- - - ' Leto X9 190 LlublJanA, petek 18 avgusta 1929 Cena 2 Din am, no. mm, m» h •l m ■Lt. TMa IkM •t «123. »m um, »in. »ut 4 feMoe it M02 «L ti Tdeto« U « Teleioa ft 19» prt polt btk, •L UMi Mr IflBJ« «t ft 78.180« Wlw Krst kraljeviča Andreja Včeraj opoldne je bil v kraljevskem (tvorcu Suvoboru na Bledu krščen tretji kraljevič - Kumovala sta knez Pavle In bivša grška kraljica Elizabeta Bled, 15. avgusta. Že sinoči je blejsko prebivalstvo s svojih hiš razobesilo državne in slovenske zastave, da pokaže svojo radost nad svečanim dogodkont ki se je izvršil danes opoldne v gradiču Suvo-boru. Ob pol 12. je bil krščen tretji princ naše kraljevske dvojice bi je pri krstu dobil ime Andrej. Na dvoru so se včeraj ves dam in danes dopoldne vršile zadnje priprave za svečanost. Včeraj so prispeli na Bled predsednik vlade general Peter Zivko-vič, ki so ga spremljali štirje najstarejši ministri: general Hadžič, dr. Mate Drinkovič, Nikola Uzunovič in dr. Anton Korošec. Že pred par dnevi je prispel na Bled minister dvora Bora Jev-tič. Današnji Marijin praznik je privabil na Bled veliko število romarjev, ki so se razliti okoli vsega jezera in se neprestano prevažali na otok. V Mirnem pa so razpostavili številni kramarji svoje stojnice, okrog katerih so se mladi in stari romarji zbirali v pestrih gručah ter kupovali romarske spominke. Idealno lep dan pa je privabil na Bled tudi tisoče drugih izletnikov, ki so želeli biti danes v bližini kraljevega dvorca. Glavni razgovor vseh teh množic je bil svečani dogodek v Suvoboru. Tudi na dvoru samem In okofi njega je že bilo na vse zgodaj živahno. Ordonance so odhajale in prihajale, vsi uslužbenci so bili v svečanih oblekah. Nj. Veličanstvo kralj je pripravil svojemu zvestemu uslužbenstvu, dvorskim orožnikom, poštarjem, ki prihajajo v zvezo z dvorom m sploh osebam, ki so na dvoru zaposlene, prijetno presenečenje. Odlikoval je skoro vse svoje osobje z zlatimi m srebrnimi kolajnami. Odlikovanim orožnikom je pripel priznanja njihovega najvišjega poveljnika komandant orožniSkfh odredov na Bledu, kapetan Kovinčič. Ob 10. dopoldne so začeli prihajati na dvor gostje. Prvi se je pripeljal predsednik vlade general Peter Živko-vič, ki je takoj odšel k Nj. Veličanstvu kralju. Kmalu za njim se je pripeljal minister dvora Bora Jevtič, nato general Hadžič in ministri dr. Drinkovič, Nikola Uzunovič in dr. Anton Korošec. Med povabljenimi gosti je bil tudi znani francoski slikar Jean Scott. Ob 11.30 se je pripeljal iz Bohinja knez Pavle s svojo soprogo kneginjo Olgo ter bivšim grškim kraljem Jurijem in kraljico Elizabeto. Pri vhodu v dvorec Suvobor je bila dvorska knjiga, v katero so vpisovali tuji diplomati, predstavniki domačih oblasti ter zastopniki raznih organizacij svoje čestitke. Vpisali so se med drugimi poljski poslanik Babrnski s svojo soprogo, ameriški poslanik Princ, italijanski poslanik Galli, češkoslovaški poslanik Šeba, rumunski poslanik Filo-dor itd. Ob 10. uri se je vršila v cerkvici na otoku služba božja za zdravje in srečno življenje kraljeviča Andreja in vsega 'kraljevskega doma. Navzoča je bila velika množica ljudi, med drugimi tudi ljubljanski župan dr. Puc in niški veliki župan dr. Baltič; prisotnih je bito tudi yeč gardnih oficirjev. Točno ob 12. je zadonel prvi topovski strel, znamenje, da se v gradiča Suvoboru pravkar pričenja svečanost krsta tretjega kraljeviča. V srednji dvorani prvega nadstropja, ki ima balkon na otok so se zbrali člani kraljevske rodbine, ministri, blejski župan g. Rus in vsi vojaški in civilni dvorski funkcijonarji z maršalom dvora, polkovnikom Dimitrijevičem na čelu. Ob 12. so prinesli v dvorano najmlajšega kraljeviča, čvrstega in zdravega dečka, takoj za njim pa sta prišla Nj. Vel. kralj in kraljica, kralj v slavnostai generalski uniformi. Trije svečeniki dvorski prota Mihaj-io Popovič, ljubljanski prota Dimitrije Jankovi č in dijakon Lorcgin so izvršili nato krstne obrede. Kraljevič je bil krščen na ime Andrej z vodo iz Dunava, Vardarja, Jadranskega morja in bohinjske Savice. Na ta način je bilo tudi ob tej svečani priliki simbolično izraženo edinstvo jugoslovenskega naroda in države. Pri krstu sta kumovala knez Pavle hi bivša grška kraljica Elizabeta, sestra Nj. VeL kraljice Marije. Po končanih krstnih obredih so pri-isotni visoki državni in dvorni funkcijonarji čestitali Nj. Vel. kralju in Nj. Vel. kraljici Mariji. Kralj se je začel rasj-ovarjati s posamezniki in jih nato povabil na obed, ki je bil pripravljen v senčnem parku za gradičem Suvo-bororn. 21 topovskih strelov je oznanjalo vest o izvršenem krstu, ki je bila sprejeta po vsem Bledu s presrčnim zadovoljstvom. Pol ure nato je že brnel telefon po vsej državi in v kraljevski dvorec Suvobor so se začele stekati prve brzojavne čestitke iz tuzemstva in iz inozemstva. Po izvršenem krstu je bila podpisana krstna listina, ki se glasi: »Dne 15. avgusta 1929. se je izvršil po predpisih svete pravoslavne cerkve krst tretjega sina Nj. Vel. Aleksandra I., kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljice Marije, rojenega v kraljevskem dvorcu Suvoboru na Bledu dne 27. junija 1929. Ime krščenca je Andrej. Boter je Nj. Vis. princ Pavle. To besedilo bo zabeleženo tudi v rodovno knjigo dvorske kapelice Sv. Očeta Vasilja. — Pečat. — Podpisi: Aleksander I. r., Mihajlo Popovič 1. r., princ Pavle 1. r.« Med obedom je ob 2. popoldne sprejel maršal dvora polkovnik Dimitrije-vič novinarje ter jim dal podrobne podatke o poteku krstnih svečanosti. Popoldne se je vršil ob 4. uri v župni cerkvi na Bledu cerkveni koncert radovljiškega pevskega okrožja, ki so mu prisostvovali številni domačini in tujci. Bajna noč na Bledu Zvečer je bila na Bledu slovesna iluminacija. Na obronkih bližnjih gričev in gora so se začeli proffi 8. uri svetiti visoki kresovi, vile ob jezeru so prižigale svoje brezštevilne pestro-barvne lučke in lampijončke, veliki med njimi, zlasti Kendov e tabli srna n, so bili bajno razsvetljeni. Raz gradu so švigale v nebeške višave rakete, bombe in vse vrste umetalnih ognjev, otok je žarel v bajnem odsevu bengaličnih luči. Po 8. uri se je med pokanjem top: če v in zvoki mornariške godbe pričela pomikati izpred Zdraviliškega doma ogromna povorka z lampijoni in cvetjem okrašenih čolnov, na čelu jim velika ladja blejskega Sokola, vsa v luči, zelenju in zastavah. Svirafi so tambu rasli jn po tihi gladini blejskega jezera so donele narodne pesmi. Povorka se je ustavila frontalno pred Su-voborom. Godba je zaigrala državno himno, iz tisoče v grl so zaorili »Zivio« klici Nj. Vel. kralju, kraljici Mariji, prestolonasledniku in novokrščenemu princu. Veličanstvi sta se pokazali na balkonu, sredi med njima pa prestolonaslednik Peter. Množice v čolnih in ob obaH so jima prirejale burne ovacije. Po 10 minutnem postanku pred Suvoborom se je povorka vrnila nazaj Dred Zdraviliški dom. Ukaz o odlikovanjih Beograd, 15. avgusta, p. Današnje »Službene novtne« objavljajo obsežen ukaz Nj. Vel. kralja o napredovanjih in odlikovanjih članov vlade, državnega uradništva in drugih zaslužnih državljanov, ki ga je kralj podpisal povo- dom današnjega krsta svojega tretjega sina kraljeviča Andreja. Ukaz je eden največjih, kar jih je doslej izšlo in obsega pripadnike vseh stanov in siojev prebivalstva v vseh pokrajinah države. Najprej so objavljena odlikovanja članov vlade in naših poslanikov v inozemstvu, nato odlikovanja, podeljena na predlog predsednika vlade in končno odlikovanja, podeljena na predloge resornih ministrov. S posebnim ukazom je izvršenih tudi več napredovanj in podeljenih mnogo odlikovanj vojaškim osebam. Odlikovani so: Ministri in poslaniki Z redom Belega orla L stopnje predsednik vlade general Živkovič, minister brez portfelja Nikola Uzunovič in minister za šume in rude dr. Anton Korošec; z redom Belega orla IL stopnje minister zunanjih del dr. Voja Marinkovič, minister socialne politike dr. Drinkovič, minister pravde dr. Srskič, minister prosvete Boža Maksimovič in namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Ktunanudi. Red sv. Save I. stopnje so prejeli ministri dr. Stanko Švrljuga. dr. Frangeš, inž. Savkovič, inž. Radivojevič. Red Belega orla II. stopnje Je prejel naš poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajko-vič, red. sv. Save II. stopnje pa naš poslanik v Londonu dr. Gjurič. Vojni minister general Hadžič, ki ima že vsa naša odlikovanja, je prejel od Njegovega Veličanstva kralja njegovo fotografijo v dragocenem okviru in z lastnoročnim podpisom. člani VZS Beograd, 15. avgusta, p. Kralj je povo* dom krsta kraljeviča Andreja odlikoval čla« ne Vrhovnega zakonodajnega sveta. Odlikovani so: z redom Belega orla II. stopnje Mihajlo Jovanovič; z redom sv. Save I. stopnje dr. Gjuro Šimnin in dr. Nikola Berkovič; s Karagjorgjevo zvezdo IV. stopnje dr. Ninko Peric, Gjorgje Nestorovič, dr. Josip Silovič, dr. Tugomir Alaupovič, dr. Uroš Kralj, d:. Toma Živanovič in Da-ka Popovič; z redom sv. Save IL stopnje dr. Albert Bazala, dir. Gojmir Krek, dr. Josip Balena, dr. Milan Škerlj, dr. Milivoj De rman, dr. Miroslav Stojadinovič, dr. Rt** dolf Sardelid, dr. Štefan Sagadin, dr. Ivan Maurovič; z redom Belega orla IV. stopnje dr. Bogdan Markovič, dr. Dragoljub Aran« djelovič in dr. Miroslav Stražnicki; z redom Belega orla V. stopnje dr. Dušan botič in dr. Andrej Go6ar. Polk kraljeviča Andreja Beograd, 15. avgusta, a. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra vojske in mornarice in v skladu s ČL 3. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice podpisal ukaz na podlagi katerega bo odslej osmi konjeniški polk nosil naziv: »Osmi konjiški polk kraljeviča Andreja«. Obletnica smrti kralja Petra Osvoboditelja Beograd, 15. avgusta, a. Jutri, na obletnico smrti blagopokajnega kralja Petra I. Osvoboditelja, se bo vršila v beograjski saborni cerkvi ob 11. dopoldne zadušnica, ki ji bodo prisostvovali v Beogradu navzoči člani kraljevske vlade, uradmištvo in oficirski zbor. »Zeppelin" se je dvignil na polet okrog sveta Odletel je toč iTKlM Split se klanja spominu naših junakov Svečan sprejem zemskih ostankov naših ▼ Franciji med vofno umrlih vojakov Split, 15. avgusta, č. Ob 10. dopoldne J lezniške postaje. Posmrtne ostanke na- __.. 1 -M. - '-I____I-____t:-i ____j... T-. je priplula v Split naša križarka »Dal macija« s posmrtnimi ostanki 44 naših vojakov in oficirjev, ki so bili v času svetovne vojne pokopani v Franciji. Poleg naših vojakov je »-Dalmacija« pripeljala tudi posmrtne ostanke štirih rumunskih vojakov, katerim v čast je bila na njej poleg naše državne raz-obešena tudi rumunska zastava. Križarko spremlja več minonoscev. tor-pedovk in dve podmornici. Vse vojne ladje so imele razobešene zastave na pol droga. Prav tako so razobesile zastave na pol droga naše in tuje ladje, ki so se nahajale v splitski luki. V čast našim padlim vojakom je bilo tudi vse mesto okrašeno z žalnimi zastavami. Križarki »Dalmaciji« naproti je odletelo več naših hidroavijonov. s katerih so se vile črne zastave. Točno ob 10. se je pri vhodu v luko pojavila najprej admiralska jahta »Vila«, za njo štiri naše torpedovke, nato pa križarka »■Dalmacija«. Ko je »Dalmacija« pristajala k obali, je vojaška godba zasvirala žalostinko, letala pa so začela krožiti nizko nad luko. Na obali je bilo postavljeno vojaštvo, Sokolstvo, ognjegasci, skavti, razna druga društva in godbe ter mnogoštevilno občinstvo, ki je napravita gost špalir vse do že- ših vojakov je spremljal na potu iz Dubrovnika do Splita tudi poveljnik naše vojne mornarice admiral Priča. Ko je ladja pristala, so mornarji prenesli krste na obalo, z okoliških gričev pa so zadoneli topovski streli. Po prenosu krst na obalo je govoril zastopnik ministrstva pravde Simič, ki je slavil zasluge padlih žrtev za domovino. Po cerkvenih obredih je mestni župan Jak-ša Račič potožil v imenu občine na krste venec; isto so storili tudi drugI funkcijonarji. Krste so nato prenesli na železniško postajo v vlak, ki je zvečer odpeljal proti Beogradu. Avtomobilska nesreča sredi Zagreba Zagreb, 15. avgusta č. Ob 9. dopoldne je vozil s silno brzino od glavnega kolodvora proti Zrini evcu na motociklu Josip Šolar Kakor trdijo nekatere priče, je drvel z brzino TO km na trro. V nasprotni smeri je privozil pravilno na desni strani počasi av-totaksi, ki ga je vodil Ivan Lipert šolar se je zaletel v sprednji del avtomobila tako močno, da ga je znatno poškodoval, odle-tel nato z motorjem v plinov kandelaber in padel na pločnik. Zlomil si je eno rebro. Neprevidni vozač priznava sam, da je s prehitro vožnjo zakrivil nesrečo. Friedrichshafen, IS. avgusta o. Kakor je bilo napovedano, se je danes zjutraj vzdignil veliki zrakoplov »Grof Zeppelin« za polet okoli sveta. Kljub rani jutranji nri se je zbralo številno občinstvo, ki je z veliko pozornostjo opazovalo zadnje priprave za polet zračne ladje. Ob 3-30 so se pripeljali iz hotela z avtobusi potniki, ki so se pod strogim nadzorstvom ter po temeljitem pregledu listin vkrcali na krov. Med vkrcevanjem potnikov so pognali mehaniki še enkrat vse motorje, ki so brezhibno delovali. Zrakoplov so potegnili iz lope ob 4.24. Ko so bile vse priprave končane, so tik pred odhodom odkrili nekega zastonjkarja, ki je hotel poleteti z zrakoplovom v Tokio. Po aretaciji se je pri zasliševanju izgovarjal, da je hotel samo iz neposredne bližine opazovati odhod in se v ta namen stiskal k vhodu v gondole. Po dovršenih pripravah in sprejemu poslednjih vremenskih poročil se je poslovil kapetan dr. Eckener od navzoče množice ter dal povelje za odhod, nakar se je pričel zrakoplov ob 435 dvigati. Zrakoplov je parkrat obkrožil Friedrichshafen in odletel v severovzhodni smeri. Pri odhodu so zrakoplov pozdravljale z burnimi ovacijami navzoče množice. Zrakoplov bo letel najprej proti Berlinu, kjer se bo kapetan Eckener odločil, da li nadaljuje pot preko Švedske na Leningrad in odtod po Severni Sibiriji proti Tokiju, ali pa naravnost preko Poljske, Rusije ter Sibirije. Po mnenju vremenskih opazovanj so vremenske prilike za polet nenavadno prikladne. Berlin, 15. avgusta o. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je preletel mesto točno ob triče-trt na 11. uro. Po cestah so pozdravljale zračnega velikana številne množice, da so na mnogih krajih zaustavile ves promet Zrakoplov so spremljala tudi letala nmeške Zrakoplov so spremljala tudi letala nemške Po brezžičnih brzojavkah, ki jih je pošiljal zrakoplov na potu preko južne in sred- ob 4 uri 35 minut in bil nad Berlinom je pred 11. uro nje Nemčije, je preletel ob 6.15 Nfirnoeiju ob 7.50 Bayreuth, ob 7.45 Hof in ob 9. un Lipsko, kjer so ga pozdravljale neštete množice. Zrakoplov je letel na vsej tej progi zelo nizko in imel nad vse krasno vreme. Nad Berlinom je zrakoplov oddal tudi brzojavko za japonskega poslanika, v kateri mu najavlja svoj odhod na pot v To- lž Berlina je zrakoplov nadaljeval polet v severovzhodni smeri proti Stettinu, kjer je za vozil nato na obale Baltskega morja m letel preko Kolberga, Stolpa, G danska proti Konigsbergu. Tu je javil dr. Eckener, da bo nadaljeval polet preko Dvinska proti Leningradu, kamor misli prispeti okoli polnoči, Berlin, 15. avgusta. Nemški tisk posveča poletu »Zeppelina< veliko pozornost, vendar pa naglasa, da je treba računati s tem, da se bo moral zrakoplov boriti na svoji poti z velikimi težavami, ki bodo trd oreh tako za posadko, kakor za zrakoplov. Najopasnej-ii del poleta bo preko severne Sibirije, kjer ni prav nobene prilike za zasilni pristanek zrakoplova za primer kakih poškodb. Posadka bo postavljena pred veliko nalogo, ki bo zahtevala celih mož. Kjub temu pa se je nadejati, da bo polet uspel in znova dokazal uporabnost zrakoplovov za promet na velike razdalje. Berlin, 15. avgusta, s. »Grof Zeppelin« bo po poročilu nemške mornariške vremenske postaje na svojem potu preko Rusije imel precej slabo vreme in bo zlasti v prvem delu naletel celo na viharje. Klajpeda, 15. avgusta, s. »Grof Zeppelin« je nekaj po 17. uri letel nad mestom. Berlin. 15. avgusta, s. Navdušenje zaradi poleta »Zeppelina< je povzročilo v Berlinu nekaj nesreč. Ena oseba je bila ubita, pet pa je ranjenih. Pri smrtni nesreči gre za mladega kolesarja, ki ni stopil s kolesa, ko se je prikazal zrakoplov, temveč gledal ▼ zrak in se zardi tega zaletel s polno_ silo v drveči tramvaj. Pretresel si je možgane ter si zlomil hrbtenico. Umrl je v bolnici. Vesti o krvavih spopadih v Mandžuriji Belogardisti izzivajo vojaške akcije — Sovjetske čete so prekoračile mejo, da zaščitijo svoje državljane Moskva, 14. avgusta, o. Sovjetska vlada sprejema neprestano poročila iz Mandžurije o sistematičnih napadih malih kitajskih čet na rusko prebivalstvo ob kitajsko-ruski meji. V teh spopadih je ubitih vedno po nekaj ruskih ki kitajskih vojakov, kakor tudi povsem nedolžnih prebivalcev, ki si žeie samo miru in mirnega dela. Posebno živahni so belogardisti, ki vpadajo po navodilih kitajskih generalov pjeko sovjetske meje in poskušajo izvesti razne sabotažne akte. Oddelkom rdeče vojske se je že ponovno posrečilo ujeti te izzivače. Ujeti so bili po vojnem pravu takoj ustreljeni. Po poročilih, ki jih je prejelo sovjetsko vrhovno armadno vodstvo, je središče operacijske baze belogardistov mesto Ai-gun, odkoder vrše svoje pohode proti Blagovješčensku in love sovjetske ladje, ki plovejo po Amurju proti Haba-rovsku. Močna postojanka belogardistov se nahaja tudi ob izlivu reke Sun-gari v Amur. kjer so spopadi med njim in rdečimi četami skoro na dnevnem redu. Sovjetska vlada je trdno odločena za vsako ceno udušiti akcijo belogardistov, ki streme z vsemi silami za tem, da bi zanetili vojno med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Obmejne čete so že dobile podrobna navodila, kako onemogočiti večne obmejne incidente. O teh navodilih je obvestila sovjetska vlada tudi kitajsko vlado in ji sporočila, da bo brezpogojno ustreljen tudi vsak kitajski vojak, ki bi bil ujet v družbi z belogardisti. Pariz, 15. avgusta, a. Agencija »Ha- vas« poroča iz Mukdena, da so se med Rusijo in Kitajsko že pričele sovražnosti. Ruske torpedovke na reki Sunga-ri so izkrcale 3000 mornarjev. Ruske čete so zasedle razne važne postojanke na vzhodni fronti. Ruske čete so zavzele tudi mesto Mortum, ki se nahaja v bližini Mančulija. Iz Tokija prihajajo vesti, da je prišlo zapadno od Mančulija do prvih krvavih bojev. V Tokiju se splošno smatra, da so s tem otvorjene vojne sovražnosti med Kitajsko in Rusijo. Berlin, 15. avgusta, a. »Vossische Zeitung« poroča iz Moskve, da je postal spor med Rusijo in Kitajsko v zadnjih dneh mnogo kritičnejši, nego je bil ob izbruhu. Ruske čete pod poveljstvom generala Bliherja so v polni pripravljenosti in so že razvrščene ob meji. Po vesteh iz moskovskih pol-službenih krogov so poslednji dogodki na rusko-kitajski meji zelo vznemirili voditelje sovjetske države. V Harbinu so kitajske oblasti aretirale številne sovjetske državljane, a po drugih vesteh so bili na nekih krajih sovjetski uradniki celo masakrirani. Sodi se. da je sedaj stomlo v ospredje vprašanje zaščite ruskih državljanov na Daljnem vzhodu in da je to vprašanje za sovjetske državnike mnogo aktualnejše, nego je vprašanje ruskih pravic na vzbodno-kitaiski železnici. Harbin, 15. avg. o. 39 sovjetskih uradnikov, aretiranih ob priliki preiskave kitaj« ske policije v harbinskem sovietskem ko«« zulatu je poslalo nankinški vladi protestno brzoiavko, ker jih drži policija že deseti teden v zaporu, ne da bi jih izročila sodk šču ali pa izpustila na svobodo. Italijanski ministe>* o poinžahi Rpke Gospodarskopolitičen nagovor ministra MartelMja ob otvoritvi reškega velesejma Reka. 15. avgusta č. Pri včerajšnji otvoritvi tukajšnjega velesejma, ki je pod pro-tektoratom g. Mussolinija, je minister za narodno gospodarstvo Martelli imel govor, v katerem je obljubil Reki važne koncesije. Med drugim je dejal: »še pred dvema letoma sem došel med vas ob enaki priliki, kakor danes, k otvoritvi velesejma, ki ste ga priredili, da pokažete na njem Reko, njeno geografsko pozicijo, svoje tradicije iu svojo intenzivno aktivnost Ker je sedaj 10 let odkar je D* Annunzio prišel na Reko. kar bo večno ostalo v spominu herojske nove Italije, ima letošnji velesejem še poseben pomen. Nima samo naloge, pospešiti gospodarsko življenje tega jadranskega mesta, ki nam je najbolj prirastlo k srcu, temveč bo pokazal svetu, kako važno mesto zavzema v trgovskem življenju centralne in vzhodne Evrope Reka. Politični dogodki morejo sicer za kratek čas zaokreniti pot kakega naroda, ki sta mu jo namenila narava in zgodovina, toda usoda določa vedno pravo pot N! nobenega dvoma, da se bo prejšnji razvoj tega mesta kmalu ponovil. Reka mora pokazati sosedom in ostalim narodom, prijateljem io neprijateljem. 4m pomeni udarec v njen bok sunek z me-^ «• mmt Italije. Pozdravljam vas ter vas prosim, da se ne vznemirjate zaradi trenutnih težav, ker ste že slabšim stvarem junaško gledali v oči. Domovina ljubi najbolj one, ki zanjo trpe. Zato ste vi s svetim Zadrom med italijanskimi mesti posebno ljubi nam vsem. Italija in njena vlada r? bosta mirovali, dokler ne bodo vse tež ve odstranjene.« Izboma žetev ošenice v Franciji Pariz, 15. aečatila prostore delavske kmečke banke, ki je zašla v finančne teiave. Bomka se je baivila s fiinanoirainijam revolucionarnih komun»stičnih organizacij. Pri preiskavi prostorov banke so zaplenili 80.800 frankov kovanega denarja io mnogo dokumentov. Proti ravnatelju banke Maran-nu in drugim furikoijonarjein je uvedena preiskava. . ' Kongres bolgarskih rezervnih oficirjev Sofija, 15. aveusta a. Predsednik Ljatpčev je danes sprejel predsednika bolgarske organizacije rezervnih oficirjev, poslanca Ungelera, in konferiiral z njim radi kongresa rezervnih oficirjev, ki se bo vršil od 19. do 31. avgusta v Burgasu. Tudi rumunsfki dijaki proti kongresu dijaške zveze v Budimpešti Bukarešta, 15. avgusta a. Ruinuunskii nacionalni dijaški savez je sklenil, da se po primeru jugoslovenskih in SeškoslovaSkiih dijakov ne udeleži kongresa mednarodne dijaške konfederacije v Budimpešti. To pa zaradi tega, ker so madžarski dijaki hoteli postaviti na dnevni red kongresa vprašanje političnega značaji a. Mednarodni železničarski kongres v Sofiji Sofija. 15. avgusta a. Seiptembra se bo vršil v Sofiji mednarodni železničarski kongres, ki ga bo otvoril 4. septembra bolgarski minister prometa. Grd zločin v Marseilleu Marseilles. 15. avgusta, s. V neki samotni lopi so našli popolnoma zgorelo truplo češkoslovaškega državljana Jabnovskega. Truplo je bilo obducirano. Preiskava je dognala, da je Jabnovskega ustrelil češkoslovaški državljan Gospodarič, ljubimec njegove žene. Gospodarič in žena Jabnovskega sta nato truplo polila s petrolejem ter zažgala. Zločinski par je policija aretirala in izročila sodišču. Upor v poljski jetnišnici Varšava, 15. avgusta s. V jetnišnsd v Kelcah je prišlo do krvavih spopadov med jetniki in stražniki. V spopadu so stražniki oddali na jetnike salvo strelov. Po salvi je bil 1 Jetnik ubit in več lažje in težje ramenih. Izbruh ognjenika na Javi Batavija, 15. avg. o. Med močnim potresom je pričel bruhati zopet vulkan Bromo, ki leži v bližini Renomeja Vulkan že bruha dva dni ter je izmetal ogromno množino lave in pepela, ki sta ©pustošila vse nasade na pobočju in v dolinah. Škoda znaša že sedaj nad milijon nizozemskih goldinarjev. Nesreča pri delu Toulouse, 14. avgusta a. Zemeljski plaz je zasul štiri delavce, ki so bih v tamcSnjem rudniku rna dnevnem koj>u. Lzipod plaza so izkopali do sedaj dve trupli ponesrečenih delavcev. Danes! Prem eraf Pustolovna komedija! NajsmešnejSi legijonarji v tujski legiji. — Ljubezen v haremu! Šamika v haremu! Smeh! Velekomično! Danes ob 4, p»l 8. In 9. url. Ljudske cene Din 2. 4. 6 Kino »Ideal« Ukaz o amnestiji Včeraj smo mogli v 1. izdaji objaviti le prvi del ukaza o amnestiji, zato objavljamo danes še drugi del: D Dajemo delno pomiloščenie: 4. Delno oprostitev zaporne kazni osebam, ki so bile obsojene s pravomočnimi obsodbami civilnih in vojaških sodišč, ako izdržujejo kazen v civilnih kazenskih zavodih ali zaporih in ako kazen presega 12 mesecev, in to: 1) eno leto kazni osebam, katerim je bila zmanjšana z našim ukazom od 6. septembra 1923. St. 51.601 ali z ukazom od 19. januarja 1928 leta št 36.072. 2) četrtino kazni osebam, ki so bile samo enkrat obsojene, to se pravi, ako pred tem niso bile obsojene zaradi navadnega zločina in katerim ni bila že zmanjšana njihova kazen z našima ukazoma od 6. sept. 1923 št. 51.601 in od 19. januarja 1928 št 36.072; 3) petino kazni osebam, ki izdržujejo svojo drugo obsodbo, to se nravi osebam, ki so že bile preje obsojene zaradi prostega zločinstva in ako jim ta kazen že ni bila znižana z našimi ukazi od 6. septembra 1923. št. 51.601 in od 19. jan. 1928 št. 36.072; 4) šestino kazni osebam, ki izdržujejo svojo tretjo obsodbo, ako niso bile obsojene za zločinstvo iz koristoljubja in jim kazen ni bila znižana z našim ukazom od 6. septembra. 1923. št. 51.601 in ukazom od 19. jan. 1928 št. 36.072; kakor tudi osebam, ki so bile obsojene za hotimično ubistvo z naklepom (umorstvo). bodisi da ie bilo izvršeno ali poskušano. bodisi v obliki udeležencev ali udeležbe ali poskušene zape-ljave k zločinstvu umorstva ako pri tem r.iso bile obsojene zaradi prostega zločinstva. Za zločin detomora velja pomilošče-nje kakor za ostala dejanja po tej točki. Od delnega pomiloščenja po tei točki so izvzete osebe, ki so bile obsojene: 1) za dejanja, ki se kaznujejo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi in po poglavju 9. kazenskega zakonika za kralievino Srbijo. 2) za dejanja iz §§ 41, 45, 70, in 102 vojaškega kazenskega zakonika. 3) na smrtno kazen, če jim ie bila ta kazen pretvorjena v zaporno: 4) osebam, ki so po 19. januarju 1928 pobegle, 5) osebam, ki so bile več kot trikrat obsojene zaradi prostih zločinstev. Pri osebah, ki so bile obsoiene z dvema obsodbama, se bo smatralo, da izdržujejo eno kazen, ako je bilo drugo dejanje storjeno pred dnem prve obsodbe. V primeru istočasne izvršitve kaznivih dejanj, če se na eno teh dejanj nanaša tale ukaz in ako so sodišča s pravomočno obsodbo izrekla enotno kazen, morajo sodišča prve prošnje po uradni dolžnosti (ex offo) v vsakem konkretnem primeru odločiti, kateri del enotne kazni je treba smatrati, da je bil z milostjo oproščen Proti sklepom prvostopnih sodišč, ki morajo biti obrazložena, je dopuščen zainteresirani osebi pravni lek na višie sodišče v smislu obstoječin predpisov kazenskega postopka. E. 5. Osebam, obsojenim na kazen dosmrtne težke ječe 9e zamenja le-ta v kazen 20 let. F. 6. Pomiloščenja, ki so bila s tem ukazom dovoljena za zaporne kazni, veljajo tudi za mladoletne osebe, ki so bile po posebnih zakonih in uredbah kaznovane. Izvzeti so mladoletniki, ki so bili s sodnimi obsodbami obsojeni na prisilno vzgojo ali poboljše-vanje. G. 7. Od pomilostitve po tem ukazu so izvzete še osebe: 1.) ki so bile pred dnem tega ukaza izpuščene na pogojni odpust; 2.) ki so pobegnile iz preiskovalnega zapora ali iz kazenskega zavoda in se na dan tega ukaza nahajajo na begu in nad katerimi se zaradi tega ne more izvršiti kazen, in 3.) osebe, nad katerimi se ne more izvesti kazensko postopanje zato, ker prikrivajo svoje bivališče, bodisi da se skrivajo v notranjosti države ali da so pobegnile v inozemstvo. H. Pri znižanju kazni osebam, ki jim je bila kazen znižana že e prejšnjim ukazom, se bo računala ena petina, oziroma ena šestina s tem ukazom znižane kazni od onega dela kazni, ki je preostal po predhodni pomilostitvi. I. S to splošno pomilostitvijo niso dotaknje-ne pravice države in privatnih oseb do povračila škode. 