-TIA* GLASILO SLOVENSKE NARÖONE PODPORNE JEDNOTE UreSatfkt ki «pravalškl 1. LawadaJo An. Offlee of Publication) Kepi!? ihSeoU IM! «M A* M U. 1MB. M Mo et i. im. CH1CAQO» BA., TOREK, 14. SEPTEMBRA (8KPT. II), 1S87 ttubearlpttoa H.00 Yearly ÖTEV.—NUMBER 179 Accoptaaoe Mr maillag et «pedal rata «f poete«« prifMH lee ta aeettes 1101, Act of 0«t I. 1I1T, «utkorlsed ae Jene 14. Itll- elike protifašistične demonstracije v sovjetski Rusiji i itotifoč ljudi te je zbralo na Rdečem trgu r Moskvi, da pokažejo, da bodo podpirali vlado v boju proti fašizmu. Sovjetski tisk naglasa, da bo Rusija podvzela akcijo proti italijanskim piratom. Rimska vlada molči o dogovoru glede pomorske straže na Sredozemskem morju kra, 13. sept. — Včeraj, i je Rusija praznovala Medna-mladinski dan, ao ae vršile i protifašistične demonstrs-slovitem Rdečem trgu v . Demonstracij ae je u- več stotisoč ljudi, ki so italijansko pirstatvo in J* svinje". Vas ts mno-[jt obljubila, da bo podpirals linovo vlado, ki ae je zaplet-konflikt s fašistično Italijo*, liki in napisi na zastavah, i jih nosili pohodniki, so ns-ds je sovjetsks Rusijs ivljena na spopad s fsši- ii sovražniki, ki imajo ozke stike s so namignili, ds bo Ru-odobrila dogovor, ki je bil en na konferenci devetih v Nyonu, Švica. Ta dogo-pomorsko stražo ns emskem morju proti pod-ki napadajo in po-jo parnike ns tem morju. vor ie ni bil podpissn, tods hitro se bo to zgodilo, bo-jtfiija in Francijs, ki sts konferenco v Nyonu, po-i ivoje bojne lsdje ns strsžo »Sredozemskem morju. Sovjet-I voditelji pravijo, da je dogo-pomsnjkljiv in da ne daje zaščite parnlkom. tvds, glasilo ruske Itotnunf-itranke, je zapisala, da i sovjetska vlada sama uvelja-ukrepe proti italijanskim Kakšni bodo ti ukrepi, ne omenja. Sovjetska je v dveh protestnih no-i obdolžila Italijo, da so njene " Drnice potopile dva ruska Stalin in premier V. sta opazovala pohod ke mladine, ki je nosila ve i napisi. Eden izmed na-wje glasil: "Fašistični pi- nsm ne bodo ušli." Pred-iki mladine so v svojih go-nagiašali, "da bo aovjetska js uničila svoje sovražnike. Mne svinje naj vedo, da je ^ka mladina pripravljena »rsmbo svoje domovine/' 13. wpt. — Italijanski tJe Ae niso izjavili, ali bo J« odobrils dogovor, akle-v Nyonu, Švica, glede po-z •trate proti podmornici. niso hoteli povedati, kaj Italija. Rekli so le, da ■uaeolini in njegov zunanji srof Ciano zapoalena. bonu študirala in po-» podsla uvoj odlok. Ako bo-rjfcl*. da bi dogovor kori-ljudski vladi, se Ita-J* bo pridružila mednarodno"*' nt rati na Sredozem »orju, ker ona podpira JT™» r ranča, vrhovnega po-»Panske uporniške ar- ** trčili v *raku; it ¡rje mrtvi *nd, Ind., is. aept.-— Li*"*' tr|i« moški in ena Sit * v6ersj ubite, ko 51J\Vzrok * ~«ods bii, mL, ' *** trenutn<> osle-► * dru- * A**liji ee .*-*» oboroževanje fSSSk i* - Kongres * ^ v Nonri- , vbore|itYf x Ofenziva fašistov na severu ustavljena Španski topnicar ji potopili podmornico ~ Hendsye, Francijs, 18. sept.— Močan odpor španske milice in deževni nalivi so ustavili prodiranje fašistične armade proti Gijonu, pristaniškemu mestu v severni Španiji. Uradna vest iz uporniškega tabora se glasi, da deževni nalivi ovirajo vojne o-perscije. Fsšisti zdsj utrjujejo svoje pozicije ns ssturijski fronti, ki leži 80 milj vzhodno od Gijona. Topniško bombardiranje je tudi ustavilo fašistično ofenzivo v bližnjih hribih. Vse kaže, da armada generala Franca ne bo še kmslu zasedla Gijona, zadnjega kosa o-zemlja v severozapadni Španiji, ki je še pod kontrolo španske ljudske vlade. Možnost je, da bodo vse vojne operacije na tej fronti uetavljene, čeprav je general Franco napovedal padec Gijona v nekaj dneh. GMramKar, 18. sept. — Poročilo iz Vslencije, kjer je sedež špsnske ljudske vlsde, se glasi, da so topničarske baterije potopile neko podmornico, kstere identiteta še ni bila ugotovljena, v bližini Kartagene. Motorni čolni s potapljači so odšli ns po-zorišče, kjer se je podmornica potopils. Francija odprla meje spanski vladi Protestira proti Musso-linijevi čestitki Pariš, 18. sept. — Frencoaka vlsds je te dni odprle južno mejo Frsncije španski vlsdi v Vs-lenciji, da bo lahko prejemals potrebščine zs vojno. To je sto-rils s tem, ds ni obnovils dekrete z dne 21. februsrjs t. 1., ki je potekel 21. svgusts in ki je za-prl francosko mejo obema stran-ksms Spsnije glede dobe ve orožje ln strelivs po sklepu london-skegs nevmeševslnegs odbors. Zadnji teden je francoska vlada poslala protest v London proti brzojavni čestitki Musso-linija na naslov generale Frsnks. vodjo španskih fašistov. V tej brzojavki je Mussolini čestital Franku na okupaciji Santander-ja v severni 6penijl, francosks vlada pa v protestu serkastično omenja, ds je čeetitka slabo spričevalo nevtralnoeti ItSlije v špenskem konfliktu . . . Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so v soboto obiskali: Anthony, Alice in Anne Ocepek ter Joe Lukežič, "Oh" Valenšek in Frances Jankovič is Barbertona, O.; Anton J. Kosta-njevec Jr. iz West Allisa, Wis. Bolniki v Colored« Pueblo, Colo.' 4* v Corwi-novi bolnišnici se nahaja Peter Tomič. ki se je pobil pri avtni nesreči; dalje se tamkaj nahajata Anton Novak z zlomljeno hrbtenico in Nik Cuich, Id je bolan v grlu. Nadalje sta bolna Anton Virant in Mary Mäher, ki pa se zdravits vssk ns svojem domu. Vesti iz Minnesota V McKinnleyju je pred kratkim umrla rojskinjs L. Žitnik, doma iz Dobrepoljs ns Dolenjskem in ki je tu živele okrog 40 let. Po povem možu se je pissls Skods. Zapušča moža in odrasle sinove in hčere, od katerih tri bivajo v Chlcagu. — Mnogo slovenskih fsntov In deklet v Min-nesoti se je letos vpisslo v višje šole po raznih krajih; neksterl so odšli v Washington, D. C., drugi pa v Colorado. Nov grob v Jolietu Joliet, 111. — V sosednjem Rockdalu je umrla 47-letna Ana 81ejko, roj. Fine v Kožljevcu pri Višnji gori. Tu zapušča moža, tri sinove, tri hčere, brsts in se- Green poziva časnikarje v federacijo Iz nezadovoljne manj» line bi rad naredil novo unijo St. Lotila, Mo., 18. sept—William Green, predaednik ADF, je včersj nsznsnil, ds je unijs čas-niksrskih delavcev (American Newspaper Guild), kl je pri splošnem glasovanju pristala ns prestop v CIO, izključene iz fe-derscije. Obenem je pozval msnj-šino Guilds, ki je glssovsla proti CIO, nsj ostsne v federaciji kot jedro nove čssniksrske unije. Kot kaže uredno poročilo Guilds. je 1691 člsnov glasovalo pro ti prestopu časnikarske unije v CIO, dočim je 8392 Člsnov glaao-vslo zs prestop. Zs sprejemen je uprsvniških in drugih čsaniksrskih nsmeščen-cev v to unijo je glssovslo 8018 člsnov, proti ps 2054. Princip ssmostojne politične skcije ozi-roms neodvisne delsvske strsnke je bil tudi sprejet s 2274 glssovi proti 2202. Predloge v prid WPA in zs prvotni nsčrt sodnijske reforme predsedniks Rooseveits sts bils tudi sprejets z msjhno večino, smpsk predlog, ds časnl-karsks unijs izreče slmpstlje špsnski vlsdi ljudske fronte In obsodi upor fešistov, je bil Pörsten z 2692 proti 2409 glaso-vom. » ' Hitlerju manjka sii-rovin za oborožitev London, 18. sept. — Is Berline prihaja zaupna veet. ds je Hltler-jtv program oboroževanje Nemčije zastal zaredi silnega pomanjkanja surovin, posebno jekla. bekra Itd. Produkcija orožja, poeebno velikih topov in tankov. je začele padati v Nemčiji in delavce odelavljajo po vseh meetih bojne industrije. demokretični deželi