744. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 12. januarja 1914,
Leto III.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„PAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8- uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno E 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 6 —, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina sa Ul	pošilja	upravništvu.	:3
S!	Telefon številka 118.	st
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ts	Uredništvo in upravništvo:	gt
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	št. 6.
Dopis! se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisna so ue sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaso se plača: potit vrsta 16 v, osmrtnico, poslana In zahvalo vrsta 80 t. Pri večkratnem oglašanju po* ot	pust.	— Za odgovor je priioilU znamko,	at
«	Teleton številka 118.	m
TTIT)i'TiTI MiMSIS Ul—IlillHMMti—Mi
Turški vojaki v Trstu.
2e v četrtek so prišle v Trst vesti, da se je hotelo izkrcati s parnika »Merano« v Valoni okrog 200 turških ivoiakov, ki so bili preskrbljeni z vsem potrebnim, z denarjem in oro-*tem. Toda provizorične oblasti v Albanije so bile izvedele o njihovem vnhodu ter so jim zabranile izkrca-Vie na albanska tla. Turški vojaki so odi tedaj prisiljeni ostati na »Mera-»u« ter se odpeljati z njim proti Tr-
, i e5>!'’ k'.so Prišle v Trst, so naz-<mile, da pride parnik semkaj v so-»Pto zjutraj okrog 10. ure.
Prihod parnika.
liikajšnje tržaške oblasti so u-nu 6 v-s? potrebno za sprejem tur-j i vV0)a °v. Toda parnika ni bilo o loiocenem času. Namesto ob 10. uri,
» dospel v bližino lazareta Sv. Bar-tolomeja (priTrstu) še le ob 3. uri f()p s Parnikom »Merano« pa sta dnsli tudi dve avstrijski torpedovki, M sta spremljali parnik. Mali LIoy-#ov parnik je šel »Meranu« nasproti ter je naznanil, da se mora ustaviti v fozaretu, kjer bodo turški vojaki pre-skani. Parnik se je ustavil, in na |(rov so stopili zdravniki ter nekateri oblastveni funkcijonarji. Zdravniška preiskava je dognala, da so vsi turški vojaki, razen treh, popolnoma zdravi, vendar pa se je odredilo, da piorajo ostati vsi vojaki v lazaretu tfo 13. t. m. Še le potem bodo imeli brosto pot in se bodo lahko obrnili, Kamor se jim bo poljubilo.
Iz Carigrada.
Parnik »Meran« je prišel v Carigrad d«e 28. decembra, in sicer iz Odhod iz glavnega turškega m„ •,hil določen na 29. dec. pop. raik se je ukrcalo le malo šte-,potmkov 1. in 2. razreda, v 3. razred pa je vstopilo 368 potnikov. Vsi iti so imeli vse listine v najlepšem redu. Kapitanu se je bilo sporočilo, da so večina teh potnikov 3. razreda odpuščenih vojaki, kateri pa so Albanci, zato gredo sedaj v svojo do-
daT'00 ^arn’k ie odplul iz Car igr a-v, ter se je ustavil na raznih mestih.
a Parniku je vladal najlepši red, le .tem blizu Soluna so se sprli nekateri potniki 3. razreda med seboj, 'vsled tega je eden izmed potnikov !izstopil v Solunu, kjer je parnik pristal. Na Silvestrov dan je odplul par-tnik t Meran« proti Kavali, od tam pa je plul proti Valoni.kamor je dospel parnik 6. t. m. ob 10. uri zjutraj.
Razočaranje. Komisija stopi na parnik.
Kakor hitro je prišel parnik »Meran« v pristanišče v Valoni, mu je a naproti avstrijska bojna ladija
»Panther« in njen poveljnik je naprosil kapitana »Morana«, naj mu dovoli, da pogleda listine in prtljage potnikov, ob ertir je prepovedal izkrcanje. Kapitan »Merana« je seveda dovolil in led.;’ if stopilo na krov več orožnikov in ciicirjev mednarodne provizorične ' ade v Albaniji, ki so preiskali vseh 372 potnikov. V veliko začudenje kapitana, je dognala preiskava, da so potniki preoblečeni turški vojaki, katere je poslala turška vlada v Valono, da bi vprizorili tamkaj revolucijo. V prtljagah turških vojakov so našli
orožje, bombe in denar.
Vsak turški vojak je bil preskrbljen z revolverji, z dinamitom in ročniitii bombami; poleg tega so našli pri njih tudi 15<000 frankov. Kakor hitro so videli turški vojaki, da so izdani, so začeli metati svoje prtljage v morje. Bog ve koliko raznega streliva, denarja in drugega tajnega je odšlo na morsko dno. Orožnikom pa se je vendar le posrečilo zapleniti mnogo orožja in onih
15.000	frankov, poleg tega pa tudi razne natančne zemljevide Albanije. — Parnik »Meran« je moral ostati v pristanišču in čakati ukazov. Zvečer le stopil na kiov »Merana« en oficir s 24. oboroženimi avstrijskimi vojaki. križarke »Panther«. katere je vodil četnik Svoboda. Tj vojaki so tedaj pazili na red na parniku, kateri le odrinil s turškimi vojaki proti Trstu. V lazaretu pri Trstu, kamor je bit dospel »Meran«, so avstrijski vojaki izstopili; oni torpedovki sta jih prepeljali v Trst.
Turftja in njeni vojaki.
Kako resnična so bila ona domnevanja, ki jih je izrazil »Dan« pred par dnevi v članku »Preludij k plesu«! Miru ne bo. Na Balkanu se še vedno kuha in čakajo nas še inarsi; katera iznenadenjd. Turčija, kakor se vidi, ne miruje. Zahrbtno pošilja svoje vojake; daje jim orožja in denarja ter Jih uči. kako naj delajo preobrate v Albaniji. To je sedaj več kot dokazano. Nas prav veseli, da je "dokazano, zakaj to je krepka klofuta vsem onim, ki so se trudili ustanoviti tako državo, kot je Albanija, ki ni zrela za kako samostojno življenje. Se sedaj, ko je vse še tako sveže in so še mednarodni bajoneti v Albaniji, se pripravljajo revolucije, kaj pa še pride! Zato pa tudi privoščimo tistim materam, ki so porodile ono negodno dete Albanijo, da ga sedaj brišejo ter skrbijo zanje v potnih sragah. Škoda je le, da izsesava ta izrodek tudi sadove avstrijskih davkoplačevalcev. Naša vlada skrbi za izrodke v interesu vseh drugih, svojo državo in svoje lastne narode pa zanemarja in jim dela krivice na vseh koncih. Da smo mi Slovani prvo tnalo, na katero bije avstrijska vlada, to
ve že vsak vrabec. Kaj je treba teh večnih obstrukcij v državnem zboru, ta večna obleganja v raznih odsekih? Pravica na dan in konec bi bilo vseh komedij. Avstrija naj se nauči gledati sama sebe. Naša vlada naj raje pogleda te krivice, ki jih trpijo avstrijski davkoplačevalci. Čemu še sedaj ni reda v Bosni in Hercegovini? Še sedaj, po 28 letih ni pravega ustavnega življenja v Bosni. In naša vlada skrbi za red v Albaniji? Ali ni to smešna ironija?! — Predaleč bi zabredli, ko bi se udall mislim ... Torej, v to srečno Albanijo so se hoteli izkrcati turški vojaki z bombami in dinamitom. A bili so izdani od tistega tovariša, ki se je sprl z njimi ter je nato izstopil v Solunu. Ta je potem javil oblastem v Albanijo, da pridejo s parnikom »Merano« turški vojaki z orožjem v Valono. Bil so tedaj izdani in morali so v Trst. Turški vojaki pravijo sedaj, da kakor hitro se jih bo izpustilo iz kvarantele, odrinejo v Galato in od tam morda zopet v Albanijo po kaki drugi poti. »In če ne pridemo mi,« je dejal eden izmed turških vojakov, »pridejo pa drugi in se pridružijo onim, ki so se že izkrcali na albanska tla. V Albaniji ne bo miru, dokler ne pride ta zopet' pod turško oblast. Mi smo Albanci in ljubimo turško vlado, nikakor pa nečemo, da nam bo gospodaril namesto sultana kak Kemal Bey, niti ne kak nemški princ, Mi nismo zadnji, ki smo poskusili priti v Albanijo; pridejo še drugi bodisi skozi Meduo, ali Drač, ali kjerkoli. V financijelnem qziru je vse v redu, spreskrbljeni smo z vsem. Zagotavljamo vas, da božletc slišali še marsikaj. Turške tovarne za orožje delajo neprestano ...« Tako in marsikaj podobnega so pripovedovali turški vojaki. Vederemo ...
Vodiški škandal kazen fiožfa.
Nova odredba
0
i
Kakor slišimo je deželni šolski svet prepovedal obhajati 28. december, da ne bo nedolžnim otročičem v pohujšanje.
LISTEK
ZEVAKO;
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
Gbi,^rilK za drugim so pristopili h ki nrii** l*111 Poljubili roko; ta poklon
mladi mož knfiU ,edi.nemu- je spreiel nega.	ne 1 povsem narav-
nat. °dŠli so v presledkih po par mi-Henrik OifcL-* • rinški sta stomU kardinal lota-net.	Drva	v črni kabi-
. Košen je odpahnil vr;a .. vodila na hodnik.	’	ki	so
Luben je stražil še ved™ drugem koncu hodnika.	na
Nato so odšli skupaj Košen T*. Va» in škof.
q. Bivši profos Marsel je odšel z atanom, guvernerjem Bastilje sam- ?nrik de Monmoransi je ostal Talf ,!ekai časa ic °dšcl tudi on.
nad vhodom*1? m ie.dvig,nila ?atvora glava Pard-u kIct Jn Pokazala se je
kam bleii ,m°va- Vitez ie bl1 11C' slišal. ZalmiiV*eRa' kar iC videl in »lost, eno tistih10 i™ stra$M0 skriv' nfJo smrt vsakor-^iT*1’ ki pome: h) Pardaian v; t? dor ’lh zasact-desetih	pestra-
Pardajan,
Dopis z dežele.
