oefTa'1 Diri . Po*in*ns‘ vlfftrovTrif i. "»----------j Leto I. (Vlil.), štev. 72 Maribor, petek, 29. julija 1927 »JUTRA« izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani žt. 11.4-09 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praiernova »det 8t. 4 Hasasiiian škandal Delavci in kmetje-vozniki pri regulaciji Mure že od aprila brez plačila Ob Muri, 28.iulija-Z mednarodnim pogodbami je naša država obvezana k izvrševanju regulacijskih del na Muri v onem delu,- kjer meji Mura na eni strani na našo, na drugi strani na avstrijsko državo, torej na takozvani obmejni progi reke Mure. Dočim Avstrijci, ki so prevzeli istotako tozadevno obvezo, svojo dolžnost v redu vrše, se je z naše strani žal zelo veliko grešilo in zamudilo in se godi to tudi še danes. Regulacijska dela na naši Stranj »ene vršo po Jasno določenem programu in sistematski, ampak — sk0T0 bi lahko rekli — sporadično, seveda na ogromno škodo prebivalstva in države. Škandal pa je, kar potenja naša drsava kot delodajalka napram zaposlenim dclavcem in pa kmotom-voznikom. Vkljub temu, da jo v državnem budžetu za 1. 1927-28 vncšen dvamHijonski kredit za regulacijska dela ob Muri, kredit še do danes ni otvorjcn, odnosno Madžarske sanje o reviziji trianonske pogodbe .BUDIMPEŠTA, 29. julija. Danes je tu ustanovljena Liga za revizijo trianonske pogodbe, ki ima nalogo, zbrati in?1 materijal o »krivicah«, ki se gocle Madžarom po drugih državah in ga , .na razPolag0 lordu Rothermeru, ki Podpira madžarska stremljenja. Sklenje- Oe bilo obenem, da se gre lordu R°“ tnermeru osebno zahvalit v London posebna dcputacija, v kateri bodo najodličnejše osebnosti madžarskega javnega življenja. V deputaciji bodo tudi za-* s topni ki madžarskih manjšin v nasledstvenih državah. « PRAGA, 29. julija. Listi nnglašajo, da postaja Madžarska po italijansko-mad-zarski prijateljski pogodbi že predrzna. Ako misli Italija podpirati madžarska stremljenja po reviziji trianonske mirov ue pogodbe, potein naj se zaveda, da bodo interesirane države zahtevalo tudi revizijo drugih pogodb in načele pri tej Priliki posebno vprašanje položaja narodnih manjšin v Italiji. Nemčija bi v 2vczi s tem zahtevala nedvomno zopet-”? ločitev izgubljenih kolonij. S pod-Ualuietn madžarskih stremljenj more ^bi le škodovati, ne pa koristiti. »Popad med bolgars- S OPITA tUr‘Wmi 9,raŽami SOFIJA, 29 i r- ški meji je pfigi0 'T' Na tolgarsko-tur-škilili obmejnimi Jlra^ mct' o^ojestran-vzrokov do vc8 u.!z neznanih katerem je bilo tra-\nJ<#czn boja, v mrtvih in ranjenih. 0,1 fitranch vcJ tRG0VINSKiS?ANjA * ^ DUNAJ, 29. julija. Odsek 7. zadeve jo sprejel danes ^a^noTet logo glede dodatne pogodbe k trgovin-Kkl pogodbi k Jugoslavijo, «. knlero ne ^uio carina za mlado živino, žito Jn se izplačila še do danes niso izvršila. — Tako je mogoč sicer skoro neverjeten, pa vendar žalibog resničen škandal, da delavci že od meseca aprila delajo in čakajo brez plačila in istotako kmetje vozniki, ki po naročilu in v smislu pogodb dovažajo materijal (vejevje). Od kmeta se brez usmiljenja iztirjavajo davki, on pa od države ne dobi krvavo zasluženega denarja. V kaki bedi živijo delavci, ki so navezani na dnevni zaslužek in ki čakajo na ta zaslužek že od a-prila, si lahko vsakdo na prstih izračuna. Ali mislijo odgovorni činitelji, da to služi v povzdigo ugleda naše države in uprave? Na drugi strani delajo Avstrijci, ki redno vsakih 14 dni izplačajo svoje delavce. Kakšno mnenje naj dobi naš delavec in kmet, ki vse to vidi in ve, o naši upravi in državi? Položaj je sedaj takšen, da se bodo najbrže dela morala ustaviti, ker delavstvo brez plačila ne more več dalje delati. Nima iz česa živeti in tudi ne kaj obleči! Res, daleč smo prišli! Strašna suša in vrollna v Bosni Uničeno sadje in zelenjava — Ogromna škoda v Herce« govini — Trpljenje posadke v Bileči Kralj odpotuje v Pariz BEOGRAD, 29. julija. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da ostane kralj ki je prispel sinoči ob 23. uri na Bled, tamkaj le nekaj dni, nakar odpotuje za dalj časa v Pariz. Reka — madžarsko pristanišče RIM, 28. julija- Pogodbe, ki so bile te dni sklenjene mod Italijo in Madžarsko, so predvsem gospodarskega značaja. — Italija je dovolila madžarski zunanji trgovini z uporabo reškega pristanišča da-lekosežne ugodnosti. Rimska vlada jamči za popolno svobodo madžarske trgovine v tem pristanišču, kjer so ustanovi razen posebne madžarske carinske ekspoziture tudi madžarska pristaniška policija. Po informacijah italijanskih listov rc prično pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo za rešitev vprašanja glede tranzitnega prometa čez jugoslovansko ozemlje takoj, kakor hitro , bodo med Jugoslavijo in Italijo razčiščena vsa še nerešena vprašanja, posebno vprašanje nettunskih konvencij. Grško begunsko taborišče zgorela ATENE, 29. julija. V begunskem taborišču pri Atenah jo nastal včeraj požar, ki jo v kratkem vpcpelil okoli 500 begunskih taborišč. Kako je nastal požar, še ni znano. ljubezenska tragedi.!