno vrača v Gornji Grad. Ljubitelji vokalne ekstaze in bogastva glasov bodo ponovno lahko prisluhnili največjim in najnovejšim uspešnicam skupine, ki navdušuje poslušalce po vsem svetu. Gornjegrajska katedrala je bila v preteklosti velikokrat prizorišče glasbenih spektaklov. V njej je nastopila violinistka Anja Bukovec, skupina Eroika, Godba Zgornje Savinjske doline z gosti, Oto Pestner s Pro Anima Singers in razni pevski zbori, zadnji med njimi je bil Zbor sv. Nikolaja s koralnimi napevi. V okviru festivala Seviqc Brežice je bila katedrala prizorišče najlepših koncertov stare glasbe z vrhunskimi umetniki vsega sveta v najlepših kulturnih spomenikih Slovenije. ŠMS Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 9 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA Obeležili tridesetletnico delovanja DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Pred člani praznovanje visokega jubileja V Drušlvu upokojencev Nazarje so bili po besedah predsednice Vere Pečnik lani uspešni pri izvajanju programa Starejši za boljšo kakovost življenja doma. Na občnem zboru, ki so ga pripravili v osnovni šoli, je bilo iz poročila o delu razbrati, da so člani aktivni v ročnodelski, pohodniški in kulturniški sekciji. Medtem ko so članice ročnodelske sekcije spoznavale različne tehnike ustvarjanja in se s svojimi izdelki predstavljale doma in širše, je pohodniška sekcija skrbela za rekreacijo in druženje na številnih pohodih. Nazarski upokojenci so se družili tudi na izletih in letovanju v Izoli, sodelovali pri izvedbi dogodkov ob praznikih krajevnih skupnosti Ko-karje in Nazarje ter občinskem prazniku. Pripravili so piknik za svoje člane, ob koncu leta obiskovali bolne in onemogle na njihovih domovih ter v domovih za starejše. Aktivno so sodelovali v medsebojnem povezovanju z društvi. Pričeli so tudi aktivnosti pri pridobivanju varovanih stanovanj v občini. Tudi letos bodo letovali v Izoli, hodili na pohode in ustvarjali v roč-nodelskem krožku. Za druženje bodo poskrbeli z izletom v Beograd in Predsednica nazarskih upokojencev Vera Pečnik je v plan dela zapisala, da bodo aktivnosti usmerili v praznovanje 70-letnice društva. (Foto: MŠ) s tradicionalnim piknikom. Veliko dela jih čaka tudi pri obeležitvi visokega jubileja. Društvo namreč letos praznuje sedem desetletij svojega delovanja, zato jim je predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Silvo Malgaj izročil bronasto plaketo ZDUS. Marija Šukalo Člani Društva upokojencev Bočna so se zbrali na jubilejnem, tridesetem občnem zboru, na katerem so se ozrli na dogajanje v minulem letu in si zadali plane za leto 2016. Ob samem koncu so se seznanili še o dopisih Zveze društev upokojencev Slovenije in pokrajinske enote Celje, ki sta se navezovala na višino pokojnin in zavarovalnin ter na ohranjanje javnega zdravstvenega sistema. Kot je povedal predsednik Danijel Veršnik, je društvo v preteklem letu prejelo posebno listino za tridesetletnico delovanja. Udeležili so se izletov v Ljubljano in v času mar-tinovanja ter se z upokojenci ostalih društev srečali v Lučah. Poleg tega se odlično izvaja projekt Starejši za starejše, v katerem člani društva obiskujejo občane, starejše od 69 let. V lanskem letu so opravili kar 83 takšnih obiskov. Upokojenci iz Bočne so zelo aktivni predvsem na športnem in kulturnem področju. V letu 2015 so se tako odpravili na dnevni in nočni pohod na Semprimož, sodelovali so na številnih turnirjih v pikadu, jeseni pa pričeli z redno telovadbo. Na področju kulture je zelo aktivna folklorna skupina Oštarija, ki deluje od leta 2013 dalje. Združuje dvajset članov, ki so v