Kadar imajo klerikalci kak posebno velik škandal med seboj, tedaj ga po znanem geslu preganjanega tatu enostavno zvrnejo na — liberalce. Naj je tudi ves svet prepričan, da je ta ali oni škandal bil spočet in porojen in vzgojen v klerikalnem gnezdu, naši klerikalci pravijo: to je liberalen škandal. In tedaj obsodijo te presnete liberalce na svojih že zgodovinsko znanih »grozovitih sodnih dneh«. Zaradi tega bi se mi ne smelo tolikanj čuditi, zakaj škof in njegova duhovščina tako nasilno divjajo proti naprednim listom, da zdaj že pod smrtnim grehom prepovedujejo brati napredne ali kot jih zdaj splošno imenujejo; brezverske liste. In zakaj vsi,
•.. ^	• -	i.
ki zaradi tega hočejo biti pogubljeni, morajo brati samo liste na katoliški podlagi, pisane in tiskane? Uganka je čisto enostavna, ker v svojih listih satansko lažejo in vsak njihovih škandalov naprtijo naprednjakom. Strah jih je, da bi ljudje iz »brezverskih« listov ne zvedeli prave resnice. In če bi jo zvedeli, bi jim za vselej pokazali hrbet.
Vodiški škandal je izmed vseh dosedanjih klerikalnih škandalov brezdvoinno največji. V njem vidimo oživljen srednji vek katolicizma iz tistih temnili kotov, kjer so babje-verni ljudje poljubno »delali« čudeže. Kdor je kdaj veroval v čudeže, ta je imel zdaj priliko. brez vsakega verskega dvoma razločno se prepričati o vrednosti Čudežev. Če se kdo še zdaj v 20. stoletju upa tako predrzno uprizarjati »čudeže« vsebujoče najvišje svetosti.krščanske vere — kaj si mora današnji izobraženi človek šele misliti o izviru čudežev, ki naj bi se bili dogodili v tistem temem veku, ko je imela katoliška cerkev še vso tudi posvetno oblast v svojih Fokah in ko niti vsi duhovniki niso bili toliko šolani, kot mora biti dandanes vsak pobič v 4. razredu ljudske šole na kmetih. Ljubljanski izvošček Ažman zasluži biti prostovoljen kot rešitelj, da nas je rešil novih »čudežev«. Kajti to stoji: Salezijanec pater Valjavec, katerega klerikalci izigravajo kot razkrtelja vodiških čudežev, bi bil brez tega ljubljanskega izvoščeka in njegovega izbornega nosu za telečjo kri, še dolgo Časa »dvomil«, ali »svetnica« Johanca res »Švica« Kristusovo trpljenje, ali se s telečjo krvjo le iz vsega sveta norce dela. In ta
učeni mož bi bil bral bogve še koliko maš na račun svojega dvoma, kakor jih je bral od meseca maja pa do tre-notka njegovega razkritja. Torej 4 mesece.
Za izvoščkom Ažmanom pa gre istovredna zasluga naprednim listom.
ki so prvi zagnali črno na belo v širni svet samo dve besedi: telečja kri! Ti dve besedi sta nas rešile še pred večjo sramoto, kakor smo jo pred vsem svetom že itak doživeli. Že par mesecev v tej negotovosti in naš škof, ki je v Rimu dosegel že marsikatero stvar, bi bil dosegel tudi potrditev tega sleparskega škandala. Čim bi bila »cerkev« izrekla, da je sleparija y. vodiškem župnišču res čudež, bi vsa poznejša razkritja o telečji krvi pri masi vernega ljudstva ne imela nobenega uspeha, razen, da bi se masa še bolj oklenila vere v ta čudež 20. stoletju. Da to ni prazna domneva, evo vam najlepši dokaz: »Novi Lurd« na Dolenjskem. Kaj danes masi to pomenja, če še tako opozarjamo, da je šentjernejski župnik, ki zdaj tam doli čudeže vganju, še pred par leti sam prostovoljno sodišču priznal, da je vse to novolurdov-stvo pravzaprav velika sleparija, samo izžemanje bajevernega ljudstva. Idite danes doli v »Novi Lurd, kjer se ob nedeljah zbere tisoče ljudi, pa jim pokažite niagari izvirno župnikovo trdilo, poskusite to, pa boste videli, kaj se vam bo zgodilo. In ravno taka usoda bi bila doletela vodiški škandal čudež. Pa pustimo to. Zgorej v naslovu je rečeno, kot da je vodiški škandal kazen božja. Izpopolniti pa je treba ta naslov: Vodiški škandal — kazen božja za kleriklce. Zakaj pa
ki se je postavil po robu celemu razdivjanemu narodu, Pardajan, ki je smehljaje porušil hišo nad svojo glavo — ta isti Pardaian je trepetal, čuteč se lastnika — ako ne sužnjo! — takim skrivnostim. Sključil je rame kakor atlet, ki ga zadene udarec, prehud za njegove sile. In začel je preudarjati posledice.
Ali izve vojvoda Oiški, da je imel prizor pri Vedeževalki svedo-ka.
V tistem trenotku mora ta sve-dok umreti! Pardajan se ni bal smrti, ki bi ji gledal v obraz z dobrim mečem v roki. Bal pa se je misli, da mu je živeti odslej v družbi mrkega gosta, ki se imenuje Groza! Odslej ga bo čakala zaseda za vsakim uličnim vogalom! Vsak kos kruha, ki ga zaužije, mu bo obetal enega tistih ne-'z-orosnih strupov, ki si jih je prine-
Katarina de Medičiš iz Italije! 'c več se ne bo klatil po svetu tako i,p? 1,0 in brezskrbno; zdaj ie ko-„2esele mladosti: povsod preži iz
A UGtulinjenn, zavratna smrt!
ničesar' °'Z in zarotniki ,,e izve"
soslvujc "'prj^avli0.6? ? Ali "ai l,ri' kot oiicjnoEcl ScJalcc?“ Ne™«'-
4™ .i™! « le	o
viastvo do zarotnikov.. Pn,vini.„, m litibil kralja, ali bolje, „i Ka oo/oiaj! Karel IX. mu je bil tuja oseba Bodi kralj francoski kdorkoli, on je bil sam svoj lastni kralj... Kaj! Gardni ka-
pitan Košen! Bastiljski guverner Gi-talan! Maršal Tavan! Maršal Mon-moransi! Sami ljudje, ki dolgujejo kralju svoja mesta, svoj blagor in svoje dostojanstvo... ljudje, ki se nahajajo na njegovem dvoru, obdajajo ga dan za dnem in mu hlinijo zvestobo in udanost! Ti ljudje ga hočejo uničiti z zavratnim udarcem! To se mu je zdelo silno ostudno, ki je že po nagonu spoštoval plemenitost in poštenost.
»Kaj je torej storiti? ... Ovaditi jih?... Nikoli! Ah, tega pa že ne!« On ni bil človek za takšne nizkotne posle.
Po bliskovito so se mešale take in enake misli v vitezovi glavi.
Stresel je pleča, kakor da hoče zvaliti bruno s svojih ram.
In ker tuhtanje ni bila njegova omiljena zabava, si je zagrnil obraz s plaščem ter planil na hodnik ravno v trenotku, ko mu je šel naproti brat Luben, da zapre vrata, ki jih je bil pustil Monmoransi odprta.
Luben, ki ga je bil poučil brat Tibo, je vedel, da odide po hodniku osem mož, osem pesnikov; štel odhajajoče, veseleč se že na tihem, da pojde zdaj drugovat pajdašu Tiboju.
»Olie!« je kriknil, zapazivši devetega, ki je motil njegov račun, »kaj pa vi?«
Toda Lubenova osuplost se je izpremenila mahoma v grozo.
Zakaj, še preden ie dogovoril, 1 ga ic treščilo nekaj v trebuh, tako.
da je padel vznak, kakor je bil dolg in širok. Pardajan je preskočil ječečega Lubena in stal trenotek nato na ulici.
XVII.
Tiger na preži.
Gostilna pri Vedeževalki je bila ob tisti uri že zaprta. Zaprte so bile tudi prodajalne na okoli. Hiše so dremale in povečale oknice, svoje trepalnice. Mračna samota je vladala po ulici, molčanje je bilo globoko. Le tu in tam si videl od daleč meščana, ki se je vračal s svetilko od prijatelja.
Treba si je dobro predstaviti nočno sliko ulice, kakršna je bila tiste čase.
Slabo uravnana vrsta hiš se je odmikala in izstopala z nepričakovanimi vogali, ostrimi strehami in stol-jriči, molečimi v temno nebo, z izveski, štrlečimi na obeh straneh kakor dve vrsti sovražnih halepart. vogelnimi kamni, sledečimi na vsakih par korakov kakor duhovi na straži, pročelja z gotskimi okni od pisanega stekla, cesta, vdrta tu pa tam, vodne luže, ogromno molčanje, podobno molčanju na deželi — molčanje, ki si ga ne more misliti uti od daleč, kdor gleda Pariz naših dni; od časa do časa — enakomeren korak arkebuzirske patrulje ali pa vekanje purgarja, napadenega po uzmovičih, in nad vsem tem, nad vso to senco neštetih cerkva in samostanskih zvonikov, ki jih šteje
današnji Pariz s svojimi tremi milijoni prebivalcev težko da več nego takratno mesto — imelo je k večjemu dvesto tisoč duš - in nad tem molčanjem ure, resne, rezke, svečne, kričeče, zapovedujoče, počasne in nagle, padajoče z zvonikov kakor bronasti glasovi, ki kličejo drug drugemu po-pozdravc.
Človek je moral biti hraber in drzen fant, da se je spustil sam na ulice, ki so postale takoj po policijski uri širno in neiztrebljivo varstvo rokovnjačev, siromakov brez tenke vesti, uzmovičev in druge takšne svojati. Gospoda onega časa niso hodili z doma drugače kakor na konju, zakaj ceste so bile jarki, iro katerih se je pretakalo smradijivo blato; po noči je bilo najpametnejše, vzeti s seboj spremljevalce s plamenicami in orožjem. Dama ni mogla iti na ulico drugače kakor -v nosilnici. Večina meščanov je jahala po svojih opravkih, vsaj na muli ali na oslu, ako ni bilo konja. Samo reveži so krevsali peš po tlaku — kar je spet samo beseda, zakaj tlaka je bilo malo po ulicah tiste dni.
Biti si moral torej krepkih pesti, sam rokovnjač ali pustolovec, da si se podal ponoči sam na pariško ulico, ali pa si moral imeti vsaj druge mogoče nagibe.