« otroka. Blizu Flsclmmetidfi pri Dunaju so ob Donavi našli trupli lSlctne Gusti Mu-draeh in 22lotnegn Jurija Mayerbofer-a, ki sta si z revolverjem pretrgala niti mladega življenja. Skupaj sta delala v neki predilnici, zaljubila sta se, stafiSt tej ljubezni niso bili naklonjeni, življen-ske možnosti za skupno življenje ni bilo, samomorilska manija današnjih dni ima silno moč — in tako se je dvojo mladih bitij zadnjič objelo v smrti. Isti čas, ko so trupli našli, jc pismonoša dostavil •Uirišcm nofllovilriA jjisma. Pod letošnjo nenavadno hudo vročino trpita silno zlasti Bosna in Hercegovina. Iz mnogih krajev prihajajo vesti, da so se posušili studenci in vzeli ljudem še vodo, ki jim je bila edina ostala poleg borne skorjice kruha- Ljudje morajo hoditi po ure daleč, da pridejo do kapljice vode. Vročina in suša postajata za prebivalstvo v Bosni in Hercegovini žo naravnost katastrofalna. Zelenjava v posavskih krajih je popolnoma uničena, pridelek sliv bo napram lanskemu letu malenkosten. Malo je krajev”, kjer je pridelal kak posestnik sto kilogramov pšeni ce. Pašniki po Hercegovini so popaljeni in živina nima kaj jesti niti piti', Ker sO se posušili studenci. Najhujše je v Bileči. Tamkaj gonijo kmetje živino po 6—8 km daleč do vode in se naslednjega dne zopet vračajo. Tako gre dan za dnevom. Silno trpi tudi tamkajšnja vojaška posadka, ker ni vode. Suši se je pridružila sedaj še ta nesreča, da se je pokvaril motor, ki je dajal pogonsko silo za vodne sesalke. Posadka mora po yodo Tl trebinski okraj. Posledice letošnje suše bodo naravf-nost strašne. Kmetje bodo morali namreč prodati živino za smešne cene, a živina je edino, kar je še ostalo kmetu V Hercegovini Parlamentarni zaključek dunajskih dogodkov Spredaj mirni in sporazumni, daleč zadaj kričač! ~ Dva tabora — dvoje vprašanj Avstrijski parlament je zaključil dvodnevno razpravo o krvavih dogodkih na Dunaju. Oficielni izid te razprave je izraz strankarske razdelitve parlamenta- Predlog socialnih demokratov za nezaupnico vladi in parlamentarno preisko valno komisijo dunajskih dogodkov je vladna večina gladko odbila. To udejstvovanje obeh taborov; vladnega in opozicijonalnega pa ni prikrilo razveseljive in vseh dobrih upov vredne razdelitve celokupnega parlamenta na dvoje, od strankinih pravil neodvisnih taborov: v ospredju mirni in sporazumni, v ozadju pa razburjeni in nerazsodni kričači. Voditelji strank so bili mirni, mali trabanti pa razburljivi. Glavni govorniki vlade in opozicije so govorili mirno, stvarno in človeško, kakor se noč govori ob svežih grobovih in ob ve-'irliki katastrofi, o kateri jo jasno, da jo ni hotel ali želel niličo od razumnih in čutečih za Človeško skupnost. Med pametnimi in sporazumnimi govori so se pa oglašali seveda tudi mali kričači, ki so navajeni največjo in najpomembnejše dogodke gledati in presojati kakor murček iz svoje luknje. Ti Avtomobilska nesreča pri Dubrovniku V rodo popoldne se je pripetila na cesti iz Sutomaro v Bar težka avtomobilska nesreča, katere žrtev sta postala polkovnik v penziji, Božidar Jankovič in načelnik v finančnem ministrstvu Gustav Koranič. Peljala sta se z avtom iz Kotora službenim poslom, toda na potu se je avto prevrni pokopal oba pod seboj in ju usmrtil. Šofer in še dva ostala potnika so ostali naravnost čudežno nepoškodovani. A mer Ihanske hiše v Pragi. Neki amerikansiki konzorcij je stavil ponudbo, da zgradi v Pragi hiše s 15.000 stanovanj, če mesto prevzame jamstvo za 251etno najemnino. Zastopnik konzorcija je že povabljen v Prago na podrobnejši razgovor. Največji pomislek proti ponudbi Jc ta, da bi znali Amerikand te hišo tako zgraditi, da bi bile po 25 letih, kc bi moralo postati last mesta, -- že ,pravo ruševino. kričači so se pa tokrat Izkričal! trre* vsakega efekta. Kako naj bi tudi uspeli, ko je n. pr. poslanec dr. Drexel položaj ob zaključku svojega govora tako-le o-risal: V Avstriji je vsaka revolucija od začetka obsojena na neuspeh- Oba ta-« bora sta enako močna. Oba imata strojne, navadne puške, revolverje, vso nra-nicijo in svoje vojake. Vsled teh dveH taborov je samo dvoje za vse: življenje ali smrt. — Sedaj pa izberite! — Voditelji obeh taborov vidijo vsaj n««; obhodno potrebo premirja, že že ne sporazuma ali celo razpustitve vseh oboro-' ženih organizacij in tako ni čuda, da kri čači ne morejo uspeti. Ko so bili predlogi opozicije odklo-njeni, ni bilo niti sonce običajnega veselja na eni in razburjanja na drugi strani. Vsi so nekako izražali mnenjei in spoznanje, da je strankarsko-oprede-: Ijeni parlament sicer na delu, a da so ttti zadevo in vprašanja, ki gredo prekoi5 strank in vsake strankarske opredelitve, V miru in sporazumu je bil po debati! določen tudi predpočitniški delovni program. katerega glavna in najpotrebnejša točka je judiciclni pooblastilni zakon. Usodna pofedina Rumunskl listi poročajo o težki nfe» sreči, ki se je pripetila v grad« Sišinen v bližini Kišeneva v Besarabiji. Veleposestnik Gonata jo povabil na večer ja 20 zelo uglednih oseb. Po pojedini so prišlo na vrsto slaščice. Kmalu nato je> postalo gostom slabo in je v treh urah' umrlo 5 oseb, 7 pa jih je padlo v nezavest. Ob 7. zjutraj so poklicali zdravnika, ki je ugotovil da so bile slaščice zastrupljene. Veleposestnikova žena je napravila namreč usodno pomoto. Zamesila jo namreč pomotoma kolače s strupom za miši. Oblasti so odredile strogo preiskavo. Strašna poplava v Indiji Nad tisoč ljudi mrtvih. »United Press« poroča iz Amedabadft v Indiji, da jo prišlo v bližini Baroda do katastrofalne poplave. Vse tamkajšnje vode so vsled silnih nalivov nepričakovano prestopilo svoje bregove. Voda je porušila nešteto hiš in je izginilo v valovih nad tisoč oseb. Sfrifl t Mariborski V E C E R N I K Jutrd V M a n D or u, dne 29. V?T. 1n_7 Naše neodrešene pokrajine Velika škoda bo zadela kmetovalce po Istri in vseh obmejnih krajih, kjer se vrše sedaj vojaške vaje širokega obsega. Letošnje vaje bodo trajale dalje, kakor navadna druga leta. Polja, vinogradi, gozdovi se poškodujejo. Vojaška oblast objavlja, da se morajo vse škode naznaniti, da se povrnejo. To se sliši lepo, ali slovenskega kmeta odpravijo navadno precej neuljudno, če pride s prijavo škode k oblastnikom. Zahteva se tudi takojšnje naznanilo škode. Ako kdo zamudi kak dan, že nima več pravice do odškodnine. Davščine so vedno