št. 5 Ptuj, 3. februarja 1967 Cena: 0,50 ND, 50 SD -Tednik- Izhaja pod tem Imenom od 24 novembra dalje po sklepu občmskib odborov SZDL Ptuj Jn Ormož — Izdaja tavoo • Ptujski tednik« Ftuj. Odeovor- nI urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2. — Tel. 156 Številke tekočega računa: NB 524-3-72. - Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za Inozemstvo 40 ND. v prodaji l7:vod 0.50 ND 50 SD. LETKIK XX Novica, da &o v prostorih ju- goslovanskjih veleposlaništev v Wal9hiTigtionu (ZDA) In Otitawi (Kainiada) ter generalnih konzu- lalih v Sam Franciscu, New Tor- ku, Chicagn dm Toax»ntu ob is'tem čaisu eksplodirale bombe, je pre- iserietiiLa svetjovmo jarvnosit, saij se zadnja leta kaj podobnega ni do- gajaLc v teh dveh deželah. Se posebej je tjo dejanje prresenetilo in ogorčilo jugoslK^vainsko jav- nost. Očiitno je, da so te aitenta- te, ki nia srečo niso terjali smrt- nih žrtev, pripraivild nekdainjii fa- šiistiiičinii zliikovci, ki so dobili po koničanl dnigi svetovni vojni pc- litiično zaitočiiišče v Severni Ame- riki. ' Kakor odkriva kamadski tisk, so »teroriisti dobro znani doma- či poMciji«. Sirom ZDA im Kana- de delujejo kvisltinšike organii.za- cije, nihče ne nadzira njihovega delovanja. Se več. Ameriški ko- mentator Peairson med drugim piše, da prav te elemienite s pri- j dem uiporabljiajo »za vohunstvo; in protikomunistično prapa^sn- do«. In praiv tu smo pri oiSimorvnem kamnu spotike Velika zavezniki v drugi svetovni vojni proti si- lam osi so sklenili, da bodo zagotavljal: »Tja bomo našli pot.« V kmečki hiši se je leta 1800 v noči zasanjanih snežink izvil iz slovenske matere človek, ki so mu muze s Pamasa položile v zibelko čudežno harfo poeta, v srce pa ve- čen nemir. Prerastlo je dete zi- belko, zrastlo v otroka in moža, n srcu pa je rastel vse večji in iT^ji nemir. Taval je in iskal, to- da v svoji duši je ostal vedno sam iv le red.ko je naletel na soroden odmev. Idilično lepoto in mir do- mače vasi je mlad fant kot talis- man pokopal na. dno srca, kakor v rli slutnji va poznejši čas. In uka žpia žene mladega, čutečega ge- nija iz kraja v kraj, da bi našel tisto, po čemer hrepeni veličina srca. Toda kmalu, prav kmalu pri- de večni popotnik »u Afrike pu- ščavo*. Kako neizmerna je pač morala biti bol lepega duha, ki je hlepel po cvetni ravani. prepoje- ni z zlatorumenim soncem, ko za- brede v življenjsko puščavo sive- ga peska, ko zaman išče v si7n te- mini zavisti in hridobije rumeno cvetno toploto. Takrat se iztrga iz razbolelega, mladega srca tožba po idilično lepem domu v objemu gora. In sivolasi oče mladega poe- ta prebira domotožnO pesem »Vr- ba«. In naprej tava večen popot- nik po življenjski pustinji ter le redkokdaj naleti na skromno oazo. Globoko bolest in brezmejnost ra- ::očaranj s trnjem prepleta v so- nete nesreče. Razočaran in za- grenjen je zapustil tujino in se vr- nil v domovino. Ko bi , pač vedel, da mu bo ravno domovina do vr- ha napolnila čašo trpljenja z brid- ^'■im pelinom! V globoki ljubezni je vztrepetalo srce, ko se je zazrl " toplo globino modrih dekliških oči. Neuslišana, zavrnjena Ijube- "cn, je zarezala globoke rane v njegovo srce. Iz krvavečih ran pa ie zrastel nesmrten venec ljube- zenskih sonetov. Umrla si. Julija P^hnic, kot življenjska družica '^'^ngega, kot lik ljubezenskega ^dola pa živiš in boš večno živela združena z nesmrtnim genijem — poetom. Sam z nemirom v srcu, je ta- pesnik naprej skozi življenje fcr izlival svojo bolest in bolest '^''■ojega naroda v prelepe pesnitve. Umrl je t? oni davni februarski ^'fči. človek — pesnik, njegove mi- m njegov duh pa so in bodo ^prrnjljnle Slovence skozi vekove. Tiho stojim ob tvoji gomiU. ki in prepleta bršUan in premnogo ^''Plja in tiho ti šepečem — veliki poet: fTvni narod je našel pot. 'p rinšel veliko svobodo, čigar pla- ^irv si zanetil 1i v minulem sto- Iriht." fn rnoir misU prodirajo ze- "'p/iv/ro ki pokriva tvoje '^•"invke. 'T? ir Ivnjeaa srca vstaja ^''"'fn?,. enkratna v svoji lepoti, v kntori Tjfjrod, ki težo iašističneaa trinoštva ni klnrtii ki se ie z dvignjenimi pest- Sirarn vn^ih oo-rfot' boril za ve- hl-r, ftvobodo. noseč v prsih tvoje ' grsln- . *^lanj strašna noč je v črne ' krili, kot so pod svetlim sužni dnori - Marija Jurič Skrb za šolanje mladine ostane ena Izmed glavnih skrbi razvija do 1970 z zasedanja obeh zborov skupščine 30. januarja 1967 Zasedanje obeh zborov občinske skupščine Ptuj, ki je bilo 30. januarja 1967, je potrdilo, da sta večkrat v nezavidnem polo- žaju, ko govorijo odborniki o tistih perečih problemih, ki jih ob- dani prehodno ali stalno občutijo in tudi iščejo izhod iz njih ter pritiskajo na skupščino, da bi jih poskušale rešiti ali vsaj najti delno, če že ne dokončno rešitev. Po obrazložiitvi osnov in izho- dišč za gosipodars-ki in družbera raavoj občine Ptuj do leta 1970 so postavili odborniiki več vpra- šanj, ki, kot kaže, tudi do 1970. leta ne bodo do konca rešena. Med prvimi je problem zapo- slovanja mladih izšolanih ljudi in vprašanje zaiposlitve tupoiko- jencev. Občrnsika skupščina bi n-aj bila pobudnik za odipravo tistih neskladnosti v naši gospo- darski pra;ksi, ki jemljejo mla- dim nezaposlenim zaupanje, da kdo misli nanje, na njihovo za- poslitev in delo v občini ali drugje in da si prizadeva najti vse možne rešitve, da do zapo- slitve ne bo predaleč. O disku- siji Marjana Berliča nekaj besed in misli v posebnem sestavku. Upravileljica otsno\Tie šole Majsperk je povedala mnenje več učiteljev in učiteljic, da bo ! potrebno masliti poleg graditve ■ nove gimnaEije in osnovnih šol | Gorišnica in Podlehfmiik tudi na | graditev nove pomožne šole. Po 1 vseh šola-h so prizadeti dobri ! učenci zato, ker jih ne dohite- vajo pri pouiku in znanju zaosta- li sošolci, pa tudj učiiteljsitvo, ki mora misliti in upoštevati oba,- ne more pa jima enako poma- gati. Zaostali počasi napreduje, dragi'pa zaostaja. Posledice tega se občutijo prej ali slej. Tako je tudi usipeh šole odviisen od zaostajajočih otrok. Odbomica Katica Bračko pa je povedala, da učni usipehd v naših osnovnih (Nadaljevanje na 3. strani) Prejeli so odlikovanje za 25-letnico revolucije in aktivno delo po osvoboditvi ^edsednik republike Tito Odlikovani tudi borci prekmorskih brigad v soboto, 28. januarja 1967, je razdelila predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova v Sindikalnem domu v Ptuju visoka odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita 107 odlikovancem za sodelovanje v narodnoosvobodilni borbi in pri iocialističnl graditvi naše domovine po osvoboditvi. V razgovoru je dejala predsed- nica zbra-nim med drugim nasled- nje: »Predsednik republiike maršal Tito vam je podelil za zasluge in sodelovanje v narodnoosvobo- dilnem boju kot borcem, i-nterni- rancem, borcem prekmoTskih bri- gad in terencem ter kot aktivnim občanom pri socialistični graditvi naše domovine po osvoboditvi priiznarLja v obliiki odliikovaaj. Z njimi se vam oddolžuje naša so- cialistična družbena skoipnost za vse delo, ki ste ga opravljali ta- krat, ko je preživljala naša do- movina najtežje čase, ko je bilo treba braniti z orožjem svojo na- cionalno iin socialno svobodo. Od- dolžuje se z odlikovanji tudi vam občanom, ki ste storili po osvo- boditvi mnogo za svoje ljudstvo in socializem.« Ob koncu nagovora je čestitala odlikovanim v imenu skupščine :n v svojem imenu, nato pa je raizdeliila odldikovanja. Odlikovanja ob 25-letnici revo- lucije so prejeli: nimi žaiki sta prejela dr. Franc BRUMEN in Nežka KRAMBER- GER. Red dela z zlatim vencem ;e prejel dr. Drago PRAUNSEIS. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo je prejelo 13 oditkovanih, in sicer Boruit CARLI, Franc HRI- BERMK, Miha KOLARiC, Janez KOST\\.JCVFC, -Mojz KOŽELJ, Friderik KRI2E, Milan LACKO, Red zasluge za narod s srebr- Konrad LAH, Alfonz MAZLU, dr. Ljuba NEUDAUER, Herbert SA- MUDA, dr. Jožica SUHADOLNIK in Kristina ŠEPEC. Red dela s sre- brnim vencem je prejelo 25 odli- kovanih, in sicer Katica Carli, Marjan Cuček, Olga Feguš, dr. Stoja.n Frank, Ivan Geč, Miihael Guček, Ivan Ilovar, Štefan Joha, Irma Jurič, Ivan Kikl, Viiktor Knez, Nežka Kozoderc, Cvetko Pantar, Frančiška Predan, Anton Purg, Danica Rakuš, Marija Smo- le, Ivam Skočiir, Adolf Ša.Dma.n, Vladimir Škorjamec, Ivan Toma- žič, Stainislav Tomšič, Franc Vo- da, Franc Vogrinec in Vinko Zig- man. Medaljo za hrabrost so pre- jeli Franc Fiiršt, Franc Marčič, Franc Mernik iin Štefan Unuk. Medaljo zasluge za narod je prejelo 40 odlikovanih, in si- cer Anton Arnejčič, Ana Be- denik, Ja^nez Belšak, Hedvika Fric, Neža Fric, Franc Fiiršt,!Ana Golob, Janez Haizimali, Anton Ja- količ, Franc Jerenec, Ludvik Je- lič, Franc Jus, Jožef Kokot, An- ton Koletnik, Franc Korez, Ivan Kotolemko, Alojz Koželj, Branko Kramberger, Maks Krepek, Ma- rija Letonja, Jožef Levanič, Eli- za,beta Lozinšek, Danilo Masten, Konrad Mere, Franc Merkuš, Franc xMern;k, Martin Milošir, Neža Narat, Vlado Petek, Janez' I Plohi, Martin Podhostn^ik, Ignai iReivi vV. Rr^zi-a R .^^^ (Nac^a^Jet;a^^;e na 5. strani) Del odlikovanih ob razdelitvi odlikovanj Najlep.ši kurent (iz Spuhlje) s sinom kurentom Letošnje kurentovanje, ki bo v Ptuju v nedeljo, 5. februarja 1967, z dopoldnevnim nastopom folklornih skupin (ob 9. uri) in popoldne s karnevalskih obhodom po mestnih ulicah (ob 14. uri) je že tako daleč, da je javnost v na.ši domovini in v sosednjih de- želah obveščena o datumu in obsegru kurentovanja. Prof. Jože -Maučec je razposlal za zavod na vse strani lepake. Pripravil je brošuro s podatki o programu kurentovanja. Pripravljalni odbor je imel tiskovno konferenco s predstavniki tiska v Ptuju in v Gra- zu. Zbrane in pripravljene so vse skupine za folklorni in karne- valski del prireditev in vse drugo, kar zahteva tako obsežna pri- reditev na prostem kot je kurentovanje. Stadion »Drave« bo eno prizorišče, drugo pa celo mesto in njegove ulice, kjer so vsi pločniki stojišča 20 in več tisoč gledalcev. Nanje so ob prireditvah obrnjene snemalne foto- in televizijske kamere. Ptuj se dobro zaveda, da je ptujsko vsakoletno kurento- vanje ena izmed mnogih pri- vlačnih zanimivosti v sešte,v- ku zgodovinskih zanimivosti, ki jih hodijo ogledovat zgo- dovinarji, turisti vseh slojev in starosti, vseh narodnosti in dežel. Ob kurentovanju da- je skoraj vse bogastvo pust- nih običajev na razpolago s svojimi folklornimi skupina- mi. s svojim nastopom, ži- vahnostjo in inzvirnostjo, me- sto pa karnevalske skupine, ki zahtevajo nove domislice, mnoge nastopajoče, novo opremo in mnoge godbe, ki skrbijo za prijetno vzdušje nastopajočih skupin in gle- dalcev. Več poudarka kot prejšnja le- ta daje prireditveni odbor okra- sitvi mesta ob kurentovanju. S tem ne misli samo na primerno zanimivost, temveč na to, da da- je primerno okrašeno mesto svoj velik prispevek k prijetnemu razpoloženju vseh udeležencev prireditev. Prireditveni odbor zato pričakuje, da bo upošteval vsak hišni svet v Ptuju, da je potrebno domiselno okrasiti vsa- ko pročelje hiše, vsako okno in vrata in to vsaj v glavnih ulicah, kjer se bo pomikal karnevalski sprevod in kjer je vsako leto največ gledalcev. Letos bo okra- sitev toliko pomembnejša, ker jo I obljubljeno Ptuju, da bo televi- ^ zijske posnetke o prireditvah v Ptuju prevzela tudi Evrovizija in predstavila Ptuj in njegove pri- reditve vsemu svojemu območju gledalcev in poslušalcev. Glede na to bo prav, da bi spoznal s\ et mesto, ki skrbno čuva svoje fol- Ptuj tudi kot veselo in :>i\'ahno (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 TEDNIK — petek, 3. februarja 1%7 Stran 2 Te diti po svetu (Nadaljevamje s 1. strani) niopoliiitačnah niaaarav po vojni, ki so svet podel'iili v dva nasprotu- .loča si blioka, so zločiinci postali varovanci in — kot priznavajo objektivnii opaiaovalci — celo propagandno orodje v čaisu naj- hujše hlaidne voj;ne. Jugoslovanska vlada je preje- la od najvišjih ameriških in ka- nadakih krogov iizraize obžalova- nja in zagotovila, da bodo kriv- ce prijeli in primerno kaznovali. Obžalovanje iizražajo tudi pred- dtar 30 taka dejianja brez prave vrednosti vse dotlej, dokler bo- do zločinci, ki so organizirali naj- novejSi zJo^iin, nemoteno delo- vali v svcjiih organizacijah im veljali med ameriško javnostjo še vedno kot žrbev, ki jim je tre- ba dajati vso zaščito. Jugoslovani imajo žalostne izkušnje s podobnimi dejanjš v Zvezni republiiki Nemčiji, kjer je podpora nekdanjim uistašem še po.sebno očitna, doslej Izrečene kazni nad zHkovci in morilci pa sc bile vodno izredno nizke in zapoznele. Ni dvoma, da Je ta tragedija vzbudila sožalje po vsem svetu. Nesreča se je doR:odila prav v trenutku, ko so tudi v WashinK- tonu proslavljali podpis sporazu- ma o mirnem izkoriščanju veso- lja, ki daje prav raziskovanjem neznanega sveta dovolj trdno podlago za nemoteno delo in onemogoča — vsaj v vesolju — strateške načrte tega ali onega štaba — za prihodnje. ODKRITI SPOPADI NA KITAJSKEM V trenutku, ko so »rezervo re- volucionarjev-«, kitajsko vojsko, pritegnili v obračun s tistimi, ki so upirajo »kulturni revoluciji«, je bilo očitno, da so spopadi, ki so sicer že tudi terjali smrtne žrtve, prerasli v pravi upor. Po- nekod je morala vojska zasesti provincijska glavna mesta. Kot kaže, pa se »kulturni revoluciji^« in personalnim zamenjavam naj- bolj upirajo v provinci Sinkjang, ki meji na Sovjetsko zvezo. Pred- sednik vlade Cu En Laj je npr. ukazal četam v tej provinci, naj ustavijo sovražnosti. Centralni I komite bo semkaj poslal posebno raziskovalno komisijo. Rečeno je tudi, da vojakom, ki so se uprli, ne bodo sodili, pač pa samo nji- hovim voditeljem. Značilno je dalje, da sedaj go- vore o lanskoletni zaroti proti Mao Ce Tungu. Nekdanjemu vr- hovnemu poveljniku Cu Deju očitajo, da se je povezoval s SZ. Te »zveze« sedaj izkoriščajo za množične demonstracije pred sovjetskim veleposlaništvom v Pekingu. Prav tako razpihujejo incident med kitajskimi študen- ti in sovjetskimi varnostnimi or- gani pred Leninovim mavzole- jem v Moskvi, ko so se kitajski gosti nesramno vedli in so zato prejeli nekaj bunk. Nekateri so- dijo, da je sovjetsko-kitajski spor dosegel že takšno stopnjo, da bo vsak hip sledila prekinitev diplo- matskih stikov. Naj še omenimo, da so pripadniki rdeče garde ob- kolili tudi jugoslovansko vele- poslaništvo, kitajsko osebje v ve- leposlaništvu, posebno prevajal- ci, pa so pričeli »stavko«. fitavniki drugih dežel in pred- stavniki ameriške javnosti. Ven- Jugoslovanski predsednik Tito je te dni obiskal sovjetsko glav- no mesto in se pogovarjal z naj- višjimi sovjetskimi predstavniki. Razgovori so obsegali politična vprašanja, ki zadevajo sodoben svet. Obenem so potekali tudi dvostranski gospodarski pomen- ki. Po vrnitvi iz ZSSR se bo pred- sednik Tito mudil tri dni na ne- uradnem obisku kot gost prvega sekretarja CK madžarske zdru- žene delavske stranke Janosa Kadarja. Še ta mesec pričakuje- jo predsednikov obisk tudi na Dunaju. PRVI UDAREC HALLSTEI- NOVI DOKTRINI LR Romunija in Zvezna re- publika Nemčija