l^^lajveČji slovenski dneml^j ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 g | Za Ne« York celo leto - $7.00 0 Za inozemstvo celo leto $7.00 J GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. ^^TTie^larqest Slovenian Dadb^c^jj the United States. s Issued every day except Sundays b and legal Holidays* if 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea S—887k1 NO 178. — STE V. 178. NEW YORK, SATURDAY, JULY 30, 1932. - - SOBOTA, 30. JULIJA 1932 % VOLUME XXXZ. — LETNIK ZXZX. VOJAŠTVO PREGNALO VETERANE IZ WASHINGTONA SOCIJALIST NORMAN THOMAS IN RAZNI SENATORJI SO OSTRO NAPADLI PREDSED. HOOVER JA Vojaštvo ie razdejalo ostanke veteranskega taborišča v Washingtonu. — Štirideset komunistov je bilo aretiranih. — Bivši vojaki se nameravajo organizirati v Johnstown, Pa. — Člani nove orga-nzacije se bodo imenovali "rjavosrajčniki". Hoover zavrača krivdo na komuniste. Nemški monarhisti hočejo kaj z erj a WASHINGTON, D. C., 29. julija. — Danes se je končal dva dni trajajoči boj, v katerem sta se po naročilu predsednika Hooverja posluževali infan terija in kavalerija orožja in plinskih bomb proti ne-oboroženim moškim, ženskam in otrokom. V boju je zmagala vlada. MAJNE SE ODPIRAJO Pri Wilkes-Barrfe je pričelo delati 24 majn. — Takoj je potrebnih dva tisoč majner jev. —Mnogo več pozneje. Wilkesbarre, Pa., 2D. julija. — Velika živahnost ,j<* zayladaia po antracit nem polju, ko ji* vrč pre-timgnrskili družb nabilo nazmrtii-la. da .s«' prične delo v 24 rudnikih in ko je Lt-liigb Valley /elez-_ niča poklieala vee bivših usluž- Pozno popoldne je bilo izvršeno zadnje junaško i beneev. dejanje: kempo Worker Exservicemen's League. v| CJlen Alden Valley Company bo kateri je včeraj izbruhnil požar, so danes vojaki-popolnoma razdejali. Vojaštvo se je zopet posluževalo plinskih bomb, in ž njimi pregnalo zadnje veterane. Predsednik Hoover je podal dolgo izjavo, v kateri se znaša n&d komunističnimi elementi, ki so baje vse zakrivili. Odredil je, da se mora uvesti natančno preiskavo, scnmton, Pa., 20. julija. — V da se dožene, ko je naščuval veterane, da SO napadli Sera nt oil in Pittsburgh okraju st< policiste. Kot poročeno, je bil tekom takega spopada usmrčen neki chicaški veteran. pričela dolatj v enajst;h rudnikih. Lehigh Valley Coal Company v (»smili. Hudson Coal Company v treh in Susquehanna Collieries Company v dveh. Tudi Kingston Coal Company lm pričela / drloni v več rudnikih. V Prospect, Henry, Warrior Kun in Malthy rudnikih je že pričelo delati okoli 20 pre-mogarjev. Pittston Company je naroeila. da prieno njeni rudniki s polnim obratom v torek. Zaposlenih bo 1400 premogarjev. Napad na utrdbo Cora lies je potekel brez smrtnih žrtev, doeim sta pri napndii na utrdbo Rmpie-ron f^ta krožila dva boli vi j.ska aeroplane, toda letab-a nista vrgla nobenih bomb. Buenos Aires, 2H. julija. — Diplomatska posvetovanja za prepre eenje vojne med liolivijo in Para-guavem so .se danes nadaljevala. Vse kaže, da bo tozadevno posredovanje uspešno. Kapitan Almandas Alnioi Id. ki se je udeležil svetovne vojne k*»t francoski letalec, se bo podal z nekaterimi .svojimi prijatelji v Assuncion ter bo ponudil svojo službo paragvajski vladi za slučaj, da bi prišlo zelo zadovoljni, da se je Belgija odločila zgraditi ob nemški meji močne utrdbe. Rim, Italija, julija. — Načelnik italijanske vlade, vojvoda fašizma. Njegova ekseelenea Benito Mussolini (to j»* njegov urad- ------- ------------n| naslov) j»- obhajal svoj 41>. Perth Amboy, N. J., julija, rojstni dan. Holbrook Hat Company, ki je bi-j (Njegovi otroci Vitorio. Bruno, la zaprta več tednov, bo v pon- Romano. Ana Maria in Edda. ki je deljek zopet pričela z delom in bo 1 poročena z grofom Ciano, ki je j zaposlila 2. julija 18K3. Po vseh italijanskih mestih sc je ta dan slovesno obhajal. HRANILNO VLOGO MORA VRNITI New Haven, Conn., 2!». julija. Wled razsodbe sodišča mora Mrs. Carrie Manning vrniti bančni u-pravi $r>(K). kateri znesek ji njen zet Uobert B. Treat izplačal malo prej. predno je bila banka zaprta. Sodnik utemeljuje svojo razsodbo s t eni, »la ie Treat vedel, da bo banka v kratkem zaprta ter je svoji tašči kot bančni blagajnik izplačal njeno vlogo. — Cesarstvo je najvarnejše jamstvo dežele za »'-isto. močno, pravično državo, — je rekel dr. Hugenberg na shodu v Koenigs-bergu v Vzhodni Prusiji. v svoji kampanji za državnozborske volitve v nejeljo. 'I>r. Hugenberg. ki je bil kancler pinl staro monarhijo, je odločno izjavil, da prava nemška možatost ne bo razvita, dokler ni zopet vpeljana splošna vojaška služba. katero prepoveduje versaill-ska pogodba. — Prisilna vojaška služba je bila najboljša šola za vsakega Nemca — je rekel dr. Hugenberg. — Nemška mladina zahteva vodstvo in disciplino. Vsled narodnega gibanja so vstale nove moralne sile, ki hočejo vstvariti novo Nemčijo iz današnjih ra. S;n> Ieao je važno železniško križišč«-. Na jugozaipadu so čete generala Waldoniiro Lima zavzele iiicsto Burv in so vjele KMX) vstašev. Te-■koiu 24 ur je general Lima v je I 4.">:{ vstašev z !> častniki. Ob reki Parahvba su vladne čete zadele na večjo vstaško četo in so vjele 14?> vstašev. 1'radiio se zanikuje vesta da .ho vladne čete metale bombe na bolnišnice v Sao I'anlo. Aeroplani so bombardirali samo letališče in vsta.Ške čete. ki so bile sta. IZ Veli 111«*- otrokom in moškim vojake s tanki in plinsjcimi bombami. JOHNSTOWN, Pa., 29. julija. — Zupan Eddie McClosky je brzojavil glavnemu stanu veteranov v Washington, da so veterani dobrodošli v Johns-townu in smejo tam ostati, dokler hočejo. Zupan, ki je bil prej boksar in je nazadnje likal obleko, je v zelo ozki zvezi z bojevitim župnikom James R. Coxom iz Pittsburgha in ie sam voditelj brezposelnih. Povedal pa ni, kako bo mogel skrbeti za veterane. Trgovci bodo najbrže nasprotovali županovemu Winnipeg, Kanada, 'JO. julija. George Shaw, star 105 let, je zapustil bolnišnico in je pred odhodom za p rots i I za svojo sekiro. — Moram iti zopet nazaj v goz- j de, — je rekel Shaw. — Ker se ime i že dva meseca nisem dovolj pregiba). sem izgubil tek. Baltimore, Md., 2f>. julija Nikdo ne b< verjel, da so vojaki Aleksandra Velikega našli "candv". Na konvenciji kemistov je tem razpravljal C. A. Brone, rav- nek tovorni avtomobil in PROTI OGLAŠEVANJU PO RADIJU i Glem Falls, N. Y., julija. — Delegati konvencije Allied Trinl-ing Trade Council so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti oglaševanju raznih tvrdk po radiju. V svoji re.soluci.ji zatrju- natelj kemijskega urada. Aleksandrovi vojaki so našli .sladko rastlino, katero so imeno-voli Indijci "Kand". Vojaki so to besedo vzeli s seboj v Maoedoni-jo. in «m1 tedaj je ta beseda v rabi kot "eamlv". Ista Aleksandrova armada je našla ime "cuker". kar odgovarja indijski besetli za sladkor "sak> kara". ■Shawa je pred dvema mesece-1 tem prikrajšana nji- hova oglaševalna umetnost, in da mnogi njihovi člani vsled tega nimajo dela. OTROCI PADU V MAJNO Minto, S. B., Kanada, 20. juli-Dva moža sta dala življenje, ko sta poskušala rešiti tri otroke, ki so padli pri nabiranju jagod v zapuščeno rudniško jamo. Našli niso nobenega otroka in le maio je upanja, da bi bili še pri življenju, ker je na dno jame zeio slab zrak. Moža. ki je skušala rešiti otroke, sta se V jami zadušila. je bil prepeljan v bolnišnico. — Nove iznajdbe, kot X-žar-ki. .so krive, da sem bil tako dolgo v bolnišnici. — Dobra, stara indijanska zdravila sem do