večje, letos nagaja suša, povrhu pride pa še vojaštvo delati kmetu škodo! Izključen je iz fašistične stranke Tomaž Danev na Opčinah, ker se ni hotel ravnati točno po določilih dekreta o stanovanjskih najemninah. S slovenskimi člani postopa fašistična stranka zelo strogo in je bilo zadnje dni izključeno več Slovencev v tržaški pokrajini. Morskega psa lovijo po Kvarneru. Pred kratkim se je bil pojavil pri Kan-tridi in je pregnal kopališčnike. Nato je reško pristaniško poveljništvo odredilo lov na morskega psa. Ves breg so pretaknili in po širokem morju plovejo za morskim psom pa ga ni nikjer več. Posebno dober lovec je mornar Budaj. V Jelšanah so dobili otroški vrtec, ki ima nalogo, potujčevati slovensko deco. Stavba je popolnoma lesena. To je nemško delo, katero je dobila italijanska vlada kot reparacijsko odškodnino. Nemci zaračunavajo take stavbe po 60.000 lir, vredne pa so v resnici komaj 25.000 lir. Domovina in pravica. Na kongresu sodnouradniških uradnikov v > Trstu je zaključil profesor Asquini svoj go-yor z besedami: »Domovina in pra- vica! Spominjajte se vedno tega, da bo domovina veliko večja, kolikor bolj bo znala biti pravična! ... Toliko pa bo manjša, kolikor bolj bo krivična«. Kako je krivična napram manjšinam, to ve in obsoja ves kulturni svet. — Na omenjenem kongresu so se navduševali tudi za »ne-odrešeno Dalmacijo«. Prezimovališče Opatija. Tujski promet pada. To občutijo bridko posebno v Opatiji, Lovrani in na Reki. Lira je visoka in fašistična politika odbija ljudi od Italije. V Opatiji se vršijo posvetovanja, kako bi se dalo doseči, da bi zopet služila Opatija severnjakom za prezimovališče. Opatija je prikladna po mnenju zdravnikov v glavnem za zimsko bivališče. Pred vojno je prezimovalo v Opatiji okoli 10.000 gostov, po vojni jih ni niti polovica. Letos hočejo napraviti veliko propagando, da bi oživel zimski tujski promet. Najbrže bo ves trud zaman. S prikjučitvijo k Italiji je Opatija izgubila svoj dobri sloves. Dva nova azila otvori »Italia Re-denta« in sicer v Opatiji in v Jušičih. Družba »Italia Redenta« pod pokroviteljstvom vojvodkinje d’Aosta dela z državnim denarjem. Vlada podpira tudi »Lega Nazionale« in tako se potroši v raznarodovalne namene v obmejnih deželah na leto ogromno državnega denarja. Ilirska Bistrica pleše. Vršil se je ples v korist fašistovskemu domu, ki se zgradi v Ilirski Bistrici. Bistričani morajo prihajati na fašistične bale vsi, ker sicer‘gorje njim! Takoj nato je bil napovedan ples »za materinstvo«. Dobrodelni ples, ki mora biti obiskan polnoštevilno. Tako je ukazano. Potem bodo sledili še novi plesi v korist fašistov in v škodo domačinov. Novosti iz apaške kotline Požar v Lešanah. — Nezvesti hlapec. — Radgona _ avstrijska mrtva točka. — I>ne 27. julija, okoli 9. zvečer, je Načelo goreti gospodarsko poslopje Matije Breznika, posestnika v Lešanah št. 39. Posledice so bile za posestnika naravnost strašne. Ogenj mu je namreč upepelil do tal vse gospodarsko poslopje in tudi živinski in svinjski hlevi, seno in slama, vse gospodarsko orodje, 24 ma 'drv ter sadno drevje je postalo žrtev plamena. Le živino so še pravočasno rešili. Na pomoč so prihiteli gasilci iz avstrijske Radgone z motorno brizgalno, ki so ogenj omejili. Posestnik ima okoli 35.000 Din škode, zavarovan pa je bil eamo za 3.000 Din. — V sredo je prišel služit k' posestniku Ebelhardu v Apačah 22 letni Ivan Kranjc od Sv. Trojice. Mladeniču pa je očividno delo jako smrdelo in so je bolj zanimal za gospodarjeve stvari. Že naslednjega dne je namTeo izvršil tatvino. Pokradel je svojemu gospodarju nekaj zlatih prstanov, srebrno verižico in samokres, nakar je pobegnil po cesti proti Gornji^ Radgoni. Tat pa ni imel srečo. Orožniki so kmalu pridrveli za njim s ikolesi, ga prijeli ter izročili sodišču. — ,Tat je pokazal pri zaslišanju celo precej humorja. Glede ukradenega samokresa je namreč izjavil, da si. ga j0 prilastil samo zato, ker gospodar ni imel orožnega lisia. Seveda, imel ga pa ni tudi tat sam. Šesto obletnico, odkar so jugoslovanske Čete zapustile Radgono, so praznovali dno 26. julija v Radgoni. Z Radgono so pridobili Avstrijci, kakor znano, tedaj tudi več popolnoma slovenskih vasi. Obletnico so praznovali prejšnja leta Nemci vedno zelo slovesno: zvečer godba in bakljada, streljanje, zjutraj pa budnica in zopet streljanje. Letos pa so ves ta dirindaj opustili in tudi trgovine so bile ves dan odprte. Razumemo! Srečala jih je gotovo pamet. Radgona je namreč sedaj za Avstrijo mrtva točka, obdana od vseh strani od naše meje._____ Vsi glavni ^viri in velik del Prekmurja gravitira sedaj drugam. Radgona propada, cvete pa Murska Sobota. Danes v petek in do pondeljka; Henny Porten v svojem krasnem filmu; Klali in dele Kino »UNION«. Telefon 329. Odpust 6000 rudarjev? Podobno krizo kakor naši premogo-kopi doživljajo tudi oni v inozemstvu. Motijo se oni, ki mislijo, da imajo rudarji samo v trboveljskem revirju po dva, tri in več neprostovoljnih praznikov na teden. Industrijska kriza, ki preveva premogovni revir vi Moravski Ostravi, se ponovno izraža v silnem zmanjšanju pridobivanja premoga in v neprestanem odpuščanju rudarjev. Pričela se je ta kriza kakor tudi pri nas že početka lanskega leta. Toda znana angleška stavka jo je omilila. Ker pa Be je tudi ta stavka seveda enkrat nehala, jo popustilo povpraševanje po ostravskem premogu in omejiti so morali delo v jamah na tri dni tedensko. Pred kratkim se je vrršila v. Moravski Ostravi anketa rudarjev z zastopniki vlade, ki je ugotovila žalostno dejstvo, da kriza še vedno narašča. Zato so bili prisiljeni lastniki premogovnikov, da tekom prihodnjih treh mesecev odpustijo v dveh ali treh