w«n izkaznic« D 10—. • • Imer*U po dogovoru, Z S £?“** s“ ?ri fn« .TABORA", S ■ MAiliUOE, J or tičeva ulica 5ter, 4. * « ; **•■■■*■■■■■■■■■*■■■■■■■1■*t«» Uto: II!. Poštnina piacana v gotovini TABO Posamezne Storilko: Tuv. Tadne Din —.50, 0b no« dcljali Cin 1»—. OEKDNlSl’, o So aaimja y Jfari-boru, Jurčičeva ul. žt. «4, I. nad-H-ropj e. T«! el o u interurb. št. 27l>. . ^6 uah;yja v Jurčičfcvi ulici at. 4, pritličje, desno. Telo« ion at. 24. SHS poštno čok ovni račun čtev. 11,787. Xa narociia brez ' d Jenarja ho n« - ozira* — iiokopisi 6e na vračajo. 5 ■ ■■■■■mr Maribor, torek 9. 1922. Številka; 105. ia.-a^nll^ŽaS^taat^ savn« | silil c j se so prosvetno luči, tem svetle,]* 1 ša bo narodna bodočnost. Na svojem so Interpelacija rad! genovske konierence. proračunu ministrstva zunanjih zadev.no more in ne sme štediti; to bi ne bilo Beograjske politične vesti. ZM Beograd, S, maja. V mentarnih krogih se govori, da bo v I ,a-rodni skupščini bližnje dni vložena inter- Razvila se je daljša diskusija. Budžet iz- \ pametna štednja. Naši prijatelji imajo svojo pevska društvo ter vzdržujejo tudi diletantsko gledališče. naša čez 33 milijonov dinarjev. Halijansfco-jugoslovenska pogajanja. ZM Beograd, 8. maja. Iz Genove poročajo, da je rimska »Tribuna« obja- Ljuha Davidovih venskih demokratih. v Četrtkovi številki »Demokra-tije« * ^javlja predsednik Demokratske stranke in naš odlični vodilni politik ... ... , . ;H)ub& M. Davidovi^ svojo vtiso iz Ljiv* ■ na. itiinistrskcs p>„j-., , delegacijo sporazuma glede Barcša. Ju- govorili smo o reševanju vprašanj, ki 7,, ‘ za narodno zlIrav-!Cl goslovenski krogi so mnenja, da sedaj v naši državi na dnevnem re-;r. Z^.B e o g r a d, 8. maja. Včeraj je vprašanje ne bo dalo rešiti, brez uiui-j , , , ,,.7-- - —“*** du. Organizacija strank, ki služijo dr- frnaneni odbor razpravljal o budžetu mi- traže. Za slučaj, da res pride do sporaz-■ , 1 \.Jv ^ i V^^tt0 T>ri;!a' za.vi in njenim velikim.interesom, ni nistrstva za narodno zdravje. Budžet iz- uma gede Zadra, bodo Italijani baje eva- i“ delati. Usta-nav-« drugega kot organizacija službo na^a Približno 100 milijonov dinarjev, kuirali tretjo dahnatinsko cono in pa Su-] vn3}KI1ic m citatmc in “Rovinj. Demokratska stranka je for- j Odbor je nekoliko skrajšal posamezne šale, da bi se tako izognili arbitraži.'"1 1 3-- .1 'Pretavanj bodi za tirana in tudi obstoja radi te službe, postavke in določil, da se za 50% zniža- (Vesti »Tribune« je treba presojati z vso domovina pred vsem, domovina prod io draginjske dokIadexpnih bolniških u- rezervo. Op. ur.) :Vsakim. Temu principu služimo z vso službcncev, ki imajo v Sblnicah brezplač- Svestobo. j 110 hrano in stanovanje. Na^a način se Pred izPOPt>hiitvijo državnega svota. v Naša stranka ni v Sloveniji močna, j bo dalo naštediti znatne- svote. Samo v ZM Beograd, 8. maja. Vprašanje imamo samo tri poslance. A 60 ni mo-. Sloveniji iznašajo ti prihranki 1,158.000 o izpopolnitvi državnega sveta bo predrt- i 'a,.lef’. ™oc!1va *lu v1, Kotovo 30, j dinarjev. Zneski, ki se bodo pri tem pri- loženo tekom prihodnjega tedna posa-jg bo 3utri močnejša kakor oe dimes,. StedUi. se bodo uporabljali za nabavo meznim klubom. Stranke bodo na to taJf. naPred6k> 36 ?ase ut0mel:,6no i materijah bolnišnicam in tako ne bo tre- predložile svoje kandidate. Po tem bo ^anjo. To upanje pa je osnovano na ba na drug način iskati kreditov. _ Na kralj določil polovico in parlament dru- !! t0 “ °dbor —al tudi o go polovico državnih svefnikov. Vso to napravo so lepo razvijajo io lopo_ n apredujejo. Naši prijatelji v Beogradu in v notranjosti naj.se ugledajo v to delo na-^^.P^pateljev iz Ljubljane. Nam sc knjižnice še potrebne j še kakor slovenskemu delu našega naroda. On ima z° Io mali odstotek nepismenih. Jako bi se razveselili, če bi naši od-i bori v notranjosti započeli z enakim .p izvršuje °leg njenega programa se odlikujejo Nekatere koristne in pametno zamišlje-naprave^ v katerih naši prijatelji "eutrudno delajo. Obiskali.smo njihov« ljudsko knjižnice. Pot jih je. Skozi teh pet knjižnio Sredo stotisoči čitateljev: moški, ženske, otroci. Knjige so razpevsojene. One ^e samo da vzdržujejo in širijo pismenost v širjih ljudskih slojih, ampak Vplivajo tudi' vzgojevalno. Knjižnice 60 po številu svojih knjig in po številu tev°jih prostorov majhne, toda po re-fcultatih, ki jih dosežejo, so velike. — "jubijana, in Slovneija sploh lahko v jtam oziru služi za vzgled vsem ostalim krajem naše države. Ona mora biti ^ teni oziru vzor našim prijateljem. • Sokolstvu posvečajo v Slovenili po-T^no pozornost., zlasti pa še naši pri-3a,telji. Tu imajo Sokoli svoj cfom. So-jkolstvo je predstavitelj narodnega je-^nstva, »Sokol« je simbol svobode. — Pred odgoditvSJo genovske konference. tovslca konferenca se odgodt, George vidi že v naprej fiasko kc U Pariz, 7.' maji »Eclio do re-ne« iix dela žo sedaj na to, kako bi piše, da lahko že ■računamo s ranči ji, zlasti pa Poinoar6ju naprtil _____i •• ^ Ar1.p*Avnrrjr>cf. ■» Naši mladi prijatelji prednjačijo pri Anglija in Belgija približujejo načrtu, *felu za Sokola. To delo je toliko bolj naj bi se_ morebiti poslala v Rusijo l^idno, keir moira tekmovati, da ne re-boriti se z »Orli«, ki so čisto klerikalna naprava. Orel je ear, Sokol je in ostane junak brez stra.hu in napake. Vsi carji niso junaki. Mi slutimo, ^®8ava bo zmaga. Krepko In odločno Naprej, naši mladi prijatelji! >, Ljubljana ima tudi svoj Dijaški _?°m. DobrodeOina naprava. Slovenci j“y©z razlike mdi pomagajo svojemu Oijaštvu^ zlasti siromašnemu. Dom je S!