sedaj samo rabil. Ozdravijo v.sako bolezen. KAROL SE JE ODPOVEDAL MAGDI NESREČA POLJSKIH LETALCEV Varšava, Poljska, julija. —» Pri vežbalnem poletu je z aeropla-nom padlo na tla »«>t poljskali vojaških letalcev. Kiio letalo je padlo pri Koni-liu; pilot in mehanik sta bila ubi-! ta. Skoro ob istem času fcta padla Bukarešta, Romunska, 29. julija. - Iz uradnih krogov se poro- jYlizil Lvova ; pri Po^ ča, da je kralj Karol, ki stavi za-jznanju pa se ponesrečil tretji hteve države pred zahteve avoje- aer0plam in dva letalca sta bila ga srca. sklenil, da ho njegova Iju-J biea Magda Lupweu morala od potovati iz Bukarešte. TRUPLA KADETOV PLAVAJO DRŽAVE PODPIRAJO ANGL^-FRANC. POGODBO London, Anglija, julija. ( Kiel, Nemčija, 20 julija. —------j-, — \Razne ladje no spoTocfle, da so vi-J Grška in Avstrija ste naznanili, Mrtva sta: Vernon Betts in J dele trupla kadetov potopljene da želite pristopiti k angleško načrtu, da bi prišli veterani v mesto, ker s tem nef^ho®as ^,lant' ki oba zapuščat a j olske ladje "Niobe" plavati po , družine. Otroei so bili stari po de- morju. Admirailiteta je poslala bo pomagano ne mestu, ne veteranom. j set let. I več ladij, da iščejo tmpia. francoski posvetovalni pogodbi. S tem je že zvezanih v tej pogodbi 24 evropskih, držav, A_ / DA« NEW YORK, SATURDAY, JULY' 30, 1932 THE LABO.VBT SLOVENS DAILY in U. 0. JL POMEN AMERIŠKEGA IZVOZA PLOTENIO PUBLUmNQ COMPACT jU Oarpocmttool c. of Um corporation and addressee of above officers: ef Manhattan. 'New Yerk City. N. I. QLAI NIIODI (▼•lee ef Hm Day Except Sundays and Holidays ia celo leto velja Ust in Kanado *__ pol leta le ftetrt leta Ameriko* Za Ne« York ss celo leto §7 DO -46.001 zs pel lete----__$340 ----43.00 !i zs lnosemstro s# celo leto______$7.00 .41 J«u Za pol leta ________________________-4S40 Subscription Yearly «6.00. Advertisement on Agreement. "Olee Narode" Isbajs tss33 dan larsemJl nedelj In prtnltof. Doput brca podpisa la oeebooett ee ne prtoMujejo Denar naj se bla-poroli pedUlatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, potimo. ee nam tudi prej in] e blvalLKe nasnanl. da bltreje najdemo naslovnika. "ČILA* NAKODA", tli W. lftfc Street, New Ink, M. X. Telepheae: CHeleea I—St71 ZAHTEVE AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Ir.vršilni oillmr Ameriške l>el;ivsk<» Ke na zve-m |nMlla^i. Ta sklep ji* treba smallati za mejnik v razvoju ameriškega delavskega razreila. * Radikalni sloji so že vee let vztrajno a^itirali za to, pa so vselej naleteli na odjMir pri vodstvu Federaeije. — Mednjie je pa vodstvo vendarle spoznalo svojo zmoto ter he odlomilo za ta presenetljiv korak. Treba je seveda pomisliti, da po treli letih silne gospodarske krize, katere ni niliee slutil, ni Ameriška Delavska F« deradja ve<- to, kot jo ime razodt va. Ni ver namreč zastopnica bolje stojerih organiziranih plasti ameriškega proletarijata ter ni vw" eeiitrala ali zbirališče onih delavskih elementov, ki so vsled umetno napihnjene pro-sj>eritete še pr«*rt ostali svet. Ali čim je splošna kriza narasla in se je zunanja trgovina Združenih držav začela .skrčevati in so zato začele padati eene poglavitnih izvoznih proizvodov, spoznali smo. tla gospodarska neodvisnost te aJi katere druge dežele ua svetu je gola hajka. .Mednarodna vzajemna* odvisnost v gospodarskem življenju najbolj ilustrira sledeči primer: Xedavno neka velika tvrdka v Yorkii je prišla v težki finančni položaj, ker ni mogla dohiti pla-čila od neke tvrdke na Pacifiku. Ta tvrdka je razložila, da ne more plačati, ker sama ne more dohiti plačila od neke izvozne tvrdke. ki ima mnogo posla z Malajskimi državami. Našlo se je. da t tulil od tam se ne more dohiti plačila, ker tamoštije jame kositra ne morejo konkurirati z jamami v Holiviji. In tako u^oda vsake | trgovine hi se lahko končno našla I v kake odnosa je mednarodne trgo-j vine. Pomen ameriškega izvoza za 'ameriške dela vee postane jasen. I ako pomislimo, da več kot 1 mili-I jon 400.000 delavcev je bilo leta i 15KJ1 direktno odvisno od pro-j (bikcije izvoznega hlaga. Njih zaslužek je bit loOO milijonov do-' iarjev. Ali bilo je vsaj toliko delavcev. ki so bili odvisni od drugih industrij, ki so spojene z izvozno trgovino (na pr. s prometnimi podjetji). Vsaka država -l "ni je ima j svoj delež na mednarodni trgovini. Texas, na primer je 1031 izvozil v vrednosti *3l?4.000.000 bombaža, petroleja, pšenice itd. Celo Indiana. Alabama. Tennessee. Mississippi. Iowa. Missouri in Kansas — da le imenujemo nekoliko držav, ki baje niso intere-sirane v zunanjo trgovino — so izvozile blaga v vrednosti od $10.000.000 do $30.000.000 vsaka. To je bilo leta 1931. ki je bilo izredno slabo leto za zunanjo trgovino. Vrednost ameriškega izvoza je leta 1920 znašala 5541 milijonov. leta 1930 pa 3843 in leta 1931 le 2424 milijonov dolarjev. Z drugim besedami, ameriški izvoz je padel za 54% v prvih dveh letih depresije in znaša več ali manj toliko kot pred vojno. Svoj vrhunec je izvoz dosege! z Š000 milijoni dolarjev. Ali eelo tekom sedanje krize Združene države ostanejo največji izvoznik na svetu. Leta 1931 je drugi največji izvoznik na svetu bila Nemčija, ki jo prekosila Anglija — izvoz Nemčije je znašal 2193 in Anglije 2070 milijonov. Francija je bi- la na četrtem mestu z $1,193.000.000. izvozom Skupna izvozna trgovina dva-indva jsetorice poglavitnih držav na svetu je padla Jeta 1931 za 27.1% Padec je biL najhujši za Avstralijo 64*5. Brazilijo 50.2% in Čile 49.4%. Ker je mednarodna trgovina tako tesno zvezana z gospodarskim 'blagostanjem vseh. je jasno. | da popolno okrevanje Amerike je odvisno od finančne stabilitete j vsega sveta. To razlaga rastoče i zanimanje za mednarodno sodelo-i vanje v gospodrskih vprašanjih, j zlasti kar se tiče carin, reparacij j in mednarodnih dolgov, valute in j mednarodnih kreditov. FL1S. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno 1 pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" Iz Jugoslavije. Roparski napad v noči. i nadporočnik Malv. Že popoldne ! so letala startala za Kratislavo. \ sega obžalovanja vreden zlo- j či^ki dogodek se je pripetil pred j Angleška mornarica na Jadranu. kratkim v vasi Olobarih v rasin- j skem -rezu. Nedeljko Davidovi«', j l/- Dubrovnika poročajo, da je iinovit kmet. ki je tudi občinski odplulo angleško brodovje. ki je -svetovalec, je po trudnem dnev-1 ljiI° zasidrano v tamkajšnjem pri-nem delu na polju zvečer s svojo I .staniščn. Z veer pa je že prispelo družinico legel k počitku. Sredi j P red Dubrovnik več novih angle-noči ga je prebudilo trkanje na ! Akih ladij, ki ostanejo tamkaj te-vrata in neznan glas «ra je po- \ zval. naj hitro vstane, ker je bila j na vasi izvršena velika tatvina in i "Slobodna Tribuna" je prenehala je treba zasledovati tatove. Kot j izhajati, občinski .svetovalec je .Nedeljko, Zagrebška "Slobodtia Tribuna" smatral za svojo dolžnost, da so-1 objavlja. da je s številko z dne 9. deluje pri zasledovanju tatov. Hi- * julija prenehala izhajati, kar mo-tro je vstal, se oblekel, odprl vra- ! tivira z materijalnimi neprilika-ta in stopil na dvorišče. Toda tu mi in težkočami urejevanja, ker so ga iznenada obkolili zakrinka-. mora njen direktor .)ovo Datlja-ni možaki, oboroženi s puškami in ! nin kot senator pogosto potovati ga pograbili, da .se ni mogel ga- v Beogradu. "Slobodtia Tribuna" niti. Z grožnjo, da et eekjnov. Pobrali so denar in eekine in nato hitro izginili. Da v id o vie je