OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIV.—LETO XXXIV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), FEBRUARY 12, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 30 /vov/ GROBOVI JOHN LAZNIK Pred dvema tednoma je John aznik tako nesrečno padel, da J® poškodbam podlegel včeraj popoldne v Huron Rd. bolnišni-ci- Star je bil 60 let. Stanoval je ^725 Waterloo Rd. Doma je iz vasi Zagorje ob Savi, kjer Zapušča več sorodnikov. Tukaj bival 40 let in je bil član društva V boj št. 53 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Anno, gojeno Rosel, tri hčere, Mrs. eanor Ogrin, Mrs. Ann Andel Gertrude, štiri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se vrši v zjutraj ob 8.45 uri iz po-§^ebnega zavoda Joseph Žele in 458 E. 152 St., v cerkev ^r Lady of Perpetual Help ob ■ " Uri in nato na pokopališče Calvary. * J. MIHELIC Kakor je bilo že poročano, je petek zjutraj umrl v Doctor's ^olniŠnici Peter J. Mihellc, p. d. ' ^' star 43 let. Stanoval je na 813 Delavan Rd. Rojen je bil '^velandu. %aj zapušča žalujočo so-Anno, ki. je hči Mrs. Brunduia, in brata Pogreb se je vršil danes iz pogrebnega zavoda J, y A. Svetek, 478 E. 152 St., ^®rkev sv. Jeromija in nato ^ pokopališče Calvary. * CARL MALEK J sCboto zjutraj je preminil ouis Carl Malek, star 62 let, j^^^«ujoč na 14822 Hale Ave. ojen jg 1),^ y Pozegu, Jugosla-odkoder je prišel v Ameri-° pred 35 leti. Bil je član dru-"'"sv.Jova. 1'ukaj zapušča žalujočo so-Elizabeth, pet sinov: Louis, John, Joseph in p brata Pavla in vnuke. ®8reb se vrši v sredo zjutraj UD O Of\ . "-ou uri iz pogrebnega zavo- a Mary a. Svetek; 478 e. 152 St, Uri v cerkev sv. Jeromija ob 10. ^^to na pokopališče Cal-* NATLAČEN p ® kratki bolezni je umrl v popoldne v St. Vincent's bolnišnici Frank Na-star 42 let, stanujoč na Cw Rojen je bil v ^^landu. zapušča žalujočo so-Kristine, rojeno Trhlen, Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta) For Ope Year—(Za eno leto)___________ For Six Months—(Za šest mesecev) _________ For Three Months—(Za tri mesece)_______ $8.50 5.01 . 3.0' For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.0C . 6.01 . 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. BESEDA 0 INDIJI Med slovenskimi otroci, vsaj v stari domovini, je bila razširjena pripovedka o Indiji Koromandiji, kjer se cedi med in mleko, kjer slaščice rastejo kar na drevesih, kjer ni gorja in zemeljskih težav. Ko pa beremo, da je tudi Indija zaprosila Ameriko za pomoč, da bi ljudstvo ne umiralo od lakote in bi se vsaj delno odpomoglo pomanjkanju, vidimo, da socijalne razmere v tej bajeslovni Indiji ne morejo biti ravno sijajne. Tudi je na dnevnem redu v današnji mednarodni zmešnjavi in napetosti stalno ime indijskega predsednika Nehruja ter njegovega zastopnika pri Združenih narodih Raua. Vsekakor zelo aktualno ako se v nekaj obrisih ozremo na ta velevažni del zemeljske oble. Za Evropo je bila Indija odkrita po angleških mornarjih, zlasti pa po angleški vzhodno-indijski družbi, ki je ustanavljala naj prvo ob obalah, potem tudi v notranjosti tega ogromnega azijskega polotoka svoje postojanke. Ko ji je 31. decembra leta 1600 velika angleška kraljica Elizabeta podpisala ustanovno listino (charter), je v tej listini tudi stalo, da bo družba delovala v čast in prospeh ter bogastvo angleškega naroda, da bo pomnožila njegovo plovbo in podpirala zakonitost pomorskega prometa na tej daljni točki. Imenovana družba je kolonizirala indijski polotok brez kontrole, kakor je vedela in znala, ter izkoriščala deželo kolikor jo je le mogla. To izkoriščanje na eni strani, na drugi strani pa pomembnost indije za Anglijo kot tako je nagnilo končno angleško vlado, daje leta 1784 izdala poseben zakon o tej vzhodno indijski družbi, kateri je naprtila posebno vladno komisijo v Londonu, ki naj družbo nadzoruje. Minilo je komaj dobrih 50 let, ko so se jačali upori zoper družbo in je pretila nevarnost, da bi Anglija izgubila to velevažno postojanko. Z zakonom leta 1858 je bila Indija stavljena direktno pod vl^do Velike Britanije, družbino delovanje pa ustavljeno. S tem še ni rečeno, da je bil mir upostavljen ter zatrto gibanje po samostojnosti Indije in po spoditvl Britancev iz polotoka. Od obeh strani so padali predlogi, kako ustavno urediti medsebojne odnošaje, dati Indiji dovolj samostojnosti, ob enem pa gledati na to, da se dežela ne odtrga popolnoma od angleške krone. Ti poiskusi datirajo že izza časa med prvo svetovno vojno in so se vlekli s svojimi predlogi in protipredlogi dolga leta, dokler ni prišlo po drugi svetovni vojni do končne ureditve, to je do ustanovitve dveh velikih dominijo-nov in to muslimanskega z imenom Pakistan ter indijskega, poleg ohranitve že obstoječih manjših in večjih samostojnih kneževin, kakih 600 po številu, ki imajo teritorije od večje vasi do pravih pokrajin, in ki so direktno podrejeni britanski kroni. Na videz se človek začudi, kako da ta ogromna dežela ne more živeti samostojno. Gre za 250 milijonov Hindu-cev, kakih 75 milijonov Muslimanov, 6 milijonov kristjanov in nekaj drugih manjšin. 2e dejstvo, da imamo opravka s 75 milijoni ljudi muslimanske vere, s, številom, ki odgovarjaš tevilu združenih Nemcev v Evropi ali pa Angležev raztresenih po celem svetu, nasproti 250 milijonom Hinducev govori jasno, da gre za dva velika, toda do skrajnosti različna tabora. Demokratski napredni enotni muslimani v Indiji se upravičeno posmehujejo zaostalosti in razdvojenosti Hinducev. Toda pri Hinducih je pogledati malo globlje. Med njimi je čez dva tisoč verskih sekt, ki režejo tako globoko v meso tega naroda, da ni nobene primere v kateremkoli verstvu sveta. Sektovsko življenje Indijcev je glavni znak socijalnega življenja tega naroda, ki je ravno po sektah oviran v razvoju in razbit skoraj na atome. Njegova sveta reka Ganges se ne sme uporabljati v civilizatorične namene, ker je pač—sveta. Deželi n. pr. grozi suša, toda namakati iz te reke je prepovedano, ker tega ne dopusti—božanstvo. Deželi grozi lakota. Toda pobijati govejo živino-kravo in jesti meso se ne sme, ker to prepoveduje—božanstvo. V deželi razsajajo bolezni. Toda poseg zdravnikov v človeško telo je prepovedan, ker prepoveduje to verstvo kaste. Dvatisoč kost! Predočiti si moremo ta vpliv le, če povdarimo, da je vsak stik med posameznimi kastami izključen; da je n. pr. posebna kasta ribičev, ki pletejy ribiške mreže od leve na desno, a druga kasta, ki plete od desne na levo. Pripadniki ene kaste Delovanje podružnice št. 39 Sans Cleveland, Ohio—Da je človekoljubnost še vedno med nami, da ljubimo svoje rodne kraje, svoje brate in sestre onkraj morja in da nam je še vedno pri srcu trpljenje narodov nove Jugoslavije, nam pričajo darovi, poslani na podružnice ali v glavni urad Sansa. Kadar koli se je prosilo pomoči potom Sansa, se je še vedno odzvalo mnogo čutečih src do svoje nekdanje rojstne domovine. Tudi to pot, ko si je Sans dal nalogo pomagati otrokom in materam, ste že priskočili z darovi celo preje kot pa ste prejeli pismene prošnje, zato vam prisrčna hvala. Trpeči jugoslovanski narod vam