3. Določbe točke B, C in D tega nkaza se nanašajo le na osebe, ki so storile kazniva dejanja do 6 januarja 1929. Naš minister pravde bo reševal vsa sporna vprašanja, ki bi nastala glede tolmačenja tega ukaza. Naš minister pravde naj izvrši ta ukaz. Na Bledu, 10- avgusta 1929. ALEKSANDER L r. Minister pravde in čuvar drž. pečata dr. Srskič 1. r. Vojaška amnestija Istočasno je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o obsežni amnestiji vojaških oseb. Tudi ta ukaz obsega deloma popolno oprostitev kazni in kaznivega dejanja, deloma pa znižanje kazni. Vsegrška gospodarska razstava Atene. 14. avgusta a. V zvezi s prosla-i vami 100-letnice neodvisnosti Grčije se bo ! vršila tudi velika panhelenska razstava, ki bo otvoriena začetkom aprila 1930. Namen razstave bo podati verno sliko grškega narodnega gospodarstva in bo otvorjena naj-bfže d« konca 1. 1930 Danes! Popularna opereta! , ORLOV prekrasni ijubavni prizori našega rojaka pnljublj nega Sirelslava Petroviča in Viviaoe Glason Film po opereti FranichstSdtena in Marischke. Danes so predstave ob: 4., pol 6 , pol 8. in 9. uri. Ljudska etne: 2, 4, 6 in 8 Din. ELITNI KINO MATICA Telelon 2124 Šport Ateam:Bteam7:2 (5:1) Včerajšnja trening-tekma je bila kompe-tentnemu forumu prav potrebna, kajti po* kazala je, da se naši igrači ne nahajajo v kondiciji. Če to upoštevamo in vzamemo v obzir zadnje rezultate naših vodilnih klubov, potem smo si na jasnem, da se ne sme izpostavljati reprez. moštva event. porazu. Kar se tiče tekme same, je ta potekla v ležernem tempu. Kot običajno so tudi tokrat manjkali nekateri nominirani igralci ter se je luknje kolikor toliko zamašilo s prisotnimi nogometaši ASK Primorja. Teama sta nastopila: A=team: Korče (P)-Svetic (P), Verovšek (I) - Zemljak, Slamič (oba P), Unterreiter (I) * Jug, Camernik (oba P), Oman, Doberlet (oba II.), Terček (P). B-team: Bizovičar (H) - Hassl (P), Ko-šenina (H) * Marinko (H), Sočan (P), Dra-ksler (H) * Kos (H), Svetic (H), Glavič (P). Terček je vstopil šele proti koncu prvega polčasa ter je v drugem delu igre igral v B-teamu. Tudi Korče je bil v drugem polčasu postavljen v B-team. Kakor že rečeno, ni nudila tekma nika» kih zanimivih momentov. Igralci B»teama so igrali z večjim elanom, dočim se onim A-teama očividno ni preveč mudilo. Edine svetle točke v obeh moštvih so bili Verovšek, Svetic (oba branilca). Doberlet in Camernik v napadu ter agilni Košenina. Vodil je tekmo ležerno, a kljub temu dobro g. Deržaj Juniorske pokalne tekme V včerajšnjem III. kolu juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije so sigurno zmagali — kakor je bilo pričakovati — juniorji Primorja in Ilirije, ki se bodo srečali na ta način v nedeljo 18. t. m. v semifinale: zmagovalec izmed njiju bo 25. t m. imel v finalu za nasprotnika SSK Maribor. Rezultati so bili naslednji: 'Primorje : Slavija 6:1. Slavija je nudila Primorju več odpora kakor kaže rezultat. Vzdržati je mogla odprto igro, pred nasprotnim golom pa si je le redkokdaj znala ustvariti zrelo šanso. Razen tega je imela slabega vratarja. Primorje je igralo mnogo boli smotreno, to zlasti v napadu. Tudi v tehničnem pogledu je bilo Primorje boljše moštvo. Večino golov je pripravila desna stran napada Slapar— Lipovšek. v obrambi je nadkriljeval ostale levi branilec Bizjak. Tekmo je vodil dobro g. Dolinar. Ilirija : Hermes 3:0 Ilirija je v prvem polčasu občutno prevladovala, imela pa je včeraj na svoji strani tudi srečo. Takoj v začetku igre proti njej prisojeno enajstmetrovko je Hermes zastreljal, pa tudi tekom drugega polčasa je nekoliko kočljivih situacij pred njenim golom le slučajno končalo brez gola. V splošnem je bilo moštvo belo-zelenih boljše vi-grano ter odločnejše pred golom, čeprav je Košak iz I. moštva imel včeraj izrazito slab dan. Tekmo je zadovoljivo vodil g. Marinič. Reka : Mladika 5:3 Ta igra spada med tekme za utešno darilo. Odločitev je padla v prvih 10 minutah, ko je igrala Mladika oslabljena, samo z 9 oziroma 10 igralci. V tem odlomku igre je Reka dosegla 3 gole in ohranila je ta naskok do konca, četudi je Mladika v drugem polčasu več napadala. Igro je vodil g. Mahkovec. — V finalu za utešno darilo se srečata v nedeljo Reka in Slovan. JNS in protest BSK Zagreb. 15. avgusta č. Včeraj se je upravni odbor JNS bavil s protestom BSK proti Hajduku, ki je v nedeljski prvenstveni tekmi nastopni z igralcem Culičem, ki je igral že prvenstveno tekmo za neki drugi klub. Odbor JNS je sklenil pozvati splitski podsavez, naj takoj predloži originalna sodniška poročila o vseh odigranih prvenstvenih ♦ekmah W iih je letos odigral iportni kfaib ZrAnjski v Tivt«, Motociklistične dirke v Zagrebu Zagreb, 15. avgusta č. Danes so se vršile nt dirkališču v Cermomerou velike mednarodne motociklistSane tekme. V kategoriji motorjev do 175 ccm (10 krogov, 8000 m) so dirka® štirje vozača. Prvi je bil Urojič (Prvi hrvatski moto-klub) 6 mšnnt 10 sekund, dragi Stajič (Motoklu-b Beograd) 6 minut 15 sekund, tretji Muller (Osjek). V kategoriji tairmifo motorjev ne glede na jakost (15 krogov, 12.000 m) je bil prvi Šo-Startoo (Prvi hrv. Motolriwb) 8 minut 15 sekund, drugi StaijSč. Soštaršič je odstopil zaradi de-feikta. V kategoriji motorjev do 250 ccm (15 krogov, 12.000 m) je bil prvi Win4cter (Miinchen) 9 minut 3 sekunde, drugi Urojič 9 minut 12 sekund, tretji Hessner (Dmaij). Winkler je prekosil dosedanji rekord 35.2 sekunde za krog ter je voziJ 34.2 seknnde. V kategoriji motorjev do 350 ccm (20 krogov. 16.000 m) je bil prvi Urojič lil minut 45.1 sekunde, dringi Jirasek (Brod) 12 minimt 1.4 sekunde, tretji Schiidhaber (Dunaj) 12 mijiiuit 11.2 sekunde, četrti pa Wiinikler. V kategoriji motorjev v 500 ccm (25 krogov, 20.000 m) je bil prvi Wal:lach (Dunaj) 13 minut 48.2 sekunde, drugi Strban 13 rrrimrt 28.1 sekunde, tretji Čemy 14 minut 40 sekund. V tej dirki te WaHach postavil nov rekord za en krog z 32J sekunde. V kategoriji motorjev do 1000 com (20 krogov, 16.000 m) je bil prvi Wallach 11 minut 7 sekund, drugi Štrban 11 minut 14 sekund. U-e-tji Čermy 11 minut 39 sekund Naši Kraji in. »Jutrovčki" so plavali z Raba na Hvar... »E, morda pa ni to nič novega v dobi ajbolj rekordnih rekordov!« bo dejal kak jagrizen in bledikav filister, ki se skriva r varni senci meglene domačije, čitajoč jaše poročilo. Ljudje božji, ali veste, kako daleč ležita drug od drugega oba kraja: Rab in Hvar. Rab, ki je — mimogrede povedano — eno naših najlepših jadranskih kopališč in je slavno mestr prav takisto se glasecega otoka, ležečega na meji Hrvatskega Primorja in severne Dalmacije; otok Hvar je že zelo, zelo na jugu naše države, okroglo 300 km vsak sebi! Po tel, uvodnih besedah, ko smo našim čestitim prijateljem dovolj pojasnili raztegnjeno in široko oddaljenost obeh otokov, bo morda zdaj še'e marsikdo še enkrat prav v tomaževski nevernosti pogledal na naslov: _ , „ , »Jutrovčki so plavali z Raba na Hvar!« Tale pa bo najbrže predebela in — predolga . . in bosa« bo konstatiral marsikak kontinentalec, ki ne ve, kake uganjajo zdaj naši »Jutrovčki« tam doli ob jadranski obali, in se jim godi tako, da se počutijo tako štemano. kakor bi bili v nebesih in jim prinese skoio vsak dan kako novo zanimivost in prijetno presenečenje. Pa da ostanemo pri stvari. Oni dan so jo mahnili naši mali srečniki na Rab. Parnik »Plav«, ki ga ima Jadranska plovidba nalašč za take odlične goste in ga imamo mi skoro kar v zakupu, je bil ves v zastavah. 2e na vse zgodaj se je oglasila »Plavo-va« sirena v zalivu Martinščice, kjer je sprejel parnik »Jutrovo« kjlonijo pod svojo streho in z njimi še druge prijatelje, ki uživajo pri nas mogočen hlad platan kolonije v Martinščici. Seveda smo se vkrcali pod našo preizkušeno ljubljansko zastavo, na kateri je slavno zapisano, da smo »Jutrovčki«. Naš domači orkester, ki ga tvorijo zagrebški muziki, je navdušeno igral na krovu, ko smo plavali mimo mest v Hrvatskem Primorju na eni strani, in ob otoku Krku, ki nas je pozdravljal z desne strani. Kakor nalašča je uganjal svoje komedije močan burin, da so naši mladi pomorščaki spoznali tudi zvitosti in hudomušnosti morja. Ampak »Jutrovčki« so se držali korajžno jn jim je bilo le žal, da se niso mogli izkrcati v Sen ju. Pa kaj hočete! Senjska vrata so muhasta. Z ladjo nismo mogli do brega. Zato pa je bilo tem lepše na Rabu. Kakor prevzeten labud je zaplaval »Plav« v Iuko, kjer so se zbirali številni slovenski gostje, da pozdravijo male slovenske znance, svoje »Jutrovčke«. Kajti so »Jutrovčki« povsod le in samo naši! Za našo zastavo je krenila vsa številni povorka mladih src, ogledali smo si rabske zanimivosti in znamenitosti, nato pa smo šli v park, kjer žgoli na stotine škržatov, ki dajejo tamkajšnjemu parku agav in igla-tega drevja prav posebno beležje in tvorijo prav posebne vrste muziko. Vročina peklenske pripeke nas je nagnala v vodo. Sredi zaliva pa je počivala že nekaj dni vojna ladja Hvar, ladja-matica naših podmornic Hrabrega in Nebojše. Kdo ne bi hotel na ogled naših vojnih ladij? Iz »Jutrove« čete smo izbrali najboljše plavače in smo udarili z njimi — od Raba do — Hvara ... Da se razumemo! Z otoka Raba smo plavali do vojne ladje Hvar in smo s tem dosegli vsekakor lep rekord! To je bilo za naše mlade plavače res nekaj novega in lepega, ko smo se šetali, plavajoč okrog ogromnih podmornic in njih ladje čuvarice, kamor je sicer vstop prepovedan. Splošni želji »Jutrovčkov«, da se vkrcajo na »Hvar«, je bilo končno le ustreženo. Kakor list v vetru je premetavalo »Jutro-vega« parlamentarca g. Zupančiča, ki se je spenjal po visečih stopnicah na krov, kjer ga je sprejel naš rojak, mornariški poročnik g. Pire, rodom Kranjčan, ki je dovolil »Jutrovi »družini in ljubljanskim licejkam vstop na krov, da spoznajo skrivnosti velike bojne ladje. Teh utisov, ko so se šetali naši mladci okrog ogromnih strojev, kjer so zrli plavajočo hišo naše mladine mornarice in so občudovali čiste in urejene kabine, kjer se jim je posebno priljubila sprejemnica komandanta g. Kršnjavija, ne pozabijo prav gotovo nikoli. Trenutek pa, ko smo zrli na pošastni, grozo vzbujajoči podmornici, ki sta bili pod nama skoro domala potopljeni v globočini morja, pa je bil božanski. Ponosni smo bili na našo mlado mornarico! Res! Morda se večini ne bo nudila nikoli več taka slika in dogodivščina, kakor jih zdaj uživajo »Jutrovčki« ob Jadranu. Prav po bratovsko smo se ločili s »Hvara«, kjer so se vsi živo zanimali za sloven- ske »Jutrovčke«, ki jih poznajo iz našega lista. Ko je poskakalo vse plavajoče »Jutrovo« odelenje in licejska mornarica v morje, da odrinejo na breg, je odjeknilo s širokih bokov »Hvara« trikratni zdravo in hip nato naš običajni pozdrav — pozdrav »Jutrovč-kov«-Sokolov: Zdravo, zdravo, zdravo! za našo jugoslovensko mornarico. Na Rabu je izkazoval našim »Jutrovčkom« posebno pozornost tamkajšnji šef finančne uprave g. Madronič, poprej uslužben v Litiji, ki je pozval naše na okusno in bogato zakusko. In so njegovi trije fantje žareli sreče, da so stopali za našo čestito zastavo. Vseh vtisov zadnjih dni pa je toliko, da bi bila magari nedeljska številka »Jutra« premajhna, ko b. hoteli popisati vse, kako se nam godi na naših dveh »rajžah«. Ne samo po morju! Da nam ne zastanejo noge, porabimo vsako priliko, da skočimo kam v okolico, posebno takrat, če se dopoldne skisa solnce, kar se dogodi tudi sem pa tja, med tem ko se do popoldneva skoro stalno očisti ozračje, in se podamo tedaj na kopanje ali pa se prevažamo v naših čolnih, da sije prav vsem veselje z mladih lic. Izleta na Rab ne bomo pozabili. »Jutrovčki« so se s koncertom na palubi prav po kranjsko odrezali. S spremljevanjem klavirja je zaorila naša pesem, vriskala so srca naših dečkov in deklic; mrak je že legal na mirno vodno planjavo, ko smo sre-čavali jadrnice, ki so brzele naprej; nam pa je bilo lepo in prijetno in nismo želeli prav nobene izpremembe. Pesem in morje sta se družila v lahnem dihu polmraka . . . Izkopan okostniak Ljubljana, 15. avgusta Delavci, ki kopljejo na stavbni parceli na križišču Rimske in Bleiweisove ceste temelj za bodočo Bohinjčevo hišo, so naleteli davi na čudno najdbo. Iz nasute zemlje se je nenadoma privalila na dan človeška črepinja, nakar so se pokazale še druge kosti. Ko so imeli delavci pred seboj cel okostnjak, so obvestili o tem polirja Franceta Novačana, ki je odšel na policijo in zadevo prijavil. Na lice mesta je odšel dežurni uradnik, ki je odredil, da ostanejo kosti do petka na mestu. Istočasno je bila uvedena natanča preiskava, da se ugotovi, kako je prišel okostnjak na mesto, kjer je bil najden. Ker je bilo najdeno okostje enega samega človeka, je prav mogoče, da gre za zločin, izvršen pred davnimi leti. K otvoritvi koče na Mirni gori Od planinske koče na Mirni gori (1048 m), ki bo otvorjena v nedeljo, ima obiskovalec prekrasen razgled Ljubljančan, ki bi hotel na Mirno goro, mora z vlakom ob 7.30 iz Ljubljane in pri* de na postajo Semič ob 11.03. Od tu ima eno in pol ure hoda tako, da pride na vrh okoli 13. Ob 15. mora pa zopet nazaj, da pride do 17. na pestajo Semič, ko gre zadnji vlak v Ljubljano in pride v Ljubljano ot 20.30. Najb nje je, da se odid' iz Ljubljane že v soboto popoldan ob 16. ali 18.45 in se pelje naravnost v Črnomelj, kamor se pride ob 19.40 oziroma 22.45 Tu se prenoči. Prenrč j je več na razpolago in se bo dobila postelja v hotelu Lackner za 10 Din in najbrž tridi nri privatnikih. Iz Čr« nomlja bo odhod zjutraj ob štirih. Iz Čr« nomlja do vrha je 3 in pol ure hoda