takoj po odhodu roparjev sklicali sosede, ki so ž njim vred "začeli zasledovati zlo-einee. toda noe je bila temna in vse iskanje je bilo zaman. Takoj zjutraj je oropani Davidovie šel obvestit o dojrodku sr«*sko na eel-s.tvo, ki je nemudoma uve izvršili ta napad. Značilno je. da je med domnevnimi roparji tudi možak, ki nosi oropaneev priimek. Milan Davidovie. in je z oropaneem eelo v sorodstvu. Čehoslovaška letala v Jugoslaviji. Xa zagrebško letališče so pri-speLa tri eehoslovaška letala iz Boke Kotorske. kjer so prisostvovala manevrom jug. vojske. V Roki so ti avijoni dosegli sijajne rezultate v merjenju. Vodil jih je Usoda dubroviiiškega tramvaja zapečatena. Slednjič je* bila izrečena razsodba v pravili, ki se je vlekla celih deset let. Zadnja instanca, stol sedmoriee v Zagrebrt, j<» z malimi izpremembami potrdila razsodbo prizivnega sodišča v Sr>Iitu gle<1e tožbe pošk<»dovaneev. ki so bili poškodovani ob priliki tramvajske nesreče v Dubrovniku leta 1022 ko so tri osebe obležale mrtve, več oseb pa je bilo težje ali lažje ranjenih. Njihova odškodnina znaša 1.2000.000 Din. razen velikih tožbenih in odvetniških stroškov. Ta. razsodbo je padla v najkri-tičnejšein momentu, ko se tramvaj nahaja pred likvidacijo. Za tramvaj je velika neprrlika okol-nost. da potniki niso bili zavarovani. in mora tramvajska družba sama nositi v.se velike stroške. Poškodovanci so te dni vložili pri »odišču predlog za rubežen. Bik je napadel deklico, ki je imela rdeč predpasnik. V selu Otoku pri Kremski Mi-troviei se nn nenavaden način ponesrečila 15-letna deklica, ki je čuvala občinsko živino, med njo Ze leta je pričel -Juljus Jordan izkopavanja v prastarem mezopotamskem kraju Varki. nekdanjem 1'ruku. Vojna je io delo prekinila in šele 1020 se je spet obnovilo. Jordan je med tem postal vodja, bagdadskega muzeja in pri izkopavanjih nm je ,»ledil han-uoverski arheolog Nokleke. Najnovejše rezultate te ekspedieije so sedaj objavili. Izkopavanja so razkrila najstarejšo človeško kulturo, od njenih početkov do prvih svetiščnih gradh in početkov pisave Obenem • urada. Prostitutke so blago ka- Naši farjnerji v gorenjem delu države so možaki, da <;a jim ni para. In njihove žene korajžne in odločne, ki ><• vraga ne boje. Pa -.e je zgodilo, da je mestna ženska zašla v pašnik, opazil jo je bik iti jo začel preganjati. • Ona v divjem diru proti domu, bik pa za njo. Komaj mu je ušla. Ko v.sjj upehana prisopiha v ku-hiiijo. jo gospodinja začudena vpraša : — No. kaj pa je.' — Hull me je podil — se je gladil odgovor. — -Ta. saj pravim — je modrovala fartneriea — to so te mestne ženske. V^ake male stvariee^e boje. V Moskvi s o zbrale "najvišje glave", da bi našle sredstva za pobijanje prost it ueije. — To .spada v moje področje. —. je dejal vodja vzgojnega dela. — Dajte mi milijon rnbljev in jo od-pra vini. — Ne. to spada v luoje področje. — se je oglasil vodja zdravstvenega dela. — dajte mi pol milijona in bom začel propagando proti njej. Tudi t<» je bilo preveč in debata je vlekla na dolgo in na široko. Končno se je oglasil nekdo: — Vsi se motimo, kajti to spada samo v področje trgovinskega so svetlila neke skrivnosti v zgodovini Snnaercev. zagonetnega ljudstva, ki je po svojih duševnih naslednikih Asircih. Iiabiloncih. 1 Tet it ill in Ilebreji-ih vplivalo na kor kruli, moka ali bombaž. Nit. in mi smo zaupali vodji trgovinskega oddelka . kruh — in ves kruli .j«' izginil: zaupali >mo mu moko — in moka je izginila. Za- vso antično kulturo in vpliva ne-1 upajmo mu prostitutke — in tu- viduo še na današnjo. Jordan in Nodeke sta skozi iS predzgodo-vinskih plasti ob vzn«»žju ogromnega svetiščuejra stolpa, ki jra je poznosumerski kralj 1'rnainu zgradil okrog leta 2300, prodrla do najstarejših kamenodobnih naselij pra prebivalstva Ta naselja se priče jo s primitivnimi kočami iz tr-tja in se končajo s hišami iz opeke. Okrog leta "lOfM) pred našim štetjem so si Sumerei podvrgli pra prebivalstvo, naselili se v njihovih naseljih*, ki ,sO jih obdali z zidovi, tec prfvzeli njihovi tcJi-nike in običaje. Dodali so pa tudi mnogo .svojega, ^e pet a preil-zgodovinska^plast kaže 78 m dolgo. m široko svetiščno zgra«l-j b<» na temelju iz apnenca, ki so ga morali pripeljati od daleč. Ko se je ta zgradba zrušila, so se dvignile nad njo druge, najvažnejša je plast iz dobe okrog leta 4000. z ostanki svetišča, ki je imelo veliko ploščad, dvorišča, mozaike na stenah, .stebre itd. Tu so niišli tudi najstarejši arhiv s čisto slikovnimi pisemskimi znaki. V višjih plasteh je mogoče zasledovati, kako se je ta pisava spreminjala v glasovno pisavo. Največje presenečenje pa je bilo tnajhno svetišče iz dobe okrog leta 5000 na vrhu na pol razpadlega svetišč-nega stolpa. Po tej najdbi se da rekonstruirati do malenkosti tudi .svetopisemski babilonski stolp, ki so ga odkrili kakor znano, že pred vojno. Tudi Vi želite še enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, !ahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New Yorka do Ljvhljnne stane $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ...... .............. $159.00 Od New Yorka do Trsta ............................ $ 90.00 Za tja in no za j .......................................... $150.00 Na brzoparnikih nekaj ver. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti dozive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil. PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street Hew York, & Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G L A S U J T E "GLAS NARODA" n* čfta »mo vi* ehiiMtvo, pač pm nI Skmnd v thI okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE * ' ■■■ 1 , ' ). I f • ti one bodo izginile Ruska kmetica je videla na tr-^u prvie kamelo. Pregleduje jo od vseli strani, koueno zmaje /. glavo — (Jlejte vendar kako so ti pre-kl 1 i boljševiki zdelali kfuija ! T.epa livala zn pozdrave iz Girartla iti bvahi Franku Masle-tu.-.ki jili je tak<> toeiio oddal. Pri tej priliki pa pošljem prav lep pozdrav tudi ženi frirardskega ilaideta. ki trie je lani tako presenetila. da me že zlepa nobena ni tako. Km sin o -,e vozili mimo roman-tiene«ra jezera, j.- eebljala z menoj v lepem -slovenskem nareejn. pa nisem mosrel pogoditi, ee je naceeje vrhniško ali logaško. Razlike .sicer ni rlo>ti. toda mi, ki prihajamo iz tistih krajev, jo za m < »rem o opaziti. Ker sem vedno v zadregi, kadarkoli se nahajam v ženski druž-ki sprva nisem vedel, kako bi zastavil besedo. 'Nazadnje sem j<» pa vseeno vprašal: — Oprostite. g<»sp;t. odkod pa .-»te pravzaprav: z Vrhnike ali i z T,opaTea — H ne — se je veselo in poredno zastnejala — še bolj oddalee. — Torej odkod: iz Podlipe. Li-gonje. >v. Treh Kraljev ali odkje? Zdelo .se mi je. da s svojimi vprašanji zelo zabavam. — Xak. zmotili ste se. 4 — Ali ste po vojni prišli v Anie- roko, da imate tako pristno «ro-vorico — O. še pred vojno. — &e pred vojno i — sem zaeudil sam prj sebi — saj ni stara vee ko sedemindvajset let. — Potemtakem .ste bili še zelo mlada puneka. ko ste dospeli v deželo. — Oh. strašno mlada — se je zvon ko za.smejala. — Tako mlada sera bila iu majčkena, da niti hoditi nisem zuala. Moje preseneeenje„ je naraščalo. slednji«** sem se ji pa menda zasmilil, kajti rekla mi je; V — Xe bom vas vee dražHa in vlekla za nos. Nisem Slovenka, pae pa Slovakinja. In nisem bila rojena ne na Vrhniki, ne v Logatcu in ne pri svetih Treh Kraljih. Ke nikdar- nisem videla tistih lepih krajev, četudi sem dosti lepega slišala o njih. Rojena sem bil£ v Little Falls, jna littletfalUkih Ži-berčah sem se pa slovejiSčine naučila. 