bo do smrti hvaležen, ker ga niste v uri največje potrebe zapustili. Prispevke so poslala sledeča društva in posamezniki : Društvo Vodnikov venec, št. 147 SNPJ izročilo po tajniku Leo Poljšaku $100; tajnik društva Naprej, št. 5 SNPJ, John Krebel izročil enako tudi $100; za društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ izročila Mrs. I. Schiffrer $50; za di-uštvo Car-Jiiola Tent, št. 1288 the Maccabees $10, izročil tajnik John društvo Slovan, št. 3 SDZ; Pro-ki ima urad v Slovenskem narodnem domu, $20. V glavni urad Sansa pa so poslali : Podružnica št. 48 Sans $50; podružnica št. 56 Sans, Milwaukee, Wis., $100, in Valentin Virtich, $5, poslala tajnica Mrs. Mary Kramer. Mrs. Josephine Cvelbar, Sharon, Pa., poslala $29 od podružnice št. 30 SANS in Anton Peterca iz Neo-la, Utah, poslal $5. Sledeča društva iz Clevelanda 30 prispevala v upravni sklad: Po $25: Clevelandska federacija SNPJ; društvo Vodnikov venec, št. 147 SNPJ; društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ; društvo Slovenec, št. 1 SiBZ; društvo Sloven, št. 3 SDZ; Progresivne Slovenke krožek št. 2; dramsko društvo Ivan Cankar $15. Po $12: Društvo Naprej, št. 5 SNPJ in društvo Carniola Tent, št. 1288, Maccabees. Po $10; Yugoslav Camp, št. 293 WOW; Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ, in pevski zbor Zarja. Društvo Novi dom, št. 7 SDZ $5. Posamezniki prispevali: Pri jatelj Sansa iz St. Clair Ave., $20; Frank Klemenčič, E. 141 St., $10 v spomin pokojnega Joe Mihevc, ker je bil njegov prvi hišni gospodar. Po $5: Charles Vrtovšnik, Frank Mohorčič, John Tavčar, Frances Juretič, Frank Gustin-čič v spomin pokojnega Frank Chandek, John In Ana Pollock, Frank Černe v spomin pokojnega Frank Perme. Vincent Jur-man, Anton Kukavec, še Frank Gustinčič in Leonard Poljšak. Anton CrtaUč $4. Po $3: Helen Mikuš in Joseph Champa. Po $2: Uršula Mule j, Peter Valenčič, Ivanka Schiffrer, Frank Zorič, Sofia Strumtelj, Sallie Strumbelj, Andy Turkman, Anton Debelak, Ludvik Verček, Anton Eppich, Nežka Kalan, Jos. Šircel, Kari Sama-nich, Camilius Zamik, Josephine Tratnik; Josephine Gerlica, August Kužnik, Vincent Salmič, Andrew Hočevar, Frank Verček, John Grilc, Mary Zavrl. Joseph Okorn $1.50. Po $1: T. Gerchman in Fr. Zorman. Za podružnic^) št. 39 Sans: John Pollock tajnik. GUSTANJ-VAŽNO SREDIŠČE JEKLARSKE INDUSTRIJE Guštanj se v čudovitem tempu razvija v jeklarskega velikana. To kažejo že sedanji novi, najmodernejše zgrajeni in opremljeni obrati in industrijske dvorane. Hkrati z modernizacijo in razširitvijo malih in zastarelih obratov in gradnjo novih industrijskih obratov pa se nemoteno razvija in narašča proizvodnja jekla in jeklarskih izdelkov. V primerjavi z letom 1939 se je v letu 1950 proizvodnja dvi-3;nila za več ko dva in pol krat. Glede proizvodnje raznih vrst jekla, jeklenih polizdelkov in končnih izdelkov pa današnjega Guštanja sploh ni mogoče več primerjati s predvojnim Gušta-njem. K večji in raznovrstnejši proizvodnji je bistveno pripomogla nova energetska centrala, boljše izkoriščanje obratov Ler naprav in višja delovna storilnost. Vedno več žlahtnega jekla V dosedanjem razvoju in nastajanju ^elike guštanjske je-klarne je najbolj zanimivo to, ia se proizvodnja čedalje močneje usmerja na proizvodnjo žlahtnega jekla in najraznovrst-nejših proizvodov iz žlahtnega jekla. Nekdanja guštanjska mala jeklarna je proizvajala samo navadne vrste jekla. Z rekonstrukcijo stare martinovke in postavitvijo prve*električne peči pa so začeli proizvajati tudi žlahtno jeklo. Tej preusmeritvi se prilagajo tudi livarna, kladivarna, va-Ijarna in mehanična obdeloval-nica. V svojem razvoju se bo torej guštanjska jeklarna preusmerila v industrijo žlahtnega jekla. Bitka za žlahtiio jeklo S tisočerimi poskusi postajajo v Guštanju čedalje, večji mojstri proizvodnje žlahtnega jekla. Inženirji, obratovodje in delavci povedo nešteto zgodb, ka ko so se tolkli za nove in nove vrste žlahtnega jekla. Danes ponosom pravijo, da zmore guštanjska jeklarna že okoli 100 raznih vrst žlahtnega jekla. V bitki za žlahtno jeklo so rešili hktati tudi drugo vprašanje. Wolfram m nikelj, ki sta bila dosedaj nepogrešljivi dodatni surovini v proizvodnji žlahtnega jekla, izgubljata v Guštanju svoj pomen, kajti namesto njih so začeli uporabljati izključno samo domače dodatne surovine: molibden, rtiangan, krom in silicij. Ležišča Wolfra-na in niklja so sicer tudi v Jugoslaviji že odkrili, toda pot do pridobivanja je še dolga. Poskusi so pokazali, da je žlahtno jeklo z dodatnimi doma čimi surovinami celo veliko boljše kot žlahtno jeklo z dodatnim Wolfranom in nikljem V Guštanju lahko danes praktično proizvedejo vsako vrsto orodnega in konstruktivnega je kla, ki mora imeti najrazličnej še lastnosti: brzostružno jeklo, jeklo z visokim električnim upo-rabom (cekas), nerjaveče jeklo, jeklo za vroče in hladne matrice, jeklo za izdelavo utopnega orodja. Guštanj—velik pomočnik pri industrializaciji države Čeprav je guštanjska jeklarna sredi gradnje, pa je vendarle že s svojo sedanjo proizvodnjo izrednega pomena za industrializacijo. Izdelujejo tudi neštete polizdelke in izdelek za razne panoge jugoslovanske industrije. V novi livarni lahko vlivajo najmanjše do največjih odlitkov. Sedaj izdelujejo odlitke za ladjedelniško industrijo, za mo-stogradnje, za žičnice, odlitke iz manganovega jekla, ki so izredno odporni proti obrabi, odlit ke za drobilce, za čeljusti, za gosenčni pogon bagrov, itd. Kakor lahko napravijo v livarni vsak odlitek, tako lahko v kladivami napravijo vsak odlitek za avtoindustrijo, za elektroindustrijo, za industrijo krogličnih ležajev, za ladjedelništvo, posamezne dele za opremo hidrocentral. Dalje: obojnice za lokomotive, obroče za železniška kolesa, jeklene kroglje za kroglične mline za mletje rud in pre moga, vse vrste podkov itd. V moderni veliki mehanični obdelovalnici pa obdelujejo odlitke in odkovke. V glavnem se tu razvija "proizvodnja po naročilu raznih panog industrije, deloma pa je v teku že serijska proizvodnja. Serijsko izdelujejo kolesa z osmi za industrijske vagohčke (rudarske, industrijske in za gozdne železnice), nože vseh vrst za lesno, papirno, kovinsko in usnja'rsko industrijo. Tu obdelujejo tudi velike jeklene dele za ladjedelniško, električno, avtomobilsko in drugo industrijo. V obdelovalnici so med drugim izdelali že več štiristoton-skih stiskalnic za preizkušanje trdnosti betona. Vrsta izdelkov je čedalje večja. Guštanj gradi samega sebe in hkrati z vsakim dnem več in več prispeva h graditvi industrije in elektrifikacije. Z njim in oc njem rastejo veliki oporni stebri jugoslovanskega socializma. Naročajte, širite "Enakopravnost!" in čitajte Iz življenja naših ljudi po Ameriki Strabane, Pa. — Dne 30. januarja je umrl Anton Mezek, star 72 let, rojen v Škofji Loki na Gorenjskem, od kjer je dospel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član SNPJ. Njegova žena je umrla 1. 