Pot gre kake Štiri kilometre po ravnini, potem pride v vinograde, kjer je nekoliko bolj strma, potem položno po gozdu do vasi Pla nina. M tu je še pol ure malo bolj strme poti po košenicah do vrha Iz Črnomlja pa se bo tudi ob šestih zjutraj lauko peljalo z gozdno železnico tvrdke »Jugoles« Ta vožnja nudi izredno lep užitek. Kake šti= ri kilometre je proga izpeljana po dolini, potem se pa začne vzpenjati v drznih serpentinah med vinogradi Bodinske gore in Stražnega vrha. Ves čas je krasen razgled na Črnomelj in njega okolico Gornji del proge pa vodi po samem gozdu do vasi Topličice Od tu do rha gore je komaj dobro uro hoda. Tako je omogočeno priti vsakemu v hladu in brez posebnega truda na vrh Mirne gore. Odhod je potem popoldan k vlaku ob 17. v Semič. Kdor pa ima več časa na razpolago, se mu nudi prilika za dosti lepih izletov v romantično Poljansko dolino, v gozdnate kočevske vrhove, domo» vino kosmatinca »Rog« in v sosedne Gorjance. Kdor pa pozna pot ki je itak mar« kirana, lahko izstopi v Semiču in gre naravnost h koči, kjer lahko prenoči. Točka je sigurno vredna izleta in bo tudi najbolj razvajenega planinca razvnela. Ljubljančanom in Gorenjcem pa bo nudiš la nekaj novega Nova kapela pri planinskem doma na Krvavca Na Krvavcu, ki je najbolj priljubljena izletniška točka v predgorju Kamniških planin in važna zimsko* športna postojanka, se bo v nedeljo vršila velika planinska slovesnost. Ljubljanski pomožni škof dr. Grego-rij Rozman, ki je znan kot turist in ljubitelj planin, bo blagoslovil novo kapelo in obenem tudi nekatere no= ve planinske stane na Kriški planini, za slovesnost se vršijo velike pripra- Veliko gasilsko slavje v Bohinja V nedeljo bo slavilo Prostovoljno gasilno društvo v Boh. Bistrici 451etni obstoj. S to proslavo je združen obvezni zlet Radovljiške gasilske župe. Odlikovani bodo še živi požrtvovalni gasilci iz bohinjskega kota za dobo od leta 1884. naprej. Razven tega se bo okrasil društveni prapor z na novo podarjenimi trakovi in bo blagoslovljena nova motorna brizgalna francoskega izvora. Po sprejemnih govorih se bo vršila ob 13. tehnična vaja z motorno brizgalno, ob 14. uri pa ste bo pričel na dvorišču in vrtu »Občinskega doma« zabavni del prireditve. Pri vsej prireditvi bo sodelovala 46 mož broječa prvovrstna godba z Jesenic. V pro« gramu so na predvečer razne podoknice, v nedeljo zjutraj budnica, oficijelni sprejem gostov pri izletniškem vlaku, ki priha* ja na postajo okoli 9. ure, odhod po vasi, revija narodnih bohinjskih noš itd., skratka: dulce et utile. K povratku izletniškega vlaka ob 19.18 spremlja goste godba na kolodvor. Druge tajnosti veselega sporeda bohinjske zamisli danes zamolčimo. Kdor ga ho» če toč..o proučiti, naj pride v nedeljo v Bohinj, tja v bistriško dolino, pod trdnjavo, zidano na skalo sivo. Mogoče se bo vsaj ta dan vživel v čase Kajtimara in Črtomi« ra. Saj to ni združeno s previsokimi troški, kajti gostje, ki se poslužijo izletniškega vlaka, imajo polovično vožnjo na železnici. Razven tega se jim nudi ugodnost, da za zmerno ceno obenem posetijo z moderno opremljenimi avtobusi tudi divjeromantič-no Bohinjsko jezero in veličastni slap Savice. Kdor ta dan določi za svoj izlet, naj ne prezre Bohinja, kajti poleg svežega planin* skega zraka se bo lahko navžil tudi vzhi-čenega domoljubnega navdušenja. ve in gotovo bo v nedeljo pohitel na Krvavec marsikateri planinar tudi iz Ljubljane. Krvavec je visok 1853 m in nudi prekrasen razgled, ki ga ne pozabiš nikoli. Zanuščin* 6 miliiard in mili ionov Din Ali je mogoča pri nas tako velika ded-ščina? Mogoča je že, dasi iznaša ravno polovico državnega proračuna in bi njeno izplačilo bilo otežkočeno, ker je v obtoku komaj nekaj rad oet milijard Din. Po Sre-mu in po Beogradu pa se zadnje dni le ne govori o ničemer drugem, kakor o omenjeni kolosalni zapuščini blagopokojnega brivca Nikolaja Bizumiča, doma iz male planinske vasi Neradina, oddaljena 15 km od Rume. Nikola Bizumič se je tu rodil 1823. v revni hiši in ie v mladih letih pasel svinje po obronkih Fruške gore. Nato je stopil v uk pri brivcu Tovanoviču v Pumi, nato pa postal polkovni brivec in kirurg pri gra-ničarskem polku v Mitrovici. Z niim se je nahaja' v Italiji, na Poliskem. Češkem in še marsikod. Po marčni revoluciii 1848. ie zapustil voiaški stan in se naselil v rodni vasi. Izumil ie aparat za striženje las. kakršnih je dandanes na miliione v rabi. A takrat «o se sosedje norčevali iz izumitelja in je zaman moledoval okrog za 100 forintov posojila, da bi dal svoj izum patentirati. Odpravil se je zooet v svet in se za dali časa ustavil v Londonu, kier ie našel financerja. Izpopolnil je svoj izum, ga dal patentirati in začel s svojim financeriem deliti — vedno naraščajoči profit. Mali aparati za striženje so po par letih preplavili svet in Bizumič je obogatel. Leta 1907. je okrajno «odi«če v Irigu v Srem» prejelo iz Londona obsežen akt. kjer je bilo navedeno, da ie Nikola Bizumič umrl in zapustil ogromno dedščino. Začelo se je poizvedovanie sem in tja in se zavleklo do izbruha svetovne vojne, ko je zadeva zaspala. Po prevratu se je naše noslaništo v Londonu trikrat obrnilo na iriško okrajno sodišče in zdaj naše oblasti zopet sem in tja iščejo Bizumičeve dediče, ker bo sicer ded-ščina pripadla angleški državi. Narastla pa ie tekom 32 let po dividenvah, obrestih in dvigu vrednostnih papirjev na 6 milijard in 160 mi'iionov Din. Ime Nikolaja Bizumiča bi bilo bržčas že porabljeno, a tako bo njegova ogromna zapuščina opozorila svetovno iavnost, da ie aparat za striženje izumil nekdanji svinjski pastir in frizer iz Srema. Kočevsko nismo V nedeljo se Je vršila v Kopr ivnhku pri Kočevju velika gasilska slavnost Ondotno prostovoljno gasilno društvo je namreč obhajalo petdesetletnico svojega društvenega obstoja. Kočevska gasilna društva so se torej osnovala baš v istem času kakor slovenska, razen mestnega, i ki jc obhajalo sivojo petdesetletnico že I. 1926. | Ta dam se je zbralo v Koprvnrku velijo število stokov zfosibi iz Kočevja, od koder je vozil skoraj ves dan avto g. Gabrovca in Kresseta. Do-potdme se je vršila slovesna služba božja, katero Je opravij kcprmiišiki župnik g. Schaiuer. nakar je sledrilo slavnostno zborovanje, na katerem so j govorci zastopniki domačega gasilnega društva, župan in zastopnik kočevske gasilske župe. Popoldne se je vrš?la ljudska veselica. Koprivniško j5a«snVsiko društvo si jc nabavilo tudi že novo motorno brfegail.no m deluje požrtvovalno in nesebično. — Jutri 17. t. m. priredi akademsko društvo ▼ Kočevju prvo svojo akademijo s plesom. Vršila se bo v dvorani hotela »Trst«. Tooikc im akademiji, katere bo izvajal akademski pevski zbor in akademski orkester, so kwr»po-z;cMe svetovw.li modernih poleg naših najboljših. Pri plešo sodetofie akademski jatz. Bivša Kajfeževa žaga, ki je sedaj Jas* kočevske mestne hranilnice, je začela zopet z delom. S tem je dobilo zopet okrog 60 delavcev svoj kruh. Za ga bo odslej reza!« les premoženjske uprave mesrta Kočevja, ki ga bo ista sekala v svojih prostranih gozdovih za Friedrichsleinom. Sadja so prinesti sedaj ž« veliko okoličani v me sito. Prodajajo ga ob gradu. Vendar moramo pribiti dejstvo, da }e zelo drapo, zlasti jabolka, ki bodo ravno letos tako bogato obrodidn. Hruške (drobne) prodajajo po pet za dmar. kar zna-či, da bi stat kilogram hrušk 8—10 Din. MisR-mo. da se mora tndi ta zadeva eflkrait nredfti! Maline rdeče vabijo ... Zopet je nastopil čas mafitn. Vsak dati je poln pridnih nabiralcev in nabira Me. Tega božjega daru se zlasti poslužujejo revnejši delavski sloji, ki na ta način dobijo nekaj denarja, s katerim lažie prebranijo grofe otroke. Malin je ziasti veliko t vsem Zdravo okrepčilo. Zakaj ne bi pili kave tudi v vročih letnih dnevih? Poizkusite s kavo Hag. Ona je brez kofeina, osvežuje in poživlja, ne da bi povzročala občutek vročine in neugodnega pritiska krvi v glavo. Pri tem pa Vam nudi kava Hag popolen užitek. Kot prava, najplemenitejša zrnata kava ima vse prednosti okusa in arome naj? dražje kave s kofeinom. Manjkajo ji samo njena slaba svojstva. Kava Hag ne povzroča nikdar nespečnosti, niti ne ogroža na katerikoli način delovanja srca in živcev. Tisoči zdravnikov jo radi tega predpisujejo kot važno sestavino smotrene dijete. Tudi Vi jo uživajte med počitnicami. Pri tem ne pogrešate ničesar, temveč skrbite za okrepitev vsled v zimskem času oslabljenega zdravja. Zahtevajte kavo Hag po hotelih in kavarnah. Vztra« jajte na tem, da se Vam jo nudi. Kava Hag, d. d., Martieeva ul. 14 B, Zagreb KAVA HAG VARUJE SRCE IN ŽIVCE! Sokol v Št. Jurju ob Ščavnici Sokolska ideja je živa. Sokol dobiva nove dobre in čvrste postojanke. Slika predstavlja najmlajšo člansko telovadno vrsto v Št. Jurju ob Ščavnici, ki je prvič javno nastopila pred par tedni na dobro uspeli prireditvi Sokola in Zveze kmečkih fantov in deklet. fridrichstekiskem pogorju. Vendar so tn skoraj cel mesec kasneje zrele kot na Rogu. Gozdni urad Auersperga izdaja strankam nabiralne karte po 20 Din za osebo. Ta karta velja za vso dobo malin. Poročali smo že, da se vrši v nedeljo 16. avgusta blagoslovljenje novega gasilskega douna v Kočevju, ki je eden najlepših pri nas sploh. Spored tega slavja bo sledeči: 17. avgusta zvečer bo dom od 9.—10. ure sijajno razsvetljen. Ob tej priliki so bo lahko sleherni ogledal novo poslopje tudi od znotraj. V nedeljo od 8. do pol 10. dop. spre.jema.nje gostov. Ob tričetrt na 10. bo skupen pohod k maši v mestn« žuipno cerkev. Po maši defide mimo predsedstva zveze ter časteh članov, nato slavnostni sprevod do doma, ki bo ob tej priliki blagoslovljen. Ob 11. bo promenada« koncert. Popoldne se vrši ljudska veselica na vrtu gostilničarja g. Gustava Verderberja Med sprevodom, na koncertu in na veselici igra železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Kočevski gasila' pričakujejo ob tej priliki častnega poseta vseli sosednjih gasilskih društev Veliko strahu je užil posestnik J. P. iz Drage.V ponedeljek zvečer se je spravljal spat Vsedel se je na posteljo in si sezuval čevlje. Enega je vrgel na tla Ker je priletel na mehko, se mu ie čudno zdelo ta zlasti še, ko je slišal, da je nekaj zašumelo za posteljo. Mislil ie. da je maček ali pa podgana Prižgal ie svetilko in previdno iskal, kaj naj bi trlo Naenkrat pa je zajedaj na koncu postelje v klopčič zvitega modrasa, ki se je baš pripravljal na napad. Iz strahu je možakarju padla svetilka iz rok. Mož je na glas zavpil po pomoč. Prišel je v izbo sin z drugo svetilko. Šele po dolgem napornem iskanju sta iztataila nazadnje modrasa Posrečilo se jima jc. da sta ga ubila Modras ie bil dolg preko en meter Ker niso sigurni, ali so si modrasi napravili gnezdo v sobi, ne spi tam n.ikdo več. Rad bi umrl in zhr Ljubljana, 15. avgusta Vzhodni del mesta pod Gradom je dopoldne razburkala razburljiva vest. Soseda je hitela k sosedi in pripovedovala novico, ljudje so se ustavljali na ulicah ter si klicali: »Ali že več... Ti je že znano?« — Ustrelil se je .« In je res kmalu pridrčal po Streliški ulici rešilni avto. Ustavil se je pred lepo eno* nadstropno hišo, iz katere je bilo čuti, klicanje, prepiranje in jok ženske Organi rešilne postaje so nekaj časa gleaali in se obotavljali, slednjič pa stopili notri in malo pozneje energično potegnili starega gospoda za seboj, ga dvignili, upirajočega se na avto ter ga naglo odneljali v splošno bolnico. Bil je to okrog 65 let star gospod, zagrizen samec, sicer pa zastormik raznega blaga, ki prihaja k nam iz daljnih dežel. Kakor je stari gos«v>d bogat, ie vendarle postal tekom zadnjih let nekam betežen in jeznorit. Vse ga je iezilo. nagajali so mu živci in je menil večkrat, da mu je sila hudo na tem svetu. Postal ie pravi pravcati čudak. Kuharica, ki je pri hiši že leta, ie morala veliko pre= stati. Največ strahu. Nedavno tega je pričel stari gospod godrnjati, nakar ji je prav prijazno omenil, da se opravi in gre v me= sto. »Kam?«, je vprašala kuharica. »I, po strup, da se spravim na oni svet!« je prostodušno odvrnil stari gospod. »Nikamor ne pojdete!« je komandirala. vendar se je stari gospod navzlic temu odpravil v mesto, se vrnil in ni umrl. Drugič zopet je prihitela kuharica vsa preplašena k sosedi. »Pomoč, pomoč!« je vpila na vse pretege. — »Hitro, gospod se namerava končati!« Stanovalci hiše so ^o čili po stopnicah in stali naenkrat nrc' ~*a-rim gospodom, ki si je ravnodušno prav stTokovniaško ogledoval staro basalo s Sti* rimi cevkami, ki se menda sploh nI -ffcdo sprožiti. Stanovalci so mu vzeli orožie vendsi <*> mu ga po kratkem ogledu vrnili, v polnem rrpnričanju, da orož'e ni naimani nevarno. Tudi ne za prostovoljnega kandidata smrti. Gospod se je pozneje navidez potolažil, a pričel kmalu zopet obupavati in se pečati z mislimi na prostovoljno smrt. »V Maribor se odpeljem.« je omenil zo* pet te dni kuharici. »Po kaj neki?« je menila kuharica. »Po patrone za revolver, da sc ustrelim« je promptno odvrnil. »Ojej, ojej, gospod ali vas že spet drži,« je zastokala kuharica in odšla po poslu. Gospod se je res odpeljal, toda ne v Maribor, pač pa v Kranj in res prinesel s seboj neke patrone. ki bi jih kupil lahko tudi v Ljubljani. Danes zjutraj pa je nenadoma zagrmclo. Iz njegove sobe je bilo dvakrat zaporedo* ma čuti močan strel. Kuharica se je skoro sesedla od strahu, pokonci pa so planili drugi stanovalci hiše. »Končano je!« so menili pred vratmi. Ko so vstopili, so videli stati gospoda pri umivalniku. »Ustrelil sem se!