®ta, udobna, higijenično urejena hiša. njem imajo dijaki vse, kar poti-ebu-^30. Kolikor smo opazili in kolikor poučeni, so Ljubljančani niso za-Pan zavzemali za nje, zakaj njihovi JJ,aiki so pridni fantje. , 1 v.. Ta loj>a slcrb za dijaŠtvo Izvira' jz "jihove ljubezni do univerze." Ona 30 ljubljenka vseh Slovemeev. Vsi jo ima-p radi, vsi bi ji hoteli pomoči. Obiska- Genovska konferenca se odgodt, George vidi že v naprej' fiasko kome-DKU Pariš« „ _ _ tem, da bo genovska konferenca v to- odgovornost zanj. Po vseh časopisnih rek zaključena in na to preložena na ve®teh neizogibna kriza francosko-neikoliko mesecev. Tekom te pavze bo angleških odnosa jev, odkar hoče. Lloyd odposlana v Rusijo komisija finančnih G^cirge obnoviti svetovno trgovino na strokovnjakov .Oficijelni krogi še niso Francije in na strošlce- repara- opustili upanja1, da bodeta. Francija in — »Liberte« nastopa stališče, da Belgija pritrdili memorandu, tudi če sm? stopili v krizo, aliance. V Genovi si bodeta v členu 7. zagotovili gotove se ?9 Pričelo delati na to, da bi. se zbri-pridržke ter da se bo na ta način še da- sali. spomini na vojno in se hoče iti la ohraniti enotna zavezniška fronta, tudi preko vojnega zavezništva. Ni se Vsi pa priznavajo, da bo čez par me- tedaj čuditi, če nastopajo nova načela, secev zopet treba reševati rusko vpra- ^rvo znamenje jo bil nemško-raski tio-šanje. . ri .* • • : : ffovor in ker ta, nevarna zveza ni na- « ' . , v, * • ,. iP^avila od stratoi ostalih vlad nobeno Govorice angleška krogov. " resnejšo reakcijo, je postala izhodišče, DKU. Genova, 7. maja. V angleš- ok°H katerega se bo za nekaj časa krikih krogih j?e govori, da. ee Francija, stilizirala nova Evropa. Predlog poljske delegacijo. mednarodna finančna komisija. V .^MKU P ar iz, 7. maja.. »Eoho do Pa-drugih krogih pa opozarjajo na to, da ”** javlja iz »Genove: Govori se, da ima Lloyd George načrt, brezobzirno J5? ©oljska delegacija predlagala, naj določiti in povdariti, kdo jo kriv, da r1 80 genovska konferenca preložila, bo konferenca končala z neuspehom, Lloyd George-bo poročal. Barthouieva lajava žurnalistom. DKU. Pari z, 7. maja. »Petit Pa- "nirTT n A « A tr u' 7 n>n?o 'RovfllAII risien« poroča, da bo imel Llnvd Gonr. začetek dela za narodno prosveto, katerega mora Demokratska stranka podpreti z vso svoja močjo. Na delo, prijatelji! -------------------.... . ■ "".'A Dr. R. Pipuš: : Stanovanjsko vprašanje. ■ (Dalje.). II. i Da ee da stanovanjski bedi in po manjkanju lokalov v obče odpomoči samo z živahno stavbeno podjetnostjo, to prepričanje je danes precej splošno. Zelo različna pa so še mnenja, kako se naj poživi stavbena podjetnost. Vlada sOcuša’ s prisilnimi sredstvi vplivati na' sloje, ki imajo po njenem mnenju za' to potrebna sredstva, da gradijo hiše« Do zdaj ta vladna akcija ni rodila veliko ^uspeha. Kakor pri vseh prisilnih akcijah na gospodarskem polju, tako tudi od te vladno akcije ni pričakovati! zadovoljivega uspeha. Nekaj bodo sel vsakakor doseglo, gotovo pa so s tem; stanovanjska beda ne bode odpravila. Razvoj vsako gospodarske panoge s ,v . pridržkov. Droge poti za Rusijo ni. - Ra^»vor Georgea fa Ciccsma. Očividno je, da imajo Francija, Bel- v DKU Genova, 7, maja. Kakor se «ija in Anglija različna stališča o javlja, jo bil Včerajšnji razgovor Lloy-vpna&mju lastnine, a Francija so jo da Georga s čičorincan nenavadno dra-odločila za belgijsko stališče, ker jo matičen in jo pokazal celo vrsto na-logičnejšo in bolj odgovarja sklepom v sprotij med obema državnikoma. Po Cannesu.S to Barthoujovb izjavo soje teh vesteh je čičerin zahteval od Lloyd čutila prizadeto angleška delegacija in Georgea izjavo gledo poeopila Rusiji, je podala protiizjavo, ki v nji povdar- ki bi naj iznašalo tri minjando zlatih ja, da^ so zavaruje pred očitki, češ, da rubljev, svoto, ki jo jw sodbi antantnih Anglija noče s potrebno odločnostjo krogov no more posoditi nobena drža-ščitHi načela zasebno lastnino. va. Povrh tega je čičerin zahteval ta- Porožilo »Journala des Debat s«. DKU Pariz, 7. maja. »Journal de3 Debats« piše: Iz Genovo prihajajo ve- ke kredite, ki bi bili mogoči edinole v vojnem času, io mlado kultucno napravo. Čim Isti* 'ki so ujemajo, -t eni točki: »Llovd v hiše, za to je nujno potrebno, da se ^ času primerno zvišajo najemnine. —* \ Prav jo sicer, da skrbi vlada za revnej-< še sloje in jih podpira tudi v stanovanjskem vprašanju. Med take revnejšo slojo pa ne spadajo niti približno vsii najemniki. Med te revnejše sloje bi bilo šteti lo državne,upokojence, državne nameščence in dninarje. Če pa skušal država vsem najemnikom -brez razlika njihovega stanu dn njihovih dohodkov na stroške lastnikov hiš zagotoviti brezplačna stanovanja in brezplačne lokale za. obrt in trgovino, tedaj pa se taka politika no more več imenovati1 sccijalna. Kakor sem že omenil, jo xav< no med najemniki največ verižnikov in drugih takih oseb, ki so v zadnjil?' ’\tih mnogokrat ne na posebno Sfran 5tf način. obogateli. Niti človeška družba miti država nima posebnega povoda to ljudi ščititi, ščititi na škodo onega stana, ki je najbolj konzervativen in najbolj zvest član državo in prijatelj miru in reda. Ni uvideti razloga, zakaj bi se od teli najemnikov no .smela zahtevati najemnina, ki znaša toliko odstotkov njihovih dohodkov, kakor so jih ped vojno porabljali za najemnino. S teni povišanjem najemnine bi se povišali tudi dohodki občine in državo in ti povšani dohodki občine in države naj bi so porabili za podpiranje onih poprej omenjenih slojev med najemniki, ki so res podpore potrebni. Med one, ki eo krivi stanovanjske bede, se pri nas navadno šteje stanovanjski urad. Ker je ta najbližji in ga je mogoče takorekoč z roko doseči, je pač umevno, da so po njem najraje in najhuje udriha. Kdor pa pozna* stališče in delovanje stanovanjskega urada natančneje, bode moral priznati, da je to pač tisti grešni kozel, ki mora trpeti vso tuje grehe na tem polju. Že od leta 1919., torej blizu 3 leta, poslujejo razne stanovanjske komisije in stanovanjski uradi. Vse te komisijo in vsi ti uradi so imeli nalogo, iskati nezasedena in ne zadostno zasedena sta novanja in jih nakazovati enim, ki jili potrebujejo. Vse te komisijo in urade so z vso gorečnostjo vedno podpirali vsi tisti, ki so iskali lokale. Pravi čudež bi potem moral biti. če bi se v teku teh 3 let ne bila izvohala že zadnja luk nja, ki še ni do vrha natlačena. Stanovanjski urad pa seveda nima niti sredstev niti oblasti za to, da bi ustvarjal nova stanovanja. Če jih pa nima. na razpolaganje, jih tudi nakazati ne more. Nevolja tistih, ki nimajo stanovanja, jo nazadnje umevna. Napačno pa je to nevoljo izlivati na stanovanjski urad, ki v tem oziru nima druge ohladi, kakor razpolagati § praznimi stanovanji. Nočem reči, da ni v našem mestu tu in tam še kakšno stanovanje, ki ni popolnoma natlačeno. Samo