»i it* 117
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglaae te KrmlJ«vlae UNIOTCE PUBBLICITA ITAUANA 8w
»-M, tt-SS, 11-94, a-
Sl-2*. _Izhaja Tsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L,   Za Inozemstvo 10 Lw
OOVCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita <fi provenienaa italtana eđ eatera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO.
Novo formirani bataljoni, ki jim |e Duce pri tej priliki poklonil prapore, predstavljajo izveibane legionarske edinice
Rim. 2. okt. s. Duce je včeraj dopoldne na Viale del Re pregledal štiri na novo ustanovljene bataljone fašistične milice. Ti bataljoni so prejeli skupno mussolini-Jevsko oznako »M«. Sesta\-ljeni so bili v glavnem iz borcev, ki so se udeležili zadnjih vojn. zlasti pa iz onih. ki so se borili proti Grčiji, kjer so se Crne srajce ponovno afirmirale s svojimi pogumnimi in požrtvovalnimi akcijami. Krvne žrtve teh štirih bataljonov, ki jih je včeraj dopoldne Duce pregledal, so znašle samo na grško-« Ibanski fronti 158 padlih in 442 ranjenih. Ti bataljoni, ki so podali tako svetel doknz svoje hrabrosti, so se v zadnjem času v Italiji vežbali in tako še povečali svojo borbeno sposobno?*. Lahko se torej govori o ljudeh, ki so dosegli najvišjo stopnjo tehnično-vojaške izvežbano-sti. V teh četah se ponovno izraža visoki duh rjTTistovoljne milice za narodno varnost. Te čete so trdni obrambni steber domovine v miru in v vojni.
Manifestacije se je udeležilo vso prebivalstvo Trastevera,' Okrog miličnlških oddelkov so se polet: ljudstva iz vsega okraja zbrale še dru^e množ:ce ljudi. Prisostvovali so zastopniki vseh ustanov in organizacij Rima. Svečanost se je vršila pred prosvetnim ministrstvom. Revija je potekla nadvse sijaino. Vsa okoliška poslopja so bila okrašena s prapori in zastavami. Vsi štirje bataljoni so se razvrstili vzdolž drevoreda v dolžini približno enega kilometra. V< bili v popolni bojni opre-
mi. Njihovo fizično stanje, se je pokazalo za sijajno  S trdno povezanega bloka se
je odražala velika borbena sila.
Duce je prispel ob 9. v spremstvu načelnika generalnega Štaba fašistične milice. Oglasile So se fanfare, miličniki so se postrojili v strumen red. Duce. ki sn bili v njegovem spremstvu general Galbiati, tajnik Fašistične stranke, državni podtaj-niki ministrstev Oboroženih sil in načelnik nemško vojaške misije v Italiji v. Rintelen, je naiprei izročil prapore zastavonošam vseh štirih bataljonov, nato pa je podrobno pregledal strumno postrojene čete. Poleg njih so bili v drevoredu razvrščeni tudi pokrajinski fašistični tajniki, ki so prišli v Rim na svoje zborovanje, \-si v vojaških uniformah, vsi oficirji z odlikovanji. Pozneje so se zvezni tajniki razvrstili na stopnjišču prosvetnega ministrstva, kjer ie bilo že polno fašističnih žena. in okrog katerega so se razpostavile formacije oboroženih pripadnikov balilr-ske organizacije.
Ljudstvo je med tem prirejalo Duceju navdušene ovacije, ki so se neprestano nadaljevale in vedno bolj naraščale ter dosegle vrhunec, ko je prišel med množico. Z naglim korakom je krenil med vzklika-njem in mahanjem s praporci na tribuno, ki je bila postavljena nasproti ministrstvu. V eni izmed sosednih tribun je bil tudi hrvatski zunanji minister dr. Lorković. ki 1 se na čelu odposlanstva hrvatske ustaške stranke mudi v Rimu. V njegovi družbi
je bil podtajnik stranke Mezzasona. Pozdravu hrvatskih gostov je Duce odgovoril z nasmehom in ljudskim pozdravom. Enako so ga pozdravili tudi zastopniki oblasti. Člani vlade, visoki državni funkcionarji, prvaki stranke in zastopniki Oboroženih sil. Na svojo tribuno je Duce povabil načelnika nemške vojaške misije.
Se preden so se oglasili bobni, je bilo slišati strumni korak legionar j ev, ki so pričeli defilirati mimo Duceja. Na čelu bataljona so bili črni prapori, ki so jih bataljoni malo prej prejeli od Duceja. Nastopili so z rimskim korakom. Ljudstvo je pričelo  obmetavati  legionarje  s cvetjem.
Ko se je oddaljil zadnji bataljon formacije »M«, se je Duce obrnil na stran tribune, od koder se širi pogled po ulici Ascianghi. Bataljoni 8., 16., 29. in 85. so odkorakali po Via Induno in se nato vrnili skozi goste vrste pripadnikov mladinskih organizacij. Legionari i so še enkrat reprezentirali orožje in načelnik štaba Fašistične milice jim je odredil pozdrav Duceju. Takoj zatem so bataljoni v pohodu zapeli *Giovinezzo«\ nato pa še lesionar-jevo molitev. Duce je pesmi poslušni z veliko pozornostjo. Nazadnje je legionarje nagovoril z vzpodbudnimi besedami. Ob zaključku manifestacije je izrazil svoie zadovoljstvo načelniku generalnega štaba milice. Z nasmehom je odgovarjal vzkli-kanju množice in se nato vrni v center mesta.
tSžiielne operacije
ftaS lanskega ekspedicijskega ibora
Zadnji odpor obkoljenega sovražnika zatrt — 7000 ujetnikov in nepregleden vojni plen potrjuje odlično zmago
Vzhodna fronta, 2. okt s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani;
Akcija nekaterih vefSkih edinic italijanskega ekspedicijskega zbora, s katero je bil narejen obširen žep. o katerem smo predvčerajšnjim poročali, je bila včeraj domala zaključena* Edinice, ki so sodelovale v operaciji, so zatrle zadnji odpor sovražnika in so skoraj že dokonča'.e čiščenje raznih odsekov. Izkazalo se je, da je sovražnik utrpel mnogo večje izgube, kot so bile navedene predvčerajšnjim. Razen izrednega števila padlih in ranjenih, ki jih je sovražnik pustil na terenu, so vojaki naših edinic zajeli nad 7000 ujetnikov. To število jasno kaže. kako važna je bila operacija, ki so jo izvedle naše hrabre čete. Uničevalna bitka z rdečimi silami, ki stoje nam nasproti m ki Sn se vgne-zdile onkraj Dnjepra, se torej zmagovito zaključuje. Geni jaJnost načrta poveljstva ekspedicijskega zbora ter zagon in hrabrost naših vojakov so tako zagotovile odlično zmago našega orožja v Rusiji.
Nemško ve po poročilo
Iz HitlerJeverra glavnega stana. 1. okt. Vrhovno poveHjništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Napadalne operacije vzhodno od Imje-pra potekajo slej ko prej uspešno. Vzhodno od Dnjepropetrovska je zavzela neka oklopna divizija v presenetljivem sunku več sovražnih baterij. Severno odtod je zadela dru^a oklopna divizija na sovražne oklopne sile ter uničila 45 izmed 80 sovjetskih tankov. Ostanek je bil pognan beg.
Bojna letala so napadla v noči na 1. oktobt r vojaške naprave v Moskvi.
V borbi proti Angliji je bombardiral močnejši oddelek bojnih letal ladjedelniško središče v New Castleu. V dokih in ladje-delniških napravah so nastali mnogi požari in močne eksplozije. Nadaljnji letalski napadi so bilj usmerjeni proti vojaško-važnim napravam ob angleški vzhodni obali in na Škotskem. Neka trgovska ladja ■ 1500 br. reg. tonami je bila potopljena.
V severni Afriki so napadla nemška bojna letala dne 30. septembra z dobrim učinkom angleška taborišča pri Tobruku.
Angleški bombniki so metali v posled-nj noči rušilne in zažigalne bombe na stanovanjske okraje v raznih mesiih ob Nemškem zalivu in obali Vzhcdnega morja. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, mrtve in ranjene. Več stanovanjskih hiš je b"*o porušenih ali poškodovanih. Posamezna letala, ki so skušala napasti Berlin, so bila prisiljena k povratku. Nočni lovci, protiletalski in mornariški topovi so sestrelili tri sovražna letala
Finci zavzeli Petroskoje
Helsinki, 2. okt. s. O zavzet ,u Petrosko-ja objavlja finski generalni štab, da finske čete še naprej pode sovražnika proti vzhodu vzdolž severnega in južnega obrežja reke Zvir. Istočasno potekajo hude borbe s sovjetskimi oddelki med Aunusom in Pra-caesaeom. Finci so se polastili popolnoma ceste med tema krajema. S tem so si zaščitili hrbet in so pričeli z napadom na Petroskoje. Z uspehom so bili zavrnjeni vsi sovjetski protinapadi in napadalne čete so korak za korakom podile sovražnika, kajti ozemlje ni dopuščalo taktike obkoijevanjja. Fincem se jo posrečilo prepoditi sovražnika proti Petrcskoju in akcija se je končala
z zavzetjem mesta in z uničenjem številnih ruskih oddelkov. Finske Čete so vkorakale v Petroskoje včeraj zjutraj ob 4. Na stolpu občinskega doma vihra finska zastava.
Nemški detcanti
Berlin, 2. okt. s. Nemška po'službcna apencija je objavila vest iz pristojnega vira, da je sovjetska propaganda z namo-nem, da bi premotila sovjetsko fBMMflt, ki je nanjo napravila velik vtis vest, da sta bili potopljen' bojni ladji »Mara t« in »Oktobrska revolucija«. razširila govorico, da je bila v petrogr.iiskih vodah poton'jena ncm;ka kri/arka »Koln«. Ta vest je popolnoma izmišljena.
Vojni izdatki Anglije
dnevno 10 milijonov funtov
Rim, 2. okt. s. Finančni minister King-slev \Vood je predložil spodnji zbornici predlog, da pristane na nov izredni kredit ene milijarde funtov za vojne svrhe. Ob tej priliki ie imel govor. v katerem je podal pregled splošnega finančnega položaja v državi. Dejal je, da je bilo mogoče doslej preprečit' inflaciio kljub ogromnim izdatkom, ki jih vojna nalaga Veliki Britaniji in ki znašajo dnevno okrog 10 milijonov funtov. Inflacjska nevarnost pa še ni popolnoma min'la in je zato potrebno,
da se država odloči za skrano Štednjo. Kar se t:če splošnega gospodarskega položaja, je minister dejal, da prevelik pesimizem ni na mestu, da pa na drugi strani tudi ne gre uda jati se prevelikemu optimizmu, ker čakajo Veliko Britanijo še težki časi.
j
Rszkos&nf« Irana?
Carl-rrad, 2. okt. s. V teheranskih političnih krogih je ozoudila velik nemir vest, ki je bila te dni razširjena, da nameravajo
sovjeti anektirati del severnozapadnega Irana z mestom Tabrizom in da bo ta del priključen sovjetski republiki Armeniji. Javno mnenje je posebno ogorčeno nad Angleži, kajti zdi se, da je general Wavel pri razgovorih, ki jih je glede tega imel s sovjetskimi oblastmi že pristal v imenu Anglije na aneksijo.
Turski posladki pozvani na poročanje v Ankaro
Ankara, 2. okt. s. V Ankaro je prspel tur:ki poslanik pri Kviroalu. Hkratu poročajo, da je na poti v Turčijo tudi turški poslanik iz Berlina. Nadalje se širijo vesti, da sta tudi poslanika iz Londona in M< Jfl k ve že na poti v Ankaro.
Zsnađnn £ren£a
Berlin. 2. okt. s. Včeraj popoldne so angleške letačke £<ilc pri svojih napadih preko Rckavskcga preliva izgub le štiri letalske aparate, ki so jih sestre^li nem:ki lovci, ne da bi sami pri tem utrpeli kake izgube. Nem;ki bombniki z velikim akcijskim ra<l\iem pa so včeraj v neki luki na FarocTskih otokih potopili sovražni 2.000-tonski parnik.
Nezadovoljstvo angleškega delavstva
Spo? med ministrom za delo in delavskimi strokovnimi organizacijami zaradi vpoklicev specialistov
Stockholm, 2. oktobra, s. »Gbtoborg Han-dels Tidningen« objavlja v svojem poročilu iz Londona, da se je v Angliji sprožila debata o najboljšem načinu, kako izraziti angleško delovno silo. Posebno je prišla do izraza v polemiki med ministrom za delo Bevinom in generalnim tajnikom delavskih strokovnih organizacij »Trade Unions« VValterjem Citrineom. Stvar je postala že težavna, tako da so delavske organizacije poverile Churchillu posredovanje med obema taboroma. Na delavski strani se čuje.io protesti proti vpoklicom specializiranih delavcev v vojno. Ironično komentirajo te vpoklice, češ da ie nespametno ustvarjati
vojsko, če ni možnosti, da bi se primerno oborožila, in da bi bilo zaradi tega bolje izrabiti tak človeški material za izdelovanje strojev in drugih vojnih potrebščin, to pa že zaradi tega, da bi Rusija prejela čim več pomoči
Angleška vlada je torej na razpotju, ali naj opusti nadaljnje vpoklice specializiranih delavcev pod orožje, ali pa naj ugodi Bevinu, ki zagovarja tezo tako zvanega Beveridgeovega odbora, ki pravi, da zahteva položaj v vojski specializirano osebje, ki bo lahko sproti popravljalo ogromne množine vojnih pDtrebščin, ki so bile pokvarjene pri zadnjih vojnih operacijah.
Strašen tajfan na Japonskem
ŽelezniSki in pomorski promet prekanjen — Hudo razde« janje in poplave — Številne človeške Žrtve
kaže. da se je nesreča pripetila zaradi tega, ker je pri prehodu vlaka popustil most.
Strahovito pustošenje ciklona v Ameriki
Mexico City, 2. okt. s. Nikaraguo je opustoši! ciklon. Po dosedaj znanih podatkih je bilo okrog 400 . .-ter\
Finski državni dolg
Helsinki, 2. okt. s. Finančni minister ie v poslanski zbornici v svojem poročilu o finančnem položaju države med drugim izjavil, da se je finrki državni do!g v zadnjem letu dvicn n~ 27 mi!:"-*rd f;n«.k'"h ___i.