« jih je pozdravil s slabim glasom. In res. Čelo je imel krvavo. Odvzeli so mu še kadeče se strelno orožje. Bil je samokres, ki so si ga že nekoč ogledali. Je bilo vendarle nevarno orožje. Ž njim je bilo res mogoče streljati. Gospod pri umivalniku je postajal vedno slabejši. »Zdaj bo res umrl,« so menili vsi. Po pr* votni zmešnjavi je eden brzo odhitel na rešilno postajo. V bolnici, kjer so oddali starega bogatega gospoda, vsega krvavega, nimajo v pr* vem razredu nobene proste pcstelje. Enako ne v drugem razredu. »Pa bi šli v Leonišče!« je prigovarjala kuharica. O ne, tisto pa ne!« se razburi stari bogati gospod. »S čim bom pa živel. Kdo bo plača! toliko denarja. »Aa?« so se mu čudili vsi, ki ga poznajo. Pridejo zdravniki, ki pregledajo ranjenca. So v skrbeh radi njega, ko čujejo, da si je poslal v glavo dve krogli. Hitro mu izpe-rejo rane in pokažeta se v koži. na čelu dve brazgotini. Zdravniki se nasmehnejo in kimajo z glavo. »Samo malo oprasnjen je! Streljal se je s papirnatimi »kroglami«. .. Vse okrog bogatega gospoda se globoko oddahne. Celo sam diha nekam iaglje. »I, grem pa kar v tretii razred!« pravi bogati gospod. — »Kako bom pa živel, če bom preveč plačeval. .« Nevaren slepar Ljubljana. 15. avgusta Po Gorenjskem, zlasti v okolici Škofje Loke se je pojavil v zadnjem času okrog 40-letni čedno opravljen moški, ki se je izdajal za zavarovalnega potnika družbe »Vardar« v Ljubljani. Navihanec, ki ima prav siguren nastop, je obiskoval razne podeželske posestnike in jih zavaroval proti požaru, nezgodam in drugim neorilikam pod zelo ugodnimi pogoji. Znal ie govoriti izredno sladko in priliznjeno, na drugi strani pa je le napravljal vtis solidnega človeka. Ljudje so mu zaradi tega nasedali in mu v mnogih primerih plačevali večje vsote na račun sklenjenih zavarovalni!: pogodb. Možakar se je pojavil danes likaj, jutri tam. Ker so delali reklamo za ugodno zavarovanje »zavarovanci« drug pri drugem, je imel čedalje lažji posel In mu je denar tako rekoč kar sam letel v žep. Pred ne-kai dnevi se ie pojavil »agent« tudi ^ Stari Loki. kjer se jc seznanil z lesnim trgovcem Florjanom K. Prevaril je s svojim nastopom tudi tega in izvabil od njega 1024 Din. Zavarovalna družba »Vardar« je izvedela za posle sleparskega »agenta« šele te dni. Po daljsem poizvedovanju je do-smalo vodstvo, da gre za 43 letnega Maksa Oantaria. bivšega trgovskega pomočnika, doma iz Zirov. Prijavila je zadevo orožnikom. vendar .ie Gantar ba« pravočasno zavohal nevarnost in izginil iz tamošnjega okoliša. Klatil se bo bržkone širom ostale Slovenile m še nadalie skušal živeti na račun lahkovernih ljudi. Gantarja zasleduieio .varnostne oblasti tudi zaradi drugih delik-tov že več mesecev. Slepar je bil že osemkrat predkaznovan in ne neha sleparitL V mater j i! Foto - kino aparati potrebščine Novi veliki katalog in cenik Tam fe brezplačno na razpolago AKnn<* sinova, drogerija, • ^ilUt Ljubljana, Židovska 1 M, Kane Domače vesti * »Jadranska straža«. Prejeli smo 8. letošnjo številko ugledne ilustrirane revije »Jadranska straža« z raznovrstno zanimivo vsebino. Vrsto člankov otvaria »Pozdrav tretjemu kraljeviču« ter poročilo o kraljevem posetu Dalmacije početkom prošle-ga meseca. Pri tej priliki je kralj obljubil, da se bo udeležil odkritja spomenika Gr-guru Ninskemu, ki se bo prihodnji mesec vršilo v Splitu. Stanislav Krakov objavlja v tej številki svoie potne spomine »Sa na-šom ratnom mornaricom po Sredozemnom nioru« z mnogimi ilustracijami. Članek »Naši naj aktualni jj problemi« podaja glavne momente iz razprav na letošnjem kongresu v Sarajevu, v rubriki »Turizam na Primorju« pa nam dr. Letica Dodaja informativne podatke o divnem morskem kopališču Korčula ter o njegovem pomenu v sedanjosti in preteklosti. Tei številki je priložena umetniška reprodukcija fotografije »Pogled na Korčulo«; razen tega pa prinaša številka za avgust mnogo intere-santnih fotografskih reprodukcij s potovanja naše vojne mornarice po Sredozemskem morju ter s kongresa »Jadranske straže« v Sarajevu. Uredništvo te lepe revije sta z avgustovo številko prevzela gg. dr. Niko Bartulovič in Ivo Lahman. »Jadranska straža« izhaja mesečno in stane celoletno 120 Din. Podporni člani dobivajo list brezplačno. * Smrt dolgoletnega adjutanta kralja Ni-kole. Na Cetinju je te dni umrl v visoki starosti 82 let. Miče Popovič, dolgoletni ad-jutant kralja Nikole I. in državni Svetnik Pokojni Popovič, ki je priše! na dvor že za časa kneza Danila, se je v vseh vojnah izredno odlikoval in bil traino v knezovem spremstvu. Ob odprtem grobu se i e od pokojnika poslovil bivši minister Mirko Miju-škovič. * Ameriški Slovenci obiščejo staro domovino. Velika organizacija naših rojakov v Zedinjenih državah »Slovenska narodna podporna jednota« pripravlja za prinodnje leto velik skupen izlet v Jugoslavijo. Kakor poroča v Chicagi izhajajoči dnevnik »Prosveta«, se bo izlet zaradi velikega števila izletnikov vršil na dveh hitrih par-nikih. Prvi parnik odplovi iz Newyorka koncem junija, drugi pa začetkom julija 19.30. V Ljubljano pridejo v skuoinah, kar je potrebno zaradi tega, ker bo število izletnikov brez dvoma zelo veliko in bi bilo bilo torej težko dobiti za vse istočasne hotelske sobe in druge ugodnosti. Teden ali dva po prihodu v Jugoslavijo, ko si bodo že vsi izletniki ogledali domače kraje, se zberejo vsi v Ljubljani, od koder se odpeljejo na razgl-edno potovanje po Jugoslaviji s posebnim vlakom ali z dvema vlakoma, ako bo potrebno. Prvi cilj je Jadran, kjer bo pripravljen poseben parnik, ki bo izletnike vozil ob slikoviti jugoslovenski obali. Na povratku iz Damaciie se izlet v Zagrebu zaključi. Izlet po Jugosalviji bo trajal teden dni. Vrnitev v Ameriko bo urejena tako, da se bo vsak lahko vrnil, kedar bo notel. * Pospeševanje turistične industrije v Dubrovniku. Finančno ministrstvo je odobrilo pogodbo, sklenjeno med dubrovniško mestno občino in družbo »Dubrovničfca ti-vijera« za zgradbo zdravilišča rn velikega hotela s 3G0 sobami. Zdravilišče se bo zgradilo na prostoru med hotelom »Imperi-al« in pošto na Pilanah, hotel pa na La- . zaretu. Obe poslopji morata biti dovršeni v dveh let m. Družba že ima na razpolago potrebni kapital, občina pa se je obvezala, da bo družbi dajala letno subvencijo v znesku 200.000 Din in druge ugodnosti za dobo desetih let. Ko bodo te gradbe dovršene, bo Dubrovnik na prvem mestu med našimi jadranskimi kopališči ne samo po svoji lepoti, ampak tudi po konfortu. * Cepljenje proti steklini. Na antirabič-nem ambulatoriju v Ljubljani je bilo dosedaj cepljennih proti steklini deset oseb po novi metodi dr. Hempta. Cepljenje v naj-težjem primeru je trajalo samo šest dni ter ni pokazalo za poškodovance nobenih škodljivih posledic. Kakor poroča zdravstveno-poučni mesečnik »Zdravje«, je cepljenje v vseh primerih doseglo svoj smoter, to je: pri nobenem poškodovancu se ni pojavila •steklina. Ena oseba je bila ugriznjena od podgane, kar tudi ni imelo posledic. V ambulatoriju se cepi proti ugrizu psa, mačke, kenia, svinje, podgane itd. V vseh primerih ugriza je cepljenje potrebno, ker so tudi navidezno zdrave živali lahko okužene s steklino. * Lastavlce se že selijo v lažne krale. Iz raznih krajev, zlasti zi Štajerske in Ko-Toške prihajajo poročila, da so se lastavi-ce že začele zbirati in seliti v južne kraje. To je kakor pravijo vremenski proroki, zna menje, da se že bliža mraz. * Smrtna kosa. V Krškem ie preminul sodni svetnik g. dr. Josip K er n e v v 43 letu starosti. Pogreb pokojnika bo danes 16. t. m. ob 16. na pokopališče v Krškem. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Olepševalno in tujskoprometno društvo t Ribnici na Pohorju bo priredilo v nedeljo 18. t. m. vrtno veselico z godbo, petjem plesom in šaljivimi nastopi. Mrzla in topla jedila bodo na razpolago. * Starešinstvo radovljiške gasilske župe poziva vsa društva, včlanjena v župi, da se v čim večjem številu udeleže žirpnega zleta ki se bo vršil v nedeljo 18. L m. v Boh. Bistrici ob priliki 45 letnice obstoja društva. Prijave je poslati na gasilsko društvo Boh. Bistrica do 18. t. m. Vožnja polovična na izletniškem vlaku. — Načelnik. * Stari dolarski bankovci Se veliavni. Ameriški konzulat v Zagrebu je iz Washing tona prejel službeno obvestilo glede izmenjave dolarskih bankovcev. Ministrstvo mu sporoča, da ostanejo stari bankovci še nadalje v veljavi. Lastniki dolarskih bankovcev se opozarjajo, naj ne nasedejo raznim špekulantom, ki razširjajo neosnovane vesti po deželi, da se bodo stari dolarski bankovci v kratkem vzeli iz prometa. * Za državno trgovsko šolo v Celju je razpisano učno mesto profesorja za nemščino in srbohrvaščino z nastopom v šolskem letu 1929-30. Za to mesto pridejo v poštev kandidati, ki so dovršili višjo pedagoško šolo. Ti poslednji se imenujejo prva tri leta, ako je to njihova prva služba le za začasne predmetne učitelje in po stanejo stalni šele po položitvi izpita za trgovske šole. Prošnje naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 30. t. m. pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Celju. * Obsojen šolski upravitelj. Okrožno sodišče v Sarajevu je predvčerajšnjim obsodilo šolskega upravitelja J. Vukotiča na leto dni ječe, ker je v službi kot šolski upravitelj odtegoval razne odbitke šolski služiteljici, katero je na ta način oškodoval za okroglo 3000 Din. Istočasno ie bil obsojen tudi zaradi falzificiranja šolskia spričeval. * Strela zahtevala Soveške žrtve. Kakor poročajo iz Ogulina, so silne nevihte, ki so v zadnjih dnen divjale v Gorskem Kotaru zahtevale tudi več človeških žrtev. V Trnovi Poljani so v torek popoldne žele pšenico sestre Dragica, Milica in Vlaika Župa-novič. Ko je nastal naliv ter ie močno grmelo in bliskalo, so deklice iskale zavetja pod košatim hrastom. Že v bližnjem trenutku je strela udarila v drevo in ubila Dragico, obe drugi sestri pa nevarno noškodova-la. V Vrbovskem pa ie strela udarila v hišo seljaka Šime Vujanoviča ter ubila seljaka in njegovo ženo Marijo. Hiša je pogorela do tal. * Težka železniška nesreča. Po vesteh iz Sremske Mitrovice se je na železniški progi Mitrovica-Indjija pripetila težka nesreča. Osebni vlak je na progi naletel na kmečki voz, ki se je v kritičnem trenutku nahajal na železniškem tiru. Lokomotiva je voz popolnoma zdrobila, oba konia pa sta silno razmesarjena ostala mirtva na progi. Lastnjk Nikola Plemič sam ie v velikem loku odletel z voza in je smrtnonevarno poškodovan. Nesrečo je Plemič sam zakrivil. Zadremal je bil na vozu in ni opazil, da prihaja vlak. * Napad razbojnikov »a letoviščarje. V sredo popoldne sta dva razbojnika na cestj med Avalo in Raljo, 30 km od Beograda skušala ustaviti avto Davida Adanie, ki je vozil v kopališče Arangjelovac na letovanje svojo mater, snaho, njeni dve hčeri in sina. Razbojnika sta oddala iz samokresov več 'strelov in ranila tri osebe, toda avto je ušel njunemu zasledovanju. Orožniki iz Ralje so takoj po prijavi napada stopili v akcijo. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Hajduk prilet pri poštenem delu. V novembru 1923. je iz policijskega zapora v Čačku pobegnil Risim Vučičevič, imenovan Zvozula in postal hajduk. Ko je izvršil več zločinov, tudi umorov, so oblasti razpisale na njegovo glavo 30.000 Din. Zadnje čase pa se je posvetil poštenemu delu in so ga nedavno spoznali v osebi dninarja pri upo-kojnemu ministru Glavimiču v Bohoriku blizu Arandjelovca. Izročen je bil sodišču v Cačku. u— Klic na naslov mestnega magistrata zaradi regulacije Kopališke ulice v Koleziji, objavljen v »Jutru« 13. t. m., je upravičen in je le želeti da ne zamre v puščavi okrnjenega mestnega proračuna. Škoda le, da ee šetalec ni šetal dalje po nekdaj Kolezij-ski, sedaj Razlagovi ulici, kjer bi bil našel primer, kako se ne sme izvrševati regulacija ulic. Razlagova ulica je že itak ozka in potrebna razširjenja, a namesto da bi se razširila na stran, kjer je dovolj prostora, je sedaj stavbenik Slokan pred svojo vilo napravil zidano ograjo globoko v cesto in preko sosedne ograje, baje v novi stavbni črti. Ali je storil to z dovoljenjem mestnega stavbnega urada, ali brez njega, nam ni znano. Dejstvo je, da je sedaj tu že itak ozka cesta še zožena za več kakor en meter in ustvarjena za nedogleden cas cestna ožina, ki bo brez dvoma vzrok reznlm nezgodam; saj je sedaj široka komaj 3 m, tako da ee dva avtomobila absolutno ne moreta srečati, ako noče eden riskirati, da se zaleti v ogel nasprotne hiše. Nerazumljivo je. kako more mestni stavbni urad dopuščati kaj takega. Dočim je ob sosedni parceli pu-sčen evet za hodnik, sega sedaj Slokanova ograja preko njega v cesto. In vendar bi ee dala tu cesta lahko razširiti, ker je za to dovolj prostega sveta. Da bi se pa nasprotne hiše v doglednem času podrle, na to ni misliti. Tu pri Slokanu sedaj ni druge re-medure, kakor da se takoj ustavi gradba ograje in razširi cesta tja, kjer je prostor, zakaj promet v Trnovem postaja od leta do leta večji. — Trnovčan. n— Umrla le gdč. Marica Jelen. Iton-toristinja. K večnem« počHku Jo polože danes ob pol 17„ na pokopaMSču pri So. Križu. u— Lep praznik. Veliki Šmaren, ki je po navadi lep, se je izkazal tudi letos. Jutranja megla se je kmalu razkadila in je zgodaj posijalo toplo solnce, ki ie vabilo kopalce k vodi, žejne na pivo, dremavce pa v senco raznih parkov. Ulice v mestu včeraj sicer; niso bile tako zelo živahne kakor. •V« letovanju ko si odpočivate tek), morate ravno tako paziti na pravo brano. Okusna in naravna hrana, ki je zelo lahko prebavljiva in ima veliko hranilnost, Je OTOMMTPIE ki ga zjutraj in popoldne dodaste mleku. Na ledu ohlajeni Ovomaltine ima izvrsten okus in je najbolj zdrava, osvežujoča pijača. na običajne nedelje, to pa zaradi tega, ker se je vršilo v večini državnih uradih normalno delo. Oni, ki so imeli prosto in so lahko praznik uživali nemoteno, so jo ubrali na deželo, največ na bregove Save in Sore. Ogromno Ljubljančanov je odšlo včeraj tudi poveselit se med vrle Dravelj-ce, k Sv. Roku, kjer