004" NEW YORK, SATURDAY, JULY 30, 1932 THE LARGEST SLOVXHX DAILY bt U. S. * BOftf'T Z.: 1 *i-iI>•*!Jm!i s«> «ra.... Poirledal seta ."kozi motno. h.zno steklo. Videl seiu «ra. Videl •*•»!! njegov obra/. I»i I je Weil, ko. ^ * * n, i/pit.... Uri ji* imej zaprte. Nm trepalnicah so mu ležali majhni irt be i mavca. I Nuncij »o mu bili ina^ko — p^mrtno masko. Nos je ime! «4* IkjIj koščeu kot za iivlje-uja, lica upadla. (!uba na čelu -o in n Kkoraj izginile. 1'stnice je ime) nabrekle in vijoličastim rdeče. l*ri uMnih krajeh >n s<* mu kdaj i>a kila j cedili majhni mehurčki.... i OCE pogum i I in rekel z nedolžnim glasom : — Papa! .Zganil .->«• je. I Mloz.il je knjigo. Ve.selo me je pogledal, a opazil s.m Pomlad je tu! Vse se smeje. Tudi lili .M* smej« mo. saj vemo: po-'mlad je |>omhul; na njegovem grobu j«* |x»mlad. .. A on je ni nil i 1 vee. Xe <"*»i T i več Ležat je in bral knjigo. Takrat sem bil m* majhen, zelo majhen. Srde) M*m za njegovo pisalno uii-/o. Ker mi je bil .siol preni'.ek. mi" jr mali pod.Mavila dvoje debelih leksikonov. (ilnlx.ko .m*iii sklanjal malo glavico v zvezek, v katerega "'in pisal. .Mati jr .sedeta iia diva-uu in mi vala. < >ri pa jts ležal in eilal knjig« . Kdaj pa kdaj *e j«* ustavil. globoko /akašljal. nato. pa .>|H't brni. hral.... Ob takih trenutkih *em ga pbi-»im» pogledal. Tudi mati se je oz*** l,i k iijrjrovi poaelji. Skrbno ;ru je pomladila s .svojim dobrotnim gin 1 iijmetra obličja *e je i/.l«! v sončen smehljaj materinske ljubi -Kiti. (»anilo m « je. .Vinecn imel dovolj mori. tla hi ji vrnil ta bn«aii.' -ki na*meh. (»lava mi je klojiilaJ Urez vsakega namena srm za- htrntel v velike črke. ki sem jth pravkar napisal. Solza, delte I a .sol-/a mi je kanila na veliko črko S. j Črnilo pa m* jr /lih« y drbelo nm-j dr«, p i k S — Muri — mi j«* odmev*-! lo v mladi d! iši . A t«Mfa uUein do-tunel, IVz nekaj minut sem se .»-; CEV V JEČI da skriva pni krinko nasmeha ko-' pomladi. ki jo je tako zelo ljubil... seen obraz t.««e. j ^ Žal mi je bile. da s.*m se ga dr- v(>-, znil vprašati. — Kdaj bos |ita ti umrl.' — j«' -- jeknil moj nedolžni glas. __ _ _____ _ r ,k..... ......... i KRALJ EGIPTSKIH TIHOTAP- — Xe vem. Kmalu! — je dejali nato polglasno Mati rne je o-tro pogledala. J)o-bil .sem krepko zaušnico. — Zakaj n«*ki — je opomnil oče. Nagnil je glavo t«*r se potopd v knjigo. Na steni j«* tiktakala ura. Pol še.-tih. Pri oknu. na pisalni mizi je -lonel lieležni koledar. Črna številka na njem je kazala 27. junija 1 !>-J:J. & STRAŠNA EKSPLOZIJA PAB N1IA OBSOJEN. KER JE HOTEL SEDETI V JEČI Dva moža >ta zabila rak«'V. -lek kladiva j«* monotno udarjal |w> moji razboleni duši. Ni ga ve«"! To -poznanje me je dušilo.... Nesli so g.i p ► širokih, lesenih stopnicah. Kolikokrat je sam h«>-dil tod! 1'rav «h»bro se opominjam. Na Vsaki tretji s«* je ve* zasopel u-stavil. \V*asi je suho in zamolk! > /.akašljal.... Ni ira vee! Kolesj«* velikega, č;-n««ra voza j«* /askri|ialo.... Konji >o potegnili!..,. Takr at. kr» so -zasadili lopate v sveto prst ter pričel« gromaditi debele zemelj.-ke grude na njegovo krsto, m p«'li: — Vigre«| s«* povrne.... Lepo so p«'li takrat. In vigred j" r«*.s prišla! Prišla j«* \sii vesi bi in raz|»osa.jena. vsa eve:' mamil. P »Heija proti njemu ni na-t«n'*a in .sveža ... Kralj sleparjev bližnjega vzhoda Mohamer Mustafa Nafej je n:;-slopil te dni pot. ki j«* gotovo ni pričakoval. Odvedli so ga nam-vr v jeeo. kjer oo moral presedeti ;»e: let. ker se nn pred st»«lišr«'iu n: posrečilo ovreči dokazov, ki jih j«' zbral proti njemu angleški komisar za trgovin, z mamili geu«*riii major T. VV. liiis.s«*!! paša. Piuiee kleparja Nafej^ jr uničil izb<»rn«» organiziran;« trgovino z mamili v Vsem orijentii. Med tihota|K*i uia-1 mil j<* nastal-i splošna panika, ki ni brez pov«»da. kajti aretacija sledi zdaj aretaciji in vse kaže. da b<» tihotapstvo mamil kmalu zatrto. NatVjev sleparski koncern je bil veliko|K>tezen in zelo liHHleren. —-Imel je s\"tje bul je. velblodje karavane. oklopne avtomobil«* in eelo letala. Nafej sam j«* imel v Kairu kemično tovarno, kraj nje pa i-gralski klub, poleg tega v nieslu vtv krasnih vii. Nafej je za.'el svoj«« karijrro <»i liroinašen «-giptski železničar. Ko so ga hj»t«'li kot člana zločinsk", lolpe aretirati, je pobegnil v Sirijo. m »hI vojno je bil v izgnanstvu na otoku Malti, potem sr jr pa pojavil v Egiptu, kjer j«* kmalu zaslovel kot kolovodja tihotapcev | stopala, ker j«* bila podkupljena. Knjigarna "Glas Naroda" Te dni s«* je zgodila v 1'erliiiu strašna nesr^ea. ki j«* zahtevala mnogo človeških življenj. Kadi n«i-h*tn«* vročine s«, se vsipale kar er-1« inm»ži«-e v/, mesta. .Mnogo pa ji!i je šlo 111«i i ni niide izlet nLške par-' nike. ki vozijo po r«*ki Spree. Tako j«* bil pri n»kem mostu privezan tak parnik in \ zadnjih nedeljskih pohlan>kih nrsdi j«* bilo že na njem okrog 1UU potnik«»v. i>arnik j«* hotel odp«*!jati in delavci -«> vprav odve«ivali parnik. ko je pretresel zrak i « vso okolico strahovit pok. V trenotku j«* bil v«*s parnik v g ist«*rti i blaku par«*, iz katerega s<< (hudi obupni kriki ranjencev. V strojnici parnika je namreč ek-plodiral rilen izmed, kotlov in vrtina para. ki je bila pod silnim pritisk'-m. je mlarila na vse strani in napolnila ves parnik. Najstrašneje .}«- divjala razbeljena para seveda v strojnici, sami. Ttv-notku eksploziie .,.* liil v strojnici h- kurjači, ki ga je sopara tako <-parila, da j.* Uil na iiirstu mrtev. Pa tudi drug;». ki so bili na par-niku. ni «lole;**la luintgo l«*pša u-«>-da. 2'! potui!;o\- j«* dobilo snirlu«^ nevarne opekline. 21 drugih p.-' manj nrvarn.* poškodla*. težko ra njenih najbrž ne b<> mog >«V nikc-g;ir r«'š:ti. razumljivo j<*. da j«* ta-koj po eksploziji zavladala na par-j niku str'isno panika, ki je tMivzro-! čila «• V«*rjo nesrečo. Mnogo l.iu'ii' je po-kakalo \ vxjo i:t s«* rešilo s plavanjem. Med temi . bili tu-.li laki. ki so bili .smrtno nevarno o-pečeni. Ko so potem potegnili ir nesrečneže iz \od«*. s«* jim j«* Iiiš<"m'-: koža iz živega t«*lesji v velikih plahtah. In ti s<» bili 111< 1 i prvi. ki so za nesre«'*nim kurja«'*em. Oblasti smJ seveda ukrenile vse p'>trebno. «hi i i« »ženejo, kdo je zakrivil t«'i strašno n«'-riv(i. Obravnava, ki s«* j«* vršila te «hii na nekem berlin. s«M|iš«"u. j«' zelo značilua za današnje razmer. Mlad brezposelni mož je pre*I ra-om sre«"-a 1 l#ivš«*ga šolskega tovariša. ki ni n .ie potožil, da mora neke pr«*tepaške zgtnlbe [»recede; l š«*st mesecev. 1'gibala sta sem in tja. končno m je brezposelni mladenič zmislil. tia bj šel pod prijateljevim im«*ii< m namestu njeg.i preseth't t«*h šrst mese«*rv. (io«li s»* mu itak slabo, v jeri pa i»«» imel vsaj brano in -lan zastonj. Tako s«> je tudi zgodil i in nihče bi ne bil opazil zamenjave, da ni pravi krivec po kakšnih treh nu*seeih napravil greha, radi kateerga 1 >i mr,-ral ponovno v jrč ». Tedaj so na policiji ugotovili. ravdnik je zahteval zanj tl i m sec«* j«*če. kar so mu siwluiki tudi naprl ili. Na \ f.rašanje. da-li hoče biti pogojno ob-ojrn. je ivlgovoril. o na- vadi najbolj zapuščeni in nepoboljšljivi pijanci. Znanstveno pa je ugotovljeno .da ljubijo alkohol tudi sloni, luvdvedje. psi in sph CALIFORNIA metuljev samcev in samic. D«»čii , Fontana. A. Hochevar ' FL1S. POZOR. ROJAKI Iz naslova na Ustu, katerega pre. jeraate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora*, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih našib zastopnikov _t •ainice niso botri srkati alkohola. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ŽIVALI, KI PIJEJO ALKOHOL KONEC PODMORNIC 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI bvi:ta UM v platno »ez.................94 v fino usn)e vez ............I.50 v najfinejše usnje vez 1.89 v najfinejše usnje trda vei —......—.....................1.80 SKK«l ZA DU&O v platno vei...............M v fino usnje rez ...........i.sa * najfinejše usnje vez 1.8« KAJ SKI GLASOVI » platno ve«. ____________ .M ▼ usnje vez................ v fino usnje vez........1.5« v najfinejše usnje ve&. 1.60 KVIŠKU SRCA v imltirano usnje Tez. .M ▼ usnje vez....................M ▼ fino usnje vez.........1.— v najfinejie usnje vez. l£t v najfinejše usnje trda vez ...................................1.5« v bel celluloid vez. ........ NKBKSA NAS DOM v ponarejeno....................i.— v najfinejie usnje vee 1.5® v najfinejie usnje trda vez ....................................1J§ MARIJA VARH1NJA fino vez ........................1.2« v fino usnje ....................1.5§ v naJTloejSe usnje trda. vez .........................-...........l.«t Hrvatski molitveniki: Utjelu jstarMtl. fina vez. __________1.— Hlava Roku. a mir IJodm. fina tmIJU najfiurjjia ves .......... ...............IN JWan^ee nehnid, ? platno..................M fina ve« .................................1.— Vlrnar. najflnejAa w Angleški molitveniki: IM (ta MlwU«a> ChlWa riyirtnh, w harvar*e nlatalee vetaao ....Ji , f v belo koat vezano ..............l.lf r«M VmU M« —_________________________u Hoo veaaoo _________________________Ji M*r 9t Heaven: Kno vezano ^ v nanj« t (Z A < mit ASI,11» Key of Heaven: » eeloiil vezano ........................1.20 v eeloM nnjfiui'j^ rez ............1.50 v fino »suje w/4ino...............1.G0 Catliolir Pocket Manual* v flu<> n>nJ.- v**xmu> ................1.30 Ave Maria: ▼ fino usnje rcrano ..........- ..1.4® POUČNE KNJIGE Angleško slovensko beril« ............Z.— AncleAko-slov. In slov. angl. slovar .00 Amerika iu Amerikami (Trunk) 5.— Angeljska služba ali uauk kako se naj Mrrže k sv. maSi .................10 Roj nalezljivim boiezuim ...................75 Cerkniško jezero................................1.2® Doni ari žmuoidravnik broširnao .1.25 IHmti zdravnik po Knaipu: l>n>£irnno ................................1.25 Domači vrt ..................................1.2® Govedoreja ........................................IJi® Gospodinjstvo ................................1.20 Hitri ratunar .....................................75 Jugoslavija 1. zvezek 1.50 2. zvezek. 1—2 «aonič ............1J0 Kletarstva (Skalleky) ....................2.— Kratita «b*» g»atikn ............... .3® Kratka ^godovina Slovencev, Hr- vatov In Šibo* ........................ Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se jNMtane ameriški državljan 45 l&njiga o dostojnem vedenju ........J® KvbKna Baiuniem ........................75 Liberalizem ........................................Jj® Ljubavna In snubilo* pisan —.....J5 Materija jn eneriija ...................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 llladenjčfB. L zv. 1.......................J® U. zv. ...............................J® 'Oba skopaj P* rento v) Mlekarstvo ............................... Nemško-anglefikl tobna« ........../.....1.40 Nasveti za hiio in dom................L— Najbnljte slov. Kubariea. 068 «tr. < lepo ves. (Kallafiek) ................Sf- .60 -75 75 ..30 NemMinn brez ntiteUa: i del'.............................................i® - .2. del ...............—.....................00 NalveCjl apiMpnik Ijobavaib in drvgfk pisem--------J.....................>5 Oja^en beton ...........»n^mnnm..... Porotalnarstv«. brofllrano .M .50 JO .1.50 .1.45 L7na knjig» in berilo laškega jezika ........................................... rsibične motnje na alkobolski podlagi Praktični raeunar Pravo in revolucija (1'itamic) IVedliodniki in idejni utemelji ruskega i«lejalizma ...............„..1.50 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ........................2.—» broširano ....................................1.75 Rafunar v kronski in dinarski veljavi ...................................75 Korni slov. italijanski in i tali- janski-slovenski slovar .............90 Ročui ifisovnib vsakovrstnih pisem Solnčenje . Slike iz živalstva, trdo vezana Slovenska narodna mladina (obsega 452 struni) Spretna kuharica, tnlo vezaua Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ........................3__ Sadno vino .......................................4® Sadje v gospodinjstvo ....................75 Spolna nevarnost ..............................25 Učbenik angleškega jezika trdo vez.....................................1.50 hrošlrano ....................................1.2G Uvodov filozofijo (Veber) 130 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin.in vlog z« zasebnika in trgovce . .......1.25 Veliki vsevedež .................................J® VoščiIna knjižica ...................... ......J® Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zelišča .................................4® Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva.................................lJO Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1J0 Zdravje mladine ..............................1.25 Zdravje in bolezen v domači hlSi, 2 zvezka ...................................1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatovta SU-veneev (Malik) II. zvezek ....................................JO Prorokovalne karta _____________L— Knjig« pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" ttlEM Street ("e ne hod i dobile i>oilin<»rnu.v > kakim novim i/iunnin risto no*. konstrukcije, je v.^tkii vojska jmi-I inorjeiH v l)cn|<»ee i/.kl.jm'enn. . Nri Angleškem >o nainree /«rriulili |n>-sehen detejetor. ki > Mo od.Moluo verjetnos.1 jo odkrije vsako podnior-nien. Pri poskusih, ki mi jih ilebi-li. so pustili odpluti ti podmornic 24 ur prej. pi-eden jih itaeeli shslovati tem detektorjem. Sele po l'4 iirnli >t;i odplula /a njimi dva torpedna rušilen, ki .sla ini« la na krovu v.sak |>o «*n 1ak detektor. V tekli še.stih ur .sta dohitela in našla vseh 1» (»odiiioriiiv in jih "te-oreti«*no" unii-ila. Xohen liey: pod-morniei ne poinaira. Detektor iiiu nmnive poseben kazfiltH*. ki ves Ce:--natančno ka/• tja. kjer .se naha.j i |KMlinorni«-a. hkrati pa š«* }»okaž<>. s kakšno hitrostjo plove |mm1iii*u'-niea in kak«> dahV* je od tijrpedio--ira rušilen. Tudi zadnji poskus. l-'i .se je v .svetovni vojni tolikrat oh nesel, da je namreV* piMlmoruica popolnoma niir.io ohstsila na o imeli jelena, ki -•» Vil hodile oh« iidovat kar cele mn.i-/iee. -Jelen .se je že popolnoma U domaeil in pri tem navadil, d;> je pil pivo. 1'opil ku-il par požirkov. ki mu GOBAVOST JE OZDRAVLJIVA To vam da boljše zdravje in ž<-iiskr. ki 'i.«Uiln-!i iti r.-v-i st« I i*ii vj;i s.