na sebi to s stališča ljudskega zdravja ni nobena nesreča. Preveč natlačena stanovanja so v zdravstvenem oziru vedno nevarna no samo lastnim prebivalcem, ampak tudi okolici, ker se jo vedno bati, da se razpasejo v takih stanovanjih kužno bolezni, ki ,se potem z večjo ali manjšo naglico razširijo daleč na okrog. A čo se najde tako stanovanje, ki ni prenatlačeno, tedaj so to ^lavadno stanovanja, Id so no dajo deliti, stanovanja, ki štejejo sicer več sob, a imajo samo eno kuhinjo, ali. pa samo 1 vhod itd. V tem oziru pa tudi stanovanjski urad ne samo iz tehničnih, ampak tudi iz pravnih razlogov ne more Ukreniti ničesar. (IConoc prih.) Kirke. Verižniška komedija v štirih dejanjih. Spisal Alojzij Remec. — K premijeri v Narodnem gledališču v Maribora, 9. maja 1922. Pobledeli so rdeči plameni strahote • človeštvo se je oddahnilo za treno-tek. Težka koprena morečih sanj, trdovratno se zibajoča nad morjem groze, bo jo razpršila, votlo bobnenje nebrz-. danih, od strasti razpaljenih in slepih eil, se je razlilo v pozavne kot slovesno doneča pesem, zganila so je zemlja, zganilo se e v nii in nad njo — kot bi priplul spomin iz dami ih dni in povabil iz grobov pozabljenja ves svet na veselo svatbo Miru — Svobode — Novega življenja. Trenotek — iz nečloveka so je vzdramil človek, zagorel jo v njem visoki in prekipevajoči kres veselja, njegovo srce je do dna občutilo svojo neizmerno in pristno moč, oči so zazrlo pomlad, ki se je sunkoma pognala iz zemlje, pognojene z mlado in močo krvjo. Trenotek lo — in spačila se je podoba vzhičene radosti kot bi se zajedla vanjo neodpustljiva pregreha nekdanjih dni, porojenih iz sovraštva, pohlepa in zavisti. Le za hip so je preril človek do samega sebe, ko se jo še čil in veren napotil na to dolgo in .blatno cesto, ali že ga je potegnilo z vso eilo k tlom usodno prekletstvo. Ustvaril si je zlato tele, rajal krog njega in ga molil. Lope, bele ceste, ki so eo vile skozi trge, mesta in vasi, podobno sneženim *T K Politične vesti, * Kako »probujajo« klerikalci slo. vensko ljudstvo v Prekmurju. »Slovenski Narod« objavlja dopis iz Prek-* murja z naslovom »Zločin in izdajstvo«. Tu poroča o hujskaškem nastopu poslanca Žebota na shodu SLS v Murski Soboti. Zebotov govor je najbolj ugajal madžarskim elementom, ki še vedno delajo na to, da bi Prekmurje v katerem primernem trenutku zopet pripadlo Madžarski. Žebot je hujskal Prekmurce proti slovenskim uradnikom in učiteljem, jih imenoval impor-tirance, napadal je armado in dejal, da bi morali Prekmurci služiti največ' 3 tedno in le dotma v PrekmurjuO). — Sploh se je širokoustil tako, kakor da je z veliko žlico pohrustal vso državniško in politično modrost. Značilno je, povdarja dopisnik, da je navzoči okrajni glavar dr. Lipovšek mirno prenesel Zeb.otovo hujskarijo in da je neki uradnik okrajnega glavarstva, ki jo prisegel na ustavo, predlagal resolucijo proti ustavi. — Tako prebujajo klerikalci prekmursko ljudstvo! * Francosko stališče. Sobotni »Slovenec« objavlja daljši dopis svojega pariškega dopisnika, ki tolmači francosko stališče na genovski konferenci. Ta dopis je »Slovenec« objavil s primerno rezervo, ker jo v njem tiha kritika zunanjepolitičnega stališča, ki ga pri nas zastopa ravno klerikalno časopisje. Čo čita-mo »Stražo« in druge liste te sorte, najdemo vse polno napadov na Francijo, francoske imperijaliste,-militariste itd., tako da večkrat izgle-da, kakor da bi bili klerikalni listi v službi nemške propagande., »Slovenčev« pariški dopisnik zelo mirno in stvarno zavrača to napade na francosko politiko in prihaja do istega zaključka kakor naš člankar v zadnjih člankih o genovski konferenci, zlasti pa v sobotnem članku »Mirovne pogodbo in Francija«: Francosko stališče jo kon-sekventno in najbolj odgovarja interesom naše države. »Slovenčev« dopisnik pravi med drugim: . . Francija čuva v Genovi mirovne pogodbe. Kaj sledi iz tega za nas, oziroma zakaj ji je našo časopisje to zamerilo? Versajski mir je obračunal z Nemčijo; ker je za nas manj važen, srno seveda bolj razpoloženi govoriti za njegovo revizijo. Kaj pa, ako bi vrgli na mizo mirovno pogodbo, ki nosi ime St. Germai-na in Trianona? Mislimo, da nas ta besedila zelo živo zanimajo, saj ravno na njih sloni nova politična organizacija Srednjo Evrope. V njih jo. tudi izražena volja Slovencev in Hrvatov, da hočejo proč od Avstrije. Kako hočemo zagovarjati obstoj tistih pogodb, ki govorijo v našem interesu, ako zagovar- žarkom, se vijo kot blatne trakulje. Nepregledna vrsta napol razdrtih voz in avtomobilov, plahte, šotori, nagrmadeno puške, jermeni, umazano cunje, četo sestradanih konj — kot da je ves svet ostudno smetišče. Ljudje so odvrgli bajonete in reipetirke, zavrisnili od veselja, utihnili, duše so ranjene, naj živi telo. Brskajo po smetišču, plenijo, grabijo, naj vživn telo. In v. tem času in v tem kraju se odigrava Remčeva verižniška komedija »Kirke«.) Berta — žarišče špekulantov in ve-rižnikov, ima veliko, udobno, skobo do roba nozlačeno korito. Z erio roko vihti veliko, zlato žlico — znamenje dostojanstva in ugleda: z drugo pa vabi, vabi. Prihajajo: Soklič — železničar, zvrnil je že marsikateri vagon v Bertinovo korito. Priim je se bistra glava, hrbtenica armade — narednik Ferlič —- z vojaškimi listinami in poverili. Oh, pri Berti je varen pristan, varen in vabljiv, z vojaškimi poverili se tu sklepajo u-godne kupčije. »Barake, materijah postijo, klopi, skratka: domobiljzacijsko blago naj se spravi v denar. Prva ponudba vam, gospodična Berta.