so imeli žegnanje ter drli žabje krake. o— Nasilen ponočnjak. V Kolodvorski uH ci je bilo v noči na praznik izredno živahno. Veseli ponočnjaki so bili neukrotljivi in so dajali duška svojemu razpoloženju tako glasno in v takih oblikah, da je moral nekajkrat nastopiti stražnik, ki jih je mogel le za silo potolažiti. Po kratki pav-zi od 2. do 4. pa so se priteple tja zopet nove razgrajaške dnžbe. Med nekimi mirnejšimi pasanti in Bosancem Osmanom je takrat nenadoma nastal prepir, ki se je razvil v pretep. Šlo je zaradi neke ženske. Spet je moral priti stražnik, a hudi Bosanec tudi tega ni respektiral. Zagnal se je vanj in ga je stražnik komaj ukrotil s pomočjo gumijevke. Hudega Csmana je stražnik odvedel na prične na policijsko direkcijo, kjer so mu zjutraj s primernim poukom dopovedali, da ne sme piti toliko vina, ako hoče spoštevati prerokovo zapoved. u— Dve zastrupljeni]. Včeraj okrog 13. se je nenadoma zgrudila na tla v bližini tehniške srednje šole na Mirju starejša dama in obležala nezavestna. Okrog nje se je takoj zbralo več sprehajalcev in je eden izmed njih priklical stražnika, ki je obvestil o zadevi rešilno postajo. Prišel je rešilni voz, ki je nezavestno ženo prepeljal v bolnico. Tam so ugotovili, da gre za za-strupljenje s preveliko dozo morfija, ki jo je nesrečnica vzela namenoma ali po neprevidnosti. — Malo prej je pripeljal neki šofer iz Kamnika 29-letno služkinjo Marijo P. iz Predgorja, ki je v samomorilnem namenu izpila večjo količino Iizola. Nepremišljenemu dekletu so v bolnici izprali želodec in jo tako rešili prezgodnje smrti. u— Zopet okraden kopalec. Pekovski pomočnik Josip Strnad, stanujoč v Zvezdar-ski ulici 4, ja odšel predvčerajšnjim popoldne na znano »Špico«, da se okoplje v hladni Ljubljanici. Med tem, ko je brodil po vodi tik poleg kopališča »Primorja«, pa se je približal njegovi obleki, ki jo je imel zloženo na bregu, neznan, baje okrog 15-leten pobalin. Ta je brzo pograbil njegovo 300 Din vredno jopico ter čevlje in zbežal Kam je tat obleko odnesel, okradenec še ni mogel dognati. Strnad je oškodovan za okrog 500 Din vrednosti. u— Tatvina kolesa izpred trgovine. Op-tikarski vajenec Edi Pust je postavil predvčerajšnjim 800 Din vredno kolo, last optika Karla Jurmana, za hip pred trgovino v Šelenburgovi ulici. Kolo, ki je ostalo le nekaj časa brez nadzorstva, pa je že opazil neznan tat, ki se je takoj pognal na kolo in izginil. Pust je tatvino takoj opazil ter je odhitel do bližnjega stražnika, ki je pričel tatu zasledovati, a zaman. »Kolesarji« so postali v Ljubljani pač najbolj predrzni tatovi, ki izvršujejo svoj posel menda najbolj neženirano in se jim ta tudi obnese. u— Težavna aretacija zlikovca. Predsi-nočnjim je prihitel do stražnika Pod Tran-čo detektiv Grad ter ga poprosil, da mu pomaga pri aretaciji že dalje časa zasledovanega bivšega čevljarskega pomočnika Rudolfa Viranta. Stražnik in detektiv sta se podala v gostilno »Pri roži«, kjer je sedel Rudolf pri litru vina že precej pijan. Cim pa je možak zagledal stražnika, je vstal, vzel v roke žepni nož in pričel divje mahati okrog sebe. Kakor bi trenil, je ranil nekega drugega gosta, ki je pomagal varnostnima organoma, nato je sunil z nožem v roko še stražnika in nameraval oklati tudi detektiva. Med borbo je strgal stražniku službeno vrvico in ga je stražnih ukrotil šele z močnimi udarci gumijevke. Po nasilneža je moral priti »Zeleni Henrik«, ki ga je odpeljal v zapor. Rudolfa je zasledovala policija zaradi raznih tatvin, vlomov in sleparstev. Mož je bil tudi izredno spreten zvodnik, ki se je stalno sukal med izgubljenkami in jih dovajal raznim »ka-valirjem«. u— Veliko lavno tombolo prirede poštni uslužbenci v prid zgradbe Poštnega doma v Ljubljani. Tombola se bo vršila v nedeljo 15. septembra ob 15. na Kongresnem trgu in bo imela 300 dobitkov, med temi 10 krasnih tombol. Vsaka tablica stane samo 2 IDin. Dobe se tablice v predprodaji pri gg. pismonoših in v trafiki na glavni pošti. 649 SPECIJALNI KIS za vlaganje sočivja dobit« v droceriR KANC, Žklovska ulica. 10077 NOGAVICE z ŽJ60M Najbope, naftrajnefše. zato » Kino Ljubljanski dvor! __Telefon 2730 Danes zadnjikrat! H&RftT LIEDTKE Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. Iz Celja e— Iz celjske državne dvorazredne trgovske šole. Vpisovanje za šolsko leto 1929./30. bo v nedeljo 1. in v ponedeljek 2. septembra, vsakikrat od 9. do 12. V prvi letnik se sprejemajo gojenci (ke), ki so dovršili najmanj štiri razrede gimnazije (realke) ali štiri razrede meščanske šole. Pri vpisu predloži gojenec (ka) prošnjo za vpis, kolko-vano s 5 Din, ki ji priloži izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni (rojstni) list, s katerim dokaže, da dovrši prosilec (ka) v tem letu 14. do 18. let. V drugi letnik morejo vstopiti oni, ki so dovršili prvi letnik. Vsak gojenec (ka) plača pri vpisu 2o Din v Fond za zdravstveno zaščito učencev. Te takse se oproščajo oni gojenci (ke), ki so sami ali njih roditelji siromašni po zakonu o taksah. Redno se bo vpisovalo le v navedenih dneh. Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti do 15. septembra naknadno vpisovanje, če je kaj praznih mest. Po tem roku se smejo vpisati samo otroci državnih uradnikov, premeščenih v te kraje z odhodnico šole, v kateri so se doslej učili. Tej šoli je naloga, dajati gojencu (kam) strokovno na-obrazbo in jih vzposobiti za praktično in samostalno poslovanje. Pouk na njej traja dve leti, ki sta najkrajša doba, v kateri si mora gojenec (ka) zadostno prisvojiti za trgovsko prakso najpotrebnejše znanje. Obisk te šole je priporočati onim, ki se žele v najkrajšem času vzposobiti za uspešno udej-stvovanje v poslovnih (trgovskih, bančnih, tvorniških, zadružnih in dr.) pisarnah. Največ ugodnosti pa nudi sinovom in hčerkam trgovcev, tovarnarjev in obrtnikov, ki potrebujejo svoje otroke čim prej za pomoč v svojih obratih, kajti šola jim nadomešča vajeniško učno dobo in morejo po dveletni praksi začeti ali prevzeti samostojno trgovino katerekoli stroke. Absolventi imajo razen tega pravico dijaškega roka v vojski. e— Številne pritožbe kopalcev v SavinJL Ze ponovno smo prejeli iz krogov kopalcev v Savinji, ki se kopljejo nižje prvega železniškega mosta poleg izliva Voglajne, da priteka po strugi Voglajne v bistro Savinjo gosta smrdljiva brozga, ki skoro onemogoča kopanje v tem delu Savinje. Kakor je znano, se poslužuje Savinje tukaj dnevno več sto kopalcev. Tudi .kopališče »Diana« s to nesnago ne bo baš mnogo pridobilo, saj je splošno znano, da je skrajno slabo obiskano. Baje prihaja nesnaga v Voglajno iz gotovih tovarn v Gaberju. O številnih mrtvih ribah, ki so poginile zaradi okužene vode v Voglajni, smo že svoječasno pisali in nato opozorili, tudi celjsko Ribarsko društvo. Na vsak način bo potrebno storiti potrebne korake, da se Voglajna ne bo več polnila z vso mogočo nesnago. Tudi ljudsko zdravje ima tu svojo besedo. Iz Kranja r— Brezuspešna licitacija postne vožnji Pretekli teden se je vršila javna licitacija oddaje v zakup poštne vožnje Kranj*Kokra (Jezersko). Tcrpot je bila vzklicna najvišja cena 12.300 Din za eno leto. Vsi reflek-tanti so se izjavili, da ne prevzamejo vož* nje pod 40.000 Din. Zato je izostala licita* cija brez zaključka in je bil stavljen poštni direkciji predlog za zvišanje vzklicne cene. Pred 2 letoma je bila poštna vožnj? oddana za 4S.OOO Din. Iz Litije i— Nov sejem. V Litiji se bo vršil v če» trtek 22. t. m. nov živinski sejem. i—• Nesreča v službi. Ponesrečil se je pod gradom Ponoviče s kolesom na službeni poti sodni izvrševalni organ Mirko Luviger. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil dr. Ukmar iz Litije, ki se je baš k"1^! v Savi. Iz Zagorja 7.— Izlet na Čemšeniško planino. Čl a m • SPD v Zagorju bodo priredili v primeru ! lepega vremena v nedeljo 18. t. m. izlet j na Čemšeniško planino s povratkom čez j Sv. Planino. Dne 24. — 27. t. m. pa bo šla večja skupina na Triglav in Triglavska je* zera, na kar opozarjamo članstvo, da se pravočasno priglase. z— Nogo si je zlomila. Rudarjeva žena ■ Marija Podjedova si je v torek popoldne i doma pred hišo po nesreči zlomila nogo. Po odredbi zdravnika dr. Zamika so jo odpeljali v ljubljansko bolnico. z— Hud naliv. V torek dopoldne je po dolgem presledku zopet deževalo, kar je za polja in travnike bilo že potrebno. Med mirnim dežjem se je parkrat vsula huda plo ha. Narasli potok Medija je prinesel tru-pelce, katero so nekateri očividci imeli za mrtvega novorojenčka. Kmalu se je pa zve* delo, da je bil to le prašiček, ki ga je voda odplavila proti Savi in so ga dobili ob zat*"»rnici mlina. Iz Trbovelj t— Umrli so: Ravnikar Marija, žena r» darja, 65 let; šusteršič Terezija, zasebni-ca, 41 let; Klenovšek Olga, hči delavca, 2 meseca; Volkar Anton, gostilničar, 71 let; Jazbinšek Ivan, rudar, 61 let; Urbajs Mihaela, hči posestnika, 10 mesecev Iz Hrastnika Iz Maribora a— Nemški predvojni reklamni napisi se zaradi izpranih zidov zopet pokazujejo po V6em mestu. Policija je napravila ta teden pregled mesta in bo pozvala lastnika vseh takih podjetij, da spomine na nekdanje čase čim preje odstranijo, ker kvarijo narodni značaj mesta. a_ Vandalizem. Iz Selnice ob Dravi nam poročajo, da so se neznani zlikovci spravili na hmeljske nasade gospe M. Permičeve ter porezali nad 300 mladih hmeijskih že razvitih in v polnem cvetju se nahaja.iočih sadik. Škoda je zelo velika. Vandalistično dejanje je najbrže akt maščevanja in so orožniki nekulturnim storilcem že za petami. a— »Es konnnt der Tag der Abreohnung« je klical zopet Avgust Vozal, rodom iz Glei-chenberga v Avstriji ter pristojen v Sveči-no iz Zg. Sv. Kungote. Pasantje, ki jim je presedala nekulturnost nemškega razgrajača, so poklicali policijskega stražnika, ki je Vozala aretiral in oddal k »Grafu«. Sedaj ie mož na varnem in je upati, da se mu izpolnijo njegove prevroče želje: >E6 kommt der Tag der Abrechnung«. Obračun bo starega, že ponovno kaznovanega grešnika menda že vendar izmodril ali pa tudi ne. a— Zreli ptiček. 251etni mesarski pomočnik Franc Kramberger. rodom od Sv. Urbana pri Ptuju ter pristojen v Hajdino, ima na vesti že zelo obsežen register grehov. Vse polno tiralic je že izdanih za njim ter je osumljen drznih tatvin ter vlomov na Dravskem pol.iu, kakor pri Sv. Miklavžu, v Preboldu, Račju, Ptuju in drugod. Kramberger je vrh tega tudi velik prijatelj tujih koles. Razmeroma le mlad uzmovič je končno vendarle prišel v roke policiji. Pri njem so našli pri aTetaciji žensko denarnico, v kateri se je nahajala moška zlata ura z zlato verižico, 18 kolkov po 10 Din in dva žepna noža. Dalje skoraj novo dvokolo znamke Puch, dočim je eno kolo znamke Anker že spravil v denar. Vsi ti predmeti so bili zaplenjeni. Podjetni uzmovič pa je bil izročen državnemu pravdniku. a— Star kokošji tat. Pri tatvini kokoši so na dvorišču pred čopičevim hlevom v Vr-bancrvi ulici zalotili 721etnesa nepoboljšljivega kokošiega tatu, Mati jo Kača od Sv. Petra nižje Maribora. Ukradena kokoš je začela v njegovem nahrbtniku kokodakati, kar je lisjaka Matijo 6pravilo v zadrego in k »Grafu«. Zadnje čase je bilo pri čopiče-vih pokradenih že več kokoši. Storilec je ostal vedno neznan. Zanimivo je, da je ukradena in zopet najdena kokoš zadnja od trinajstih. a— Podjetna Tončk* * Jesenic. Bivšo služkinjo Antonijo Ceglarjevo. katero zasleduje razen jeseniške orožniške postaje Se cela vrsta drugih, in sicer zaradi številnih tatvin in goliufij, so sedaj prijeli v Mariboru in jo izročili sodišču. Ceglarjeva je meseca aprila vzela svoji delodajalki Robičevi iz Hrušice pri Jesenicah 476 Din, svo.ii tovari-šici Antoniji Koširjevi 170, precej obleke in perila, trgovcu Ozebku je izvabila na račun svoje delodajalke 200, Mariji Severjevi na Viču pri Ljubljani pa je ukradla 1800 Din iz nezaklenjene omare. Podjetna Tončka je bila ob aretaciji kaj čedno opravljena in nikomur ne bi bilo padlo na um, da se pod to eleganco skriva podjetna tatica, ki ima že toKko na vesti, da bo dobila zasluženo službo, oziroma družbo v Begunjah. h— Dve drči sta se podrli. V torek so popravljali delavci v rudniškem kameno* lomu pri Jankotu napolnilni žleb za gramoz. Delavci so bili malo neprevidni in so odstranili naenkrat preveč podbojev. Drča oziroma žleb je bil poln gramoza ter se ra* di velike teže zrušil. Deiavci so še pravočasno odskočili, tako da se ni noben ponesrečil, kar bi se seveda lahko zgodilo. Zaropotalo je pa tako močno, da se je sli« šalo daleč naokrog. To je bilo popoldne. — Zvečer ob 7. pa se je podrla druga drča in sicer za premog ob cesti pri želez* niškem mostu blizu Riickelna. Tudi tu bi se lahko zgodila večja nesreča, če bi se v tem času nahajal kdo na cesti. K sreči v tem času ni bilo ne vozila, ne človeka na tem kraju. Zlomljen les in premog sta zasula cesto popolnoma in tako zaprla za nekaj časa cestni promet. Iz kamenoloma kemične tovarne prihiteli delavci so prometno oviro kmalu odstranili. Kemična tovarna kot lastnica te drče za premog jo je itak hotela v kratkem podreti, ker je pri novih apnenicah itak več ne bo potrebo* vala. h— Stavbno gibanje na Dolu. Poleg velike nove šole se gradi še nekaj drugih stavb. Rudar Hercog si postavlja na čer* denski njivi stanovanjsko hišo, ravno tako tudi rudar Orožen blizu gostilne svojega tasta g. Laznika (Kolenca). G. poštar Draksler prizidava svojo hišo. S prizid* kom bo povečal trgovski lokal in v I. nadstropju pridobil veliko gostilniško sobo. G. Gričar, paznik iz Hrastnika, je kupil v »Mehiki« njivo od posestnika Strniše. Tu si je letos zgradil klet. Na to si bo poz* neje pozidal stanovanje. Trgovec g. Majcen pa si je postavil za svojo trgovino novo skladišče za železnino. Iz Kostan levice ko— Zanimiva razglednica. Kakor začt. sa