kot zednje obrambno sredstvo proti never- vsski nosti (slUtitot tirsnjje. Dr. Jerease De vis. prsissdaik Ameriške sčiteljske federacije. na Lig* narodo Skupni natto* proti japonskim milita-riftom - Ženeva, IS. sept — Kitajska delegacija v ženevi je poivala vse v Ligi narodov včlanjene države, naj naatopijo proti Japonski, katere oboroisoa aila je in-vadirala kitajsko ssemlje. V epe-lu izrsžs upanje, da bodo Amerlr ka in druge miroljubne države, ki ao zunaj Lige narodov, podprle Ženevo, če se odloči za skeljo proti jsponskim millUristom. Apel poudarja, ds je kltsjsko-jsponaki konflikt povzročil svetovno krizo, ki Straža mir vseh držsv. Japonska je kršila mednarodne pogodba In dogovore s invazijo kitajskega ozemlja. Njen cilj je hegsmonfjs v Aziji in kontrols Psciftka. Kitajska delegscljs dalje pravi, da je vrgla Japonaka armado 60,000 ns šsnghsjsko fronto, da dobi Sang-haj, ki je vhod v bogsto dolino ob reki Ysnftse, pod avojo kontrolo. "Kitajska vlad*)* prebivalci smatrajo, da je dolžnost Lige narodov, da poeeif v konflikt in odredi akcijo, ki Mj bi ustsvils japonsko a«resij# na Kitsj-akem", se glssi apel. "Liga naj ustavi brutalne aktivnosti japonske oborožene sil*«* Kitajskem in vzdrti svetost mednarodnih pogodb, ki jih kfšljo japonski militaristl." Roosevelt Njegov mirovni program za Ligo narodov Hyde Park, N. T^ 18. sept.— Predsednik RoosevSlt je v soboto povedsl poročevslcem, ds bo storil vse, kar je v njegovi moči, ds obvsruje Združene držsve vsskegs zspietljsjs v vojno. Rekel je, ds je svetovni položaj danes zelo resen In zlasti v demokratičnih državah je velika ner-voznost. Roosevelt je poudaril, ds je predvsem zsskrbljen zs demo-krstične države in on se boji, da bodo dlktatorične vlade, med katere prišteva tudi Rueijo, izzvale svetovno vojno na škodo demokracije. Weahlngton, D. C« 18. sept. — Državni tajnik Hull Je po navodilih RoosevelU pripravil ml- nova polffična regrupac1ja v washington!] Konvencija Commonwealth federacije tipična "ljudska fronta" ZA ENOTNOST MED DELAVCI Seattle, Waah. — (FP) - "Ne governor Martin niti njegovi da-mo-publikanskl torij i nas ne morejo ustsviti, ds ne bi Importing 'novega desls' v drisvo Washington," je rekel ob otvoritvi konvencije Wsshington Commonwealth federacije njen tajnik Howard Costlgan. Konvencija je pokazale veliko porast Commonwsslth federacije od zadnjega zborovanje. Udeležilo ss Jo je 666 delegstov is 26 okrsjev; od teh je zsstopalo unije 217 delegatov — 109 unije ADF In 108 unije CIO. Demokratski klubi so Imeli 28 delegatov. Delegstske pravice je dobilo tudi 46 demokratskih pre-cinktnih odbornikov in 61 političnih uslužbencev. Ostsll dele-gstje so zestopsli klube brezposelnih in Unije ss stsrostno pokojnino. Konvencije ee je ns priporočilo vseh unijsklh zsstopnikov o-beh frskelj izrekle zs enotnost v delavskih vratsh. Držsvns ds-lsvsks federseljs je ns sadnji konvenciji pretrgala stike s Commonwealth federacijo, kar it bi-• J la posledica vročega frskeijškega iVOJM Soja, ki je ssaivjsl med AHT In CIO. Kljub temu pa je to politično konvencijo nagovorilo več vplivnih voditeljev ADF, med njimi Charlea McCarthy, predsednik sveta kovinarskih delavcev, in Jesse Fletcher, predsednik Building Service Workers u-nije, ki Ims 6000 člsnov v Sest-tlu. Vsžno vlogo ns konvenciji Je Igral tudi novi delsvski svet CIO (Lebor Unity Council). Konvencijo so pozdravili tudi zsstopniki rsznih drugih unij, ns primer učiteljske, lesnih delsv-cev, oregonske Commonweslth federacije in ksnsdske Commonwealth federacije. John L. Lewis Je poslal brsojsvnl pozdrav, kskor tudi kongresnlks Bernsrd iz Minnesota in Coffee Iz Wesh-Ingtons. Konvencija se Je izrekle zs bojkotirsnje jeponskegs blsgs in enforsirenje pogodbe devetih sil, s kstero so se izrekle zs politiko "odprtih vrst" ns Kitaj-skem' In njeno teritorialno nedotakljivost. Politike "odprtih rovni program Združenih držav ki bo indirektno predložen Ligi vrst" pomeni enake biznlške in narodov, katera se v neksj dneh Imperlsllstične prilike zs vse dr-snide v svoji letni skupščini v, žave. To pogodbo Je podplaals ženevi. Ameriški poslanik v ftvi- tudi Jsponsks in jo zdaj potep ci ga predloži tajništVu Lige. V ¡tale. Glede izvejenja te politi- tej poslanici bo vlada Združenih držav apelirala na države v Ligi nerodov, naj spoštujejo medsebojne pogodbe in se ognejo vojne kot Instruments zs poravns-venje mednsrodnih sporov. Pričskuje se. ds bo Roosevelt bolj obširno govoril o notranji In sunsnjl politiki Združenih držsv ob 160-letnici smeriške uste-ve, ki bo 17. eeptembra. Creena m bodo skušali imnebiti pri ADF Washington. D. C., 18. sept. — V krogih Ameriške delavske federacije se je pojevilo gibanje za Izvolitev mlajšega in bolj e-nergičnega predsednika federacije ne bližajoči se konvenciji, ki se vrši v De n ver ju, Coio., prihodnji mesec Ti krogi so mnenje, de je Green že prestar In preslab za Lewiaa in CIO. Kandidata. ki imata izpodriniti Gre« na. sta beje Metthew Woll. prvi podpredsednik ell pe George M. Harrison. predaednik unije še-issoi|iuh uradnikov. ke pogodbe Izrecno določa le "medsebojno posvetovanje" po podpisnicsh v primeru kršitve. Z dolgimi resoJucijsml se je konvencije izrekla za Indomia-nje Wsshingtonske penzijske unije, zs ftchwelleribech-AI!eno-vo resolucijo proti odstavljanju relifnih delevcev |sri WPA. zs izredno zesedsnje drževne IsgiS-Isture, ki nej avtorlzlre neporabljeni dener Iz rasnih skladov za starostno pokojnino. Nadslje Je obsodila vlgilsntizem In ske me za Inkorporirenje unij, sedanji nevtrelnostni zakon, kate-rege nej nedomesti nov zakon, ki bi »spri ameriški trg napadalnim državam. Najvežnejše resolucija pe je bila glede Delevake nestrenksr ske lige. ketero je konvencijs karakteriziraie kot orgenizacijo z enakimi cilji kot jih ime Com-monweeJth federacija in ae izrekle ze spojitev obeh ekuptn z nemenom. da v Waet»ingtoriu zgrede "prevo newdeaiovsko" *t ran ko Svoje člane je konven-(Dalje as S. «UeaU Japonska armada raztegnila aktivnost Velike izgube v bitki pri .Sangka ju Pelplng, 18. sept. — Jspon-ske čete prodirsjo ns ozemlju južno od Tientsins in severoza psdno od Peipings. Jsponsks ar armada, ki je koncentrirane ob Tientain-Pukow želosnicl, je do bils ojsčsnje, nsksr je raztegni-ls sktivnoati ns teritorij, k| leži južno od Mačangs. Japonski vojaški častniki pravijo, ds je vse pripravljeno za spopad a kttsjakiml četsmi, ki bo odločil, kdo dobi kontrolo nsd južnim in centralnim delom pro-vlnoe Hopei. Severni del te province, kjer «ta mesti Tlentsin in Pelplng, je Se v japonskih rokah. Kitajske vojaške enote so se umaknile ls Mančangs ln sssed-le nove pozicije pri Tssngčovu, kjer je njihove glsvns bsaa v tej sekciji. Ta je oddsljens od Tientsins okrog 66 milj. Vest ls jsponskege vira ss glssl, ds so Jsponsks čete sesedle Msčsng po 24 ur trsjsjočl bitki. Prej so Jsponcl sssedll v«e vssl In ns-selblne v bližini tegs mests. Aanghaj, 18. sept. — Dasi se kitsjsks ermsds odločao bori proti jsponski vojni msšini ns šsnghsjskl fronti, so se pokszs-Is snsmenje, ds se bo umsknlls proti sspsdu. Vroče bltks ao se vršile ves dan na fronti, ki leži deaet milj severno od Senghejs In ob reksms Yangtse In Wang pu. Yanghang, mesto na tej fronti, je bilo glavno poiorlšče bitke, Oboji, Kitajci In Japonci, •o utrpeli *llks Isgube v tej bitki. Neketeri pravijo, da Je bila tS nsjbolj