etapah vsega skupaj strahovito število rudarjev — 6000! In kam naj potem ti reveži? Velika razprodaja umetnin. V Londonu so razprodali med drugimi umetninami tudi petnajst Corotovih slik in se je za vsako dosegla cena od okroglo 30 do 250 tisoč dinarjev. Med knjigami jo dosegla najvišjo ceno prva izdaja Dickens-ovega romana »Little Dorrit«. Prodala se je za 630 funtov, Orjunaši, četniki! V nedeljo dne 31. t. m. priredi drav-sko-poljski bataljon pešizlet iz Hotinje vasi v Št Janž na Dravskem polju. — Udeležba v kroju in civilu z znakom. Odhod iz Hotinje vasi ob 14. uri. — Batalion9kL —*• Mariborski in • v :% Tragična smrt mariborskega osmošolca Mura, ld je zahtevala letos že toliko mladih človeških življenj, je potegnila pred kratkim v svoje globine zopet novo žrtev. Dne 19. julija je namreč pri kopanju v Gornjem Cmureku utonil dijak VIII. razreda gimnazije v Mariboru, Franc Zelenik. Valovi Mure so odnesli njegovo truplo s seboj, katero so potegnili šele 23. julija pri Ižakovcih iz Mure. Truplo nesrečnega, marljivega dijaka prepeljejo v Maribor, kjer je poleže jutri, v soboto, dne 30. t. m. ob 16. uri na pokopališču na Pobrežju k večnemu počitku. Bodi simpatičnemu mladeniču lahka domača zemlja, žalujočim naše iskreno sožalje! Himen. Poročil se je g. Miroslav Francš, privatni uradnik, z gdono. Zorico Jurič, u-čiteljico iz Dolnje Dubrave, simpatičnemu mlademu paru obilo sreče! — Smrtna kosa. Včeraj ob 11. je umrl 47 letni ključavničarski mojster Anton Rosman. Pogreb bo jutri ob 17. na Pobrežju. Blag mu spomin! Sleparstvo s »ponarejenimi bankovci«. Policiji sta bila javljena dva nova slučaja izrabljanja znanih reklamnih listkov tvrdke »Trgovski dom« za bankovce. Na Grajskem trgu je bil včeTaj pozvan izvošček Jurij, da popelje neznanega moškega na glavni kolodvor. Tam je Jurij zahteval voznine 15 dinarjev. Neznanec pa mu je odvrnil, da ima enega kovača dovolj in mu je stisnil v roko zloženi računski listek modre barve- Izvošček se je moral zadovoljiti z »desetimi dinarji« in je šele v trafiki na Grajskem trgu, ko je hotel plačati tobak, o-pazil, da ga je neznanec nasleparil. — Drugi primer je bil bolj za šalo. Pri »Črnem orlu« je plačal neki gost zapitek baje za šalo s Pregradovim reklamnim listkom, zloženim čez polovico. Plačilni natakar je že dajal gostu drobiž iz »ban kovca«. Gost pa se ni mogel vzdržati več smeha, nakar sta se pogovorila z natakarjem in s pTavim denarjem poravnala dolg. — Policijski drobiž. Tvrdka Accetto je odpustila delavca Jožeta P. in Franca V., ker jima je bilo delo deveta briga. Odpuščenca sta sklenila, da se maščujeta nad Antonom K., ki je po svoji službeni dolžnosti moral poročati podjetju o obnašanju delavcev in je Jožeta in Franceta bolj slabo priporočil. Včeraj okrog 13 sta prišla k Antonu K«, ki je bil zaposlen v Vilharjevi ulici pri kanalskih delih in ga pri belem dnevu na javnem prostoru nabunkala. Policijski stražnik si je aferico zabeležil, o nadaljnem pa bodo sklepali na komisarijatu— Aretirana je bila Ivanka A. radi vlačugarstva, Franc K. in Stanko V. radi beračenja ter Maks K. radi nekega drugega pregreška. — Prijav je prejel komisarijat 14, In sicer se nanašajo na cestno policijski red, avto pred pise, karambole na cesti, razgrajanje v stanovanju itd. itd- — Grda brezbrižnost šoferja. Predvčerajšnjem je vozil neki avto skozi Kruševac s tako brzino, da se mu ni mogel ogniti sedemletni Aleksander Vasiljevič, sin tamošnjega peka. Dečka so kolesa avtomobila strašno razmesarila in je bil nesrečnež takqj mrtev. Ugotovljeno je, da je dal šofer znak s trombo šele v neposredni bližini dečka. Kako brezobzirno je avto dirjal po mestu, kaže tudi dejstvo, da so je mogel šele 16 metrov po kraju nesreče ustaviti. Šoferja so odvedli na policijo- — Izgubljena denarnic«. Davi okoli 8.15 je zgubil v mestu ključavničar Josip S. rujavo denarnico, v kateri je imel pet tisočakov, dva stotaka in nekaj drobiža. — Mestno kopališče so zopet odpre vi torek 2. avgusta in bo stalno odprto vsak dan, razven ob pon-deljkih. Parna kopel jo ob sredah in petkih za ženske, vse ostale dni oa za moške, —. Stremljenja in skrbi naših gostilničar ev Dne 27. t. m. se je vršil v Narodnem domu v Mariboru občni zbor Zadruge ta splošno gostilničarsko obrt, ki je bil zelo živahen. Zadruga je imela v preteklem letu okoli 250.000 Din prometa m je neštetokrat intervenirala glede nočnega davka, vinotočev, povišanja občinskih doklad in raznih krivičnih taks. Da je gostilniška obrt v Mariboru res v krizi, dokazuje najbolj to, da je preteklo leto opustilo ali zamenjalo svoje o* brate kar 39 gostilničarjev. Na drugi strani pa so dobili gostilničarji v zadnjih letih novo vrsto konkurence — točilnice za stoječe goste, ki poklicnim g0-stilničarjem uničujejo eksistenco. Samo v Mariboru je teh točilnic že 62, tako da jih bo kmalu več kot poklicnih gostilni* carjev. Ker se množijo tudi'privatne kuhinje, je položaj gostilničarjev vedno kritičnejši. Občni zbor je protestiral tudi proti pavšaliranju računskih listov, proti nameravani občinski dokladi na vino in proti uvedbi oblastnega davka na poset gostiln po deseti uri. Razni govorniki so dalje odločno protestirali proti temu, j da razni mariborski bogataši, industri-jalci in veleposestniki točijo v mestu in najbližji okolici vino — »Pod vejo«, ki je pripeljejo tudi iz drugih daljnih okoliških krajev. Razpravljalo se je tudi o sprejemu točilcev za člane gostilniške zadruge. Gostilničarji žele dalje, da prenese Zveza gostilničarskih zadrug, ki je sedaj v Celju, svoj sedež v Maribor, kjer je sedež velikega županstva in oblastne skupščine. Alojziju Kaferju, ki je že 25 let odbornik zadruge, je bila izročena častna diploma in je bil imenovan za častnega člana. Izvoljen je bil sledeči odbor: načelnik Andrej Oset, podnačelnik Henrik Senekovič, za odbornike: Josip Šerec, Frane Verzel, Al. Ivančič, Ivan Kos, Ivan Hoe-nigman in Franc Zemljič, za namestnike: Rado Starman, Al. Strehar in Alojzija Ingolič, za preglednika rčunov Filipič in Cizel. Nezgoda kolesarja. Včeraj okoli 13. se je peljal g kolesom po Aleksandrovi cesti trgovski potnik Matija T. z Breznega in pri Jadranski banki zadel v nasproti prihajajočega kolesarja Izidorja Gomilščeka, cestnega nadzornika iz Dravograda ter mu izkrivil prvo kolo bicikla, ki je državna last.