prvega poleta »Grofa Zeppelina«' iz Nemčije v Ameriko je prejel tudi letos g. Lavoslav Bučar iz Chicaga zračno-pošt-no razglednico, ki je šla z omenjeno zrač* no ladjo preko morja. Iz Chicaga je odšla 6. t. m. in je dospela v Lakehurst 7. t. m., od tam pa v Friedrichshafen 10. t. m. in v Kostanjevico 12. t. m. Poleg poštnih pečatov nosi razglednica tudi velik okrogel pečat »Zeppelina« v višnjevi barvi z globusom, okoli katerega je naslikana zračna ladja na točkah: Friedrichshafen — Tokio — Los Angeles — Lakehurst. V prvem krogu je napis; »First round the World fiight. U. S. Air Maik. ko— Žrtev poklica. V petek 9. t. m. -je po trimesečnem trpljenju umrl tesar Ivan Hribar iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Po* kojnik se je pred tremi meseci ponesrečil pri podiranju starega kozolca na Slivno-vicah. Zanašajoč se na lastno moč je sam hotel prestreči podirajoči se hrastov steber, ki pa mu je zdrobil hrbtenico in del reber. Pred tremi tedni je prišel iz bolnice na svoj dom v Sv. Križ. Bil je šele 38 let star ter zapušča vdovo in pet otrok. Kot vnetemu gasilcu je priredilo domače gasil* no društvo iz Kostanjevice lep pogrebni sprevod z gasilsko godbo kostanjeviško na čelu. Zastopano je bilo tudi načelstvo gasilske župe. N. v m. p.! Iz Ljutomera lj— Nov avto za prevažanje potnikov. Tudi hotelir Zavratnik si je nabavil nov osebni avto, katerga namerava porabljati kot avtotakso. Tako bo s časom izvoščkom popolnoma odklenkalo. Iz Šoštanja s— Zaradi svinjske kuge, ki se je v zad njem času pojavila v Sošt3rju in okolici, je po naredbi sreskega poglavarstva do preklica zabranjen promet s svinjami v Šoštanju. Družmirju. Prelogah. v Topolši-ci pa le ob cesti od Šoštanja do državnega zdravilišča. S— »Slomškov dom« pri župni cerkvi bo v nedeljo 18. t. m. blagoslovljen in otvor-jen. »Slovenec« piše, da so našemu župniku g. Grilu delali »nasprotniki« mnogo za* prek pri zidavi. Da ne bi bilo nesporazum-ljenja, pribijemo dejstvo, da so bili tak) »nasprotniki«, če so res obstojali, le v nje govih lastnih vrstah, ker se drugi za to zadevo sploh niso brigali. Iz življenja in sveta Petek, 16. VIII. 1929 = V odločilnem Uničevanje samo stanov v Ruš ji Sovjetska vlada je obnovila b hom in nunam — Samostanske nalna last, stanovališča in ura od dela s Nedavno je bilo citati, da je moskovska vlada dala odstraniti kapelico Iber-ske Madone na Rdečem trsu v Moskvi — stavbo, ki jo je rusko ljudstvo čuvalo kot zgodovinsko svetinjo svoje po-božnosti. Jedva so se pojavile tozadevne vesti v časopisju, že prihaja iz Rusije novica, da je sovjetska vlada obnovila borbo zooer samostanske ustanove. Za vse te ukrepe je dal v bistvu pobudo dan ruskih brezbožcev, ki so organizirali svoj pokret pred nekaj meseci. Uspehi njih delovanja so povsem vidni. Samo v tverskem guvernementu je bito zadnje tri tedne zaprtih 54 cerkva in sinagog. 32 svečenikov pa je bilo deloma odstavljenih od službe, deloma izgnanih. Vsi rekurzi zaradi zapi-rania božjih hramov so bili odbiti. Kaj je dalo povod, da je začela sovjetska vlada z vso vehemenco boj proti cerkvam in samostanskim ustanovam? Gotovo, da se ie začela borba iz načelnih nagibov, zakaj sovieti so že davno proglasili, da jim je cerkev na poti. To je tudi čisto razumljivo, posebno če pomislimo, da je bila cerkev s samostani vred mnogokje zastopnica starih tendenc, ki so v opreki z današnjim stanjem v Rusiji. Industrializirana, z duhom marksizma prežeta Rusija ima danes čisto drugačne nazore kakor caristična Rusija, ki je priznavala carja hkrati kot posvetno in versko avtoriteto. Temu načinu mišljenia hočejo boljševiki prilagoditi tudi versko nazi-ranje ljudstva. Vzrok, da so začeli sovjeti ofenzivo proti samostanom pa tiči morda še v nečem drugem. Pustimo ob strani dejstvo. da vidi Moskva v vsaki samo- orbo proti samostanom, menl-ustanove naj postanejo komu-di, menihi in mine pa naj živijo vojih rok stanski ustanovi gnezdo protirevolucl-je, Izkoriščanja m špekulacije. Fakt je. da so ruske oblasti v zadnjem času izsledile v nekem samostanu blizu Kaza-na, ki je prestolnica tatarske republike. 10 ton moke. 330 kovčegov tekstilnih izdelkov in 75 šivalnih strojev, mnogo perzijskih preprog in bomb angleškega izvora. V nekem drugem samostanu na jugu Unije pa so našli v krstah. ki se nahajajo po samostanskih predpisih v celici vsake nune, velikanske zaloge moke. Skrivanje živil pa ie danes v Rusiji zločin proti obči blaginji, zakaj znano je. da sovjetom pri-mankuje kruha, kar ustvarja v množicah največje nerazpoloženje. Ta dejstva so poleg principiielnih nagibov gotovo soodloČilna. da so sovjeti vnovič napeli lok proti samostanskim napravam tn cerkvam. Boj se je sicer začel že pred desetimi leti. a nuj-nejše naloge so vlado zadržale, da ga je trenutno sistirala. Od 1000 samostanov. ki stoje v Rusiji, jih rma sovjetska vlada komaj eno tretjino pod svojim nadzorstvom. Nekaj jih je razpustila, drugi so ostali. Ti bodo sedaj reformirani. Armada menihov in nun. ki Šteje najmanj stotisoč duš. na bo morala prijeti za koristno delo. Naročila posebno v ženskih samostanih, ki so časih živeli od dragocenih ženskih ročnih del. so odpadla, ker je plemstvo v Rusiji odpravljeno. Trgovski stan. poleg aristokracije najveČia opora starih samostanov. je izginil, ker fungira danes kot prodajalec država sama. Samostanske ustanove, računajo v Moskvi, so se oreživele in naooČil je čas, da se dokončno likvidirajo. Debeluska in suhec V Edmontonu v Kanadi se je zaklju-Ml dolg ljubezenski roman s poroko, ki čudno, saj je bila nevesta, gdč. Berta je vzbudila velikansko senzacijo. To ni čudno, saj je blia nevesta, gdč. Berta Cillev. »najdebelejše muzikalno dekle Amerike«, a ženin, g. Gerard Lindhoff, >nailepši živi okostnjak na svetu.« Lepa Berta tehta 207 kg, srečni Gerard pa 44 kg. Oba sta člana neke cirkuške družbe. Po vsem Edmontonu ni bilo mogoče najti vozov, ki bi prepeljal oba stota neveste v cerkev. Končno je neki zasebnik posodil svod avto. Po ceremoniji se Je par vrnil v cirkus. Beg z Liparskih otokov Iz Pariza javljajo, da so z Liparskih otokov v Italiji pobegnili trije politični kaznenci, med njimi nečak bivšega ministrskega predsednika Nittija. profesor Roselli in bivši poslanec Lussu. Vsi trije se nahajajo srečno v Parizu, kamor so dospeli po nečloveško naporni pustolovski vožnji. Ujetniki so natančno premislili načrt za pobeg, ki je v glavnem zavisel od tega, če bodo dosegli malo čer, ki se dviga 150 m visoko iz morja, zvečer med 21. uro 10 in 21 uro 20 minut. Za ta čas je namreč bilo dogovorjeno, da se približa skali motorni čoln, ki jih ponese v svobodo. Nitti in Lussu sta bila pravočasno na mestu. Roselli pa se je zakasnil. Na nabrežju je namreč videl stražo, kako hodi sem in tja z nabito puško. Srčno se je vrgel v valove. Vojak ga k sreči ni opazil. Ko pa so začeli metati žarke po morski gladini reflektorji, se je potopil pod vodo in po utrudljivem plavanju dosegel Nittija in Lussuja. Komaj je bil Det minut na ciiju. že se je pojavila črna senca motornega čolna. V eni sapi so begunci skočili vanj in odbrzeli iz ujetništva. Pri pozivu ob 9. uri 30 minut so še slišali, kako so trobile trobente alarm, kajti čuvarji ostroga so bili odkrili, da je trojica zmanjkala. Begunci, ki so nastanjeni v Parizu, pripovedujejo, da se nahaja na Lipar- skih otokih še 1200 sotrpinov njihove vrste. Internirani so iz političnih razlogov in nimajo priložnosti, da bi mogli ubežati. Še manj pa jim je dana prilika, da bi svoja kazniva dejanja zagovarjali pred justico — ker so popolnoma nedolžni in so jih odpeljali v pregnanstvo kot osumljence. Bolhe izumirajo To senzacijonalno odkritje je napravil monakovski zdravnik dr. Loeb, ki trdi v nekem medicinskem strokovnem listu, da zadeva ista usoda sploh ves mrčes, k napada človeštvo. Po vojni, ob povratku normalnih razmer, je bilo sicer pričakovati, da bo minula doba uši vseh vrst, stenic, bolh in drugega mrčesa, vendar se je to zgodilo v izdatnejši meri, nego bi si mislili. Posebno bolhe so postale redke in sicer ne samo po mestih, temveč tudi na deželi. V čem tičijo vzroki za to. ni še dobro dognano. Naraščanje smisla za telesno in hišno snago, vse mogoče vrste kopeli, ki jih orakticira povojno človeštvo, moda kratkih oblek in podobno je gotovo prispevalo svoj del, vendar pa mora biti še kakšen vzrok epidermologične narave, ker poročajo, da postajajo n. pr. tudi pasje bolhe redkejše. _ Porod v krsti Zdravniki in medicina v Berlinu raz-motrivajo že nekaj tednov nenavaden medicinski fenomen, ki se je primeril nedavno v Šleziji. Žena nekega ekonoma je pričakovala rojstva svojega prvega otroka. Babica je izjavila, da bo porod v osmih do štirinajstih dneh. Brž po odhodu babice pa je začutila žena popadke in bolečine. Ekonom je velel poklicati babico nazaj, ki pa je izjavila, da si ne ve sveta. Nato je šel mož po zdravnika. Ko pa se je vrnil z njim k porodnici, je našel ženo mrtvo. Izdihnila je, ne da bi rodila. Zdravnik je preiskal mrliča m izjavil, da je tudi dete v materinem telesu mrtvo. Ženo so položili v krsto na mrtvaški ' oder, drugo jutro pa je mož odgrnil prt, ki je bil z njim pokrit mrlič. Zdelo se mu je namreč, da leži drugače kakor prejšnji dan. V svojo grozo je ugotovil, da leži pod mrličem novorojeno dete, seveda mrtvo. Naznanil je stvar oblasti, ki je odredila preiskavo ln ta je dognala, da ne gre za podtaknjenega otroka. Dete se je bilo zaradi letalnih trzajev sprostilo iz materinega telesa in je bilo res rojeno v krsti. Skavtski tabor ob Krki Po dvotedenskem taborenju na otoku Rabu smo si želeli živeti ie nekoliko v tihi gozdni samoti. In tako smo našli na po» vratku t lepe naše Adrije blizu Kronovega v gozdu ob Krki za skavtsko družino primeren prostor: bister studenec in ugodno mesto za kopanje v neposredni bližini. Ljudem v vasi smo bili nenavadna prikazen. Ugibali so kaj neki smo. Nekateri so nas imeli za komedijante in bogve za kaj še vse. Ali njih nezaupljivost do nas je zgini« la kakor pomladanski sneg in kmalu so začeli prihajati v skavtsko našo vas. Občudo« vali so red m način našega življenja, ki ne pozna ne alkohola in tobaka. Kadar pa je padla noč na zemljo, smo zapeli lepo slovensko pesem, da se je razlegala v vas in odmevala daleč po gozdni tišini. Okna v vasi so se odpirala in so ljudje naše petje poslušali z velikim užitkom. Tako vsaj so nam drugi dan v taboru zatrjevali. Z lepo slovensko pesmijo smo si mahoma osvoiili njih srca. da so nam šli na roko, kjerkoli so mogli. Živeli smo dobro in poceni. Zlast inam je Sel v slast imeniten ajdov kruh z mlekom aH sirovim maslom. Sadje je bilo v dober kup. 15 slastnih hrušk je stalo dinar. Ob zdravem gozdnem zraku in tečni hrani smo se kar ponravili. Temna polt, ki smo jo prinesli z Raba, je v gozdni senci izginila. V tem Času je bilo žegnanje v Kronovem m Beli cerkvi. Bili smo obakrat pri službi božji. Zbujali smo med ljudmi vidno zanimanje. Živeli smo t ljudmi v vedno večjem prijateljstvu. Reči moramo, da smo bili s taborjenjem v Kronovem ob tihi Krki povsem zadovoljni. Videli smo lep koSček predrage domače dežele, videli Otok in Strugo, ki sta ovekovečena v klasični Tavčarjevi povesti spoznali zlato srce dolenj« skesa kmeta, tako da nam ostane kraj in ondotno liudstvo v najlepšem spominu do konca naših dni. I Izvleček iz programov Petek. 16. avgnsta. LJUBLJANA 12.90: Reproducirana glasba. — 13: Napoved fesa. borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.80: Poročila i* dnevnikov. — 18: Koncert radio - orkestra, — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Pevski večer goep. Levarja, člana Narodnega gledališča. — 21: Koncert radio - orke=»*n. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 17. avgusta. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio - orkestra. — 20: Delavska ura. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.90: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Koncertni večer. — BEOGRAD 12.15: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.25: Koncert orkestra. — 21.25: Poročila. — 22: Dramski večer. — 22.30: Plesna godba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Pevski koncert. — 19: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 20: Orkester in solisti. — 21: Zabaven večer. — BRNO 16.30: Koncert is Prage. — 19: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 16.30: Reproducirana glasba. — 20.30: Zabaven večer. — 21: Prenos programa iz Solnograda. — 2.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. _ 16: Koncert orkestra. — 18.30: Glasbena akademija. _ 20.15: Koncert jugoslovanskih pesmi. — 21: Serenada. (Prenos iz Solnograda). — BERLIN 17: Popoldanski koncert — 20: Zabaven večer in godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert iz Stutngarta. _ 21: Prenos iz Solnograda. — 22: Španske pesmi in godba za ples. _ LANGENBER G 17.35: Koncert orkestra. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert — STUTTGART 15: Mandoline in kitare. — 20: Koncert orkestra. — 21: Prenos » Solnograda. — 23: Plesna godba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18.10: Madžarske pesmi in ciganska godba. — 19.40: Koncert pevskega kvarteta. — 21: Prenos iz Solnograda. — Ciganska godba .— LONDON 19.30: Pevski koncert in vojaška godba. — 22.15: Klavirski koncert. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. _ 21.30: Koncert vojaške godbe. — STOCKHOLM 19.15: Kabaretni program. — 20.15: Pevski večer. — 21: Zabaven program. Gospodarstvo Zelo ugodni žetveni rezultati Kmetijsko ministrstvo je sestavilo predhodno statistiko o Žetvenih rezultatih, iz katere je razvidno, da so rezultati letošnje žetve v naši državi zelo ugodni. Po predhodni eenitvi oblastnih in sreskih kmetijskih referentov je bilo v naši državi pridelano v primeri z leti 1928. in 1927. ter povprečnim donosom v razdobju 1920.