« Berta zavihti žlico, pomigno — kdo bi se u-stavljal: lepo je korito — in Ferlič je v njem. — Gospod Ošaben, močna firma, a še bolj ošabna — a kljub temu: Bertino korito je očarljivo. — \Veis — agent, priznana sladkost, brska in voha povsod im minska s svojini ostudnim jezikom .Strnžmojster Orel jek, pozneje detektiv »ribari« po smradljivi mlakuži, četudi jo vso na površini. Mrežo zatiskam mod vsemi, dragi 3DK! jamo demobilizacijo onih1, s katerimi naši stojijo in padejo? Ako začnemo z revizijami, nikdo ne more reči, kdaj in kje se bodo revizije končale. Versajski diktat, kot se rado imenuje delo mirovne konference/ je juridična podlaga za Jugoslavijo, Češkoslovaško in Poljsko. Začnimo rušiti na tem temelju, delali- bomo samo v interesu tistih, ki vidijo v nasledstvenih državah vse zlo Evrope in ki bi s popolno revizijo versajskega diktata radi potisnili zgodovino nazaj tja, kjer je bila leta 1914«. Končno pristavlja, da naša vlada »gotovo ni delala proti interesom Slovencev,' ako se je pridružila Francozom in podprlo njihovo tezo o nedotakljivosti , mirovnih pogodbah. * Iz odbora narodne skupščine. Zakonodajni odbor je v seji 5. t. in. sprejel predlog, da se zakon o državnem računovodstvu bivše Srbijo raztegne na vso državo. Tudi je sprejel zakon o volilnih imenikih. Finančni odbor je v seji istega dne sprejel proračun vojnega in mornaričnega ministrstva. * Zopet ministrstvo za socijalno politiko. V 6eji ntin. sveta 5. t. m. jo minister Laza Markovič predlagal ukin-jenje ministrstva za .socijalno politiko. Izvolil se je 4članski komite, ki naj zadevo prouči. * Radičevo republikansivo. Ljuba Stojanovič, voditelj 'srbskih republikancev in navdušen Jugosloven, je nedavno pozval Radiča kot. šefa Hrvat-ske seljačke republikanske stranke, naj utrdi riačeia, ki bi omogočila republikancem v Beogradu in republikancem v Zagrebu sporazum in list varila ba^erzh. skupno borbo. Radič mu je odgovoril z brutalnim člankom v »Slobodnem Domu«, v katerem prani, da so vsi Srbi enaki: oni v vladnih strankah in ti v opoziciji, radikalci in republikanci ter da imajo vsi isti cilj: uničiti hrvatstvo. Zato Radič odbija vsak sporazum in idejo jedinstva, češ, da hoče voditi še dalje »s pomočjo kulturnih narodov v inozemstvu« borbo za osvobojen,je. Radič je s tem odločno priznal: I. da mu ni za rephblikap-stvo, da se ne bori samo proti režimu itd., temveč da'sploh odklanja sedanjo državo; 2rda se v'svoji borbi poslužuje inozemstva in kliče tujce na pomoč proti državi, ki jo je ustvaril ves ju-gcslovenski narod in v katero so tudi Hrvati vstopili prostovoljno. — Ta dejstva so že dolgo znana, a treba jih jo povdarjati vedno znova,’ker pri nas še mnogi mislijo, da je Radič za to državo, hoče pa republikansko in federativno ureditev. Dobro pravi »Jugoslovanski Diet«, razpravljajoč e Radičevi. megalomaniji: »Čas je, da že konča komedija s tem politikantom, ki se postavlja v. službo tujine, kajti moji. Ko bo zadrgnjena, jo dvignem in niti eng riba mi ne uide. Imenitno! Berta, Weiš, Ferlič, Soklič — to bodo štiri mastne ščuke. Zvit je gtražmoj-ater Orehek; za to ne gre naravnost v korito, tudi ne odstrani ga., kako tudi — saj jo iz meso. Nelahko vrta ob strani, rad bi se zmuznil v to zlato posodo majhen in neopažen, poskrbel nekaj zlatih kapljic in se navidezno izmuznil. Korito pa se polni in polni z »zlato godlo«;, ki jo kakor pridno čebelice denašajo Soklič, Ferlič, Weis itd. Za neplačilo jih 'Berta po malem pita. Berta ima še nekaj ljudi okoli sebe, ki ne sodijo v gornjo družbo. Včasih, ko Berta še ni imela zlate žlice in zlatega korita, je bil njena desna raka Janezek. »Ko sva bila na posestvu in sem kakor vol vlekel od jutra do ve-čoča, tedaj sem bil pridni Janezek. In si me včasih lepo pobožala po licu. Bila sva kakor fant in dekle. Zdaj si postala visoka. Zdaj sem Janez — lenoba,« No, pa tudi dane«, ko je hiša polna« in je Berta visoka gospodična, hlapec Janez ni zavržen. Dobro se mu godi, odebelil se je. mirno • ih udobno poseda kot hišni čuvaj, bernardinec Sultan. Nikakor pa mu niso po godu mlajši hlapec Tone, ki »kontrabanda-stvu modruje: »Radi meno se svet lahko sesede na kup, jaz se ne ganem. Tn rad te imam še vedno, Berta, dasi nisi tega vredna. Vseh teh. ki se sučejo okoli tebe, ko boš naveličala ip ostal ti bom samo' jaz.« Poleg Janeza .sta pri hiši še dekla Roza in njen.'ljubljenec, mlajši hlapec Tone, ki »kontrabando, ri« za Berta. Oba sta mlada in rada so imata, toda denar jima je tudi čudež- jnantmr s. mnya mi dvomimo, da bi lrrvatski dej naitf* ga naroda, hotel in mogel še nadajs nasiti odgovornost za bedasto počenja-nje tega mogalomana. Hrvati so mr ,, stovoljno vstopili v to državno zajed-nico in ne smejo dovoliti, da bi ljudje« ki so nazivajo za. njihove vodjtelje, kompromitirali njihova najgloblja čustva in spravljali v dvom njihove Pa' trijotično težnje, da bi se uredila s*3' dan ja država.« ___________________ , Dnevna kronika. — Bosanski kmetski mladeniči * Sloveniji. Pokrajinski uprava aa sno in Hercegovino namerava posm1’ 10 kmetskih mladeničev, ki so dovršili petmesečni točaj zimske kmetijske solo v Livnu in v Modriču na vz°rf-a kmetska gospodarstva v Sloveniji, c'a so praktično izšolajo v poljedelstvu. — Rezultat redukcije uredništvu-Komisija za redukcijo uadništva Jc reducirala skupno 9296 u-radnikov uTadnic, od katerih je bilo 3260 ukaznih ter 6036 neukaznih. Zunanje Sj1' nistrstvo ni utrpelo nikako radukcijfr a vojno ministrstvo samo v neuka žu®1® osobju. Prometno ministrstvo potre; buje še 2356 uradnikov, zato seveda n» izgubilo nobenega. Največje je štev*13 odpuščenih pri finančnem ministrstvu« namreč 2748 oseb, pri poštnem in br* zojavnem ministrstvu je odpuščeni-J 2670 oseb, pri pravosodnem 1337, policiji pa 649. ^ — Podpirajmo naše tehnike. p Pragi obstoja društvo jugoslovanskih tehnikov, ki ima namen združiti vs« jugoslovensko tehnike v Pragi v polnotma strokovno organizacijo, da 6» skupino širijo teoretično in ^strokov*0 znanje potom knjig in tehničnih reviji predavanj in ekskurzij v industriahi*’ področja. Društva prireja ekskurzij0 rodno 4 do 6-krat na mesec v okolic0 Prage ter vsaka dva meseca po eno 1 večje centre češkoslovaške republik0-Sedaj pripravlja društvo večjo ekskurzijo v Nemčijo, za to pa rabi sev** da denarja, katerega nima, ker pa 5)0 to Siljenje obzorja in strokovne.?" znanja naših’ mladih tehnikov prišl0 le v-korist nase mlade industrije, 60 obrača društvo do vseh naših industrijskih podjetij, v domovini, da m0 priskočijo na pomoč. Darila naj se V°* šiljajo Prvi hrvatsiki štedionrci v Z8' grebu s pripombo za »Društvo jugoslovanskih tehničara u Pragu, za ekS' kurzni fond.« — Samomor na Pragerskem. Dne % maja okrog 15. ure se je ustrelil v st a vrači ji g. Dolničarja na. Prage v* skem Josip Zgorelec, upravitelj bolni' ce v Prelogu v Medjimurju. .VziP* samomora je še neznan. _ na monšbmnca. Vzhičeno pripoveduj0 Tone svoji izvoljenki: »Ti boš še f?0* spa, ko bom dovolj prihranil, kupi1* posestvo, kočijo, konjička in bova u* svojem živela! Samo, da te ti ljudje u0 izpridijo!