lanskem le- tu sodelovali na prireditvah v Gornjem Gradu, Mozirju, Logarski dolini, Cankarjevem domu v Ljubljani in Sv. Lovrencu ter na dnevu plesa, ki je potekal v Bočni. Ob koncu je predsednik Veršnik podal načrte, ki jih bodo izvedli v letošnjem letu. Velik poudarek bo na druženju članov, ki ga nameravajo uresničiti v obliki piknikov in izletov. Poleg tega bodo še naprej sodelovali v projektu Starejši za starejše ter se aktivno udejstvovali na športnem in kulturnem področju. Primož Vajdl JI Danijel Veršnik je članom društva predstavil dogajanje v preteklem letu ter podal smernice za letošnje. (Foto: PV) DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Družili so se na športnih dogodkih in izletih V društvu šmarskih upokojencev že vrsto let skrbijo za krepitev odnosov, zato so bili tudi v preteklem letu mesečni pohodi stalnica. Za rekreiranje so ljubitelji balinanja sodelovali v šmarski ligi v omenjenem športu. Predsednik društva Štefan Turk je v svojem poročilu o delu na občnem zboru izpostavil dobro sodelovanje z društvi v kraju in sproščanje na tradicionalnem pikniku. Podali so se tudi na kolesarjenje in izlet na Gorenjsko. V te- denskih srečanjih ročnodelskega krožka so nastajali številni uporabni in okrasni izdelki za dom in vsakdanjo rabo v različnih tehnikah. Pri vseh teh aktivnostih ni izostala niti skrb za bolne in onemogle. Te so obiskali na njihovih domovih in jim izročili priložnostna Predsednik Društva upokojencev Šmartno ob Dreti Štefan Turk je izpostavil dobro sodelovanje z društvi v kraju. (Foto: MŠ) darila. Slednja so izročili tudi jubilantom, ki so obeležili okrogle obletnice. Župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik je izpostavil obveščanje in povezovanje med društvi v kraju in občini. Prepričan je namreč, da ljudje niso dovolj obveščeni o različnih dogodkih, ki jih pripravljajo tako upokojenci kot drugi akterji. Menil je, da bi z boljšo informiranostjo dosegli tudi večjo udeležbo. Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 Ljudje in dogodki CVETNA NEDELJA NA LJUBNEM OB SAVINJI IN REČICI OB SAVINJI Ljubenske potice ponovno navdušile z izvirnostjo Praznovanje cvetne nedelje na Ljubnem ob Savinji je pred tamkajšnjo župnijsko cerkev privabilo številne, ki so prisostvovali blagoslovu ljubenskih potic. Dogodek so tudi letos zaznamovale številne potice v klasični obliki kot snop zelenja, brezštevilni pa so bili figuralni izdelki, pod katere so se podpisali ljubenski ljudski »umetniki«. Ideje za tovrstne potice jemljejo iz narave in vsakdanjih opravil na njihovih domovih, pri katerih so in še uporabljajo različna orodja. Mnoga od teh so že pozabljena, kot so na primer »te-lige«, ki so se nekoč uporabljale za vprego goveda pri kmečkih opravilih. Mladenič z ogromnim cepinom je poznavalce legende o velikanu Krištofu s Kumprejeve domačije v Primožu pri Ljubnem spomnil na njegov velikanski cepin. Števil- ne živali, glasbila in nabožni predmeti pa so stalnica med ljubenskimi poticami. K blagoslovu so zelenje ponesli tudi na Rečici ob Savinji. Obred pred cerkvijo svetega Kan-cijana je opravil župnik David Zagorc. Med različnimi butarami je ponovno izstopala »kreacija« Hermana Pokleke. Letos je spletel šibje v obliki zvonov, ki so mu jih k cerkvi pomagali prinesti sokrajani. Tako je blagoslov zelenja postal tudi svojevrstno druženje sosedov. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo cvpoljre). Franjo Atelšek, Marija Šukalo Maketa stare preše med ljubenskimi poticami (Foto: Franjo Atelšek) Deklica s štorkljami (Foto: Franjo Atelšek) Skupina Rečičanov je k blagoslovu prinesla pletene zvonove, ki jih je izdelal Herman Pokleka (levo). (Foto: Marija Šukalo) LJUBNO OB SAVINJI Jožefov sejem okrnjen brez društva Komen Na Ljubnem ob Savinji je 19. marec, ko godu-jejo Jožeti, Jožice in lastniki izpeljank iz tega imena, vsako leto praznično. V cerkvi na Rosuljah je namreč v enem od stranskih oltarjev kip svetega Jožefa, po krščanskem izročilu zavetnika družine. Prav zaradi tega so se številni zbrali pri maš-nem bogoslužju v tamkajšnji cerkvi. Po drugi maši, ki je bila ob 10. uri, so bili prisotni povabljeni, da se udeležijo skromne pogostitve pred cerkvijo, ki so jo pripravili člani tamkajšnjega župnijskega pastoralnega sveta. S tem dogajanja še ni bilo konec, saj je bilo na Forštu pravo sejemsko dogajanje, kateremu je pa vendarle nekaj manjkalo. Ni bilo namreč članic društva Komen, ki so s ponudbo dobrot z ljubenskih kmetij vsako leto dajale dušo temu dogodku. Samo suha roba, glineni izdelki in še par ponudnikov so bili premalo, da bi bilo na Jo- žefovem sejmu tako živahno, kot je bilo pred leti, saj je na Komen ostal le lep pogled iz okr- njenega sejemskega dogajanja na Ljubnem. Franjo Atelšek Suha roba in glineni izdelki so bili premalo, da bi bilo na Jožefovem sejmu tako živahno, kot je bilo pred leti. (Foto: Franjo Atelšek) Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 11 Voščila, Oglasi SD VABLJENI na pogovor z predsednikom Socialnih demokratov in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo v četrtek, 31. marca 2016, ob 18. uri v Domu kulture Nazarje MOČ JE V LJUDEH. 12 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Stari grad na Hudičevi skali O sedanjem gradu Vrbovec je veliko napisanega. Strokovnjaki navajajo, da prvotnega gradu ni v darilni listini, ki sta jo podpisala oglejski patriarh Pelegrin in bavarski plemič Die-pold Chagere, ki je vso svojo posest v naši dolini podaril omenjenemu patriarhu z željo, da se tu ustanovi samostan. To je bilo podpisano leta 1140. Morda je bil stari grad na skali pri popisu premoženja prezrt? Dober poznavalec zgodovine gradov dr. Ivan Stopar je v brošuri Vrbo-vec z okolico zapisal, da ni dovolj ostankov te zgradbe, da bi lahko določili kaj več o njej. Tudi ni kakšnih arheoloških podatkov o tem gradu. Žal so ob prevzemu Vrbovca po ljubljanski škofiji grad na skali porušili, ruševine pa zmetali v globino za obrambnim zidom novejšega gradu Vrbovec. Nekateri zgodovinarji so pisali o gradu Vrbovec kot o trdnjavi, tako je zapisal Josef Janisch v topografsko-statističnem leksikonu (Gradec 1887). Prav tako v topografsko-zgodovinskem leksikonu Carla Schmutza (Gradec 1822) naletimo na izraz »trdnjava Altenburg«. Na dlani je, da je stal grad na skali prej, ko so dozidali in razširili grad Vrbovec in ga obdali z obrambnimi jarki. Tudi naš zgodovinar Ignac Orožen je pisal o trdnjavi, znan je bil po natančnosti, zato si je vso okolico gradu temeljito ogledal. Tako je sam zapisal. Nova odkritja V novejšem času so zgodovinarji poskrbeli za nova odkritja o Vrbovcu in Vrbovških. Iz študije prof. dr. Toneta Ravnikarja, Eberhard III. Vrbov-ški, ustanovitelj avguštinskega samostana, objavljeni v reviji Studia historica Slovenica, Mlina-ričev zbornik, letnik 2005, št. 1, 2 in 3, strani 151 do 169, povzemamo nekaj odlomkov. Kot je uvodoma zapisal avtor o tem pripadniku Vrbovških zgodovinarji niso doslej kaj dosti pisali, zato je na mestu, da v našem Zborniku občine Nazarje opozorimo na novejše znanstvene izsledke o Vrbovških: 23. aprila leta 1357 sta meniški red avguštincev ter Eberhart iz Vrbov-ca prejela od papeža Inocenca VI. dovoljenje, da ustanovijo v Judenburgu samostan