—1928. (v milijonih meterskih stotov): 1929. 1928. 1927- 1920—28. pSenice 26.39 28.11 15.40 17.18 ječmena 4.56 3.94 3.15 3.22 rži 2.25 1.91 1.50 1.61 ovsa 3.65 3.66 2.92 3.15 soržice 0.48 0.43 0.40 0.40 Kakor je iz gornjih številk razvidno, letošnja letina znatno nadkriljuje predlansko in deloma tudi lansko. Pšenice smo pridelali 26.39 milijona stotov, torej le za 1.76 milijona stotov manj kakor lani, ko smo imeli naravnost rekordno letino, toda «a skoro 11 milijonov stoto* več kakor v slabem letu 1927. in za 9.2 milijona stotov več kakor povprečno v 1.1920__28. Pridelek ječmena se je letos dvignil že na 4.56 milijona stotov ter presega lanski pridelek za preko pol milijona stotov, pridelek v letu 1927. pa celo za 1.4 milijona stotov. Tudi pridelek rži je pri 2.25 milijona stotov za 0.34 milijona stotov večji kakor lani in za 0.75 milijona stotov večji kaor v 1. 1927. Celo v ovsu, ki je letos zaradi vremenskih neprilik nekoliko trpel, letošnji pridelek z 3.65 milijona stotov ne zaostaja za lanskim pridelkom, presega pa pridelek v 1. 1927. za 0.73 milijona stotov. S temi žetvenimi rezultati, ki seveda še niso definitivni, smo lahko povsem zadovoljni. Glede na pretežno agrarni značaj naše države lahko mirno zremo v bodočnost, kajti dobra letina nam odpira pot do boljše gospodarske konjunkture. Za končno presojo naSe letošnje letine nam manjkajo seveda še podatki o letini koruze. Pa tudi glede pridelka koruze smo lahko že brez skrbi. Po privatnih cenitvah bo letošnja letina koruze najmanj za 50 % presegala lansko. Ker smo lani pridelali le 20.67 milijona stotov koruze (predlanskem 21.09), se lahko nadejamo, da bo letoSnji pridelek koruze prekoračil 30 milijonov stotov, tako da bomo imeli za izvoz okrog 10 milijonov stotov ▼ vrednosti okrog 1 in pol milijarde Din- Glede 6tanja koruze, ki zavzema v našem poljedelstvu med vsemi žitnicami najvažnejše mesto, poroča kmetijsko ministrstvo, da obeta letina koruze po sedanjih rezultatih posebno odličen rezultat. Najvažnejša faza v razvoju rastline je ugodno prešla in zato ni več nevarnosti za letošnji pridelek. Tudi ostali poljski pridelki kažejo dobro. Stročnice napredujejo dobro in obetajo odličen donos. Po poročilu kmetijskeoa ministrstva bo letina fižola in graha v ljubljanski oblasti prav dobra, v mariborski pa dobra. Letina krompirja, repe in korenja bo prav zadovoljiva, letina sladkorne pese pa zelo dobra. Tobak pa stoji v večini oblasti prav dobra = Ford v Jugoslaviji. Nedavno smo poročali, da namerava Ford zgraditi v Jugoslaviji svojo montažno tvornico, in sicer v Baru pri Boki Kotorski. To vest potrjujejo sedaj iz Zagreba. Fordova družba je baje že dobila dovoljenje za postavitev tvornice, ki bo gotova že oktobra prihodnjega leta. In-ženjerji Fordove dTužbe bodo te dni odpotovali v Bar. = Pred reformami na državnem velepo-sestvn v Belin. Po vesteh iz Beograda bo finančno ministrstvo prepustilo državno ve-leposestvo v Belju kmetijskemu ministrstvu. Posestvo bodo v bodoče vodili in nadzirali strokovnjaki kmetijskega ministrstva. Kmetijsko ministrstvo namerava na Belju v velikem obsegu proizvajati semensko selekcionirano žito in druga semena in vzgajati plemensko živino, tako da bo naše kmetijstvo imelo na razpolago ceneno semensko žito in dobro plemensko živino. = Gospodarski stroji in orodje bo nastavljeno v posebni skupini na letošnji jesenski razstavi, ki se bo vršila v Ljubljani od 81. avgusta do 9. septembra. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije. Češkoslovaške, Holandije, Francije. Italije Kanade, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje. traktorje, loko-mobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom. — II. državna gospodarska ramtava v Skopi ju. Pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja se bo vršila od 1. do 8. septembra t. 1. v Skoplju II. državna gospodarska razstava z etnografskim oddelkom in s posebnim oddelkom za inozemske gospodarske stroje in umetna gnojila. Na razstavi smejo biti izlo-ženi vsi domači poljedelski, živinorejski, gozdni, obrtni, industrijski, rudarski in hišni proizvodi; od inozemskih proizvodov pa samo poljedelski stroji in umetna gnojila. Razstavne predmete bo pregledala in ocenila posebna komisija in se bodo na podlagi njenega poročila porazdelile med razstav-ljalce nagrade, kolajne in diplome raznih vrst. Dovoljen je 50% popust na državnih železnicah in parobrodih za posetnike in razstavno blago. = Dobave. Režijska komisija za popravilo poda komande ljubljanskega vojnega okruga razpisuje do 19. t m. ponudbe za dobavo 10 m3 desk in 3 m? gred. (Ponudbe je nasloviti na predsednika režijske komisije polkovnika Milana Majcna pri komandi ljubljanskega vojnega okruga.) Direkcija državnega rudnika v Zabukovci p. Griže sprejema do' 22. t m. ponudbe za dobavo 1700 kg mi- trenutku nas zapusti prožnost, glavobol onemogoči jasno misel odstranijo bolečine in glava postane bistra. Zakonito zavarovano ime MPyramidon" jamči za pristnost in vrednost. Pristne samo v originalnem zavoju »Jtejsteklucjuf,''._ neralnih olj, 1200 kg bencina in 6 vagonov zdravih, močnih krajnikov. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 650.000 kg ovsa. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 23. t ni. ponudbe za dobavo 100 m' borovih desk za pod. Direkcija držav. rudnika Kreka sprejema do 23. t. m. jjonudbe za dobavo klincev za lepenko in razni železni materija!. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. Borze 15. avgusta. Borzi v Ljubljani in v Zagrebu danes zaradi praznika nista poslovali. Na beograjski borzi pa se je Vojna škoda danes za malenkost okrepila. Promptna je bila zaključena po 406.5, za avgust pa po -V(8.75. Investicijsko posojilo se je ponovno dvignilo ter je doseglo že tečaj 89 — 90, agrarne obveznice pa so se dalje okrepile na 54.25. Devize in valute. Beograd. London 275.87 — 276.67, Pari« 221.85 — 223.85, Ne\vyork 56.775 — 56.975, Curih 1094.4 _ 1097-4, Milan 296.86-298.86, Praga 168.2 — 169, Berlin 13.555 — 13.585, Dunaj 8.091 — 8.0391, Budimpešta 9.9302 do 9.9602. Curih. Zagreb 9.1275. London 25.21. New-york 519.97,' Pariz 20.3375, Milan 27.18. Berlin 123.80, Dunaj 73.22 Praga 15.3825. Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.70, Sofija 3./a, Varšava 58.25. Efekti. Beograd. Vojna Škoda 406.5. za december 408.75, investicijsko 89 — 90, agrarne 54.25, Narodna banka 8255. Blagovna tržišča 4- Dunajska bor«a ia kmetijske proizvode (14. t. m.) Pod utisom prilično nespremenjenih inozemskih notacij se .situacija na dunajskem tržišču ni bistveno spremenila. Trgovala se je predvsem pšenica (jugoslo-venska) preko Brajle. Pri teh kupčijah fungira dunajski trg seveda le kot posredovalec. Jugoslovenska pšenica se je nudila za avgust po 1.48 — 1-49, za september po 1.51 do 152 in za oktober po 1-54 — 1.55 Kč ex šlep Dunaj. Podunavska koruza se je za marc - april nudila po 1.24, za maj pa po 1.25 Kč ex šlep Dunaj. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača nova 34 — 34.75, madžarska potiska 37 — 37.5: koruza: podunavska 32.25 — 32.75, laplatska 33.25 do 33.75. Moka >0« v trgovini na debelo: domača 60 — 62, madžarska 58 — 59.5, jugoslovenska 56 _ 58. + Žitni trg (15. t. m.) Zaradi živahnejšega izvoza se je pšenica na ameriških borzah okupila. Na razvoj tendence pa so vplivala tudi poročila o nezadostnih padavinah v Argentini. Ameriški strokovnjaki cenijo, da bo letošnji svetovni pridelek pšenice za 560 mili.ionov bušlov manjši kakor lani. Po najnovejših radijskih vesteh se je danes pšenica na chicaški borzi pri čvrsti tendenci ponovno okrepila, in sicer za september od 134 na 135 in eno osminko in za december od 142K na 143 in tri osminke. Globoko potrtim srcem namenjamo žaJostno vest, da nam je naša srčno ljubljena hčerka, sesti«, gospodična Marica Jelen fcoot ori stMa po doi«o A> 04 90 80 80 80 70 Smer veta a in brzina v tn. in se Zastopnike ki redno obiskujejo vsa večja industrijski podjetja, iščemo. Ponudbe pod »Visok postranski zaslužek« na , 1 , t..i.___ .yi 4 iet o Uhšbvdt&i Kovaškega učenca »ločnega in pridnega »prej-31H-. takoj Franc K rajnik. kovač, Sv. štleznUn. Jurij ob Južni 27500 Modistinja N»mo?tcjna in spretna mor tr prejme. Ponudbe pod »M»distinja/7i>« na oglaeni oddelek »Jutra«. 27488 Poslovodjo Kt tiskarno v Kragujevcu, ki se spozna l.aatroje in njih uporabo, iščem. Imeti mora mojstrski izpit s .spričevali iti dobrimi priporočili. Nastop takoj! Ponudite naj se j*>štjejo na oglasni oddelek >.Tutra« pod »Poslovodja« 90. 272»0 Šoier • kavcijo, vešč popravila, dolier in trezen vozač, z izkazom spričeval, ee sprejme. -Vasi o v v ogl. oddelku »Jutra«. 274&1 Varuhinjo zdravo. srednjih let. vajeno otrok. Siprejmem takoj. Prednost imajo zmožne maio šivanja. Ponudbe z navedbo (plač<> na ogl. oddelek »Jutra« pod »Marljiva 484«. 27484 Čevlj. pomočnika spretnega, sprejmem takoj v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Ambrož. Zagradac pri Stifcii. 27476 2 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola čamernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in pra/ktične vožnje na različnih modernih avtomobilih^ s pričet-kom vsak e g a p r v e g a 354 ZZZtifc Dobra kuharica starejša, išče mesta za takoj. Ponudbe pod ;-Kuhari-ca« !>4 na oglasni oddelek »Jutra«. 27294 Službo sluge vratarja, hišnika, tekača, nočnega čuvaja ali kaj stičnega želi držav, vpokoje-nee. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« j>od »Javomik«. 27274 Ford-avto (osebni), predzadnji model, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogl. od-d. »Jutra«. 27440 Tovorni avto e prikolico takoj prodam. Dopise na naslov: Ludbre-ža-nfca, Ludbreg, zagrebška oblaku 26256 F. N. motorna kolesa kupit« na mesečne obroke pri H. Kenda, Ljubljana, Mestni ttg 17. 1«3 Kaj' je važno za vsakega previdnega motociklieta in avtomobi-lista???? — Voziti z »IN-Vl?LNER«-jem D. E. P. (idealno sredstvo proti defektom pneumatike). Zahtevajte prospekte! Znižane cene! Glavno zastopstvo: Rudolf Stranskjr, Tržič, Slov., SHS. 27477 iJJ.ilKV.A Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski e i r nudi delikatesna trgovina I. Buzzolini, Ljubljana Lingarjeva ul. (za škofijo). Na drobno! Na debelo! 173 Puhasto perje kg po S8 Din razpošiljam no povzetju najmanj 5 kg, potem Sisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič, ke-mička cistična perja, Zagreb, Ilica 82. 183 Recepte za kreme za čevlje, muholovce, pijače in drugo poceni prodam. Ponudbe pod »J« na ogl. odd. »Jutra«, podružnica Maribor. 27498 Za žago venecijanko kompletno železje, takozva-ni »verkt, za ceno 5000 Din naprodaj. Ponudbe pod »Na kočevski progi« na oglasni oddelek »Jutra«. 27258 Bukove hlode na debelo 8—10 mm kupujem vsako količino, počen-ši od 20 cm na tankem kraju in od 2.30 m dolžine naprej, ab vagon nakladalne postaje. — Dobavi« od 15. septembra naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hlodi«. 26923 P r i (ki Imam večjo množino lanenega semena Interesenti naj se obrnejo in ponudbe je poslati, koliko plačajo za kilogram, na J. Grilc, Trebnje, Dol. 2T7369 %UfXiiVL Bioskop-aparat ki ni v rabi, z 20 metri daljine, z vsemi deli razen toka, kupim. Zahtevam po-skušnjo. Navedite ceno. — Radisav Matijevič, pošta Ravna Reka, Cuprija. 26921 Motor na vrtilni tok 4 HP, 380 voltov, ea. 1000 tur, z brusnimi obroči (Sehleif-ringen) v dobrem stanu — kupim. F. Bruder, Fala ofc Dravi. 27497 Kot družabnik pristopim v trafiko e kapitalom in osebnim sodelovanjem ali jo vzamem v najem. Trafiko sem nekoč že vodil. Ponudbe pod »Trafika« na ogl. odd. »Jutra«. 27450 Novo hišo enonadstropno, e 3 trisobnimi stanovanji, komfortno in z 1300 m1 velikim lepim vrtom prodam. Naslov v nglasnem oddelku »Jutra«. ^ 26715 Prodam zaradi bolezni prvovrstno pekarijo na najprometnej-šem kraju t Splitu. Ponudbe na Anton Preritar, pekarna, Split, Obrov 14. 25696 Hiša * velikim vrtom, pet minut od postaje Orehova vafc-Slivnica cen0 naprodaj. — Naslov v ogl. odd. Jutra«. 27492 Hišo enonadstrotpno. z lepimi in velikimi prostori, v trgu Velenje, na zelo prometni točki, pripravno aa vsako obrt in trgovino, sedaj že vpeljano obrtjo, prodam. Na željo tudi posestvo, njive, travnik, čez 2 orala, »raven, prodam takoj radi selitve Je resnemu kupcu pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37455 Krasno stavbišče v centrumu Ljubljane, ob dveh glavnih prometnih cestah ležeče, v izmeri 2400 kv. metrov, ki je sedaj deloma zazidano z dobro donosnimi 6tavbami. katere bi mogle poleg velike nove stavbe še ostati, je po primerni ceni naprodaj. Na razpolago je štirisobno stanovanje s pritiklinami. Stavbišče je prikladno tudi za trgovske in industrij, s vrhe. Reflektanti naj se blagovolijo javiti pod šifro: »Takojšnje plačilo« na ogl. oddelek »Jutra«. 272% Zahtevajte od svojega trgovca da prodajat T t ovigirtedno lugobanal-palcnt^mofeo v prt kateri bo sicer nekoliki? manje zasluzil pac pa bc^le vibolj zadovoljni 5 5Va ogl. odd. »Jutra«. 27480 Ceno naprodaj! HIŠA z gospodarskim poslopjem, mlinom, električno napravo m vodno močjo za žago, po potrebi tndi več zemljiških parcel, v industrijskem kraju Gorenjske; VEČ GOSTILN, malih in večjih posestev, blizu Kranja in v okolici, imam naprodaj. — Iščem pa. še vedno razna posestva v prodajo; STAVBNA PARCELA 1? tisoč kv. m t Kranju naprodaj; LEPA HIŠA I gospodarskim poslopjem. 12 mernikov posetve. 1 joh travnika (arondirano) in 13 johov zaraščenega bukovega gozda tik doma, v industrijskem trgu na Gorenjskem za 110.000 dinarjev naprodaj. Več se izve v posredovalnici K. Rebolj v Kranju. 36542 V