sta vzpostavili diplomatske odnose. Gre za prvo vzhodnoevropsko državo — po- leg Sovjetske zveze —, ki je po uveljavitvi znane Hellsteinove doktrine uvedla redne stike z Bonnom. Značilno je, da nova zahodno- nemška vlada pričakuje od ro- munskega vodstva, da ji bo po- magalo »pripraviti teren-« za ure- ditev diplomatskih stikov z dru- gimi vzhodnoevropskimi dežela- mi. Kot smo že poročali, so ne- davne izjave kanclerja Kiesin- gerja o tem, da je pripravljen znova urediti diplomatske stike, ki jih je Nemčija pred desetimi leti enostransko prekinila — Ju- goslavija je namreč priznala Vzhodno Nemčijo — so naletele na dober odmev v Beogradu. Tu namreč za tako odločitev ne po- stavljajo nobenih pogojev. Polj- ska in CSSR trenutno ne misli- ta na diplomatske stike. Nemči- ja se bo morala poprej javno odreči Ilallsteinove doktrine, tj. teze, da Zvezna republika ne mo- re imeti diplomatskih stikov z državami, ki so priznale vzhod- nonemški režim. ŽRTEV PRIPRAV ZA OSVA- JANJE VESOLJA V petek ponoči so tragično iz- gubili življenje trije ameriški ve- soljci: Virgil Grissom, Edward White in Roger Chaffee. Na ra- keti Saturn, ki naj bi ponesla ve- soljsko ladjo Apolo v vesolje, je izbruhnil požar, nakar je sledila eksplozija. Trije vesoljci so bili v času, ko je prišlo do eksplozije, zaprti v svoji ladji nad raketo, visoko približno 66 metrov. Čeprav je bilo tisti hip v bližini izstrelilnc rampe več sto ljudi, jim niso mo- gli pomagati. Poznejše raziska- ve so sicer pokazale, da so se nesrečneži mučili precej časa in da sm) razbijali po stenah ladje, toda tehniki niso mogli odpreti hermetično zaprtih vrat. Ptuj pripravifen na kurentovanje 1967 (Nadaljevanje s 1. strani) klorne in kulturnozgodovinske dragocenosti in ki vsako leto skrbi, da bi ga spoznalo čimveč ljudstva iz vseh strani sveta. V brošurici »Kurentovanje 1967« (250 din), je navedeno, da bo nastopilo 5. febr. 1967 ob 9. uri na stadionu v 12 skupinah iz Markovec, Cirkovc, Lancove va- si, Rogoznice, iz Hajdine in od drugod okrog 400 ljudi. Navede- ne so tudi ulice, kjer se bo po- mikal ta dan karnevalski spre- vod. Ta knjižica ima nekaj teksta tudi v nemščini, da jo bo- do lahko uporabljali za informa- cije tudi inozemski gledalci. Za karnevalske skupine je raz- pisal odbor nagrade v višini nad 1 milijon dinarjev (vse skupine bodo stale nad 3 milijone dinar- jev). Posebna ocenjevalna komi- sija bo zopet izbrala izmed vseh najboljše po kriterijih, po katerih bo ocenjevala. Od vseh, ki bodo kakorkoli pripomogli k temu, da bo tudi letošnje kurentovanje uspešno, bo odvisna skupna ocena javno- sti, strokovnjakov in gledalcev, kako je Ptuj letos izpolnil vsa pričakovanja in kako je upošte- val izkušnje prejšnjih let in kakšna zagotovila si je pridobil za nadaljnjo širiteV slovesa za kurentovanje. 20 in več tisoč' obiskovalcev, ki pridejo na ku- rentovanje in ostanejo po večini občasni ali vsakoletni obiskoval- ci Ptuja, spoznavale! in potrošni- ki dobrin, s katerimi razpolagata Ptuj in njegova okolica, so za Ptuj dragocene pridobitve, ki jih Ptuj tudi zelo ceni. VJ. Gostinci in drugi za udeležence k u r e n t o v a n j a Predstavniki podjetij prehrambene panoge iz Ptuja in nekaj tudi iz Maribora in iz ptujske okolice so se dogovorili v Ptuju 31. janu- arja 3987 na sestanku, ki ga je sklical Zavod za folklorne prireditve skupno z Občinsko skupščino, kako bodo zagotovili z jestvinami in pijačami ob kureiitovanju 7. februarja 1967 zbranemu ljudstvu vsestransko zadovoljstvo in da bodo imeli zmerne cene. Po tem dogovoru bodo na več mestih po Ptuju paviljoni in stojnice z jestvinami in pijačami, da jih bodo laže našli, ko jim bodo potrebni. Kletarski obrat Kmetijskega kombinata Ptuj »Slovenske gori- ce« bo imel odprto v Tnsitenjaiko- vi ulici svojo točilno klet za ma- loprodajo vina, poleg tega bo imel ta obrat evojo stojnico ozi- roma paviljon za točenje kuha- nega in navadnega vina po 80 S din del. Po tej ceni bodo točili vino »Kurent« (zeleni silvanec) tudi vsi druigi na stojnicah in v paviljonih. Hotel »OREL« iz Maribora bo imel svojo stojnico na avtobusni postaji in bo pekel na ražnju ku- retino, kar smatra za najprimer- nejšo sipecialiteto za enake pri- ložnosti, zlasti pa za vesele ude- ležence kurentovanja. Gostinsko podjetje »Haloški bi- ser« bo imelo paviljon pri želez- niškem prelazu na Ormoški cesti, pri svojem obratu »Grozd«, pred Kreditno banko in pred eamopo- strežnico »Evropa« na trgu MDB. Gostimsko podjetje Grad Bori bo imelo svoj paviljon pred tr- govino »Borovo« in pri »Belem križu« in bo tokrat poskrbelo za vse specialitete, ki jih je pripra- vilo tudi ob prejšnjih kurentova- njih. Gostinsko podjetje Breg bo imelo paviljon pri novem cest- nem mostu čez Dravo, pred go- stilno na Bregu in točilnico v dvorani SZDL na Bregu. Mesakombinat »Perutnina« bo imel odprto svojo mesnico v Mi- klošičevi ulici za prodajo razno- vrstnih mesnih izdelkov za pri- grizek. Tovarna mesnih izdelkov Mari- bor bo imela svoj paviljon na Trgu MDB in pred trgovino na Slovens-kem trgu. Industrijsko podjetje »Petovia« bo točilo žgane in brezalkoholne pijače na stojnici pred upravo podjetja v Trstenjakovi ulici. Stojnico za prigrizek in pijače bo imel tudi gotstilničar A. Hernec iz Podlehnika in sicer pred ben- zinsko črpalko. Za udeležence ku- rentovanja, ki bodo prišli h gra- du, bo skrbela restavracija na gradu, ki bo odprta. Trgovsko podjetje »Panonija« bo imelo odprto samoposrežno tr- govino »Nama« na Trgu MDB, tr- govsko podjetje »Merkur« pa svojo prodajalno spominkov in drugih predmetov »Jasmin« na- sproti hotela »Petovio«. Svoji tr- govini bosta imeli odprti tudi podjetji »Povrtnina« in sicer na Srbskem trgu in paviljon pri bol- nišnici. Pekarna »Vinko Reš« bo imela odprto svojo prodajalno kruha v Ulici heroja Lacka. Poleg stojnic in paviljonov po mestu bodo skrbeli vsi navedeni gostinski obrati vseh ptujskih gostins'kih podjetij za svoje goste v prostorih. Nekatere večje sku- pine so si že pri posameznih obra- tih za^gotovile prostor in hrano ter pijačo, kar gostinskim obra- tom najbolj ugaja, da se bodo laže pripravili na vse želje pri- javljenih gostov. Enkratne izkušnje so pokazale, da ni bila potrebna tako velika skrb za obiskovalce kurentovanja kot jo je Ptuj pripravil pred leti, ko je čakal goste v vseh dvora- nah im telovadnicah z jestvinami in pijačami, ki pa jih gostje niso poiskali. Potem je bil rezultat ta- kih priprav, skrbi in izdatkov ne- potreben. Tokrat je odpadla glav- na skrb za goste na gosti-nstvo in bo zopet od obeh odvisno, kako se bodo znašli, kakšen promet bo in kako bodo vsi sikuipaj zado- voljni. Zavod za folklorne prireditve upa, da gostinstvo ob letošnjem kurentovaoju ne bo razočaralo, pač pa bo pokazalo, da je iz leta v leto sposobnejše obvladati tudi izreden naval turistov. V. J: Problem brezposelnih pereč tudi v Ptuju Premalo delovnih mest Na eno novo delovno mesto do 15 ponudnikov Na zasedanju obeh zborov občinske skupščine Ptuj 30. januarja je sprožil direktor montažnega podjetja Elektrokovinar iz Ptuja Marjan Berlič vprašanje, kako bomo v občini reševali problem nezaposlenih v okviru plana gospodarskega razvojJi do leta 1970; zlasti glede ugotovitev, da je že sedaj močan pritisk nezaposlenih na delovna mesta. , V zvezi s tem je povedal di- rektor Marjian Berlič za »Ted- nik« nasiliednje: »Po pogodbi za montažna dela elektromcitJorjev za izvoe in za tiovBirnc Gorenje bo aprejelio na- še podjetje okrog 20 novih de- lovnih moči — žensk. Za to so