* Matija je padel na tla in se na desni roki lahko poškodoval. — Docent dr. Matko se je vrnil in zopet ordinira od 1. avgtf* sta v Slovenski ulici št. 4. — 622 Pozor! V nedeljo, dne 31. t. m. se bo nudili Mariborčanom lepa prilika, da si ogledajo še malo znano točko na našem Po* horju t. j. Sv. Ignacija na Rdečem bre-gm Pri cerrkvici bo odprta z dobro jedačo in pijačo preskrbljena gostilna-Specialiteta jagnje na ražnju. Izletniška karta do Brezna in nazaj stane samo D Din. — Od Brezna vodi lepa složna ca 1 uro 30 minut do vrha, od koder posetniku nudi prekrasen razgled. Vodnik bode v Breznu pri prvem vlaku n® razpolago. — Občni zbor Orjune v Št. Janža na Dravskem polju sc l>o vršil v ned«* ljo, 31. t. m. — Za lastnike 2Yt% državne rento za voju® škodo. Ministrstvo financ, generalna direkdr ja državnih dolgov objavlja, da jo Pra^ vilnik, ki urejuje izdajo obveznic '®tev rijske državne rento za vojno škodo komadih po 5.000 in 10.000 Din norn1113.1* ne vrednosti radi zameno žo ^ obveznic v. komadih po 1.000 Din n° malne vrednosti objavljon v Sln2 [j,. Novinah št. 119 XXXII. od 30. maja- u teresento radi zameno opozarjamo 11 pravilnik. — Velika kavarna ^ Danes, petek, koncart In kabar(\L večer. — t Nalstardiil ilovek sveta V najmlajši republiki živi narstare ši človek sveta — Človek, ki se spominja na leto — 1801 Ing. J. E. Šrom, dopisnik uglednega evropskega dnevnika »Prager Pres-se«, potuje že dalje časa po južnih delih Rusije ter pošilja svojemu listu velezanimiva poročila iz tako malo poznanih krajev. Ko je prispel v Abhazijo, avtonomni del Sovjetske unije in najmlajšo republiko sveta, se je spomnil, da je povodom lanskega ljudskega štetja v Rusiji po mnogih listih krožila vest, da živi v Abhaziji najstarejši človek sveta — neki Šap-kovski, star okrog 145 let. Sklenil je, Poiskati ga za vsako ceno. In našel ga je po velikem trudu. Domovina Metuzalema današnje dobe je vas Lati prav daleč v gorovju od glavnega mesta Abhazije Suhum. Abhazija se raztega severno od črnomorskega pristanišča Batum v vedno lepšo in čistejšo prirodo in ožja domovina najstarejšega človeka nima Prav ničesar, kar bi moglo kvariti zdravi zrak gorskega sveta in ustvar jati ali nuditi našemu svetu primerne in podobne življenske pogoje in razmere. Svetovni starosta prebiva začetkom razsežne vasi Lati. Domačijo njegovo tvorijo par pol zidanih in pol lesenih hišic, okrog so pa podrtije in ostanki vsega tega. kar je v dolgi dobi svojega življenja gradil, uporabljal in zapuščal. Tujca je spremljalo lepo število latiških vaščanov, ki vsi visoko častijo svojega prastarega rojaka. Pred svojo hišico stoji starosta, oprt na močno palico. Postava visoka prejšnji dan nanosil. Žena njegova je stasita matrona blizu 70 let, najmlajša hči pa ima komaj kakih 25 let. Ali je res star 146 let? — Krstnega lista sam nima. a je mnogo drugega v potrdilo te brezprimerno visoke starosti. Oče njegov je bil poljski oficir, ki se je po prvi razdelitvi Poljske naselil na Kavkazu, kjer se je oženil in udomačil. Prastari Nikolaj je njegov najstarejši sin. Oče je umrl, sin se je mlad oženil, črez nekaj let je izgubil ženo in otroke pri navalu Turkov, potem je pa z Rusi podil Turke, ki so leta 1810. zapustili Suhum. L. 1810. je prišlo to mesto prvič pod rusko oblast in iz te letnice bi se dalo že sklepati, da je Nikolaj Šapkovski rojen 1. 1780. Tudi to je ugotovljeno, da je Nikolaj L 1861. dobil od carja Aleksandra II. medaljo in da je bil imenovan za vaškega mirovnega sod nika. V Suhumu in Lati je precej ljudi, ki se tega spominjajo ter zatrjujejo. da je bil Nikolaj že tedaj okoli 80 let star. Nikolaj sam se še dobro spominja na Georgija, zadnjega gruzinskega vladarja, ki se je L 1801, predal Rusom. Oženjen je bil štirikrat, otroci treh zakonov so pomrli, iz četrtega pa živijo vsi štirje — trije sinovi in ena hči. Celo življenje je preživel kot poljedelec prav zmerno in preprosto, kakor se sploh živi v gorati, evropski narkotiki in strasti nepristopni Abhaziji. Med njegovimi rojaki je več 100 in še nekaj večletnih, ki vsi za- in koščena, naguban obraz obdan od 1'trjujejo, da šteje Nikolaj veliko, veli- snežno-bele brade, glava g^la. modre oči izražajo razumevanje za vse, samo govorica mu je težka in presekana. Abhaščino meša z armenščino in ruskimi besedami. Pred nekaj meseci je še gladko govoril in se ni opazilo, da slabo sliši. Prastarček se še vedno ukvarja s kakim delom. Pokazal ie precejšno butaro dračja, ki ga je o več let in da je bil že starejši mož, ko so oni bili še otroci. Ing. Šrom je najstarejšega moža sveta fotografiral najprej samega, potem pa v krogu družine in rojakov. To ga je oči vidno prav veselilo. Ob slovesu mu je voščil srečo in zdravje v Imenu celega sveta. Francoska lepotica o Amerik? Mlada francoska lepotica se je vr-v J"’«*1'!2 od razstave in konku-nav «^enskih lepot v Texasu. Kakor ‘ , n°< so jo obsuli radovedneži ce spV^St in i° izpraševali. Miss Fran-Npmr;36 5rit°žila nad amerikanskimi »mi« r eš' da so v pomanjkanju »miss T ,®rmanie« rajši glasovali za Sploh nl mbur2« kot Pa za njo-skhn n!!