« — Javornik, učitelj. ^ njem je težko soditi. Ne sodi med Su* kliče in Ferliče, a tudi poleg Janeza i*1 Toneta ni mošta zanj. Semtertja izlušči iz smradijivo družbe. »Vampih hodijo po naši zemlji in pijejo kri njenih žil.« Nima pa moči, da bi vanv pirjo ugonobil, ali jim vsaj poka®* hrbet; preveč ga je že ta družba. oP°' jila. —Edini, ki ga ni uničil težki yz" duh smrdečih dni, je nadporočnik 3yj' ševan, ki ga je zgolj .naključje do;'^ lo v liišp, kjer je spoznal Berto, ki P* ni več ona Berta, ki jo je ugledal Pr' vič še »v belem krilu, z dvema kita-®* ob ličili,, s smehom dekleta šestnajst m let na obrazu.« »Kako ste Režali nami študenti v Gorici po tratnik*-ko pmo Vas obmetavali s konfeti 11 koriandolj. Tudi sedaj je Berta še pa. Lepa si Berta. Samo denar tile ,ie' kaj vzel, nekaj lepega, kar se’ je , ščelo V'tvoj ih očeh tisto čase, ko 80111A vrgel šopek preko balkona/ Za bjr objame Berto bolna melanholija, »vs® to je prešlp. Zdaj kupčujem in bara0' tam, .denar se mi siplje v naročje. sv°. se mi klanja, moški kleče pred menf^ in mojim denarjem. A vendar nečes-mi manjka': prijatelja, odkrite d11*'~ ki bi je ne gnala k meni želja P° jem bogastvu.« — Vse to njene bes'* ^ so le kot utrinek, obledel spomin na ®a ljubljeno, zaprašeno in obledelo, akfi’ pozabljeno pesem mladih duš. Njo kri je zastrupljena z zlatom. Na vec» s *tr- Stran & —g mtamutts r' ~~ Krajni1 Solslči Svet v §£. Petru v Savinjski dolini no razpuščen. Poele je Prevzel vladni Komisar ja Celja g. dr. 'Ant.. Farčnilr. V; šolskem svetu je {gospodaril doslej prosluli župnik' 'Jančič* fei je v večnih pravdali g farani1* ’ — Prošnje za konzulate. Minister-Btvo za zun atnjo zadeve javlja, da mo-rajo vsi, ki so obračajo g) kakršnokoli (prošnjami na naša poslaništva ali konzulate v inozemstvu, priložit! prošnjam 10 dinarski kolek, ■ ker sicer se njegovih prošenj, ne .bo 'upoštevala in rešilo. : .... ‘ j— Za filetaliste, Mimstrslvo za W>što in brzojav je sprejelo predlog jugoslovanskih filatelistov, da se radi spomina na poroko kralja Aleksandra izdela poseben žig, s katerimi se bo žigosalo znamke na dan poroke. S tem žigom žigosane znamke bodo imele Kotovo veliko vrednost, zato opozarjajo na to vse naše filateliste. — KlerikaJci za »Hrvatskega Sol°roškem. Kakor poročajo avstrijski so koroški prevozniki pošte skle-PjU 15. t. m. stopit? v stavko, ker so Mihove prošnje pri' (poštnem erariu za P°višanje ostale brez uspeha*. Korošci ?°do tako ostali še brez pošte. . Tudi “tagosilov Nemšlie 'Avstrije. 1 Vstaja na Kitajskem. 'Ha iBtaj- imajo zopet državljansko, vojno, fkv olu ci jomann i vodja Vu-pe-fu je g>ral' svoje čete ter odkorakal proti ^ekingu, katerega ;"e, kakor poroča iteniterjev urad že odkoli l._ Položaj ob-^Sanih' v Pekingu je baje jeko ne- Delilo' JDS. *&.. fraiskl sestanek' v Ormožu, ki so je vršil v; soboto ob priliki občnega zbora krajevne demokratske organizacije, je prav, dobro uspel. Poročilo o delovanju oganizacije v preteklem letu je podial mesto bolnega predsednika dr. Strelca, tajnik g. Griv ec, ki je zlasti povdarjal sijajno zmago 'demokratske stranko pri ormoških občinskih volitvah ~ kljub nočitvenemu te-roru in nepošteni agitaciji klerikalcev. Vt lepem številu zbranim somišljenikom iz vseh slojev je podal situacijsko poročilo imenom oblastnega načelstva navzoči g. dr. Reisman, ki je razmoi-rival zlasti naloge strankinih' organizacij in pomen nove .uprav ne ureditve naše države. Po živahni debati se je izvolil nov odlxc organizacije s predsednikom dr. Banom, tajni kom ‘Jackom Grivoem, podpredsednikom zdravnikom dr. Hrovatom in še 15 odbonii-ki, ki zastopajo vse sloje. Vsi navzoči so imeli odločno voljo, da strankino življenje takoj obudijo in se tako pravočasno pripravijo za bližnje velike naloge, ki jih bodo vsled svoje enotnosti in navdušenja za demokratske ideje gotovo tudi izvedli. Shod na Kaplji, prirejen v nedeljo 7. t. m., je ponovno pokazal,^ da je v tej občini naša demokratska misel trdno zasejana. Pred par sto ljudmi sta govorila z lepim uspehom — pod predsedstvom župana g. Strablefei •— dr. Lipold in V. Špindler. Osnovala se je krajevna organizacija Demokratske stranke, katere predsednik je g. Štra-blek. Sprejete eo bile resolucije, ki zahtevajo: izpopolnitev novih moči na šoli; olajšave pri predpisu davkov za tamošnje prebivastvo za nazaj sa čas ilemške okupacije; zalivalo demo kmtskim poslancem za uspešno izbo jevanje mariborske oblasti; skupni na&top naprednih' političnih strank pri bodočih volitvah itd. Ljudstvo je •izreklo željo, da bi se enaki shodi še večkrat’ priredili. , pKodem, posebno iker eo pretrganj yse Vtometne zveze. t Skupščina mednarodne zveze a-®demij so vrši od 25. do 28. t. m. v r/uklju. 'Jugoslavijo bo zastopal don Bulič, naš znani arheolog. | Liter mleka 500 K. Glasom: sklepa Bilekarn ar jev v, GiTadcu bo stal od t. m. dalje liter, mleka 500 nemško* ^rijskih' kron. . S arujte za,Sklad otroške ce‘ v Mariboru. R8« bo ostala KrrEe — čarovnica, Kor Wnar nima te moči', da bi je sprem e -J, ^opet v človeka..« In ona raja, raja g-* boginja sredi svojih’ malikovalcev. Jovanu je preveč, več ne more zdr-i sredi njih. Iztrga se Berti, iztrga Za slovo jim pove: »Ti vidiš nad j”®1’- vsemi kalcor boginja z zlatim lil X !P0^* V sv™je jiii j® izpreme-ii ^ 510® tvojega bogastva in niti žele 'U iv ne, da bi postali ljudje. Po vseh jj^ bi morali lesti krog tebe. Ko se ^..^^©ličaš, jih naženi v stajo in jim ^ '3 želoda v korita! To mi je gorelo ' ta čas ,y prsih’. Zbogom.«/ ; • v?