- 11< h I. i Kuiiimati kaj ima |Mi*v--iii bil b.ila-ii in »liti*. Karkoli s«*m <1i-! ini ji- skoil-iv ali>. Ini»-I s»-m plin v y> \t licu. Klavotmi in omotico. Trp»'l sem i::i K-vmntiziiHi in moji živci. t>-r i.rua-ei \ spivo nioi- in silo \ s< in organom telesa. Vi lahko dobite N'usa-Ti'ii.. \ lekarni. Ak.» vaš lekar- t:;r nima tetra \ za logi reeite rini naj lia;-oei .,<1 trp>vc>-v na .tel.elo — Vztrajajte za Xt'fra-Tone. Nobeno ilitlK1 nnavilo tie more nadomestiti h-k;i. iAdv.) nice poeivali. ni nič pomagal. Š4*.st. potimornit*. je poskusilo prav !o zadnjo rešitev, kljub temu pa ,i:h je detektor z naravnost strahotno to<"no>tjo odkril. Angleži nanie*-;'-vajo večino svojih torpednih its šilcev opremili .s takimi (lektorji. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. !8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK. JE PRIOBČEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN San Francisco, Jacob Laushtn , . . ..... . COLORADO so .s, ira same, dobro privosejl, m j Denver j schutt€ potem nekaj ea.sa negotovo leteli Pueblo, Peter CuMg, A. SaftlA po zraku in končno popolnoma oh- j Salida, Louis Costello 1 nemoirli popa-lali na tin. Samiee pa Walsenburg. M. J. Bayuk i so žalostne krožile nad njimi prav 1 tako. kakor *i>)'otrukrat kaka mali , joka. ko so v'ii' pijani oče d mu o \ ' ILLINOIS Iv pohujšiinje svojim otrokom in \i Aurora, Mary Butchar I lljt.uo v:,.,iko bol. Chicago. Joseph Blish. J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblcl'. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Saile, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Bar»>oricb KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Stey:rt J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatich Waukegan. Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrKoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl StrnUha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe HUi Cleveland, Anton Bobek. Chas. Katiinger, Jacob Resnik, John S'ap-nik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurrfia Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City, ore., J. Kobili PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jaki« Bessemer. Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. H. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Ciaridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. ^lo. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Loul* Zupan, čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okora Forest Cit7, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank > % renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polantz. Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmlltek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Krh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steel ton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovar Willock, J. Petero ei UTAH Helper, Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik tn Jul Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST A T 1.18 Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucfc*r Dlamondrllle. Joe RoUcfc (iohavost. ii;.rašnejša med boleznimi. je ozdravljiva! I Vpelo j,-najti lek. ki jo ozdravlja ! Kakor je nepričakovana ta vest. tako nepri-eak ivan je tn-.ii način, kako so prišli do teira odkritja. Neka stara 'inlska pripovedka pravi, da je /.»vela nekoč bajna lepa kral.jična ;>o imenu Si/.a. Oče iu mati sta biLi nanjo ponosna. kc«ra d n** pa i ■ zbolehi in vsi zdrav uiki tt**_ra svet.-' ji niso mojrli po-niiijrati. Prijela >«> j,- j<» naiin-e-t. Ker druse rešitve ni ln-l<>. so jo izadi irobavosti. Ta kraljevič je neke noči sanja I. da \idi majhen okrogel .sad in čuj" j;las. ki mn pravi: — Jej ta sad iu boš ozdravel. 1'otein boš na isti na čin rešil nek> kraljičuo". Kraljevič je našel .-.ad itd. itd. Pravljic i .se končuje kakor pač podobne pravljice. Ker pa ve nulsko ljudstvo povedati še marsikaj podobnega v zvezi '/. frohfivo.st.jo. so začeli ameriški zdravniki iskati za realnim jedrom te pravljice. In res je našla neka ek.s| olje. ki so e. ka^ so mofrl i storiti za nesrečne oknžeilee. je bilo to, da si jih zapirali daleč od ljudi v posebno koncentracijska taborišča, kj er so bolniki polajroma sejrnili on živem telesu. INOZEMSKI SOPROGI AMERI-KANK SO IZVEN KVOTE l*o priseljeniškem zakonu od 1. 1924 je m o f?el ameriški državljan pozvati svojo ženo in maloletne otroke kot priseljence izven kvote. Ameriška državljanka pa je imela le pravico zahtevati, da njen inozemski soprog- bodi pri-puščen kot prednostni priseljenec v kvoti. Polepr t epa je mogla vložiti prošnjo le. ako je imela vee kot 21 let. ■Leta 19*28 je bila ta odločba spremenjena v toliko, da so soprogi Amerikank. poročenih do 1. junija 1923, dobili pravico kot VsaJc aastopnik lzaa potrdilo a« svoto, katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina u "Q)aa Naroda": Za eno leto $6.; za pol leto 13.; za Stlrl mesece $2.; za četi* leto $1.50. New York City Je t7. eelo leto. NuoealnA aa Erroon i« ar. m oelo leto. ULil R 4 B O D 1" r NEW YORK, SATURDAY, JULY 30, 1932 m LARGEST SLOVENE DAILY to IT . i . A. 3B Trpljenje ljubezni 3 ROKAH IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. _t B H B 6 (Nadaljevanje.) ■— Pa ti /budi! — Kako zaničljivo vere to Tiado. — Xe ("utim ni kakega nagnenja za to. Poleg tega jih je tudi moja sestriena in skoro šest let starejša od mene. Poljubil še nisem nobene ženske, ki bi bila starejša kot jaz — — Bilo bi nekaj novega -— hvaležen predmet za roman — — Kado. prosim te, ne postavljaj Krike na stopnjo drugih. Ker pa ne poznaš nobene druge kot Kriko. zato jo zasmehuješ — — Misliš —f — Da. Kado. in boli me! Saj sem slišal iz tvojih besed Mirko pogleda na uro. — Polnoči proč! Ob takem času ni navada govoriti o ženskah, kot je Krtka. Z nepremičnim obrazom in s svojo majhno postavo zleknjeno v naslonjaču kadi Kado svojo cigareto. — Imaš prav. ' Mirko vstane: — Moram ili. — Domov? — Seveda ! Je že dovolj pozno. Smeje se dvigne Kado in vzame iz omare steklenico. — Boljše je. da pri meni pije* kozarček črešnjevca. kot pa da pres med potom kam drugam. Mirko zarili in odvrne: — No, Kado — Kado napolni dva kozarca z likerjem. — Na zdravje. Mirko! Zopet morava biti prijatelja! Prijatelj odide. Rado odpre okno. Na ulici ni bilo nikogar. Cisto natančno je dišal Mirkove trde korake na tlaku. Misli na Kriko. Kar je povedal Mirko, je vedel že davno iu mnogo boljše. Pa vendar je rad slišal. — Madona! Sladka žena! V.sa si moja! — pravi sam sebi in se pri tem zadovoljno smehlja. 3. poglavje. Malo leno, kot je navada po dobrem kosilu, so sedeli gospodje v udobnib naslanjačih in so kadili močne cigare, ki jim jih je poklonil gospodar. Močna kava je duhtela iz majhnih skodeljic. Pri živahnem pogovoru je hit Mirko Levar poglavitno aseba. ki je kot malokdo imel dar, da je zabaval družbo. Pel je razne kuplete in znal besedilo izpreminjati. da je bila vsaka navzoča oseba prizadeta. In vsi so bili veseli in s** čudili njegovi- duhovitosti. — Levar. ali ste čudni. — zakaj pa ne greste v gledališče? Postali bi slavni in bi zaslužili mnogo denarja. — mu zakliče eden izmed gospodov. •—- .laz pa hočem ustvarjati, ne pa druge posnemati. - Zakaj pa ni nič -lišati o vas? Vsi čakamo na vašo igro in na i omari, katerega že toliko časa obetate. —- Jaz pa čakam na čais. da oboje končam! Žal, da pride vedno toliko zapeljivih zaprek — Sa j si morem misliti. — pravi Možiua. — mlada dekleta — Mirko ugvarja ; vsi se smejejo iu mu ne verjamejo. Kajti človek kot mi. ne da bi kaj delal, ima mnogo doživljajev; ženske so letela za njim. Bil je velik in širokopleč; podoba llioči ill zdravja, z gluvo umetnika in nenavadno izrazitim obrazom. Njegove ustnice so bile ženske, zobje kot slonova kost in njegov Miieh je vlekel k sebi vsukoga. Poredno in veselo m> gledale njegove kostanjeve rjave oči. (iostitelj je postavil na mizo ananasovo bovlo. Službo natakarja je prevzel Mirko, ki .