zvedele nezaposilene in smo pre- jeli do 30. jainuiarja 221 prošenj iz Ptuja in iz okolice. Ob pre- gledu teh sem se uistavil pri prošnji absolventke ESS iz Ptu- ja, ki je prošnji priistavila, da sprejme vsako delo, samo da bc' pomagala materi in sebi iz siti- ske. Ker ne gre v zveai z nezapo- slenimi samo za 20 na no"vo za- poslenih, temveč za veliko šte- vilo nezaposlenih v občlTii, sem smistral za potrebno o tem pro- blemu sipregovoriti pred najviš- jim predsta'vmšfciim telesom v občini, pred zborom občinske skupščine, nad katerim visi del odgovornosti za bodoče reševa- nje problema brezposelnih v občini. ZnarK> mi je, da je v gospodar- skih orgaimizacijah, zavodih in ustaincvah premaio notranjih premikov zaposlenih, da bi za- sedli mesto s tako kvalifi- ciranimi, kot jih delovna me- sta zahtevajo in da bi približali izkušnje lastndh ljudi izkušnjam tistih zaposlenih pri podjetju, ki se približujejo upokojitvi in da bi laže te po upokojitvi tudi nadomestili z mlajšimi. Zaitc se dogaija, da morajo Uip>okojenci ostati pri svo- jem delil, ali pa sprejmejo na ta dela upokojence. Tako se ne izpraznijo za njimi delovna me- sta za mlajši kader, ki se je za- nje izšolal in ki čaika na delo. V nekaj primerih pa si pomagajo podjetja z upokojenci na željo teh aJi pa po lastni potrebi, če- prav gre ponekod za primere upokojencev z razmeroma solid- nimi pokojninami. Dokler bomo take reše\'ali sprejemanje novih delovnih moči kot doslej, bo visel problem nezaposlenih v zra:ku. Nadalje menimo, da je pod- pora brezposelniim premalo, ker živijo poleg nje v zavesti, da so izven delovnega razmerja in da morajo čakati na priložnost, da bodo zaposleni. Mnogo pamet- neje bi bilo, da bi predstavljal znesek podpore nezaposlenim del izdatkov za razna komunalna de- la, pri katerih bi n.aj sodelovalii nezaposleni. Drugi del teh sitred- stev bi moralo dati podjetje in mogoče nekaj sredstev tudi ob- činska skupnost. Brez take re- šitve si ni mogoče predstavlja- ti humanega izida problema ne- zaposlenih. V primeru našega podjetja bo imela komisija za zaisedbo okrog 20 prostih delovnih mest ob ta.ko veliki ponudbi, ki se vsaik dan povečuje in bo bržkone dosegla tudi šte\'ilko 300, pri odbiranju težavno delo, da bo pravična in da bo upoštevala interese pod- jetja in ponudnika. Vsekakor bo morala izbirati predvsem pri premoženjsko najbolj prizade- tih, pri v mestu živečih ali v bliž- nji okolici, pri teh, ki nimajo za- poslenega mož ain ki so priprav- ljene na testiranje. Zdi se mi, da so me odborni- ki obeh zborov pravilno razu- meli, zanima me pa, kdo bo tateo močan in vztrajen, da bo dosegel omenjene načine reševanja pro- blema brezposelnih, sprejema- nja novih moči po upokojitvi za- poslenih in po javnih delih ob sodelovanju sedaj brezposelnih. Smatram, da bo skupščina sto- rila vse v tej smeri in da bomo to tudi lahko ugotovili pred zboroma.« V. J. Pred poplavami bo mogoče zavarovati breško stran Ptuja le s podaljškom nasipa kanala HE Zlatoličje in s poglobitvijo Studenčnice Lanskoletne in predlanske po- plave Drave so pokazale na več nujnih in neodložljivih rešitev, kako zavarovati poslovne in sta- novanjske objekte med Dravo in Studončnico in kam spraviti vodo, ki preplavi desnd breg Drave do konca odtočnega kana- la PIE Zlatoličje, čez naselje ob Mlinski cesti in čez Perutnin- sko farmo proti Sturmovcu. Prebivalci poplavljenega pre- dela 90 mnenja, da bi biilo po- trebno to območje zavarovati z naisiipom ob Dravi, ki bi naj bil podaljšek desnega nasLpa kana- la HE Zlatoličje in bi se končal ndžje od Perutninske famne. Ta- ko Drava ne bi mogla več pre- stopati svojega desnega obrež- ja, zalivati struge Studenčnice in jo spreminjati v manjšii rokav Drave, ki povzroča precej ško- de. O vprašanju zavarovanja pred ponovnimi poplavami te- ga območja je razpravljala ko- misija za preučitev možnosti za zgraditev nasiipa, sklical pa jo je štaib za obrambo Ptuja pred ele- mentarnimi in drugimi nesreča- mi. Upoštevala je pripombe pri- zadetega prebivalstva in vodno- gospodarskih strokovnjakov in i je mnenja, da bi bilo potrebno poglobiti in razširiti sitrugo Studenčnice, ki bi naj odplav- Ijala podtalno vodo in ob večjih poplavah tudi del prestopajoče Drave. Glavno in najučinikovi- tejšo rešitev pa bi predstavljal nasip v podaljšku nasipa HE Zlatoličje. Cenejša rešitev bi bila vsekakor razširitev struge Studenčnice od bivšega Zorči- čevega mlina dalje. Za to reši- tev že dela načrt vodna skup- nost Drava—Mura Maribor in bodo morali biiti načrti končani vsaj do konca marca 1967. leta. Dodatno k temu pa bo potrebno izčistiti strugo Studenčnice v gornjem toku, to je od Perut- ninske farme do mlina podjetja INTES in mimo njega. S temi deli bo potrebno začeti že spo- mladi in silijo k temu tudi za- konita določila Zakona o vodah iz 1966. leta (Uradni list SFRJ, št. 22/66). Vse kaže, da bo mogoče dose- či sredstva za zgraditev podalj- šanega nasipa Drave in za po- globitev in razširritev struge Studenčnice. Tako bi se Ptuj že letos i-n naslednje leto dobro za- varoval pred poplavami na Bre- gu in si prihranil vsakokr-ntno poplavno škodo V J. Drava je nagrizla obrežje v parku Ob pogledu z novega cestnega mosta v Ptuju na levo obrežje Drave v parku se ob nizkem vo- dostaju jasno vidi, da je začela reka, ki naglo spreminja vodo- staj zaradi elektrarn in ki je v minulih dveh letih visoko pre- koračila normalno stanje, moč- no ogrožati levo obrežje. To je vzdolž parka močno načeto in razkopano in je resna nevarnost, da se bodo te zajede poglobile in razširile in da bo moral Ptuj resno misliti na zavarovanje te- ga obrežja. Po opaznih zajedah v obrežju je lahko sklepati, da se počasi polni sicer globoka struga Dra- ve na breški strani in da se pre- taka voda bolj na levo stran struge, zlasti ob višjem vodo- staju. Ob nizkem je mogoče vi- deti debelejše kamenje, ki ga je voda izkopala iz prej utrjenega obrežja, ni ga pa mogla odvaliti. Ob vsaiki nadaljnji poplavi se bo stanje poslabšalo in sčasoma bodo zginile z levega obrežja v trebno gradiiti nasip za hidroelektrarno SD 2 (Formin), bodo verjetno nevzdr- žni. ker bi morali v tem prime- ru do graditve jeza v Zabovcih za elektrarno Formin dovoliti, da bi ta čas Drava s sedanjim obrežjem opravila svoje in bi to popravili z novogradnjo. Turistično mesto Ptuj vseka- kor mora tudi sedaj misliti na svojo obvodno podobo in na njeno obrežje in bo moralo to potrebo po zavarovanju levega obrežja prišteti med tiste šte- vilne in neodložljive potrebe, ki pritiskajo na razpoložljiva sred- stva in na skupščino, da mora vedno dobro tehtati pri izdatkih med nujnim in neodložljivim. VJ. Zastoj v samoupravljanju? Ivo Rajh G decentralizaciji upravljanja v KZ Kombinat Jeruzalem v zadnjem časoj vse pogoste- je slišimo mnenja in ocene, da delavsko samoupravljanje ne- kako zastaja v svojem razvoju O2iiroma da doživlja določeno krizo. Kakšno vlogo je tu od- igrala reforma? — Takšne trditve so povsem ne- utemeljene, celo obratno. Z re- formo smo namreč ustvarili sa- moupravljanju drugačno pozi- cijo v našem gospodarstvu. Od- prli smo mu širše možnosti in mu postavili širše naloge. Gre za bistveno spremenjene sploš- ne razmere in usmeritev gospo- darjenja. Poleg vsebine dela so zelo važne oblike upravljanja. Vsekakor ima prednost decen- tralizacija v upravljanju, ki jo je treba podpirati. Dejstvo je, da postajajo delovne enote ena izmed bistvenih prvin v samo- upravljanju. Tudi zakonski predpisi že v posameznih prime- rih predvidevajo delovno eno- to kot obvezen člen v odločanju. Seveda pa še ni vse, če je zgolj zapisano v zakonu, ampak je to potrebno tudi dejansko uresni- čiti. Kakšni so uspehi Tn neuspehi reorganizacije pri upravljanju v vašem podjetiu? — Tudi v naši delovni organi- zaciji smo se že pred dobrim le- tom odločili za določeno reorga- nizacijo v upravljanju in danes že lahko damo približno oeeno doseženih uspehov oziroma ne- uspehov. 