1924. Ona je bila ustanoviteljica društva 138 SNPJ. Pokojnik zapušča tri hčere, sina in šest vnukov, vsi v Stra-banu. Chisholm^ Minn. — Tukaj je I umrla rojalkinja Marija Gavde, rojena nekje na štajerskem, stara 82 let. Njen mož, ki je bU trgovec, je umrl pred nekaj leti Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary se zdravi sin družine Frank Gershe iz Chisholma. — Tukaj je huda zima—od 30—40 stopinj pod ničlo. Palisade, Calif.—Dne 23. januarja je tu umrl Frank Puh, star 64 let, rojen v vasi Pero-vo pri Grosuplju na Dolenjskem. Bil je samski in član SNPJ. Tukaj ni imel sorodnikov, v stari domovini pa zapušča nečakinjo. Chicago.—V četrtek opoldne je nenadoma umrl vsem poznani čikaški društvenik Frank Bo-stič, ki se je udejstvoval pri društvih v naprednem taboru. Pokojnika je že dalj časa mučila srčna hiba in ko je pričel v četrtek opoldne odmetavati sneg,, se je' nenadoma mrtev zgrudil na tla. Rojen je bil 27. aprila 1883 v Šenčurju pri Kranju, Gorenjsko. Pri SNPJ je bil član od leta 1906. Pri SSPZ je bil od leta 1912, in sicer najprvo pri društvu št. 104, katero se je pozneje združilo z društvom 86 SNPJ, pozneje pa pri Rožniku, kateri ima po združitvi št. 18 SNPJ. Bil je v mnogih odborih in do leta 1932 tudi glavni podpredsednik SSPZ. Pokojnik zapušča soprogo, dva sinova, hčer, več vnukov in vnukinj ter drugih sorodnikov. Teire Haute, Ind. — Dne 24. januarja je bil ubit od vlaka Anton Hvalica, star 69 let, član SNPJ. Doma je bil iz vasi Srednje pri Kanalu, Primorsko, odkoder je prišel v Ameriko leta 1904. Bil je samski. Tukaj zapušča teto Mrs. Strgar, v Chi-cagu pa strica Josepha. Pokopan je bil 27. januarja. USTANOVNI ZBOR "SLOVENSKE IZSEUENSKE MATICE" roma ženite v iz ene v drugo popolnoma izključena. Raz-predimo to sliko med dvatisoč verskih kast, ki na enak način kakor omenjeno zgoraj razdvajajo ta indijski narod in nam je jasna slika, da je kak splošen samostojen, enoten pogled na državno upravljanje, socijalno politiko in politiko vobče nemogoč, da pa kljub rodovitnosti zemlje vlada, ne da bi posegle vmes vremenske nezgode, strahotnima j o pristopa v to drugo kasto in je n. pr. možitev ozi-'na revščina in pomanjkanje med prebivalstvom, —L. C. Ljubljana.—V torek, 9. januarja se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor "Slovenske izseljenske matice"—društva za vzdrževanje medsebojnih stikov Slovenije in slovenskih izseljen cev v tujini. V polni dvorani so bili zbrani zastopniki množičnih organizacij, in sicer zastopniki Osvobodilne fronte, Zveze sindi katov, Antifašisti čnih žen. Ljudske mladine in Zveze borcev. Nadalje so bile na tem ustanovnem občneni zboru zastopane vse kulturne, prosvetne, umetniške in znanstvene ustanove in sicer: Univerza, Univerzitetna knjižnica, Narodno gledališče, Akademija likovne umetnosti, Akademija glasbene umetnosti, Akademija gledališke umetnosti. Filharmonija, Izvršni odbor ljudske prosvete. Državna založba. Slovenski knjižni zavod. Mladinska založba, Rektorat medicinske fakul tete, itd. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali najvidnejši slovenski pisatelji, slikarji, glasbeniki, znanstveniki in drugi kulturni delavci. Poseben poudarek pa so dali ustanovnemu občnemu zboru naši povratniki iz Ze-dinjenih držav, Canade, Južne Amerike in Francije. Zlasti toplo pozdravljen je bil stari Ludvik Medvešek, povratnik iz Ze- dinjenih držav Amerike, oče glavnega urednika "Prosvete," ki je poznan kot neumoren društveni delavec med našimi rojaki v Zedinjenih ndržavah. V delovno predsedstvo občnega zbora so bili nominirani: Ludvik Medšek, Tone Seliškar, Tomo Brejc, Albin Kovač in Zi herlova. V imenu pripravljalnega odbo ra je podal Tone Seliškar poročilo o pripravah za ustanovitev te Matice. Tomo Brejc pa je v svojem referatu prikazal zgodovino našega izseljenstva.. Razvila se je živahna debata,, nato pa so bila sprejeta društvena pravila ter spomenica, s katero se to Matica predstavila Slovencem doma in v tujini. Tudi ameriški slovenski listi jo bodo priobčili, čim jo bodo prejeli. Spomenico so podpirali najpomembnejši slovenski kulturni in znanstveni delavci. V izvršni^ odbor "Slovenske izseljenske matice" sO bili izvoljeni: Tone Seliškar, predsednik ; Ludvik Medvešek, prvi podpredsednik; Tomo Brejc, drugi podpredsednik; dr. Božidar Lavrič, Lojze Zdravje, Živa Kraigher, Jože Korinčič, Zima Vrščaj in Drago Šega. (Naslov Matice je: "Slovenska izseljeniška matica," Ljubljana, Masarykova ulica 14/11, Jugoslavija.) I CARE za Jugoslavijo' Obseg žalostnega opustošenja, ki ga je povzročila v Jugoslaviji suša tekom 75 žgočih dni, je sedaj dobro znan: 4,000,-000 ton živil znaša izguba— odstotkov ali več kot polovica" pridelka, kateri naj bi hranil ljudstvo preko te zime in sledeče pomladi. Poleg tega jih je obiskala pred nedavno še druga nesreča, poplave v pokrajinah Bftsna-Hercegovina in Dalmacija, ki je težko poškodovala celo jesenske in zimske pridelke. Brez nadaljnih vprašanj j® pomoč od drugod nujno potrebna, da se zagradi pot splošni ' koti, ki grozi jugoslovanskemu ljudstvu—ogroža njihova živ-. Ijenja, njihove junaške napore, da nadomestijo ogromne vojne izgube in celo njihova prizadevanja, da ohranijo svojo pr^V stost. Odgovor pa moramo na]-.., ti sedaj, tekom teh zimskih me-J aecev, ko je udarec pomanjka^ nja hrane najbolj krut. Za rešitev tega vprašanja s®l mora obrniti jugoslovansko] ljudstvo k ameriškemu, kojegy človečanska navada je pomagaj ti manj srečnim. Vlada Zedinje' nih držav je glasovala za pomoc^., ki bo znatno zmanjšala potreb^ v Jugoslaviji. Ali ta pomoč ne t® zadostovala, da se nadomesti ve-^ likansko izgubo pridelkov. Edi'^ no dodatna pomoč posamezni^ kov more pomagati jugoslovanv skemu ljudstvu preko prihod"^ njih mesecev—pomoč, kateri j Skupina poznanih Amerikance^J nemudoma, preko organizaciji kot je CARE. f I Da se reši to nesrečno vpr^' sanje kar najbolje mogoče, 3^ CARE razširil načrt za pošiU^ ke v pomoč Jugoslaviji in delo^ vanje za znatnejšo ljudsko P®' moč. Predsednik Truman je P"* udaril važnost delovanja CAR^ Skupina poznanih Amreikanc^* —med njimi osebe kot Eleano' Roosevelt, John Gunther, M®" Lemer, Roger Baldw^in, Norma® Thomas in Walter White — pripravljeni sodelovati s Spo^' soring Committee za CAB^ Jugoslavija načrt. Tekom teg® delovanja poziva CARE poseb' no Amerikance jugoslovanski' ga pokolenja—kojih srca morejo odreči, kot niso odre" kla v prošlosti—klicu jugoslo' vanskega ljudstva za pomoč ^ tej veliki potrebi. V zvezi s tem se namerav® ustanoviti narodni Amerišk^ Jugoslovanski odbor za pomo^' CARE poziva tudi številne ganizacije in obstoječe odbof^ za pomoč, s katerimi še ni v sf' ku, da sporoče imena članov, k' žele sodelovati s tem narodo'^ odborom. Poleg tega pozi^^ CARE vse novine v jugoslov^P' skih jezikih in vse jugoslova^' ske organizacije, da pomagaj" kolikor mogoče. CARE načrt je načrt za P" moč osebe osebi, katero se d"' stavi v imenu darovalcev v ob liki živil za ceno od $10 za vitek jugoslovanskih živil posebnega $5.35 zavitka mlek® in jajc v prahu za razdelitev množinah. ČARE ne more d"' staviti zavitka, ako ne preskrb® darovalci gotovine v kritje stro škov. Cek, katerega pošljete CARE, 20 Broad St., New York 5, N. Y., je jamstvo za direkti'" pomoč ljudstvu v potrebi. tom tega dokaza sočutja bo ^ okrepili Amerikanci prijate J^ ske vezi med Zedinjenimi drisa vami in Jugoslavijo in obeii® pomagali k zmagi v boju za 16 OTROK—V 18. letih MELBOURNE, Avstraliji' 11. feb.