vroča bitka na šanghajaki fronti, odkar so Izbruhnile sovražnosti pred petimi tedni. Kitsjskl letele I so včersj bom-bsrdlrsll Jsponske bojne lsdje na reki Wsngpu In Jsponsko lets-HŠČe v distriktu Yangtsepu. Ki-tsjcl pravijo, ds so bombe, ki so jih vrgli letslci, poškodovsll japonske Isdjs, tods izročilo še nI potrjeno. Nove bltks so se vnele tudi v Cspeju, kitajski četrti v ftsng hsjs, In v Hongkewu, šsnghsjskl sekciji, kjer Je vlsdsl mir dvs tedne. Jsponski topovi so Istočssno obstreljevali kitsjake |K>atoJsnke ob železniški poatsjl v aevernem delu Sanghaja, kf meji na mednarodno naselbino. Roosevelt uvaja omejeno inflacijo Za 300 milijonov dolarjev zlata v prometu ■ Washington, D. C* 18. aept. — Federalna vlada Je nenadoma pomnožile densr v obtoku do neke meje z namenom, da utrdi avoje dolžnlce in podpre omshu joče cene delnicam ne borzi. V j te nemen Je zeklednlški tejnik Morgan t ha u dal rezervnim lian-1 kam za 800 milijonov dolarjev zlete na razpolago, da lahko pokupijo federalne bonde In druge federalne obligacije. Rezultat te akcije Ime biti. da banke ne bodo metale na trg federalnega papirja, ki nosi nizke obresti in da dobe dovolj gotovine ze ko-rnercialna poeojila. Na drugi težave zadolženih ameriških farmarjev Zapuščene farme govorijo o težkem položaju REŠITEV JE V ORGA-NIZACIJI Sisaeton, S. D. — (FP) — Ti-noče ln tisoče fsrmsrjev po srednjem zspadu je skozi tri zs-|)oredns leta tepla auša. Leto za letom ao aejali In asdlll, tods Žetve ni bilo, V pričakovanju, da bo prihodnje leto bolje, so se dolžlll tuksj In dolžlll Um. Zs-dolžlli so se do vrstu ns pose-stvs In nepremičnine ter pridelek. Mnogim je suše pobrala tudi živino, ker nI bilo paše ne krme, Skosi zsdnjs tri lets so upali in upali, ds bo prihodnje leto bolje. Letos so res dočeksll dobro Istlno. Prvič po treh letih. Tods snsšli so se zopet v precepu. Nanje so pritisnili upniki, ki so jim sporočili, ds bo žetev njihovs. Eden teh fsrmsrjev js bil tudi mlsdl Arnolt Berndt, ki ima ozlroms Je imel farmo v tuksj-šnjt bližini. Njegov slučsj po-kszujs tragedijo tlaoče farmarjev v vsej avoji nagoti. Svojo fsrmo je pridno obde-Isvsl. Suša akozi zsdnjs tri lets gs je pognsls v dolg do grls. Vssko leto Js sej si, toda nlfleear pridelal. V ssdnjl ssjslski sesi-JI Js napel vse svojs moči. Uo-rs! je semljo, dobil mimmSi žl-to In gs poeejsl, ne ds bi zlesel še bolj v dolg. Zadolžiti se sploh nI mogel več. In ko Je lotos letina dobro pokazala, s^ mu sporočili upniki, da pričakujsjo, da bo Istins njihovs. Vsaj smisol njih sahteve je pomenil to. Mlademu far-msrju se je vse skupsj zszdslo preneumno sli preobupno. Enostavno j« pustil fsrmo In odšel proti Oregonu. Svojemu brstu Je pustil traktor in mu nsročil, naj on požsnje. Njegova farms stoji ispušče-ns. Medtem ko so drugi fsr- mar j I, njegovi sosedje, pričeli s žetvijo, se njugovega polja nI nihče dotaknil. Bogsto pšenlč-no polje Je ostalo nedotsknjeno — neme priča obupnega položaja zadolženega fsrmsrjs. Dotaknili se ga niso upniki, ker so bili le zainteresirani, ds pospravijo žetev — delo drugih. Ps tudi, če bi hoteli požetl, nimajo te pravice, dokler fsrma ne spada legalno nJim. Dotaknil se je ni niti bret, ksteremu je fsrmsr zapustil traktor, ker ni imel densrjs zs gssolln, vezivo In |)onioč. Bcrndtova fsrme Še vedno stoji zapuščene. Tudi žito še nI iMiepravijeno, In bo nsjbrže ostalo ns polju. Nems priče o-grom nega bremena — dolge. Takih slučajev res ni veliko. Ogromne večina fsrmsrjev Je bolj tesno priklenjene lis z»mljo kskor je bil mlsdi Berndt ns svojo zadolženo farmo, '('oda njih polofaj ni nič bolj! kakor je Berndtov. Tudi večina nje- golili sosedov (isleč naokrog: po mnogih krajih srednjega za- ^ a Hi. i pada, ie bila obveščena od upni- stran bo v ads lehko razpisals v^ J .. . , ^ . ... . . ... . ^ .. kov, da pričakujejo bogsto že-nove posojila ln dobils densr. ki | mL//m_____iAmUU j gs potrebuje za ogromna izplači-Is, kstere presegsjo d<»hodke v lede. Newyorika policija lovi pleskarske stavkarje New York. — New y or Iks po Ikije Je v enem dnevu srvtlreie 102 pleskaraks aUvkerji, ko so piketirsli pred hoUli v Msnhat-tanu In Brooklynu. V a'avki sa višje pleče Je nad 20,000 plea-ksrjtv, , _ tev; večino, sko ne ves pridelek. In nsmeato ds bi sledili mle-demu Berndtu. vrgli roke kvišku In se z gnevom in želoetjo v •rcu poeiovili od "svojih" ferm tik pred žetvijo, eo se pridno o» prijeli dela ln pričeli prvič po treh letih posprevljet! bogati pridelek, (kitali so, kjer so, ker tudi drugjs ne vidijo bodočnosti. In obenem so ae pričeli organizirati proti upnikom. Pričeli «o se sopet oklepati (Ulje m l lUssi.) PROSVBTA ma, primar (/«Ir «1. t»*). •I. 4m rmm Ja • «MI Nedemokratična politika Glasovi iz naselbin Na kakšen način Je mogoče, da najeti demagogi, ki pišejo burbonake liste, tako lahko pridobe velike množice ljudi, da jim verjamejo? Kako je mogoče, da je demagogom, ki pišejo Članke sa dnevni tlak ali govore na rsdioposta-jsh, tako lahko narediti največjo zmešnjavo v velikih mnoticah, da množice nič ne vedo, pri čem da ao? Odgovor na gornji dve vprašanji je enostaven: ignoranca! Preprosta maaa ne ve, zakaj gre; maaa ne razume vprašanj» problemov, ki ao na dnevnem redu—in ko išče pojaanil, naleti na takšna nasprotja v razlaganjih, da nič ne ve, pri Čem da je. Amerika ae ponaša, da je politično največja demokracija na svetu, v resnici pa je v njej še silno doati nedemokratičnega in protidemokra-tičnega. Na primer ameriška politika sama je nedemokratična. Ameriška politika se že desetletja razvija kot nekakšna špecialiteta, ki ae priatoja le nekate-. rim ljudem—«a maso pa to ni. Ljudje, ki ae pečajo s politiko, ao na glasu kot ljudje posebne profesije ali poklica, ki se bavljo samo s tem. In res so ns U način porinili politiko—politikom, dočim ae Uroka ljudska maaa ¿lato nič ne briga za politiko, kakor da se U reč ne tiče nje. Ta strašna napaka ae bolj in bolj maičuje nad preproatim ljudatvom, zlasti nad delavci ln malimi farmarji, ki so danes navezani le na politike in njihova strankarska glasila, če hočejo vedeti, kaj st» godi na Javnih meatih In ki so navadno vedno potegnjeni. V demokraciji bi morala biti politika atvar ljudskih množic. Politika Je državoslovje, to je rnanje o vladanju ln zakonodajatvu, ki bi ga moral Imeti vsak državljan. Saj vsak držav-ljan plačuje davke, bodlal direktno aH indirekt-no, In sleherni dan je odvisen od sklepov javnih administracij In zakonov. Edino državljani, ki Imajo znanje o političnih vprašanjih, ao sposobni sa samovlado v republiki. Zdaj pa pomislimo. koliko je te sposobnosti v Združenih državah I Zaradi te nesposobnosti—katera Izvira največ Is nemarnosti in miselne lenobe Uroke mase -da bi se liudske množice v splošnem udejstvo-vale v pripravljanju sakonodajstva. prihaja iniciativa sa nove sakone od sgoraj, bodi od svetovalcev, ki dajejo sugestije predsedniku In njegovim ožilm krogom, sll pa od ekonomskih in finančnih mogotcev, ki diktirajo svoje načrte direktno sakonodajalcem. To je Jako nedemokratična in Ikodljiva napaka, ki je Že prešla v meso In kri ameriškega političnega sestava, kakor da drugače ne more biti. Prava demokracija mora imeti iniciativo v sebi, v najširših množicah, torej v večini ljudstva. Predlogi sa nove zVkone, reforme In sploh vse bi morali priti od spodaj, is ljudstva; morali bi biti dobro