--" m ? ‘' ‘Vy tlas »tMčno komedija danas-c.aisov. ^Umazan curek, ki je pri* ^ nečistega studenca, polnega eGm - ■ v - m Trgovci in obrtniki se opozarjajo na dragi odstavek § 10 cestnoprometnega reda za mesto Maribor z dne 15. III. 1882, št, 1430, ki jo bil tudi od policijskega komisarijata dne 8. nov. 1919. potrjen in ki se glasi: Verstve-«W> streli©" iprocl iproidajamicami in iz- ložbenimi okni morajo biti na jmanj 2 metra visoke in tako postavljene, da ne ovirajo splošnega cestnega premeta. Prestopek te uredbe se bode strogo kaznovalo v smislu § 19. citiranega cestnega reda in ima varnostna straža nalogo, da vsak 'tozadeven nedosta-tek prijavi. m Prošnja za dve ubogi vdovi. V .veliki bedi živita v Mariboru dve vdovi, ena z 2 bolnima otrokoma in ena s 5 otroci. Usmiljena srca se prosijo, da azroče podpore zanje v našem uredništvu, kjer so tndi imena obeli na razpolago. m Kavarna »Jadran«. Danes koncert. Gostuje prof. Kubiček. m Letošnje glavno cepljenje koz za mesto Maribor se bodo vršilo po slsdo-čem načrtu: I. za I. okraj, t. j. notranje mesto, dno 15. maja v pondeljek ob K10. uri ,v prostorih dekliške šole v Miklošičevi ulici; II. za II. okraj, t. j. graško predmestje, v torek dne 16. maja ob- Vi 10. uri v teloVadnici dekliške šolo v Cankarjevi ulici; III. za IV. okraj t. j. meljsko predmestje v. sredo dno 17. maja ob K-10. uri v otročjem vrtcu v, Erjavčevi ccsti; IV. za III. okraj, t.- j. Koroško predmestje v petek, dne ‘19. maja ob ‘A 10. uri v telovadnici dežke šole v Samostanski ulici V. za V. okraj, t. j. Magdalenskoprežl-mestjo v soboto dne 20. maja ob ?*10. uri v prostorih1 deško šolo na Kuški cesti. Pregled in nadaljevanje cepljenja za one stranke, ki ne bodo moglo prinesti svojih otrok k glavnemu cepljenju se bo vršil teden pozneje vselej na istih prostorih dn ob istem času. Prinesti' se mora vse otroke stare nad 4 mesece,'ki šo sploh1 niso bili cepljeni, a-li ki so bili brezuspešno cepljeni. — Kdor bi za cepljenje obveznih otrok ne prinesel, se bodo strogo kaznoval, m Za ubogi vdovi nam je poslal g. Prano Golob, čevljarski, mojster, 2 para otroških čevljev. Posnema j* c! m Dražba lovov v mariborskem o-kraju. Danes dne 8. t. m. se je vršila dražba sledečih lovov: Ciglence, zakupnik Franc Krajne iz Sv. Martina pri Vibg.; letna zakupnina K 3-100. — Dragučova, zakupnik Frane Švare v Mariboru; zakupnina K 2500. —■ Spodnji Dupljek, zakupnik* Ivan Poljanec v, Mariboru, zakupnina Iv 3700. Gru-šova, zakupnik Josip Kraner v Grušo-vi; zakupnina K 7000. •— Sv. Marjeta ob Pesnici, zaikupniik' Levin Kottas iz Ruperč; zakupnima K 5600. — Sv. Martin p. Vbg., zakupnik Frane Krajnc iz S.\;. Martina p- Vbg.; zakupnina- 'K 4600., ■— Sv. Peter pri1 Mari boru, zakupnik 'Josip Kirbiš iz Maribora; zakupnina K 11.200. — Vosek, zakupnik Anton Šantl iz.Voteeka; zaknpnina K 5200. . f v rv ' m Nedeljski popoldan pri treh rib* nikih. Kakor, vedno se jo itudi včeraj UKipoldan zabavalo 'številno občinstvo, posebno vojaštvo z vožnjo v Čolnih’ po prvem ribniku. Posebno je prijala vožnja dvema vojakoma, ki sta v razposajenosti tako gugala svoj čoln, da so jima je prevrnil’ in vojaka sta Str buniknila v vodo. Ker jima' ni prijala še malo premrzla mokrota, sta se hotela ukrcaiti na drug čoln, v katerem sta se_ nahajala dva druga veslača, toda pri tem sta prevrnila še itt*ga, tako da, so bili naenkrat, mesto dveh štirje v hladni vodi. Ker ni preostalo drugega., je morala družba splavati na breg, STesrečo ni bilo nobene in cola zaideva *je vzbudila več smeha . kaiibr pa strahn. m Velika kavarna. 'Najmodornejšr kavarna v Sloveniji. Na razpolago tn in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Opozarja se na razprodajo ostankov pri tvrdki Karnionili na Grajskem trgu št. 1. Glej oglas. »Kirke«. Jutri v. torelc, 9. maja vprizori mariborsko gledališče izvirno' delo Alojzija Remca, »Kirke«. -$• »Kirke« je.verižniška komedija. Ker je ta komedija zelo aktualna in oderško dobro prirejena, je pričakovati najboljšega uspeha posebno še, ker nam je Remec ostal v najboljšem spominu ko smo gledali njegovo dramo > Uči« teljico Pavlo«. (Glej današnji podli« stek v »Taboru«.) . . . • • — ---- --- ■ .— M SCuiturain umetnost x Turneja Ljubljanske Glasbene Matice. Ljubljanska 'Glasbena Matica odide v četrtek tL t. m. s svojini pevskim zborom pod vodstvom g. ravnatelja Hubada na turnejo v Beograd. Novi Sad, Subotico in Sarajevo. x Štiridesetletnico svojega umetniškega delovanja je slavila te dni gdč. Pavla Linadič, članica zagrebškega gledališča. ' x Ravnatelj zagrebške drame, dr. B. Linadio poda baje ostavko. Na njegovo mesto pride bajo dr. Milan Bogovič. znani dramatski pisatelj. x Petdesetletnica smrti Andreja SladkoviČa. Te dni je minulo 50 let, kar je umrl prvi moderni slovaški pesnik Andrej Sladkovic', predhodnik znanega slovaškega pesnika Hviegdo* slava. , x Nova gledališka intendanta z<* Skoplje in Novi Sad. Prosvetno ministrstvo je imenovalo prof. Vladimirja Karadžiča za gledališkega intendanta v Novem Sadu. <, x »Jadranski1 almanah«. »Naša založba« v Trstu izida prihodnje leto ^Jadranski almanah za-leto 1923.« V AI-< mana,lin bodo orisane kulturne, politične, socialne, kmetijsko, narodno gospodarske, učiteljske, društveno in druge panogo življenja naših primorskih rojakov, Uredništvo almanaha, ki bo knjiga, kakršne Slovenci še nismo-, imeli, je prevzel kritik, dr. 'Alojziji' Res. A x Knjige Goriške Matice I. 1923. GoA riška Matica, izda za. > prihodnje leto sledeče knjige: Koledar za 1. 1923 (s slikami). — Dr. Al. Gradnik: Zlata' srca. (Biseri iz hrvatslcega slovstva).' ter dr. Pavlica: Strahova knjiga/ (Prevod iz sv. pisma). Naslovne strani knjigam nairiše akad. slikar 'K. Bucik.' Podpirajte Jug. AIatico! <*}£ ; -J . 5 -V- '■ uUt- Narodno siedalii^e. Repertoar: to *• y > o ■‘H' 'S ^ Porfdeljek 8. maja: Zaprto. Torek, 9 .maja: »Kirke«. Premij Aboti. A. ' r' 4mmt'' <3ospodarstvoi -( g Prodaja novili konjskih podkev. Dne 10. junija t. 1. so vrši v pisarni Ubojnega slagališta IV. Armljska. oblasti (vojašnica kralja Petra I). v(,‘Zagrebu javna-ustmen a licitacija 54.000 komadov, velikih novih' konjskili podkev, ki se nahajajo, v Uhojnem slaga-•lištu III. Aiinijske oblasti v Skoplju; Predmetni oglas je v, pisarni trgovsko in obrtniška zbornice v.VLjubljani -in^ terese-ntom na ivpogled..;" __ g Dobava srajc in ovratnikov. Mini^ slrstvo vojne in mornarice, odelen je za mornarico v Zemunu namerava naba* viti 1050 srajc in 2100 ovratnikov^ Ponudbe z navedbo cene in> dobavnega; roka je poslati Odelenju za mornaric« v Zemunu iter je po možnosti priložit? vzorce. Predmetni oglas je v: pisarni trgovsko in obrtniško zbornice v, Lju« bljani interesentom na vpogled. v; Spori : SK Concordlja (Zagreb): SSK Maribor 8 : 2 (5 :1). V nedeljo od« igrana prijateljska tekma je končala po zelo lepi igri v korist Concordije z 8:2. Koti 6:3 za Zagrebčane. Natančnejše poročilo sledi. : MAK : Svoboda 5:3 (1: 2). Pr^ venstveno tekmo je po težki igri odločil v svoj prid MAK. Sodnik g. Franki.: j : I. naraščaj „Maribora“ je prema« Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vr-L, Hašk: Jjajduk prvi dan- 1:1 še od sedaj naprej predstava r.b d vaj- ^ ^ r’ n 2 : 1 za Hask. sotih in ne več ob devetnajstih in pol. f : Zagreb. Prvenstvena tekma Ilirija« Šesta dijaška predstava v Narod-1 'riktori|a 2:0, nem gledališču. V petek 12. maja so« '» POLNP. Plenarna seja'se vrši da« ; vrši šesta dijašlca predstava s-Dedn* !t* logar«. Spisal Otto Ludv/iat« m. ob 20, uri-v klubovi sobj' iGrsis^e k k ti. Stran' \ » t A ts o n v Marroin« merra. rre*< Administrativna razde-Bitev države. (Konec.) 30. Mostarska oblast k secfožem v Mostam. To oblast tvori mostarsko 'jkrožje. 31. Travniška oblast s sedežem v Travniku. To oblast tvori travniško okrožje. 32. Vrbaska oblast s sedežem v Banjaluki. To oblast tvori banjaluško o-krožje. 33. Bihtiška oblast s sedežem v Bi-haeu. To oblast tvori bihaško okrožje. člen 2. Dve ali več manjših oblasti se lahko združi v eno oblast. Končno odločitev o tern donesejo oblastnijsko oblasti. Toda*tudi tako oblikovana o-blast ne smo imeti več nego 890.000 prebivalcev. Člen 3. Za število prebivalstva v posameznih oblastih velja štetje od 81. decembra 1921. člen 4. Poedine občine ali srezi se v »eku petih let po opolnomočencu te u-redbe morajo izločiti iz oblasti, katerim so bile prideljene ter se priklopiti kaki drugi oblasti, ako pristanejo na to njihova samoupravna predstavništva ter oblastno skupščine one obl kateri se žele pripojiti, a njihov čitev odobri notranji minister po stanku ministrskega sveta. Po pr petih le.t so za,morejo take izpremembo izvršiti samo potom zakona. » Člen 5. Spajanje oblasti v Bosni in Hercegovini se vršijo‘po odločitvi o-blastnih skupščin dotičniU oblasti, do-nešeni z dvotretjinsko .večino glasov v mejah določenih v čl. 95 ustave. Poedine občine ali srezi pa se morejo izločiti iz svojih oblasti ter pripojiti drugim v sedanjih mejah Bosne in Hercegovine ali izven njih, ako na to pristane je njihova samoupravna predstojništva z odločitvijo treh petin glasov ter to o-iobri narodna skupščina. Člen 6. Razdelitev na okruge (županije) in sreze (kotore) ostane, v koli- kor no bi bila spremenjena pri razdelitvi oblasti. V slučaju, da so s to razdelitvijo na oblasti razdeljeni posamezni okrugi, srezi ali obtnne na več oblasti, se pooblašča notranji minister, da, po odobrenju . ministrskega sveta odredi okrožna, odnosno srezka in. občinska središča srezom, oziroma občinam in selom, katerih dosedanja središča so ostala izven oblasti, okruga, ali sreza v oni oblasti, kateri so pripadle. člen 7. V Ljubljanski oblasti tvorijo sreze sedanji polit feni okraji, dalje sodna okraja Brežice in Sevnica enega,, a sodni okraj Laško tudi enega. V Mariborski oblasti, izvzemši Medjimurje tvorijo sreze: 1. mariborski lovi breg: mesto Maribor, sodni okraj Sv. Lenart; 2. mariborski desni breg: sodni okraj Maribor desni breg in Slov. Bistrica; 3. dravograjski: sodna okraja Marenberg in Chištanj; 4. ljudsko slovenjgraški: sodna okraja Slovenj-gradec in šoštfenj bro-Ž občine Šmartno na Paki; občini Gornji Dolič in Kozjak iz konjiškega sreza; 5. konjiški: sodni okraj Konjice brez občine Gornji Dolič in občine Kozjak; 6. gornjegrajski: sodni okraj Gornji Grad in občina dobi, ko so objavi v »Službenih nah,« (kar se jp že zgodilo). — Zanimivosti. »Morsko Kino kot strup in zdravilo. hlače«. Upi iv filma na razvoj človeka narašča od dne do dne. Najlažje se o tem pepričamo, če vzamemo v roko kriminalno statistiko. Število mladoletnih tatov in zločincev narašča, toda nikdo no smatra tega za posledico kina. Če J pa opazujemo publiko, ki obiskuje ta-kozvane »šenžaeijonelne« filme, opažamo med njo veliko število mladine »izpod 16 let«, kateri cenzura sicer prepoveduje obisk takih predstav. In ravno ta mladina uživa in preživlja vse zgodbe glavnega juinaka, v kinu ima priliko, videti moderno orodje, v kinu so nauči vseh »trikov«, kratko, v kinu se ta mladina strokovno izobrazi za — zločince. Ni dvoma, da so živčni sistem otrok v pubertetni dobi najlažje razburi, v svoji, fantaziji si ustvarja najne-mogočnejšo »faio morgane«, odtujuje delu ter končno propade moralno in materijelno. Kljub temu-pa so dozdeva, Šmartno na sodnega. oxrana sreza; 9. ptujski: sodni okraj Ptuj brez občine Stoperce in sodni okraj Ormož; 10. ljutomorsko-radgonski: sodna o-kraja Ljutomer in Gornja Radgona z Apaško kotlino; 11. mursko-sobotski: sodni okraj Murska Sobota; 12. tlolnjo- okraj Dolnja Len- aithu na Angleškem. Ob priliki predva \ jan,'a nekega filma »*Wild Wcst«, se je. nek gluhonem vofaii invalid tako zelo razburil, da je zadobil konvulziven napad ter se* je onesvestil. Ko so ga prenesli na sveži zrak, je prišel zopet k zavesti ter obenem zopet — spregovoril. Če torej uidiva film v toliki meri na odrastlega, zrelega človeka, ki jo preživel vso strahoto svetovno vojne, lendavski: e od ni dava Člen 8, Mesto' Beograd in mesto Zagreb so podredita velikemu županu! dotične cbl&tsti, s to razliko, da ostane; koliko bolj pač posega v mlado, za-uprava mesta Beograda tudi nadalje j strnpljeno dušo današnje povojne mla-ped neposrednim nadzorstvom notra-j dine?! njega ministrstva. Člen 9. Ta uredba stopi v veljavo, kadar jo podpiše kralj, a obvezno moč novi- žev so vodni stebri, ki so imenuje# tudi vodne ali, morske hlače. Zrak zsy ene na mestu plesati-z velikansko hi trosijo. To so tkz. vrtinci. Os teh vrtincev jo prazna ter so napolni z vodo. Tako nastane velikanski vodni steber, ki sega včasih celo visoko do oblakov. Gorje pa ladji, ki zadene ob tak vodni steber, ki z, vrtincem vred drvi po morski gladini. Vsa ogromna teža vode b> padla na njo ter jo pokopala pod seboj, Taka osoda je nedavno skoraj doletela parnik »Germania«. Parnik je plul ka* kih 800 milj oddaljen od Newyorka. so mornarji in potniki zagledali »inoi* ske hlače«. Začetkoma se je opažal k®-kili osemnajst milj daleč nemir na vodi, nato so so začeli valovi zvijati in iJ vodo je začel vstajati velikanski stebet ki jo postajal vedno večji in večji. S svojimi mavričnimi barvami je nudi' potnikom veličasten poprled. Na vznožju .jo bil steber krog 150 čevljev šii’oj>’ ter se jo dvigal kakih 1200 čevljev visoko v zrak. Kapitan, ki jo takoj raz«' mel nevarnost, jo zaukazal, noj počnejo stroje z vso silo, da uide parni« preteči katastrofi. Začela so je tek*08, na življenje in smrt. Kmalu so t«d> potniki, ki so bili vsi zamaknjeni v ne; navadno naravno prikazen, spozna'1 nevarnost. Steber je prihajal vednfl bližje, kljub temu, da je parnik z orjaško silo rezal valove in drvel po ro* burkonem morju. Potniki so se stiskah na krovu in zinemo grozo'čakali, kdaj jih doseže. Žo jo bil steber čisto -bli*0 ladje, ko jo'veter nenadoma ponehal steber je izginil v morjo tako hit1-®' kakor '^e je prej prikazal. Nek učenja^ ki je bil na krovu, jo pozneje pripovedoval, da je bil to najgroznejši, ist°* časno najčudovitejši prizor, bar jih j0 še kdaj videl. Če bi bi! vodni steber tr* čil v ladjo, bi bilo v Newyorku znPJ” sano, da jo parnik »Germa.nia\izgifl*' z Vsem tovorom, potniki in moštvo® brez sledu na nepojasnjen način. Morski vetrovi uganjajo včasih čudne stvari. .Edem teh naravnih čude- Glavni urednik: Radivoj Rehar. ( Odgovorni urednik: Rudolf Ozim- Pretrgana pesem] Poljski spisala Eiiza Orseszko-.va, prevcl Vinko A!bič. j (Dalje). (6); : I, II. Dosti je še manjkalo do poldneva ko je Julij Przv-Jcmski sedel s knjigo na vrtni klopici in večkrat pogledal proti hišici, ki je mirno stala v sosednjem vrtu, j ovita od fižolovih mladik. Čez nizki leseni plot in skozi j ■ listje dreves, ki so se bolj razmikala v drevoredu, jo j bilo mogoče natanko videti, kaj se je godilo okrog hi- j šice. Čudno! Je li ta vrt čarobno vplival tudi nanj? Sicer se ni dosti zmeni za voje sosede, on jiii je po- j znal komaj po imenu. Svoje staro posestvo je obiskoval zaradi opravkov in tudi zato, da si je odpočil od dru- ] žabnega življenja, ki ga je popolnoma obvladalo v ve-! likom mestu. Tu je hotel živeti samo svojim nagnenjem j in brez skrbi, zato se je previdno ogibal vsakega no- j vega znanstva. Zanimanje, ki je sedaj precej vsiljivo | vstajalo v njem za prebivalce tiste siromašne hišice, sc je celo njemu zdelo neka novegja ... Doma je bil večkrat pogledal na uro, zdelo sc mu je, kakor bi sc danes kazalci počasneje premikali nego sicer, in danes je šel dosti preje na izpreliod nego navadno. Po kratki šetnji skozi senčnate hodnike jc sedel na ilop, ki je bila kakor nalašč za opazovanje. Najprej je videl precej velikega suhega moža s sivimi lasmi, ki je j ,v ponošeni suknji, s čepico z zvezdo na glavi in majhno j mapo pod pazduho stopil pred hišo. Za njim je šla urnih korakov Klara; položila je roke na rame staremu možu? mu nekaj pripovedovala, nazadnje pa mu ie ponudila čelo za poljub in stekla nazaj v hišo. — Suhi mož s sivimi la^mi se je počasi bližal vratom v plotu, ki so peljala na cesto, na pol pota ga jc ustavi! glasen klic iz hiše: »Papa, papa!« Nekaj minut pozneje, jc pritekla Iz hiše deklica s Kratkim krilom in priprostim slamnikom na glavi, sc oklenila očetove roke in skupaj sita nato zapustila vrt. Przyjemski se jc nasmehljal. Oče gre v pisarno, sestrica v delavnico. Ta Benedikt je zvita glava!... Včeraj sem mu naroči!, naj kaj natančnejšega poizve o prebivalcih te hišice, danes sem že vedel vse. Trideset rubljev mesečne plače, siromašči-na mora biti velika. To se razume. V idilah sc glad navadno druži s poezijo, črn kruh za zajtrk, v košarici pa'knjiga pesmi... - Ogledoval jc knjigo, ki jo jc držal v roki,- To ni bil Rochcfoucauld, marveč stara knjiga v raztrgani vezavi, ki si jo jc bil .včeraj izposodil od nove znaftke. Listajqč po njej, sc mu jc oko ujelo ob mfcstu, ki jc bilo podčrtano s svinčnikom; torej zopet priljubljeno mesto. Dvignil je pogled od knjige in sc zamisli!. — »Kako dolgo je od takrat, ko sem to- čital?... Pred očmi mi .vstajajo otroški časi, hiladostna leta ... Tc lepe knjige, morda najlepše, kar jili imamo, bi pravzaprav ne smeli odložiti tako kmalu. Ne vem za pripravnejšl kraj, kot ta tihi, samotni vrt s senčnatimi drevesi, da obnovim znanje s pesnikom... Dcklici sejn res hvaležen, 'da mi jc posodila knjigo,.. _____ (Dalje prihodnjič.) iala oznanila tfedjo za motorni čoln — kija-4» v nič s rja — 12 K na uro, išča elektrarna Fala. 705 3 1 Kupuje suha bukova drva in dobro "ohranjen" pisalni stroj 1. Jugosl. po rad, /a les, Maribor. 703 3-J-S amersjam stanovanje v Celju, obitoje&e ii treh -velikih, svetlih soh v pritličju, kuhinje m pritiklin, za stam-van"Q.s 4—5, čeludi pnnnjS:mi fobami v Maaboru, (e mogoče v bliž!ni parka, evenf. s koščkom vrta. — Naslov pove uprava »Tabora1'. * VsSed preureditve trgovine se razprodaja vse msnufaktumo hEago po Mffjetno nizki ceni! VeSika razprodaja ostankov. SRESffilJ T1TO0WC£W ZH HIARIBOR. ■ VABILO •:! !?. rednemu občnemu zbori dlaTOU" remija ki sc vrši v sobbto, dne 27. maja -1922 ob 19. uri v Gambrinovi dvorani v Mariboru s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnika o delovanju. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Sklepanje o proračunu za leto 1922. , 5. Sklepanje o plačevanju in visokosti gremijaln'h doklad, prispojitvenib, sprejem 'rih, opioslllnlh šolsUih pristojbin. . 6. Volitev predsednika, podpredsednika* 9 odbornikov in 3 namestnikov, 2 računskih pregledom/ cev, 4 odposlancev na zborovanja pomočniškega 2bora, 2 članov in 1 namestnika v razsodišče, 2'odbofH1 kov in 1 namestnika v Šolski odsek ter 10 odposlancev in 10 namest,likov k zveznim zborovanjem. Q 7. Predlogi članov po § 19 pravil, kateri se morajo 14 dni pred občnim zborom predložiti pismen gremijalneniu načelstvu. 8. Slučajnosti. . V slučaju, da btta zn 19. uro sklicani občni zbor ne bil sklepCen, se vrši ob 20. uri istega drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzotifci članov. MARIBOR, dne 4 maja 1922. ~ ; jj TBHOVCIEV ZA MAMBO* Predsednik: Vilko We5x!. 70* Lasinii? in izdaiatcli: Konzorcij .Tabor«. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d«