Henrik de Monmoransi je bil zavil brez obotavljanja v ulico Sen-Dcni.
Pod plaščem jo skrbno stiskal ročaj solidnega bodala.
neki to? Zato, ker so klerikalci zadnja lela tako norčevali se Iz svetili stvari, jih zasmehovali in izrabljali, da je bil že zadnji čas, da se naredi tej komediji konec in da se na jasen način pokaže, kaj je vera in kaj ni vera. kaj je pobožnost in kaj je brezver-slvo. Pravijo, da Bok ne plačuje vsake sobote — ko pa je mera polna, sledi kzen sama grehom.
Štajersko.
a da je Polak — okradel Polža, kajti ta je bil, ko so ga prijeli brez sredstev. Sedaj bo obravnava obnovljena. Nekateri se celo boje, da se iz vsega izcimi konečno še morda — jnstični umor.
Dnevnipregled.
■j-:
Goriško.
Maribor. (Trgovski ples.) »Trgovsko in obrtno društvo, je priredilo zadnjo nedeljo velik ples v veliki dvorani Narodnega dorna, pri ko-jem je sodelovala vojaška godba 53. pešpolka iz Zagreba. Naši trgovci so se potrudili, dati tej svoji prireditvi čim najsijajnejše lice. Dohodi k plesni dvorani so bili bogato okrašeni z zelenjem ter preprogami. Proti 9. uri se je razpredel živahen ples, li koje-mu je prišlo pač zelo mnogo plesalcev, ne ravno veliko število plesalk. Izostalo je mnogo onih gostov, ki so najti ob sličnih nemških prireditvah pač pri Gdtzu ali pa celo v Kazini, ne pridejo pa, kadar imamo sami kaj sličnega. Menda zato ne, ker se jim ne dozdeva dovolj »nobel«, posečati to, kar prirejamo v naši lastni hiši. Sramota! V ostalem pa smo opažali prav lepo število gostov iz bolj oddaljenih krajev. Da, celo Ljutomer je bil zastopan... Pa tudi častniški zbor garnizije je bil zastopan po de-putaciji. Prišlo je troje gg. od domobranskega pešpolka štev. 26. in sedem gg. pešpolka štev. 47. Med našimi gg. smo opazili ravnatelja Sehreinerja in ravnatelja dr. Tominška. dvornega svetnika g. dr. Votfšeka, svetnika g. Kermeka, gg. profesorje obeh zavodov in njih dame ter še mnogo drugih. Četvorke, besede itd. ie vodit predsednik trgov. in obrtnega plesa g. dr. R. Pi-puš. Vojaška godba je bila tja do ranega jutra vrlo marljiva. Celo vveli-kem premoru nam je dala pod spretnim vodstvom svojega dirigenta g. Černija koncert, obstoječ iz zgolj slovensko narodnih komadov, kar zasluži še prav posebno našo zahvalo in priznanje. Zbrana publika seveda ni štedila z burnim priznanjem. Igranje samo je bilo istotako izvrstno kot požrtvovalno.
Maribor. (Dva srečna dneva.) Pri zadnjem gledališkem poročilu le nam je vrinila zelo neljuba pomota. To. kar smo pisali o vlogi »Bilca«, velja oni »Moravca«. Seveda gre vse naše priznanje tozavedno ne »Bilcu« kot vlogi, marveč »Moravcu«.
Brežice. (Premestitev.) Iz Brežic je premeščen dosedanji postaje-načolnik Orosi v Wildou. Orosi, sin bivšega strojevodje Orosija, priseljenega Ogra. iz Ljubljane, je zagri-zein nernčur in strasten hajlovec, ki bi vsakega Slovenca utopil najraje v žlici vode — če bi mogel. Slovenski Brežičanje ga vidijo z veseljem odhajati med Švabe, saj na njem ne izgube prav ničesar. Naše merodajne faktorje pa pozivamo, da pravočasno poskrbe za to. da se nam zopet ne vsili kakšnega nemčurčka.
V tiskarskem gibanju. V boju tiskarskega osobja in tiskarnarjev, je danes zaznamovati nov moment: V Gradcu se je uklonila tiskarniška družba tiskarne »Styria« zahtevam tiskarskega osobja in podpisala novo pogodbo. »Grazer Volksblatt«, »Kleine Zeitung«, in vsi ostali listi v tej tiskarni zopet redno izhajajo. V ostalih tiskarnah je stvar še pri starem, vendar, kot vsa znamenja kažejo. bo temu položaju kmalu konec in se bo zopet najbrže že v nekaj dneh pričelo na vsi črti z rednim izdajanjem listov. »Arbeiterville«, ki izhaja v Gradcu in je takoj privolil v pogoje, stavljene od tiskarskega oso-hja, je v Gradcu v številu naročnikov močno narastek
Kozje. (Prijet zločinec.) Te dni so aretirali nekega Polaka ter ga izročili okrožnemu sodišču v Leobnu. Polak je baje oni. ki ga je že lani ob tem času v Leobnu na smrt obsojeni Dominik Poiz ovadil kot morilca vi-notržca Selivarza iz Niederwolza. Kot morda še znano, so našli dne 14. septembra 1912, ne daleč stran od poti ludendorf - Fohnsdorf, grozno razmesarjeno truplo umorjenega in oropanega Sclnvarza. Porotna ob ravnava proti osumljenemu Polžu je trajala 8 dni. Polževo'izjavo o krivdi Polakovi, niso jemali resno. Tudi pozneje ne, ko se je javil nek pošt trifužbenec Kristel, ki je izjavil, da je one dni videl tam okoli se klatečega Polaka, ki mu je bil dobro znan Mislilo se 'e. tla bo obravnava prekinle na in odgodeha, kar pa se ni zgodilo. ObsoDti je bil Polž na smrt na ve-šala. a ga ie cesar pomilostil na dosmrtno iečo. Hkratu ie hiln izdana za Polakom tiralnicn Polak pravi, da Polža ”e pozna Domnevalo da ni ro, f,n sta zločin izvršila oba.
KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE,
SAM VANJO PADE!!!
(Iz delavskih krogov.
Slučajno sem dobil v roke »Gorico« z dne 7. januarja 1914. — Na prvi pogled sem videl naslov: »Našim gg. naročnikom in odjemalcem »Narodne Tiskarne«. Ker sem bil radoveden, kaj je novega v tem prvem članku, sem ga začel tudi citati in prečital sem ga. Videl sem pa, da ni nič posebnega, ter da so same zvijače, katerih se le more zmisliti kolega krumerist — pardon — Luka brez klobuka.
Ker pa sem dobro podučen, kako in kaj je s »farško« tiskarno v Gorici in kaj se v njej vse godi, hočem tudi jaz odgovoriti na oni članek pod zaglavjem »Naši gg...«
1.	Ko se je pričel štrajk, izstopil je kolega L. Lukežič iz vrst organizacije tiskarjev in vstopil v neorga-nizacijo gospodarjev kot akcijonist. Pričakovalo se je kaj takega že pred pričetkom štrajka. Sedaj vidi vse tiskarske pomočnike, kakšne plače imajo. Dokler je bil on pomočnik, ni videl svoje plače in ni hotel reči g. dr. Gregorčiču et komp., da ima on preveč plače. Muzgal je in muzgal, dokler si je nabral denarja s pomočjo Tavno tisk. organizacije, da je postal tudi on gospodar tiskarne in sedaj v času štrajka tiskarjev krumiri v družbi z nekim Danilom, kateri je bil že »oficir« (lajtnant), katerega pa tudi pri vojakih niso mogli rabiti. Ko-štrun je skočil v jarek,. ovca pa za njim.
Nadalje pravi: »Pasivno resi-stenco so izvajali tako, da je bilo to početje naravnost tatvina na blagu lastnikov tiskarn.« Seveda, tudi tukaj vidi L. Lukežič tatvino pomočnikov. Tatvino pa ne vidi pri sebi s svojo tedensko plačo 60 K in mogoče še več iti tudi noče reči dr. Gregorčiču et komp. da ima preveč plače in da dela premalo.
Čiankar je naštel le malo tiska-ren.ki so ugodile zahtevam tiskarskih pomočnikov, mi jih sicer znamo našteti več, ali je škoda prostora za naštevanje.
Ko je pred nedolgim časom umrl g. Sedlaček, bi moral nastopiti službo drugi upravnik v »Narodni Tiskarni«, ali g. L. Lukežič je nastavil svojo soprogo tako, da služita oba, ker on sam nima zadosti svoje plače, je snedel še enemu drugemu mesto upravnika. tako, da sedaj imata oba skupaj 80 K tedensko. Ubogim tiskarskim pomočnikom pa bi ne privoščil uiti žlice vode. Druge vidi, samega sebe pa ne vidi. — Torej proč s farško bando na Goriškem!!! G. L. L. pod vodstvom dr. Gregorčiča je proti delavcem!!!
Katoliške tiskaTne se vidi povso-di. da so ugodile tiskarskim pomočnikom, edino tu v Gorici »Narodna tiskarna* pod načelstvom dr. Antona Gregorčiča, voditelja S. L. S. in »Hi-1 arijanska tiskar n n« pod načelstvom »Furlanske ljudske stranke« niso ugo dile ter imajo gospode, kateri krumi-rijo po tiskarnah, med tem so druge zaprte, izvzemši ene, v kateri dela sam gospodar. Kako se morajo ti voditelji prištevati k ljudskim strankam? — Ljudske stranke so one stranke, katere so z delavci. — Torej g. dr. Gregorčič in prošt Faldutti nista nobena zastopnika delavskega stanu. To sta pokazala še posebno sedai, ko se je šlo izključno za proletarske interese.
*
Dr. Josip Agneletto predava v Gorici. Pred kratkim smo slišali v Trgovskem (lomu zanimivo Krešiče-vo predavanje o gospodarskih odno-šajih v Hrvaiski, v petek 16. t. m. pa borno slišali predavanje o domačih, slovenskih razmerah. Istrski Slovenec, -mladi dr. Agneletto, bo predaval o gospodarskem položaju Slovencev. Gotovo tema, ki mora privabiti v Trgovski dom kar največ občinstva, da se poglobimo v svoj gospodarski položaj in mislimo na svojo gospodarsko bodočnost, v kateri tiči naša rešitev. Torej: v petek 16. t. m. v Trgovski dom!