«"1 zadovoljna z amerikan- Tili 7 n,-n a,njCm- PraV’’ da S° CC‘ L ? ‘°.v r?kl- Kolikor sekund se je i i -i ap^audira1o, toliko točk je aobila. O južni Ameriki sploh se je ta-ko-le izrazila: »Prav lepo je. Moški so prav čedni, vedno hodijo brez srajc s cigaro v ustili in z whisky-stek enico revolverskem žepu. Zenske pa žarijo v barvah francoske triKolore: bel je obraz, rdeča so lica, modre pa obrvi. Vsi so živi in sveži. Tam ni človeka z mrzlimi očmi.« Konec slave evropskih tenor ev Doba evropskih tenorjev ge nagiblje svojemu koncu. Tudi na polju petja je frpba računati s pohodom in prevlada-vzhoda. Ugotovilo se je, da Kitaj-kinoma pojejo tenor ali da imajo visokVl80k: Rlas' ’IT|aio navadVcnorske K,asove* Evropa sc je že dila so*l 11,1 zarnor8ke tenoriste. Nava-ske in rrk francoska rolaka Oivon in Corbu. Njim aeroplan, ki sta ga krstila v spomin na Nungcsserjevo »Belo ptico« za »Modro ptico«, je bil že pripeljan na pariško letel,išče Le Bourget. Pričetkom prihodnjega tedna bo baje letalo že pripravljeno za start. Tudi letalo »Miss Columbia*, s kojim »ta prispela Chamberlin in Levine iz Amerike, je že toliko popravljeno, da bo te dni zmožno za povratek v Newyork. Ni izključeno* da startata oba aerop'ana prihodnji teden istočasno za polet Pariz —Newyork. Da bi se le posrečila ta pot, ki jo doslej še nima nihče z* seboj. Zatin i podpis Rofeespjera KINO APOLO! Od sobote dvojni pro« gram! Cirkus isketov Režija: Harold Lloyd; Največji smeh V letu! in Skupaj H činov! Velika senzacija! — Cene navadne! Pariški muzej Carnevalet je dobil v svojo posest zanimiv dokument iz dobe velike francoske revolucije. Ta dokument je datiran z 9. thermidorom 1. II. — to je 24. julija 1794. ter vsebuje poziv k obrambi rotovža. Robes- i ^ pierre je — kakor znano — v kon-i £9QVIfl llBuIlflPGi ventu ostal v manjšini in se je s svojimi zvestimi umaknil v rotovž. Tu so mu svetovali, naj podpiše poziv k orožju. Komaj je nastavil pero. so pa vdrli v rotovž njegovi nasprotniki in so ga z revolverskim strelom ranili na glavi. Na oklicu sta ostali začetni črki »Ro« in krvavi madeži. Ta zgodovinski dokument je bil do sedaj v posesti rodbine Durvy. katere zadnja potomka — neka stara dama — ga poklanja sedaj muzeju, četudi so ji razni zgodovinarji ponujali zanj velike vsote. Moderni SndPanci Nova doba vse preobrazi. Tudi Indijanci so postali moderni. Preobrazili so se po modernem svetu celo tako daleč, da s sredstvi današnje dobe spravljajo svojo preteklost v denar. Gospodje Sioux in tovariši (potomci nekdaj tako slavnega indijanskega plemena, ki je bilo zastopano v vsaki indijanski povesti) so a menka nske dTžave tožili za visoko odškodnino pri nacionaliziranju nekdanje plemenske posesti. Indijanci so torej že tako daleč, da znajo dobro ravnati z novimi in starimi paragrafi. Na običajnem letnem zborovanju vseh plemen, ki se seveda ne vrši več pri romantičnem ognju, ampak v velikem modernem hotelu, so Indijanci popolnoma prešli v novo dobo. Neki moderni W5ne-tou je dejal med drugim: »-Ker smo zamenjali udobnosti modernej-a življenja z nestalno nomadsko eksistenco, se moramo tudi načelno spremeniti- Nobeno nabiranje iz preteklosti nas ne sme zadrževati pri uporabljanju vseli sredstev modernega življenja.« Vpurf Prekomorska letala za 100 potnikov. Ameriški zastopnik podjetja Dornier Metali, Fred Verwil, je izjavil te dni, da gradijo v Friedrichsliaienu vodljive zrakoplove za prekooceanske polete. To bodo dosedaj največja letala. Sprejemala bodo lahko po sto osob za dolgo pot preko atlantika. Tak zrakoplovi stane 250.000 dolarjev. Po Verwilovem prepričanju pa so to le pričetki tega no vega prometnega sredstva. Nov mednarodni jezik. Volapiik, ido, esperanto — in za njimi še »Occidental«. Tako se namreč imenuje najnovejši mednarodni jezik, ki ga je po tridesetletnem trudu sestavil prof. Edgar de Wahl v Revalu. Ta jezik je baje izredno lahek in tako naravno sestavljen, da ga bodo milijoni ljudi takoj razumeli- Prehod z esperanta na Occidental je tudi otročje lahek. Praški listi poročajo, da se je na Češkoslovaškem že ustanovila federacija prijateljev tega mednarodnega jezika. Nekaj za plesalske tigre! Iz Londona prihaja veselo poročilo za one, ki že komaj čakajo zime in z njo plesne sezono. Na zboru 700 profesorjev, plesne umetnosti je bilo sklenjeno, da se uvede letos nov moderni ples, imenovan »Vale«. To bo neke vrste kombinacija blusesa, tanga in foxtrotta. Ime pa ima p ameriški univerzi »Yale«, katere študentje so prvi pričeli propagirati ta ples. Veliko skrito zalogo kokaina so našli pri nekem drogistu v Poznanju. Skrito je bilo kokaina in morfija v vrednosti poldrugega milijona zloti. Našli so tudi celo knjigo raznih naslovov, kar dokazuje, da je bila tu centrala poljskih in inozemskih tihotapcev kokaina. Poleg tihotapcev in razpečevalcev so pa vpisani tudi odjemalci. Med njimi so prav odlične osebe mesta in dežele. Hlndenburcove poštne znamke. Nemška državna pošta bo v proslavo 801etnice predsednika Hindenburga izdala štirivrslne Hindenbur-gove poštne znamke in posebne dopisnice, ki se bodo nekaj dni prodajale za dvojno vrednost. Naklada teh posebnih znamk in dopisnic bo majhna. V promet pride meseca septembra. Velika mednarodna kolesar-* ska dirka V nedeljo 31. t- m. priredi Zveza ko* lesarskih društev za mariborsko oblast prvo mednarodno kolesarsko dirko na progi Maribor—Graz—Maribor 120 km. Zveza je do sedaj dobila prijave od štirih včlanjenih klubov in to Perun, Edel* weiss, Prvo delavsko kolesarsko društvo in Športni klub Ptuj. Vsega skupaj se je prijavilo 31 dirkačev. Med dirkači najdemo najboljše