-e je pri tem obnašal tako šaljivo, da so se mu vsi smejali. Modrikasti oblaki dima so objemali glave veselili pivcev, ki so bolj ležali v udobnih naslonjačih kot pa sedeli. Ker pri tem dame lliso bile navzoče, j«* marsikateri povedal kuka opolzlo. i In da in tudi niso pogrešali, kot je rekel Možiua, ki je prvi ko-zarec izpil na zdravje dam. — Pri iiromu je vedno tako prijetno, da človeku ure naglo in veselo brez krone M varstva potekajo, — pripomni Zal^nik. Veseli me, če se gospodje pri meni zabavajo, — odvrne Grom nljndno. — Pri tebi nam vedno tako ugaja, da nikdar ne mislimo, da hi šli domov. — odvrne Zalaznik. — Kadi pa hi vedeli, ako na.s bo in uda j na s bo sprejela kaka gospodinja, Zelo sem radoveden za l a trenutek. — Boš moral vedno radoveden ostati, Zalaznik. Kajti ne migi im n» to. da bi se poročil. Samec sem iz prepričanja. — Rado Grom s* isnr svojo šibko postavo v na.slonjač in si prižge novo igareto. Z negotovim nasmehom gleda pred se, ko govori dalje: — Tak človek mnogo boljše uživa ženske. Nikdar ne pozna mož ljubeznjivsti, nežnosti in čara ^voje žene, kakor kdo drugi — — Ooo! —• zakliče Mirko; toda to Groma ne zmoti in nadaljuje: — Temu pa je krov miž. ker ne pazi na to in si ne poželi tega.-kar mu more žena dati in bi mu tudi rada dala. Tako ga objema vsakdanjost in je zaverovan v svoj poklic, da so mu celo svečane ure ljubezni nadležne. Ta vsakdanjost, ker je že postala navada-, ubija najudanejšo žensko ljubezen, ki si išče nov predmet .svojega hrepenenja, ker so njeni darovi bili zavrženi. Ko bi mož bolj ostal fjubček — maisikateri zakon ne hi bil znotraj bolan, ali pa celo ločen. — Doktor najbrže govori iz svoje izkušnje, — reče nekdo. — V mojem poklicu .se more marsikaj zgoditi. — pravi dr. Grom. — ravno kot zdravnik za živčne bolezni — kar zadene mene. ljubim ljubezen preveč, da bi jo umoril. — Imaš prav. Rado — pravi Zalaznik. — Tudi jaz bi mogel našteti nekaj žalostnih slučajev iz moje službe. Ko bi mož malo več vpošteval želje in nagnenja ženine duše, bi kmalu zopet zakon, ki je skočil ^ tira, bil na gladki cesti — in ravno tega ljudje na pomislijo — Srečko Hočevar, ki je vsled za v žit e pijače postal zgovornejši kot navadno, se dvigne in veselo žare njegove drugače medle oči. — Tega ne morem potrditi, kar sta ta dva gospoda povedala. Ponajveč imata opravila z bolnimi in histeričnimi ženami. Gospod doktor, to j« malo preveč, kar vi zahtevate — človek se vendar ne more dvajset, trideset, štirideset let plaziti po kolenih pred svojo ženo in igrati vlogo ponižnega kužka. Kdor izmed gospodov je že dalj časa poročen, mi l»o dal prav. Gospod inžinir? Vi. ki živite že petnjast let v arečnem zakonu — kaj mislite? Inžinir nekoliko pomisli, nato pa pravi: — V tem. kar je povedal gospod doktor, tiči zrno resnice. Toda skrbi v poklicu in skrbi za življenje vzamejo človeku^toliko mo-ti in ča*a, da je vesel, ako ima doma mir. — Tako mislim tudi jaz, — pritrdi Srečko Hočevar. — Najvažnejša stvar, — pravi inžinir, — v življenju je na-jrada, ki t teku časa y»e oslabi in zopet neločljiv« drži skupaj. Ko- nečno pa s< žene, saj povečini, tako zaposlene z gospodinjstvom, da niso tako občutljive, kot misli naš gospod doktor. — Ako le imajo dovolj denarja, da si za morejo kupiti obleko, pa s< 'adovolj-iie. Pri svoji ženi sem dosegel največjo zadovoljnost. -Ie z» ... pametna žena in izborno -— posebno še, kadar ima mnogo denarja, da si kaj kupi. Veselo mu Srečko Hočevar pritrdi. •— Tudi moja žena je prepametna, da bi zahtevala od mene, da bi s svojimi petdesetimi leti i«ral vlogo ženina — Krika s svojimi štiridesetimi — ne. gospod doktor. (Dalje prihodnjič.) SE NI DOVOLJ PO-ITALUANCEVANJA Ves zunanji >v»*t je ostrnn-1. ko so preti kratkim tržaški listi objavili dolgo vrsto priimkov, katero so z odobren jem tržaške prefecture "vrnili v italijansko obliko", to se pravi poitalijančili, da.-i v njih ni bilo nikdair niti trohic" italijan-st va ali latinstva. izpre-memba v tistem seznaniti navedenih priimkov je že odobrena, toda v drugem malo manjem se /namii. .so .se nahajali priimki oseli, ki so "zaprosile" za izpremembo. KAKO NASTANE CIGARETA? Dvomljivo je. če je kakemu izdelku. ki .stane tako malo. posvečene toliko skrbi kakor baš cigareti. Le malo kadilcev ve, koliko izveibanosti. dela in kapitala je treba za napravo resnično priljubljene cigarete. Vzemimo za primer slavno Lucky Strike cigareto. Vee" kot tri leta preteče, predno je Lucky rojena, dasi vzame samo par minut. da se je pokadi. Več let je treba za zbiranje in staranje finega tobaka, o katerem kadilci vedo. da ga bodo dobili v svojih Luckies. Ti li,>ti izbranega tobaka so bili nabrani po vsen velikih svetovno - znanih tobačnih tržiščih, in ravnanje ž njimi je u-metnost sama po sebi. Za opis tega ravnanja hi bilo treba cele knjige. Da je za nabavo velikih množin finega tobaka potreben velik kapital, je razumljivo. Ko je tobak primerno postaran. .se prične pravo izdelovanje, tekom katerega je uporabljen tudi slaven znanstveni čistilni proces. Vsak surov tobak vsebuje v naravnem stanju gotove nečistoče. ki dražijo grlo in povzročajo kašelj. Za odpravo gotovih nečistoč se izdelovalci Lucky Strike poslužujejo procesa praženja. v ko-jega so vključeni ultravioletni žarki. Ta posebni čistilni proces je bil ustvarjen samo za Luckies in edinole Luckies ga imajo. Vsled toga. je Lucky Strike cigareta edina na .svetu, ki nudi zaščito grla potoni procesa praženja. Ni čuda. da je nad 20,000 zdravnikov, katerim so bile Lucky Strike cigarete dane v preizkušnjo, temelječ svoje mnenje na izkušnjo v kaji, ugotovilo, da so Luckies manj dražljive za grlo nego druge cigarete. "Da so vxe cigarete perfektne. se vrši vse izdelovanje pod stalnim nadzorstvom. Ker imajo kadilci Luckies zelo fin okus za cigarete, so že večkrat opazili enotnost svojih priljubljenih cigaret ter so se čudili, kako da so Luckie.s tako slične druga drugi. Ta enotnost je% posledica skrbne pozornosti. Tobak, ki je uporabljen. je najmanj iz treh ali več zaporednih letin. Kadilec, ki kadi Luckies, kadi v mali obliki tri pridelke tobaka. Značilno za lazmere, ki vlada.