Poneverba 6800 K na pošti v Nabrežini. V petek je dognal poštni komisar A. Vagaia, da je poštar v Na-breženi poneveril v svojem uradu 6800 K poštnega denarja. Poštar je bil takoj aretiran in odpeljan v sežanske zapore. Preiskave se nadaljujejo. Aretiranec pravi, da je porabil denar za poplačanje dolgov, v katere se ie zakopal vsled velike družine, ima namreč 8 otrok.
Duh Metternichov še vedno straši po Evropi. Ne samo po Avstriji. tudi v Nemčiji. To se je pokazalo pri procesu proti Reuterju in Schad-tu. Kakor smo poročali, sta bila sa-bernska junaka oproščena. In sicer po zakonu iz leta 1820. Torej iz časa Metternicha. Ta zakon dovoljuje, da sme »vojaštvo potlačiti notranje ne-pokoje na svojo roko — tudi brez povelja civilnih uradov..« To Je ganljivo. Neki častnik n. pr. imenuje občinstvo »barabe«. Občinstvo se razburi. To je po mnenju vojaštva revolucija
— torej sme nastopiti na svojo roko
— aretirati in zapirati državljene. Tako se je razlagi zakon iz leta 1820. in sabernska afera je končana. Duh Metternichov torej še živi in zdi se
— da bo v nekaterih državah po e-nem stoletju boja za ustavne pravice dobil več in več moči.
Pruska justlca. V prav čudno luč je prišla nemška justica s svojo zadnjo razsodbo. Prišlo je na dan, da jc predsednik sodišča, ki je one tri oficirske froclarje osvobodil, še pred razsodbo, častital nemškemu prestolonasledniku na srečnem izidu obravnave. To nekako kaže, da so bili oni »junaki« oproščeni prestolonasledniku na ljubo.
Neverjeten napredek ruskih financ. Pri nas se presoja Rusija preveč po židovskih časopisih, ki o Rusiji ne znajo povedati drugega, kakor da ruska država še ne bo kmalu sposobna vporabliati svojih neizmernih sil in da je še daleč čas. ko se bo mogla radi svoje notranje razkosanosti brigati intenzivneje tudi za zunanjo politiko. Kdor tako le sodi o Rusiji, ta se bo urezal. Rusijo poznajo le ti, ki so jo od blizu spoznavali in ti upajo, da ni daleč doba, ko bo Rusija pome-njala novo dobo cele Evrope. Francoski žurnalist Stephane Lanzonne Je napisal v »Matin« vrsto člankov, kjer je med drugim obrazložil razvoj ruskih financ. Poslušajmo: Leta 1905 Je bila Rusija v velikih finančnih zadregah. Primanjkljaj v proračunu je dosegel 1 milijardo rubljev. Toda že leta 1906 je bil zmanjšan deficit za polovico. L 1907 je znašal še 260 milijonov rubljev; leta 1908. je znašal 237 milijonov, leta 1909. še 5 milijonov. Leta 1910 je bil pa že prvi preostanek — 672 milijonov rubljev; leta 1911 je proračun izkazoval 600 milijonov preostanka in leta 1912 Je preostanek dosegel skoro 1 milijardo. Pri tem je bilo pa odplačano 555 milijonov dolga in v trefi letih je bilo izdano 1700 milijonov za železnice. Rusija je imela le 30.000 km železnic, danes jih ima že 69.000 km. Pri tem je bila pa v proračunu za 1. 1914 brez spremembe sistema vstavljena svota 975 milijonov rubljev (2 in pol milijarde kron) za voiaške in mornariške izdatke. Rusiia je postala prvi bankir sveta. Še leta 1908. ni imela svobodnih fondov in se je morala zaleteti k posolila. Leta 1913 pa ima Rusna že 3 milijarde 678 milijonov rubljev v zlatu doma in dve milijardi zunaj.
To je slika ruskih financ. Tn pred temi številkami se našim državnikom lasje ježijo na modrih glavah m menda zato hočejo poleg avstro - ogrskih financ ustanoviti še — albanske.
O šolski mlzeriji v Rusiji si upa pisati vsak švabski P1sap- ‘c ?m se Je vršil v Petrogradu velikanski vseruski kongres narodne Pr^y^e’ na ka-terega je prišlo 6200 učiteljev od teh 2000 prav s Kavkaza. Zborovali so v petrogradskem »Narodnem I o-mu«. Izkazalo se je po plačuje država za sole 80,222.000 rubljev (31% vseh izdatkov) dočim je leta 1870. plačevala le 7.5%. Leta 1910—11 je bilo v 34 gubernijah 27.945 ljudskih šol z 45,296.0000 u-čenci in 1,834.107 učenkami Na shodu je primerno govoril O. Oi natskij, ki je rekel tako-le:v »Z najvisjega prestola je bila izražena potreba reorganizacije ruskega ziv jenja na podlagi novih nazorov, v ta namen je pred vsem potreba prosvete med ljudstvom. V tem imajo prvo nalogo narodni učitelji.* Kongres je razreševal razna vazna šolska in prosvetna vpršanja.
»Sultan Osman«, tako ime bo imel novi kupljeni turški dridnavt To pomeni, da mislijo Turki s tem dnd-navtom zopet ustvariti ono veliko turško carstvo, o katerem je sanjal
sultan Osman. »Le	1pn!?a^a
sledeče mnenje mladoturških krogov: V sedanjem času le 60 milijonov z nas več ali manj en dridnavt pa je velikanskega pomena za naš boj — za otoke. Ml dobimo dridnavt v maju — Grki moralo tako ladio orotl nan. postaviti še le v dveh letih med tem se vprašanie otokov lahko reši v našo korist. Turki torei veruieio v rešitev. Oni so fatalisti. Zato še niso obupali.
Ruski lezlk v Avstriii preoove dan? Predvčerajšnjem je na nekem
nar. soc. shodu v Pragi hotel v ruskem jeziku govoriti tudi posl. Markov. Policijski komisar je vsled tega shod razpustil. Kaj se vendar namerava?
Lepi obeti! Iz Valone prihajajo poročila, da naraščajo nemiri v vojnih in političnih krogih dan na dan Internacionalna kontrolna komisija se je že pripravila na vse. Pri neki zelo vplivni osebi so odkrili brzojavno korespondenco, ki je poostrila položaj v toliko, da je bil šef provizorične albanske vlade Izmael - Ke-mal bej v neprestani zvezi z velikim vezirjem v Carigradu. Holandski oficirji, ki so sedaj na čelu albanske žandarmerije, se boje, da izbruhnejo nemiri tako nepričakovano hitro, da ne bo preostalo niti časa odpeljati zaprte turške častnike, ker jih bo prebivalstvo mogoče že prej osvobodilo. Essad paša se je navalil s svojimi četami na Elbasan, kjer trajajo že več dni krvavi boji. Avstrijske in italijanske vojne ladje, ki so zasidrane v Valoni, prosijo brzojavnim potom pomoči!
Kako se pripravljajo na sprejem Wieda. Wied ni prvi, ki je bil določen za srečnega očeta velike Albanije. Italija je že poprej pazila na to, da bi uveljavila izmael Kemala, kateremu je ysled dogovorov in pogodb dovolila naklonjenost, ki bo veljala od njene strani samo njemu. Pravomočni faktorji pa niso hoteli pristati na to. Zato je Italija šele pozneje zagotovila Avstriji, da bo delala s vojim vplivom za Wieda. No, danes je — po poročilili — v Albaniji že petero vladarjev. Toda vse prekaša vendarle Izmael Kemal. ki ima sestavljeno tudi ministrstvo, česar drugi »kandidati« nimajo. Iz teh poročil se prav lahko razbere .ves položaj, ki preti, na bodo bližnji dogodki blagoslovljeni, edinole z za-plctljaji, ki jih pripravljajo države same, čeprav zagotavljajo konference na vseh koncih in krajih — mir.
Delegati marširajo ponj. Skupščina v Valoni je izbrala dva, v El« basanu pa tri delegate, ki morajo v Potsdam, da pozovejo Wieda na albanski prestol. Celo sam Izmael Kemal bo vandral tja, da ga čimprej pripravi v objubljciio deželo mleka in medu.
Oho! Zdaj pa tudi Turška! Pogodbe z Bolgarsko glede vojne konvencije se presojajo v Parizu skrajno i>esimistično. Ton, v katerem govori turška vlada v svojih službenih komunikejih, se zdi francoskemu časopisju kot predznak bodočili komplikacij na Balkanu. Zato se boje, da bi se v slučaju, da sc prisodi Grčiji Chios, in Mitilene, ponovila napetost, ki bi imela najbrže za posledico novo vojno. Slednjič apelira na diplomacijo, ter jo opozarja na njeno dolžnost «— da bo v Evropi tega konec.
Preobrat v vladi. Diplomatski krogi zatrjujejo, da pride v velikem vezirijatu skoro do preobrata. S tem je v zvezi tudi rekonstrukcija kabineta. Veliki vezir bo baje Talaat beg ali pa Halil.
Dementi. Pašič je v razgovoru z dopisnikom »Az Esta« zagotovil, da so vezi z Rumnnijo najprisrčnej-še, toda o kaki tajni pogodbi, ki zadnji čas vznemirja ljudi, ni govora. Vse te vesti so neutemeljene.
Turško - bolgarske zveze ni? Bolgarska brzojavna agencija de-mentira vesti o turško - bolgarski zvezi za skupno obrambo.