2c po starem načinu smo imeli formirane ekonomske enote, vendar z zelo pičlo od- merjenimi pristojnostmi. Vsaka enota je imela svoj zbor kolek- tiva in svet EE. Zbori kolektiva niso povsem zaživeli, veliko bo- lje sveti EE. ki so posegali celo v pristojnosti zbora kolektiva. Negativno je bilo to. da 5 do 9 članski svet FE nikdar ni mogel odločati v imenu celotnega ko- lektiva. Premalo je bilo tudi po- vezave med EE in centralnimi organi opravljanja in vse to nam ie narekovalo. smo pri- stopili k reorganizaciji. V kakšni obliki ste uvajali de- centralizacijo? —• S sedanjim sistemom smo izvršili decentralizacijo v sme- ri specialnosti proizvodnje. Ta- ko imamo formirane tri samo- stojne obrate in v okviru teh še določeno število delovnih enot. Težišče dela s celotno strokov- no službo je preneseno v obrat, ki tudi samostojno deli v obratu ustvarjena sredstva. Vsak obrat ima svoj delavski svet, medtem ko imamo v delovnih enotah ne- posredno upravljanje — zbor delovne skupnosti. Centralni or- gan upravljanja ima poleg osrednjih pristojnosti še koordi- nacijsko funkcijo in ima tako precej razsežno mrežo samo- upravnega mehanizma. Kakšni so uspehi po enem le- tu? — Po enoletni praksi že lah- ko damo približno oceno. Pre- cej dobro so zaživeli delavski sveti obratov in se v svojem dp- lu naglo osamosvajalo. Včasih je celo opaziti tendenco, da so preveč zaverovani v svoj obrat in ne vidijo podjetja kot celote. Kaj menite o delovnih enotah, kjer samoupravljanje še ni do- volj zaživelo? — Tu je nekoliko drugare. Po- trebno jim bo nuditi več pomoči in spodbuditi njihovo iniciativo. Pri tem je treba poudariti, da so nosilci samoupravnih pravic vsi delavci v delovni oreaniza- eiji, kar lahko pride do izraza v delovni enoti. Samoupravljanje v delovni enoti lahko torej označimo kot izključno pravico in dolžnost vseh vključenih de- lavcev. da odločajo o zadevah z vseh področij, proizvodnih od- nosov, delitve in potrošnje ter da te odločitve tudi izvajajo. Kako bo v bodoče? — Se nadalje je potrebno uve- ljavljati take oblikp razpravlja- nja in odločanja, ki omoROČaio dejansko, ne pa le formalno sa- moupravljanje v delovni 'tno- nosti Z R Stran 3 TEDNIK — petek, 3. febni«rja 1%? Stran 3 Odlikoval jifi je predsednik Tito > (Nadaljevanje £ 1. strani) Sifnoinač, Stanko Skled ar, Ivan Stojnšek, Vinko Sotl, Franc Vam- berger in Fra.nc Zadravec. Meda- ljo dela pa so prejeli Vladimir Boldirev, Franc Cuiš, Ivan Haibja- niit, Peter Plohi, Janez Prosenjak, Stanko Vauda in Marica Vidovič. Med navedenimi odlilkovajiimi je tudi nekaj borcev iz prokanof- fijkih brigad, ki so prejeli tokrat odlitkofvanija, prva odliikovanja borcem iz teh brigad. Nekateri so prejeli več odlikovanj hkrati. Za zasluge pri aktivnem delu za izgradnjo naše socialistične domovine po osvoboditvi pa so prejeli odlikovanja in sicer Red dela s srebrnim vencem Janez Bedraič, Franc Kraijnc, Viktor Ma- kovec, Jože Maučec, Andrej Pod- brezniik in Jože Štrafela. Medaljo dela pa fio prejelii Adolf A6ko, Franc Bedrač, Anton Ous, Ivan- ka Knehtl, Anton Korerujalk, Janetz MutKo, Anton Plaivec, Janez Plohi, Mailko Strafela, Ivan Urat- nik, Anton Valentin iin Anton Vi- doviič. Ob izročitvi odlilkovanj je predtsednica sikuipščine vsalkemu poseibej stisnila roiko iin mai česti- tala. Po razdelitvi odlikovanj so si številni odlikovana medsebojno čestitali in so ostali še nekaj ča- sa Sikuipaij v medsebojnem prijet- nem pogovoru. FRANC ČUČEK ' - 85-LETNIK 16. januairja letos je praznoval v krogu svojdh domačih 85. rojst- ni da.n Franc Cuček, bivši trgo- vec v Ptuju. Izšel je iz trdne kmečke družini v Ščavnici pri Juriijoi v Slovenskih goricah. Ginunaiziijo je obiskoval v Mari- boru im v Beljaiku in je že kot dijak kazal izredno zanimamje za zgodovino, da so njegovi doma- či in profesorji pričakovali, da si bo izbral učiiteljisiki poklic. Vo- dilo: Historia magistra vitae! si je obranili za vse živiljenje. Ni se odločil za učiteljevanje, tem- več podjeten in marljiv, kot je bil, se je posvetil trgovini. Njegova življenjska pot je bala zelo trda, na nijej je bilo mnogo ovir, a tudi usipehov ni mainj- kalo, S svoijo marljivostjo in vztrajnostjo je po/leg ostalega zgradil v Ptuju impozantno stav- bo, ki je še danes mestu v okras in katera danes korisitno služi »kujpncsti. V njenih prostorih ima Zdravstveni dom svoje am- bulainte in pisarne. Vsi, kd ga poz^najo, občudujejo njegovo ži- lavo osebnost. Bil je pošten in zaveden Slovenec in tako je \'7jgojil tudi svoje otroke. Vedno se je zanimal za našo kultUTno rast in jo tudi podpiral. Kot člo- vek, ki ima po svoji zavedni na- rodnosti vedno uprt pogled na- prej i,n v boljšo prihodnost slo- venskega človeka, je požrtvoval- no prenašal vse tegobe, ki jih je prinesla zadnja vojna. Le iz- guba najstarejšega sina France- ta, prvoborca, ki je žrtvovail živ- ljenje za svobodo, mu je pustila nezaceljeno rano. V svojem navdušenju in želji, da bi s svojimi bogaitim; življenj- skimi izkušnjami doprinesel me- stu Ptuju in Ptu,]čanicm v trajno korist, je vložil ves trud in viso požrtvovalnost in osnoval zadru- go »Gradidom«, katere člane je skrbno vodil in sipodbujal, da so premagali najhujše začetne te- žave pri gradnjii svojih domov. Ob marljivosti in vztrajnosti Mdruge »Gradidom« so njeni ^lani s predsednikom Francom ^učkom na čelu zgradilii lepa na- bija za gradom, v Budind in na ^regu ob Mariborski cesti. Ob visokem življenjskem jubi- Ijeju moi znanci in priijatelji srčno ces-titaimo z željo, da bi ostal "^Gd nami še m.nogo let zdrav in ^•eder! " Ptujčan Franc Cucek Najzaslužnejše Ormožance odlikoval predsednik Tito Ob 25-letnici vstaje jugoslo- vanskih narodov je predsednik Tito odlikoval najzaslužnejše Or- možance. Odlikovanja jim je raz- delil Franc Novak, predsednik skupščine občine Ormož, ki je na slovesnosti poudaril, da so tudi občani Ormoža vlagali velike na- pore v vstaji jugoslovanskih na- rodov, revoluciji in pozneje v gradnji naše domovine. Med te- mi, ki so največ prispevali, so ravno odlikovanci, katerih do- sežki mnogo pomenijo. Vsem je čestital v imenu skupščine občine Ormož. Ob 25-letnici revolucije sta prejela red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Edvard Pajek in Anton Petek. Red dela s srebrnim vencem: Ivan Hanželič, Franc Irgl, Milan Šonaja, Konrad 2unec, Vlado Ožbolt, Franc Sumak, Franc Pintarič. Medalje zasluge Z3. narod: Ivan Bezjak, Viktor Gorjup, Ivan Masten, Jože Zidarič. Janko Fajfar, Ivan Korpar, Sta- nislav Najžar, Tomaž Pšak, Vin- ko Ratek, Viktor Vukan, Marje- ta Zagorec. V petek pa bodo prejeli meda- lje dela: Martin Rubin, Ljubo Lesničar, Anton Zafošnik, Ivan Venta. VIKTOR VUKAN — V Tovar- ni Jože Kerenčič je zaposlen kot obratovodja že šest let. Aktivno sodeluje v organih upravljanja in družbeno političnih organiza- cijah. Letos je že drugič izvo- ljen za predsednika upravnega odbora. Je dober organizator de- la. Ima dobre tovariške odnose voljan nesebično pomagati, s sodelavci. Vedno in povsod je MILAN SONAJA — sedaj di- rektor Gradbenega podjetja »-Ograd-«. Kot dolgoletni