Tokio, 2. okt. s. Strašen tajfun je divjal včeraj zjutraj nad zapadno Japonsko In povzročil tako znatno škodo na železnicah, da so morali ukiniti promet. Bilo je tudi mnogo človeških -žrtev, železniško ministrstvo sporoča, da je bilo največ škode v pokrajinah Fukuoka in Saga v Kvušu. Železniški promet je oil popolnoma ukinjen, d očim je deloma prekinjen pomorski promet med Simon oseki jem in Fusanom, ter Simonosekijem ln Nojom. V obsežnih predelih so bile porušene hiše. Reševalna deta v predelih, ki so bili poplavljeni, so v polnem teku Na reki Ono iSčejo potnike iz vlaka, ki je strmoglavi! v reko. Po zadnjih vesteh je bi!o 10 mrtvih m 48* ranjenih. Negotova je usoda nadaljnjih 100 oseb. Vse
Un'efficcace attacco dei sommergi-bili contro la flotta britannica
Dne uriti silurate — Un piroscafo in navigazione colpito
Sei aerei nemici abbattuti
n Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 1° ottobre O seguente bollettiito di guerra n. #86:
NelTAfrica settentrionale nostri aerel hanno bombardato con successo le posi-zioni e t magazzini inglesi di .Marsa Ma-truch. Velivoli germanici hanno attaccato colpendolo, un piroscafo nemico in navigu-zione e hanno bombardato le banehine porto del Tobruk; hanno inoltre abbattutn nn Blenheim che tentava un attacco contro una nostra na ve mercantile.
venvoii nenim nanno compinto inctir-sioni su B^ngasi e su Tripoli, danneggian-do alcune strade e ahitazioni: uno ciei velivoli attaccanti e stato abbattuto in fiam-me a Tripoli, ed un altro a Bengasi.
NelTAfrica orientale nostri reparti hai«.-no eseguito con successo ardite ricognl-zioni entro le Unec nemiche.
Nel pomeriggio di leri una formazione di sette velivoli da  caecia, che attaecava
a volo radente nn'aeroporto della Sicilia e s ta ta intercettata da tre nostri cacciatorl che hanno abbattuto nn apparecehlo »wer-sario il cui pilota si e laneiato eol para*
cadute in maie aperto al largo di Punta »carpia,   un   n ostro  veuvolo  aeua croce
Rossa inviato sni posto per raceogliere II pilota inglese, e stato attaccato da sette »Hurricane«. La nostra eacela, in croclera di interdizione, intervenuta tempesnva-mente, ha disimpegnato il nostro aereo soceorso e abbattuto due velivoli nemici in flamme.
La flotta inglese. dopo i duri colpl suhi t i per le azioni della nostra Aeronautu-: i   citati   uri   tsouetuno siraorainario
n. 484 ha sofferto, durante il suo ritorno verso Oibilterra, nuovi danni per opera di nostri somrnergibili operanti neTla zona. di mare che essa avrebbe dovuto attraver-sare. Clnque dei nostn sommergibĐJ »ono riuseiti ad attr.c^rla silnrando sicura-inente dne unita.
"J§225sn napad na brtansho
mornarico
Dve ladji torpedirani — En parnik zadet v tobruški luki — Sest sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan Obcroženih Sil je izdal dne 1. oktobra naslednje uradno poročilo št. 486:
V severni Afriki so naša letala z uspehom bombardirala britanske položaje in skladišča v Marsa Matruhu.
Nemška letala so napadTa in zadela sovražno ladjo na morju ter so metala bombe na pristaniške naprave v Tobruku. Razen tega So sestrelila eno letalo tipa Blenheim, ki je skušalo napasti neko našo trgovsko ladjo.
Sovražna letala so izvršila polete nad Bengazj in nad Tripolis, kjer so poškodovala nekoliko cest ter bivališč. Eno izmed napadajoč'h letal se je v plamenu zrušilo v Tripolisu. drogn pa v Bengaziju.
V vzhodni Afriki so naši oddelki z uspehom izvršili drzne izvidniške akcije v sovražne Črte-
Včeraj popoldne je bila skupina 7 lovcev, ki je v strm°m poletu napadala neko letaFšče na Siciliji, presenečena od treh naših lovcev, ki so sestrelili eno sovražno letalo. Pilot slednjega se je s padalom vrgel v morje pri rtu Scarpia. Naše letalo Rdečega križa, ki je bilo pos!?no. da reši britanskega leteča, .fe bilo napadeno od 7 Hurricanov. Naša lovska skup;na. kj je
križarila. je z bliskovito naglico napadla sovražnika ter prinesla pomoč ogroženemu našemu letalu. Pri tem je sestrelila dve sovražni letali.
Britansko brodovje je po hudih udarcih, ki mu jih je prizadelo naše letalstvo in ki so bili omenjeni v izrednem poročilu št, 484, pretrpelo v teku svojega umika proti Gibraltarju nove škode. Te so povzročil© naše podmornice, ki so operirale v onem delu morja, ki so ga morale prepluti britanske ladje. Pet naših podmornic jih je napadlo ter z gotovostjo potopilo vsaj eno sovražno ladjo.
Z operacijskega področja, 2. okt. s. Italijansko in nemško letalstvo z uspehom nadaljujeta svoje delovanje. Nemški bombniki so bombardirah pomole v tobruški luki, italijanski pa so bombardirali in a strojnicami obstreljevali sovražne naprave in taborišča v Marsu Matruchu. V obeh primerih so bili doseženi znatni uspehi. Severno od Solluma je neki nemški bombnik zadel z bombo približno 3.000-tonsko sovražno ladjo. Neko drugo letalo je sestrelilo sovražen aparat, ki se je skušal približati nekemu našemu transportnemu parniku.
Hrvati so pskfonlli Đuceju Frasikopanov meč
Izročilo mu ga je posebno odposlanstvo ustaške stranke pod vodstvom tajnika dr. Lorkoviea
Rim, 2. okt. s. V Beneški palači je Diice včeraj popoldne sprejel tajnika ustaškega pokreta dr. Blaža Lorkoviea in njegova sotrudnika Vlada Hercega ter Franja Mile-tiča. Razgovoru sta prisostvovala tudi tajnik stranke minister Serena ter načelnik fašistične delegacije v Hrvatski. Dr. Blaž Lorković je Duceju sporočil pozdrav Poglavnika in mu je izrazil zahvalo hrvat-
skega naroda, ki ve, da je za svojo obnovo mnogo dolžan fašistični Italiji. Duceju je v imenu Poglavnika poklonil zmagoslavni meč Frankopanov, simbol hrvatskih vojaških vrlin. Duce se je zahvalil dr. Lorko-viču za pomembni dar in je izrazil svojo veliko simpatija za novo Hrvatsko in njenega Vodja
@fe!eka in čevlji samo na nakaznice
Razglas Korjroracijskega ministrstva — Začasna zapora predaje in pepis vseb zalog — Stroge kazni za kršitve
Rim, 2. oktobra, s. Korporacijsko ministrstvo je razposlalo vsem prefektom v Kraljevini naslednjo brzojavno okrožnico glede nove ureditve trgovanja s tekstilnimi proizvodi in konfekcijo.
Glede na ukrepe o ukinitvi prodajanja manufakturnega blaga, obuvala in drugih potrebščin za obleko, ki so bili uveljavljeni, se potrjuje, da so biti ti ukrepi izdani zaradi potrebe, da se uvedejo tudi za to blago izkaznice. Ugotovilo se je, da so ljudje brezvestno nakupovali to blago, čeprav za to ni bilo nobenega razloga in tudi nobene potrebe, ti ko da je bil ta pojav plod neutemeljene vznemirjenosti. Nujno potrebno je. da se slehernemu prebivalcu zagotovi minimum blaga, ki ga nujno potrebuje. Zato se tudi uvedejo nakaznice za ureditev trgovanja s tem blagom. Vse potrebno se že pripravlja.
Med tem pa je potrebno, da oblasti strogo pc/:rbe za kontrolo nad prizadetimi podjetji, nad izvajanjem izdanih odredb in da pozovejo trgovce in potrošnike z vso odločnostjo, da te odredbe, ki urejajo trgovino manufakturnega in obutvenega sektorja, do kraja Izpolnjujejo.
Korporacijsko ministrstvo Je trudi nujno sklicalo člane korporacije za obleko, ki bo v sporazumu s prizadetimi kategorijami trgovcev proučila podrobne odredbe v tej stvari.
Rim, 2. oktobra, s. Včeraj je bilo objavljeno besedilo ministrskega dekreta glede ureditve razdelitve in trgovanja z manufakturnim blagom, obuvalom in potrebščinami za obleko. Dekret obsega štiri člene in določa, kakor že znano, prekinitev prodaje manufakturneg-a blaga in potrebščin ter obutve vseh vrst, dalje inventuro po vseh manufakturnih trgovinah in prodajalnah čevljev in reg-istracijo tega blaga pri pristojnih sindikalnih organizacijah. Prav tako prepoveduje prodajo tega blaga indu-
strij cem, trgovcem in obrtnikom na debelo, ki bodo morali prav tako inventariziratl svoje zaloge in inventarne popise izročiti pokrajinskim korporacijskim svetom. Blago, ki je bilo odposlano trgovcem na djpb-no in na debelo pred uveljavljenjem dekreta, se bo računalo v breme tem trgovcem in vključilo v njihove inventarje. V bodoče se bo konzum vseh teh vrst blaga racloni-ral s posebnimi individualnimi nakaznicami za obleko in obuvalo. Korporacijsko ministrstvo bo določilo datum, s katerim se bo lahko spet pričela prodaja tega blaga, izdalo pa bo tudi podrobne odredba glede načina in obsega tega racioniranja. Kdor bi prekršil določbe dekreta, bo kaznovan po zakonu z dne 8. julija 1941 fltev. 645. Dekret je tsopil v veljavo z dnem ol>-jave v Službenem listu.
General Pricolo v Berlinu
Berlin, 2. okt. s. V Berlin je včeraj prispel državni podtajnik italijanskega letalskega ministrstva general Pricolo v spremstvu višjih funkcionarjev ministrstva. V njegovi družbi so bili tudi general Bemas-coni, letalski ataše pri nemškem poslaništvu v Rimu general Pohl in general Matt-haei. Na letališču na Tempelhofu Je Italijanskega državnega tajnika sprejel general Wiczendorf v spremstvu generala Sei-dla od nemškega letalskega ministrstva, K sprejemu so se dalje zbrali veleposlanik Alfieri in nekateri funkcionarji italijanskega veleposlaništva. Popoldne je marfal Milch, ki je nalašč zaradi.tega z letalom prispel s fronte v Berlin, sprejel italijanske goste v Letalskem domu.
Otmavllaite naročnino
^756
>8LOVEN SK1  NAROD«,   Četrtek, 2. oktobra 1941-XTX.
Stev. 927
Kmetijstvo na velesejmu
na tri
glavne oddelke in bo prava ljudska nniverza — Veiesejem bo edprt oć 4. do 13. t n. pod pobi utUcljiltom Eksce-
Visokega KomTsarja
Stran 2
1       ji 1
n Ministra Ricci inaugurera la Fiera
Lubiana, 2 oktobre. AlJ'inaujjuraziooe deHa Fiera * Lubiana »ntcrverra, in mppresentonza de! Gover-no, il Ministro delle Co«rparaziojni Eccellen-za Renato Ricci. L'inauguraziane della Fiera avra luogo sabate afle ore II.
Convalida delle patenti per la guida di autoveicoli
Da ieri l'Ufflcio Motorizzazione Civile dell'AIto Commissariato, Via Gledališka 11, procede alla convalida delle patenti por ahilitazione alla gulda di autoveicoli, come disposto dalTart. 8 dell'ordlnanza n. 96 del 10 settembre u. s.
A tale riguardo grli interessatl devorc piesentare al predetto ufficio, tutti i glornl feriali. dalle ore 10 alli 12 la patente auto-mobilistica di cul sono munrti. la domanda di convalida in carta semplice, il certifi-cato penale, U certiflcato dl residenza, due fotogTafle recentl, formato tessera, Lit. 5 per il costo del libretto.
SuIIa domanda di convalida devono esse-re indicatl chiaramente: il nome, cogno-me, paternita, luogo e data di nasclta e 1'indirizzo del richiedente come pure il tlpo di patente che si rlchiede (ln base aile nuove classlfiche stabilite dall'art. 8 del-1'ordinanza sopracitata.
Si avvertono gli interessatl che a partire dal 10 dicembre p. v. tutte le patenti alla guida di autoveicoli che non sono state convalldate, sono revocate a ogni affetto.
Rim. 2. r.kt. s. Ob navzočnosti Duceia je h:! n v Rimu svečano otvor j ena. kakor v vsej ostali Italiji nova sezona delavne/sti italijanskonem&ke družbe V rimskem sedežu družbe so pričakali Duceja zunanji minister grof Ciano. tajnik Stranke, drugi ministri in državni podtajniki ter člani na-ciona1ne£ta direktorija PNF. Obširna dvorana družbe je bla napolnjena. Med udeleženci so hm' r**laniki držav trojnega pakta, .^teviln; zastorpn:ki nemškega poslaništva, nemški oficirji, člani nemške kolo-n:je. dr. Lorkmič z delegacijo usta-ke nke. senatorji ter Številni drug odlični prc .Ista vn:ki. Duce je vstopil v dvorano v spremstvu poslanika von Mackensema in mnjstra Pavolinija. Ir je kot predsednik družbe prvi govoril. Poudaril je, da se je
; t«-', -r^vo   zavcCTii^ke    Italije in
Nemčije utrdilo in se v srcih poglablja. Kulturno sodelovanje je čedalje tesnejše. Itab"jamska in nemška kultura sta dva samostojna činitelja. Obe kulturi sta se obvarovali lažnega intemaconalizma m izražava jočega kozmoporlitianTKU Obe kulturi postajata stebra nm-c e\Top<?ke civilizacije. Po volji obeh voditeljev kuflturno sode'm-an je obeh narodov vojna ni prekinila. To delo naznanja zmago.
Nato je govoril poslan;k von Macken-sen, ki je poudaril, da je obnova dela ita-lijamico-ncm;ke družbe ob navzočnosti Dj-ceja posebno posrečeno, Italijansko-nem-ška družba mora biti kljub vojni sredice
Športni pregled
V nekaj vrstah
V tekmovanju za švicarsko državno nogometno prvenstvo je preteklo nedeljo moštvo Ycwng Boys iz l^rna premagalo Chaux de Fomds 1 :0, tekma m<^i Servette in Grasaiioppers je ostala neodločena 2 : 2. Lugano je premagal Y<nxng Felkrvvs 2 : 1 in Curih : St Gallen *5 : 0.
Z odobritvijo Italijanske plavalne zveze je plavalni klub v Pisi priredil preteklo nedeljo pLavalno tekmo po Arnu skozi mesto. Tekmovanja se je udeležilo 31 tekmovalcev, med njimi tudi Milančan Signo>-ri. ki je bil favorit. Plavalna tekma pa je bila občutno prizadeta, ker ni nastoprl Re-čan Schipizza, ki bi edini mj>gel resno tekmovati s Signorjem. Na 1.500 m dolgi progi se je pa kljub temu razvila ostra borba med Signorjem in Balestrinom iz Piombi-na, ki sta prišla oba tesno na čili. Za malenkost je zmagal Signori v času 18 :47.4.
Tržačanka Etta Ballaben je v nedeljo dosegla na lahkoatletskem tekmovanju v Turinu odličen uspeh v metu kopja. Izbolj-
Minister Ricd bo otvoril veiesejem
Ljubljana, 2. oktobra. Pri otvoritvi LjuMjanskeaa vdleaejma bo vlado zastopal Korporacijski Minister Eks-celenca Renato Ricci. Veiesejem bo otvor-
jen v soboto cb 11 dopoldne.
Obnova voznih dovoljeni za motorna vozila
Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino objavlja:
Od 1. oktobra dalje bo urad Visokega Komisarijata za civilno motorizacijo, Gledališka ulica 11. potrjeval vozna dovoljenja za usposobljenost voznikov motornih vozil, kakor je določeno v 61. 8 odredbe št. 96 z dne 10. septembra t. L
V to svrho se bodo morali javiti interesenti pri omenjenem uradu vsak Jelovnik od 8. do 12. in prinesti s seboj: 1. avtomo-bilno dovoljenje, 2. prošnjo za potrditev dovoljenja na navadnem papirju, 3. kazenski izvid, 4. potrdilo o bivališču, 5. dve novi sliki majhne oblike. 6. pet lir kot povračilo stroškov za knjižico.
Na prošnji za potrditev je treba jasno naznačiti:
1. ime, priimek in očetovo ime, kraj in ian rojstva ter naslov prosilca;
2. vrsto dovoljenja, ki je zaprošeno (na temelju nove klasifikacije določene v čl. 8 zgoraj omenjene naredbe).
Interesenti se obveščajo, da fcr 'd od 1. decembra t. 1. dalje vsa vozna dovoljenja za motorna vozila, ki niso b la potrjena, brezpogojno razveljavljena
kulturnih stikov izmenjave med Nemčijo in Italijo. Vojna ni samo gmotni izraz življenja narodov, temveč tudi duhovni m čustveni izraz. Vi, Duce, vodja italijanskega naroda, je izvajal nemškr" poslanik, ste navzoči na tej slavnosti. ki je posvečena kulturi, kar je potrdilo vsebine in morale te vojne. Za to potrdilo smo vam, Duce, zelo hvaležni. Os je politično dei-stvo, ki sloni na zgodovinskih geopolitičnih in gospodarskih činiteljih in na duhovni revoluciji dveh velikih voditeljev obeh narodov. Se nikoli niso bili kulturni in politični odnos4 med Italijo in Nemčijo na tako trdnih političnih temeljih, kakor danes, ko se italijanski ki nemški narod ramo ob rami borita za novi evropski rod v največji bojni in duhovni borbi v»3h časov. Tudi v novi EvTopi bosta italijanski in nemški narod stebra zapadne kulture in vsr vemo, da sta trdna in globoka stebra. Italijinsko-nemška družba in njena posestrima Deutsche - Italienische Gesell-schaft sta samo del mostu, ki veže obe kulturi, toda važen del. kajti obe družbi srfca so-edi&če izžarevanje kulturnih odno&cv mod obema narodoma.
Nemški poslanik je nato prosil Duceja, naj blagovoli sprejeti brzojavne pozdrave predsednika nemško-italijancke diružbe von Tschsmmer und Ostena. Ob zaključku je poslanik Mackenscn poudaril, da je razširjenje znanja nemščine v Italiji in ita-H-janšč;ne v Nemčiji glavni smoter družoe.
šala je italijanski državni rekord z metom 41.88 m.
Črnec Joe Louis je že več let svetovni
prvak v boksu. Po svoji zmagi je že v 19 tekmah pokazal vsem nasprotnikom, da je zaenkrat še nepremagljiv. Tudi v ponedeljek, ko se je pred 60.000 gledalci sestal na Mad-sori Square Gardcn z Lroi Novo, je dokazal, da je se vedno najbolj vreden, da nosi naslov svetovnega prvaka. Sodniki so morali tekmovanje pr; *la no zak'ju-čiti, Jcer so smatrali, da Lou N\>va ni tcč sposoben, da bi se upir1! Louisu.
• • •
_ SH>venska kolesarska zveza LJubljana
(službeno). Redna seja upravnega odbora bo v petek, 3. oktobra, ob 19. uri v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg 34. Dnevni red: Obračun kolesarskega prvenstva. Prosimo vse zastopnike klubov, da se seje sigurno udeleže in da prineso klubske žige. radi overovijenja verifikacij. — Tajnik SKZ.
— 2. S. K. »Hermes« (Kolesarska sekcija). Redna seja upravnega odbora bo v soboto, 4. oktobra, ob 19. v prostorih gostilne Habjan v Šiški. Dnevni red: Organizacija kolesarske dirke. Prosim točno in vsi. — Načelnik.
Bolj kot kedaj preje moramo veliko skrb posebno dandanes posvetiti naši kmetijski delavnosti. Zato bo v okviru letošnjega ve-iesejma prirejena velika kmetijska razstava, ki bo zavzemala ves paviljon »K«. Podala bo čim popolnejšo sliko današnjega stanja kmetijstva pri nas, smeri za izboljšanje kmetijsko proizvodnje in poudarila važnost našega kmetijstva za prehrano s praktičnimi primerjalnimi poskusi v vegetacijskih loncih, razna domača in umetna gnojila, njihovo sestavo, pravilno ravnanje in medsebojno mešanje z uporabnimi navodili, dalje živalsko prehrano z raznimi vrstami doroaeih in tržnih krmil z ozi-roTn na njihovo sestavo, odstotek hranilnih snovi, kalorično vrednost, prebavljivost in pravilno pripravo. V tem oddelku bodo predočeni tudi podatki o naseljenosti kmečkega življa, velikosti posestev, število posameznih objektov, vgina pridelka, kmečka prosveta in literatura.
Praktični del bo obsegal glavne kmetijske proizvodne panoge, ki so važne za lastno prehrano. Imel bo 9 odsekov Poljedelski odsek bo predočil sedanje stanje poljske proizvodnje, glavne vzroke nizkih pridelkov ter način in pota za dvig najvažnejših njivskih in travniških kultur. S slikami in prerezi bodo nazorno prikazane poljske in travniške površine po kulturah, dalje pravilni in pomanjkljivi načini obdelave zemlje, oranje z modernim in oranje z lesenim plugom, vpliv ročne in strojne setve, važnost dobrega semena, vpliv pravilnega in napačnega gnojenjn na količino in kakovost pridelkov. Poudarjeno bo pravilno pridelovanje semenskega žita, krompirja in fižola. V zvezi s tem bodo razstavljena gnojila, kmetijski stroji, semena in sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev.
Vrtnarski odsek bo razstavil zanesljive sortne vzorce zelenjadi, ki so priporočeni za naše kraje, dalje praktične tehnične pripomočke za pridelovanje zelenjadi, zlasti vrtno orodje, sredstva za gnojenje in za zatiranje škodljivcev ^r-nomočke za spravljanje, predelavo in konzerviranje zelenjadi itd. Urejeno bo tudi vzorno kom-postišče in vzorec kmečkega vrta.
Sadjarski odsek bo predočil proizvodnjo
sadja v slikah in modelih ter podal glavne principe za pravilno vzgojo, oskrbovanje sadnega drevja, zaščito proti škodljivcem in boleznim, tehnične pripomočke in zatiralna sredstva.
Vinarski odsek bo razstavil vina iz sor-timenta, ki je določen za vinorodne predele Ljubljanske pokrajine in bo razstavljeno okrog 30 vzorcev sortnih vin. V poučnem delu vinarske razstave bo prikazano današnje stanje našega vinogradništva: trsni izbor, pravilni in nepravilni način vzgoje, trsne bolezni in škodljivci ter njihov način zatiranja.
Razstava malih živali bo praktično predočila, kako naj se intenzivno uredi malo gospodarstvo, kakšne korlstf nam isto daje in kako se izkoristijo proizvodi reje malih živali. Od kuncev in kokoši bo prikazala predvsem težke pasme, to so zajce za meso ter kokoši za meso in jajca. Razen razstave živalic bo v tem odseku organiziran tudi poučni del, kjer bodo razstavljene naprave za rejo živali in razni načrti in modeli hlevov, gnojišč ensilažnih jam itd.
Mlekarska razstava bo predočila mlečno produkcijo in uporabo mleka v Ljubljanski pokrajini, preskrbo Ljubljane z mlekom ter načine, kako naj mlečno produkcijo zvišamo in organiziramo zbiranje ter predelavo mleka.
Čebelarska razstava bo pokazala umno kmečko in pridobitno čebelarstvo, vzrejo Čebulnega zaroda, važnost čebel za sadjarstvo, oploditev cvetja, hranilno in zdravilno vrednost medu, tehnično porabo voska in razne čebelarske pripomočke.
Oddelek gozdnih zdravdn h in aromatičnih zelišč bo predočil važnost za ljudsko prehrano in zdravstvo. Razstavljena bodo zelišča, ki se uporabljajo kot čajni in ka-vini sugorati, zelišča za napravo pralnih in čistilnih sredstev, zelišča za preparate proti mrčesu.
Razstava gob bo prirejena v zvezi z razstavo gozdnih zelišč. Gobe so zlasti v današnjem času važno sredstvo v prehrani. Razstava bo obsegala vse vrste jedrnih gob, njihovo nabiranje, sušenje„ konzerviranje in načine priprave jedi ter prikazala organizacijo prodaje.
Tretji del kmetijske razstave bo obsegal prehrano. Tu bo razstavljen nazorni material o prehrani, predvsem načini naše ljudske prehrane, vrednost posameznih ži-
vasaio — ko boste šli na trg, boste videli lončarja.
Per costruire lina časa, lavdrano mol-ti operai e artigiani — da se postavi hiša, dela mnogo delavcev in obrtnikov. Muratori — zidarji, scalpellini — kamnoseki, falegnami — mizarji, car-pentieri — tesarji, vetrai (il vetraio)
— steklarji, imbianehini e verniciatori
— slikarji in pleskarji, stufai (lo stu-faio ali il fumista) — pečarji, elettri-cisti — elektroinstalaterji, magnani — ključavničarji, stagnini — kleparji. £ il capo mastro che sorveglia i lavori — polir nadzoruje delo.
Oltre gli artigiani che somo neces-sari ai cittadini si trovano in campagna d'altri artigiani — poleg obrtnikov, ki so potrebni meščanom, se dobe na kmetih drugi obrtniki. M61to importanti per la Bassa Carniola sono i bottai (il bottaio) che farmo le botti (la bćtte) — zelo važni za Dolenjsko so sodarji (soda r), ki delajo sode (sod). II cordaio — vrvar. TI fabbro — kovač. TI carraio (il carradore) — kolar. II mupnaio — mlinar. H panieraio — pletar. II sellaio
— sedlar. Lo spazzolino — krtačar. n tessitćre — tkalec. II tornitćre — stru-ffar.
Ancćra alcuni artigiani — še nekaj obrtnikov: il valigiaio — torljar, il con-ciapelli — strojar, U fornaciaio — ope-
vil. izraženo t hranilnih enotah, pregled izvajanja nadzorstva nad živali ter organizacija kolektivne prehrane, kamor spadajo šolske in ljudske kuhinje. V tem oddelku bo podal Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino pregled svojega delovanja, predvsem racioniranje prehrane, možnost prehrane z lastnimi pridelki, navezanost na uvoz itd.
Tako se bo Ljubljanska pokrajina na našem velesejmu v svetli luči in v popolni s'lki svojih gospodarskih značilnosti predstavila vsern mnogoštevilnim gostom.
Novost na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo tudi to, da bo celo sejmišče odprto tudi zvečer. Razstavni paviljoni bodo razsvetljeni in občinstvu dostopni do 21. ure. Tako bo zvečer po popoldanskem delu vsakomur še mogoče ogledati si ves veiesejem. Vstopnina ni višja od prejšnjih let in znaša le 4 lire. Sejemska legitimacija za Ljubljančane stane 15 lir.
Manj brezmesnih dni 3e za one, ki se bavi jo z rejo malih živali, kajti v dneh, ko ni na proda i mesa, prihaja na mizo kunčje in kokošje meso. Reja malih živali je zapoved današnjega časa. zato je njih reja posebno važna in pomembna, ker je naravnost odločilna za obstoj marsikatere družine Oskrbite se z malimi živalmi vsi, ki imate količkaj možnosti. O vsem tem boste našli dovolj zgledov in nasvetov na razstavi malih živali, ki bo na Ljubljanskem velesejmu.
Po naših zdravilnih zeliščih inozemstvo 7elo sprašuje. Zal pa propade 75°'o zelišč neizrabljenih, ker nabiranje pri nas še nI pravilno organizirano. Koliko bi ljudje z nabiranjem lahko zaslužili, in tudi otroci, bi jim moglj pri tem precej pomgaali! Z željo, da se dvigne zaslužek, zlasti malega človeka tudi z nabiranjem zdravilnih zelišč, bo na Ljubljanskem velesejmu prirejena razstava samorodnih zdravilnih in strupenih zelišč. Vsa zelišča bodo nazorno prikazana z opisi v naravi, v sliki in modelih, dalie njih važnost, v prehrani za ljudsko zdravje in narodno gospodarstvo, priprava zelišč za izvoz, predelava zelišč, literatura itd.
Prihod dveh lokomotiv in treh vagonov
Ljubljana, 2. oktobra. Pripravljalna dela za otvoritev Ljubljanskega velesejma so v polnem razmahu. Na razstavišču je zaposlenih izredno veliko vsakovrstnih pripravljalcev in življenje je razgibano na tesnem prostoru, kakor v velemestu.
Veliko pozornost je danes zjutraj vzbudil prihod železniške kompozicije, Id jo bo na letošnjem velesejmu razstavilo Ministrstvo prometa. Po tiru, ki so ga zgradili z odcepom ob vhodu v Tivoli in skozi Latter-manov drevored, je lokomotiva pripeljala na velesejmski prostor dve veliki lokomotivi, en potniški vagon ter dva tovorna voza. Vsi vozovi so najnovejši izdelki italijanske industrije.
Na čelu kompozicije je električna lokomotiva, ki jo poganja Sest motorjev ter služi na progah, ki so elektrificirane. Lokomotiva, ki ima izredno okusno zunanjost ter krasno linijo, je izdelek italijanske družbe za mehanične konstrukcije Brede v Milanu ter je bila zgrajena lani. Prostori za strojevodjo so urejeni tako, da lokomotive ni treba obračati in je prostor zanj v sprednjem in zadnjem delu.
Druga lokomotiva, ki je po svojih dimenzijah in aerodinamični liniji še bolj učinkovita, je izdelek italijanskih tovarn »Reggjane« v Reggii Emiliji. Tender je z lokomotivo združen po zunanji steni tako, da skoraj ni opaziti, da sta oba dela ločena. Lokomotiva, ki je namenjena za parni pogon, ima skupno s tederjem 18 velikih koles.
Izredno okusen Že po zunanjem videzu je 15.50 m dolg potniški vagon, ki je last Fašistične stranke in služi za počitniške prireditve. Potniškemu vagonu sta priključena dva tovorna. Prvi je aluminijast, 6.10 m dolg in tudi izdelek tovarne Regglane. Njegova nosilnost je 20 ton. Kompozicijo zaključuje specialni vagon, ki je namenjen za obdelovanje žoltovine in njegova nosilnost znaša 17 ton.
Celotna kompozicija napravi zelo mogočen vtis in bo nedvomno velika privlačnost za vse obiskovalce letošnje velesejmske prireditve.
kar, il carrettiere — voznik, il bosca-iolo — drvar, il calderaio — kotlar, il tintore — barvar, il rilegatćre — knjigovez, il pellicciaio — krznar, il trat-tore — gostilničar, il rigattiere — starinar, la m odista — modistka, la stira-trice — likarica, la lavandaia — perica, la calzettaia — pletilja, il becehino — grobar, il vignaidlo — viničar, il pastore — pastir, il lustrascarpe — sna-žilec čevljev, 1'accalappiacani — konj ač, il maniscalco — podkovski kovač, il fonditore — livar, Tincisore — graver, 1'autista — šofer.
Per lavorare ci vuole a ver diveasi arnčsi (1'arnese m. — orodje) o stru-menti di lavoro — za delo je treba imeti razno orodje. La sega — žaga, il martello — kladivo, lo scalpello — dleto, il trapano — sveder, la lfma — pila, la pialla — oblic, le tanaglie — klešče, il cacciavite — izvijač (za wjake)t Tac-cetta (1'ascia) — sekira.
Un mio cugfno k apprendista presso un pasticcere — neki moj bratranec je vajenec pri (nekem) slaščičarju. Quan-do diventera compagno — kdaj bo postal pomočnik? Ha un padrone m61to budno — ima zelo dobrega mojstra (gospodarja).
Che cdsa   vudl fare   vcst^-o figlio quando sara grande — kaj bo vaš sin ko bo velik?
!2e/e2iiiea
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 2. oktobra: Angeli varuhi. DANAŠNJE PRntEDITVE
Kino Matica: Luč v temi. Kino Union: Grofov sin. Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici. Razstava slik Franca Pavlovca v galeriji Obersnel  na Gosposvetski cesti.
D E 2 U R NK   L E K A K N E Danes: Mr. Bakarčič, Sv.  Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murma-yer, Sv. Petra cesta 78.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek, 2.: Katarina Medičejska. Red četrtek.
Petek, 3.: zaprto. (Generalka.) Sobota. 4.:    Hamlet. Premiera.   Red premier ski.
OPERA
Četrtek. 2.: zaprto. (Generalka.) Petek, 3.:   ob 18. uri:   Netopir. Opereta. Premiera. Red Premierski.
Druga premiera v letošnji dramski sezoni bo Shakespenreov >Hamlet« v novi režiji, zasedbi in inscenaciji. Mojstrovina, ki ima na našem odru in pri našem občinstvu že svojo zanimivo tradicijo uspeha, bo vzbudila v novi predstavi najživahnej-še zanimanje. Hamleta bo igral Jan. Režiser dr. Kreft. Scenograf ing. E. Franz. Premiera bo v soboto 4. t, m. za red Premierski.
Straussov »Netopir«. Vesela ln dovtipna zgodba o dogodivščinah članov hiše Eisen-stein vsebuje pevne partije, učinkovite vloge in dva vložka: koloratnmo arijo iz Gounodove opere »Romeo in Julija«, ki ]o bo pela Sonja Ivančlčeva ter baletni vložek »Cesarski valček« v koreografiji B. Pilata. Plesal^ ga bodo: Moharjcva. Rem-škarjeva, Pilato in baletni zbor. Zasedba je sledeča: Eisensteln — M. Sancin. Roza-llnda — Ivančičeva, Frank — Anžlovar, Orlovski — Sladoliev. Alfred — Manošev-skl, dr. Falke — B. Sancin, dr. Blind — Rakovec, Adela — Ribičeva, 2aba — Zupan, Ida — Japljeva, Melanija — Koširjeva. Dirigent D. zebre. Režija in inscenacija E. Frelih. Premiera bo jutri v petek 3. t. m. za red Premierski. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo ob 18. url.
Rac 10 LJubljana
Danes ima radio naslednji spored: 1 li :;o: Vesti v slovenščini. — 12.45: Operetna glasba. — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Petralije. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Koncert operetne glasbe pod vodstvom Uga Tansinija in s sodelovanjem soprnnke Marije Fioren-ze. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert v izmenjavi z Brazilijo. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Lahka glasba.
— 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komenfr.r dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20 35: Koncert tenorja Janeza Lipovška in Karla H!adky-ja  na  kitaro. — 21.15:  Italijanske pesmi.
— 22.: Predavanje v slovenščini. — 22.10: Koncert pianistke   Pine   Pittinejeve. —
Petek, S. oktobra.
Ob 7.30: Vesti v slovenščini. 7.-15: Slovenska glasba, v odmoru ob 8. napoved časa. 8.15: Vesti v italijanščini. 12 30: Vesti v slovenščini. 12.45: Slnfonska glasba. 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba mojstra Arlandija. 14.: Vesti v Italijanščini. 14.15: Orkester na lok pod vodstvom Mojstra Manna. 14.45: Vesti v slovenščini. 17.15: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Draga Marija šijanca: slovenska glasba. 19.: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna. 19.30: Vesti v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Operna sezlja Eiarja: Mascanijeva >Lodoletta« v odmorih predavanje in 7r • mivosti v slovenščini. 22.45: Vesti v alo-venščinL
Ljubljanske objave
—lj Pokrajinski odbor Rdečega križa se
s tem prisrčno zahvaljuje Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani, ki mu je stavila pisarniške prostore v Delavski zbornici velikodušno brezplaačno n razpolago. Ob tej priliki izrekamo svojo iskreno zahvalo tudi Narodni-strokovni zvezi, ki je našemu poizvedovalnemu oddelku skozi pet mesecev gostoljubno nudila svojo streho.
—lj Dame in gospode, ki imajo veselje do zborovega petja sprejema pevsko društvo »Lj. Zvon« v petek, 3. t. m.„ ponedeljek, 6. in sredo, 8. t. m., med 18. in 20. uro v šoli na I^edini, Komenskega ulica.
433 n
—Ij Dr. Radoschegg zopet ordinira. 432 n —lj Kdor se hoee prepričati kako popoln in veličasten inštrument so orgle, naj pride jutri zvečer ob %8. v ljubljansko Stolnico poslušat orgelski koncert, katerega bo izvajal eden največjih živečih mojstrov na orglah. virtuoz UILsse Matthev. Je med reakimi umetniki, ki znajo izvabiti iz tega ogromnega inštrumenta vse kar hočejo in to tako dovršeno kakor malokdo. Povsod kjer je koncertiral slavni Ulisse Matthev so občudovali njegovo igro ter ga prosili za nove koncerte. Kako velike in resnične uspehe je imel v svojem umetniškem delovanju naj nam dokazuj samo to, da je imel na eni sami turneji po severni Ameriki nad 50 koncertov v cerkvah in koncertnih dvoranah. Orgelski koncert mojstra Ulisse Matthey-a bo jutri v petek, 3. t. m., točno ob %8 v ljubljanski Stolnici. Konec koncerta bo ob 9. uri zvečer. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. 431 n —Ij Razpis nagrade. Banes zjutraj okrog pol osme sta dva sicer neznana, po opisu pa dobro znana okrog 30!etna moška naložila na Suštarjevi parni žagi ob Ižanski cesti na štirikolesni ročni mizarski voziček okrog 1 kub. meter 20 m dolgih desk in jih odpeljala proti mestu. Zasledovana sta bila tudi še v mestu, ko sta deske peljala. Kdor ju zasledi in javi, dobi nagrado 100 do 200 lir. 434 n
Imeriraj v „Slov. Narodu"
•
ialo italijanščine za vsak dan
53
Obrtniki. Gli artigiani
oJovrei eomprarmi un cappello — moral bi si kupiti klobuk Sapreste raceornandarmi un buon cappellaio — ali bi mi vedeli priporočiti dobrega klobučarja? Non si vedono piu cappelli duri — nI več videti trdih klobukov. No, sono di moda i cappelli flosci (un cappello floscio) — ne, v modi so mehki klobuki (mehak klobuk). II feltro — klobučevina, ali tudi: mehak (klobuče-vinast) klobuk. Quale e la tinta piu in voga — katera barva se zdaj najbolj nosi? II cappello a cilindro — cilinder, il gibus — klak.
Ho perso i miei gu£nti — izgubil sem svoje rokavice. Dov'e un guantaio — kje je kak rokavičar? Mi occorre un paio di guanti — treba mi je par rokavic. Guanti scamosciati — rokavice iz smjine. guanti di lana (di filo) — volnene (sukančaste) rokavice. Per rinverno dovrei comprar«. guanti fo-derati d i pelo — za zimo bi moral kupiti s krznom podšite rokavice.
Si sta bene in citta perche si ha tutti i fomitori a poehi passi — v mestu je prijetno, ker imaš vse obrtnike ( = dobavitelj v bližini (= na nekai korakov). II fornaio — pek. il macellaio
— mesar, il lattaio — mlekar (la lat-teria — mlekarna), il carbonaio — pre-mogar, Terbivendolo — branjevec (zelen jadar), il fruttivendolo — prodajalec sadja, il droghiere — drogist.
In citta si trovano anehe tutti gli altri artigiani — v mestu se dobe tudi vsi drugi obrtniki. Le forbici sćno ot-tuse, Irisćgna portarli all'arrotino — škarje so tope, treba jih je odnesti k brusaču. Ci occorre un armadio per Tanticamera — treba nam je omare za prednjo sobo. C'e qui vicino un fale-gname — ali je tu blizu kak mizar? Volete piuttosto un ebanista — ali hočete rajši umetnega mizar j ar? Abbiamo lina bella cornice antica, ma bisogna indorarla — imamo lep starinski okvir, toda treba ga je pozlatiti. Con6sco un buon indoratore — poznam dobrega pozlatarja. La domestica ha perso la chiave, che il magnano ci faceia un'al-tra — služkinja je izgubila ključ, naj nam ključavničar naredi drugega. — II mio oroldgio si e fermato, bisogna porta rio alTorologiaio — moja ura se je ustavila, treba jo je odnesti k urar-ju. Attenzione. domattina alle sćtte vi ene il spazzacamino — pozor, jutri zjutraj ob sedmih pride dimnikar. Quando andrćte al mercato, vedrčte il
Ilulturno sodelovanji Italije in Nemčije
Svečana otvoritev nove sezone italijansko-nemSke družbe
v Rimu ob navzočnosti Duceia
Btet. 227
»SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 2. oktobra 1941-XDC.
Stran S ]
Osnovne smernice razvoja
Regulačni teritorij obsega občine VU5, Zgornjo ŠiSko,
štepanjo vas — Štiri kakovostne stopnje
ane
ifry Moste in
Ljubljana, 2. oktobra.
Kakor smo že včeraj poročali, je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli v ponedeljek opoldne otvoril v Jakopičevem paviljonu izredno zanimivo razstavo načrtov za regulacijo bodoče Ljubljane. Po slavnostni otvoritvi je bila razstava takoj dostopna vsem interesentom in jo je v obeh <3neh fposetilo že izredno veliko število Ljubljančanov, ki se zanimajo, kako so si avtorji, ki so se odzvali povabilu mestne občine, zamislili bodoči razvoj Velike Ljubljane. Razen projektov pa so na razpolago občinstvu tudi vsi pripomočki, ki jih je mestna občina dala ob razpisu projektantom, da jih z najnujnejšimi nasveti opozori na nekatere najvažnejše točke mestne regulacije. Ta ^Navodila in smernice« natečaja za regulačno skico, vsebujejo tudi nekaj splošno zanimivih podatkov.
V 50 letih pet inkorporacij
Okoliški teritorij, ki prihaja v poštev 2£. regulacijo, obsega občine Vič. Zgornjo Šiško, Jezico, Dobrunje, Rudnik, Moste, Štepanjo vas. Razlog za tako ogromen teritorij je dejstvo, da se je Ljubljana v zadnjih 50 letih glede ozemlja naglo razvijala in da je bilo v tem času potrebnih že pet zaporednih inkorporacij okoliških krajev.
Zanimivi so podatki o geolozkih prilikah tega ozemlja. Te podatke je dal na razpolago v posebnem poročilu univerzitetni docent dr. Ivan Rakovec.
Poročilo ugotavlja, da na regulacijskem teritoriju sploh ni predelov, ki bi bili za zdravje in prebivanje nevarni, v gradbeno geološkem oziru pa je mogoče ozemlje mestne občine ljubljanske razdeliti po raznih značilnostih na štiri večje skupine.
Talna voda na Ljubljanskem polju je 15 m pod površino
Prvo skupino tvori Ljubljansko polje, to je ravan severno od gričevja Golovec— Ljubljanski grad—Rožnik. Ta ravan je sestavljena iz približno 40 cm močne plasti
humusa, ki tvori vrhnjo plast. Naslednjo plast tvori prod, ki mu sledi konglomerat v najrazličnejših debelinah. Krajevno naletimo tu pa tam v večjih globinah tudi na plasti ilovice. Talna voda leži okrog 15 m pod površino. Za širjenje mesta je ta ravan zaradi opisanih lastnosti izredno ugodna.
Druga skupina bi bilo gričevje Golovec •—Grad—Rožnik. To gričevje je sestavljeno iz glinastih škriljevcev in peščenjakov. Tod niso izključeni plazovi in usadi, ker so skladi škriljevcev in peščenjakov nagnjeni. Teren je neugoden tudi zato, ker glinasti škriljevci naglo preperevajo na zraku in zadržujejo vlago. Svet za zidavo ni primeren, večji objekti pa so sploh izključeni. Gričevje naj se pogozdi, da se tako preprečijo plazovi in usadi.
Tretjo skupino tvori ozemlje na vznožju tega gričevja in v ožini med Gradom in Rožnikom, kjer stoji v glavnem staro jedro ljubljanskega mesta. Zemlja je tod sestavljena v glavnem takole: vrhnjo plast tvori ilovica, ki ji sledi prod, nato pa konglomerat. Ponekod se približa kakovosti barjanske zemlje. Zlasti velja to za stanje talne vode, ki jo je mogoče ugotoviti tu ap tam že 1.5 m pod površino. Za zidavo je to ozemlje primerno.