Glej jih hinavce! »Bogoljub«, glasilo marinaric in čukov piše: Glede Johančinih čudežev: »Ostudno in grešno je vsako sleparstvo (tedaj tudi to, ki so ga uganjali duhovniki v tej aferi) kdor pa uganja sleparstvo celo s svetimi rečmi, ta naravnost izziva pravično jezo neskončno pravičnega Boga (tega se duhovniki ne boje) in opravičeno jezo vsakega poštenega človeka. Le najbolj sprijenemu in-zavrženemu človeku more priti na um .slepariti hinavsko s pobožnostjo in svetostjo. (Mi smo vedno tega mnenja, za to bijemo z loparjem po tistih duhovnikih, ki so naučili in silili Johanco varati — seveda ima, kakor vsaka laž, tako tudi tako sleparstvo kratke noge:	Bog
sam za to skrbi, da pride resnica kmalu na dan. (Bog sam je skrbel, da je prišlo pred sodnijo na dan, v kakšnih stikih je z Johanco njegov služabnik Anton Bonaventura). Tako so prišla tudi strašna sleparstva, ki jih je uganjala znana sleparica v Vodicah, kmalu na dan (tako kmalu ravno ni bilo, nekaj let je trajalo.) in vsi smo tega veseli (posebno škof seveda in kamniški dekan, reški kapucini, »Slovenec« in Kalan); veseli zato, ker Boga ne bo mogla v tem še dalje žaliti, veseli pa tudi zato, da bodo poslej verniki duhovnike rajše ubogali, kadar jih svare pred prazno vero in pred hinavskimi sleparji in sleparicami. (Posebno bodo zopet verjeli, da je voda od te ali te marijine device in telečja kri dobra za to in ono.) — To je nekaj cvetk, iz Bogoljubovega idijotstva. Lump je tisti, ki si upa pisati v »Dnevu« kot sodrugti sleparice. Po logiki tega falota je torej dotičnik, ki opozarja na
goljufijo, slepar. Kaj takega more zrasti le na zemlji blagosiovljencev. — Ce je Bogoljubov pisač tako resnicoljuben, tedaj bi ne čakal s svojim člankom od januarja do decembra, temveč bi bil ljudi takoj posvaril; čakal je pa s tem do — decembra. Torej celo leto! Sleparji!
Kazenska ovadba proti županu in deželnemu poslancu Zurcii. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, je proti županu in deželnemu poslancu Pepetu Zurcu iz Kandije naperjena kazenska ovadba zaradi nastopa, ki ga je Zurc imel v svoji gostilni z notarskim kandidatom g. Rihardom Pintarjem. Zanimiva je zgodovina kot pravi vzrok tega nastopa. Zasebni tožitelj g. R. Pintar jc sin nekdaj širom znane premožne hiše v Kandiji tih Štemburjeve gostilne. Tu je bila velika mesarija in gostilna splošno znana pri »Francu« ali »pri lipi«. Štembur kot najboljši sosed je s težkim srcem gledal to cvetočo konkurenco. Ne županski stolcc, ne število drugih funkcij, kar se je vse osredotočilo v prid njegovi gostilni, konkurence ni moglo uničiti. Obe veliki hiši ste tekmovali in — napredovali. Umrl pa jc vobče priljubljeni mesar in gostilničar Franc Pintar. Zapustil ie ženo - vdovo in več otrok. Usoda je hotela, da so ti otroci prišli pod varstvo konkurenta Štcmburja. Tedaj so se srene želje Štemburjeve začele izpolnjevati. Pod vodstvom vdove je šla obrt na celi jioti čimdalje bolj nazaj, dolgovi so rastli in na-rastli blizu do poloma. Vdova bi bila lahko sc rešila s prodajo hiše in ostale posesti za ceno 60.000 K. Pa ona sc ni mogla ločiti od hiše in vedno jc upala, da se vendar še reši. Imela pa je v svojo pogubo prijatelje, ki so igrali dvomljivo vlogo me-šetarjev med obema hišama. Ti prijatelji pa so bili obenem tudi Štem-burjevi prijatelji in konec teh splet-karij je bil, da so nahujskani upniki hišo pognali na — boben. Cim pa je hiša prišla na javno dražbo, je Zurc potom politične oblasti dosegel kot prodajni pogoj, da kupec ne bo dobil gostilniške koncesije, če hišo kupi Hiša pa je samo za tako obrt pripravna, ker je tako tudi zidana. Poleg tega je Zurc interesente odgovarjal, konec vsega je bil, da je Zurc hiši kupil za 30.000 K, dočim je lastnica kratko preje imela 60.000 K za njo na ponudbo. Ker to še ni zadostovalo v pokritje upnikov, so Pintarjevi materi prodali še njeno hišo, tako da je bila cela rodbina — na cesti. Ko pa je Zurc postal lastnik te hiše] je precej zaprosil za gostilniško koncesijo. In to je tudi dobil in sicer mu jo je tudi sicer dala ravno tista oblast, ki je pri prodaji stavila kot pogoj, da se v tej hiši ne izvršuje več gostilniška obrt. Izprva je Zurc dobil le dovoljenje razširjenja svoje koncesije, ki je segala od njegove gostilne na sosednji vrt kupljene hiše, pozneje pa je dobi! celo koncesijo, češ da je to potrebno z ozirom na gradbo belokranjske železnice. To je sicer pravi unikum, ampak pri nas klerikalci vladajo deželno vlado. Zurc pa je bil varult otrok rodbine', In to je seveda nekdaj tako premožno hišo bolelo in čudno ni, da to še zdaj boli starejšega sina g. Riharda Pintarja. Vobče se sodi, da ie ob ugodni priliki g. Pintar dal nasproti g. Zurcu duška svoji bolesti. Zurc je pa pri spopadu tudi preskrbel, da se bodo tudi drugi zanimali za to afero, če pride do kazenskega postopanja proti g. Zurcu.
Sibirija na Dolenjski železnici. Iz krogov dolenjski vlak vporablja-jočega občinstva smo dobili sledečo pritožbo: Dolenjski vlak ima vedno dvoje glavnih vzrokov za splošno nezadovoljnost potujočega občinstva Vozi bolj po polževo in razsvetljavo ima pod vsako kritiko. Dostikrat so pojedini vozovi sploh nerazsvetljeni Po zimi pa se k tema dvema nebodi-sijihtreba pridruži še eno veliko in za zdravje potnikov naravnost nevarno zlo. Vlak vozi rusko Sibirijo seboj. To se pravi, mrzlo je včasih na dolenjskem vlaku kakor v Sibiriji in če že ne ravno tako, vsaj pa nič manj kakor zunaj vlaka. Posebni zjutranji vlak iz Novega mesta proti Ljubljani včasih popolnoma nezakurjen odmaršira svojo pot naprej. Kdor je moral do vlaka še iz mesta teči dolgo pot na kolodvor, ta mora imeti dobra pljuča, da ne dobi v ledeno mrzlem vlaku pljučnico. Ker se to zlo le dogaja nekaterikrat, kadar vozijo le nekateri gotovi gospodje, bi se dalo uganiti, zakaj ravno ti izjemni gospodje tako štedijo s kurjavo. Če se potniki pritožujejo, pa teh gospodov na stroju prav nič ne zebe. Ali občin, ima pravico zavzeti nasprotno stališče, ki je primerno podprto z raznimi odredbami in ukazi, po katerih je strojevodjem prepovedano na osebnih vlakih voziti tudi Sibirijo seboj. Upamo, da bo to zadostovalo.
Iz Mirne na Dolenjskem. Ko so svoj čas dodelali železnico iz Trebnjega v Št. Janž podjetniki Polz in Knoch, ostalo je več uslužencev , kateri niti slovenskega jezika niso
fcmožni, na Kranjskem. Nekaj teli uslužbencev, kateri so zapustili tudi •v naši okolici spomine na nje, se je baje naselilo v Ljubljani in se skličejo po imenih (Herr Ingeniur, Bau-meister, Architekt) itd. dasiravno še posopja od zunaj niso videli,'kjer se predmeti te vrste uče. Kakor pa sedaj slišimo imajo te vrste inženirji mastne zaslužke pri deželnem odboru na Kranjskem, morda le za to, ker pridno agitrajo za Nemce in klerikalce. Domačini, kateri so zmož-nejši, si pa morajo iskati kruha v tujini. Morda ostane tudi po zgradbi belokranjske ^ železnice nekaj akor-dantov v naši domovini, kateri se kodo zvali inženirji in trasirali za mastne dohodke deželne ceste in delali za Lampeta električne projekte.
Na notico, objavljeno v št. 743. »Dneva«, odgovarjam podpisani sledeče. Dediči K. Restfia ostanemo vsi vedno pri trditvah, katere sem obja-|Vil jaz 24. m. m. v »Dnevu«. Nadalje dam vedeti, da bom prišel z dokazi in uradnimi listinami, kadar bo čas ter jih tudi slavnemu uredništvu predložil. Ako se kouiursibodi zdi potrebno kazensko postopti. mu svetujem, da mu je pot prosta. K. Resch.
Zimsko - športna sezona v Bohinju je dosegla včeraj rekord obiskovalcev. Že v soboto na večer so bile vse sobe v hotelih oddane, v nedeljo Pa je pripeljal posebni športni vlak iz |1 rsta in Gorice blizu 500 sankačev in smukačev. Samo na sankališču Bel-jvedere je bilo nad 200 sankačev. Videli smo prave zimsko - športne tre-dume v raznobravnih sweaterjih ni športnih hlačah in precejšnjo število smukačev v najmodernejših krojih. 10 dni trajajoči smuški tečaj Korskih vodnikov je priredil ob zaključku malo smuško tekmo na Ravneh. Tekmovalo je 9 udeležencev in si je priboril prvo drilo kivec OitzL drugo, darilo hotelir Rabič, tretje darilo jurist Ernst Rabič iz Kranjske-gore, kot starterja in razsodnika sta fungirala gospod dr. Dragotin 'lreo in gospod inženir Krenner. Po zaključku se je vršil prijateljski sestanek v hotelu Triglav, kjer se je vršila razdelitev daril in je v imenu ravnateljstva Deželne zveze g. H. Lindtner pozdravil v kratkem nagovoru smučarje in povdarjal važnost smuškega športa »n lovce, nakar se je g. dr. 'l reo v le-
g besedah zahvalil prirediteljici te-a Dež. zvezi in izbornemu učitelju Kospodu Rudolfu Badiuri, ki je v razmeroma zelo kratkem času dosegel Jako sijajne uspehe.
1 Sa»»kaško in smuško tekmo na-k*r*v.djo prirediti tržaški in goriški r!1 ^ne 8. februarja na sankališču Belvedere v Bohinjski Bistrici. Nadaljna poročila za to velezanimivo prireditev, ki obeta ravno sedaj, ko
so snežne razmere tako izborne, veliko udeležbo, se bodo pravočasno »b ja vita.
»Akad. durštvo slov. veterlnar-}®v na Dunaju« priredi ob priliki pet-**tnice društvenega obstoja 21. t. m. V restavraciji *Turecky« UL Kleist-feasse 3 slavnostni občni zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Prijatelji druživa dobrodošli!
Kako trebijo Srbi nove kraje. Grškega episkopa in svečeništvo so Srbi odpustili iz Bitolja. Uživali pa bodo do svoje smrti plačo, ki je veljala dosedaj.