prerešetani v Javnih razpra-vah, predvsem na javnih shodih, ne pa po demagogih v časopisju in radiostanicah. ftele, ko ao na ta način vsi predlogi dobro rasmotrenl In rasčiščenl, tako da jih vsi rasumejo do sadnje pike, lahko pridejo pred sbomico, kjer so formalno sprejeti ali zavrženi, kakor že pokaže sen-tlment Javnih razprav. To je edini način demokratične politike In demokratičnega zakonodajstva. ki se mora vršiti v Interesu večine ljudstva. Ameriška politika tega le ne posna. Odločujočo politiko navadno vodijo demagogi In šarlatani, ki so dosledno v službi privatnega kapitala in sploh privatne reakrh*—In kadar ti demairogi in Šarlatani ne morejo Imeti pratov zraven, saženejo pa huronaki krik propagande, katera navadno ubije vsak dober poskus aamo sato, ker Je večlnaka maaa atrašno Ignorantna in valed tega mrtva sa Javno življenje. _ To ao žaloatna dejstva, ki se neprestano ponavljajo. Ameriška vodilna politika Je luksus privatnih Interesov, sato je reakcionarna in škodljiva sa najboljše Interese Ijudatva. Ameriška politika je postala privatna sadeva onih. Vaterlm najbolje korietl osiroma onih. ki Jo ♦nato najbolje izkoristiti isM*--daal bi morala 1 'ti -minjs še na csrizem in bedo v predvojni dobi, na boje sa svobodo proti ruski csristični oblasti. To Vtgojo so dobili v poljskih revolucijah v devetnajstem stoletju. Vedo, da republika ln 1. 1919 priborjene svobodščine niso vsrok bede, smpak odstranitev svobOdščin po Pilsudskijevih diktatorjih, legionarjih In njih vojaških pristaših. Tako postane poljsko kmetlštvo — med kmetskimi rssredl bližnje Evro-Je, ki se vsi vsbujajo, najbolj revolucionarne^ jedro nove Evrope. In poljska diktatura, ki bi u-tegnila premagati poljske delavce, ker bi bili izolirani v neka- demokracija. Ratmotrivanja soldogodkov. noj poijsmn ameiov,^ mtitlh ,n |„dufctrij- Važna tudi to nas, ker smo so- ln posledice, ki Jih mora ro"jy j nklh okrajih, pa se ustavljS pred 1 ta boj v nadaljnjem raavoju polj 1 ske politike, je važen sa vse, sla sedjs Avstrije. Tako pfsvi list v svojem raS-motrivknju: veliko kmetiško množico, ki va-lovl preko vse Poljske, kskor ne- Kancl čitnlce bil cler Sušnlk Je šel na po- šave. . v vladnem taboru čt . te pred odhodom pa bi Boj je klic po demokraciji, j« | bliftst socialni pretres, moral opssltl, ds postajajo pojav težke povojne krlss, ki se rtd| tegs v divjem boju bore po-organl-1 izraža v diktatorskih režimih po «mesne •ti pa sa slovanske sosednje dr- kdaj vt! mU||kov v Rusiji. V vladnem taboru čutijo, da ss ih se fca- js popolno prsvfco do državljan-1 naclonilno-sociilistične u\u' OTMIkn, starti imajo Jako omejeno Mcljf nevarne bolj ln bolj. ttrn ¿lezničar I P"v,c0 ratdrtavljaniti (expa- Komaj deset dni je, ko je rfkodbam železničai . ^^ ISkOto nji- Lft, VPato 8Dortnih pri aJIm lir»««1 posKoaDam i«ieznic«r y . ^^ nji. ■' . - t športnih priredi- večen. ZZ Zl S mti^JS S hove nedJtnosti in Jih tako o- £ ^Sjk* ker so".« jih Diktatorski režimi t°8..80 iar ^r^Mga je napadel in oropal, mu js . krojene prsvlce. 13Ji3r*Seti Prenovedal je L i« nlkier nrav ust ________ klike med seboj, ker ISvropi, ter Je naperjen proti|jjm manjka vodilne oaebe po mo-1 poljskemu, ki se domišljs, ds bo |Rmrti pilsudskegs. Poiskus, postaviti "vsditelje" Je še ponesr* se ns mo-|čll. Ryds4lmlgly ss umlks, A- iektivno pogodbo, ki pa U ^¡podlegel poškodbam edali Joiip 0itrii k ?aloa kliuh nniraiftniem Dodietnl-I_i .. ..m .» u* ^ • ropati njihove pHroJene pravice. L^i^jj ^itti. prepovedal je rejo nikjer prsv usUlltl, Njih dam Koc, ki Je hotel osnovstl fs- Ker kljub pogajanjem podjetni-1 mrj ki niso hoteli pristati na to, da| ¿akor §mo že oMIrno vsled nstursllsScljskih zskohov inozemskih d«sv, kjer ti V»do- preprečil novo u-stanovitev teh organised j. I Sušnlk ns more ukrotiti hit- jstsno snujejo polltlčns komplo-lin ss fts naslanja desno, ksr Js te, ki silijo v vrstolomno suns- hotsl prldobltl Pllsudskljsvs opo- njo politiko. Zsto so ti rsšlmllsicionaloa. To Js seveds prave fT.iTv^lTv^^r^iei I* Wt*«™1!** Ifcftnnri Sedij ltVfJOi V mnogm i-1 ^itaaijs, Ce misli dru-Itudi nevarni evropskemu miru. Pilsudskijeve pi^lstsše rasburi- ^ ^ l if^ trs- Prsv lahko trdim* da si ti rs- la Vedstl je treba, ds so lsvl- nild stopili v štrajk. |----C if.riin v Po-15? - " - ^ SssSSstvs ugnal v kozji žimi pomagajo (s zadrege ssrs- čsrjl in desničarji proti Bsekovi g se silno moti. di notrsnjlh rsSmsr s tem, ds ns- sunsnji politiki, ksr pomsni to- , , . ....... ------------- . . . v Avstriji kakor tudi drUHfbd pihujejo svoje sunanjepolitične liko, kakor proti Hitlerjevi Nem se pogodili kmalu. Strokovne or- y gozdiču med obema naseljema kaWrfh w Jl5 rsfcsddilo t» df«av- v * 1^ bref de|lviktga akcije in asplrsclja (Užnjs). ^ ........... C^Lf? r l,^rt8tvtt ^ Tm*** boriti. Ds1sv.| Poljskim kmetom se godi i du kuhinjo, kjer ItraJkujoči hrano. fctttfcLI V DEMONSTRANTE par, udaril Ostriža s kolom po gti> so jo Imeli, ko je oče lsgu-glavi in mu odnesel aktovko s de- bu &m«riftkt) ditkVljanstvo. »plo-narjem. Ostriž je bil padel v ne- |ht tettdsnck Js ta, da se srna-zavest, ko pa se je čez nekaj ča- tra, fla otroči 14 Ist k» več StaH sa savedel, se je stežka vrnil v LfidrtujeJo svoje sftteriško dr- člji, kar bl bila ts ivsss nenaravna. Krvava nedaljs ja pokasals, Demonstracije, ko je miniaterU^ ^ povedal, kaj se mu J« uvljanstvo, tudi «e Je oče ^„ ^'ví ikí , kancler Jankovič obiskal Valjevo dogodilo. i" — ^ «kanatrl-1 Mnssoimija in Vatikana kanciar ____sls- ski ksdri so v tsm boju potrsbni.jbo, prsv slsbo. Tsmu slcsr nI Ae manj usirtšen Je boj proti kriva le diktatura. Prsohljuds- ds Poljsks prshsjs Is gospodsr-fašismu čs režim preganja obs- noat Poljske, pritisk preblvslstvs ske in Istentne krlse slstems v nem delsvce. v mesta, ker ljudje ns morajo jako akutno krlso ssdsnjsgs re- Tisti dan, ko Je po nsvodllu nlksmor, poelabšujs soeislno sli- šlms. Policija in orožništvo še vedno j^lje. 0-1 nista mogla izslediti roparja. Ml državljanstvo vsled ekspstrl- V Vsljevo, v svoj volilni __ kraj je prišel 28. avgusta ^ I VsTpaTSi, da gre najbrte sa ster sedanje vlade Jankovič t^Lloč4n tnanega roparja in vlomil sklical sestanek vladne stranke I v kSvami "Zlatibor". Pred k»-|pri Zalogu. Ljudje so videli na-varno pa eo se zbrali opozicijo-1 pfldalca( ^^ je bskal proti Za nalci, ki so začeli demonstrirati I ___ riočln • • " proti vladi in proti ministru Jan- Bp4di dopoWnevm >o sporedno s gospodarsko kri-Dollfuas oposlcionalno vojskoiso. Veliko slo Je na Poljskem tudi socialne dsmokrscljs issvsl tetjalkohollssm, analfsbetlssin, kuž-Državljanstva poročene žensks vstajo šucbunda v krvi sstri, ti- he bolezni, pomanjkanje šlvll In VPRAŠANJE: Uročila sem se stl dan Je odprl vrata hitlerjanr obleke, propsdšnjs gospodsrstsv In vssi, Tods U še nI končno trlumfl-| Vse to pritiska s vso silo. Tsh ftl. Naclatl si še niso osvojili | rssmsr bl sicer tudi demokrscl- tin znanega roparja m v«.....- ----.77." ^...ü____.„boj Btvu A^urja I. ! - 1M4, raaporočila pa sem || TekstUna družba priitala na toKtve uniji bQ glMOvklo 10,000 delavcev li kamenje n ksn arno. mmi« hiSe > f —.i l^i J povzroča kmetom silno obdsvčs- AfneHcjm Woolen Co., najvsčjs I nje, ne koristi ps gospodsrstvu, tikj(t„ni dru|b|l v deteti, ki o-* zsnemarjanjem kulturnegsi de- bratuJt, 27 predilnic ln uposlujs la ln slsbo trgovinsko ^^ prlblllno 28,000 delsvcev v no-Vse to Je ssostrovslo kriso. Ob voangležklh državah, Js prlsts-napredku kulture (duhovna in L ^ tovlirnllke un|Jike volitve - . .. .. , , Jsve hiše. lk J® Pobija, ki Je JodliMgna- An£urJevft družina se Je že ne-la, pri čemer je bilo več oseb k jkrtt pojtvila pred sodiščem njenih. Zborovalci pa so siiv l ^ ^^ |n ^p^jov. Jožel.voje amerižko državljanstvo mraku spet zbrali in začeli f.V| Aniur w 4e kmkitii dVe leti klati Valod poroke s prvim moiim In tje so Sakelfika in ženo odpeljali v ptujsko bolniš-kjer bo moj[ najbrže okre-n ieno pa so resno v akrn da bo poškodbam podlegla: ^Orožniki «o že ponoči šli na de-iHndar niso izsledili razbojni-Na vse zgodaj pa je neki wdel pri Sv. Lovrencu v srn jarku mrtvega moš 1 ki je držal v rokah star re- • Pregled trupla je poka-•« je bil neznanec sam u • Imel pa je rano tudi na Dokazano je, da gre sa ika, ki se je bil pri napadu »m ranil na nogi. Ko da s svojo rano ne bežati, je obupal ter kroglo v prsi. Z nožem Plezal telovnik in erajco lutavil revolver na prsi. ki so jo našli v njego-triiplu, je enaka krogUm, ili* UBtre,Jene v 8akelško- • «utino. f^Psie mogli ugotoviti, » roPsr. Orožniki so pre-^ ds gre za beguna Potoč- « i« lani izvržil vlom ka? ODGOVOR: Vi ste pridobili ifttijebilo klice proti v.adi In . Koiiim^m i^« » KnUjO. Ker >e demon.tr.n e 0« £ v Za|o)fu p>{ „,„ gte ,voJe amer,»ko ^ » niso raztli, ,o oroinild uitrelili mane tudi J« vedel, kdaj vljanatvo v,led porrtte t lno»em- j JJIIko i»« P» bo T Ali •• ne m> vanje in tri ljudi ranU . ,n®'I v«a™dan noei O.trit denar na LJm, kajti fakon, po kater«n p» ¡^«¿»LC ta «" katerih veeteh ti trije ranjen- Anturja iiiejo. a roka ne vpliva vef na drtavljan- ci umrii.) Nato » .e demon- £ Jdo(ll^nlM ,„Wili. Mne- .tVo. j. prliel v vtljavo jW» 88. ^Vw^J^ii'l »trantje razbeiali. I nje," da je morda ifvrtii napad ,ept«mbra 1982. Na podlail _U .......- .1 ,, .tnani vlomiiee in napadalec Bra- ga zakona I ¡.kavo in aretirala vei ljudi. U- j«»*,, j, najbrte neoanovano, tudi ie Je val Bru*l mo» ^-v-., ■- „ tel pa Ji je tdravnlk RadomlrK Brade*ku raamere tu nleo ¡drtavljan. VI Imate p« pravico twoJt.«^J? '•""J" . --------i nM, aa je morua »Trsu IWV"« «epiemuni ur***.. ^ , . vTrln« aU|lu n-i Policija Je uvedla strogo prt-1£¿ftnl v|omitec in napadalec Bra-|gi zakonS ste ostali lnotemka,i^ TavJtHjI? NI se P011^' I ______ . m.Ml^l __i.-1- tfltU. set pa ji j« —. ser uraaesau «iincre m ,un6MVij«ii. »« k- r--*—-- . „,Av Han v»*. Stofanovič iz Valjeva, ki je baje büe inaBef dm bi bil laWt0 tve- zaprositi sa nattorallSaciJo, nS JJ« «svkrnost vssk dsn bil med organizatorji demon- uk ropargk| napad sredi do-|da vam Je treba imeti "prvi ps- W strscij. — O dogodku objavlja poldnera. jugoslovanski tisk le uradne komunikeje. Samomor umobolnegs. — V Novem Celju v umobolnici se je zdravil 84 letni ključavničar Anton Zupane iz Stor. Dne 28. avgusta je skočil s tretjega nadstropja na dvorišče, kjer je o-bležal s tako hudimi poškodbami, da Jim je v celjski bolnišnici čes dvs dni podlegel. Korenltont I Tods, dočlm js pollcijs nsd stičns s gen te Is formslno pre gsnjals, Js nsstopsls proti so- pir.M Upokojitev V starosti M let IHH_ w , 1.1 ^ ..ru i VPRAŠANJE: Star sem 66 let I člsilstom 's vio strogostjo. Pre Pod rszstsvljenlm kipom De-j^ ^ iUI||0 ^posten ter sa» „nja jih nsusmlljsno, skušs z " " služim 12000 ns leto. Kskine VMm| pomočkl sstretl njih tsj I pokojnino bi dobivsl, ko posts- ne orgMnisaclje, kar drugačnih sem 66 let star, na podlagi so- ne mor9j0 Imeti. Ne sramuje se MHihT In klica in hrepenenje" Js nspiss no: 'Ne dotikajte se s psliesmi ln dežniki'. Neki »sljlvec Je ps priplssl: 'Temveč vzemite sekiro." e Skriti talenti 'Kako js z mojim sinom med Smrtna neereča na planinah I poukom, gospod profesor r O smrtni nesreči brivskega pomočnika Kafke is Zagreba [«n nekam zaspan, smo že poročali. S svojim dekletom je bil na Kofcah nad Trži-1 v njem." čem. Od Um sta odšla na Košu- i ICof- 'Križ je t «Jim, zmerom se ml "«eveda, to Je talent, ki spi to, odkoder se je v dom na tujski gori, bilTato cah vrnilo le dekW.^apaM Ubogi očka "Pol dasetlh Je, Pepček, Ukoj pred tremi meseci ps SJf mt»riborsks kaznil-^tlej ao gs orožniki iska-» ss niso mogli issla-^nevsjo, d« j« mrtvi »n ropar U Potočnik. *wat»ti ^ fr ^^ _ P^i Mariboru se je na- « letni vlničar Franc Cu-* vinograd a ■ • • - --- ^močno iT1*« » padel v obcestni ia-. '¡¡"»mmSTf11 v Kranj,ki fori ^'njen ni zmogel toHko •JI bil vatalln tako Je ■ «»radi tadušenja. ? «i»rj| štrajkaje pvtt vr: tvfu-u -0 - •1 v .du nad Ljubljano 4. „ ^močaild štrajkett, • ¡J» šentrldste ^^rtjs. mana po vsaj ■ * »ud. (instraa mej, po ^ i, ' »»¡«arska obrt js vera, je smrtno ponesrečil. Okolnosti j p^^^ igračke in v postelje! te nesreče so zelo zagonetne in nepojaeajene. Morda bomo o| cialno-varnostnegs kaj ss sgodl, sko nočem biti u-pokojen v tej storostl? Nsdalje bi rad dosnsl, kaj bl dobivala moja žena, ako umrem pred stsro-stjo 66 Isti ODGOVOR: 1. Ako boste nadalje sUlno delali prihodnjih 10 mesečna pokojnina Ist ln potem zna-. Vi Imate popoln) pravico delati nadsljs po Itsro-sti 66 tet, sli ss ne bo več pobi tem še kaj napisali, če bo oblast] mamica, ds govoriš s očkom I uvedla preiskavo I raese n v porabi . pristojbina od vUe- Oho," ^ ^^^'nsaslužka In vUa pokojnin, bo sinček, "pa vendar — delsvce, nameščence, intetektu alce, ki so nsprsvlll -zločin", ds so čttall "Arbeiter Zeitung", ob-sojstí ns Isto, dvo In eslo pet lot jsfts ill odtfsnjsti jih v kon centracljsks taborišča. NasUlo Je stanje, kl gs ns Dunsju osnsčujsjo s tem Isre kom: "V Avstriji obstojsts dvs strsnkl, ki se med seboj bojuje U: vlada in ljudstvo." Situacija postaja tudi saradi tega težavnejša, ker avstrijsko ljudstvo, ki ga tlačijo klerikalci zemljiške) bi preblvslstvs ns bilo toliko preveč, ksr js glsvni vsrok krlss. Znsčilno js, ds ss poljski kms-tje nad bedo niso tako hudo pri-tnCevall, kakor velik del nemških, avstrijskih in tudi čshoslovsšklh. Poljski kmetje ns msrsjo fs- čutl v tem nekskšno zadoščenje, ker Hitler v Nemčiji vodi boj v Lswrencu, Msss. Družba Ims v tem mestu dve predilnici, od katsrlh Js sns nsj-večja ns svetu In uposlujs dsvet tisoč delsvcev. V obeh tovsr-nsh je tekstilni organlsstorlčnl I odbor €10, kateremu načeluje Mldney lllllmsn, še pridobil ve-jčino delsvcev v unijo, Hyman Rlumberg, ksmpsnji proti cerkvi. Preslrs se pri tStnl»« fRektor ^katHne tmije v Jako Ishko nevarnost, ki saradi Mati AngllJUs rekel, ds pr^-tegs nastsns, če si delavstvo rs- kuje, de se bodo ^IsVcIVobih če: Vse kar nam bl Hitler mogel tovarnah lswkH sa tekstilno u- vzeti, nam Js že vtsls svstrljsks diktatura Jssultov; vss, zs ksr|*s bi nss mogel oropsti Hitler, nss je že oropala klerlkalnš dlktatu nljo OIO. Družbo je pridobil tovarniško volitve Sidney Hlllman, ki Je Imel več konfe-rem- z njenimi uradniki. On tu- Komaj pa so pokopali Kafko, že js prlžla is Kranjske gol» no-vica, da se je na Prisanka smrtno ponesnčil dijak Anton Svaj-l V Jablaneih Bil LJubljane, star 17 let. Bil vinjen JS 4tud®nt 8rednj€ T aMi R P- Jt bil v počitnicah v prak- i gori pri nekem stavbeniku. V nedeljo 29. avgusta se je odprsvil ns izlet ns Pri-sank. Sel je sam In nepravilno oblečen: brez gojserlc in prsve obleke. Prišel je srečno na vrh ter se tu seetal s delavcem Brs tiao is Kranjske gore Vračala sta se s Prisanka