tega reda. Eberhart »de Altenburg« je v tej listini označen kot vitez iz sekovske škofije. Imenovani vitez je smel svoje lastne posesti, ki jih je imel v mestu oziroma na trdnjavi (»in opido seu castro«), upo- Grad Vrbovec (3) rabiti za ustanovitev samostana avguštinskega reda oziroma jih temu redu predati v uporabo. Vse to za dobrobit njegove duše in duš njegovih prednikov. Poleg tega je moral biti sedež samostana oskrbljen s cerkvijo oziroma molilnico, zvonikom z zvonovi ter vsemi parametri potrebnimi za službo božjo ... In naprej: »V teh dostavkih je Eberhard Vrbov-ški označen kot »miles et ambassiator devoti di-lii vestri domini Alberti ducis Austrie«. Bil je torej odposlanec avstrijskega vojvode na papeškem dvoru. In res imamo iz leta 1356 pismo papeža Inocenca VI., naslovljeno na vojvodo Albrehta II. Avstrijskega, kjer sta kot vojvodova odposlanca omenjena Ulrik z Dunaja ter nobilis vir Eberhart »de Altenburg«, ki je tu označen kot vitez (iz) salzburške in oglejske dieceze.« in podtaknili ogenj, da bi ga nemška vojska ne mogla ponovno zasesti. Takoj po vojni leta 1945 žal ni bilo volje in tudi ne prave možnosti, da bi grad temeljito popravili. Glede na prvo zasnovo se je objekt v delu proti Savinji nadzidal za eno nadstropje. Ostali deli (pristava) so bili urejeni kasneje. Ko sem zbiral gradivo za monografijo o gradu Vrbovec leta 1998, je vodil obnovitvena dela tedanji direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner, ki je povedal, da je obnova potekala v dveh delih, v prvem (1988-1989) so obnovili ostrešje in obnovljena je bila fasada na starem delu graščine. Zahtevnejša so bila dela v letih 1990 in 1992. V tem času je bil nanovo pozidan severni trakt in urejeno dvorišče ter okolica. Prav tako je bila iz- Skladišče hlodovine pri gradu Vrbovec, levo nekdanji gasilski dom V nadaljevanju dr. Ravnikar omenja, da to ni bila edina naloga, ki jo je Eberhart opravil za vojvodo Albrehta II. Leta 1350, ko je umrl oglejski patriarh Bertrand, ga najdemo kot posrednika med vojvodo in deželnim svetom Furlani-je. Pri zaključku teh pogajanj sta kot vojvodova zastopnika nastopala Hardegen Ptujski in Rudolf Otto Lichtensteinski, kot priča pri tem dogodku je sodeloval tudi Eberhart Vrbovški, ki je pogajanja začel in pri tem do uspešnega konca sodeloval. Prav ta pogajanja so Vrbovške-mu prinesla pomemben položaj in vpliv na avstrijskem dvoru. Muzej Velenje je leta 2007 izdal knjigo dr. Toneta Ravnikarja Po zvezdnih poteh. Študija ne govoril le o Vrbovških, temveč zajema tudi dogajanja v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Obnova gradu Ko so jeseni leta 1944 našo dolino spet zasedli Nemci, so se partizani iz gradu umaknili vedena sanacija obzidja na objektu pristava. Tu so morali nanovo urediti kletne prostore. Plačnik in nosilec obnove je bilo GG Nazarje, gostinski lokal je uredilo podjetje TGM Petek, d.o.o., kot najemnik prostorov. Povsem obnovljen in moderniziran grad Vrbovec je bil slovesno predan svojemu namenu novembra 1992. Posebej je bilo pomembno, da so v prenovljenem gradu našla prostor manjša podjetja. Prav posebno pa je bilo nujno, da so v gradu naredili poročno dvorano in prostore za glasbeno šolo. Izvedbo kulturnega programa je omogočila prenovljena dvorana, kmalu se je v grad preselila še občinska uprava. Naj omenimo še velike zasluge za uspešno obnovo odlično arhitektko Sonjo Sekavčnik. Brez tvegane odločitve Gozdnega gospodarstva Nazarje bi bila verjetno današnja podoba Vrbovca propadajoča graščina. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 13 Organizacije, Nasveti KULTURNO DRUŠTVO RADMIRJE Aktivni z mladimi ter na glasbenem in športnem področju Člani radmirskega kulturnega društva se v dogajanje v občini in okolici vključujejo s številnimi aktivnostmi. Kar nekaj nastopov sta zabeležila ženski pevski zbor Jutro in moški pevski zbor Zarja. Aktivnosti širijo tudi na športno področje in delo z otroki. Organizirali so dobrodelni koncert za gasilce, na katerem so zbirali sredstva za dokončanje gasilskega doma, koncert S pesmijo v svet, na katerem je kvartet Štiglic predstavil novo izdano zgoščenko, ter božični koncert. V njihovi domeni je tudi miklavževanje in otroška maškarada, je na občnem zboru v poročilu omenila predsednica društva Magda Ermenc. I Predsednica društva Magda Ermenc je povzela preteklo leto, bogato z aktivnostmi članov društva. (Foto: ŠMS) Pevke zbora so sodelovale na devetih prireditvah, članice kvarteta Štiglic so se z nastopi približale številki dvajset. Društvo je lani izpeljalo prepevanje podoknic po Radmirju ter koncert Bernarde Štiglic v času Flosarskega bala Sodelovali so pri pripravi »zimske olimpija-de«, izpeljali otroške delavnice ob Flosarskem balu in v času počitnic, za najmlajše so izvedli še pravljični večer. Aktivno sodelujejo z drugimi društvi v kraju. Načrti za tekoče leto so zelo podobni lanskim, bo pa v tem letu moški zbor Zarja praznoval obletnico in ob tej priložnosti bodo organizirali koncert. ŠMS JEZIKOVNE ZADREGE MOJCA KUMPREJ, profesorica slovenščine Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika. BESEDE: gospa -> ga. približno -> pribl. profesor -> prof. doktor -> dr. BESEDNE ZVEZE: na primer -> npr. to je -> tj. tako imenovani -> t. i. in podobno -> ipd. Okrajšave Domačije v Zgornji Savinjski dolini krasijo travniki, pašniki, gozdovi itd. ZAPISOVANJE OKRAJŠAV Okrajšave besednih zvez pišemo s presledkom za vsako okrajšano besedo: s._p. d._o._o. p._n. ZAPOMNIMO SI Okrajšave besednih zvez: in tako dalje, in podobno, na primer, to je, si je najbolje zapomniti. Zakaj? Sodijo v skupino okrajšav, ki jih vedno pišemo skupaj: itd., ipd., npr., tj., OKRAJŠANE ZLOŽENKE Pri zloženkah (besede iz dveh ali več besed, povezanih z medpono npr. lastnoročno) okrajšane dele pišemo brez presledka, vendar tudi z vezajem, če je tako pisana neokrajšana beseda. Okrajšave so samo pisne, kar pomeni, da jih v branem besedilu večinoma razvezujemo. Napišemo: Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Izi Čop ... Preberemo: Zahvaljujem se mentorici, izredni profesorici doktorici Izi Čop ... Črkovalno branje okrajšav uporabljamo izjemoma, navadno pri narekovanju: lastnoročno -> l.r. rusko-slovenski -> r.-s. NERAZUMEVANJE OKRAJŠAV Pri razlagi pomena okrajšav si pomagamo s slovarskim delom Pravopisa. Ali ste vedeli? Okrajšava p. n., ki jo pogosto uporabljamo pri naslavljanju, ne pomeni prejme naj. Pomen p. n. izhaja iz latinskega poimenovanja pleno nomine, kar pomeni s polnim naslovom. Okrajšavo p. n. uporabimo, kadar ne poznamo natančnega imena gospodarske družbe, v zasebnih pismih pa je ne uporabljamo. 14 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 Nasveti, Ljudje in dogodki Gozd in voda sta povezana iMUts I C Co O " •Si CO™ O — O O CL. q. o. Q. >\n O CO to ra t/) CD u ra CO co 2 <£ rvj m m no s i C -S > m co ^ C "O ■2J «J C a> "I (TJ C > 03 Š. E o X) o C 'c f cc ¡¡D < 1 a g X) o CL "8 <1> C trt CL <1) O E S 5 2 .9 > kj O o C 8 l/l Cl -a o a_ > o t/> U c £ .cu ro O Oiina a.o.o. Ste se znašli v začaranem krogu? Potrebujete kredit? Nudimo vse možne oblike financiranja za posameznike in gospodarske družbe. Naše znanje in izkušnje bomo izkoristili v vaš prid. www.delamina.si 040 299 411