delavec v gospodarstvu in družbeno po- litičnih dejavnostih se je poka- zal vestnega in vztrajnega Pri ljudeh je zelo upoštevan in ce- njen. JOZE ZIDARIC — upravnik pošte v pokoju. Široko družbeno politično udejstvovanje med re- volucijo in po osvoboditvi mu je ustvarilo priljubljenost in upo- števanost občanov. Vseskozi je vec, kar se je izražalo v njego- bil vesten in discipliniran dela- vih delovnih uspehih. VIKTOR GORJUP — Po pri- hodu ga je okupator zaprl na Bori, od koder je šel v Ljublja- no, kjer je delal v OF. Vseskozi je bil vesten delavec na družbe- no političnem in gospodarskem področju. Kot upokojenec se še vedno aktivno vključuje v druž- beno dogajanje. KONRAD 2UNEC — šofer re- ševalec. Pri opravljanju svojega humanega dela pri reševanju ljudi in njih življenj je zaslu- žen in požrtvovalen. Vodi reše- valno službo za področje Ormo- ža. Od vseh reševalcev reševalne postaje Ptuj prevozi največ kilo- Medaljo dela: Franc Debeljak. metrov in posreduje pri največ- jem številu primerov, ki zahte- vajo hitro pomoč. Je odlikovan tudi s strani zavoda in z mnogimi drugimi značkami AMZ, diplo- mo RK Slovenije in plaketo za zasluge LT Maribor. Aktivno se vključuje v delo družbenih or- ganizacij. FRANC IRGL — veterinarski inšpektor. Njegovo vestno delo se odraža v velikih uspehih na področju organizacije in uveljav- ljanja veterinarske službe na ob- močju občine in izven nje. Tu je opravil veliko pionirsko delo. Aktivno se vključuje v družbene organizacije. VLADO OZBOLT — predsed- nik občinskega odbora SZDL. So- deloval je v NOB. Vse dosedanje delo tovariša Ožbolta, njegova zavest, odločnost in doslednost v izvajanju linije ZKJ in organiza- cijske sposobnosti potrjujejo, da je neumoren in dosleden borec za socializem, priljubljen politič- ni in prosvet. delavec ter človek, ki mu ni nikoli bilo žal napora, da bi bili doseženi čim boljši uspehi. Zaradi njegovega dela, ki je bilo v obdobju revolucije in po osvoboditvi tako vsestransko. ga prištevajo med najzaslužnej- še v občini. ANTON ZAFOŠNIK — kme- tijski inženir pri KK Ormož. Največ zaslug ima pri uvajanju novega načina proizvodnje v vi- nogradništvu, predvsem pri uva- vanju teras in plantažnih nasa- dov, modernizacije in sodobnega načina proizvodnje vin. S svojim delom si je pridobil zaupanje v kolektivu. Svoje delo in znanje vedno izpopolnjuje. STANISLAV NAJZAR — nor- mirec v Tovarni »Jože Keren- čič<-<. Je dober organizator in ra- cionalizator na svojem delovnem mestu. Aktivno deluje v organih upravljanja ter s svojimi pred- logi mnogo doprinaša k napred- ku v delovni organizaciji. Je ve- sten in marljiv pri svojem delu in upoštevan v kolektivu. Aktiv- no deluje pri občinski skupščini, krajevni skupnosti in drugih družbenih organizacijah. EDVARD PAJEK — direktor delavske univerze. Njegovo delo je vsestransko in vidno izstopa. Njegove zasluge na kulturnopro- svetnem polju kakor tudi v osta- lih družbeno političnih dejavno- stih ga izredno odlikujejo. S svojim vestnim delom in izredno doslednostjo ter disciplino, je stalno ustvarjal pogoje za širok kulturni napredek v občini. Po razdelitvi nagrad, se je v imenu odlikovanih zahvalil predsedniku Titu Milan Šonaja in poudaril, da niso delali za od- likovanja, temveč zaradi zavesti. Odlikovanja jim bodo v spomin na delo, mlajši generaciji pa spodbuda za delo. Ob zaključku seje je odbor- nik s Koga predlagal skupščini, da priporoči občinskemu odbo- ru SZDL, da kandidira name- sto predsednika skupščine do- sedanji predsednik Franc No- vak. Skupščina je ta predlog sprejela z aplavzom. ZR Viktor Vukan Milan Sonaja Konrad Zunec Vlado Ožbolt Edvard Pajek Od blizu in daleč kličejo podnevi in ponoči NA POMOČ Reševalno postafo Ptuj Reševalna postaja Ptuj, ki se- ga s prevoznimi storitvami tudi na območje sosednih občin: Slov. Bistrice, Maribora Tezno, Lenarta in v sosedno Hrvatsko, je že od 1. maja 1966 poslovna enota Zdravstvenega doma Ptuj in opra vi letno okrcg 70 "/o sto- ritev v korist aktivnih zavaro- vancev, 20 ®/o v koriist kmetijskih zavarovancev, 10 "/o pa v korist upokojencev podpirancev, inva- lidov in samostojnih obrtnikov. V do&edanjem času dela Re- ševalne postaje Ptuj Se je poka- zalo, da je reševalna služba res sestavni del zdravstvene službe, zato je kolektiv postaje v lan- skem letu z razumevanj^em spre- jel spodbude za integracijo z Zdravstvenim domom. Osemme- sečne izkušnje v sestavu Zdrav- stvenega doma potrjujejo, da kolektiv postaje v ničemer ni prikrajšan, ker upošteva mati^č- ni zav^ Zdravstveni dom Ptuj vse njegove predloge in dobro usklajuje dejavnosti svojih po- slovnih enot. Z 12 avtomobili, od tega 3 osebnimi za prevoz zdravnikov in medicinskega osebja, oprem- ljenimi z vsemi potrebnimi pri- pomočki, sicer različnih tipov, zma:guje postaja svoje dnevne in nočne naloge, ki pa so v ve- liki meri navezane na sposob- nost telefonskega obveščanja o Pred Reševalno postajo Ptuj potrebni reševalni poanoči v tem ali drugem kraju. Potrebno UKV omrežje za potrebe zdravstva, kot ga že ima jo v Mariboru, Ce- lju, Slov. Gradcu, Jesenicah, Kranju in drugod, bo pomenilo tudi za ptuj sko občino novo pri- dobitev za zdravstveno sliižbo kot celoto, pa tudi za reševalno postajo. Strokovni kader posta- je ustreza potrebam in zsahte- vam te sJužbe in šteje skupno 21 zaposleniih, od tega za uprav- no službo le tnje, oziroma dva, 6e upoštevamo, da vozi po pctre- bi tudi upravnik sam. Nadzorni zdravnik postaje je dr. Ante Mi- leta, zdravnik Zdravstvenega zavoda Ptuj. V upravnem odbo- ru delovne enote je 5 članom, v centralnem svetu zavoda 2 čla- na in v centralnem upravnem odboru 1 član. V 1qnosle] so že obljuhiHa sodelovanje ustrez- na podjetja iz Francije, Zvezne re- publike Nemčije, Italije in Japon- ske. PREŠERNOVE POEZIJE NA PLOŠČAH f' Na današaii tiskovni konferen- ci so predstavniki Mladinske knjigre v Ljubljani povedali časnikarjem, da je založba iz- dala štiri male gramofonske plošče France Prešeren — poe- zije (izbor), in sicer v počasti- tev bližnjega Prešernovega dne. Najpomembnejša pesnikova de- la. po.Potolažite se, mati, in pozabite! Pred letom dni tudi niste imeli tega purana, pa ste živeli,^t smo jih tolažili. »Saj vem!« so ugovarjali. »Pe- rutnice mojega purana se že nekje — gotovo ne predaleč — sušijo na peči. Kakšen lep kurent bo iz njih!« »Pustite veselje kurentu, mati! Kot najlepšemu privoščite še prvo nagrado!« »Kaj praviš? Ti si prav tak!« »Ne, ne, mati. Tatvina je vse obsodbe vredna, grda je in uma- zana. Tatinski človek je črn ma- dež cele vasi...« smo pošteno od- tfovarjali. »Čakaj, letos bom šla In našla tistega kurenta s perutmi mojega purana! Pred vsem ljudstvom mu bom naredila sramoto! Se sem uma in močna!