skopaj. Brat ns spfedsj, Svajger sa njim. Pod Oknom je nenadoma opazil Bra- a jim ravno taka, ko se končno odločite zaprositi sa njo. 8. Ako umrete prid starostjo 66 let, bo viša žena dobila tri in pol odstotko\ skupnih mezd, ki ste jih fsskižl-11, odkar je »ocial Becurlt/ Act stopil v veljavo. Vsled tega, ako bi umrii, rerfmo I. 1046, bo vaša žena dobita ček za $560. raraoatalk dajatev? VPRAŠANJ K: All mora dela-vec dokazati, da je siromak, ako aahtova starostno pokojnino ali nMapoelanoetno [»dporo pod se-clslnovamostnlm zakonom? ODGOVOR: Kar ss tiče staro-hlil? cmfwyp cmdlu shrdluuda stnfh pokojnin, tudi oni dslavcl. ki Imajo lastnino ali druge do- tina, da Svajgerja ni sa ajim.i uieBi Ü»|hodka."so uprsvIAenl do dosmri- ^ v,an® je klicati. Ker ni blloodgo- ^¡j» ^^ Çj^ ^ l^^kojnln.ln edino, kar ss sa- «M^el miafcter ra; vsa preganjanja, ki bl nam di prlčakujs, da bo prišlo do gnislla od Hitlerja, nam jih ježe sklenitve kolektivne pogodbe In naprtil moš Vatikana, kander do organiziranja vseh delkvcev Kušnlk. Nič ne IsguWmo, če sa- pri tej družbi, ki P rod uri rs 20% menjamo gospodstvo Italijanski volnenega In suknenegS blaga v avstrijskega z nemškim fsšls- deželi. ■ mom. Vsaj bo nas Hitler maščeval s tem, ds sprsvl klerlkslce) Veliki ¿liki de- mokrot Maaaryh im smrtni postelji Praga, 18. sept. — TomaŠ Ma-saryk, bivši in prvi predaednlk čehoslovaške republike In eden največjih svetovnih zagovornikov prave demokracije, leži težko bolan. Vae kaše, da se mu bliža smrt. Maaaryk jo star *6 let. Tedenski odmevi na kolena. In Vatikan tudi. Tak duh In duševno razpolo ! žen je nastaja v Avstriji. Kancler | Sušnlk naj bl razmišljal o Um. —Delavska Politika. Ofsdslfeesaja s S. te v novo vojno, bo dežele sigurno dobila fašlsem. V tem slu čsju bo prvi čin vlade, ds bo udsrila po vseh delsvsklh orgs-nlsaeijsh kskor to še predvlduje načrt vojnegs departmenta v obliki Sheptierd lllllov^ga ssšton-skegs osnutks, ki čaks v kongresu na aprejetje. Ameriški fsši-sem bo prav tako napravil s unijami In rugi mi delavskimi or-ganlzarijami Ur demokratičnimi Institucijami kakor je napravil fašlsem v Nemčiji In Italiji. saJružne svese In f!wd»l| Kaslikovsl bi se najbrž Is v tem, ds ki bil šs bolj ss js vrnil ps poti In F. M. DOSTOJKV8KU: Bratje Karamazovi Pričelo m j« eno tistih izpraševanj, sastran kakršnih se je Smerdjakov pravkar pritoževal Ivanu Fjodorovfcu, to je, sastran Crušenjkine-fs pose ta, ki ga je starec pričakoval; to izpraševanje rajši preskočimo. Cez pol ure je bila hiša zaklenjena in prismojeni starec je sam ho-dil po sobah, vsak trenutek s trepetom pričakujoč, ds se zdajci ssčuje'dogovorjeno petkratno trkanje. Kdaj pa kdaj je pogledal akozi temna okna, toda videl ni ničesar rasen noči. Zelo pozno je fte bilo, toda Ivan fjodorovič še vedno ni spal; premišljeval je. Pozno je bil legel nocoj, šele ob dveh. Toda o vsem poteku njegovih misli ne bomo poročali, aaj tudi ni čas za to. da bi se poglabljali v to dušo: nsnjo pride vrsta pri drugi priliki. In če bi tudi poizkusili kaj povedati, bi bila to selo težka naloga, ker ni šlo za muli, ampak za nekaj povsem nedoločnegs, in kar je glavno — sila razburjenega. Sam je čutil, da so mu vae niti ušle iz rok. Mučile so ga tudi razne čudne in skoro povsem nepričakovane želj«, na primer: že po polnoči ga je zdajci obšla trdovratna, neznoena želj s, ds bi šel dol. odklenil vrata, stopil v stransko krilo in nabil Smerdjakova; a da ste gs vprašali, zakaj, vam gotovo ns bi bil mogel točno povedati niti enega razloga, razen morda tega, da mu je postal U lakej raraek kakor najhujši žaljivec, ki bi ga le mogel najti na svetu. — Z druge strani mu je tisto noč večkrst obšla dušo nekakšna nerazumljiva, poniževalna pla-h os t, ki mu je — to je Čutil — ksr iznenada jemala celo telesne moči. Glava ga js bolsla in vrtilo se mu je. Neksj sovražnega mu je tiščalo na dušo, prav kakor bi se pripravljal, da se nekomu osvetl. Sovražil je celo Aljošo, ko se js spominjsl nedsvnegs razgovora z njim, ln časih je celo iz vse duš« mrzil samega aebe. Na Katerino Ivanovno je bil «koro še miallti pozabil; temu se je kasneje jako čudil, tem bolj, ker je dobro pomnil, kako je še včeraj zjutraj, ko se je pri Ksterini Ivanovni toll smelo pohvslil, da jutri odpotujs v Moskvo — kako je že takrst v duži šepnil ssm pri sebi: "Saj j« nesmisel, niksmor ne pojdeš; ne boš se tako izlshks odtrgal, kakor se zdaj ustiš." Ko se je pozneje čez dolgo čass spominjal te noči, je Ivan Fjodorovič • posebnim odporom mislil na to, da je čaaih mahoma vstal z dlvana in tiho, kakor bi se strsšno bal, da ga ns bi kdo vidsl, odprl vrsta, šal na stopnice ter prisluškoval, kako je doli po spodnjih sobah šaril in hodil Fjodor Pavlovič — prisluškoval dolgo čaaa, po pet minut, s nekakšno čudno radovednostjo, ter s utripajočim srcem prltezal sapo; a zakaj je počenjal vse to In zakaj je prisluškoval — tega niti ssm ni vedel. To "rsvnsnje" je potlej vse svoje življenje imenoval "mrzko" in ga smatral vse svoje življenjs sam pri ssbi, v najbolj skritih globinah svoje duše, za najbolj podlo ravnanje v vsem svojem življenju. Do Fjodo-ra Pavlovlča samega pa nI čutil v teh minutah niti najmanjše mržnje; bil Je le na vso moč radoveden, kako hodi tam spodaj in kaj na primer neki dels v svoji sobi . . , Ugibal je In si ga predstavljal, kako pač tam spodaj pogleduje skozi temna okna in se zdajci ustavlja sredi sobe ter čaka, čaka —ali še nihče ne trka. Ivan Fjodorovič je v ta namen dvakrat šel ns stopnica Okoli dveh, ko je bilo že vse tiho In Je bil tudi Fjodor Psvlovič že legel, Je legel tudi Ivsn Fjodorovič s trdno željo, ds bi čim preje zaspal, zakaj čutil se je strašno izmučenega. In res: tisti msh je krepko zs-s psi brez ssnj, s zbudil se je zgodaj, ob sedmih, ko je bilo že svetlo. Ko je odprl oči, je v svoje začudenje zdajci začutil v sebi priliv neke neobičajne odločnosti; urno je skočil po koncu in se oblekel, nato pa je potegnil svoj kovčeg iz kota ter jel takoj z vso naglico pospravljati svoje stvari. Kakor nalašč je bil že včeraj zjutraj dobil od perice vse perilo. Ivan Fjodorovič se je kar nasmehnil ob misli, ksko ugodno se je strnilo vse, ds nič ne ovira njegovega nenadnega odhoda. Odhod pa je bil res nenaden. Čeprav je Ivan Fjodorovič že včeraj pripovedoval (Katerini Ivanovni. Aljoši in potlej še Smerdjakovu), da ae jutri odpelje, je vendar dobro pomnil, da anočl, v tistem trenutku, ko se je spravljal spat, niti ni mislil na f: odhod, ali vsaj. da nikakor ni mialil na to, da bo zjutraj, ko se zbudi, njegovo prvo dejanje to, da plane po kovčeg in ga jame pripravljati. Naposled sta bila kovčeg in ročna torba pripravljena ; bilo je že okoU devetih, ko Je prišla k njemu Marfa Ignatjevna s,svojim običajnim vsakdanjim vprašanjem: "Kje izvolite piti čaj. pri sebi. ali pridete doir Ivan Fjodorovič Je šel dol, njegov obraz je bil malone vesel, čeprav je bilo v njegovem obličju, v njegovih besedah ln kretnjah neksj čudno raztresenega in hlastnega. Ko se je prijazno pozdravil z očetom in celo še poeebej (Kivprašal o njegovem zdravju, je — ne da bi bil počakal roditeljevega odgovora — mahoma povedal, da ae čez uro končno-veljavno odplje v Moskvo ter ga prosi, naj pošlje po konje. Starec je sprejel to novico brez najmanjšega začudenja ln je kar prenevljudno pozabil izraziti svoje obžalovanje, da ain odhaja ; na mestu tega pa je zdajci strsšno ssskr-bel zastran nekega svojega nujnega posla, ki mu je bil prišel kakor nalašč prav tisti trenutek na um. . "E ti I Kakšen ai! Včeraj niai ničesar omenil .. . nu, nič ne de, aaj lahko takoj urediva. Stori mi, duša draga, veliko uslugo In oglasi se v Čermašnji. Saj ni treba drugega, kakor da zavijaš z Volovske postaje največ za kakih dvanajst vrst ns levo, pa si v Čermašnji." "Ne morem, prosim vaa: do železnice je osemdeset vrst, vlak v Moskvo ps odhsjs s postaje ob aedmih zvečer. Čass Imam komaj toliko, da ga ujamem." "Ujameš ga jutri, če ne, pa pojutrišnjem, a danes zavij v Cermašnjo. Kaj te pa stane, da pomiriš očeta! Da nimam tukaj opravkov, bi bil sam že davno pohitel tja, kajti tamkajšnja zadeva je nujna in aila važna, a tu doma . zdaj ni pripraven čas za to . . . Vidiš, tam tiatl moj gozd, v dveh deležih, v Begičevem v Djačkinem, v pušči. Trgovca Maslova, oče in sin, dajeta za posek samo osem tisoč, toda še lani se je ponujal kupec ki je dajal dvanajst tisoč, samo da ne tukajšnji — to je tisto. Zakaj s tukajšnjimi zdaj ni kupčije: Maalova, oče In «in, kopičita stotisoče; kar ti ponudita, to vzemi, kajti iz tulcsjšnjih se jima nihče ne upa odjedati kupčije. Toda minuli četrtek je batjuška iz Iljinskega nenadoma pisal semkaj, ds je prišel Gorstkin, takisto nekakšen trgov-člč, poznam ga, a moja sreča je v tem, da ni tukajnšji, ampak iz Pogrebova in se zatorej ne boji Maslovih, ksr ni tukajšnji človek. Enajst tisoč dam sa gozd, pravi on, slišiš? Ostane pa, kakor piše batjuška, samo še teden dni. In tako, vidiš, če bi se ti peljsl tja in bi se dogovoril z nJim ..." "Pa pišite batjužki, naj se on dogovori." "Saj to je, da on ne zna. . Ta batjuška ne ume gledati. Zlat človek je, takoj bi mu zaupal dvajset tisoč brez potrdila, da ml jih spravi, toda gledati ne ume, kakor da vobče ni človek; vsaka vrana bi ga preverila. In je vendar tako učen mož, predstavi si to. Ta Gorstkin je ns oko seljsk, v sinjem jopiču hodi, a z značajem je dovršen lopov, to je nesreča nas vseh: laže se, to je tisto. Katerikrat te tako na-laže, da se kar čudiš, zakaj dela to. Predlani a« je zlagal, da mu je žena umrla ln da je že oženjen z drugo, pa ni bilo vse nič res. Predstavi si: nikoli mu ni žena umrla, še živi mu še danes ta dan in ga vsake tri dni nabije. In tako, vidiš, Je tudi sdaj treba dognati, ali laže ali govori resnico, da hoče kupiti In plačati enajst tisoč?" "Tcdsj tudi jas ne opravim ničesar, saj tudi jaz nimam oči." "Stoj, počakaj, tudi ti si dober za to; U davno kupčujem t Gorstkinom, vse njegov« namene ti povem. Vidiš, njemu je treba gledati na I brado; takšno nemarno in redko rdečkasto bradico ima. Kadar se bradics trese, on sam pa govori in se jezi, tedaj to pomeni, ds Je vse dobro, ds govori rssnico in hoče skleniti kupčijo; kadar pa si s levico glsdi brado in se drži na ameh — nu, t«daj je to znamenje, da laže In te hoče ukanitl. (Dalj. prihodnjič.) Krence Feritni: Zarota pisans uniforms ter so celo na-brega zakonca nesporno dober Gospod Hermenegild Gogy je navzlic jako ipaanemu imenu izvrsten Slovenec Ime Hsrmene-¡^^J^ gild so mu dsli pri krstu po teds-nji modi In Je zsto znsčilen od-rsz takrstne dobe; priimek Go-gy pa po krstnem listu njegovega očeta, trdne kraške korenine. Kako pa so nekdaj mrcvanli po župnih uradih lepa slovenska i-mena, vemo že vsi ns premnogih rodne noše nagnali iz cerkve In od procesije češ, da so maškare. Tudi ne po pretepanju okoli slovenske zastave, nego samo tako po izrazitih lastnostih, ki so dl-ks in ponos nsšegs rodu in naj-spoznavalno znamenje; jto domače neovrgljiv dokaz. Med drugim je posebno omembe vredno: Po svoji stroki je Gogy finančni ursdnlk. Navzlic tsj poklicno doksssni sposobnosti vodi do- v zgled i h Ce bi torej kdo ksj ne- msče In hišne finsnce njegovs pristnega sumil, naj kar izroči lena Ida. jako spretna gospodi- to besedo učenim jezikoslovcem nja; pridna in energična žena. mlajše kulturne skupine: tam Vaškega prvega prinese vse pre nsj jo rszluščijo. ps bo že vraga jemke še gorke iz pisarne, izroči videl. - Hermenegild Gogy je odličen Urez potrdila; zadrži samo nekaj malega drobita in pa — Slovenec. Ne po Uniformi! On je komisije; vse skupsj sa par češe Iz let. ko po pertijaklh zak«>. trtink dnevno, to narodnost ni bila pred mh T V poglavitnem svoj »tvu do* tradicionalen Slovenec! Potem jako rad hodi v cerkev Vsako nedeljo in zapovedan praznik k sv. maši. Ponavadi malo zakasni v začetku in hiti pr«d koncem, toda to pa le radi gnječe. ki Je — vsaj v cerkvi — ne more trpeti. Je silno dobrosrčen In IJudo-mil. poNt režiji v in vljuden, na-VSgor pohleven in poslušen, na-vadol ps primerno trd in gospodujoč; rojen ursdnik. Zsto nims sovrstnikov, ksr Je pri drugih mogolo samo še v nekrologih. In kar Je glavna osobina slo-vsnskegs člov«ks: obrajta vin ako kapljico. Zato j« jako hud na treznostno gibanje in vse tiste, ki so motovilili tam okrog: — Kaj «i to. vraga, izmišljujejo? Ali ni ssm No« sadil vin-ske trte? Ali J« mogoča sv. ms še bres te šlahtne tekočine? Ali _ . „ niso največji pesniški geniji prt-Imov?! — pevali slavo zlati vinski kaplji? Ali ga ne priporočajo zdravniki za zdravje? Kaj bi biU Prešeren, Cankar in vsa naša uboga literatura brez vines žlahtnega?! Zdaj pa vae to proglašajo sa alkohol in poštene Slovence za pijance! — Tako modruje pri drugi, tretji četrtinki. Pri četrti pa ae nasloni na mizo s komolcem levice, desno roko ps položi na lice, da zakrije spodnji del obraza, a prati pe bobna po licu, kakor bi ga masiral soper zobobol. Potem pa ne govori več. Kadar U ne bilo dovolj denarja, prilije kateri prijateljev, ki jih ima ve«povsod. In če to traja predolgo, se pojavi žena Ida. Kadar ni mnogo gostov, kar naravnost: — Ali še ni čes domov? Kaj si pozabil na večerjo? — Gogy čaaih kaj reče, čaaih nič. Vstane ln gre. Ce je mnogo ljudi, tedaj Ida ostane v veži, pa ga da poklicati po natakarici ali po katerem domačih, da .mu ima nekaj silno važnega povedati. Od tam ga poem nI težko spraviti na cesto. Kajti gosps Ida je velika, močna in energična. * Pa postaja vse težje; ta izrazita lastnost slovenskega rodu se veča v kubiku. Zato ostaja* zdaj najrajši v večji družbi, daleč za mizo, obkrožen in obdan, da ae ne more kar tako do njega. In če ga kličejo ven, odgovarja, da ni radoveden ali pa da bo Že jutri videl. Vae težje mora manevrirati Ida. zmišljati nove stvari, druge načine. Julij in avgust sta čas presntf-ti. Zs časa Prešerna se je to očitalo samo predpustu. To je dobs veselic, naj nosijo predpoldnevl že take ali drugačne naslove. Tudi domače društvo je priredilo svojo veselico. Z letošnjim vremenom ostrašeno je društvo v napffcj predvidelo ves program v zadrtih prostorih in v ta namen preuredilo društveni dom. Zdaj naj pa pada, če hoče! Gogy se Je kot dober Slovenec jako zgodaj odzval prijaznemu vabilu. Zato lahko izbere dober in pripraven prthtor. Ida ostane pri otrokih dottia, bo pa "malo" pozneje prišli. Praz zato sede na sredo za veliko miso ob steni. Od tu se nsj bolje vidi na vse strani. ln ko ga obsedejo prijatelji n znanci od leve in desne, se mu zdi, da je v trdnjavi. Samo ena misel udirs tudi v to sigurnost: utrl Ims komisijo. Veselics' teče po programu. Judje, pijača, smeh. Godbs, ples. Zs vse preskrbljeno. Ne ssmo na plakatih, nego tudi v resnici. Moški točijo, ženske režejo in servirajo jestvine. Nihče ne opazi, kako mineva čas. Zaide solnce. Prižgo elektriko. Zapojo. Rečejo to in ono. Mla dina pleše, pa malo tudi starejši. — Vino je dobro! Pivo pri-merno temperirano, janjček pravilno pečen in ne preslsn! — Prireditelji zadovoljni. Tudi društveni blagajni, ki sproti pobira denar. Juhel Hura! , Zunaj lije kakor is škafa. Polnoč davno odbila. Tedaj se pojavi na zadnjih vratih dvorane gospa Ida. Gogy se ozre desno in levo. Dobro zaseden, varnost zsjsmčens. Ps se zsdovoljno naalonl na mizo z levim komolcem, desno dlan na u-sta, s prsti bobna po licu. Kaj mu kdo more?! BrUtopi Idina sorodnics gosps Jelš: — Gogy, pojdi no mslo ven, lds Je prišla pote! — — Kaj bo hodila po mene! Sede naj! Ali je to lepo. da še le sedaj pride na prireditev? — — Samo trenutek pojdi, slišiš, samo trenutek t — — Saj vidiš, da ne morem! AH naj mar »kačem čez mizo? — Tako si je potolažil vest pred sorod nico. Tsm pri zadnjih vratih se vr-še važna poevetovenjs. Sodeluje vse žensko sorodstvo ln vse pri-jsteljice. — Saj hi ga pustila, toda ima zjutraj komisijo, ps je že zadnjič dobil ukor — zdihuje žena. Vse bi jI rade pomagale. Poskušsjo vse mogoče A Gogy, stens skalna ostane stalna. Kakor da sedi na smoli. — Hvala bogu ta streho, kdo bo v takem vremenu hodil do- Slika kaže delavce pri obiranju bombaža na plantaži v okraju Ellis, Texas. pari Godba avtra neumorno, se vrte, vince teče. Ida izmišlja, prenareja, že stokrat uporabljene trike, misli, kuje, prede. Gogy sedi, pije, bobna s prsti po licu. Bo že kako! Nič, vse nič. Ko bi vsaj de£ prenehal! Med posvetovalkami in zarot-nicaml je tudi gospa Ana, leto-viščarka, tista, katero je kot o-troka še Gogy pes tov al. Preudarjajo, sklepajo: Prvo: Ida naj se izgubi, kakor da je ie odšla, naj pa počaka pod kozolcem ob steni. Drugo: Jela to takoj sporoči Gogyju. Tretje: Pri mizi nasproti Gogyju naj se izprazni eno mesto za gospo Ano. čez nekaj trenutkov že sedi tam Ana in kramlja. — Kako se živi Um doli? — — Tako, tako! Povsod lepo, doma najlepše! — — Pa vi? — — Po stari navadi, samo Ida poataja z vsakim dnem bolj sitna. — — Pa niste morda tudi sami ksj krivi? — — Beži, beži, saj ste babnice vse enake! — In bobna v taktu godbe po licu. Ples postaja vedno okroglejši, plesalci razgreti. — Ali bi se ne zavrtela midva enkrat; ko sem bila še majhna, ste jako radi plesali z menoj ? !— — Mi dvs? — Gogy je premišljal. — Saj ne morem še izza mize, poglej kako sem zaseden. — — O, Gogy, gogi, gogica! — Pa je gospod Hermenegild vstal in odrinil na ožji strani tovariše s klopi. To je bilo težko in naporno, kajti ima vino svojo posebno tetino. Naposled ze znajdeta v dvorani, sredi plesalcev. Prljszno jih sujejo s komolci. Polahko se vrtita. — Tako je prav! — — Živel Gogy! Juhe! — Godba goni kakor z bičem. — Saj gre! — • — Pa še kako! — Konec polke ju zaloti pri glavnem izhodu. — Jejmene, gogica! — pravi Ana familljarno — domov moram za trenutek po nekaj! Ali bi me ne spremili z dežnikom po stezi vsaj d6 ceste ? Tema je kakor v rogu in strah me je: — — I seveda te bom, pa še počakam te, če treba. — Dežnik je že stal pri vratih pripravljen. Že sta na hodniku, zunaj lije. Odpira dežnik. — Se psu ne bi privoščil, da mora kam daleč v takem vremenu ! — Po tleh žlobudra. Gazita po blatu. S par koraki sta pri kozolcu. Iz teme izpod kozolca se je izvilo nekaj belega, takoj nato močan, visok sopran gospe Ide: — Tako torej domov ne? I Nego s tujimi ženskami ponoči okoli?! — Ubogi Gogy je bil osupljen — Zs bogs svetegs, vendsr ne boš zdsj ns stareat kaj U kegs mislila od mene?! — Kaj oa naj drugega ,mi slim, nego To kar vidim?! — In že ga drži tesno pod pazduho. z leve pe pristopi bratranec; eskorta je gotova. Od daleč se čuj« ssmo čaf, čaf, čaf po blstu in ponovno satrje vsnje, ds nI pri živem bogu ničesar slabega mislil. Ana se zadovoljno vrača v dvorano, vrne dežnik; zarota Je uspela. Drugo jutro Gogy komisije ni zemudU. HUMOR Duhovi Pri Korenovih so kliesli duhove. Sveta tišina je vladala. Iznenada pa je zagrmel s police kup krožnikov na tla, da so se vsi razbili. Gospa Korenova se je hitro nagnila k možu in mu šepnila: "To je pa duh naše rajne dekle." e Križ z otroki Letoviščar (kmetu, pri katerem stanuje): ". . . veste, moj sin je pesnik." Kmet: "Z otroki je pač zmeraj križ. Moj je pa lovski tat." e Prisklednik "Ali hočete jutri pri meni ju-žinati?" — "Hvala lepa; ljubše bi mi bilo pa, če bi me povabili pojutrišnjem." — "Kdo , je za danes povabil?" —' žena." • Presenečenje Dama pri mizi začudenoj "Vi ste torej slavni Komar? Jaz sem pa mislili ste čisto drugačni!" "Kakšen pa?" je vprašali fesor. "Debel, majhen, grd! "Nasprotno! Vitek, lep!" s — Mama me je poslala šat, ali bi nam dali na ui kilogram masti in pol kile mesa. — Zakaj pa mama ni prišla? — Ona je šla vprašat dru mesarja. AH ste naročeni aa i •Prosveto'? Podpirajte avsj NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET P« sklepa 1«^ redae konvencije as lshko naroči as list Prosnts prišteje eden, dva. tri. fttiri ali pet članov is ex družine k ni ninL List Proaveta stane sa vse enako, aa člane ali netlase K M eno leta« naročnino Ker pa člani ie plačajo pri unant« $1.M tednik, «e lia te prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka, reči. je liât predrag aa člane 8.N.PJ. List Proovets Je vais lastaisa trotovo Je v vsaki drniinl nekdo, ki bi rad čital list vssk dsa. Ofl lista Prosveta Je: Za Zdrni. driave Is Kanado fS.M Za Clcero ln Cklcafo Je... $74 1 tednik In..............4.80 i tednik Ia.............. S tednika la............i t M 1 tednika ln............. t tednike te.............2.40 t tednike In............. 4 tednike te.............1JI 4 tednike in......... 5 tednikov te............ nič B tednikov In........ Z« Evropo Jo............. .19.0« Is polnite spodnji knpon, priložite potrebno vsoto denarja ali Mm Order v pisma In si naročite Prosveto. list, ki Je vsis laatsisa. Pojaanllo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti i SNPJ, ali če so preseli proč od druiine in bo sshhevsl sam «voj tednik, bodo moral tisti član is dotičn« druiine, ki Ja tako skupi naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravniltm lut in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne lUn tedaj mora upravniitvo sniiati datum ca to vsoto naroiniko. 1) PROSVETA, SNPJ, ZSS7 Sa Lewndale Ava. Chicago. IB. Priloieno pošiljam naročnino ss list Proeveto vsote 9...... Inie....................................CL drslUa lt .. Naslov Ustavite tednik la gn pripišite k moji aarečnini od sledeéib moje drailnot I).........................................ČL drsltrs It.. S).........................................ČL drnltrs It.. 4).........................................ČL draltrs It.. B)...............••••..,.,.•■.••..........«Cl- druitrs It.. Mesto Država Nov naročnik..................Star aaročatk. memmmmê*****— « » ****** TISKARNA S.N.P.J »REJEMA VSA T tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila sa veselice in shode, rizitnice. knjige, koledarje, leUke Itd. v slovenske* hiw slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ir> ^ VODSTVO TISKARNE APEUKA NA &NJM., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo Oskar* Cone smerne, onijeko dele prve Cl Altó*1 Informar i Je aa aaslev S.N.P.J. PRINTEN m?4l 8a LAWNDALE AVENUI teta Reek vel' 4«N CHICAGO, ILL