Nemški špijoni. Med nemškimi Idijaki v Grenoblu se je odkrilo več vohunov, ki so opravljali svoj posel y korist Nemčiji. Vlada je odre-o«a strogo pažnjo.
«, ~Nov angleški konzul v Sarajevu, k« >a*evo ie nameščen angleški ^onzui Dorry, ki je bil doslej v Ben-*az.ju v Tripolisu.
“orstner ne bo sedaj prvič kaznovan. V Štrassburgu se je pričela razprava proti Forstnerju, in je dokazala. da je bil že enkrat radi ena-OSOvke kaznovan. — Od drugod norocajo, da je bil poročnik Forstner “OJ dogodkov v Zabernu pri razpravi oproščen.
AirJiH6*111^ v Afriki. V Južni vtki štrajka železničarsko osobje.
* <til, Pr°8J so pognali v zrak vlak oranipno1lt?m- Pr°daja orožja je za-stunje. 111 Proglašeno obsedno
Rasi^rahovko^ v !?■“«*• Po celi kov je moralo vsip2ez1, M°ogo vla-ti, nekateri so imeH of,ametov obsta-mude.	el° po 24 ur za-
Rumunski kralj je iab.
Upajo na skorajšnje okreva •°bo,el-Zima v Rusiji. V tulSffiL. , razsajajo veliki meteži z ,po cestah, zmrzujejo konji in Vozo’ ne morejo naprej. 135 ljudi je umrl j^sled mraza. V mestu Volsku so umrli na ulici, ko so se na-lJj v mesto. je *i)?nec, lipske levje afere. Kakor begni|0n* že Svo* ^'as Poročal, je poteklega iet.1Tipskcm 20- oktobra P,re' Jodvor oset Df‘ teansferiranju na koga voza stleY°Y iz Poškodovane-ustrelili, dočim fkl 80 sesf k\ov
Prijeti. LipskT^J6. l1°src:cll° 'V a Policija je kaznovala
po tem dogodku ravnatelja cirkusa Arturja Kreiserja z globo 100 mark in kočijaža na onem vozu, iz katerega so levi ušli, z globo 10 mark. Oba sta vložila priziv in v teh dueli je bila pred lipskim sodiščem tozadevna obravnava. Po izpovedbi obtožencev in prič sc je razglasila sodba. Kreiser je bil obsojen na sto mark oziroma na deset dni zapora, kočijaž Schmelzer pa na petindvajset mark, oziroma na pet dni zapora.
Tragedija komika. V mersebur-škem gledališču na Nemškem sc je pripetil te dni razburljiv slučaj. Komik Roemer sc je vrnil z odra, kjer je pel neki kuplet, spremljan od viharnega ploskanja, Šel je v garderobo in je z enim strelom v srce končal svoje življenje. Komik je bil silno potrt, ker je postal gluh. Obupal je v nenadnem navalu blaznosti.
Za srno življenje. V vasi Vesela na Moravskem sta videla te dni dva kmeta srno na preplavljenem travniku. Srna je bila v veliki nevarnosti, da utone. Kmeta sta hitela po čoln, da bi žival rešila. Coln pa se je prevrnil in oba kmeta sta padla v vodo. Eden izmed kmetov, I. Pavlovski je utonil, drugi se je rešil.
Umor ob polnoči. V Darmstadtu se je pripetil čuden slučaj. Ravnatelj kemične tovarne, Dorsan, je odprl ravno ob polnoči na novega leta dan okno svoje obednice, da bi voščil mimogredočim tradicijonalni »Prosit.« V tem je nenadoma izprožil nekdo na cesti na ravnatelja strel iz samokresa. Kroglja je zadela moža ravno v sredino čela, da se je zgrudil mrtev na tla. Policija zločinca zasleduje.
Metuzalem. Dne 19. p. m. je prišel v Petrograd vrstnik Napoleonov, to se pravi, Jakim Vintanjuk se je udeležil Napoleonovih pohodov. Možakar je star 135 let. Doma je iz Ki-šinjeva. Lani je bil pri Borodiuski slavnosti in podeljena mu je bila državna penzija 600 rubljev. Vinta-njuk je doslej zdrav, vendar je moral imeti na svojem potovanju posebnega spremljenvalea.
Vojak obsojen, ker je govoril poljsko. V Bistanu, v pruski šleziji je bil te dni obsojen poljski vojak Goczol pred vojaškim sodiščem pred vojaškim sodiščem na tri mesece in dva tedna zapora, ker je izven službe proti prepovedi govoril — poljsko pri čemur ga je zalotil neki podčastnik, ki ga je naznanil.
Požar. Dne 11. t. m. popoludne je izbruhnil pri posestniku Kožuhu iz Podutika ogenj. Pogorelo je polovico strehe na hiši. Tainošnja požarna bramba je takoj prišla na mesto nesreče in je pridno gasila in ogenj lokalizirala. Kožuh ni bil nič zavarovan. Kako je ogeul nastaJ, se ie ne ve natanko, sodijo pa. da so se v dimniku vnele saje.
Dva konja sta padla v morje. V petek zjutraj okrog 8. ure sta stala na pomolu San Carlo v Trstu dva konja vprežena v težak voz, naložen s premogom. Najbrže sti) se konja prestrašila, poskočila sta naprej in se prekucnila v morje. Voz ju je potegnil na dno, kjer sta poginili ubogi živali. Pozneje se je posrečilo potegniti mrhi iz vode in tudi voz. Konjederec je odpeljal oba konja v krematorij pod Katinaro. Konja sta bila last dužbe »Societa Anonima«.
Snežni meteži na češko - moravski visočini. V dneh 8. in 9. januarja je padal po celi češko - moravski visočini neprenehoma in gosto sneg, ki ga je spremljal močan, mrzel veter. Poti so za ljudi zelo nevarne in sani si morajo delati gaz vedno posebej, ker pot za sani veter takoj zamete s snegom. Na več krajih so morali napraviti nalašč pota za sani- posebno od cest na polja. V velikim okraju so napravili pota za silo. ki pa jih je veter takoj zametek Zveza med posameznimi vasmi je skoro popolnoma pretrgana ali pa je silno nevarna, ker so vsi jarki in globočine ter vode visoko zasnežene. V vasi Studenc je več hiš popolnoma zametenih s snegom. Pri tamošnjemu posestniku Kovaru je hiša zametena do strehe. V vasi Bihovcu je hišica tamošnjega krojača Vanička popolnoma zametena s snegom, tako, da gleda iz suega samo kos strehe in dimnik. Bti se je. da bodo vasi od železnice popolnoma odtrgane. če bo le še štiriindvajset ur padal sneg.
Velika tatvina dragocenosti. Kakor se iz Moravske Ostrave poroča, so vlomili vnoči 10. t. m. v zlatarsko trgovino trgovca Kubina iz Bridka tatovi, ki se jim je posrečilo odnesti mnogo dragocenosti in denarja. Kubin ceni svojo škodo na
40.000	kron. Policija je začela takoj zasledovati tatove, vendar je bil do-’ el vsak trud zaman.
U', H^“b!l,iska drama. Anton Havel-fn,’,?,ndv‘dset letni klepar iz Brna je . e vei- niesecev ljubimsko raz-pi - £Zi °8ernnaistletno služkinio Blazo Sabackovo. ki tudi služi nekie v Umu. v poslednjem Času sta sc zaljubljenca večkrat sprla. Preteklo
sredo ob % 8. uri zvečer je prišlo v kuhinji stanovanja Šabackove zopet do prepira, med katerim je udariia deklica svojega ljubimca kar z loncem po obrazu in ga je s tem lahko poškodovala. Havelka. ki se je prej veliko pečal s samomorilnimi mislimi, si je preteklo soboto kupil od nekega znanca samokres, ki ga je nosil pri sebi. Okrog devete ure zvečer sta bila oba zaljubljenca sama v kuhinji in sta se začela prepirati, kakor po navadi. Tu so obiele Havelko zopet samomorilne misli. Izvlekel je iz žepa samokres in je poslal deklico spat. V tem trenotku pa je prišlo Ha-velki na misel, da ne bi bilo napak, če bi tudi ljubico ustrelil. In izprožil je nanjo dva strela iz samokresa. S tretjim strelom je hotel končati sam svoje življenje, toda roka mu je odpovedala in orožje mu je padlo iz rok. Dekle je bilo le lahko ranjeno in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Havelka, srčni in pogum, mož, pa se je po svojem činu skril v kleti, kjer so ga pa našli, aretirali in izročili sodišču.
Zanimiva pravda zaradi pozdrava. Advokat dr. Ch. v Fryštatu ima navado, da nikdar ne pozdravi, kadar zapusti kako sodno pisarno. Sodni kancelist Jonkisch je oni dan, da bi dr. Ch. opozoril na to napako, zaklical, ko je advokat zopet zapustil brez pozdrava njegovo pisarno: »Guten Tag — Herr Doktor!« Čeprav je kancelist rabil pri pozdravu navaden ton, ga je dr. Ch. vendar tožil radi razžaljenja časti. Tozadevna obravnava se je vršila v teh dneh. Kancelist je tajil, da bi bil hotel dr. Ch. razžaliti, priznal pa je. da je hotel tožnika opozoriti na dolžnost družabnega takta na pozdrav sodnih uradnikov. Kancelist je bil oproščen.
Velika nesreča na ledu. V vasi Neuderfeldu na bavarski meji se je drsalo dne 7. t. m .več mladih ljudi na velikem ribniku. Nenadoma se je led sredi ribnika, kjer je ta kakih metrov globok, prelomil in vseh sedenj oseb je padlo v vodo. Šest izmed njih ]c utonilo in le ena se je rešila. Nesreča je vzbudila v tamošnjem kraju velik strah.
Volkovi napadli pošto v Bosni. Med Rogatico in Rodromanjo v Bosni je dne 8. t. m. napadlo pet volkov
vozno pošto. Postiljon je izprožil več strelov iz samokresa na volka, vsled česar sta se konja splašila, zdirjala in tako ušla volkovom.
Aretacija prokurista. Na Dunaju so aretirali Alberta Pirona iz Pariza, ki je bil uslužbgn na Dunaju kot prokurist in ki je bil trgovski zastopnik tovarne za filme tjuumont. kjer se je te dni izvršila eksplozija, o kateri
smo že poročali.
Grozna rodbinska drama. Neki stražnik v Hamburgu je dne 9. t.m. prerezal svojini trem hčerkam v starosti dveh, štirih in sedmih let vrat, nakar se je sum obesil. Kakor se je dognalo, so vzrok trikratnega umora in samomora žalostne rodbinske razmere.
Ljubljana.
— Nova nepotrebnost. Stariši pozor! Kakor slišimo, jc izdal škofijski ordinarijat ukaz na vse katehete mestnih šol, da se morajo uvesti za ljudske oziroma mestne šole skupne nedeljske šolske maše. Doslej so v tem oziru otroci pod nadzorstvom starišev izpolnili svojo dolžnost, kakor povsod drugod. Zdaj pa si Le škof izin*sbl» uaJ bi bilo v tem tudi na Kranjskem drugače. Zdaj pa pomislimo, državna Šolska oblast deluje v smislu modernih vzgojnih nazorov, da se otrokom omogoči kolikor mogoče počitka ozirma prostega časa —■ cerkvena oblast pa hoče s skupnimi mašami vzeti otrokom še tisto nedeljsko dopoldne, ki ga sicer porabijo poleti za izlete pozimi pa za učenje. Ubogi delavec naj pošlje pozimi svojega otroka k skupni maši, da se mu prehladi in potem cel teden kreha, kajti vsak nima toliko denarja, da bi mogel otroka prav gorko obuti! Ako gre otrok s stariši v cerkev, poskrbe stariši za primeren prostor, pri skupni maši pa je drugače. Posledica bo torej — večne bolezni in prehlajenje. Po leti pa porabi vsak meščan in delavec nedeljo za kak mali izlet, da pride z družino nekoliko v prosto naravo. Navadno odide že zjutraj iz mesta. Sedaj pa bo moral samo zaradi šolske maše čakati. Delavske žene imajo ravno v nedeljo čas, da nekoliko omijejo in očedijo svoje otroke, če pa bo moral otrok že ob pol osmi v cerkev, ne bo dobila za to več Časa. Na vse to oni, ki si izmišljujejo take maše nič ne mislijo. Sicer pa ravno taka skupna maša za male otroke ni primerna in ne goji niti pobožnosti niti ne vzgaja v lepem vedenju. To je vse delo starišev. 7ato bi bilo treba, da se stariši upro tej najnovejši zahtevi. Tu ne gre za napredne ali klerikalne
otroke, za slovenske ali nemške, ampak za vse skupaj. Gre za to, da se v tem oziru ne dela nasilja in da se ne uvajajo stvari, ki jih ni nikjer drugod in od katerih mladina ne bo imela nobenega dobička. To je zopet en tak dokaz »zunanje pobožnosti«, ki nima nikake notranje vrednosti in je tudi za versko vzgojo naših otrok popolnoma nepotrebna.
— Od kod dobiva »Slovenec« svoje informacije? »Slovenec« in njegov urednik Stefe imata nekaj dni sem vsak trenutek na razpolago podatke dvomljive vrednosti glede mestne uprave, ki jih nista mogla pač drugod dobiti, kot pri tisti revizijski komisiji deželnega odbora, ki že šest celih tednov markira z vso pozo grozno domišljavega revizorja na ljubljanskem rotovžu. Kje dobiva »Slovenec« svoje kunštne informacije? Kaj pa če bi mi davkoplačevalci pra-šali: kje so pa različni fondi v deželni blagajni, ki so jih klerikalci res zapravili in porabili? Pri nas je nekaj naivnih duš, ki se pri vsaki malenkosti tresejo, češ: »Kaj bodo pa klerikalci rekli, če to naredimo«, itd. Mi davkoplačevalci pa pravimo: Brez pardona po klerikalcih, za mevžaste ljudi niso zdaj več časi! Kdor je brez energije, naj gre spat, ta ne spada v to stoletje! G + ,R.
— Dva mlada politika v starosti 10—12 let sta šla včeraj po Frančiškanski ulici. Govorila sta v blaženi nemščini. Eden pravi: »Kaj si ti?« Drugi pravi: »Jaz sem učenec«. Prvi pravi: »O ne, ti si Nemec. Moj papa je rekel, da smo mi vsi Nemci«. Drugi sc je temu čudil. Toda prvi mu je začel razlagati cel pangermanski evangelij. Tako se vzgaja nemška mladina v šoli in doma — kajti le na ta način pride do takih nazorov.
— Vse na enega. Ker razni »duhovniki z dežele« po Ljubljani in drugod poskrbe za razne senzacije, si je »Slovenec« izbral enega iz njih, ki je slučajno najbolj ubog — namreč na Zgago. Ta je baje oni, ki dela vse škandale. »Slovenec« hoče žrtvovati enega za vse. Dobro, da ljudje poznajo g. Zgago — pa tudi razne druge zgage, ki bi tudi lahko odložili duhov-sko obleko.
— Iz deželnega odbora. Na predlog dr. Lampeta sklene klerikalna večina, da se »Slovenski Narod« ne naroči več, ker ni hotel priobčiti znanih uradnih popravkov deželnega odbora!! — Kmetijsko - komično prciz-kuševališče se je s 1. januarjem 1914 prevzelo v deželno upravo. Ker pa še nima aprobacije za preiskavo živil, se bo rešiev te nujne zadeve urgirala. — Okrajne cestne odbore, katerim se obenem določijo uradni sedeži, se pozove, da yrnejo deželnemu melijora-cijskemu zakladu dovoljene zneske potom najetja primernih posojil. — Vzame se na znanje, da je vlada dovolila za prosekturo v deželni bolnišnici (bakterijologično - diagnostične preiskave) letni prispevek 8000 K. — Na prošnjo občne Moste za eks-korporacijo Zelene jame in prikiopi-tev mestni občini ljubljanski ter za iukorporacijo onega dela občine Do-brunje, ki leži med Ljubljanico in Grubarjevim kanalom, se pozoveta prizadeti občini na izjavo. — Deželno vlado se naprosi, da razpusti občinski odbor y Slavini zaradi ponovne »upornosti«! — Zadeva baje nepravilne volitve članov volilne komisije ia deželno - zborske volitve v občini Št. Janž se odstopi državnemu prav-dništvu! — K stroškom vodovoda v Repnjah v proračunjenem znesku 15.600 K se dovoli 30% deželni prispevek. Mlekarski zvezi, ki je sedaj baje v tehničnem in komercijalnem pogledu v redu, se izplača podpora
10.000	K. — Slamnikarski zadrugi v Meugšu se dovoli podpore 3000 K. Kranjski učenci Zadružne šole dobe podpore 1000 K. Dovolijo se podpore sledečim gasilnim društvom: Mošnje 400 K, Boh. Bistrici 400 K. Dovje 300 K, Rovte 300 K. Hruševje 300 K. Selce 200 K, Sorica 100 K.
— Poverjeništvo »Matice Hrvat-ske« javlja, da so knjige za leto 1913 došle ter se dobe pri poverjeniku Dragotinu Hribarju v tiskarni na Dunajski cesti 9.
— »Poroštvo ljudske posojilnice.« Pod tem naslovom je izšla brošura, ki jo je npisa! Ivan Ivanovič kot interpelacija posl. Jaroša. Stane 30 v. Brošura dokazuje na podlagi zakona iti sklonov dež. zbora, da dežela za posojilnico ne jamči.
— 25 letnico svojega obstanka obhaja prihodnji mesec tukajšnje »Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko«. Sedanii njegov predsednik je g. Miha Verovšek, magistratni računski uradnik.
— DrcahSče v I jublJanlčln! strugi. Tam doli m^d deželno brvlo nn prisilni delavnici in med železniškim mostom ie voda po sredini te dni zmrznila in šolska mladina je brž rm-nravila si tam breznlačno drsališče l:icr eo‘e v prostem čsu z vso vnemo ta zimski 3port.
— Akcijska družba za pridelovanje sladkorne pese itd. Letošnje leto prične ta družba, ki ji stoji na čelu bivši deželni glavar kranjski, gosp. Fran pl. Šuklje, uresničevati svoj načrt, ki si ga je napravila ob ustanovnem občnem zboru novembra meseca 1913. Zunaj mestnega pomerija kupil se bo prostor za stavbišče in zgradbo tovarniškega poslopja. Akcijski kapital je baje že zasiguran po neki zunanji banki. — Glede pridelovanja pese na ljubljanskem barju pridejo v poštev v prvi vrsti obširna zemljišča gosp. Josipa Koslerja ml. v Lipah in na Tomišeljskem in sosedov. Za tem pride pa na račun svet od Šmarja, Grosuplja, Boštanja in naprej doli do Št. Jurja. Ampak, kadar se bode na barji svet kultiviral in pričelo pridelovanje pese, je treba tam gori čez Ljubljanico mostu, novega, trdnega mostu za dovoz v mesto, iški most pa bo treba tudi kmalu popraviti, ker se je vsak trcnotek bati, da se pod kakšnim gnojnim vozom sesede. Torej: predno se prične s kultiviranjem barja. napravi naj mestna občina most v Lipah čez Ljubljanico.	X.
— Društvo za zgradbo in vzdrže vanje sokolskega doma tel. dr. Sokol y Stepanji vasi lina ustanovni občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni br. Jos. Anžiča p. d. Sorša. Spored: 1. Nagovor predsed. pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora. 3. Raznoterosti. Vabimo vse prijatelje Štep. Sokola, da se udele' ustan. obč. zbora ter pristopijo k novemu društvu in tako pomagajo mlademu Sokolu do potrebne lastne strehe. Na zdar! Prip. odbor.
— Našla se je temnosiva pelerina. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri g. Lovro Breceljniku, Radeckega cesta štev. 1.
— Umrli so v Ljubljani: Franc Medved, sin sodarskega pomočnika. 2 meseca. — Izidor Mikula. bivši natakar. 70 let. — Uršula Fležar. žena tovarniškega delavca, 29 let. —- Josip Volkar, delavčev sin, 3 dni. — lv. Zorman, delavec - hiralec, 82 let. —-Josip Pirc, ubožec, 80 let. — Marija Jaklič, hči tnizarskega mojstra, 3 leta. — Franc Maček, poljski dninar, 61 let. — Martin Potočan, premogar 55 let.
— Nasprotstva. To je naslov krasne veseloigre v 2 delih, ki se bode predvajala danes in naslednje dni v kinematografu »Ideal«. Glavne ulo-gc igrata že dobro znana Gizctta in Rodolfi. Nadalje je na sporedu najboljši Maks Linder film, kar se jih je dosedaj kazalo in sicer »Maks postane torero«. — Veseloigra v 2 delili. Ta borba z bikom se je resnično vršila v septembru 1. 1912 v Barceloni, obiskana je bila od več 100.000 gledalcev in je bil čisti dohodek namenjen mestnim revežem.
— Loterijski številke. Line: 25, 30, 86, 73, 31.
Ciganka kot zarotilka coprnic in hudiča na Stojanskem vrhu.
i * >*.:r
V’-. Iz Novega mesta.
Ciganka - umetnica.
Petek dopoldne je. V razpravno dvorano okrožjiega sodišča pripelje jetničar ciganko srednjih let, črno-žoltega obraza, z dvojimi kot živo oglje žgočimi očmi. Oblečena je v rujavo obleko kaznjencev.	.
Glavna razprava se prične. Vi ste Jožefa Gril, kaj ne? — Da! Ciganka? — Da! — Kaj ste sicer? — Pevka in muzikantinja. Pristojna v Št. Lumpert pri Zagorju. Vaš^oče?
— Ga nisem poznala. — Ste oženjena? _ Ne, samska, pa otroka imam tri leta starega, še pri prsih. — Bežite no, kdo naj Vam verjame, da bi otroka s 3 leti še dojili. — Oh, gospod naj mi verjamejo, znorela bom, ker so mi otroka vzeli. -— Že dobro.
Poslušajte obtožnico!
Zapisnikar bere obtožnico. Same lepe reči. Da je pred božičem na Stojanskem vrhu ljudi varala s tem, da je rekla, da zna copernice iz hudiča izganjati, za kar je dobila denar za molitve in maše. Da je potem, ko se je na badnji večer (srbski izraz za sveti večer) Kuharjevim grozila in v strah pripravila. In tretjič, da se je brez določenega posla okrog vlačila!
Ste razumeli obtožnico? — Da.
— Se čutite krivo? — Ne! — No, pa povejte, kako je bilo s tem vašim zagovarjanjem copernic in hudiča
Ciganka najpreje pove
Kako je copernice »panala.«
Šla sem s svojo družbo čez Sto-janski vrh v namenu, da pridemo čez Stoj. Drugo na Hrvaško. Pa nas na potu dobi sneg. Vrnili smo se nazaj. Na Stoianskerti vrhu <em dobila samo laz in moj prilatelj Juro Brafdič v Kuharjevi hiši prenočišče. Pa otro-
Cička sem imela seboj. Komaj za-spimo, že nas prebudi tarnanje gospodinje in gospodarja. — »Uhati, ljuba mati, kaj pa se vam je hudega zgodilo?« — Kj. Krava je bolna. Zopet jo meče kakor vsake kvatre. — Vejo, gospod, takrat je bila noč kva-trnega petka. — Pa kdo jo meče? — Kj kdo drugi kot copeiniee. — O coprnice sc dajo lahko pregnati. Povej ljuba ciganka, kako? Veste, ljuba moja, treba je moliti, veliko moliti, pa za svete maše dati, pa bodo co-pernice pustile kravo pri miru. Povedala sem ženski, koliko in kaj je treba moliti in za koliko maš treba Jati. Treba bi bilo »rožni kranc« moliti ob pol noči na »britofu«. Tega se 'e žena branila, zato sem to »nase prevzela«, za molitev in za sv. maše •ni je dala Kuharjeva 6 kron.
Predsednik: Pa ste od tega denarja kaj dali za sv. maše? Ciganka: Ki, gospod, še v farovž bi nosila denar. Ce so ljudje tako 'neumni, da' takim stvarem verjamejo, pa naj!
Nato pripoveduje
kako je stari hudič »šac« stražil.
V nedeljo potem sem zopet prišla v vas k tej hiši. Žena mi je povedala, da v hlevu vidi po noči nekak »šajn«, kaj bi neki to bilo? Pa sem ji stvar tako razložila: Meni je* stara ciganka pravila, da tam, kjer se tak »šajn« pokaže, stari hudič zakopan »šac» valita. Če bi se dalo tudi starega hudiča pregnati? I seveda! Treba je zopet moliti, veliko moliti in za sv. maše dati. Žena mi je dala 4 K in dva petelina, da bom jaz tisti »šac« kopala, žena je pa tudi hotela, da bi velikega hudiča poklicala. To je pa sitno in treba veliko maš zato. Obljubila mi je še posebej 20 K za to, pa da naj ponje pridem na večer badnjega dne. Predsednik: Ali ii niste tudi rekli, da onadva petelina potrebujeta, da bosta s hudičem na križpotju kokoši jedla? Ciganka: O gospod, ja ne bom tako neumna, pa bi šla s hudičem kokoši jesti, mar jih jem sama.
(Konec te zanimive razprave, ki zopet kaže grozno lahkovernost in praznovernost našega ljudstva, prinesemo jutri. Ta ciganka je bila obsojena na 6 tednov težke ječe. Opozarjamo na nadaljevanje, ki ima v sebi mnogo zanimivega.)
SRBSKO - TURŠKA POGAJANJA.
Dunaj, 12. januarja. Srbsko-tur-ška pogajanja niso imela nobenega rezultata in pričakovati je, da se popolnoma razbijejo, ker Srbi stoje na stališču, da s Turčijo sploh ni potreba sklepati nobene mirovne pogodbe, ker Turčija ni več mejaŠinja Srbije. Mladoturški komite je pa zopet nezadovoljen z upravo v novih krajih, tako, da so pogajanja nemogoča.
V ALBANIJI SE PRETEPAVAJO.
Volona, 12. januarja, Pri Čoksi v Eibasanskem okraju je prišlo do krvavih bojem med pripadniki Esad paše in žandarmerijo provizorične valonske vlade. Pripadniki Esad paše so bili pobiti.
VOLITVE V ČRNI GORI.
Cetinje, 12. januarja. Včeraj so se vršile volitve v skupščino. Od 60 mandatov jih je znano 50, od katerih jih je 40 prišlo na vladne kandidate.
TRUPLO V KOŠU.
Budimpešta, 12. januarja. Pakor se je že poročalo, je pred par dnevi bil v Donavi ulovljen koš, v katerem so našli mrtvo žensko truplo.
Policija na sledu.
Policija se je takoj spravila na delo, da zasledi zločinca. V mrliču so spoznali vsemu dunajskemu in budimpeštanskenm bogatemu lahkoživemu svetu znano lahkoživko Tur-čany. Bila je silno bogata, imela je samih dragocenosti za več stotisoč kron. Preje je bila prodajalka cvetic v Orfeju; nato je pa začela delati kariero in je bila zadnji čas ljubica bogatega dunajskega trgovca in fa-brikanta pohištva.
Morilec izsleden.
Policiji se je posrečilo priti morilcu na sled. V stanovanju umorjene so spoznali, da se je izvršil roparski umor, ker velika večina vseh dragocenosti in hranilnih knjižic je izginila.
Prijeli so njenega polbrata in njegovo gospodinjo. Priznala sta.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Šivilja išče dela na dom. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1428—1
se je zopet odprla
v ulici Scala Helvtdfre št. 1
(prihod iz uHce Miramar).
Pii poroča se svojim slarim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
 primorska
jk  tovarna dvokoles
»Tribuna*
k -MzSŠr&O (fU- - l) Gorica, Tržaška /J ulica 26. Prej pivovar. Gorjnp.
Zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. itd.
Oorfca, Stolna nlfcn štev. 2-4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franko,
s: : Kavarna „C1NT!1AL“ Ljubljana. j|
Vsak večer brez izjeme
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni--	* . Žanih cenah. .	*	.	*
Angleško skladišče oblek
O.	Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6.
Telephon 132.
Vso noč odprto. :: Vstop prost. ::
Naznanilo
SANATORIUM • EMONA
ZA-• BOLEZNI.
LtJUBLtJANA komenskega-ulica-A
SEF-ZDRAVtlUCPRE-tARI J DR h R. DERGANC
Dovoljujem si slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanili, tla sem prevzel
glavno zastopstvo
POGAJANJA MED GOSPOSKO ZBORNICO IN PARLAMENTOM.
Dunaj, 12. januarja. Danes se je začela plenarna seja delegatov gosposke zbornice ln ljudske zbornice, da se uredi novela o osebnem davku. Prezidenta komisije sta Urban in Plener. Podanih je bilo več predlogov za kompromis; toda do tega časa kompromis še ni bil dosfežen. Komisija zboruje dalje; hoče priti še nocoj na vsak način do rezultata.
ODSEK ZA PRORAČUNSKI PRO-VIZORIJ.
Dunaj, 12. januarja. Ob 4. je bil -sklican odsek za proračunski provi-zorij, toda seja je bila preložena, v sled nesklepčnosti, na 7. uro. Po pol lire se je zopet preložila za jutri.
Staršem — mladinoljubom — šolskim vodstvom krajnim šolskim svetom in knjižnicam
priporočamo
-- za vso Kranjsko. -   ‘
Zavaruje se pogrebe vsake vrste po raznih kategorijah.
Natančnejše podatke daje glavni zastopnik
I.	slovenski pogrebni zavod JOS. TURK,
1 vjubljn.ila, Radeck«?ga cesta štev. 5. Istotiiin »e sprejme
inkasant s kavcijo
3?la.ča, po dogovoru.
Mladinske spise
in sicer:
1. Mišjakovegfi Julfkn zbrani spisi I., II., UL,	IV., V. in VI. zv. ii 1	K
2. A. Rapč: Mladini I., JI. in III. zvezek a	  1	„
3. E. Gangl: Zbrani spisi L, II. in III. zvezek	a	1	„
4. A, Rapč: Dane a	1	„
5. J. Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom a...............................1	„
6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel a    ..............................—	„
7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim a  .....................................1	„
8. Pav. Flcrč: Rabiča pripoveduje a..................................—	„
9. Pav. Flerč: F. Palnakovi spisi a.....................................1„
10. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino I. in II. zv. a — „
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po r.ajnižjili cenah. Škode cenjujc takoj in naj-kulantncje. Lživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevale prospek e.
Gosposki ulici št. 12
tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsied najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija. •••• Cene najnižje! —— Notni stavek.