—Neka žena. Olive po imenu, stara 38 let, je P'''""" dila. 16. otroka, v 16 letih. temi 16 otroci so bili trikrat dvojčki. Vsi so živi in zdravi. 12. februarja 1951 ENAKOPRAVNOST STR AN 3 IVO PIRKGVIČ: Bilo je pod Gorjanci ZMAGOVITI POHOD UPORNIKOV Po polomu je minilo leto dni, polnih nemirnih dogodkov in skritega kipenja pripravljajoče se vstaje, vredne velikega peresa. Ljudstvo 36 od svoje težke moralne stiske ozdravljalo. Še preden so Italijani doumeli vso resnost dogajanja, je bila v gozdovih prva vojska upornikov m ni več dosegla svojega namena silovita sovražnikova ^0'jka, ko je pometala "te-Ten" in spravila tudi težko bolnega pisca te kronike pod ohoroženo varstvo kraljevih ^Tabinjerev v Novem mestu. Spomladi in v zgodnjem po-leta 1942 so uporniki oku-Patorja, ki je že menil, da je Sospodar dežele, spravil na psa 2 prestrašili, da se brez veli-® Vojske ni upal več iz svojih '^ienih mest in trgov. V začet-Pomladi je tujec še z zaušni-^ami in naperjenimi strojnica-ošabno učil kmete pozdrav-^ po rimsko in nam je še na-•ito zagotavljal, da' bo naš bar-^^rski jezik—tingua bruitta—v , zginil iz teh krajev, kjer doma skoraj poldrug tisoč se od okorne trubarščine azvil v čudovito orodje Cankar- umetnosti. , ^ tGh cezarskih sanjah je ypatorja pri fari svetega Jer-vic ^ inestu vznemirila noče uporniki vdrli iz ko-gozdov v Gorjance in Italijani so nad Gor- rtWM1/-vvv^ o "•«1,200 nemudoma po Cort vojakov, ki jih je . pri Sv. Miklavžu s štirimi ^seiji stri -ostala četa iznenadena in se je po-z razdrto °jnico morala umakniti—po-cakai • m stoje za stoletnimi bukvi! ^ ^ °Snjem iz mavzeric usta-■ silen ogenj sovražniko-polka so odgovarjale red-' hladno preudarjene krogle ^Kinih strelcev, ki niso gre- ciljev. način streljanja, h 2^ ®femu so se partizani v stiski ia '^^'^^cijo vedno znova vračali 2 ° katerem sem še tri dni po-g y južni Italiji čul govoriti strahom, je tudi lo' • ^ ^^kla-vžu hitro stri mora-™perialne vojske. Ita-ftioV ^ ^vema zaprtinia avto-2 ^ ranjenih in mrtvih ter ^®j®no veselostjo naglo po-spet nazaj, v svoje me-%o ^ Novem mestu pa Smo ^ jG zgodilo, in 2ač .r^^""^Gli, čemu so Italijani fove M^iesta naglo kopati dilj^ postavljati topove. Gra-rnese'^.^ i™ je v štirih iti Ig ^ postala neznosna ječa Še 2 ^tere so si upali ganiti le Uiivii in dobro oborože- Iz 2 ^ove cetice je v mesecu <}elii bataljon, ki se je raz-Val^ Prva je straho- vojsko v sta-kostanjeviškem me-^ašiste'^^.^'^^^' ^^uga krotila lini^ tr \ šentjernejski do-^odngf ^ gospodarila v za-na Vin Podgorju, od Sv. Roka Pa vse Tolstem vrhu, Novega mesta v krajijjg Krke in do Bele Sa Gnal kvaaa, ki so ®ki Mitjevi belokranj- tal(Q ^janski uporniki, rastel "(^^Gd belo-^ partizanov. ^jotia GorjanKkega bata- ^'"'Peljala Gorjancev ^jarski . Kostanjevici eev- iti Baje - Gre. anc Bizjak, ki je leto ga prej utekel pomoru prvih revolucionarjev v Krškem in z izmišljenim imenom Viktorja Les-jaka pribežal čez mejo. Ne vem več prav natanko, kdaj se je potem začelo. Morda 22. aprila, ko so fašisti na njivi kakor za šalo ustrelili pismonošo Kučiča, ko si je prideloval svoj borni kruh in si je stari svetokriški župnik Andrej Zupane zapisal v svoj čudni, preprosti dnevnik: "Umirajoč je zaklical "Jezus, Marija—pomagajta mi!", fašisti pa so kleli Boga in Marijo." Nedaleč od kraja zločina, na sosednjih Dobah, so partizani tisti čas plenili skrito belogardi-stično orožje, da ne bi v knjigi junaške zgodovine prišlo do sramotnega poglavja. Za »Krko pa so se zibarili vznemirjeni Nemci in strigli z ušesi, kaj se pri laških zaveznikih godi. Že v maju so partizani odrezali Kostanjevico od njenega zaledja in Italijanom presekali izhod, da jim je ostala odprta poe proti Novemu mestu le še po nemški strani na levem bregu Krke. Po čemiči vasi in Sv. Križu so uporniki uničevali zadnje sledove okupatorjeve oblasti, brisali s hiš fašistična gesla, opazovali z daljnogledi sovražnikovo gnezdo sredi Krke, rezali bakrene žice, ki so vodile proti Kostanjevici, v Avguštinih in pod Orehovcem kopali strelske jarke, rušili na ceste drevje in jih prekopavali. V znamenje svoje oblasti so uporniki z občine in šole odnesli štampilje, uravnali čas cerkvene ure "po starem," oznanili postavo, da je prepovedano okupatorju prijavljati živino in hoditi v Kostanjevico, ter malo pozneje oklicali tudi davke. V prosvetnem domu nekdanjih svetokriških Orlov se je mladina urila v prepevanju pesmi partizanskih vstajnikov. Poštni avtobus so partizani pregledovali, dokler ga nekega dne ni bilo več na cesto. Od Dob do Prekope so podžgali brzojavne drogove in odnesli bakreno žico. Italijani so se zaman trudili, da bi škodo popravili in si to prevažno občino z divizijskim poveljstvom v Novem mestu ohranili. Ena in dvajsetega maja se je pet velikih kamibnov kraljeve vojske z lesenimi drogovi in bakreno žico še zadnjič poskusilo prebiti iz Novega mesta proti obkoljeni Kostanjevici. V Novem mestu smo pod stražo oboroženih divizijskih karabinjer-jev in neoboroženih domačih žandarjev s pritajeno sapo čakali dogodkov ter napeto prisluškovali butanju valov vstaje zunaj. (Dalje prihodnjič) Kratke vesti iz Jugoslavije Umetniška razstava vojakov in oficirjev Deveto obletnico ustanovitve Jugoslovanske armade je 1. 1. 22. decembra vsa Jugoslavija zelo svečano proslavila. Ob tej priliki je bila v Beogradu tudi odprta razstava slikarskih in kiparskih del Jugoslovanskih vojakov in oficirjev; 56 razstav-Ijencev, med katerimi je bilo 18 vojakov, je na tej razstavi razstavilo 167 slik in kipov. Od tega je 40 skulptur, 32 olj, 48 skvarelov, 37 risb in štirje pa-steli. Najlepša dela so razstavili vojaka Pavlovič in Groza, podpolkovnik Draganič, kape-tan Pavičič in kapetan Bežajen. Raziskovalci ljudske kulture Ljudska kultura izražena v starih ljudskih nošah, ljudskih izrekih, bajkah in narodnih pesmicah, slikah, pohištvu in kmečkih domovih itd., itd. je največji zaklad vsega naroda. Tudi Slovenija ima bogato zakladnico tega blaga, od katerega se je pa žal že marsikaj izgubilo, ker ni bilo sistematičnih zbiralcev. Res so v Sloveniji že pred osvoboditvijo na tem področju delovali razni raziskovalni instituti ter posamezni strokovnjaki, kljub temu pa je ostalo mnoge področij neraziskanih. Po osvoboditvi pa je Etnografski muzej v Ljubljani med drugimi prevzel tudi veliko in važno nalogo, da bo s posebnimi ekipami znanstvenikov sistematično raziskal ljudsko kulturo na slovenskem podeželju, predvsem v tistih predelih, ki so bili doslej pomanjkljivo raziskani. Zdaj deluje že pet znanstvenih ekip, ki imajo za seboj že tri leta plodnega dela. Tri ekipe so raziskovale teren v Grosupeljskem okraju, dve pa sta prevzeli novo področje: Slovensko Istro. Ekipe so zbrale med ljudstvom" že mnogo dragocenega gradiva, ki ga bo Slovenski Etnografski muzej kot dragoceno dediščino ohranil bodočim rodovom. Otroci