« POZOR! VSI KURENTI, PO- ZOR! Varujte se naše matere! Pravijo, da niso kar tako. —o potre/b po izobraževanju. Manjša razvitost nujno nosi s seboj tudi manjšo raagledainost in v večini primerov tudi manjšo stoipnjo šolske izobraizbe. To nam potrju- je podatek, da je v letih 1960 do 1965 uspešno končalo vbeh osem razredov osnovne šole 974 učen- cev, in da je v istem obdobju iz osnovne šole iizstoipilo brez do- končanega osmega razreda 922 ,učencev. Tehnični napredeik vpli- va • na svoje okolje, epremiiinja miselnost ljudi in ima za posle- dico drugačen odnos do izobra- ževanja in vzgoje. V manj raz- vitih področjih pa je zaradi te- ga potrebno vs.iljevati izoibraizbo in vzgoja, da ne bi mladina od- hajala v svet nepripravljena. Tu- di miselnost, da je za poiljedel- skega delavca aJi celo za kmeta dovolj osnovno znanje — čitanje in pisanje ter nekoliko računa- nja, je povsem zmotna. Prav bi bilo, da bi sleherni zaposleni v kmetijstvu poleg osnovne šole dokončal tudi kako strokovno kmetijsko šolo in da bi bil na svojem delovnem mestu prav ta- ko strokovno lisposoblijen kot de- lavec v industriji. Dejavnost DU Ormož Dejavnost delavske univerze v Ormožu je po vsebini raizdeljena na tri sektorje: družbeno-eko- nomski, strokovni, splošno po- Ijudno-znanstveni. Ima precej močan in kvaditeten predavatelj- ski aikitiv, k)i je odrasel tudi zali- tevnejšim nalogam. V okviru družbeno ekonom- skega izobraževanja posvečajo že ' vrsto let glavno pozoirnost večerini politični šoli, prepričani, da brez družbene zavesti in ori- entacije tudi ostalo izobraževa- nje, predvsem strokovno ne bo dalo dobrih in traj^nejših rezul- tdrtov. Odstotfek tistih, ki so šo- lo -uspešno končali, znaša le 60 odstotkov. Iz tega je razvidno, da oblika in metoda dela nista ustrezale vsem slušateljem. V predavanjih so nandeali preveč snovi, podajanje je bilo verjet- no preveč zgoščeno za slušate- lje in da vsi niso taiko sledili, kot bi morali. Poleg večerne po- litične šole so v okviru družbe- no ekonom.sikega sektorja imeli seminar za člane delovnih kolek- tivov v gospodarstvu. Navesti pa moramo, da kljub manjši razvitosti v občini obsta- jajo velike potrebe po vsako- vrstnem izobraževanju in da de- lovni kolektivi, predvsem druž- benemu in strokovnemu izobra- ževanju poisvečajo premalo po- zornosti. Strokovno izobraževanje v okviru strokovnega izobra- ževanja so v pretekli sezoni ime- li tri seminarje, in sicer v gospo- darstvu za usposabljanje na de- lovnem mestu, v družbenih službah za strokovno usposab- ljanje ter verjetno najbolj uspe- lo obliko tega sektorja, strokov- ni seminar za kmete zadružnike- kooperante. Prav slednji je po- kazal, da je zanimianje za stro- kovno izobraževanje kmetijskih proizvajalcev veliko, da si take- ga izobraževanja kmetje želijo in da bo v bodoče potrebno mreže takih seminarjev razširiti po vsej občini. Letos bo delav- ska univerza organizirala po na- ročilu KZ-Kombinata sedem ta- kih kmetijskih tečajev, ker so praktični sadovi lanskega tečaja že vidni. Ce na kratko Kumiramo 6'ta.nje izobrazbe in strokovnosti v de- lovnih organizacijah, ugotovimo, da v vseh primanjkuje strokov- nosti pri neposrednih proizva- jalcih. Ce ne bomo imeli stro- kovno usposobljenih osnovnih proizvajalcev, potem tudi visoki in višji kadri ne bodo mogli na- domestiti vsega izpada. Potreba po strokovnem izobraževanju je torej vsakodnevna potreba in osnovna zahteva gospodarske reforme. V splošnem sektorju mioono poudarjajo predvsem šolo za starše, šolo za življenje in zlasti oddelke večernih osnovnih šol oziroma oddelke osnovnih šol za odrasle. V šolah za življenje do- biva naša mladina sodobnejše poglede na svet in družbeno problematiko. Te šole naj na stežaj odprejo vrata ob vstopu v življenje in naj mladega člove- ka obogatijo z izkustvi in do- sežki pri njegovi rasti. Nič manj važne niso šole za starše, ki naj našim ljudem približajo proces sodobnega vzgajamja v družini. Tudi predavateljskim aktivom posvečajo precej pozornosti, saj omogočajo izvajanje delovnih programov univerze. Vsako leto obiskujejo krajši seminar, kjer se pogovarjajo o novih oblikah in metodah dela. Izredno priljubljena oblika splošnega izobraževanja so raz- na poljiudno znanstvena predava- n:a predvsem v odročnih krajih, kjer 60 sploh edino, kar ljudje lazen cerkve imajo. V pretekli sezoni je bil poudarek na zdrav- stvenih predavanjih. Izredno pri- ljubljeni so tudi potopisi. Razen navedenih oblik l-zvajajo še film- ske predstave in sodelujejo s predavanji tudi v gospodinjskih tečajih, tečajih prve pomoči in podobno. Mnogo napravljenega, vendar je to šele začetek s strani delavske univerze je bilo mnogo napravljenega. Ven- dar je to glede na potrebe, ki so na' ormoškem območjn, le skro- men začetek. Na področju izo- braževanja lahko naredijo le to- liko, kolikor prenesejo njihove finančne zm^ogljivosti. Zavedajo se, da to ni dovolj, če hočemo, da bo naše gospodarstvo krenilo na boljšo pot. Problemov, s kaiterimd se pri svojem delu srečujejo, je mnogo. Pri reševanju teh se obračajo na pomoč do oblastvenih in politič- nih forumov, ki imajo za delo univerze v ormoški občini mno- go razumevanja. Ustanova je na- bavila v prejšnjih letih razna učila in ponazorila, tako da je še kar dobro opremljena. Poleg ozkotračnega kinoprojelcf;d, magnetofona in drugih podobnih aparatov, ima že prav čedno zbirko diapozitivov, strokovne liiterafture in drugih pripomoč- kov, ki so za uspešno delo nuj- no potrebnL S sosednimi delav- skimi univerzami vzdržuje zelo dobre tovariške odnose in si med seboj pomagajo. Dragocena je tudd pomoč, ki jo dobiva od zve- ze delavskih univerz Slovenije. V organizacijskem oziru je pod- ročje ormoške občine razdeljeno na deset izobraževalnih centrov, ti pa skuipaj na 37 izobraževal- nih enot. V te so vključene tudi najmanjše vasi občine. Izredno pomoč delavski univerzi Ormož dajejo osnovne šole, ker so vodje izobraževalnih od'borov v izobraževalnih centrih izključno učitelji osnovnih šol, ki najbolje poznajo potrebe po izobraževa- nju odraslih in doraščajoče mla- dine. Delavsika univerza se dobro zaveda svojega poslanstva v tem manj razvitem področju, brez večjih centrov, brez indu- strije, brez večjih delovnih ko- lektivov... To je dolžna svojim o'bčanam, družbeni skupnosti in vsem tistim, ki kakonkoli pod- pirajo njeno delo in vlagajo sredstva za vsestranski napredek občine. Z. R. S seje občinske skupščine Ormož Komaj polovica šolarjev uspešno končala semletko Potrebe po kmetijskih nadaljevalnih šolah in pridobitvi kvalifikacij v delovnih organizacijah v soboto, 28. t. m., je bila seja skupščine občine Ormož. Odbor- niki so se dalj časa zadržali ob poročilu o izobraževa.nju odra- slih in doraščajoče mladine v občini, ki ga je pripravila De- lavska univerza v Ormožu. Ugo- tavljali so. da so predavanja ze- lo zaželena in potrebna, pred- vsem v manj razviti občini. Naj- bolj so se zavzemali za vzgojo odraslih in mladine, ki nimajo končane csnovne šole. Teh je mnogo, v letih 1960 do 1965 je uspešno končalo osem razredov osnovne šole 974 učencev, v istem obdobju pa izsljopilo brez končanega osmega razreda 922 učencev. Svetovali so dela'vski univerzi, naj skrbi bolj za stro- kovna predavanja, predvsem za kmete kooperante. Kmetijski strokovnjaki so ugotavljali, da z nedokončano osnovno šolo o.sta.ne doma na posestvih veliko mladine ali se pa ta zaposlii kot nekvalificirana delovna sila. Po njihovem mnenju so ti mladinci strokovno nesposobni dobro vo- diti kmetijsko proizvodnjo. Za- htevali so, naj bi organizirali si- stematično izobraževanje teh ljudi, ne samo s predavanji, am- pak v kmetijskih nadaljevalnih šolah. Tak poskus šolanja je že v srednji kmetijski šoli na Tur- oišču, kjer se poleg srednješol- cev strokovno usposabljajo za poklic kmetovalca tudi mladin- ci z nedokončano osnovno šolo. ki bodo ostali na svojih posest- vih. Poklic in ustrezno znanje bodo dobili že po dveh letih. Po mnenju odbornikov jo ta šola zelo kori'stna. Nastane pa vpra- šanje, kako finančno omogočitii obiskovanje te šolo mnogim or- moškim mladincem. Kmetoval- ci, ki se že zavedajo, da ne gre. več brez strokovnega znianja, bi raje imeli kmetijiske nadaljeval- ne šole, kot predavanja. Mnenja so, da v ormcški kmetijski ob- čini, kjer živi 80 ®/o ljudi od