«'« tu: Pil morsk-m, je dejstvo, da je tawio v podrirtju tržaške prefecture pritiska *a poitalijančcvanj priiukov najhujši. Začel . s«* jo naj ore j v Trsi t, prej kot v Tren-tiim in Gorenjem Poadižju. za kalem je bil prvotno namenjen iiitv.ii zakoniki odlok fašistične vlače, in dasi velja ta odlok že leto za vse Priinorji. ima vendar trž;;-škfi "komisija za vračanje priimkov v italijansko obliko" vedno največ dela. Sede pa v njej tudi rej: pravi strokovnjaki, kakor 11. pr. profesor l iuberto 1'rbani — pristno Vrba na c — in zato se na pidročju tržaške prefekture tudi takti imenitno "vračajo v italijansko obliko' naši najpristnejši slovenski in hrvatski priimki. Iz gorske provinci i« se le redkokedaj sliši o kakih izpreinembah. Ravno tako tudi v istrski in reški ni skoraj nikakih izprememh, v zadrskii kjer menda pravega italijanskega ' priimka med Italijani sploh ni, tem | več samo med llrvati, pa je ni bilo I še nobene take izpremeiube. v.saj ' objavljene ne. Ta razlika med prak-, I so poitalijančevanja priimkov v posameznih provinci j ah je še ten ( bolj čudiu:, ko li. pr. v Reki m j drugod skoraj \>e domače le koli"--1 kaj nad povprečnost, se dvigajoče osebe vseh poklicev nosijo jugoslo-! vanske priimke, ki le preveč jasno I pričajo o izvoru njihovega rodu. na j jih vendar nihče ne sili, da bi jih "vračali v italijansko obliko". Toda. kakor vse kaži1, vodilni gospodi v Trstu nikakor ne zadostuje dosedanje poital ijaneevanje priimkov. dasi skoraj ne bo kaj poitalijančevati. V zadnjem času so se lotili tudi že — krstnih imen. Že pred leti v tržaškem matičnem uradu niso hoteli zabeleževati slovenskih krstnih imen in so če starši niso hoteli izpremeinjati imena, zabeležili novorojenca svojevoljno .s katerimkoli '"latinskim" imenom. Sedaj pa .so začeli iz prani in jat i krstna imena, tudi odraslim. "Pi-colo" je prav te dni poročal, da hoče matice in zato poziva stranke, da si izbero namesto njih italijanska imena. Matični urad izroča take predloge sodišču, ki izdaja potem od nosne odloke. In pravi "Piccolo", da je mnogo ljudi "prostovoljno" zaprosilo za tako izpremembo. V zadnjem času je izdalo tržaško sodišče odnosiie odloke za naslednje izpremembe: Danica Flego v Auroro; Zoran Gomezel v Albina; Miroslav Franca v Bruna; Danilo Valent v Pavla; Rad:slava Lucev v Ado; Gro-zdana Flego Giordano; Danica Grljanec v Auroro; Miroslava Skrap v Marijo; Zorka Svetina v Alb'iio, Lenina Markežič v Celesti no Santo; Danila Gezzi v Vittor: i Mareella itd. Ce bi stvar ne bila tako neizmerno žalostna, tako neskončno sramotna za narod, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo, kakor ji-smešna, ki se ves civilizirani .svet Do LJUBLJANE in nazaj TRETJI $1KQ RAZRED IJu.— Moderna udobnost... Xt-prekosljiva služba... Tedenska pdplutja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line 39 Broadway. Ne« York METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS VSEPARNIK E in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJ5EK |t| General Travel Service 1359 Second Ave, Nevr York, NX 3. f fputta: \ n.CA.\l.\ v Trst MuurrliinUi v Ch«?rl»ourg- i'n-s. Harding v Cherbourg In l*mnburg 4. --> v y u s t a: Nf\v York v Cherbourg in Hamburg 5 avgusta: I!-.!. i'-ric v Cherbourg J-iI land v Havre 6. avgusta: Kurt/pa v ].;jfi:yp(tt> Vk .idain v sur Mer 9 nvguita: viathaji CberlKiurf In v V Havre Cherbourg in v Cherbourg Bremen v Boulogne 1 avgusta: /•l"itania v Cherbourg All .i| Ilallin v Cherbourg In h.irg Dresden v Cherbourg in v Bremen H .m- moral smejati temu postopku italijanskih oblasti, ki pa je v .svojem bistvu nezaslišano ume varjen je najsvetejših pravie narodne manjšim-. i2. avgusta: j j':!"-!* v Havre ' *•> inpie v '".ertiourg ; Pt-nnland v Havre | 13 avgusta: .»•ikusuis v n^nnvn Miline t.-nka v Cherbourg sta i-ti.lam \ Cherbourg In v Boul. gr,e sli r Mer 8. septembra: J Seivngi lia v Cherbourg 1 »resd^n v «*1 i*-t iinurc in JJr»-rnen AH »eri Bali n v Cht-il>ourg in ^l.imhiirg 9. septembra: Kvp.|m v Cli«- rli* iiirg in v Itrenu-n KrmicH v il-ivre P'-nnland \- ihivie 10. septembra: I'tr.itf ilr ui le v Ocn'iVO Statei.daui v l^-ulogrie «ur Mer < *liaiii|il:iiii v 11;. vr-St l.«,iis v Ciuibourg in Hambiirf 11. septembra: I'erini.i n.i v H;.vre 13. septembri: ' ♦ 'oliiuil.iis v Cherbourg in v Bremen 14. septembra: U- d- Krati-M.iur*-laiiia l*l'*-s. I il M "S '* M Havre ' "bet Imiiitk It v Havre 15. septembra: Bremen v ■'herlimirg in v l'.r-m»-n Hamburg v <'li.rU.urx .n v Haml.ar^ 16. septembra: • Ovinpit' v i 'herhiiuig Al innewaska v Havre 17. septembra: .\i|iiitaiiia v 'lierbourg Ruchiiiulx'tu . i.uvrr-Voleiidam v Biiiil.'grit-Augustus v C^iiovu !ur Mrr 20. septembra: I .»• via t ban v < 'het l.uurg 15 avgusta: Cleiei.i rid v Cherltourg In Hamburg PRINC MAKLAKOV PRED SODNIKI FilliltlilllllKlIll^llIlininiilll!!!:!!!!!!!!:!! liiuiBiaBaiiii.mtiniimwiimrma Mali Oglasi imajo velik uspeh Si I^H'^liUiu Te dni je padla v Lipskein sonj bjiravil»i v jeeo. Izdajal st* .ie za rednega pro Te sorja na ear.ski univerzi v I'etrn-gradu in za ib/enirja, imel je za seboj zelo pisano življenje, v katerem .se je udej.-tvoval v vseli niu-*r«K"tiilli pr>klieili kot avt«»r. publicist, jurist. i«rral«*". kavahr. kemik, i lozof in znanstvenik — povsod z velikimi talentom in tudi z uspehom. a breiz trdnega smotra ie. vztrajnosti. Ta mož, ki 1 .»n vreden, da opiše pero kakšnega Dostojevskega. je tipieen predstavnik ruskegn aristokrata, ki sla ga življenje in lastna neugnanost vrgla iz tira. Nima domovine in Rusijo sovraži, d;--s; je njen sin — d rug-'al s«* mu | »d tudi ne posrei'i. da bi si dobil domovinsko prayieo. Išee de+a iti n1-kjer ne najde nekaj, kar bi g i stalno zajioslilo in pritegnilo nase. Živi pre';o svojih razmer in razsipnost ga tira v vsakovrstne bolj ali manj nerodne pustolovščine in goljufije, ki ga neprestanu spravljajo v dotiku s čuvarji pravice. Pri tem se čuti za žrtev, vlogo žrtve igra *z pozerstvom in rnlrsko patetičnostj<>. tako da m more nikogar prepričati, najmanj pa može postave. A njemu je to vse eno. Glavno je. da so s"e in to z upoštevanjem vseli olajšalnih okolnosti (drugače bi bila kazen neprimerno večja), je stopil k državnemu pravdniku. se mu teatralno priklonil in dejal: — Moj čestitke, zmagali ste! Tn ko bo prebil to kazen, med katero bo svet že davno pozabil nan i: koliko časa bo spet treba, da ga bo 7 novimi pustolovščinami opomnil nase? 17 avgusta: R'.. hambeau v Havre I 'res. Itnoseevlt v Cherbnur. In * Hamburg 13. avgusta: Berengaria v Cherbourg I'erlin v Bremen IJaml mrg v Cherbourg lu llauiburt: 59 avqusta: Majestic v Belgenland 21. septembra: 1'aris v Havre 22. septembra: StuttKari s i "i. rb.-urif In v Hreinen I i.-uis. lila rut \ i ht-rliuurg t utschland v Cherbourg In v lliim Z6. avgusta: — C«»nte lii:in'-nmiino v flenovo H<»n.eric v Cherbourg Wei-ternland v Havre 27. avgusta: ilt- .le France v Havre M in.iewaska v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg in v Boulogn* p.'r Mer 10 -iv g usta: I.eviathan v Cherbourg I .a r.-iyetie v Havre I 'res, Harding v Cherbourg in v Hum r>urK Hit-men v Cheibourg In v Bremen 11 avgusta: Olympic \- Cherbourg Ai|iiitania v Cherbourg Flt.ma v Clenovo 1. septembra: Cenf-rl:i v. Stiieben v Rremen Xew York v Cl.eibourg In Hamburg 2. septembra: I'a ris v H a "re Minnetoiika v Havre 3. septembra: Veendain v Boulogne hut Mer- 6. septembra: VL'LCANIA V TRST 7. septembra: Majestic v 'Cherbourg Manhattan v Havre 29. septembra: Beretigari.t v ( heil«r«»rg Cen. \ Ste.lb.-n lv.Tem>-n York . I'herbourg in v llambu g 30. septembra: l|.im«-ri<- v Oh -rl-n rg Minn^tonka v Havre 1. oktobra: II»- tt iiihrtt NIZKF CENE DO VSEH DELOV JLOOSEAVIJE Za pojas'iila in potne lista vpra-iaita njse pooblaščene ageni* cJrenehicfin® 1Q STATE STREET. NEW YORK ADVERTISE in "GLAS NARODA' Osebno Vodeni JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO na največjem Cunardovem ekspres parniku BERENGARIA Odpluje iz New Yorka proti Cherbourgu 7. SEPTEMBRA Posebne privlačnosti so: /.notno znižane cene za tretji nu-red. in novi prostori v prejšnjem turistienem razredu 7.n ]»ot-nike tretjega razreda. Udeležence te«ra izleta bo spremil na njihov cilj izvežbani potniški uradnik Ciuiard Črte ki b<. tudi skrbel za njihovo prttljago in v.se, kar st* tiče potnih listov. Samo enonočna vožnja na posebnem vlaku iz Pariza. \ Vprašajte i ako j pri: LE0 ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE, INC. 1359 — 2nd Avenue New York ali pri CUNARD LINE 25 Broadway New York