brezplačno obdarovani Letos je Jugoslavija pripravila otrokom za Novoletno jelko skromen a iskren dar: Vsi otroci, ki spadajo v zajamčeno preskrbo, otroci, ki žive v raznih socialnih zavodih in otroci s podeželja so prejeli brezplačno zavojček keksov in bombonov. Obdaritve so tile skupne. Otroci bodo obdarovani na svečanostih, ki so jih priredile sindikalne podružnice in frontne, mladinske, pionirske organizacije, šole itd. Seveda bodo poleg teh daril v mnogih krajih dobili otroci tudi razne igračke ter druge praktične stvari, kakor copatke, predpasničke itd., ki so jih na terenih že dolgo pripravljale pridne članice Antifašistične fronte žena. Pri nas radevolje PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO ROAD Društveni koledar FEBRUARJA 17. februarja, sobota — Veselica društva St. Clair Grove št. št. 98 VyC v SND 24. februarja, sobota — Veselica Clevelandske federacije SNPJ v SND MARCA 3. marca, sobota. — Veselica društva Clairwoods št. 40 SDZ v SND 10. marca, sobota — Veselica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v SND 17. marca, sobota — Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND 24. marca, sobota — Veselica Slov. nar. čitalnice v SND 25. marca, nedelja (Velikanoč) —Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND 30. marca, petek — Ples Johnny Pecon in Lou Trebar v SND 31. marca, sobota — Veselica društva Danica št. 11 SDZ v SND 31. marca, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domji zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. APRILA 1. aprila, nedelja — Prireditev Gospodinjskega odseka AJC in dram. dr. Naša zvezda v AJC na Recher Ave. 6. aprila, petek — Ples Wagon kluba v SND 7. aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND 7. aprila, sobota—Veselica društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 8. aprila, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND 13. aprila, petek. — Ples keg-Ijačev cerkve sv. Pavla v SND 15. aprila, nedelja. — Koncert zbora Abraševič v SND 20. aprila, petek — Ples Hrvat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND 21. aprila, soboto — Veselica društva Lipa št. 129 SNPJ 22. aprila, nedelja—Pomladanski koncert zbora Adria v AJC, Recher Ave. 27. aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND 28. aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva Martha Washington št. 38 SDZ v SND MAJA 5. maja, sobota — Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND 6. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., — plesna veselica v. Domu zapadnih Slovencev. 11. maja, petek — Ples Merrymakers kluba v SND 12. maja, sobota — Veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v SND 18. maja, petek — Boksarska predstava Cleveland Ambassadors v SND 19. maja, sobota — Veselica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND Sedaj je čas za podzidat klel, steno pre-pleskat, vodovodne cevi (server) preložit, cementirati ali samo popraviti. To vam jaz naredim po zmernih cenah. A. SVIaiisar 1001 E. 74 St., EN 1-4371 ^ blag spomin desete obletnice smrti naše ljubljene, nepozabne hčerke in sestrice Slavke Lokar katera nas je tako nesrečno zapustila dne 12. feb. 1941. Minulo je že deset dolgih let, odkar Te črna zemlja krije, le spavaj sladko v grobu hladnem in naj Ti lepše solnce sije. Žalujoči stariši in sestra Cleveland, Ohio, 12. feb. 1951 DELO DOBIJO MOŠKI INŽENIRJI in DRAFTSMEN PRILIKA ZA NEDAVNE GRADUANTE Structural — Piping — Casting Layout in detajli za velike parne generatorje. Pokličite za podatke ali za sestanek CH 1-3258 ali pa pišite na Employment Manager THE BABCOCK & WILCOX CO. 118 E. St. Clair St. DELO DOBIJO ŽENSKE Klerkinja - tipkarica Kugovalni oddelek 5-dnevni tednik, 40 ur; stalna plača; v okolici E. 72 St. in St. Clair Ave. Mrs. DRAZDIK EX 1-7200 INVENTORY CLERK Puithasing Department 5 days, 40-liour week; salary; vicinity E. 72 St. and St. Clair Ave. Mrs. DRAZDIK V. EX 1-7200 ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 iVBAHSICH & RUSS 6108 St. Clair Avenue HE 1-3910 RAZPRODAJA SE PRIČNE V Četrtek, 15. februarja 1951 ŽENSKA OBLEKE po 20 odst. popusta OSTANKI BLAGA različne velikosti, primerno za staro domovino. OTROŠKE OBLEKE po 75c NEKOLIKO ZAPRAŠENE flanelaste spodnje srajce, pižame, otroške in ženske po primernem popustu. Naša nova zaloga ženskih spomladanskih oblek je pravkar dospela. Pisane, plaids in solidne barve; tudi novo bombažno percale blago v lepih pisanih barvah. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730 KLERKINJA - TIPKARICA Delavka pri pripravi zelenjave in jedil. Dobi stalno plačo in hrano. Zelo prijetne delovne razmere. Prednost imajo dekleta z izkušnjo v hotelskem delu, toda bomo sami izučili če treba. Zglasite se v WADE PARK MANOR 1890 E. 107 ST. MR. DACE ali MR. CONNER COUNTER GIRLS Na vzhodni strani; podnevi ali ob večerih; polni ali delni čas; izkušnja ni potrebna; stalna plača, uniforme damo. Vprašajte za Mr. Aldrige. Gray Drug Stores 13922 CEBAR RD. Išče se dekleta med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni instituciji. Morajo biti vsaj nekoliko vešče tipkanja in knjigovodstva. 5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici. Za intervuj pokličite HE 1-5670 BROWN & SHARP Automatic Screw Machine operatorji in setup delavci ACME-GRIDLEY Multiple Spindle Automatic Screw Machine operatorji in Set-up delavci WARNER & SWASEY Hand Turret Lathe operatorji in Set-up delavci Plača od ure poleg bonusa in drugih podpor Z & W MACHINE PRODUCTS, Inc. 5151 St. Clair Ave. DELO DOBIJO MOŠKI HIŠE NAPRODAJ SAND BLASTERS Morajo biti izurjeni na ročnem in strojnem delu. Visoka plača od ure. THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO. 3781 E. 77 St., od Broadway TEŽAKI VOZNIKI ROČNIH TRUKOV DO 50. LETA STAROSTI. Stalno delo. Plača od ure. CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO., 3781 E. 77 St. (od Broadway) Popra vi j aid strojev in splošna dela ter popravila na bullards Turret Lathes Drill Presses stalno delo za stanovitnega delavca — Plača od ure West Steel Casting Co. 805 E. 70 St. severno od St.. Clair Ave. IZURJENI MEHANIKI dobijo delo pri družbi za nujno transportacijo. Visoka plača od ure —44 ur tedensko; čas in pol nad 40 ur in 8 ur. 6 plačanih praznikov in do 3 tedne počitnic za. one, ki kvalificirajo. Mnogo podpor, kot je po družbi plačana hospitalizaci-ja in pokojninski sklad. Dodatna plača za nočno delo. Najboljše delovne razmere; da se najvažnejše orodje. Vprašajte za Mr. Hoffman. INTERNATIONAL HARVESTER 2811 CHESTER AVE. HIŠE NAPRODAJ CHARDON HILL ZIDANA VENEER HIŠA 6VŽ sob; v Euclidu, stara 3 leta. 2 veliki spalnici, tile kopalnica; krasna kuhinja; zadaj porč. 2 sobi in stranišče na 2. nadst. Rekreacijska soba, fornez na plin; preproge, zimska okna in mreže; garaža za 2 avta; cementiran dovoz. Krasno splanirano. Sadno drevje in jagode. Izredno krasen dom ravnokar dan v prodajo. $28,000. KATHERINE J. WELTER 26500 LAKE SHORE BLVD. REALTOR RE 1-2000 Oglašajte v Enakopravnosti MOŠKI ZA SPLOŠNA DELA V TOVARNI Visoka plača od ure The W. W. Sly Mfg. Co. , 3000 W. 47 St. THE MILLS CO. 965 Wayside Rd. N. E. potrebuje Delavce na kovini (Sheet metal) zavirače delavce za odpremljevalni oddelek licenciranega kurjača in čuvaja Plača od ure Podnevi in ponoči STROJNI OPERATORJI IZURJENI Milling Machine Turret Lathe Boring Mill Radial Drill Dobra plača od ure Podnevi in nadurno delo BRUCE-MACBETH ENGINE CO. 2111 Center St., Northwest AIRCRAFT MACHINISTS RADIAL DRILL PRESSES MILLING MACHINES ENGINE LATHES TURRET LATHES CARBIDE GRINDERS ROUGH GRINDERS Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje. Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan od 8.30 do 4. pop. v soboto od 8.00 do 12. THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL COMPANY 3781 E. 77 St., od Broadway STRAN 4 " enakopravnost 12. februarja 1951 JOSIP JURČIČ DOMEN DOMAČA POVEST IZ PREJŠNJEGA VEKA i. Hlapec in gospodar Ako S' starega Oralka šal: "Kdaj ac Tur:ki i nje v deželi?" ti jc od&.v "Tačas, ko jih je bil tisti Oa-men pripeljal—Bog mu gfehe odpusti!" In če si mu bi- siten in si dalje popraševal: ' Vi, oče Oralkov, kdaj pa je bilo to?" je odgovoril stari, zgubani in sključeni možiček vselej: "I, kaj meniš, to je že davno. Ko sem jaz pasurčeval in še bos hodil—tega je že obilo, dve manj ko sedemdeset—tačas se je bi ranjki Habjan starega oče, drugič oženil. Domen pa je bil Turke prignal, ko je Habjan ravno v izbeli ležal; le seštej, koliko let je že tega." Pri taki priliki je imel Oralek navado, pipico iz ust sneti, strkati jo ob nohet pri palcu, stisniti jo med kolena in počasi in na dolgo praviti o Domnu ali, kakor se to ime v litanijah bere, o "Damijanu." Ko bi imel t&ko pamet, da bi si bil mogel Oi'alkovo povest do besede zapomniti, bi jo bil rad častitim bralcem po starčevem jeziku povedal; a ker sem si jo le po obsežku v sipominu ohranil, jo hočem s svojo besedo priobčiti. Neka deklica v vasi (ime nič ne de) je bila tako srečna, da je v deveto vas zaslovela zavoljo svoje brhkosti. Ali ni je sreče brez nesreče, tako je tudi ona imela svoje križe in težave: manjkalo ji je posvetnega premoženj. Ta napaka je edino kazna, da je niso šteli za najlepšo in da se snubač le ni hotel ter ni hotel prikazati. Kjer pa je že ena nesreča, se vgne-zdi le prerada še druga, včasi sedenikrat hujša od prve. Tako se je tudi naši ubogi deklici primerilo, da ji je, že ko je mladostna lepota slovo jemala, deviška nedolžnost splavala po vodi in prišel na svet majhen posiljenček, ki so ga krstili za Domna, ker je ravno na Kozma in Damijana dan beli svet zagledal. Mlada mati, preganjana in ps6vana, ni vedela, kam z r,alim črvičkom, ki se ni bil drurcga zadolžil kakor da se je ''cditi predrzn:", in katorc",-vendar nihče ni hotel pod ^ - e-ho, V tej revi se je usmilil J-ltcc, nič napačen mož, m vzajne dete za rejenca. Imel je potem dečka skoraj kakor svojega. Ko je dorastel, mu je bil hlapec in na pol gospodar. Tudi hjegovi materi je dal kočo na koncu vasi, ko se je postarala, da ji ni bilo več delati kakor dekli. Domen je bil čvrst mladenič, za moč vsakemu v okolici kos. Imel je baje posebno lepe, črne oči, sicer pa ničesar drugega, česar iščejo ljudje, zlasti dekli-či, na človeku, da reko potem: lep je. Vendar svet je poreden, kar je Adam jabolko odkrhnil. Tako so tudi nekateri govorili, da ni nihče tako svetlega pogleda kakor Domen, ako ga kdo ujezi. Tega pa ni vsak trdil, ker ga ni bilo lahko videti v jezi. Bil je tiha, dobra duša, malo besed mu je šlo skozi zobe, nikoli nobena nepotrebna. Eni, posebno stari ljudje, so ga hvalili da je moder, eni pa so odkimovali, rekši; "Jaz ne zaupam veliko temu človeku; tiha voda jezove podira, pravi star pregovor." Zopet drugi so dejali: "Taki ljudje so najboljši, ako se obrnejo k dobremu; največji hudodelci pa, ako se k hudobi nagno." Jurec je imel tudi osemnajst I let staro hčer Anko. Oralek je : t'dil, da ni bilo ctovrej dekleta nI ne ponrcc. ni ga ne bo kaKor je bila Jurčeva I Anka. Jurcu se je v srce dobro I zdelo, da bo lahko dobil zeta, kakršnega nihče v vasi. "Čedna deklica," je mislil včasih na samem, "in pa če še ni čisto gola in brez petič, taka se že z lepa odpravi od hiše ah pa kaj čednega, k hiši dobi." Pretekli pred-pust je že menil, da dobode zeta, kajti poprašal je bil mladenič, bogat in malo in »dosti ne grd, za deklico. Gospodar bi se ga ne bil branil, a hči je imela nakove muhe, precej pri prvi besedi si je snubca odpodila rekši; "Ne morem." Jurcu to ni bil6 po godu, tembolj ker mu ni vedela povedati vzroka. "Zakaj ga nečeš," je godrnjal, "bogat je, lep je, premlad ni ne on ne ti; jaz torej ne vem in ne vidim, zakaj bi t.e tak ženin odganjal. Pa delaj, kakor hočeš, to ti povem, če boš trmo imela, trmo boš dobila v zakon." Zatem se je Jurec jezno držal nekaj dni. Znotraj pa ga je grizlo: "Kaj, ko bi se ji kaj tnledo v glavici, kar ne gre v mojo vrečo!" Ljudje so si šepetali vzrok, zakaj Anka ženina ni marala. Vsi so bili skoraj enih misli, da ravna nespametno; gotovega pa ni nihče nič vedel, zakaj ako so tovarišice Anke same poprašale, je li res ali ne, kar se govori, je bila vselej huda in je odgovorila: "Jaz ne vem kaj sem komu storila, /ia ravno mene ne puste jeziki pri miru." Zunaj je tema ležala vrhu gostega snega. Mraz je bilo, da se je vse umkaro v gorke izbe. Živega človeka ni bilo na vasi, le tu pa tam je rojil in lajal kak pes z ogla na ogel, zvest varuh gospodarjevega domov ja in svoje lastne lasje lope za hlevom. Tu in tam so se bile ženske že usedle za brenčeči kolovrat, stare matere za peč. Konec vasi v Jurčevi hiši so tudi sedeli vsa družina, od gospodarja do pastirja, okrog velike--^a omizja "i: kmečki večerji v: b' dp.nes slabo pri volji. Z jezo je rezal kruh, nikogar nič vprašal, nič odgovarjal; čelo pa se mu je »vedno grbančilo in obrvi so mu lezle vkup. Ko so hlapci in dekle vedeli, da mu nekaj ni povšeči, so vsi molčali, celo hči ni zinila besede. "Kaj mu je neki?" sta ugibala hlapca, "v koprivah se menda ni opekel, saj je sneg." Po večerji pa reče Jurec družini: "Nocoj ne boste predle, ve dekle, in ne bomo vkup molili, le pojdite spat; ti pa, Domen, ostani malo tukaj, da ti nekaj povem." Vsi se izmuzajo ven, toda neradi, ker je vsakega mikalo, kako bo gospodar govoril Domnu. Kaj mu bo povedal, to se jim je dozdevalo. "A kdo mu je jezik stegnil," so govorile dekle med seboj, "res, nekateri ljudje morajo klopotati! Meni se Anka smili." Hlapci pa so se pomuzovali Domnu, kakor bi mu hoteli reči; "Šent, za božji svet ne bi bil zdajle rad v tvoji koži!" Zdajci je sedel Domen sam Jurcu nasproti za hrastovo mizo. Anka, ki ji je bil oče tudi namignil, naj počaka, je bila sedla v bolj temen kraj za vrata in plaho gledala očeta. Očetov obraz n morda lastna vest ji nista nič dobrega prerokovala. Nekoliko časa molče sloni stari Jurec na oglu in gleda po mizi. Naposled jame z ostro besedo ; "Domen, tvojo mater je vse preganjalo, nihče je ni maral. Morala bi te bila v resi poroditi kakor divja, neumna žival in vihar bi ti bil boter in sova bi ti bila pela pesem v zibeli na dežju. A jaz sem bil tisti, ki se je usmilil, da, tebe in njo pod streho sprejel." "Že dostikrat ste mi pravili vi n mati moja," odgovori hlapec. "Res sem ti jaz nekaterikrat pravil, pa vendar si nisi v glavo vtisnil. Kajti ne bi se bilo dogodilo to, kar slišim, da se je, ko ne bi bil pozabil, da si prišel brez očeta in brez pomoči v mojo hišo. Jaz sem ti iz usmiljenja dajal streho, ko si se še hoditi učil; pri moji skledi si zajemal pozneje, od mojega hleba si rezal, ničesar nisem zapiral pred teboj." "To vem! Zakaj mi pa pravite to?" odgovori hlapec Domen nevoljen. "Če si kdaj šel z mojega doma, si vedel, da te čaka gotova večerja. Če si česa potreboval vse sem ti kupil kakor svojemu sinu, ki mi gaje Bog vzel—da bi ga ne bil. In ko tvoja mati ni mogla več služiti, sem ji dal svojo kočo da osebenjkuje v njej. In od tebe nisem upal drugega, samo da mi boš hvaležen." "Kdo pa se je predrznil reči, da nisem hvaležen!" "Sedem cerkva govori o tvoje nehvaležnosti—in ti , se me upaš vprašati, kdo je rekel! Zares, motil si me, a ne boš me dalje, vse vezi med nama so pretrgane; poišči si drugega, da te bo tako ime in da mu boš tako povračal!" Čudno je bilo, kako je hlapec Domen sedel, s prekrižanima komolcema na mizo uprt, in sre-po gledal starega gospodarja, ki mu je jeza rdila upalo lice. "Katera je tista moja nehva-ležnost, ki sedem cerkva govori o njej? Jaz ne vem nobene," reče hlapec. "To je res! Tebi se ne zdi to ničT ako se hoče hči tistega moža zapeljati, ki ti je nameščeval očeta, ki naj bi ga bil bhsk zadel, 'kajti hudoben človek je moral biti, da se ni izdal in da si ga še tvoja mati ni upala imenovati, reva!—Zakaj se jokaš, deklina!" se obrne oče k hčeri. "Zdaj šele vem in razumem", zakaj ti ni bilo po volji možiti se po mojem izbiranju; hčerka bi rada izbirala po svojem, -rada precej prvega moža, bodi tak ali tak, pošten ali berač; to se ve, stari naj godrnja in govori, kar hoče, naj misK in meri, kakor že bodi! Ali ne bo veljalo tako, kakor se bo zgodilo v tvoji glavi; ne, dokler bo mezinec gibal na moji roki, le dobro me poslušaj!" "Jaz nisem nikdar zinil nespodobne besede vaši hčeri," reče hlapec Domen. "Da sem jo pa rajši videl ko vsakega človeka na tem svetu, to je bilo zato, ker sem menil, da ni tako nemogoče, česar jaz želim in— če se ne motim—tudi ona. Jaz sem vam delal pridno, kakor bi bili moj oče, celo še bolj. Ne vem, kakov sin bi se bil bolj trudil množiti vaše bogastvo ko jaz. Poznate me dobro; je li potem nemogoče, da dovolite, in jaz in Anka bova srečna." "Kaj ti ne trešči v glavo, hlapče!" zagrmi stari. "Kaj še, jaz bi ti dajal hčer! Že res, ako psu ponudiš grižo kruha, te šavsne za roko. Kam človek zaide!" Rekši, vstane stari mož izza mize in čudeč se in godr-njaje gre dva pota od mize do vrat. "Domen, da ti naravnost povem, imel sem te rad, rajši ko vsakega hlapca, dokler si bil pameten, do nocojšnjega večera, ko mi je gospod Sova povedal, kako ljudje govore o moji hiši. Imel sem zmerom namen, dati ti kolibo v last, kjer tvoja mati osebenjkuje, da bi bil imel Uncle S^im Says ^4yU.S. SAYINGS 'BONDS Our freedom is in dinger! Every American know?- that and I know that every one of you wants to do Ms or her bit to help preserve that freedom. We can't all go into uniform or into a defense plant, but there IS one BIG way in which we can all help, every one of us. That is—the purchase of U. S. Savings Bonds. They are not only as valuable today as the day you buy them, they grow In value. And they will always be that way. Enroll for the Payroll Savings Plan where you work, or if self-employed, the Bond-A-Month Plan at your bank. U, S. Treasury Department na stare dni kam zahajati. Da bi te pa za zeta vzel, tega nisem nikdar mislil in nisem mogel misliti, da bi se v tebi k&j tako abotnega ogrelo. Kako bi se oklic glasil z ,lece, ko bi ozna-njevali: Domen, nezakonski sin očeta Nevemokaterega, jemlje poštenega moža pošteno hčer. Ne kratko in malo ne; to je neumno!" ■ "Tedaj jaz nisem pošten ko vi in vaša hči?" vpraša hlapec tako, da je Jurec za dve stopinji prijazneje jel govoriti. "Tega nisem rekel. Domen! A tvoj oče ni bil pošten, to sem Ž3 rekel. Ko bi imel poštenega, svetu znanega očeta, ne bi rekel, zdaj pa ne vem, kdo si, dasi vem, kakov si. Žal mi je, pa to naj ti nikdar več v misel ne pride, da bi vzel mojo Anko." Deklica, ki je doslej tiho jokala v kotu, jame na glas ihteti. "Zato boš pa pobral svoje reči," govori dalje gospodar, "in pojdeš, kamor te sreča žene, poišči si drugega gospodarja. To lahko razvidiš, da v moji hiši ne moreš dalje zavoljo Anke ne, če že zavoljo jezikov." "Še ta večer grem!" odgovori hlapec. "Bog me varuj, da bi vam bil za nadlego, rajši neham živeti pri ljudeh kakor po sili; in verjemite mi, za zdajle bi bili vi meni večjo dobroto sto-lili, ko bi me bili pustili, da bi se bil rodil v resi sredi gozda in tam umrl." Jurcu, ki prav za prav ni bjl napačen mož. so segle te besede v srce. "No, Domen" je rekel, "sreče je veiiko po širokem svetu, jaz ti nisem nevoščljiv, Bog ve, da ne, dal ti bom že nekaj, da boš živel, in delo boš imel še kdaj pri moji hiši; tega pa ne mcyem dovoliti, vse drugo—" , , (Dalje prihodnjič) Škodljivci na farmah in vrtovih Farmerji, sadjarji in vrtnarji se morajo za posest svojih pridelkov boriti z neštevilnimi živalskimi škodljivci; od listnih uši in drugih drobnih rastlinskih zajedavcev do črvov, gosenic, hroščev, miši, nekaterih ptičev, zajcev, jazbecev, srn in tako dalje. Živali ne povzročajo take škode iz zlobnosti, ampak, ker po svoji pameti ali nagonu sodijo, da so upravičene do vsega, kar zemlja rodi. Da je človek s trudom prisilil roditi zemljo to ali ono, kar mu služi kot življenjska potrebščina, tega živali ne vedo. Miš ali vrana si ne "beli glave," čigavo je žito na polju, isto-tako ne "razmišlja" zajec, čigavo je zelje na njivi. Ako živali ' kaj mislijo, mislijo pač, da vse, kar producira narava, pro-ducira zanje. Človek od svoje strani sodi, da produkti narave spadajo njemu, posebno tisti, katere je sejal in obdeloval. Od tod ta večni boj za produkte narave. Živali so se od nekdaj preživljale s produkti narave, kakršni so pač bili. Ko se je človek na selil v neobljudene kraje, je s sekanjem gozdov in s preora-njem prerij prepodil mnoge živali, ki so prej. tam domovale in se preživljale. Nekatere vrste živali, ki se niso mogle prilagoditi izpremen j enim razmeram, so izumrle. Večina pa se je vživela v nove razmere in se kosa s človekom za eksistenco. Mnoge pridelkom človeka škodljive živali so se s člove ško "civilizacijo" celo okoristile. Miši imajo rajši kiiltivirano pšenico kot drobna zrna divje trave; zajec ima rajši sočno ze Ije in korenje kot divjo deteljo; hrošči se rajši pasejo na sočnem listju jablan kot na divjih drevesih; in tako dalje. Obdelana polja, sadovnjaki in vrtovi nudijo mnogim živalim boljšo hrano kot jim jo je kdaj nudila divjina. Zato so se mnoge škodljive živali s človeško "civilizacijo" okoristile in so se razmnožile. Med te škodljive živali posebno izrazito spada ameriški woodchuck, ki je,po nekod na-zivan tudi whistle-pig, marmot in grcund-hog. V slovenščini smo videli za to žival ime svizec ali marmotica. Koliko je katera omenjenih označb pravilna, je težko reči, ker woodchuck je doma v Ameriki ter je najbrž v Evropi nepoznan. Nekolil^o je podoben jazbecu, pa je dosti manjši. Zatiran je bil, odkar so farmerji začeli obdelovati ameriško zemljo, in zatiran je še vedno, toda njegove vrste se množijo. Po starih poročilih je bil woodchuck prvotno doma v gozdovih ameriškega severa, kjer ga je še vedno najti. Pre DOHODNINSKI DAVEK 2e zadnjih 25 let je Mr. Marian Mihaljevich na uslugo trgovcem in zemljiškim lastnikom pri izpolnjevanju njih pol za dohodninski davek (INCOME TAX). Vam v korist bo, da se posvetujete z Mr. Mihaljevichem predno izpolnete vašo polo za dohodninski davek, kajti on specializira v tem poslu. Za vašo varnost vam shranimo rekorde za daljšo dobo kot 10 let. Naša pisarna je vam na razpolago skozi celo leto. Ničesar dodatnega se vam ne računa za to zanesljivo in zaupno poslugo. Ko pridete za izpolnitev vaših pol za dohodninski davek, prinesite s seboj vaše rekorde tikajočih se dohodkov in stroškov za leto 1950. Urad je odprt vsaki dan od 9. zj. do 6.30 zv.; ob sobotah od 9. zj. do 6. zv. MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 ST. CLAIR AVE., HE 1-6152 DARIiNE PAKETE V JUGOSLAVIJO SE SEDAJ LAHKO PRI NAS ZAVARUJE; SAMO 25c ZA $25 VREDNOSTI. življa se s sočnim rastlinstvom, katerega je prvotno iskal ob gozdnih robovih in v gozdnih jasah. Stanuje v luknjah, ki si jih izkoplje v zehiljo. Tam tudi prespi zimo, zvit v klopčič. Ko so beli naseljenci začeli gozde izsekovati in zemljo obdelovati, se je woodchuck hitro iznašel v novi situaciji. Kulti-virane rastline na poljih in vrtovih so bile za njegov okus mnogo boljše kot divje. In takrat se je začel boj med njim in človekom, kateri še vedno traja. Tisoče in tisoče teh živali je pobitih vsako leto, toda se kljub temu množijo in so se razširile daleč na jug, vzhod in zapad, Woodchuck se pase v jutranjem somraku in takrat najde najsočnejše rastline graha in fižolk in pese in cvetače in zelja in sličnih vrtnih in poljskih de-likates. Čez dan se umakne v grmovje ali v svojo luknjo in ga ni lahko dobiti na strel. Mnogi lovci ga zalezujejo zaradi mesa, ki je baje okusno. Na ta način woodchuck vsaj nekoliko povrne za škodo, ki jo povzroča far-merjem in vrtnarjem. —NOVA DOBA GOSPODARSKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE Invalidsko podjetje v Senti v Vojvodini izdeluje košare za iz voz. To podjetje se ukvarja s pletarstvom in se v svojem delu odlikuje med vsemi drugimi istovrstnimi podjetji. Letos so začeli izdelovati tudi zelo lične košare za izvoz, po katerih je zelo veliko povpraševanje zlasti v Angliji. * Umetna gojitev jurčkov je poznana v Franciji, saj samo v okolici Pariza pridelajo več deset tisoč kilogramov jurčkov letno. Prav tako jih umetno go-je tudi v Ameriki, Japonski in WANTED TO RENT RESPONSIBLE Business Man and Mother need 2 bedroom unfurnished apartment. North or Northwest. Any good neighborhood. References if desired. Mr Edinger.—ANdovor 3-4470 business hours. Evening^ and weekdays EAstgate 7-7746. RESPONSIBLE Middle-aged Couple need 6 room unfurnished J apartment. N or NW. Will take possession now or April 1. Mod erate rental. ANdover 3-5922 RESPONSIBLE Couple (both Vets) 1 year old child desperately need 4-5 room unfurnished apartment. No. or NW. Moderate rental. Klldare 5-3271 RESPONSIBLE Couple, both employed, 14 year old daughter, urgently need 4-6 room heated unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental. Daytime BRunswick 8-9207 Evenings SAcramento 2-2549 RESPONSIBLE Industrial Engi neer—family transferred frorri Cleveland need 2 bedroom unfurnished apartment. Prefer southwest. Moderate rental. Call Portsmouth 7-8010 extension 30, after 5, FAirfax 4-5100 extension 910. 4 RESPONSIBLE Adults—3 employed need 2-3 bedroom unfurnished apartment. West side preferred. Moderate rental. HAymarket 1-0928 —-\-- RESPONSIBLE COUPLE - 2 children need 5-6 room apartment. North or Northwest. Will decorate and co-operate. Moderate rental. LAkeview 5-6648 JUST MOVED recently from Wisconsin. Have been living in a furnished apartment. Would like a 4-5 room unfurnished apartment so I can take furniture out of storage. We are 2 adults and 1 grown son. Will cause you no trouble. Prefer Berwyn. Call LY 3-6134 RESPONSIBLE Employed Mother 5 year old child urgently need 3-3'/^ room unfurnished apartment. Far West. Moderate rental. EAstgate 7-8047 Nemčiji. Z umetno gojitvijo jurčkov se je pričel v Jugosla-? viji baviti že pred vojno Milorad Pavlovil iz Beograda z velikimi; uspehi. Toda seme za pridelovanje je držaya uvažala iz inozemstva, kar se je izkazalo za ne^ rentabilno. Nalogo, vzgojiti do, mače seme jurčkov je dobil Pa-.: vlovič, ki je po raznih poskusih ugotovil, da v tujih laboratorijih za proizvodnjo semena niso poznali nobenega drugega načina zasajanja klic razen na gnoj. Dr. Kišpotil je poskusil s pšenico in uspehi so bili celo boljši od tistih na gnoju. Tako je padla tudi v Jugoslaviji zad-, nja ovira za umetno gojitev gob v večjem obsegu. •m Čeprav je deževno vreme spO'j mladi in tudi jeseni oviralo po* ■ gozdovalna dela, so v letu 1950 v Sloveniji že visoko presegl' petletni plan pogozdovanja. Na;, mesto 9,700 hektarov, kolikor^ določa petletni plan, so v šti% letih pogozdili 11,080 hektaM^;^ Samo v letu 1950 je bilo pogo^'j denih 3,085 hektarov, očiščenih; pa 5,965 hektarov gozda. MI IMAMO takojšnje kupce za vašo hiso za ivujoiijc: vaov/ i. eno ali dve družini, od $10,000 o $20,000. V Euclidu ali severna vzhodnem delu. Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko ^ BEACHLAND REALTY 7S7 E. 185 ST.. IV 1-1012 ^ 'CHKACO and ali sections of the Midwest our advertising representatives are the Chicago Advertising Co. 139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPOR ITUNlff GOOD BUY — Delicatessen^^!; Fish Store. Old established ^ ness. Steam heated with 'f, equipped modern kitchen, ( of store. Best offer takes. OWP leaving city. - OLympic 2-7;^ ________________ GOOD OPPORTUNITY - Pet Supply House. Wholes ^ and retail. Manufacturer of Food, Feed and Seed. Well esw lished business. Best offer Come out to 9822 So. West way. Oaklawn 37. HELP WANTED Dome COMPETENT Middle-aged Light housework. Assist children. New home. Own ro Board. Northwest. ROdney WANTED TO .09®^ DESPERATE — Responsible Police Officer - Employed no children or pets need ^ room unfurnished apartmcft-or NW. Moderate rental. NAtional 2-4477 before J c" RESPONSIBLE Middle-aged pie - both employed need 4 > heated unfurnished apai'^'^ Southwest. .Moderate renta'' Boulevard 8-? WE HAVE FURNITURE FO^ t ROOMS. Do you have apa*"' fj. to match? Good location Moderate rental, MUseuin RESPONSIBLE Post Office ployee - Wife - employed daughter need 5-6 room i nished apartment. N oi" ^ bedrooms. Moderate renta'^ ggpG WEllington3>^ RESPONSIBLE YoUng Wife - 2 children urgently .5-6 room unfurnished or Northwest. Mod North rental. WHiti'haH^