vozače, vsled tega bo konkurenca med posameznimi vozači zelo ostra. Start za mariborske vozače je točno ob 6. zjutraj na Aleksandrovi cesti pred gostilno »Grozd«. Prihod prvega dirkača iz Gradca se pričakuje okrog 10. dopoldne in je cilj istotam. Ob istem času pa odhajajo člani Aipenlandischer Rad-fahrer Bunda iz Gradca v Maribor in nazaj, tako da se bodo vozači obeh držav srečali v Avstriji pri Lipnici- Prvi vozač iz Gradca pride v Maribor okrog 8. dopold., kjer se vpiše na obratni točki, to je pri »Grozdu« v kontrolno knjigo in odhaja nazaj v Gradec. Torej za nedeljo se nam obeta prava kolesarska senzacija za Maribor. Prijatelje kolesarskega športa pa poživljamo na cilj oziroma na obratno točko. « Službeno iz MOLNP. Za nedeljsko tekmo Ljubljana-Marrbot' se odreja sledeče moštvo: Geuer (M.) Koren (M.) Kurzman (R.) Baumgartner (R.) Frangeš (Ž.) Kirbiš (M-) Bertoncelj (M.) Vodeb, (M.) Terglec (R.) Paulin (Ž.), Hreščak (M ) Rezerve: Bergant (M. Pavlin (M.)- Dresi: modre srajce in 6me hlače. Srajce da »Maribor«, za ostalo o-premo mora skrbeti vsak igralec sam. Odhod ob 5.30 uri torej mora vsak biti najkasneje ob 5. uri na glavnem kolo-dvoru.Tajnik. Dr. Perpar, ki je bil določen v lahko-1 atletsko reprezentanco je nenadoma obo lei in vsled tega ne starta proti Poljski Vsekakor velika izguba za naš team. Dunajska »Austria« igra v Zagreba. Dunajska »Austria« preje »AmateT«,. ki je poleg Rapida najčlovitejše moštvo Dunaja, igra 20. in 21. avgusta v Zagrebu. Poraz ljubljanske Ilirije v Zlimi. Ljubljanske hazenašice so v torek >i Zlinu igrale proti SK Bata in bile poražene s 6:0. Ilirija je nastopila brez Bernikove in Tratnikove. Pred vedle so kljub temu dokaj dobro igro in tako visokega poraza niso zaslužile. • Fotoamaterska konkurenca pri ljubeljski dirki. V povzdigo fotografskega športa razpisuje Avtomobilski klub sedem nagrad! za najboljše amaterske posnetke ob priliki druge dirke in gorske ocenjevalne vožnjo na Ljubelj, ki se bo vršila v nedeljo dne 14. avgusta. Sujet je poljuben, vendar so pa bo pri dodelitvi nagrad oziralo v prvi vrsti na posnetke, ki pred1 stavljajo interesantne športno momente. Prvo darilo za najmanj tri posnetke 7,naša Din 300, druga za najmanj dva posnetka Din 200 in ostalih pet po Din 100 za najmanj en posnetek. Posnetke je v poslati športni komisiji Automobilskega kluba Ljubljana, Kongresni trg I. najkasneje tekom enega tedna po izvršeni tekmi v dveh izvodih, s točnim naslovom pošiljatelja. Nagrajeni posnetki o-stanejo klubova last. Vsi gospodje amaterji, ki so hočejo udeležiti gornje konkurence, si naj nekaj dni pred dirko preskrbijo v tajništvu Autokluba posebne legitimacije, na podlagi katerih j«« bo mogoče ob progi neovirano fotografirati , Denar ii Dri Kdo ga bo dobil? Oni, ki bodo brez srečke, gotoio ne. Zato naj si vsakdo čim prej preskrbi srečko pri Zadružni hranilnici r. z. e 0. z., Liubljana, Sv. Petra cesta 19. Mia za laior ari mati JMmila', Aleksandrova z. 13 Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 72 »Jaz rovar? Oprostite, ampak ta trditev je smešna . . . Nikogar ne poznam v Peterburgu — nihče ne pozna mene tukaj.« je pripovedoval Jack. »Zjutraj šele sem dospel semkaj...« »To se šele izkaže! Dotlej ostanete tu,« je zarežal pristav. »Ne skrbi me. Dajte mi torej dostojno celico!« »Najlepšo, ki jo imam še na razpolago!« Zloben smeh je šinil preko pristavovega lica. Nato so Jacka preiskali in mu izpraznili vse žepe. Tudi več denar so mu pobrali, le par papirnatih in srebrnih rubljev v gornjem telovnikovem žepu je ušlo policijski pozornosti. »Kam?« je vprašal policaj končno pristava. »Sutočnaja!« je velel pristav, in Jack je s policajem odšel. »Sutočnaja« je celica, v kateri ostajajo aretiranci le »sutko« 24 ur. Začasna ječa je za potepuhe, pijance, vlačugarje in klateže, ki jih izročajo pristojni oblasti. V sutoČni je bilo že deset oseb, Jack je bil torej enajsti. Sprejeli so ga z veselim vikom in krohotom. Zrak v ječi je bil gost in zadušljiv. Par potepuhov je zlezlo takoj pod prično in ondi naglo zaspalo. Nekaj jih je ležalo na prični vznak, dva sta igrala karte na hrbtu tretjega, ki je ležal na trebuhu in se ni menil za nikogar. Jack je ostal tik prične in mirno čakal, kaj bo. Tedaj se je oglasil tik njega postaren mož z rdečim nosom in ozeblih ušes; na podloženih rokah mu je ležala zabuhla glava, koleno je vrgel preko kolena in ležeč vznak je suval v zrak. »Neumen si, batjuška, zelo neumen! Kako si mogel priti med nas, izgubljene duše? . . . Kaj si res nisi znal pomagati drugače? Li ne veš, da so vsi vzjatočni . . . jemalci?« in začel je kazati na svojih prstih: »Pomočnika dobiš za tri rublje . . . gorodovoj vzame 2 rublja .. . pristava kupiš s petimi . . . ispravnika z desetimi!« Potem ie vesel plosknil v dlani in vzkliknil: »In ministri? Tudi oni so vzjatočni — samo cena je mnogo višja! Le govori . .. govori. .. ljubček, pa neumen ne bodi, in takoj boš zopet rešen tega brloga!« In zopet so se odprle duri, iz stranišča nasproti Celici je puhnil oblak ogabnega smradu, hkratu pa so se opotekle v ječo tri pijane propalice, kričeč in pojoč. Duri so se za njimi zaloputnile in ključi so zarožljali. Kmalu nato je prišel v celico »starši«, kaznjenec, ki je imel nadzorstvo nad »sutočno». Jack je stopil k njemu, mu stisnil v roko srebrn rubelj in mu dejal: »Vzemi me seboj! Deni me kamorkoli.. le tu me ne pusti! Ne bo ti žal!