kme- tijstva, posvečajo premalo skrbi izobraževanju kmetov. Za to delo je letos skoraj že prekasno. O načrtih za kmetijska preda- vanja, bi morali govoritii že la- ni septembra. Tudi v delovnih orgain)izoli.tično delo. Leon je izbral 20 partizanov, da bi To- maža nosili in obenem čuvali na poti v primeru nemš;kega napa- da na patruljo z ranjencem. Za \'odiča pa so izbrald partiizana Rada, Iri je pot do cilja dobro poznal. Odločili so so, da krenejo na pot ^ istega dne zvečer. Toma- ževemu spremstvu se je pridru- žila še skupina petih partiza- nov: Janez, Harkov. Zuti. Mato in Dušan, da bi v Radmirju dvignili za^kopano orožje in da bi dobili podatke o partizanih razbitega Savinjskega bataljo- na. ki so se Z3'tekli na Koroško. Dr. Mrož je pred odhodom obeh skupin še enkrat previl ranjenca, se od njega prisrčno poslovil in mu dal navodila za zdravljenje. K Tomažu sta se prišla poslovit tudi komandant Pohorskega bataljona Groga in politični komis^ar Rajiko. V mra- ku so sivega zimskega dne naito hiteli partizani z ranjenim To- mažem na nosilih s pohorskega hribovja v dolino. Hiteli so kar se je le dalo, da bi Tomaža hitro prenesli po dolgi poti v varen pristan. Mimo so izginjala dre- vesa, na nebu pa so v nasiprot- no smer hiteli sivi oblaki. To- maža jie rana bolela in pot se mu je vlekla v neskončnost. Na vznožju Pohorja so se po- slcvili od Tomaževe skupine partizani, ki so morali proti Radmirju. V trdi temi je kolona s Tomažem previdno stopala da- lje in dalje. Ustavili so se le, ko so se zamenjali nosači nosil. Previdno so prečkali ceste in se izogibali naselij. Se pred svitom so se ustavili Nosilnico s Tomažem se polo- žili na tla. Dospeli so v Dovže. Počakati so morali, da so var- no prečkali dolino. Prav lahko bi naleteli na nemško paitruljo ali na ogleduha. Od skupine se je poslovil Bor, ki je moral na- prej k Izaku, da bo pripravil vse potrebno za sprejem ra- njenca v bolniško oskrbo. Tomaž je ležal neprestano na nosilih. Prilegli so se kratki po- stanki. ko ni čutil nobenih tre- sljajev, ki bi bolečino razdra- žili. Predno so prebredli Mislinio. 60 počivali v goščavi pc napor- ni hoji. Nato so znova krenila na pot. Prebredli so MisLinjo, pre- šla cesto in železniško progo in se vzpeli proti Završam. Minila je noč. Dospeli so nad Završe, na kraj, kjer je nekoč ta'borila Šaleška četa. Tu so zaradi var- nosti predahnili. Pokrepčali so se s hrano, ki so jo imelii za pot. Tomaž je ležal mirno, brez be- sede. V prvem mralku je kolona z ranjencem spet korakala dalje. Se nekaj ur hoda in ustavili so se na neki kmetiji, kjer so jiim postregli z večerjo. Tomaž je bil tako zmučen od bolečine in iz- gube krvi, da ni mogel zaužiti ničesar. Sli so dalje, proti Smcdivni- ku. Pri kapelici, nedaleč od no- vega Tomaževega domovanja v Skalskih Cirkovcah, so postali. Približali sta "se jim dve moški postavi — Bor in Izak. Patnilja ni smela več dalje. Tomaževa nosila so prijeli Bor, Izak, Petek in Milka, drugi so čakali v bliž- njem gozdičku na Petka, ki se jo vrnil in povedal, da je Tomaž že na varnem. Vcdič Rado jo spremljal od tu dalje dvajset partizanov v tabor Šaleško čete na Završah. nato pa pod Paški Kozjak. V Sentflor.ia- nu so napadli Nemce in se 12. de- cembra 1942 vrnili v tabor Po- horskega "bataljona ori Vitanj- skih bajtah. Leon in Petek i>a sta odšla na Spodnji Razbor. Tomaž je še mnogo dni pre- našal hude bolečine. Franc Polh Izak. ki je študiral medicino, se je ŽP kaj dobro "^poznal n<3 ra- nocelništvo in je Tomažu poma- gal z vsem, kar je imel na raz- polago. S tabletami mu je laj- šal tudi bolečine. Bunker, v katerem je našel Tomaž novo domovanje, je bil lesen in dobro prikrit sovraž- nim očem. Ležal je v bregu, oko- li petdeset metrov oddaljen pod Lopenškcvo domačijo. Zgradili so ga že leta 1941. V njem sta se zdravila že španski borec Mla- kar in tudi Cižmek po napadu na Šoštanj. V btmkerju je bilo precej prostorno, saj je meril v dolžino pet metrov in v širino štiri metre, v višino pa nad dva metra. Na eni stranii so bili trije pogradi za spanje, na drugi pa štiri metre dolga polica. Bunker je imel dvoje okenskih odprtin na južno stran. Izkopan je bil v hrib. Sprednja stran je gleda- la iz zemlje približno pol me- tra. Za bunker so izkopali okrog 40 kub. metrov zemlje. Pozneje je služil bunker za tehnilco Sko- vik. Dnevi so tekli Tomažu sprva počasi. Ko pa se je rana jela ce- liti in so bolečine popustile, je Tomaž že čital in upal, da bo čimprej na nogah in dn bo spet med tovariši v štabu IT. grupe odredov. Najbolj vesel jo bil ze- lo redkih obiskov. Zvezo med štabom TI. grupe odredov je vzdrževal Cižmek-Bor. Koman- dant II. grupe odredov Franc Rozman-Stame ga je tudi nekaj- krat sam obiskal. Kakor pravi Martin Polh iz Družmirja pri Šoštanju, brat dr Pclha. na či:?ar po50.«it\TJ ie H "! bunker, t ; ščine preskrbel tudi on, stražil' in obveščal o nevarniosti in skr- bel tudi za Tomaževo hrano. V dolgih samotnih dnevih zdravljenja, se je Tomaž odločil, da bo naipisal navodila za delo političnih komisarjev. Besedilo je naraslo za brošuro, naslovil jo je Partizanski politična komi- sar. V njej je opisal naloge po- litičnega komisarja, ki mora v partizanih razvijati idejno go- rečnost in politično razgleda- nost, ki je potrebna v boju piroti fašizmu, v boju za svobodo. Dnevi so tekli v buokerju enolično. Razpoloženje pa se je vedrilo, saj je šlo zdravje vsak dan boljše. Tomaž je izkori- ščal čas ne le za pisanje, amipak tudi za čitanje. Kadar pa sta ga obiskala Bor ali Stane, so se pogovarja^li o dogodkih, ki so vrtinčili svet, ki sO' mleli vojno, o partizanskih načrtih, o okupa- torjevih ukrepih. V bunkerju je Tomaž dočakal konec leta. Z Izaikom in Milko je priživel njegov poslednji dan, 31. december 1942. Niso obujali slabih spominov na strašne na- pore v tem letu, na pohod II. grupe odredov, na smrt mnogih tovarišev, na leto velikega so- vražnikovega nasilja, na smrt 1000 talcev na Štajerskem v letu 1942 in na trpljenje deset tiso- čev Slovencev v taboriščih oku- patorja. Ne, o tem niso hoteli govoriti. Tomaž se je vedno izo- gibal misli na slabo, dvigala ga je mi.=5el, da bodo vse težave hi- tro pri kraju. Tako jo tudi ob slov^?su od leta 1942 mislil na vse naiboliše. ki čaka nar.-Kinoosvo- bodilno vojsko v naslednjem letu. Prevzemale so ga misli o skorajšnjem koncu vojne. Franc Polh-Izak, nekdanji komandant Savinjskega bataljona, Milka, komandirka voda v tem bataljo- nu, in komisar II. grupe odre- dov so v Skalskih Cirkovcah vedro zrli v zadnjem dnevu leta v bod očnost Nasl^ednjega dne, prvega dne novega leta, ie Milka Kerin praznovala svoj dvajseti rojstni dan. Začetek leta je bil tako v Skalskih Cirkovcah dvojni praz- ndk. Okoli 10. januarja 1943 je obi- skal Tomaža spet Boris Cižmek- Bor, član štaba II. grupe odre- dov. Prišel je s Pohorskega ba- taljona. Bataljon je zapustil 7. januarja, dan pred strašno bitko med Nemci in partizani Pohorskega bataljona, v kateri so vsi partizani v junaškem bo- ju učakali smrt razen ranjene- ga ICunaverja, ki so ga Nemci ujeli in ga pozneje ustrelili. Bor je Tomažu prinesel dvoje poročil Pohorskega bataljona. Izročil mu jih je Rajko — komi- sar bataljona. Bor ob pi-ihodu k Tomažu še ni vedel za igro sredi pohorskih gozdov na Osankarici. Tako je Tomaž č-tal Rajkova poročila, ne da bi slu- til. da Rajka ni več. in da ni več komandanta Groge. V. R. Dalje prihodnjič Vi in za objavo vsebine XLII. na- daljevanja: Filipič: Pohorski ba- taljon in izjava M.?irtina Polha, Družmirje