Na Barju ne bo mogoče preprečiti
delnih poplav
Ljubljansko barje južno od Tržaške ceste, Gradaščice, Malega Grabna in dolenjske proge tvori četrto skupino. Zemlja je na Barju sestavljena na vrhu iz 2 m debele plasti šote, ki ji sledi 10 m močna plast peščene ilovice, nato sivica in končno zopet ilovica. Na Barju do globine 50 m ni skalnate osnove. Talna voda je normalno 1.5 m pod površino. Za zazidavo je svet primeroma slab. Smernice poudarjajo, da je poleg slabega terena važno tudi dejstvo, da ne bo mogoče preprečiti delnih vsakoletnih v poplav kljub izvršeni regulaciji.
Meje gradbenega okoliša
Meje gradbenega okoliša, ki so jih morali projektnati upoštevati so bile naslednje: v Mestnem logu in na Barju meja skrajne kanalizacije. Zaradi nizke lege je
namreč v Mestem logu in na Barju vsaka kanalizacija ozemlja nemogoča.
Drugo mejno črto tvorijo zaščitni pasovi na Golovcu, Gradu in Rožniku, tretjo pa zaščitni pas ob vodami, ki se ne sme utesniti, ker se tam črpa talna reka, ki teče približno v smeri Gameljne, vodovod, Studenec. Kapaciteto sedanjega vodovoda je mogoče povečati le z napravo novih vodnjakov v primerni oddaljenosti od obstoječih.
Četrto mejno črto tvori zaščitni pas ob Ljubljanici v Mostan, kjer bodo zgradili napravo za mehanično čiščenje tekalnih voda. Zaščiten je tudi pas ob aerodromu, kakor je to predvideno v okviru zadevnih zakonskih predpisov. Zaščiteno je končno tudi zemljišče za železniške naprave in za pokopališča.
Glede parkov nasvetujejo smernice projektantom, da se ne smejo opustiti in je zlasti zaželeno, da jih razvrstijo v manjših obsegih tudi v strnjenem naselju.
Stadion blizu Save na Dovježu
Prav tako se ne sme zmanjšati število športnih prostorov in otroških igrišč. Dopuščeno je bilo projektantom, da definitivne športne prostore in igrišča premestijo, nikakor pa ne zmanjšajo števila in površine. Zanimivo te. da regulačni program predvideva zgraditev velikega stadiona za mednarodne prireditve izven ozemlja mestne občine ljubljanske. Ta stadion naj bi bil zgrajen južno od Save pri Jožici na ledini, ki jo imenujejo Dovjež. Učinkovita uporaba takega velikega stadiona pa zahteva obenem ureditev dobrin prometnih zvez, bodisi po Tvrševi, Celovški in Vodovodni cesti, ali pa po eventualno novo projektirani »stadionski« cesti.
Za industrijo nasvetujejo Smernice na podlagi poročila dr. Reje o klimi in vetrovih v Ljubljani, da se naj veliki industriji od kaže prostor na vzhodni strani mesta, lažja industriia pa naj se razmesti med stanovanjskimi okraji in tam, kjer je možna kanalizacija. Važna je tudi bližina železnice.
Načrti za javne zgradbe
Glede javnih zgradb projektanti niso imeli vezanih rok. Smernice navajajo samo nekaj nasvetov za najvažnejše javne zgradbe. Za univerzo je namera, da se zanjo rezervira blok med Kongresnim trgom. Gosposko ulico, Napoleonovim trgom in Vegovo ulico. Tehnika naj bi se izpopolnjevala na današnjem ozemlju, to je na blokih med Mumikovo in Snežniško ulico, severno in južno od Aškerčeve ceste. Za hidrotehnični institut je predvideno ozemlje v Koleziji. t. j. južno od Gunduli-čeve in zapadno od Hajdrihove ulice. Za naravn os lovni institut je rezervirana jugozapadna polovica bloka med Vrstovško-vo ulico, Lepim potom, Gunduličevo in Langusovo ulico.
Glede konzervatorija in velike koncertne dvorane je zaželeno, da bodi v kulturnem centru. Projektantom je prepuščeno, da svobodno rešijo vprašanje, ali naj se v Ljubljani zgradi centralno pokrito zimsko kopališče ali manjša kopališča po raznih mestnih okoliših.
Za pokrajinske urade obstoja začasen načrt, da bi se ti uradi namestili v palači, ki bi jo zgradili na tako imenovanem Cekin ovim zemljišču, t. j. na ozemlju med Celovško cesto, potjo za Cekinovim gradom ter Lipovim in Meridija»skim drevoredom. Pokrajinski uradi bi naj bili nameščeni tudi v poslopjih na ozemlju Nunskega vrta in eventualno na bodočem Južnem trgu.
Glede magistrata in centralne tržnice ugotavljajo Smernice, da obstoja načrt, da bi novi magistrat zgradili na današnjem Vodnikovem trgu, vendar projektanti niso bili vezani na ta načrt. Edino za živilski trg je bilo zaželeno, da ostanejo na današnjem prostoru. Isto velja za velesejem.
Določena je tudi razširitev splošne bolnice. Na ozemlju Ljubljane prihaja v poštev za novo bolnico edinole ozemlje zapadno od Rožnika. Možni pa so seveda tudi prostori izven Ljubljane.
V središču naj prebiva le 20 odstotkov prebivalstva
O načinu zazidave velja omeniti naslednje: gosto naselje, a strnjeni sistem, je samo v središču mesta in še tu je mno^o
F. P.:
Gospodična
Dolgi Tinač je bil svoji okolici nekak mali vseznalec Ljudje so govorili, da je čuden človek, vendar so radi zahajali k njemu, zakaj on je Imel nasvetov polno
rešeto in pa zdravil za vsako bolezen. Po hribih tam okoli je rastlo premnogo zdravilnih rož in drugih rastlin.
Z Jelove rebri, kjer je domoval Tinač, je bil lep razgled po vsej ravni Prav prijazen kraj je bila ta domačija in TJnač si je prizadeval, da si jo še olepša. Ko sta mu umrla stara dva, je hišico popravil in lepo pobelil, dokupil nekaj zemljišča in vse posestvice nekako zaokrožil. Hišico je obdal z mičnim vrtom, sadovnjak za hišo pa je mejil na temno jelovje, po katerem je nosil ime ves hrib.
V Tinačevih časih naši ljudje še niso kai obra j tali knjig, za čitanje niso imeli niti časa niti veselja. Pratiko so že kupovali, novice pa so jim pravili popotniki in potovke. Tinač je bil drugačen tič; imel je doma vrsto knjig, v katere je vedno rad pogledal. Da, naročen je bil celo na časopis, ki ga je pridno prebiral.
On sam ni dosti zahajal med ljudi, ki so ga imeli, kakor rečeno, za čudaka. Večkrat so ga posečali drugi, da jim je povedal kaj novega, dal dober nasvet ali učinkovito zdravilo. Na domu je sam i gospodaril i gospodinjil, sam vrtnaril. sam redil živinico in po delu sam prijetno počival. Zemlja mu ie dala skoro vsega, kar je potreboval. Kadar pa mu je bilo treba soli. sladkorja in podobnih novodobnih živiL se je oprtal in stopil v dolinsko vas. da si nakupi, česar ni imel doma.
Pri enem takih potov je Tinač srečal Završanovo Katrico Sam ni vedel, kako in kaj. toda čutil je. da mu ie šinila kri v glavo *Sment! Kai pa to?« je pomislil, se ozrl še enkrat za dek'etom in šel po poslih.
Od takrat se je zdela Tinaču domaČa hiša tako nekam zapuščena. Nekaj je manjkalo. Kaj neki mora biti to? Spočetka se mu je zdelo čudno, potem pa nič več, da se mu tolikokrat sanja o Završali o vem dekletu.
Jesen je zlatila gozdove po gorah in hribih, ko se je zdelo Tinaču dovolj sanj in premišljevanja. Oblekel se je v praž-
nje, mahnil v dolino in se oglasil pri Za-vršanu. V kratkih besedah, kakor jih je bil vajen, je zasnubil Katrico. Ker je imel lepo domačijo, so mu jo radi dali, dekletu pa se čvrsti možakar tudi ni zdel tako napak. Vrhu tega jo je mikalo postati gospodinja na tako lepem domovanju, kakor je bilo Tinačevo, saj so doma imeli samo kajžico in še ta je bila zadolžena, tako da bi Katica jedva ujela moža po svoji volji.
Prve mesece sta živela Tinač in Katica kot dva ptička. Tinač se je kesal, zakaj se ni oženil že prej. Kako pusta je bila hiša pred poroko! Sedaj pa se je razlegal z vseh koncev in krajev veseli smeh živahne Katice in celo prej mrki in resni Tinač je včasih  katero zaokrožil.
Toda Katici se je godilo predobro. Bla-grovale so jo vse sosede. To pa ji je stopilo v glavo in začeli so ji rasti rogovi. Pričela se je sramovati svoje obleke in hotela je biti napravljena kakor oolinska dekleta »po modi«. Skoda se ji je zazdelo mehkih belih rok, da bi pokladale krmo živini in opravljale trda poljska dela. Te-d^j so se pričela med njo in možem orva nesoglasja, prv^ razprtije. Prei tako pohlevna in ljubezniva Katrica je zd-tj možu osorno odgovarjala in delala vse po svoji glavi. TinaČ je po trpel, češ, se že unese, je še mlada
Toda Korica se ni unesla. nego je postajala vedno neznosnejša. Ko sta nekega večera sedla za mizo, se Katrica oglasi nenndcma:
»Ti!  Midva  najameva   deklo.   Jaz ne
blokov v odprtem sistemu, vse ostalo je zazidano kot redko naselje, zlasti z velikim  številom enodružinskih hiš. Regulacijski načrti naj bi določali način zazidave tako,  da  bi  v gostem naselju prebivalo približno 209r, v srednjem 30%, in v redkem naselju 50% prebivalcev. V gostem naselju naj prebiva 6 ljudi na 100 kv. m., v srednjem 3. tn v redkem povprečno 1.5. Smernice predlagajo  projektantom naj ' zaradi ohranitve zelenja   in   čim lažjega j dostopa zraka v gostem naselju predvidijo skupine visokih in čim manj strnjenih hiš. : zlasti ne od vseh štirih strani zaprtih blo-I kov. V srednjem naselju se bo dovolilo zi-! dati   prosto  stoječe   večnadstropne hiše. : obenem bo pa dovoljen tudi vrstni sistem z največ dvonadstropnimi hišami. V redkem naselju bodo redno dovoljeni enonad-stropni dvojčki in enonačstropni vrstni sistem po določenem tipu.
Cestni promet
Najpomembnejše vprašanje, ki je bilo predloženo v rešitev projektantom, je vprašanje cestnega prometa. Glede tega Smernice želijo, da se trase cest ne prelagajo.
ljubljanski
KINEMATOGRAFI
Predstave: dhiies ob 16. in 19. ori
KINO MATICA       TELEFON»22-41 Premiera pravkar izdelanega filma
Lui v temi
AJida  Vaili   F.  tiiachetti   C Campanini, Zgodba o ljubezni mladega inženjer ja. ki oslepi, a mu medicinska znanost vrne vid — in ljubljeno dekle.
KINO UNION TELEFON «-21
Grofov sin
Film, is katerega veje svež zrak plodnih polja, zelenih gozdov in visokih planin ter globoka ljubezen do oboževane zene... Amedeo Nazarri, Lilia Silvi, Elena Altieri
ceste naj se le pravilno dimenzlonirajo, pri čemer naj se upošteva zlasti tudi kolesarski promet. Posebno so bili projektanti opozorjen* na naslednje še nerešene trase: Eobrovška cesta, ki bi naj vodila od Tržaške ceste do Vrhovcev, Tvrševa cesta— Selenburgova ulica—Gradišče, pri kateri je zlasti važna ureditev Ajdovščine kot bodočega središča Ljubljane in odcep od Gradišča na Tržaško cesto. Važno je tudi vprašanje trase ceste, ki bi spajala Dolenjsko in Tržaško cesto. Rešiti je treba tudi vprašanje Kolodvorske ulice in njene zveze z Vodnikovim trgom odnosno Marijinim trgom, zveze Zaloške ceste s Cesto soške divizije in končno še Poljanske ceste in njenega podaljška na Litijsko cesto.
DNEVNE VESTI
— Rimski balet na Dunaju. Včeraj je iz Rima dospela na Dunaj baletna skupina Kr. opere, ki bo priredila dva baletna večera v državni operi. Z Dunaja bo skupina odšla na gostovanje v Berlin in v B^^-ad.
— Razstava starih rezov v Benetkah. V Benetka* hso te dni zaključili zanimivo razstavo beneških rezov iz 18. stoletja. V 12 dvoranah je bilo na ogled nad 600 del. Razstavo, ki je zelo uspela, je obiskalo na 32 tisoč ljudi v treh mesecih.
— Uspeh orkestra    milanske    Scaie v
Draždanih. Na turneji po Nemčiji je orkester milanske Scaie nastopil tudi v Draždanih. Velika koncertna dvorana je bila nabito polna poslušalcev in so bili med njimi tudi zastopniki italijanskih in nemških oblastev. Orkester je igral skladbe Mascag-nija, Beethovna, Schumana, Pizzettija in Marinuzzija. Publika ni hotela končati z odobravanjem, tako da je moral orkester zagrati še simfonijo ^Sicilske večernice«.
— Slikarska razstava v Trstu. V Tržaški galeriji je razstavil te dni svoja dela slikar Edmondo Passauro. Slikar je Trža-čan in se je pred časom vrnil iz Belgije. 2e preteklo pomlad je razstavil z velikim uspehom.
— Tržaški motoeiklisti bodo obiskali Ljubljano. V zvezi z velesejmsko prireditvijo se pripravljajo na obisk Ljubljane tudi tržaški motoeiklisti. Izlet, ki se bo vršil 12. oktobra, pripravlja Tržaško motocikli-stično društvo.
— Spored obiska goriških dopo lavo list o v. V nedeljo bo odpotovalo iz Gorice nad 300 dopolavoristov na obisk Ljubljane in velesejma. Goriški dopolavoristi pripravljajo ob tej priložnosti v Ljubljani ženski telovadni nastop s sodelovanjem dopolavo-ristk iz Gradiške in Zagrada. Istočasno bo lahkoatletska prireditev, na kateri bodo nastopili najboljši lahkoatleti dopolavoristi iz vseh pokrajin Julijske Benečije. Nastopajoči odpotujejo v Ljubljano že v soboto, ostali pa v nedeljo zjutraj in se tudi v nedeljo zvečer vrnejo.
— Znižane voznine na železnici se bodo
mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji Ljubljanski velesejem. Velesejem bo od 4. do 13. oktobra. Na odhodni postaji >e kupi cela vozna karta do Ljubljane, in sicer med 1. in 13. oktobrom z veljavo 13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na vel esej mu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nabavi vstopnico, ki stane za enkraten obisk 4 L., za 10 obiskov pa 15 L.
— Sprejem B*a*.a Lorkoviča pri Tajniku Stranke. Včeraj zjutraj je prispelo v Rim odposlanstvo stranke hrvatskih ustašev s tajnikom dr. Blažem Lorkovičem na čelu. Dr. Lorkovič je Tajniku Stranke, ministru Sereni, izročil poglavnikove pozdrave in je pri tej priliki povzdigoval prijateljske vezi, ki spajajo mladi hrvatski narod z Mussolinijevo Italijo. Tajnik Stranke je v zahvali za pozdrav podčrtal pomen sodelovanja obeh narodov za dovršitev novega reda v Evropi.
zmorem vsega sama.«
Tinač jo vprašujoče pogleda:
»Kdo midva?«
»No j a, jaz in ti,« mu odvrne Katrica.
»Ti in jaz? Jaz že ne; če jo pa hočeš sama, kar najemi si jo, ako misliš, da ti bo katera stregla zastonj!«
To je bilo Katrici preveč. Tuleč je pobegnila v svojo kamrico in vso noč snovala načrte, kako se maščuje nad trdo-srcnim možem.
Ko se je drugo jutro vsa neprespana po-« javila na dvorišču, jo je Tinač že čakal in ji prijazno voščil dobro jutro. Katrica je pogledala v stran, ne da bi odzdravila. Tu pa je Tinaču zavrela kri. »Čakaj, gospodična, ne poznaš še Tinača!« S temi beredami je zgrabil Katrico za roko in jo v jadrnem koraku vedel do svinjaka. Tu je odprl prazen predel in pahnil vanj svojo zvesto, a toli sitno zakonsko ženico, »Tu ostaneš, dokler se ne navadiš olike!« je še dejal in odšel po svojih potih.
Točno opoldne je odprl zapah in ženici z vljudnim pozdravom položil v svinjak kosilo. Katrica ga ni pogledala. Isto se je zgodilo zvečer, ko ji je prinesel večerjo.
»Ko boš znala ravnati s svojim možem, pa boš prosta, prej pa ne,« jo je opominjal. A ni nič zaleglo, Katrica se je ku-jala in kujala. Tinač pa jo je krmil, s prijaznim pozdravom prihajal, s porogljivim odhajaL
Tri dni že je uživala Katrica neljubi zapor, deloma v temi, deloma v solzah. Ko pa je Tinač četrto jutro odprl zapah in jo lepo pozdravil: »Dobro jutro, gospodična!« se ji je obraz razjasnil, ustnice so se V odprle kot makov cvet to milo je za-eortolela: »Ti moj!«
Krepko sta se objela v znak, da Je vse pozabljeno in odpuščeno. Pravijo, da odslej ni bilo srečnejše zakonske dvojice daleč naokoli.
— Nov italijanski konzulat na Madžarskem. V južnomadžarskem mestu Segedinu so pravkar uredili nov italiiansiki konzulat. V Subotici bo še ta mesec urejen italijanski kulturni institut, ki ga bo vodi' dr. F. Alcssandro. Tudi Novi Sad dobi 'Mlijan-ski kulturni institut. Novosadski dnevnik »Deutsche* Volksblatt« in njegova tiskarna sta pa prešla v last nemške narodnostne skupine na Madžarskem.
— Italijanski generalni konzul v Dubrovniku. 2e mnogo let dekline? konzulat Kraljevine Italije v Dubrovniku je bil sedaj povišan v generalni konzulat. Za prvega generalnega konzula je bil imenovan g. Mammalella.
— Regulacijo Bregane, ki teče sedaj, po prestavitvi meje na Sotlo, samo po hrvatskem ozemlju, bo nadaljevala hrvatska vlada. Določila je za njo kredit 2.7 milijona kun. Regulacija se je začela že pred leti in bo obsegala potok od izliva v Savo do vasi Čabar, torej dolžino približno 8 km.
— Graditi so začeli avtomobilsko cesto, ki b po najkrajši poti zvezala Zagreb z Gradcem in tako z nemškim cestnim omrežjem. Cesta bo po hrvatskem ozemlju dolga 86 km, široka pa bo 8 m. Veljala bo 15o milijonov kun, delalo pa bo na njej okrog 10.000 delavcev. Cesta bo asfaltirana.
— V Mariboru so te dni umrli: V Mariboru je umrl pretekli petek upokojeni major Miro žitnik, mož lastnice Heinzove knjigarne. Nadalje so umrli v Mariboru: upokojeni nadiučitelj Janez Casl, lekarnar Dragan Mihelie iz Brežic, ga. Terezija Jakopičeva in 441etna Matilda Austinerjeva.
— Smrtna nesreča tovarnarja Zelenke. Tovarnar pohištva E. Zelenka v Mariboru je imel v nedeljo obisk. Pripeljal se je k njemu neki prijatelj iz Gradca, ki je zadnje dni poslovno potoval z avtom po Spodnjem Štajerskem. Povabil je Zelenko in njegovo ženo na izlet. Ko so se vračali zvečer proti Mariboru, je ob njih zdrsnil motorist, ki je avto nekoliko poškodoval. Ko so škodo popravili in je hotel Zelenka spet stopiti v avto, je mimo prihitel težak tovorni avto. Potegnil je Zelenko za plašč in ga vlekel kakih 30 metrov po tleh s seboj. Zelenka je s ponovnimi udarci ob tla dobil hu le poškodbe po glavi in životu. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam, šele 37 let star.
— Nov župan v Hrastniku. Pred nekaj tedni je bil v Hrastniku slovesno ustoličen novi hrastniški župan Ditz, ki sledi na tem težkem položaju dosedanjemu županu inž. Findeisnu. Uradni del slovesnosti je izvedel politični komisar trboveljskega, prej laškega okraja dr. Frohner.
— Dva nova velika župana na Hrvatskem. Za velikega župana bilogorske županije, ki ima svoj sedež v Bjelovaru, je bil imenovan Derviš Omerovič, doslej veliki župan vrhbosanske županije s sedežem v Sarajevu. Za velikega župana vrhbosanske županije pa je bil imenovan Ismetbeg Kapetanovič.
— Sestanek političnih funkcionarjev fz celjskega okraja je bil v nedeljo v Celju. Udeležili so se ga vsi župani in voditelji krajevnih skupin Štajerske domovinske zveze. Govoril jim je okrajni vodja Dorf-meister.
— Pomanjkanje* stanovanj tudi v Celju.
Kakor v Mariboru, primanjkuje tuđi v Celju stanovanj. Zato je v načrtu več his, ki morajo biti do pomladi pod streho. »Sud-mark« iz Gradca bo sama zgradila nekaj
hiš. Celjska bolnišnica bo povečana.
_ Kirurg mu je sašil srce. Iz Firence
poročajo o uspeli operaciji, ki jo je izvršil 29. septembra v otroški bolnici kirurg prof. Geatano Mangione. V bolnico so pripeljali nekega dečka, ki si je s Škarjami ranil srce. Kirurg je narkot izbranega dečka operiral, odprl mu je prsni koš in mu zašil rano na srcu ter dečku tako z uspelo operacijo rešil življenje. Zdravstveno starce operiranega 131etnega dečka je zadovoljivo — Oljnata kopel. Neobičajna nezgoda se je zgodila delavcu Evgeniju Ripamontiju v Legnanu Ko se je v tovarni povzpel po lestvi, da bi pregledal višino gladine olja v nekem transformatorju, je napravil napačen korak in padel v olje. Na srečo se je le malo poškodoval, ker transformator ni deloval.
Iz Ljubljane
Ij— Sprememba v prometu vlakov na progi Ljubljana—Zalog. S 30. septembrom iz ostaneta na progi Ljubljana—Zalog in nazaj potniški vlak št. 516 z odhodom iz Ljubljane ob 5.05 ter prihodom v Zalog ob 5.16 ter potniški vlak št. 525 z odhodom iz Zaloga ob 23.28 in prihodom v Ljubljano ob 23.40.
—lj Stanovanjski urad Ljubljanskega velesejma uradu je 2. okt še v Gledališki ul. št 11 pri Turističnem odseku Visokega ko-misariata. Dne 3. oktobra se stanovanjski urad preseli v svoj prostor na peronu ob izhodu na glavnem kolodvoru, kjer uradu-je do konca velesejma dnevno od 8. do pol 22. ure. Telefon štev. 41-50.
lj— Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da ne bo dne 4. oktobra šolske maše in tudi ne 6. oktobra še šolskega pouka. Dan šolske maše in začetek pouka bo objavljen v vseh dnevnikih okoli 10. oktobra.
—lj Pričetek pcuka na drž. trgovski akademiji v LJubljani. Učenci II., III. in IV. razreda se zberejo v soboto, 4. oktobra, ob 8. uri zjutraj v svojih razredih, učenci vseh treh oddelkov I. razreda pa istega dne ob 15. uri.
SAMO SE DANES
PONOVITEV PROGRAMA
ZAČETEK OB 19. (7.)
VESELI TEATER
—lj Pogrešan je od dne 21. septembra Svetozar Vladan Tavčar. Kdor ve za njegovo bivališče, ali kdor ga je kjerkoli ta čas nazadnje videl, ker je znan športnik, naj sporoči proti vračilu stroškov zaskrbljeni materi na naslov: M. J. Tavčarjeva, pošta Stična.
— DijaŠtvo opozarjamo, da je Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani izdala prav lično in praktično Dijaško beležnico. V raznih barvah trpežno vezana knjižica zbuja med dijaštvom zanimanje, ne le radi priročnega formata, temveč zlasti še zaradi pripravne vsebine. Razni dijaški koledarčki so prej vsebovali mnogo nepotrebnega balasta, ki ga nikdo ne nosi rad vsak dan s seboj. Nova dijaška beležnica ima skrbno olbrano vsebino: koledar za šolsko leto, tabelo za preračiinavnje lir in dinarjev, dovoljno število urnikov, pregled šolskih nalog, pregled ustmenih ocen, seznam profesorjev, seznam učencev, (blagajniški dnevnik, naslovi, kaj je treba pomniti, obiskane predstave, prečitane knjige, zadostno število finega papirja za beležke. Cena je razmeroma nizka 6.50 lir. Gotovo noben dijak ne bo mogel pogrešati Dijaške beležnice, ki jo dobite v knjigarni v Selen-burgovi ulici štev. 3,
V sp&min Marici Mestnikovi
V Stični je umrla na svojem domu gdč. Marica Mcstnikova, zasebna uradnica iz Ljuoljane. Bolehala je več let na srcu in je i-AOjo bolezen prenašala s pravim junaštvom. Pokojna Marica je bila vzor slovenskega dekleta, skromne uradnice, srčno debra, mirna in blaga. Ubožci so imeli v njej srčno dobro prijateljico.
Vsa Stična in okolica obžaluje njeno prezgodnjo smrt. Pogreb je bil viden dokaz, kako priljubljena in spoštovana je bila pokojna Marica. Ob htši žalosti in ob grobu so ji zapele pevke tovarišice in tovariši žalndce, ki so potisnile navzoentm solze v oko. Od sveta se je Marica poslovila V miru s samo seboj, z bližnjimi in z Bogom. Bila je tudi častna članica tukajšnje gasilske čete in odbor z mnogimi člani jo je spremljal do gToba.
Ko ao padale grude na n;eno belo krsto, so se pogrebniki počasi razhajali, a vso pot so govorili o blagopokojnici, ki ji bo ohranjen svetal in lep spomin.
Mara F. Tavčarjeva
Praška domača mast
CISTI €S ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. flt. 2/41
MALI OGLASI
POHIŠTVO
po naročilu In vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave tn izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1063
FRIZERSKA MOĆ
prvovrstna, želi zaposlitve v damskem salonu. — Voskobojnik, Korošceva 8. 1607
DIJAKINJO
prvo ali drugošolko — sprejmem na stanovanje in hrano v centru mesta, v bližini Sol. — Naslov v oglasnem oddelku »Slov. Naroda«.
1609
C   f)       S. A. Disrillerio    f g
Xio(uore 31
JSa fUu attica t *ota maua Habano
D ITT A  ALBERTI   —   BENEVENTO
Biran 4
»SLOVENSKI  NAROD«,    Četrtek, 2. oktobra 1941-XTX.
Stev.   ; 27
Rudniki na Spitzbergih
Spitzberško otočje je bilo večkrat odkrito — An«1eSki La ruski posegi v norveško suverenost
Kratkndobna invazija angleških in kanadskih čet na Spitzberge je kmalu za Grenlandijo prinesla v zemljcp.sni s!..var sedanje vojne ozemlje Arktide. Da je bilo bivanje ■n^ulill ;n kaaadrioi cet na Spitzbenjih kratkotrajno, se da ocjasniti že iz pravega imena tcja r.t čja. Svalbart, kar pomeni »mrz'a oba'a«. N'a drugi strani se jc pa na Spitzbjrgih že pričela dolga pclama noč. Zato je razumljivo, da se je ■■jgSe&o vojaštvo tako hitro spet umaknilo.
Ko!ikf>r je znano, so bili Spitzbenji prvič odkriti leta llr4 p;> r\< rveikib pomorščak h. P«■/:>.. ie ic svet r /-'h:! na nje in šele 1. 1596. jih jc znova odkril holandski polanv raziskan loc Wi!!em Rarcnts. Od tistega časa so po>taIi sestavni del zemljepisne slike Arktide. Posest otoka za ho-landsko kroac je bil pa dc'<"mj sporen in to so izrah'li Anclc/i. da so zasedli zarvadni df \ Spitzbergnv. Od tod so piula v 17. sto-fetju cc'a hrvdovja *» Iritufovcr na lov in kmalu so bili kiti v teh vodah povsem iztrebi jeni. Take so zapadli ledeniki znova pozabi in sele v zaCcrku sedanjega stoletja se je jel svet zopet zan;mati za 5p:tzbergc. ko so r.dkr:l: na njih dokaj bogata ležišča premaga. N'orve'ka, Anglija in Rudija so istočasno postavile zahteve po posesti tega ozemlja, ki je naenkrat »opet dobilo svoj pomen "n vrednot. Končno so se morale leta 1920. vc!c'!c zadovoljiti s tem. da ic d«-!v'a N* rveška su-vereno oblast na Spitzbcrjih. ker so Norvežani tudi prvi odkrili ta otok.
Poznejši razvoj je pokazal da sta smatrali Anglija in Sovjetska Rusija formalno priznanje n-■ «^eSfce suverenosti na Spitzbergih za n.-i;a:; no komedijo. Znano ; je biV> zc!o dobro, d i Norveška ne more branlt; svoje surciUKasti na Spitzbergih in tako si je 'ahko S v ietska Rudija med drugim dovc'ila pri ' V t; od ho!andske del-ni'ke dru/be rad&afcj Barentsburg in Gru-mant. kjer je zače.a po velikih investicijah z vso vnemo ;zkoci^čati naravna bo-j:stva. Ustanovljen je bil poseben sovjetski trust za izkoriščanie prem<.<jm-n:kov na Spit/ber<?ih Sovjetski izvoz premoga s Spitzbcrgov *-e je zelo povečal in zadnja leta ie zna:al že po 500.000 ton letno. Na Spitzbergih :e zelo dober premog in strokovnjaki cenijo lež'sča na 9 milijard ton. Značilna za izredno zanmanie Sovjetske Rusije za Spitzberge je okolnost, da leta 1933 na tem otoku še ni bilo nobenega Rusa. dočim so .tvorili leta lO^S Rusi že tri četrtine v tem delu Norveške prez^mu-jočega prcb;va!stva. To so bili skoraj izključno ruski rudarji.
Druga privlačnost Spitzbergov za Sovjetsko Rusijo je bila, da so geološka raziska-vanja pekaza^a. da hrani ta ctok v scb; mnogo važnih kovin. Sovjetska Rusija je za vsak slučaj ustanovila na Medvedjem o-toku vel ;ko in moderno meteorološko stanico z rad:jskc oddajno postajo. Medvedji otok spada tudi pod upravo Spitzbcrgov in leži na po! poti med Spitzbergi in sovjetskimi  pristanišči  Ledenega morja.
Oporoke čudakov
Namen oporoke je. da človek že pred svojo smrtjo odloči, kaj se naj z njegovim premoženjem zgodi po njegovi smrti. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da se pri sestavljanju oporoke pokažejo kot čudaki mnogokrat ljudje, ki so v vsem svojem življenju veljali za solidne. Časopisje je že velikokrat poročalo o takih čudaških oporokah, ki jih je vedno več. Mnogokrat ima človek občutek, da so pisci oporok napisali svojo poslednjo voljo prav z željo, da bi presenetili svoje dediče in vzbudili pozornost vsaj v kraju, kjer so živeli.
Jacobo Pereo je bil zakupnik majhne kavarne v Genovi. Njegovi dohodki so bili skromni, kljub temu pa je bil zelo radodaren človek in naklonjen zlasti revežem. Nekoč je pred vhodom v svoio kavarno opazil starca, ki je poželjivo gledal goste, sedeče v mehkih naslonjačih in čitajoče časopise. Jacobo je povabil starca v kavarno, mu ponudil naslonjač in ga postregel z vsem, kar si je zaželel. Končno mu je naročil naj pride vsako soboto v kavarno, kjer ga bo brezplačno postregel kakor si bo zaželel. Res se je starec odzval njegovemu vabilu in zahajal vsako soboto v kavarno. Neke sobote pa je nenadoma izostal. Drugi dan je Pereo dobil pismo nekega odvetnika, ki mu je povedal, da je starec umrl in mu v oporoki zapustil 500.000 lir.
Manj srečen je bil nečak nekega ljubitelja knjig v Franciji. Po smrti svojega strica je pohitel in pregledal blagajno, ki pa je bila na njegovo največje razočaranje prazna. To ga je neprijetno presenetilo in da bi vendar nekaj imel od stričeve zapuščine, je brž prodal veliko knjižnico, v kateri je bilo 25.000 knjig. Knjige je kupil za majhen denar neki knjigarnar, ki je nato prodajal posamezne izvode kot anti-kvarno blago. Nekaj tednov za tem je kupil eno teh knjig nek električar. Ko jo je prelistaval in čital. je v njej našel oporoko ljubitelja knjig. Oporoka je določala, da pripada pokojnikovo imetje v znesku 300.000 frankov tistemu, ki najde v dotični knjigi bankovce, zalepljene med platnicami. Nečak, ki je tako lahkomiselno zapravil veliko bogastvo, pa za to svojo smolo ni zvedel, ker se je že prej izselil iz Francije,
Strasten borec proti uživanju alkohola je zapustil svoje imetje 25 možem svojega rojstnega mesta, ki bi dokazali, da v vsem svojem življenju niso pili niti piva, niti vina Da bi pravično razdelili denar, so sestavili odbor, katerega naloga je bila ugotovit, ali so kandidatje v resnici vredni zapuščine. Izkazalo se je, da niti en someščan umrlega borca proti alkoholu ni mogel izpolniti pogojev zapustnika.
Hanibal Foscia je bil v vsej svoji okolici znan kot velik čudak in šaljivec. Ko je umrl, star 94 let, ni zapustil nobenega premoženja, dasi so ga smatrali za bogatina. Se v času svojega življenja si je dal postaviti spomenik z naslednjim napisom: »1. junija vsako leto imam ob šesti zjutraj zlato glavo«. Nihče ni znal raztolmačiti pomena tega napisa in so se vsi smejali na
račun umrlega čudaka. Neki trgovski pomočnik pa je le prišel končno na pametno
misel. 1. junija ob šestih zjutraj je začel kopati na kraju, do kamor je segala senca spomenika. Res je tamkai našel zakopano vse bogastvo Hanibala Foscie.
Povprečna človeška starost
A merski urad za ljudsko štetje je u goto vM. da se je povprečna človeška starost podaljšala v primeri s prejšnjim desetletjem za 3 leta in pet mesecev. V Združenih državah znaša povprečna starost ljudi zdaj 62 let in 5 mesecev, dočim je zna:ala pred letom 1014. samo 58 let. Povprečje torej neprestano narašča. Na drugi strani je bil pa zabeležen tudi porast smrtnih nesreč zaradi naglo razvijajočega se prometa.
Vitamini v travi
Ameriško kemično društvo je ugotovilo, da je navadna trava najbogatejša na vitaminih. V nji je dvakrat več vitaminov A kakor v korenju in devetkrat več vitaminov B kakor v navadnem sočivju. Vitamina C je v travi 14krat več kakor v živilih, znanih doslej kot bogatih na vitaininih. Po tem odkritju so v Združenih državah ustanovili dva laboratorija, kjer izdelujejo Iz trave moko. ki je baje zelo okusna in ki se da uporabl-ati za peko posebnega, na vitaminih izredno bogatega kruha. Ameriški kemiki so izračunali, da je v enem kilogramu te moke toliko vitaminov, kolikor je v 29 kg sočivja.
Številka, ki je dvakrat zadela glavni dobitek
Po letošnjem žrebanju v nemški državni loteriji je nemško časopisje objavilo vse številke, ki so v preteklih letih prinesle imetnikom srečk glavne dobitke. Ta pregled kaže. da si je sreča Izbirala najrazličnejša števila, ko je delila svoja bogata darila. Loterijsko žrebanje Je v Nemčiji Že zelo staro, saj deluje ta ustanova od leta 1794 naprej. V vsem tem Času se je zgodilo samo enkrat, in sicer v letu 1825, da je bila znova izvlečena številka, na katero je že prej padel glavni dobitek. Ponovno Izžreban je številke 39.093 Je takrat vzbudilo po vsej Nemčiji veliko prahu in mnogi so hoteli vedeti, da je sreči pomagala tudi človeška volja in ne samo slepa usoda. Enaka številka je bila namreč izžrebana že leta 1800.
Možgani in smeh
Leipziški fiziolog K. Ludwig (1816 do 1895) je izrezal žabji mozeg, da bi s številkami demonstriral, da žaba brez nJega ni zmožna refleksov. Toda žaba brez možganov je navzlic temu skočila z mize v obraz najbližnjemu študentu. To je izzvalo med slušatelji splošen smeh. Ludwlg je pobral žabo in mirno nadaljeval: >Vidite to-reJ- gospodje, kako malo možganov zadostuje, da poči vsa dvorana v smeh.«
Izkoriščanje gozdnega bogastva Albanije
V teku je proučevanje večjega programa za oim hitrejšo in čim bolj gospodarsko izkoijščanje velikega gozdnega gospodarstva Albanije. Gozdno in poljedelsko ministrstvo Albanije opozarja, da se sme gledati v bodočnost z zaupanjem. Albanski gozdovi so bili prepuščeni dolgo Časa samim sebi in so sedaj v stanju, ko se ne mcrejo v polni meri takoj izkoriščati. Prvi ukrepi, katere bo treba izvesti, bodo, da se prepove sekanje vej. da se gozdovi racionalno izkoriščajo ter se izsekana mesta zasadijo z novimi sadikami.
Gozdno bogastvo Albanije se sedaj izkorišča industrijsko v zelo majhni meri. Le tri majhna industrijska podjetja v Skadru. Tirani in Valoni se pečajo s predelavo lesa Večjemu Izkoriščanju so bile veUka ovira zlasti izredno slabe poti. S stalnim napredkom razvoja cestne mreže bo mogoče to oviro kmalu odstraniti.
Najstarejša koruza
Koruza se prvič omen;a v Ruelliovem latinskem botaničnem delu >De natura stir-pium«, ki je izšlo leta 1537. v Baslu. čeprav je koruza ameriškega izvora, jo naziva avtor »turško žito« in ta naziv je prešel v mnoge evropske jezike, med drugimi tudi v slovenskega. Takrat so marsikaj, kar je prišlo iz daljnih krajev nazivali brez razlike za »turško« ali »indi;"sko«. Zanimivo pa je, da so Turki nazivali koruzo *egiptsko žito«.
Drugi naziv koruze v evropskih jezikih »mais« izvira iz jezika karaibskih otoča-nov, ki so imeli za koruzo izraz mahiz. Slovanska beseda koruza je bila prevzeta iz turščine. Za jezikoslovce Je zanimivo, da ima slovenščina za koruzo tudi izraz tur-ščica. Pozabilo se ni samo. da je koruza ameriškega izvora, temveč tudi da je bila v svoji domovini važno živilo. Sejali so jo kot kuri ozn ost m okrasno rastlino najprej na Španskih, pozneje pa tudi na srednjeevropskih vrtovih, šele v začetku 17. stoletja so jo začeli sejati na poljih kot živilo in krmo. V Orient torej tudi v Turčijo, so jo zanesli Benečani.
Sodniki pred sodniki
Po starem običaju v kraju Castelo Mel-hor na Portugalskem mora ženin, ki hoče vzeti dekleta iz druge vasi, odkupiti svojo izvoljenko z 12 1 vina. Nedavno so imeli v tem kraju zopet tak dogodek. Po stari navadi se je sestalo »sodišče«, obstoječe iz vaških fantov, ki na bi bili razdelili vino. »Obtoženec«, to se pravi ženin iz sosedne vasi, je bil poklican pred sodišče, poleg poleg njega pa še več njegovih »prič«
Ta čas, ko se je sodišče umaknilo na posvetovanje, so pa prišle priče na originalno misel, razdeliti odkupnino med seboj. Ko se Je sodišč« vrnilo, je ostala samo še ena steklenica vina. Razjarjeni predsednik vaškega »sodišča« je pograbil še to steklenico m kresnil z njo po glavi glavnega krivca. V naslednjem trenutku so se »sodniki«, »obtoženec« in »priče« spopadli. Nastal je splošen pretep. Posledica je bila, da so morali več udeležencev »sodne obravnave« prepeljati v bolnico. Dva sta bila tako hudo ranjena, da so Jima zdravniki komaj rešlTl žTvTjenJe. Seveda pa nI ostalo prt pretepa. Vaško »sodišče« je moralo še pred resnično sodSce, kjer so prejeli pretepači zaetnSeno
Herbari] prastarih rastlin
Krasen eksemplar herbarija je shranjen v pale* mak em muzeju. V nJem so spravljene rast Une, ki so JDi našli v staroegiptsklh grobovih ir. dobe 3000 let pred Kristusom. Egipčani so imeli navado okrasiti trupla svojih umrlih dragih s cveticami, ki so se v mumijah ohranile do trenutka, ko so arheologi odprli grobnice. Moderni zbiralci so Jfh namočili v vodo in jih spravili v herbarij. Tudi barva teh prastarih rastlin se je čudovito dobro ohranila. Najpogosteje se pojavljajo tu cvetovi belega ln modrega lotosa, rdečega maka, granatnega jabolka in še nekaterih drugih rastlin.
Odkod izraz „sport*4
Popularni izraz sport izvira iz srednjeveške francoske besede »se desporter«, razvedriti se. Iz Francije Je prišel ta izraz v Anglijo, kjer se je rabil skozi 200 let kot desport in dlsport. Shakespeare piše, da je šel Henrik VL nekoč na lov, da bi »to di-sport hlmself«. V »Komediji zmešnjave, kjer letajo ob sončnem svitu komarji »fo-lish gnats make sport« Je zlog »di« ali »de« že izpuščen tn tako je Izraz sport prešel v vse jezike sveta ter si ohranil svoj prvotni pomen razvedrila, čeprav pripisujemo zdaj sportu mnogo večji pomen.
Obnovite naročnino!
Vtisi s potovanja novomeških
sprirtElc in športnikov v Ljubljano
Novo mci'iO. 30. septembra. Ko so afovencSci časajraj pr!na:aii vesti o rezultatih novorr.e~k;h rpcetn-deor? v Ljubljani ter ti hvalili iahkatletinj«, drugi pa opisovali hud poraz no^crncta'ev SK Elana, so med tem novome'ki nogometaš: že prcho!c!i udarce desetih r- ' v. R:s lepa lastnost. Prebo'ct1 po-az, sprejeti £a m*"r-no, to je lepa startna !a"" ;t Vrnili :.r» e-e di^mov z novo izkušnjo in verjetnem.
da   bodo   šooo,   ka ta ljuMjanskih rutrniran:h uspešno uporabiti.
se«  sprejeli cd
kolesen*, znali
Lahk"•atletinje so 9C v Ljubljano odpeljale že v soboto zjurrai. temeljito pripravljene, da usne'no za.-t< paio barve novomeškega športnega k'ubn Klana in z željo, da dokažejo, da nrhovi dosedanji uspehi niso bili samn slučajni, temveč p!i>d uspešnega dola. kateremu jc bila posvečena vsa ljubezen in požrtvovalnost tako poedink kskor tudi vodstva. Naše Dolenjke sicer niso docc£le ter*a kar bi mogle in je tudi nje sprem'iala nesreča, vendar so pokazale velik napredek in rutin;ranim Ljubljančankam odnesle dve prvi mesti. Štafeta SK Elana je prva pretekla cilj in Hcrmežan-kam pred n^som odnesla /c skoraj sigurno zmago. »Vitka Dolenjka« in izbomn športnica Danica Marlnekovn na ic s krasnim metom krogle zasedfa prvo me>to in se s tem rcvan>rra!a Rojglovi za nedavni poraz v Novem mestu Ostale atletinje so več ali manj ponesle po drugih ali tretjih mestih. Ti-.rej sknvmen uspeh t od i dovolj velik, da morajo ljubljanske atiet'nje odslej resno računati r novomeškimi. Kar pa se tiče organizacije ie ona v Novem mestu b:la boljša, saj so ji pa tudi posvetili kar največ pažnje.
Med tem ko so se atletinje borile na zelenem polju v Ljubi iani za športni pr,nos Novega mesta je v Novem mestu samem b;! glavni predmet vseh pogovorov gostovanje nogometašev Novega mesta v Ljubljani. Glavna tema ie b;la sestava moštva, ki na i na sebe prevzame odgovornost za to važno tekmo. Vsi so se zavedvli važnosti te tekme zlasti še, ko jc Ljubljana pri gostovanju v Novem mcsnu popolnoma po zaslugi domačega moštva morala pristati samo na remi. Reči moram, da jc dolenjskega »hav-bava« spremljala od začetka do konca velika nesreča. V četrtek sr je na treningu spahnil nogo du^a moštva, najboljši igralce, srednji krilec Knajtcr. Odpovedal je levi krilec in končno še desna zveza. Trije najboljši igralci, za katere stvarno še nimajo zamene. Kaj je storiti? Ali naj se odpove tekma? Nikakor ne! Mislili bodo, da smo se ustrašili! Torej? Vodstvo razpravlja po svoje — kibici po svoje. . . Obrazi so resni... Končno, moštvo je sestavljeno, krbici tudi — pojdimo v Ljubljano, pa kar Bog da!
Razpolce«nje na kolodvoru. Igralci so videti malo izmučeni, verjetno zaradi slabih sltrtenj, alli pa hudih sanj. Načelnik zbira igralce, daje jim zadnje :nštrukcijes. »Zmagati ne moremo, toda boriti se znamo!« To je bi'lo geslo vseh m ko je vlak sopihal po lepih dolenjskih krajih, je kmalu zaoriH-a pesem rz mladih grl Sam ne vem, kdaj je minila ta dolga vožnja in že smo ▼ Ljubljani, kjer so nas pričakovale atletinje, da nam povedo svoje uspehe. Razpoloženje je dobro. Prijateljev nogometa je dovolj m preoričani smo bi Ti, da bo na 1 jubljanskem igrišču pač gres publike novomeška publika. Vsi skupaj gremo na Staidlon, da prisc^tvujeano 'iahko-atletsikrm tekmam.
Po kosilu se je ponovno postavilo v ospredje vprašanje nogometnega moštva, katero naj nastopi v popoldanski tekmi. Znojili so se mčehvk m igralci, kajti zopet je eden zaradi nujnega zadržka moral odpovedatL »SmOla se nas pa res drži. pa moramo izgubiti!« tako je bilo splošno mnenje, in vsi so postajali vse bolj nervozni, ko se je ura pemrkala proti peti. Končno je bilo Aioštvo sestavljeno. Med načelnikovim čitanjem je vladala mrtva tišina, načelnikov glas pa je odmeval po sicer prijavnih prostorih fjubljanske gostilne. Igralcr so obnemeli, vsak je preveč čutil na sebi odgovornost, zlasti oni, ki so morali zamenjati izgubljene »ase«;... Brez besedi se tako rekoč odpravimo proti igrišču, kjer nas čaka težka borba. Srečo imamo. Pred nami gresta d vsi ljubljanska »asa« in v svojem pogovoru samo z enim stavkom karakterizira ta današnje pripravljenost SK Ljubljane. »<5e nas odnesejo z igrišča, s takrm moštvom, kakršno imsrmo danes, moramo Elan odpraviti s 15 goli.« Res, za naše fante pač famozna ugotovitev. Tedaj  je vsak bolj ko kdaj prej v
sebi občutil zavest, da se heče dostojno p • :aviti v bran tem, ki so si stavile za cd j sigurno zmago 15 golov, pa čeprav jih j  petem odnesejo z igrišča.«
Dolenjski »bav-bav« sc jc posta vi l na ( ze'eno polje, v borbo preti kompletnemu SK Ljubljan*. okrnjen. ;:mpak z odi čno-stjo požrtvovalnosti in borbenosti do po-sfednje minute igre. Ž\i/<_' sodnika jc pognal 22 igralcev v hi --bo. ki pa je kmaiu postala enakopravna. Beli g sije so sicer delali s polno paro, teda to je bilo premalo. Das-ravno so nujno morali podleći močnejšemu in tehnično mn -go boljšemu moštvu, vseeno smatram, da M'an tako vi-sokega rezultata ni zavhižil. No mislim prati novomeških srxrtn;ko«v c:l tega ogromnega rezultata, toda v^:k <^vkfrvni gledalec bo mrra'1 priznat', da je LiubHana takorekoč nastopila z 12 igralci, ssj so gosti prepričani, da jih je sodnik S svojimi odločitvami v velik" mori oškodovaL Ves trud gostov je bil zaman Neupognjenih glav. niti razjarjeni, kakor so bili pri remiju drugi, temveč mirno so gostje zapu-strli igrišče z zavestjo, da bo še prišel dan, ko bo Elan enajstorici Ljubljane še prav trd oreh
Se eno smo zapazili na terenu, čc^ar nismo vajeni. Publika ie proti gostom bila precej nenaklonjena. Mnogi neumestni medklici starejših gospodov bi pač lahko izostali, ker s tem se volja mladini samo ubija. Prepričan pa sem. da bi ti gospod jo b:!i drugačnega mnenja, ko bi jim bilo jasno, s kako težkimi zaprekami se je boril novomeški športni klub. preden je sploh dospel do Ljubljane. S takimi medklici se mladini samo odvzema \uija do dela, nikomur pa ne koristi.
Pozna je že ura, ko se \racarrro domov. Ne sklonjenih glav, niti poparjeni. Dolenjski športniki so se vračali domov z zavestjo, da bo drugi obisk Ljubljani pač drugačen. Novo mesto samo pa je visoki rezultat iznenadil. Niso pričakovali zmage, tako velikega poraza pa tudi ne. Toda mi vsi se zavedamo, da s to tekmo šc ni končano delo dolenjskih športnikov. Le kora jžno naprej! Bo že bolje... -t
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogre:ancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi 22 b.
Baudaš Marija, Baraga Anton, Bartoš Bosiljka. Božrč Jakob, Brus AJojz, Bubnov Sergij, (*Ytalič Jožef, De jak Jože, I)eogra-cija m, Filipič Franjo, Globclnik Viktor, Jelena, Gregel Albin, J ova novi I B<:žaoa, Jovanovič Milka, Kamničar Jože, Kralj Ivan, Kodžič Nada. Korclec Tone. Kurelec MiHoa, Langus Ferdo, Martmčic Henrik, Martinčič Peter, Med i tz Errtest, Namut France, Obradovrč Frančiška, Peče Valter, Pire Stanislav, Povše Jakob, Ponrar Franc, Rakič Dušan, Rozman Viljem, Sajevič Stojan, Samardžič Ivan, Skariovn i k Vladimir, Strajhar ing. Maks. Sofukal H^erorrim, Tavčar Vilibald, Zakjsck Alojzij, Zobec Jože, 2 ikre Lazar.
Pošto naj dvignejo:
Debenjak Gusti (iz Celja), E>ulax Jocže, prof. ITT. drž. real gimn., G odri c h Kirrt, Gre goric Marija. PodTniTščakova 15, Hraste 1 ] (od Cajnkar Feliksa), Kamluč Rajku, prof. III. drž real. g:rrm.. Kos dr. Franc, Etnografski muzej, Krojne Janko (preje Mivka 12), Orenek GeE, C*3rbicev» 18, Prezelj Mici, Gre gor crvova ul. 11, Ramor Ivan, Bičevje 6, Ran t oh\ Gvidc frančiškanski samostan. Ro-žič Valentina, Nunska 8, S en čar dr. Drago, djr. drž. žel.. Skalar Josip, na d svetnik, ResUjeMa, SoJtnc rvan, referent zadružne zveze, Zore Katarina, Kolodvorska 8.
Radi pošte naj se javita gospod Berbuč m prof. Bone.
Namesrto cvetja na goofc ge. Mai /je Ran-rtni je darovala drazrrra Učenikova Rdečemu križu L. 100.—. Namesto venca na grob pokojne gospe Marije 2TBc so darovali Rdečemu križu prljatcrj5 gospoda Bogdana Žilica L 240.—. Plernenitini darovalcem iskrena hvala.
13 letni korp^ral
V nekem bataljonu finskih strelcev ima-i jo kot kaprola 13-letnega dečka, ki se je izkazal že v raznih bojih. Sedaj so ga ranjenega oddali v bolnišnico. Deček, ki ga je oče že od najmlajših let vzgajal v vojaškem duhu, in ki se je že kot otrok vadil na streliščih, se lahko ponaša, da sodeluje v svoji drugi vojni, kajti udeležil se je že prve rusko-finske vojne.
PROKLETSTVO
41
DENANTA
Roman.
•
— A vi?
— Jaz bi bil dejal . ..
— Ničesar bi ne bili rekli, kajti če mislite, da me imate v rokah, vas moram opozoriti, da imam tudi jaz vas. Jaz nisem morilec ...
— Morilec!___Morilec!___To bi bilo treba Sele
dokazati.
— To bi bilo kaj lahko.
— Ah, zares? — je vprašal Manzana z votlim glasom.
— Da, zelo lahko____Ali se še spominjate tiste
dame z Elizejskih polj. No, ona je tu. Srečal sem jo včeraj.
— Radi bi me zastrašili, pa se vam ne bo posrečilo, dragi moj.
— Ali hočete, da vas spremim k nji? Manzana me je srepo pogledal. Prišla sva bila do
Regent Streeta. Električn: kandelabri, stoječi sredi ulice, so naju obsevali s svojimi modrikastimi žarki.
— Dobro torej, — je dejal moj pajdaš. — Sprejemam. Odvedite me k nji.
— Vi hočete to?
— Da, vztrajam na tem.
— Dobro, pojdite z menoj . . . Čeprav je ie r-ozno,
sem prepričan, da vas bo sprejel njen tajnik z največjim veseljem.
— Njen tajnik?
— Da.
Zdelo se je, da je Manzana izgubil svojo samozavest.
Slutil sem, da sem ga zadel s svojim manevrom na najobčutljivejšem mestu.
Vendar si je pa nekoliko opomogel od osuplosti in poskusil je celo šaliti se.
— Moja zunanjost je preveč zanemarjena, da bi mogel stopiti pred to damo, — je odgovoril. — Jutri pojdeva k nji, če ste zadovoljni. — Zdaj pa stopite z menoj v tole krčmo. Lačen sem ie tako, da se mi kar temni pred očmL.
Ustregel sem njegovi Želji.
Kazalo je, da Manzana ni pomirjen. Prav sem bil storil, da sem mu priklical v spomin srečanje na Elizejskih poljih.
V krčmi, kamor sva stopila, je nastal takoj splošen odpor proti ManzanL
Dva gospoda sta se obrnila na krčmarja in zaklicala:
— Upamo, da ne boste dovolili temu razcapancu
sedeti tu!
— Saj tu nismo v capinskem okraju! — je zakli-cal neki drugi gost.
Krčmar je stopil k mojemu pajdašu, rekoč:
— Poberite se, poberite se!
Manzana je hotel ugovarjati, toda dva natakarja sta ga zgrabila in postavila pod kap.
Rd bi bil izkoristil to priliko in izginil, pa sem
spoznal, da bi to ne bilo pametno. Bolje bi bilo enkrat za vselej opraviti s tem ciganom.
Zato sem ga odvlekel v zanemarjeno krčmo v okolici Soho Squarea.
Krčma, kamor sva prišla, je bila polna takih raz-capancev, kakor je bil Manzana, tako da se nisem posebno dobro počutil v nji. Gostje so me nezaupljivo motrilL Eden je stopil k meni in me nagovoril izzivajoče:
— ČJe iščete koga za svoje posle, sem vam na razpolago... Z menoj ne boste nikoli imeli sitnosti ... Delam zanesljivo in poceni — Ce boste kdaj potrebovali moje pomoči, vprašajte po Billu Sharperju .. . Tu me poznajo vsi.
Ko sem se rešil tega nepovabljenega gosta, sem sedel kraj Manzane ter mu naročil porcijo svinjske pečenke in vrček piva.
Med jedjo je neprestano govoril in me obsul z očitki. Vedno znova se je vračal k svojemu izgonu z ladje m si prizadeval zvrnili vso odgovornost name.
— Ker nisem vešč angleščine, ste izkoristili to priliko in povedali nekaj grdega o meni kapitanu, ki me je zato zapodil z ladje. Sicer pa, ne govoriva več o tem! Našel sem vas zopet in to je glavno. Govoriva torej o resnih stvareh. Kaj pa najin de-mant?
— Saj sem vam že povedal, da ga nimam več. Manzani so se srdito zaiskrile oči.
— Lažete! — je zaklical.
— Prisegam vam, da govorim resnico.
— Pripovedujte to komu drugemu, ne pa meni.
— Nimam ga več, — sem odgovoril odločno.
— Torej ste ga prodali?
— Ne, ukraden mi je bil.
— Ukraden vam je bil ? . .. ukraden vam je bil ? Kdo vam ga je pa ukradel?
Zmajal sem z glavo.
— In vi mislite, da se boste kar tako izmotali iz te zagate? — je dejal Manazana s sriditim glasom. — Mislite, da zadostuje trditi, da vam je bil ukraden, pa bo med nama vse urejeno. Ah, ne poznate me, Pipe! Če mi jutri ne pokažete demanta, pojdem na francoski konzulat in povem, da ste vi ukradli demant iz Louvra.
— Jaz pa pojdem na policijsko ravnateljstvo z damo, ki jo poznate, — sem odgovoril mirno.
Manzana je poskusil nasmehniti se, toda videl sem dobro, da je ves zbegan.
Napravil je krepak požirek iz vrčka, potem si je pa obrisal usta z rokavom, rekoč:
— Storite, kar hočete,, toda vedite, da bom tudi jaz vedel, kaj mi je treba storiti ... Tem slabše za vas. Opozoril sem vas že vnaprej na to. Zdaj vidim, da sem bil res neumen. Ne smel bi vam bil pustiLi demanta. Velik lopov ste in zdaj sem prepričan, da bi ne bili prav nič pomišljali, če bi se me mogli odkrižati.
— Svoje lastne naklepe mi podtikate.
— Da, da, že dobro. Zdaj sem si na jasnem. Dovolil sem vam oslepariti me, toda nikar ne mislite, da bo zadnja beseda vaša.
— Ah, kaj! — sem dejal z brezbrižnim glasom.
Urejuje Josip Zupančič II Zrn, Navodno tiskarno Fran Jena // Za upravo Id mseratnj de) Usta Vlad. Regali? V Vsi v Ljubljani