« Starši ni odgovoril nobene besede in je odšel. Uro nato pa je sedel Jack že v njegovi celici. In ondi je ostal do naslednjega dne. Ni mu bilo žal: dobil je posebno hrano, in starši mu je posodil celo knjižico: prevod novel Arturja Schnitzlerja z naslovom: »Intermezzo«. Potem pa sta prišla dva policista ter ga odvedla na dvorišče, kjer je čakal zaprt voz. Vstopiti je moral, policista sta prisedla in voz je odrinil. Pol ure nato se je voz ustavil pred velikim, vojašnici podobnim, odurno umazanim poslopjem. Vojaki so odprli železna vrata, in voz se je peljal dalje preko nekaj mračnih dvorišč. Pred petnadstropno hišo z majhnimi, zamreženimi okni se je voz ustavil, in Jack je moral izstopiti. Policaja sta ga odvedla v pisarno in izročila uradniku Jackov potni list z vsemi rečmi, ki so mu jih pobrali na stražnici. »Čemu me zapirate?« je vprašal Jack. »Ruski državljan sem . . . Moj potni list je v redu ... ničesar nisem zagrešil . . . Vprašajte, zaslišite me .. nobenih tajnosti mi ni treba skrivati.« Pristav je poslušal, majal z glavo in skomignil z ramo. »To ni moja stvar,« je dejal: »ukaz imam, da vas zaprem — vse drugo meni nič mar.« »Ali vsaj to mi povejte, česa me dolže,« je vzkipel Jack. . Pristav se je zagledal v papir, ga obračal m dolgo molčal. »Ne dolže vas zdaj še ničesar, dragec,« je pogovoril nato z naporom. »Toda mogoče je, da šele iščejo, česa vas lahko obdolže, ko se to in ono pojasni .. . ¥'n so vas aretirali?« »V hoidu Dagmar,« je povedal Jack. »Ah, to seveda zadošča!« »Kako to?« »Slutimo, da se skriva v tem hotelu tajna tiskarna socijalno-revolucijonarnih letakov!« »Samo slutite? Zakaje se zanesljivo ne dože« ne, je li ta slutnja upravičena ali kriva. Sicer pa sem prebil v tem hotelu jedva par ur in še te večinoma v postelji,« se je razburil Jack. »Izlahka mi je dokazati, da sem se šele včeraj zjutraj ob sedmih s kurirnim vlakom pripeljal naravnost iz Varšave, da sem prebil vse dopoldne na Njevskem prospektu in v traktiru ter sem po obedu jedva par ur spal, nato so me prijeli in zaprli. Kako pa se uraduje tu v Peterburgu? Čemu zapirate med lopove in razbojnike nedolžnega ruskega študenta, ki ne želi ničesar druzega, kot čimpreje dospeti domov?« »Kam ste namenjeni?« »V Moskvo. Tam se doma ... ali hočete moj naslov? Vse, vse vam povem — samo pustite me, da grem! In zagotavljam vas, da se nikdar več ne vrnem v to mesto, kjer so možne take v nebo kričeče krivice!« Pristav je bil očividno dober človek. Počasi si je gladil dolge rumene brke, gledal žalostno nekam v daljo. kimal z glavo, zavzdihnil globoko, potem pa je zinil zopet z naporom: »Saj je mogoče, da se vam godi res krivica. Vsak dan zapiram toliko ljudi, da je gotovo med njimi tudi kak nedolžen človek. Ah, vem, težko je življenje .. . Toda ukaz imam: zapreti vas moram. Vprašam pa izrečno, kaj naj se zgodi z vami in kaj je dognala preiskava .. .« »Dajte mi vsaj samotno celico in knjig, —* knjig, da ne poginem od dolgega Časa!« je prosil Jack nevoljen. »Tudi knjige dobite,« je pritrdil dobrosrčni pristav. »In lastno hrano, če želite. Toda potrpite in — idite, idite!« ggggs Miti o gl Ml, ki ilvžijav pMr»> tfovain. in »ocljaln. namena •bematva s mhi beaeda 30 p, KajmanjII mamk Din fr— Mali Ženitve, dopiaovanja in ogla« •I trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjii znesek Om 10'— M»1 dijak se sprejme pri dobri rodbini na stanovanje in hrano skupno v eno sobo z dvema domačini* gimnazijcema (II- in IV. razr.) Naslov v upravi. 624 Srejmem učenca za pekarijo. Hran* in atanovanie v hiši. Naslov v upravi »VefiernHca«. 626 Na prodaji Nova SreSnieva spalnica a psiho kompletno Dta 4000. — Nova belo emajlirana kuhinja kompletna Din 1000, Stross-majeriova ul. M) — mizarstvo. 628 Učenec s primerno Izobrazbo, boljših atarlšev se sprejme v veletrgovino Gaspari & Faninger. — 615 Zavarovalni posredovalci za Maribor In okolico se sprejmejo takoj pod ugodnimi pogoji. Sposobni dobe tudi stalno plačo. Pismene oferte nasloviti je na upravo lista, pod »Posredovalec«. 616 Gospa, vdova čedne zunanjosti, 32 let stara, gre k 40—60 letnemu gospodu za gospodinjo. Naslov v upravi. 489 Valovi Mure so nam 19. t. m. pri Gorn. Cmureku ugrabili ljubljenega sina Franca Zelenika dijaka VIII. gimnazijskega rasrada v Mariboru In nam truplo 23. t. m. pri Ižakovcih zopet vrnili. Dragi ranjki se prepelje v Maribor in tu na mestnem pokopališču v soboto 30. t, m. ob 16. uri položi k večnemu počitku. M a r i b o r, dne 27. julija 1927. 627 Žalujoči ostali. Vse poletno blago •e dobi sedaj po zelo znižanih cenah v trgovin! Franlo Maler, Maribor Glavni trg it. 9 Glavni trg II. 9 Frankenhausen (Nemčiia) Ifg. šola * avto- in strojegradbu, elektrotehniko. Ponibni oddeliti za poljedel. stroje ih zrakoplovno tehb. Najfinejie čajno maslo iz sladke pastelizlrane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31. 'i7C O o ■H m m o N Sveže več vrst, se dnevno peče v že dobio znml Prvi dalmatinski kleti Maribor, Mejarska ulica Ste*. 5 125 Povodni«. ' - • *' in pojedina piščancev v soboto in nedeljo v restavraciji »Vetrinjski dvor“ Hinko Kosit. Za obilen obisk sc pripoioča m p||||lllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilll!lllllll|||||||[||||p [ Docent dr. Iflatko ] se je vrnil in s § zopet ordinira i I | od 1. avgusta v Slovenski ul 4 1 s. M illliiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinii.m,m,n,milim liniiniiilP Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, r^’ vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinski3 kisa in kisa za kumarce dobite po ugodnih cenatl v trgovini Gosposka ul. 19 Postrežba točna. — Za obilen obisk se prlp°r0^ Jakob Perhavec tovarna za Izdelovanje likerjev, dezertnih vin In sirupov 423 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fr Stanko Oe an Brozovlčv t. e l a v Mariboru. 1 ' * * ‘ ' *' —— .— i ■ ' - ■ ' ■ * ~ t Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav