letnik CXXIV • 2/2022 Nagradna čebelarska križanka Čebelarska tehtnica BeeScales.io Nagrada: Dva paketa čebeljih koridorjev za preprečevanje čebeljega roja v vrednosti 59,60 EUR. Podatki za stik: Vermis, d. o. o., www.beescales.io, info@beescales.io, 031/536 229. Geslo nagradne križanke za žreb zmagovalca pošljite skupaj s svojimi osebnimi podatki do 5. februarja 2022 na e-naslov: info@czs.si. Februarska ponudba – AKCIJA Februarja imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Pri nakupu trgovskega blaga imajo člani ČZS 10 % popusta. Knjiga Čebelje paše v Sloveniji: 21,00 EUR – 10 % = 18,90 EUR Knjiga Čebelji pridelki, pridobivanje in trženje: 6,26 EUR – 10 % = 5,63 EUR Obesek Bodi kot čebela ali Bee good Na voljo je nov »energijski« obesek Bodi kot čebela ali Bee good – kot verižica ali kot zapestnica. Obesek je glinen in vsebuje s posebnim postopkom pridobljeno »pozitivno energijo« za dobro počutje. »Energija« čebelice na obesku v vaše življenje prinaša modrost, organiziranost, urejenost, marljivost, delovne in socialne Knjiga Cvetni prah: 1,90 EUR – 10 % = 1,71 EUR Knjiga Čebelarski priročnik za začetnike: 5,00 EUR – 10 % = 4,50 EUR vrednote – skratka vse to, kar pooseblja čebelo in njeno družino. Čebelica na obesku je izpeljanka iz logotipa za svetovni dan čebel, ki je namenjen ohranjanju in varstvu čebel ter drugih opraševalcev in smo ga prvič obeleževali 20. maja 2018 na pobudo Slovenije. Verižica ali zapestnica Bodi kot čebela ali Bee good je v darilni embalaži odlično darilo z dodano vrednostjo za družinske člane, za zaposlene , za otroke … Čebelica ima prav poseben pomen Otroški predpasnik: 11,00 EUR – 10 % = 9,90 EUR in »energijo«. Cena 10 EUR + poštni stroški. Naročila na: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Čebelarska zveza Slovenije nadgrajuje člansko izkaznico ugodnosti Vsi člani Čebelarske zveze Slovenije boste s člansko izkaznico v prihodnje deležni še več ugodnosti pri raznih ponudnikih blaga in storitev. Ugodnosti za člane omogočajo: Anton Ciglič, s. p., Apartmaji Isabella Kustići (otok Pag), Apartmaji Stanka Komparak (otok Korčula), Api Kon-takt, d. o. o., BeeConn tehtnice, Belokranjski hram, d. o. o., Camp Omišalj (otok Krk), Camp Straško (otok Pag), Čebelarski center Maribor, Jana Pušnik Pokrivač, s. p., Čebelarstvo Pislak Bali, Čebelarstvo Vogrinčič, Čebelji raj Noč, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Eldema elektronika, Srečko Lavrič, s. p., Kipgo, d. o. o., Vsi ponudniki blaga in storitev so objavljeni na naši spletni strani, kjer je opisana tudi oblika ugodnosti: www.czs.si/content/X9. V Slovenskem čebelarju bomo mesečno dopolnjevali seznam ponudnikov storitev ugodnosti. Lesena igra čebelica: 33,55 EUR – 10 % = 30,15 EUR Kokos Agency, d. o. o., Liburnia Riviera Hotels (Opatija), Majskaj, d. o. o., Marjan Dolinšek, s.p., Medium, d. o. o., Muzeji radovljiške občine, Peter Potočnik, s. p., PC Doktor, Luka Dobovičnik, s. p., Prva osebna zavarovalnica, d. d., Sabina Pirš, s. p., Gostišče pri čebelici, Slovenia Eco Resort, Šport hotel Pokljuka, Štefan Šemen, s. p., Terme Snovik, Trajnice Golob Klančič, Turistično čebelarstvo Pavlovič, cenejša samoplačniška usposabljanja ČZS in 10-% popust na trgovsko blago. ApiSlovenija 45. dnevi čebelarstva v Celju Celjski sejem, 12. in 13. marca 2022 Pomlad je za čebele ključnega pomena in čebele so ključnega pomena za človeka. Zato čebelam pomladi pripada sejem ApiSlovenija. Sejem tradicionalno poteka že več kot 40 let in čebelarska javnost ga je popolnoma posvojila. Eden glavnih razlogov za njegov obisk je nakup čebelarske opreme pred prihodom nove sezone. Pridružite se nam na največjem strokovnem čebelarskem dogodku v Evropi, ki bo potekal na celjskem sejmišču. V istem terminu na Celjskem sejmu potekajo tudi sejmi Kulinart, Flora, Poroka, Altermed, Svet ribolova, Festival kave Slovenija in sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech. V soboto, 12. marca 2022, bo osrednja strokovna tema »Vpliv podnebnih sprememb na čebelarjenje«, v nedeljo, 13. marca 2022, pa bo osrednja strokovna tema namenjena dobrim čebelarskim praksam. PROGRAM: SOBOTA, 12. MARCA 9.00–18.00: Prodajna razstava (sejemska dvorana E) 10.00–10.30: ODPRTJE POSVETOVANJA IN POZDRAVNI NAGOVORI 10.30–14.00 OSREDNJA TEMA: Vpliv podnebnih sprememb na čebelarjenje • • Podnebje in njegova spremenljivost – Gal Oblišar Vpliv podnebnih sprememb: – na vire medenja – Aleš Bozovičar, – na tehnologijo čebelarjenja – prof. dr. Janko Božič in Simon Golob, – na prehrano čebel – doc. dr. Maja Ivana Smodiš Škerl, • • • – na čebelje pridelke – dr. Andreja Kandolf Borovšak, – na vzrejo matic – dr. Peter Kozmus, – na zdravstveno varstvo čebel – dr. Metka Pislak Ocepek. Sajenje medovitih rastlin – prof. dr. Janko Božič. Dobra praksa ČD pri sajenju medovitih rastlin – Matjaž Levičar Dobre prakse sajenja medovitih rastlin iz lokalnega okolja – Janez Gačnik NEDELJA, 13. MARCA 9.00–18.00: Prodajna razstava (sejemska dvorana E) 9.45–10.00: Razglasitev zmagovalcev mednarodnega natečaja čebelarske fotografije ČZS 2022 10.00–14.00: OSREDNJA TEMA: Dobra čebelarska praksa • Priprava rezervnih družin v poznopoletnem obdobju – Marija Sivec • Vzreja rodovniških matic v plemenilni postaji Lučka Bela – Tomaž Lesnjak • Vpliv prekinitve zaleganja na obvladovanje varoj – dr. Lucija Žvokelj • Priprava čebel za izkoriščanje zgodnjih paš – Irma Petelin • Priprava čebel za izkoriščanje paš čez celo leto s poudarkom na preprečevanju rojenja – Jure Justinek • Uspešno zatiranje varoj na ekološki način – Franko Dolgan • Moja tehnologija čebelarjenja za višjo kakovost čebeljih pridelkov – Mitja Smrdel Vsako predavanje bo trajalo približno 20 min. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Aktualen program lahko spremljate na www.ce-sejem.si. Informacije: Nina Ermenc Pangerl, tel.: 03/543 32 00, e-mail: nina.ermenc@ce-sejem.si, www.czs.si, www.ce-sejem.si letnik CXXIV • 2/2022 ela b e č ka 020 s j n 2 Kra Expu ju na Duba v • Razkuževanje satnikov • Prva podelitev nagrade zlata čebela • Digitalno potrdilo – ključ do pridobivanja sredstev za čebelarje DELOVNI ČAS TRGOVINE Izdelano s smislom za detajle. ČEBELARSKA OPREMA - Enostavno ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov brez pregrevanja medu - Zelo priljubljen za topljenje medu iz melicitoznih satov Cene vključujejo DDV . 45. DNEVA ČEBELARSTVA V SLOVENIJI CELJSKI SEJEM, 12. IN 13. MAREC 2022 Foto: Josef Permedla UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji! Spregovoriti želim o naši reviji, Slovenskem čebelarju, našem odnosu do nje in o kritičnih pogledih na čebelarskem področju. Včasih slišim pripombe glede objav, nekomu ni prav to, drugemu nekaj drugega, spet tretji meni, da so nekateri prispevki preveč »mlačni«, da se nekatere teme preveč ponavljajo. V uredniškem odboru revije večkrat presojamo prispevke, pri katerih imamo pomisleke glede upravičenosti objave, a na koncu vendarle objavimo. In prav je tako. Pri tem pa manjka bistveno: kritični odzivi bralcev, ki bi utemeljeno kazali na napake ali na ne zadosti jasne navedbe v člankih. Skratka, na pomanjkljivosti. Včasih imam občutek, da je vzrok neodzivnosti tudi to, da čebelarji premalo beremo naše skupno glasilo. Beseda kritika v nas vzbudi nelagodje, saj z njo navadno pojmujemo nekaj slabega, nekaj, kar človeka prizadene. Nekateri, kar se dogaja vse pogosteje, jo dojemajo celo kot odraz nevljudnosti, nevzgojenosti. A taka pot vodi navzdol. Treba se je upirati takemu gledanju in poudarjati pomen kritike, seveda če je konstruktivna. V vsaki stroki je utemeljena kritika gonilo napredka, saj so le z objektivno oceno ravni doseženega možni popravki, možno je postopno napredovanje. Brez tvorne kritike se lahko vrtimo v krogu, stroka začne počasi stopicati na mestu, začne »zaudarjati«, se kvariti. Upreti pa se je seveda treba žal vse prepogostemu kritikasterstvu. Večkrat prebiram stare Slovenske čebelarje, tudi tiste izpred prve svetovne vojne. Se sploh zavedamo, kakšno bogastvo imamo v teh starih zapisih, ki nam kažejo čebelarsko znanje v takratnem času, v njem odsev takratnega duha? Včasih »izumimo« kaj novega, potlej pa presenečeni ugotovimo, da so do takih rešitev prišli že davno pred nami. Tudi kritika čebelarjem v preteklosti ni bila tuja, včasih so se kar pošteno spoprijeli, če so bili različni pogledi na neko dogajanje ali preprosto na same načine čebelarjenja. Anton Žnideršič je povzdignil glas, če mu kaj ni bilo po godu, urednik Avgust Bukovec je hitro opravil z vsakim, ki je po njegovem mnenju zastopal sporna stališča. Spomnimo se tako imenovane »panjske vojne«, ko so se spoprijeli zagovorniki AŽ-ja in nakladnih panjev. Škoda, da so to križanje mnenj imenovali kar »vojna« – kajti v vojni so dovoljena vsa sredstva, da sovražnika ukloniš. In res je besedovanje v naši reviji takrat kar presegalo meje dostojnega občevanja. V slovenskem čebelarstvu je zadnja leta zaznavna splošna odsotnost kritike, kar kaže tudi na odklonilni odnos do nje. Če že pade kritična beseda, nas, namesto da bi se zanjo celo zahvalili, bolj zanima, kdo jo je zapisal, kot pa, kaj je povedal. Odziv je navadno tak, da kritiko preslišimo, do avtorja pa postanemo zadržani v medsebojnih odnosih. Skratka, užaljenost. Pisna kultura nekaterih avtorjev kar nekam šepa, ni videti napredka. Včasih smo uredniku oddali natipkan prispevek, ki ga je pregledal lektor, potlej smo pa morali besedilo še enkrat natipkati in vnesti vse lektorjeve pripombe. Videli smo, kje smo grešili, in v prihodnje napak nismo ponavljali. Rečemo lahko, da smo tako zoreli. Danes pa avtor pošlje prispevek po elektronski pošti, v večni naglici ne dobi lektorjevih pripomb in tako ne ve, kje ga je lomil. In napake ponavlja. Poudariti je treba naš odnos do objavljanja knjig s področja čebelarstva. V glavnem je tako, da se za nekatere še pojavi obvestilo o izidu, kritična ocena pa nam je postala tuja. Pa bi morala biti vsaj za knjige praksa, da bi bile dosledno vse predstavljene v našem strokovnem glasilu in tudi primerno kritično ocenjene. Seveda dostojno, čeprav ne vedno pohvalno do avtorjev. Kritična ocena knjig je potrebna še iz enega razloga. Včasih pride do ponatisa, pa nam manjkajo dragoceni podatki, kaj je bilo v prvem natisu zapisano slabo ali celo napačno. In zamudimo priložnost, da bi to popravili. Seveda, če bi hoteli. Zapisal sem nekaj kritičnih misli o nujnosti argumentirane kritike, upam, da vljudno. Truditi se moramo, da bo naša revija strokovno rastla, z njo pa tudi mi, njeni bralci. Janez Gregori, član Uredniškega odbora SČ 2/2022 letnik CXXIV 33 letnik CXXIV g Številka 2 g Februar 2022 g ISSN 0350-4697 KAZALO UVODNIK Janez Gregori....................................................................................................................33 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ralph Büchler, et al.: EurBeST – pilotna raziskava testiranja odpornosti proti varojam v tržno usmerjenih čebelarstvih............................................................36 Simon Golob: Rodovniške matice in delovanje plemenilne postaje Lučka Bela......................................................................................39 Brane Borštnik: Razkuževanje satnikov........................................................................41 Tina Žerovnik: Digitalno potrdilo – ključ do pridobivanja sredstev za čebelarje iz naslova kmetijske politike.................................................................... 42 dr. Danilo Bevk, Blaž Koderman in Mojca Pibernik: Za boljše sobivanje sadjarstva in opraševalcev..............................................................................................43 GLAVARJEVO LETO Pavel Zdešar: Peter Pavel Glavar – čebelar in vrhunski čebelarski strokovnjak (I. del).........................................................................................45 Franc Šivic in Brane Borštnik: Novice iz sveta................................................................47 ČEBELA V SLOVENSKI BESEDI Ljudmila Bokal: Ob slovenskem kulturnem prazniku: Alojz Gradnik, Naša beseda.................................................................................................................... 48 DELO ČEBELARJA Gorazd Trušnovec: Čebelarjeva opravila v februarju.................................................. 49 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV........................................................................................... 51 OBVESTILA ČZS...............................................................................................................53 OGLASI............................................................................................................................. 60 V SPOMIN........................................................................................................................63 INDEX EDITORIAL Janez Gregori....................................................................................................................33 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Ralph Büchler, et al.: EurBeST – a pilot study testing varroa resistant bees under commercial beekeeping conditions..........................................................36 Simon Golob: Purebred queens and the operation of the Lučka Bela breeding station.................................................................................39 Brane Borštnik: Disinfection of comb frames...............................................................41 Tina Žerovnik: Digital certificate – the key to obtaining funds for beekeepers from agricultural policy measures..................................................... 42 Danilo Bevk, DSc, Blaž Koderman and Mojca Pibernik: For better coexistence of fruit growers and pollinators.................................................................43 GLAVAR’S YEAR Pavel Zdešar: Peter Pavel Glavar – beekeeper and top beekeeping expert (part I)....................................................................................................................45 Franc Šivic and Brane Borštnik: World news.................................................................47 THE BEE IN THE SLOVENIAN WORD Ljudmila Bokal: On the occasion of the Slovenian cultural holiday: Alojz Gradnik, Our word................................................................................................. 48 BEEKEEPER’S WORK Gorazd Trušnovec: Beekeeper’s tasks in February....................................................... 49 FROM BEEKEEPERS’ ASSOCIATIONS … ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA.....................53 ADS .................................................................................................................................. 60 IN MEMORIAM ...............................................................................................................63 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 12, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko: Tina Žerovnik: 01/729 61 04, 040/436 513, tina.zerovnik@czs.si Petra Bračko: 01/729 61 28, 040/436 518, petra.bracko@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane: Andreja Kandolf Borovšak: 01/729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Aljaž Debelak: 01/729 61 29, 040/436 519, aljaz.debelak@czs.si Nataša Lilek: 01/729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php 34 2/2022 letnik CXXIV Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor: Marko Borko, Brane Borštnik, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Anton Žakelj Urednik: Marko Borko Uredništvo: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica: Mojca Pipan Oddaja prispevkov: Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorji naj v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice: Cela stran: 1044 € (zunanja stran ovitka), 816 € (notranjost, živi rob), 594 € (notranjost), pol strani: 522 € (zunanja stran ovitka), 414 € (notranjost živi rob), 300 € (notranjost), tretjina strani: 198 €, četrtina strani: 144 €, petina strani: 102 €, desetina strani: 42 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 60 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 48 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2,4 €, 11 ali več popravkov 6 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,3 €. Splošni oglasi po 0,3 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Vse cene so brez DDV. Politika oglaševanja ter cenik oglasov in osmrtnic v glasilu Slovenski čebelar z dne: 11. novembra 2019 je objavljena na spletni strani ČZS. Priprava za tisk in tisk: Para, d. o. o., Celestinova ulica 1, 1000 Ljubljana. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 8.000. Tiskano: 25. 1. 2022. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Z daljšim rilčkom čmrlji lahko pogledajo globlje v cvet. Nominacija na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2021. Foto: Sara Juvan Zupančič, Slovenija. Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2018 2019 2020 2021 2022 Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunić, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs.si, Zlatica Kovačević, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije: ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. 19. ČEBELARSKI PRAZNIK SLOVENIJE in 5. PRAZNOVANJE SVETOVNEGA DNE ČEBEL Dolenjske Toplice, 21. maj 2022 Prireditev organizira ČD Straža - Dolenjske Toplice v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Proslavo s slavnostnimi govorniki in kulturnim programom ter kosilo in druženje ob zvokih narodnozabavnega ansambla bodo dopolnile bogate razstave, zanimive predstavitve in delavnice. Po prireditvi se boste obiskovalci lahko vključili v druge spremljajoče dejavnosti: • kmečka razstava, • delavnice, • predstavitev čebelarstva, • ogled Čebelarstva Kapš v Rumanji vasi – 3 €, • Destilarna in čokoladnica Berryshka – 5 €, • Čebelarski dom Podstenice v Kočevskem rogu – brezplačno, • Hudičev turn in depo v Soteski – brezplačno, • kopanje v Balnei Hotela Krka – po 30-% znižani ceni. Vsa društva bodo v mesecu marcu prejela vabila s podrobnim programom ter navodili za prijavo udeležbe. Lepo vabljeni! Informacije Polona Vrtar, delavka za turizem in kulturo: polona.vrtar@dolenjske-toplice.si, tel. št.: 040/396 639. V popoldanskem času: Dušan Tisovec, tajnik: cdstrazatoplice@gmail.com, tel. št.: 041/880 727, ali Tone Andrejčič, predsednik: tone.andrejcic@guest.arnes.si, tel.: 051/258 283. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE EurBeST – pilotna raziskava testiranja odpornosti proti varojam v tržno usmerjenih čebelarstvih Ralph Büchler,* Uzunov, A., Costa, C., Meixner, M., Le Conte, Y., Mondet, F., Kovačić, M., Andonov, S., Carreck, N. L., Dimitrov, L., Basso, B., Bienkowska, M., Dall’Olio, R., Hatjina, F., Wirtz, U. Prevod dr. Janez Prešern Cena v primerjavi s ceno kg m e du * Landesbetrieb Landwirtschaft Hessen, Bieneninstitut, Kirchhain, Nemčija ralph.buechler@llh.hessen.de Po uradnih podatkih je v Evropski skupnosti skoraj 16 milijonov čebeljih družin, za katere skrbi 600.000 čebelarjev, ki pridelajo za skoraj 2 milijardi evrov medu letno. Medonosne čebele so pomembne tudi pri opraševanju posevkov in divje rastočih rastlin, s čimer prispevajo k vzdrževanju biotske raznovrstnosti in zdravih kmetijskih ekosistemov. Krepitev/večanje/ širjenje kmetijskih dejavnosti, podnebne spremembe in globalizacija, ki prinaša nove in nove patogene, pa ogrožajo obstoj čebeljih družin. Med škodljivce čebelje družine, ki jim je globalizacija olajšala pot v Evropo, sodi tudi parazitska pršica Varroa destructor, ki lahko v enem letu uniči večino okuženih družin, če čebelar ne ukrepa. Varoje so vektor smrtonosnih čebeljih virusov, s katerimi okuži odrasle žuželke in žerke, ki jih zajeda. Od svojega prihoda v Evropo v poznih 70. letih 20. stoletja so varoje prisotna v večini čebeljih družin in je najpomembnejši čebelji patogen z velikim vplivom na svetovno čebelarsko panogo. Čebelarji imajo na voljo le nekaj metod za zatiranje, ki ne puščajo ostankov v čebeljih pridelkih, nimajo drugotnih vplivov na čebelje družine in ne ustvarjajo proti akaricidom odpornih pršic. Poročila o čebeljih družinah s celega sveta, ki preživijo brez zatiranja varoj, pa obetajo možnost trajnostne rešitve. Te, t. i. preživele družine, naj bi razvile obrambne mehanizme, ki vzdržujejo populacijo parazitske pršice pod nadzorom. Razvidno je, da se ti mehanizmi lahko prenesejo iz generacijo v generacijo, kar daje čebelarjem možnost, da odbirajo linije, ki so odporne proti varojam. 36 2/2022 letnik CXXIV 21 € Prosto = 3 kg parjene Proizvodnja N° uvoženih matic 54.604 N° matic 38 € = 6 kg 1.772.975 Mednarodna trgovina 16 % vseh družin v EU = 86.000.000 € skupne vrednosti N° rojev 105 € = 16 kg 603.000 N° izvoženih matic 212,105 3,5 % celotne proizvodnje matic Rodovniške matice N° vzrejevalcev N° paketnih čebel 2,739 108.400 83 € = 17 kg 0,4 % vseh EU čebelarjev Slika 1: Trg čebeljega reproduktivnega materiala EU Cilji in metodologija študije EurBeST • Evropska komisija je v letu 2017 najela mednarodni raziskovalni konzorcij (European Bee Selection Team = EurBeST) pod vodstvom čebelarskega inštituta v Kirchhainu v Nemčiji, da odgovori na naslednja vprašanja: • Kakšna sta status in velikost trga vzreje in reprodukcije čebeljih matic v EU? • Kaj je znano o odpornosti proti varojam? Ali v EU obstajajo proti varojam odporne čebele? Ali so na voljo čebelarjem? • Ali čebelarje zanimajo čebelje družine, odporne proti varojam? Kaj pričakujejo, ko se odločijo za nakup čebeljih matic? • Kakšne metode so na voljo za selekcijo proti varojam odpornih čebel? Ali delujejo? • Kaj je potrebno za pridobitev odpornih čebeljih družin in kakšna je cena vzreje odpornih čebel? Konzorcij EurBeST je vključeval strokovnjake za čebelarstvo, biologijo čebel, vzrejo, ekonomiko in statistiko. Raziskovalci konzorcija so analizirali trg čebeljega reproduktivnega materiala (matic) v Evropski uniji ter pregledali literaturo in opravili pogovore s strokovnjaki o stanju na področju odpornosti proti IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kako ste zadovoljni s takimi maticami? Kako pomembne so za vas spodnje lastnosti? Rojivost Mirnost Donos Odpornost 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0% najmanj 0% v redu 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % največ Slika 2: Rezultati spletne ankete o pričakovanjih in zadovoljstvu pri nakupu matic, opravljene pri 396 čebelarjih iz različnih evropskih držav varojam. Selekcijski programi za odpornost proti varojam so bili evidentirani v 20 državah Unije in populacije naravno odpornih družin v šestih; a le v štirih državah so bile kupcem na voljo matice odpornih linij. Anketiranje strank o vzrejnem materialu Anketna vprašanja na temo trenutnega stanja trga matic so razkrila visoka pričakovanja, a le zmerno zadovoljstvo strank. Evropski čebelarji želijo kakovostne matice, katerih družine so produktivne in kažejo odpornost proti boleznim. Vendar anketni rezultati razkrivajo, da je ravno slednje tisto, s čimer so čebelarji najmanj zadovoljni v primerjavi z drugimi lastnostmi (Slika 2). Skoraj 50 odstotkov strank verjame, da je selekcija pomembno ali celo edino orodje za doseganje čebelarjenja brez zatiranja varoj. Kot zanimivost naj povemo, da so stranke v državah z dolgo tradicijo selekcije v čebelarstvu tej bolj naklonjene. V eni sezoni je bilo tako primerjanih več kot 3500 družin, kar je največja študija, kadar koli izvedena v Evropi. Boljša odpornost odbranih linij Odbrane linije EurBeST so imele podobno preživetje kot lastne linije čebelarjev. Pri splošnih lastnostih (medonosnost, agresivnost, rojivost) ni bilo razlike med linijami EurBeST in linijami čebelarjev, medtem ko so bile linije EurBeST jasno boljše, kar se tiče odpornosti proti varojam (Slika 4). V testnih čebelnjakih, v katerih države izven EU države EU države EurBeST sodelujoči čebelarji Do sedaj največja študija selekcije pri medonosni čebeli Jedro projekta EurBeST je predstavljala študija, v kateri je sodelovalo 130 čebelarjev iz sedmih držav EU (Slika 3). Projektna ekipa EurBeST je identificirala in izbrala 23 linij medonosne čebele, ki so pripadale šestim podvrstam medonosne čebele ali bile mešanega porekla. Linije so bile izbrane iz t. i. preživelih populacij oz. so izvirale iz selekcijskih programov, ki se osredotočajo na odpornost proti varojam. Te linije čebel so bile testirane na dveh ravneh: na prvi so testni čebelarji izvedli obsežno primerjavo več linij znotraj enega čebelnjaka, na drugi ravni pa so poklicni čebelarji primerjali eno ali več izbranih linij s svojim materialom v normalnih pogojih čebelarjenja. Nemčija (z Avstrijo in Hrvaško) Poljska Francija Italija Grčija Slika 3: Države, ki so sodelovale v študijah EurBeST. Črne točke označujejo čebelnjake, vključene v raziskavo. Nemški del raziskave je vključeval čebelnjake v Avstriji in na Hrvaškem, italijanski pa še manjšo študijo na Siciliji. 2/2022 letnik CXXIV 37 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE pregledale celice) je bilo soodvisno z vedenjem VSH. Vendar nismo našli jasne povezave med tem vedenjem in ravnijo napadenosti; podobno velja tudi za vedenje SMR (zaviranje reprodukcije varoj (suppression of mite reproduction), po katerem čebele s svojo dejavnostjo preprečujejo reprodukcijo pršic. Napadenost (varoj/10 g čebel) 5 4 3 2 1 Lokalna prilagoditev je pomembna 0 jesen 2019 poletje 2020 pomlad 2020 Own EurBeST lastne Slika 4: Kljub višji obremenjenosti na začetku študije v letu 2019 so bile linije EurBeST na koncu poletja 2020 v povprečju manj napadene kot družine poklicnih čebelarjev. 16 Napadenost z varojo poletje 2020 (varoj/10 g čebel) 14 12 10 8 Študija je pokazala močno interakcijo med okoljem in genotipom, tako pri produkcijskih lastnostih kot tudi pri lastnostih, povezanih z odpornostjo proti varojam. Zaradi močne interakcije med okoljem in genotipom se lahko iste linije v različnih okoljih odzivajo zelo različno na enake izzive. Zato so pomembne strategije selekcije, ki upoštevajo naravne danosti (Slika 6). Poklicni čebelarji potrebujejo na okolje prilagojene linije, saj bi tako zmanjšali obremenitev z boleznimi in dosegli vzdržno ekonomiko čebelarstva. 6 4 Selekcija je draga 2 0 -2 -4 B CD F L OR T U V Y A EQS C F J K T Z C E F I MNOS X B DG L RU DE EL FR IT PL A. m. carnica, hibrid, buckfast, nedoločena, A. m. macedonica; A. m. ligustica; A. m. siciliana Slika 5: Napadenost celo sezono brez tretiranja. Obremenjenost nekaterih linij je ostala pod 3 %, ki predstavljajo prag za zatiranje varoj; te predstavljajo možne smeri nadaljnjih raziskav. Črke pod stolpci označujejo različne linije EurBeST. Dvočrkovne oznake označujejo državo (DE – Nemčija, EL – Grčija, FR – Francija, IT – Italija, PL – Poljska). Stolpci prikazujejo srednjo vrednost s standardno napako. niso uravnavali populacije varoj, so nekatere linije celo sezono zadržale napadenost z varojami pod pragom 3 %, ki velja kot meja za tretiranje (Slika 5). Nekatere od njih so ob nizki napadenosti z varojami dosegale tudi odlične produkcijske rezultate. Lastnosti, ki prispevajo k odpornosti proti varojam Ob ocenjevanju lastnosti, pomembnih za odpornost proti varojam, smo opazili, da je stopnja napadenosti odvisna od čistilnega vedenja družine: v povprečju so družine, ki so v časovni enoti očistile več v pintestu poškodovanih bub, manj napadene z varojami. Tako smo v čebeljih družinah, ki pripadajo linijam, v katerih se je dlje časa izvajala odbira na to lastnost, zaznali povečano stopnjo higienskega vedenja. Vedenje VSH, ki ga v slovenščino prevajamo »na varojo občutljivo higiensko vedenje«, je ravno tako vplivalo na stopnjo napadenosti, ki je bila nižja v družinah z višjim VSH-jem. Lastnost ponovnega pokrivanja celic (REC – recapping, kaže, da so delavke same odprle in 38 2/2022 letnik CXXIV Sodelujoče vzrejevalce, testne čebelarje in poklicne čebelarje smo intervjuvali glede cen proizvodnje matic in prodajnih cen, ki jih dosegajo. Testiranje posamezne družine stane v povprečju 193 EUR, od 85 EUR v Grčiji do 273 EUR v ZRN. Večji del denarja gre za testiranje odpornosti proti varojam: spremljanje napadenosti z varojami ter higiensko vedenje dosegata skoraj 20 % Genetika Okolje Tradicionalne lastnosti, pomembne za čebelarjenje Donos Mirnost Higiensko vedenje Rojivost Zaviranje reprodukcije varoje Performans družine Linije EurBeST Lastnosti, povezane z odpornostjo na varojo Rast populacije pršic Lastni genetski materijal Napadenost z varojo Linije EurBeST Lastni genetski materijal Slika 6: Odbrane linije so prekosile lastni material čebelarjev pri odpornosti proti varojam, vendar je njihov uspeh odvisen od njihove prilagoditve na lokalne okoljske pogoje. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE cene. Druge, z varojami povezane lastnosti (SMR, VSH in REC), prispevajo več kot 60 % cene. Te strukture zahtevajo sodelovanje med vzrejevalci, rejci in tržno usmerjenimi čebelarji ter znanstveno podporo. Cena matic ne pokriva cene selekcije Selekcija na odpornost deluje, a je draga. Spremljanje razvoja napadenosti in higienskega vedenja je pomembno pri odbiri proti varojam odpornega genetskega materiala. Visoko ceno testiranja teh linij bi bilo nujno nadomestiti. Povprečna cena proizvodnje matic je v povprečju 22,58 EUR po matici z veliko spremenljivostjo (od 8,22 EUR na Poljskem do 37,30 EUR v Franciji). Večji del gre za strošek dela, ki se med državami zelo razlikuje. Povprečna prodajna cena matice 23,32 EUR tako včasih ne pokrije niti osnovnih stroškov vzreje. Še pomembnejše, ne pokrije stroškov resne in dolgotrajne selekcije, vključno s testiranjem, ocenjevanja plemenskih vrednosti in vzdrževanja plemenilnih postaj. Zaključki in priporočila študije Selekcijska vzreja matic je učinkovit način izboljšanja proizvodnih lastnosti, zmanjševanja izgub družin in izboljšanja zdravstvenega stanja. Uporaba genetsko nadpovprečnih matic je pomemben dejavnik ekonomskega uspeha tržnega čebelarstva. Regionalna organizacija selekcije je nujna za selekcijo in vzrejo linij, prilagojenih na lokalno okolje. Tržišče matic se mora izboljšati. Zaznali smo veliko povpraševanje po proti varojam odpornih linijah. Cene matic na tržišču ne pokrivajo stroškov selekcije. Subvencije produkcije visokokakovostnih matic bi lahko pomagale. Vzreja čebeljih matic potrebuje podporo. Uspeh rejskih programov je odvisen od njihove velikosti in konsistentnega razvoja čez leta. Glede na visoke stroške specifičnih metod selekcije proti varojam odpornih linij priporočamo državno podporo rejskih programov; čebelarske organizacije bi morale zanje lobirati. Vir: European Commission, Directorate-General for Agriculture and Rural Development: EurBeST Pilot Project: Restructuring of the Honey Bee Chain and Varroa Resistance Breeding & Selection Programme, Final Study Report AGRI-2017-0346. Bruselj, 2021, DOI: 10.2762/470707. Rodovniške matice in delovanje plemenilne postaje Lučka Bela Simon Golob svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Z namenom, da bi širša čebelarska javnost spoznala pomen rodovniških matic, njihovo plemenjenje ter delovanje plemenilne postaje Lučka Bela, smo v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu ob zaključku preteklega leta, v četrtek, 23. decembra 2021, po spletu organizirali strokovno razpravo, v kateri so sodelovali dr. Peter Kozmus, Tomaž Lesnjak, Janko Bukovšek in mag. Marko Hrastelj. Vzreja rodovniških matic (matic z znanim poreklom po materini in očetovi strani ter predpisanimi morfološkimi in etološkimi značilnostmi) je zagotovo področje, ki je pomembno tako za ohranjanje čistosti kranjske čebele kot tudi za izboljšanje genetsko pogojenih lastnosti posameznih linij. V preteklosti je v ta namen v Sloveniji bolj ali manj uspešno, predvsem v organizaciji posameznih društev ali čebelarskih zvez, že delovalo več plemenilnih postaj, v zadnjem letu pa samo še plemenilna postaja Lučka Bela v občini Luče. Da bi se število delujočih plemenilnih postaj ter s tem število rodovniških matic kranjske čebele povečalo, se je v letu 2021 v okviru uredbe ukrepov na področju čebelarjenja začel izvajati tudi ukrep, ki finančno podpira delovanja plemenilnih postaj. V lanskem letu se je tako ob pomoči ČZS in KIS-a v ukrep vključila plemenilna postaja Lučka Bela, o čemer smo pisali v članku Delovanje plemenilne postaje v Lučki Beli v letošnji sezoni objavljenem v SČ 10/2021 na str. 272. Po uvodnem pozdravu je besedo prevzel dr. Peter Kozmus, vodja Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo, ki je predstavil pomen čebelarjenja s kakovostnimi maticami, ki so mlade ter imajo dobro poreklo oziroma dobre (gensko pogojene) lastnosti. Te dobijo od matere in 2/2022 letnik CXXIV 39 od očetov (trotov), ki pa jih v običajnih pogojih parjenja ne moremo nadzirati oziroma izbirati. Matica se namreč na prahi pari s povprečno 12 troti, ki prihajajo iz okoliških čebelnjakov ter so posledično različnega (nepoznanega) porekla. Glede na podatke raziskav se sicer matice najpogosteje parijo s troti, ki prihajajo iz 1 do 2 km oddaljenih čebelnjakov (ter v geografsko razgibanem terenu ležijo nižje v dolini kot čebelnjak matice), redko pa s troti iz do 1 km oddaljenih čebelnjakov. Kljub temu da lahko na podlagi teh podatkov zožimo izbor čebelnjakov, iz katerih najverjetneje prihajajo troti, ki bodo oprašili naše matice in vplivali na lastnosti naših družin, pa njihovega natančnega porekla ne moremo poznati, zato ob vzreji matic na običajnih lokacijah, kjer nimamo vpliva na okoliške trote, govorimo o t. i. vzreji gospodarskih matic. Za vzrejo rodovniških matic pa je potrebno, da se matice s troti parijo na plemenilni postaji. Na območju, kjer so zaradi naravnih ovir in oddaljenosti drugih čebelnjakov prisotni le troti iz odbranih družin (t. i. trotarjev). Drug način pa je umetno osemenjevanje matic. Dr. Kozmus je poudaril tudi, da je cilj, da v sklopu prej omenjenega ukrepa vsako leto začne delovati po ena nova plemenilna postaja. Sledil je Tomaž Lesnjak, predsednik ČZ SAŠA ter vzrejevalec in oskrbnik plemenilne postaje Lučka Bela, ki je predstavil, da je ta postavljena zahodno od Podvolovljeka v dolino Lučke Bele. Oddaljenost, visoki okoliški vrhovi, lega ter razmeroma ozek vhod v dolino predstavljajo naravno oviro, ki trotom iz okolice preprečuje prihod. Matice se tako parijo le s troti iz odbranih trotarjev, ki jih na lokacijo približno 2,5 km od vhoda v dolino pripeljejo pred začetkom plemenilne sezone. Prostor, kjer se postavijo plemenilniki, pa stoji še slabih 600 m višje v dolini. V letih 2014 in 2015 so na lokaciji izvajali test prisotnosti trotov iz drugih čebeljih družin in ugotovili, da je območje dovolj zaprto in primerno za plemenilno postajo. V letu 2016 je bila ta tudi prvič naseljena, in tako se je na njej do leta 2021 letno oprašilo med 100 in 150 matic. Možnost plemenjenja matic lahko (glede na razpoložljive kapacitete) izkoriščajo vsi vzrejevalci ter čebelarji, pod pogojem, da so čebele presejane in naseljene v plemenilnike, ki omogočajo pregled prisotnosti trotov, da imajo vsaj za dva tedna zaloge hrane ter veterinarsko potrdilo za premik. Dovoz in odvoz ali prevzem plemenilnikov nižje v dolini je možen enkrat tedensko po dogovoru, cena za oprašeno matico pa znaša 5 EUR. V letu 2021 se je plemenilna postaja vključila v prej omenjeni ukrep, in tako so se v tem letu na plemenilni postaji prašile matice devetih vzrejevalcev ter nekaterih čebelarjev. Sredi maja so bili na lokacijo pripeljani trotarji (s strani KIS-a določena linija vzrejevalca Jožefa Andrejča), 3. junija je bil opravljen prvi prevoz plemenilnikov, 15. avgusta pa zadnji. Skupaj je bilo v letu 2021 od 422 (341 od vzrejevalcev) pripeljanih oprašenih 326 (269 od vzrejevalcev) matic, uspeh oprašitve pa je bil tako 77 %. 40 2/2022 letnik CXXIV Foto: Simon Golob IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Sodelujoči v strokovni razpravi Janko Bukovšek, vzrejevalec čebeljih matic, je poudaril, da je delovanje plemenilnih postaj zagotovo dobro za ohranjanje kranjske čebele ter za napredek na področju genetskih lastnosti matic in njihovih linij. S plemenjenjem čebeljih matic na omenjeni plemenilni postaji ter njenim delovanjem ima dobre izkušnje. Matice je v letu 2021 pripeljal dvakrat, in sicer konec junija ter v avgustu. Vsakič je pripeljal drugo linijo matic, saj opaža, da lahko matica zaide v drug plemenilnik, posledično pa se linije med seboj pomešajo. Zadovoljen je tudi z oprašitvijo matic, ki je bila 70%, ter z načinom prevzema in oddaje plemenilnikov. Te je po dogovoru z Lesnjakom pripeljal ter postavil v urejen ter z elektromrežo zaščiten prostor. Poudaril je, da je za pogovor o kakovosti matic še prezgodaj, saj se bodo njihove lastnosti preizkušale v naslednji sezoni. Zaključil je z mislijo, da je napredek na področju izboljšave lastnosti matic vsekakor potreben in dobrodošel, saj dobrih matic ni nikoli preveč. Za konec je besedo prevzel mag. Marko Hrastelj, vzrejevalec čebeljih matic, ki je prav tako v letu 2021 svoje matice plemenil na plemenilni postaji Lučka Bela, v preteklosti pa sodeloval tudi v projektu Smartbees. Tudi on ima s plemenilno postajo le dobre izkušnje, in to na vseh področjih, od uvodnih sestankov in dogovarjanj do vzreje matic, namestitve in odvoza plemenilnikov ter dela z evidencami. V prihodnje si želi le že pred sezono plemenjenja dobiti več podatkov o lastnostih izbranih trotarjev. Sam se lahko pohvali s še boljšo, 90-% oprašitvijo pripeljanih matic, katerih lastnosti bo podobno kot g. Bukovšek preveril letos. Poudaril je tudi, da so sicer rodovniške matice zaželene in potrebne, da pa, dokler ne opravimo testa, ne moremo predpostavljati, da so vse tudi genetsko boljše, ter obenem navedel, da je selekcija najboljših linij dolgotrajen postopek, uspeh pa je pogosto posledica življenjskega dela samega vzrejevalca. Pri tovrstnem delu, kot tudi pri delu v projektih, kot je Smartbees, je pogosto predvsem velika težava pomanjkanje podatkov, saj dober končni rezultat dajo le dobri podatki, pri tem pa težavo pogosto predstavljajo naslanjanje na pretekle standarde, napačna interpretacija rezultatov ter nenatančni podatki. Zaključil je z mislijo, naj se čebelarji pri odbiri in ocenjevanju izogibamo ugibanjem ter dajanju prednosti določenim družinam na podlagi osebnih mnenj in predvidevanj ter naj se pri tej dejavnosti zanašamo le na strokovno pridobljene podatke in preizkušene metode. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Razkuževanje satnikov Brane Borštnik Ko čebelarji menjavamo satje in talimo vosek, je vedno vprašanje, kaj s starimi satniki. Nekateri staro satje izrežejo iz satnikov in ga talijo. Kaj pa s satniki? Ponovno uporabo priporočam le, kadar satnike prekuhate v 3–5-% natrijevem hidroksidu – lugu. S tem preprečujemo prenos okužb, satnikov ni treba zavreči, stroški pri menjavi so nekoliko manjši, največ pa pridobimo pri času, saj ni potrebno žičenje satnikov. Če se ne odločite za razkuževanje, pa predlagam nabavo novih satnikov. Foto: Brane Borštnik Zimsko obdobje je pravi čas, da čebelarji pripravimo opremo in orodje za prihajajočo čebelarsko sezono. Eno takih opravil je tudi priprava satnikov za novo sezono. Večina čebelarjev se odloči za nakup novih satnikov. Čebelarji smo skromni in se nam zdi škoda zavreči že uporabljene satnike, zato te začnemo čistiti običajno na mehanski način s pomočjo strgal, brusnega papirja, in še kakšen pripomoček se najde ob tem opravilu. Z veliko truda jih očistimo, a pri tem pozabimo na razkuževanje. Nekateri za to delo uporabijo plinski gorilnik, a se pri tem opravilu satniki lahko obžgejo ali vsaj porjavijo in v nas pustijo dvom o nadaljnji uporabi. Sate, ki jih ne nameravam več uporabljati v panjih, bodisi zaradi starosti, potemnelosti, poškodb bodisi preveč trotovskih celic, čez leto sproti odbiram in jih talim v sončnem topilniku; to je najcenejša in zelo učinkovita metoda. V jeseni, ko opravim zadnjo odbiro, pa sate talim v parnem topilniku. Ker za žičenje satnikov uporabljam nerjavečo žico, ta po taljenju ostane nepoškodovana. Satnike takoj po končanem taljenju, ko so še topli, malo otresem, da odpade balast, nato jih prečno zložim v skladovnice, kjer počakajo do prekuhavanja. Foto: Brane Borštnik brane.borstnik@gmail.com Levo satniki za prekuhavanje, zadaj v skladovnici prekuhani satniki Za prekuhavanje satnikov uporabljam štirirobni kotliček iz nerjaveče pločevine dolžine 50 cm, širine 35 cm in višine 50 cm. Dimenzija kotlička je primerna tako za prekuhavanje AŽ- kot DB-satnikov. Kotliček postavim na plinski gorilnik, ga napolnim z vodo (pribl. 60 litrov) in v mrzlo vodo, poudarjam mrzlo vodo, stresem 3 kg natrijevega hidroksida. Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda, je kemična spojina s formulo NaOH. Je bela trdna ionska spojina, sestavljena iz natrijevih kationov Na+ in hidroksidnih anionov OH-. Natrijev hidroksid je zelo bazičen. Raztopina zavre po približno treh urah, seveda ob pokritem kotličku. Pred vstavljanjem satnikov v kotliček nadenem rdeče zaščitne kemično odporne rokavice, tudi zaščitna očala so obvezen pripomoček pri delu. Dobrodošli pa so tudi zaščitni predpasnik in gumijasti škornji. Satnike zložim v kotliček in jih obtežim, tako da voda prekrije vse satnike. V vreli vodi jih pustim okoli 15 minut in jih nato s pomočjo zavitega kovinskega držala (držalo za valčke za beljenje) izvlečem iz vrele vode, jih splahnem v mrzli vodi v kadici (dober je plastični zaboj za prenašanje satja) in kotliček ponovno napolnim s satniki. V eni raztopini lahko postopek ponovim petkrat do šestkrat, to je pribl. 150 do 200 satnikov, potem pa je treba pripraviti novo raztopino. Satnike prečno zložim v skladovnico in jih sušim na zraku vsaj en teden. Satniki dobijo nekoliko sivkasto-rumeno barvo, kar je odvisno od vrste lesa. Ne se vznemirjati, če se kakšen satnik po prekuhavanju zvije, kajti po sušenju se poravna. Če se ne poravna, ga zavržemo, kajti vsak zvit satnik je nadloga pri vstavljanju satja v panj. Satnikom je treba za ponovno uporabo samo napeti žico s kolescem za vtiranje žice, vstaviti satnico in pripravljeni so za nadaljnjo rabo v panjih. 2/2022 letnik CXXIV 41 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Digitalno potrdilo – ključ do pridobivanja sredstev za čebelarje iz naslova kmetijske politike Tina Žerovnik svetovalka specialistka JSSČ za ekonomiko čebelarjenja tina.zerovnik@czs.si Z novim letom prihajajo novosti na področju oddajanja vlog za pridobivanje javnih sredstev ali nadomestil iz naslova kmetijske politike. Vloga na lanski Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu je bila zadnja, ki jo je bilo mogoče izpolniti ročno in jo v fizični obliki poslati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Z letošnjim letom bo oddaja vlog možna le elektronsko v spletni aplikaciji E-kmetija. Za vstop v aplikacijo E-kmetija potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga lahko pridobite pri štirih različnih ponudnikih: Ministrstvo za javno upravo (SIGEN-CA), Pošta Slovenije (Pošta®CA), Nova Ljubljanska banka d.d. (AC NLB) in Halcom d.d. (Halcom CA). Potrdilo SIGEN-CA je brezplačno, potrdila pri drugih ponudnikih pa so plačljiva. Pridobitev brezplačnega digitalnega potrdila SIGEN-CA Digitalno potrdilo SIGEN-CA lahko pridobite državljani Republike Slovenije, starejši od 15 let, in tujci, ki imate v Republiki Sloveniji dodeljeno matično in davčno številko. Za pridobitev digitalnega potrdila je treba na upravni enoti oddati zahtevek, ki ga lahko podate ustno ali z izpolnjenim natisnjenim zahtevkom (dostopen tudi s spodnjo kodo QR »Zahtevek«). Pred obiskom prijavne službe preverite lokacije, na katerih je možno oddati zahtevek za izdajo digitalnega potrdila za fizične osebe, njihove uradne ure in ali se je treba za obisk predhodno naročiti. SIGEN-CA na podlagi odobrenega zahtevka za digitalno potrdilo pripravi unikatno referenčno številko in avtorizacijsko kodo za vsakega posameznega uporabnika. koli spletni brskalnik Oddaja vlog za vpišete niz: »prevzem digitalnega potrdila ukrepe v čebelarstvu SIGEN-CA za fizične bo odslej le še v osebe«. Med zadetki se elektronski obliki! vam bo prikazala spletna stran, kjer kliknete gumb »prevzem potrdila«. Ob kliku na gumb se bo pojavil obrazec, v katerega vpišete referenčno številko in avtorizacijsko kodo. Digitalnih potrdil ne prevzemajte s pametnimi telefoni ali tablicami oz. napravami z operacijskim sistemom za mobilne naprave, saj bo uporaba zelo omejena, potrdila pa ne boste mogli izvoziti in uporabljati v drugih brskalnikih. Spletno digitalno potrdilo SIGEN-CA vsebuje razločevalno ime z imetnikovim imenom in priimkom ter serijsko številko, naslov e-pošte, številko politike, začetek in konec veljavnosti potrdila, naziv SIGEN-CA, javni ključ ter druge podatke v skladu s Politiko SIGEN-CA. Čebelarkam in čebelarjem priporočamo, da si čim prej uredijo digitalno potrdilo, da bodo prijave na razpise v prihodnje potekale nemoteno. Poleg tega je digitalno potrdilo odskočna deska za številne druge postopke in storitve, saj se uporablja kot osebna izkaznica in je enakovredno lastnoročnemu podpisu. Vsaka novost lahko v nas vzbuja strah, ker ne vemo, kako se bomo znašli v drugačni situaciji. Navodila so namenjena temu, da naredite prvi korak in da s skupnimi močmi premagamo strah pred nečim novim. Če se v povezavi s pridobitvijo digitalnega potrdila pojavijo kakšne dileme ali vprašanja, se obrnite na Javno svetovalno službo v čebelarstvu. Vir: Spletna stran SI-TRUST, Državni center za storitve zaupanja, www.si-trust.gov.si/sl. »Zahtevek« Prevzem digitalnega potrdila Najkasneje v desetih delovnih dneh boste prejeli po pošti avtorizacijsko kodo, ki vsebuje zaporedje štirinajstih znakov (npr. AWH8-QLUF-9Z86), in po elektronski pošti osemmestno referenčno številko (npr. 74839062). V kateri 42 2/2022 letnik CXXIV Obrazec za prevzem digitalnega potrdila IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Za boljše sobivanje sadjarstva in opraševalcev dr. Danilo Bevk, Blaž Koderman in Mojca Pibernik Končal se je projekt »Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje« (SOOS), katerega namen je bil povezati sadjarje, raziskovalce in kmetijske svetovalce s skupnim ciljem izboljšanja razmer za opraševalce v sadovnjakih, in tako povečati kakovost in zanesljivost opraševanja ter prispevati k varovanju biotske pestrosti. V okviru projekta smo ob sadovnjakih vzpostavljali travnike za opraševalce, sadili in preizkušali mešanice medovitih rastlin in razvili posebne gnezdilnice za čebele samotarke. V članku predstavljamo glavne rezultate. Travniki za opraševalce Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev so pisani, cvetoči travniki. Torej travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. Na njih rastline lahko zacvetijo, opraševalcem zagotovijo hrano, in tudi semenijo, kar omogoča razmnoževanje rastlin. Na takih travnikih čmrlji tudi varneje gnezdijo, saj kasnejša ali manj košenj zmanjša verjetnost uničenja njihovih gnezd. Podobno so vir hrane in prostor za gnezdenje tudi mejice oziroma žive meje in visokodebelni travniški sadovnjaki ter drugi elementi kmetijske krajine, ki povečujejo pestrost okolja. Ohranjenih pisanih travnikov je vse manj, zato so preostali toliko dragocenejši. Najbolj splošno navodilo za njihovo ohranjanje je nadaljevanje njihove rabe kot doslej. Največkrat je to košnja enkrat ali dvakrat letno in nič ali zelo malo gnojenja. Nasprotno bo z gnojenjem in pogosto košnjo pestrost rastlinstva vse manjša, travniki pa ne bodo zacveteli. Povrnitev intenzivnih travnikov nazaj v prvotno stanje je zelo dolgotrajen postopek in največkrat rešitev ni zgolj setev semenskih mešanic. Zaradi s hranili prebogatih tal posejane rastline preprosto ne uspejo v tekmi s travami. Kjer vendarle sejemo, pa se izogibajmo uporabi uvoženih mešanic, ampak raje uporabimo lokalno pridelan seneni drobir s cvetočih travnikov. Na drugi strani cvetoče travnike ogroža tudi opustitev košnje, saj jih slej ko prej preraste gozd. Grožnja travnikom so lahko tudi invazivne rastline, ki jih moramo zato odstranjevati. Foto: Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Pisani cvetoči travniki so najpomembnejši življenjski prostor za opraševalce. Zaradi velikega pomena cvetočih travnikov smo na povabilo ministrstva za kmetijstvo pripravili predlog intervencije SKP 2023−2027, ki je namenjena varovanju ohranjenih pisanih travnikov. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je ohranjanje teh travnikov koristno tudi za čebelarstvo. Izboljšanje prehranskih razmer z medovitimi rastlinami Predvsem tam, kjer ni dovolj cvetočih travnikov in mejic, lahko prehranske razmere za opraševalce vsaj deloma izboljšamo z medovitimi rastlinami. Setev medovitih rastlin že dolgo zelo spodbujamo čebelarji, saj z njimi, predvsem v poletnem času, medonosni čebeli zagotovimo dodatne vire hrane. Medovite rastline so koristne tudi za nekatere divje opraševalce, ne morejo pa v celoti nadomestiti pisanih travnikov. Koristnost medovitih rastlin zelo izboljšamo, če sejemo mešanice. Različni opraševalci namreč uporabljajo različne rastline, zato s setvijo mešanice hrano omogočimo več vrstam opraševalcev. Ker vse rastline ne cvetijo istočasno, hkrati podaljšamo obdobje cvetenja in razpoložljivosti hrane. V okviru projekta smo na petih lokacijah preizkusili 51 različnih vrst medovitih rastlin. V nadaljevanju bo potrebna še optimizacija mešanice. Gnezdilnice SOOS za čebele samotarke Čebele samotarke ne letajo daleč od svojih gnezd, zato je pomembno, da imajo možnost gnezdenja v bližini sadovnjaka. Mnoge vrste gnezdijo v tleh, pogosto kar v utrjeni zemlji na in ob poteh. Nekatere vrste pa gnezdijo 2/2022 letnik CXXIV 43 Foto: Blaž Koderman IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Gnezdilnica SOOS za čebele samotarke v votlih rastlinskih steblih in luknjah v lesu, in te najlažje načrtno privabimo k sadovnjakom. V ta namen lahko postavimo gnezdilnice za čebele samotarke. V njih gnezdijo predvsem različne vrste čebel dišavk, ki so pomembne opraševalke sadnega drevja. Gostota čebel v njih je razmeroma velika, zaradi česar se pogosto zelo namnožijo zajedavci. Zaradi njih lahko samotarke gnezdilnico celo povsem zapustijo. Deloma to rešujemo z manjšimi gnezdilnicami in menjavanjem gnezdilnega materiala vsaj na tri leta. Pri slednjem nastopa težava, da gnezdilnica nikoli ni povsem prazna. Za reševanje teh težav smo v okviru projekta razvili posebno gnezdilnico SOOS. Njena glavna posebnost je, da je dvodelna, čebele pa izmenično gnezdijo eno leto v enem, drugo leto pa v drugem delu. Druga posebnost je, da je gnezdišča možno povsem razstaviti, in tako očistiti. Podobno kot medovite rastline so tudi gnezdilnice predvsem dopolnilo pri varovanju čebel samotark in pripomoček, da lažje v večjem številu gnezdijo v bližini sadovnjaka. Najpomembnejši naravovarstveni ukrep pa je ohranjanje pestrosti okolja. Tako bomo gnezdenje zagotovili največjemu številu vrst. Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev Zelo pomembna je tudi pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Nekatera FFS so 44 2/2022 letnik CXXIV škodljiva tudi za čebele oziroma opraševalce. Uporaba teh je zato v času cvetenja sadnega drevja v celoti prepovedana ali pa dovoljena le, ko opraševalci niso dejavni. Upoštevati moramo, da se opraševalci lahko hranijo tudi na cvetoči podrasti, zato jo moramo ob uporabi zanje nevarnih sredstev odstraniti. Čeprav bi mogoče sklepali, da so čmrlji zaradi velikosti na FFS manj občutljivi kot medonosna čebela, to ne drži. Zaradi drugačnega življenjskega kroga in časa dejavnosti so jim lahko še bolj izpostavljeni. Zelo dejavni so namreč že zgodaj zjutraj, nekaj ur prej kot medonosna čebela, zato so bolj izpostavljeni morebitnim ostankom prepoznega jutranjega škropljenja. Ker so dlje dejavni tudi zvečer, jih ogroža tudi prezgodnje večerno škropljenje. Pri čmrljih pomladi večino opraševanja v sadovnjakih opravijo matice, delavke so v tem času še redke. To pomeni, da so v primeru napačne uporabe pesticidom neposredno izpostavljene matice, njihova zastrupitev pa pomeni propad gnezda. Pri medonosni čebeli matica nikoli ne nabira hrane, zato pesticidom nikoli ni izpostavljena neposredno. Da se izognemo zastrupitvi opraševalcev je zato najbolje škropiti zelo pozno zvečer. Tako bo zjutraj, ko postanejo dejavni čmrlji, na cvetovih manj ostankov. Priročnik Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje Da bi rezultati projekta dosegli čim širše občinstvo, smo pripravili priročnik. V njem smo podrobneje predstavili pomen, ogroženost in varovanje opraševalcev v sadjarstvu. V elektronski obliki je na voljo na spletni strani www.nib.si. Na kratko pa smo tematiko predstavili tudi v izobraževalnih videih. Projekt SOOS je potekal od 14. decembra 2018 do 13. decembra 2021 in je projekt Evropskega partnerstva za inovacije ter se je financiral v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 (80 % od tega Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in 20 % Republika Slovenija). Za vsebino je odgovoren Nacionalni inštitut za biologijo. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. GLAVARJEVO LETO Peter Pavel Glavar – čebelar in vrhunski čebelarski strokovnjak (I. del) Pavel Zdešar upokojenec ČZS carniolan.bee.pz@gmail.com Bili so mojstri gozdnega čebelarjenja in nato čebelarjenja v skladanicah in čebelnjakih. Imamo nekaj dokazov, da so klade združevali in eno družino vzrejali v dveh do treh kladah. Vendar so bili to posamični primeri. V 14. stol. so ob tekočih vodnih virih nastali mlini in žage, in s tem žagan les. V drugi polovici 15. stol. se je v virih prvič omenila setev ajde, ki je znatno izboljšala čebeljo pašo, posebej pomembno prav v času julijskoavgustovske brezpašne dobe. Čebelarji so si lahko izdelali panje iz desk. Na Kranjskem in Koroškem so bili povsem izenačenih mer. Take panje so imenovali truge. Kasneje, ko so jih pomanjšane uporabljali za trgovino z roji in začeli poslikavati ter nazadnje celo posodobili s satniki, so jih poimenovali kot kranjiče. Prenašali so jih s krošnjami višje na pašo, po ravninah pa vozili na posebnih vozovih legnarjih. Iz debelejših rezanih lesnih obdelovancev so za zaščito družin in panjev izdelali boljše čebelnjake. Čebelnjak je bil izdelan po zahtevah našega prostora, kot funkcionalen gospodarski objekt. Strokovno gledano je prava mojstrovina. V ravninah s slamo krit, drugod pa z lesenimi skodlami ali celo skrilavcem. Pri polovici domov v vasi je bilo čebelarjenje iz roda v rod običajno hišno kmečko delo. Ljudsko znanje o čebelarjenju je hitro prehajalo na nove generacije. Tako je bilo tudi še v Glavarjevem času, ko je bil med skoraj edino sladilo, vosek pa pomemben za razsvetljavo. Foto: Arhiv ČZS Naš prostor čebelarsko zaznamuje stara tradicija vzreje čebel glede na naravne dobrine in danosti. V ravninskem delu z obiljem žita so čebelarili s koši, v krajih z lesom pa v tesanih kladah ali koritih, zloženih v pokrite skladanice. Tako kot že pri Ilirih in Rimljanih, ki so čebelarili enako kot v starem Egiptu, so povsod po Sredozemlju vzrejali čebele v panjih s podolžno lego. Slovanski prišleki, ki so množično poselili prazne rodovitne prostore med ilirskimi naselbinami, so v stari domovini čebelarili s temno severno evropsko raso čebel. Panji so bila pokonci postavljena posamična dupla na – zaradi snega in vlage – višjih nogah in v razmerah zelo bogatih paš. V novi domovini pa so povsem prevzeli tradicijo Ilirov in na njihov način vzrejali avtohtono kranjsko čebeljo raso. Novi Glavarjev panj z naklado Iz vsega znanega o Petru Pavlu Glavarju ga vidimo kot visokega izobraženca in vsestransko razgledanega človeka. Že to, da si je ustvaril veliko knjižnico modernih debelih knjig in vsa dela v njej večkrat podrobno prebral, nam veliko pove. Čebelarjenje ga je pritegnilo v mladih letih, samostojno pa je začel čebelariti leta 1744, takoj ko je nastopil službovanje v Komendi. Zgradil je še dodatno nov čebelnjak ob beneficijski hiši in mnogim čebelarjem pomagal. Imel je silen delovni in finančni motiv ter čebelaril bolj napredno kot preprosti kmetje in drugi imetniki čebel. Ti so neuki, a samo preprosto praktični, vzrejali družino čebel le v enem samem kranjiču. Takrat je imel kranjič spremenljivo od 30 do največ 39 litrov prostornine. In tak način, kot z zloženimi kladami, se je pri veliki večini preprostih čebelarjev nadaljeval vse do splošne uveljavitve AŽ-panja s premičnim satjem do sredine 20. stoletja. 2/2022 letnik CXXIV 45 Foto: Marko Borko GLAVARJEVO LETO Replika Glavarjevega panja Znano je, da je Glavar med prvimi na svetu spoznal praho matice izven panja in z več troti (Scopoli, Huml, Glavar, Furlan in Janša ter še posamezniki). Enako se je skupno z naštetimi uprl in grajal ter prepovedoval morjenje družin ob jesenskem odvzemanju medu, kar je bila tudi stoletna navada … Dopisoval si je z imenitnimi čebelarji tedanje Evrope … Učil in pisal je v domačem jeziku, za tiste čase je opisoval najmodernejše čebelarjenje na svetu. Višek znanja in čebelarske spretnosti je Glavar leta 1781 izrazil kot biser in vzor čebelarskega mentorstva v znamenitem pismu Jožefu Tomlju. Posinovljencu in beneficiatu v Komendi je v dar dal pripeljati svoj novi posodobljeni panj ter mu napisal navodila, kako bo bolje v njem vzrejal čebelje družine in imel več koristi. Če prebiramo Glavarjev rokopis, knjige in druge čebelarske prispevke, lahko opazimo, da je njegovo učenje enako, kot je učil na dvoru v čebelarski šoli A. Janša. Razlika je v malenkostih. Glavar je bil tudi donator ter mu je bilo dano biti kar 39 let učitelj. Bil je sijajen mentor. Razlikujeta se tudi v večji načrtni usmeritvi Glavarjevega čebelarjenja v pridobivanje voska, zato njegova delna sprememba panja. Janša je vosek pridobival samo s prirezovanjem iz medišč in nato obračanjem enakih kranjičev kot sproten ukrep pri odvzemu medu ter sanitarni ukrep redne obnove satja plodiščnih kranjičev. Čebelarila sta v enakih kranjičih kot nakladah – etažah, s prepustnimi vehami. Naletna deska je bila na obeh koncih za tri cole podaljšana in stanjšana spodnja deska kot dno panja, ki se zapira s premično prvo in zadnjo desko. Zgornji del z veho pa je bil snemljiv, prva in zadnja deščica pa pri obratu položaja zamenljivi. Tak panj je visok 18 centimetrov (cca. 7 col) Satje je bilo tako visoko le do 15 cm. Čim več, a le toliko, da se satje ni trgalo. Pri transportu so kranjiče zato obrnili na hrbtno stran. Tako je bil panj preprost in funkcionalen ter sorazmerno poceni. Izdelali so ga lahko zelo preprosto in v vsaki vasi. V našem prostoru je imel enotno kranjsko mero, po nekaterih imenovano tudi Glavarjeva mera. Janševo čebelarjenje je bilo v smeri visokih donosov pri načrtnih prevozih na pašo. Znani so njegovi uspehi na izjemni robinijevi paši v panonskem svetu okoli Dunaja. Tam se je robinija do njegovega časa že zelo 46 2/2022 letnik CXXIV razrasla in velike uspehe je dosegal na obilni ajdovi paši na Moravskem polju nad Dunajem. Pred polovico paše je najboljšim družinam dodatno dodal napol prazno ali v celoti izrezano etažo kranjiča nad dve enoti plodišča in cel panj je imel do vrha kar že pet nadstropij, navadno pa štiri ali vsaj tri. To pomeni povečavo prostornine sestavljene panjske enote do okoli 150 litrov. Dandanašnji je to našim čebelarjem neznano in z dobo varoze, strojne košnje ter baliranja v slabih letih nedosegljivo. Glavar je, enako kot dobro desetletje za njim Janša, intenzivno čebelaril, in enako ga je gnal motiv zaslužka. Vendar je še več pozornosti posvečal pridobivanju voska, ki ga je zlahka prodajal gospodi po visoki ceni. Zato je pod spodnjo etažo plodišča podstavljal nižji kranjič, ki se je uporabljal kot visoka podnica. Tako je zelo praktično še dodatno, kolikor je bilo mogoče pogosto, izrezoval novo zgrajene podzidke satja in poleg tega še izboljšal prezimovanje družin. S tem umnim načinom je pridelavo voska znatno povečal. Vse drugo premeščanje in nastavljanje ter podstavljanje naklad pa sta oba klasika opravljala enako. Pri obeh je bistvo tehnike povečevanje prostora z razvojem družin in njegovo zmanjševanje z upadom številčnosti. Številčnost čebelje družine je bila osrednji cilj vzreje, ki je prinesel pravi rezultat. Oba nista trpela starega satja in starih matic. Redno sta puščala obilno zalogo ajdovega medu v zgornji etaži plodišča za prezimovanje in pomladni razvoj družin. Vedno, če je le bilo mogoče, so bile tudi mlade gospodarske družine jeseni v dveh etažah kranjičev. Zato sta slabše in pozne roje združevala. Družine so zimovale tik pod obilno zalogo, ki je bila v zgornji etaži. Glavar v opozorilo drugim naravnost pove, da če je bil preveč lakomen in družine preveč spodrezal, se mu je to zelo maščevalo in je to takoj prenehal in družinam puščal obilno zalogo. Tako so družine zimovale in se razvile v naravni obliki optimalno visokega plodišča. Najvišje mojstrstvo pa sta klasika dosegla z metodo, ko sta na začetku paše malo več kot pol satja ali v celoti v kranjiču za medišče postrgala, ga s praznim prostorom spredaj ali s prilepljenim satom v sredini nastavila nad dve etaži kranjičev plodišča. To je bila sanjska formula uspeha, ker čebelja družina tik nad zalego takoj gradi in tam neutrudno prinaša. Sprožila sta odliv mladic iz plodišča v takojšnjo gradnjo in donos, s tem preprečila roj ter obenem pridobila deviško satje, ki je bilo kmalu ali sproti polno medu. Ko je bil ta kranjič zalit z medičino, sta postopek na polovici paše ponovila z naslednjim kranjičem, prvega pa v zorenje postavila kot najvišjo etažo. To je preprečevalo rojilno razpoloženje in družino usmerilo v povečano nabiralno vnemo. Bila je to njuna vrhunska čebelarska tehnološka umetnost, ki ni imela primere v svetu in je še danes neprekosljiva! In to je bil tisti čas najmodernejši način nakladnega vzrejanja čebel na svetu z nepremičnim satjem. Torej v posamezni panjski enoti, prezimljeni družini v visoki sestavi iz GLAVARJEVO LETO dveh etaž kranjičev, nato pa razvoju in času ter medenju primerna mediščna nadgradnja oz. povečevanje prostora. Takšno sestavo čebelji družini omogoča le naravno visoko plodišče. Tik nad njim pa v toplejšem delu leta nastavljeno iz enakih delov sestavljivo, prestavljivo in med nakladami zamenljivo medišče. In vse te tehnike lahko uporablja celoten čebelarski svet danes z nakladnim čebelarjenjem in modernimi premičnimi satniki. Seveda samo umni in napredni del čebelarjev, preostali pa, kolikor je znanja in zavedanja. Zato poklon našima klasikoma, ki sta bila daleč pred časom. In že Janša je bil tik pred iznajdbo satnika in čebeljega medetažnega razmika. Kot prvi je namreč v svoji drugi knjigi narisal svoj nakladni slamnati koš, ki ima v vsaki etaži pod vrhnjim robom vstavljene razmaknjene deščice satnikov. Od tod naprej je le korak do čebeljega razmika in popolnega satnika. Od Glavarjevega in Janševega učenja dalje je v bistvu najpomembnejša novost le premični satnik, ki ga je nato kmalu l. 1805 izumil velečebelar Ukrajinec P. I. Prokopovič, l. 1812 pa še matično rešetko. Za nakladni panj pa je popolni satnik z natančnim čebeljim razmikom izumil in 5. oktobra 1852 patentiral ameriški duhovnik Lorenzo Lorain Langstroth ter z njim oblikoval svoj LR‑panj – svetovni panj. Ta datum je začetek moderne dobe čebelarjenja. Novice iz sveta Nemčija Ventus Touristik GmbH iz Berlina je ena vidnejših turističnih agencij v Nemčiji, ki intenzivno razvija čebelarski turizem. V letu 2021 so za bralce revije Deutsches Bienen Journal načrtovali strokovno ekskurzijo v Slovenijo, toda znani dogodki okrog pandemije so jim prekrižali načrte. Obisk Slovenije so preložili na mesec maj 2022 z upanjem, da bo do tedaj covid-19 premagan. Načrtujejo pa nekaj čebelarskih potovanj po Nemčiji in eno v Gruzijo. Ta nekdanja sovjetska republika, ki leži ob Črnem morju, na stičišču Vzhodne Evrope in zahodne Azije, zadnja leta intenzivno razvija turizem. Leta 2016 ji je ta gospodarska panoga prinesla dobri dve milijardi dolarjev. Na področju čebelarstva slovi kot domovina kavkaške čebele (Apis mellifera caucasia), ene od štirih evropskih ras čebel, kar nedvomno povečuje zanimanje čebelarjev, da želijo obiskati to deželo. Znano je, da je kavkaška čebela na videz zelo podobna kranjski sivki, je krotka in mirna na satju, ni preveč rojiva, vendar nabere veliko propolisa. Ima pa tudi nekaj slabosti za čebelarstvo, ker ima zelo počasen spomladanski razvoj, slabše se orientira in rada ropa sosednje panje. Zato jo v svetu kranjska čebela po priljubljenosti prekaša. Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Schneider, S. (2021): Imker-Fernweh, Deutsches Bienen Journal, št. 4, april 2021, str. 60. Belgija V znanstveni reviji Scientific Reports je bil leta 2020 objavljen članek ekipe Honeybee Valley pod vodstvom profesorja Dirka de Graafa, ki prvič omenja, da je odpornost čebel proti virusom pogojena genetsko. To pomeni popolnoma novo smer v odbiri proti varojam odpornih čebel. Čebele so pod pritiskom, deloma tudi zaradi varoj, ki se razvijejo v zalegi, in predvsem virusov, ki jih prenašajo. Ti virusi v veliki meri določajo klinično sliko družine in so zato odločilni za zimsko preživetje čebelje družine. Kljub temu pa je trenutno poudarek v celoti na zatiranju varoj, tako na področju čebelarske prakse kot temeljnih raziskav. Raziskovalci iz Genta v svojem članku dokazujejo, da so nekatere čebelje družine sposobne zatirati virusne okužbe in da je ta lastnost genetsko pogojena. To utira pot za vzrejo čebeljih družin, odpornih proti virusom. Družine se običajno testirajo na genetsko pogojene lastnosti, povezane z vedenjem (mirnost, rojivost), produktivnostjo (medonosnost, spomladanski razvoj) in odpornostjo (čistilni nagon, higiensko vedenje, razmnoževanje varoj, indeks varoj, moč prezimovanja). V okviru študije, v kateri je sodelovalo 50 čebelarjev, je bila dodana analiza virusov čebel. Raziskovalci so se odločili za vzorčenje pri pregledu jajčec, iskali so viruse. Pridelovalcem so svetovali, naj prednostno nadaljujejo odbiro iz družin z ugodnim zdravstvenim profilom, kar je postopoma privedlo do znatnega zmanjšanja onesnaženja virusov z najnevarnejšim virusom deformiranih kril (DWV). V prvem letu je bilo okuženih 35 % jajčec, po petih letih vzreje iz družin brez virusov pa še komaj 6 %. Profesor de Graaf še pojasnjuje, da raziskave kažejo, da je ključ do zdravih čebel v jajčecih. Odbira družin, odpornih proti virusom je nedvomno pomemben vzvod za doseganje odpornih čebel. Izbira za odpornost proti varojam je bila v rejskem programu že vrsto let. Z dopolnitvijo izbire na odpornost proti virusom upajo, da bomo hitreje dosegli dobre rezultate, zlasti odporne čebele, ki lahko preživijo s čim manj čebelarjevega posredovanja. Prevod in priredba Brane Borštnik Vir: de Graaf, D. C., Laget, D., De Smet, L. et al. (2020): Heritability estimates of the novel trait ‘suppressed in ovo virus infection’ in honey bees (Apis mellifera). Scientific Reports, 10, 14310. 2/2022 letnik CXXIV 47 ČEBELA V SLOVENSKI BESEDI Ob slovenskem kulturnem prazniku: Alojz Gradnik, Naša beseda Ljudmila Bokal Za praznik slovenske kulture, osmi februar, ki se naslanja na pesnika Franceta Prešerna in njegove pesmi, bomo glede na literarni naslov rubrike zajemali iz bogate zakladnice slovenskega pesništva. Če smo v pretekli številki nagovarjali najmlajše, pa je tokrat beseda namenjena odraslim. Vsebina bo segala celo v vsakdanje okoliščine, zadevajoče vsakega posameznika. Spomnili se bomo pesnika Alojza Gradnika. Rojen je bil v Medani v Goriških brdih pred 140 leti (1882–1967). Ta rob slovenskega ozemlja ga je v življenju močno zaznamoval. Oče je bil Slovenec, čevljar z nekaj zemlje, mati Furlanka. Po poklicu je bil sodnik. V besedni umetnosti je med drugim znan po tem, da je pesmi pisal tudi v ženski slovnični osebi. Njegove pesmi niso preproste, večkrat jih je treba prebrati, da se bralcu razkrije njihov smisel. Praznično domoljubno razpoloženje za kulturni dan naj zaveje iz pesmi z naslovom Naša beseda, ki ima kar nekaj pronicljivih navezav na čebelarjenje. Začetek je nekoliko nenavaden, saj se začne z retoričnim vprašanjem, ki se posredno ozira na naravo: Od kod privrel si sok besede naše? Opazno je, da je poudarek na besedi sok, ki je kar pogosta v čebelarski literaturi; rastlinski sokovi se pretakajo tudi po medovitih rastlinah. Vprašanje je obenem nagovor. Ta pa zmeraj vzpostavi neposreden stik, željo po čuteči bližini. Odgovor o razširjenosti zajame celoten slovenski svet, pesnik omenja Kras (kraške hraste), Triglav (triglavske trave), reke Savo, Sočo, Dravo, panonsko pašo: Iz kraških hrastov, iz triglavske trave? Iz strug globokih Save, Soče, Drave? Si med vekov, nabran s panonske paše? Globoka je primerjava, vzeta tako rekoč iz čebelarjevih ust, da je beseda »med, nabran s paše«, ki vključi še Prekmurje. Največji pomen slovenski besedi pa je izražen z izrazi kri, mleko, med: O kri, o mleko, naših mater med! Ni naključje, da je ob njih omenjena še mati, saj se rodni jezik imenuje materni jezik in ne po otrokovem spočetniku. Kdo neki pač prvi govori novemu članu človeške družine!? Naša beseda pa dobi največji, tako rekoč sakralen, sveti pomen v zadnji kitici, ko je označena z enim od krščanskih zakramentov – s »svetim obhajilom«. 48 2/2022 letnik CXXIV Foto: Franc Šivic milka.bokal@gmail.com Iz cveta si me izpremenil v plod. Odveč je poudarjati, da gre pri tem za slovensko besedo, za našo slovenščino v vsej svoji raznolikosti. Ni naključje, da ji je tak slavospev posvetil prav pesnik ob meji in da se nanaša na čas, ko je bil velik del slovenskega ozemlja po rapalski pogodbi, sklenjeni leta 1920, odrezan od matične Slovenije. Slovenci, ki so živeli na Goriškem, delu Notranjske, v Trstu, Istri in na Primorskem, so kmalu občutili raznarodovalni pritisk. Iz takih razmer je po vsej verjetnosti nastala omenjena Gradnikova pesem. Primorska je bila vrnjena takratni Jugoslaviji 15. septembra 1947 s pariško mirovno pogodbo. V spomin na težke čase naše Primorske praznujemo 15. septembra državni praznik, a to ni dela prosti dan. A Alojz Gradnik je navezave na čebele upesnil še v drugih pesmih. Naslov V zoreči jeseni že sam po sebi pove, da bo orisan motiv plodov. Začne se zelo preprosto: »Iz cveta si me izpremenil v plod.« Ta počasi dozoreva. Pomembno je jedro plodu, bistvo, to najprej dozori. Tako pravi: »A le sredina moja je že zrela, ne išče me še ptica in čebela /…/«. Koga pesnik nagovarja, se razkrije v naslednji pesmi iz iste skupine, ko se poistoveti s sočnim plodom, padlim na tla: »O Bog, ko padem, naj odpadem zrel, naj me tvoj dih pred žetvijo ne sname, naj ne bom gnil in trpek /…/«. Plodovi so sočni, ko so »medeni« in dozorijo na »tvojih vrtovih«. V takem besednem okolju ni težko ugotavljati, kaj pomenijo plodovi. To je izpolnjeno človeško življenje, življenje, ki se je razdajalo in ni živelo zaman. Vira: Stanonik, M. (2018): Čebela na cvetu in v svetu. Slovenska matica, 2018, str. 147. Živi Orfej, velika antologija slovenske poezije. Izbrali in uredili Jože Kastelic idr. Cankarjeva založba, 1970, 572–574. DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v februarju Gorazd Trušnovec, Ljubljana gorazd.trusnovec@urbanicebelar.si Če vse to zgostim na skupni imenovalec, pa bi dejal, da je nujno ves čas razmišljati o treh potrebah: čebela mora imeti dovolj prostora, dovolj hrane in dovolj dela (odlično zdravstveno stanje je ločena »postavka«, po eni strani conditio sine qua non, po drugi pa ključno povezana z vsem navedenim). Dovolj je, da ena od teh potreb ni zadovoljena, in izbruhne problem; te pa je bolje preprečevati kot reševati. Izbira panjskega sistema Foto: Gorazd Trušnovec Zadeva je še kompleksnejša, ampak gremo po vrsti. Menim, da idealnega panjskega sistema ni, in tudi nimam želje po prepiranju glede tega, vsak ima svoje prednosti in slabosti, smiselna je optimizacija dela. Hitro sem ugotovil, da je ekonomska dodana vrednost pri medu zelo nizka (več o tem kdaj pozneje), in sklenil, da me v količinskem smislu to ne zanima in se tudi ne Za osnovno diagnostiko zadostuje pogled na testni vložek z zimskim drobirjem. Foto: Gorazd Trušnovec O čebelah skušam razmišljati celostno, kar pomeni, da je težko pojasnjevati posamezne posege in odločitve ali odgovarjati na specifična vprašanja, ne da bi imeli pred sabo širšo sliko, ki vključuje vse od lokalnega podnebja in podnebnih sprememb, izbrane ali dane čebelje rase, razpoložljive mikrolokacije in paše, bioloških zakonitosti, čebelarjevih zmožnosti, pričakovanj in načrtov, letnih časov in daljših ciklusov … Zima se končuje … Panji na robu smučišča; San Vigilio di Marebbe, Italija. bom ukvarjal s prevažanjem – trg je s tem bolj ali manj zasičen. Izbiri panja je botroval način dela, pri katerem ni nič resnično stalnega. Na začetku sem preizkusil več tipov AŽ-panja, pri čemer sem ugotovil, da je pri nas najbolj razširjeni panj, dvoetažni 10-satni, krepko premajhen za potrebe normalno razvite družine kranjske sivke, 9-satni je čisto ustrezen, a le za narejence oziroma rezervne družine, dvoetažni 11 + 3 pa prevelik glede na mestne pašne razmere in potenciala ne moreš v celoti izkoristiti. Če bi šel kdaj nazaj na AŽ-sistem (ta je zelo simpatična rešitev za čebelarjenje na stara leta in za osebe z invalidnostjo), bi verjetno izbral dvoetažnega 12-satnega, ki ima za silo ustrezen volumen. Od bolj eksotičnih panjev bežno poznam Kirarjevega in pa letvičarja (top bar hive), pri čemer menim, da prvi, sicer zelo zanimiv, ne ustreza lokalnim ljubljanskim pašnim razmeram, drugi pa podnebju in biologiji kranjice. Ostane mi torej nakladni sistem: zaradi modularnosti, ta se mi zdi pri čebelarjenju zelo pomembna, sem izbral LR-panj standardnega formata. Pa tudi zaradi združljivosti in dostopnosti repromateriala na trgu. Ko sem začenjal čebelariti, mi nihče ni povedal, koliko prostora v resnici zahteva. Nimam svoje mizarske delavnice, zato veliko improviziram, vsak kos opreme moram med sezono večkrat preložiti in praktično pri vsem sem odvisen od nakupov ... No, tudi LR-panj ni idealen: samo dve etaži sta premalo (prostorninsko si na istem kot pri standardnem AŽ-panju), tri etaže so zadnja leta skoraj preveč – a ker 2/2022 letnik CXXIV 49 Foto: Gorazd Trušnovec DELO ČEBELARJA Leskove mačice, pomemben vitaminsko-beljakovinski vir prehrane februarja. je bolje imeti več prostora kot premalo, delam s plodišči v dveh nakladah in mediščem v tretji. Možna rešitev bi bila kombinacija naklad 1/1 in 2/3, a imam čisto dovolj logističnih težav z žongliranjem med 15 lokacijami s po nekaj panji po vsem mestu in si nočem nakopati še zadrege s kombiniranjem različnih formatov ; drug izhod bi bil prehod v celoti na 2/3 LR-sistem, kar pomeni tretjino več dela in pogostejše obiske lokacij, pa tudi nekaj dodatnih stroškov. Je pa ta sistem prijaznejši do hrbtenice in mišic, kar podaljša delo z nakladnimi panji v starost. Ampak nismo še tam. In tudi ni rečeno, da so danes znani panji končni stadij evolucije. ocenjevanj. Res pa medu ne točim na vsako silo, ampak le, ko je povsem zrel. In res so moje lokacije nekoliko posebne: v mestu, kjer je razen ob inverzijah zmeraj kakšna stopinja več kot drugje, ter na strehah, ki so večji del leta zelo lepo osončene in prezračene. Morebitna razlika med 15 % in 16 % vlage mojim odjemalcem ni pomembna, pri skupnem obsegu moje letine pa ta odstotek pomeni nekaj kilogramov medu več, kar tudi ni povsem za odmet. Vse je skratka povezano drugo z drugim: svojih stojišč ne dojemam kot nekaj večnega in jih lahko likvidiram v 15 minutah, če bi bilo to nujno, kot na primer ob izbruhu hude gnilobe, ki je pri obstoječi gostoti čebel stalno prisotna grožnja. Gradnjo čebelnjakov imam za večinoma nepotrebno in včasih tudi povsem zgrešeno naložbo – tak konstrukt na kakšni terasi ali v izrazito urbanem okolju deluje tako umestno kot sedlo na kravi. Poleg tega je prednost ravnih streh tudi v tem, da se izkoristi neizrabljena površina in da so čebele ustrezno odmaknjene od pritlične ravni, torej od naključnih mimoidočih. S tem pa je tudi možnost pikov in drugih incidentov bistveno manjša, kar je velikega pomena za trajnostni pristop k čebelarjenju v mestu. Kdor si zaželi bližine čebel, pa se lahko na številnih točkah dogovori za obisk. Pogojno razumem potrebo po gradnji čebelnjaka v smislu, da je to »man cave«, kamor se lahko sam ali s kolegi umakneš pred ženo in drugimi tegobami sveta, imam pa tudi svojo teorijo, zakaj se je na slovenskem tako dolgo obdržal: ker je iz čebelnjaka težje ukrasti ali poškodovati panj kot s kakšnega stojišča na prostem. Tudi v tem pogledu so moje čebele na strehah lepo pod ključem in varne pred medvedi (tudi tistimi brez dlake). Pogosto je slišati pritoževanje, kako ima v Sloveniji med v nakladnih panjih težave z veliko vsebnostjo vlage, pa res ne vem, kako uspeva vsemu svetu uspešno čebelariti v tem sistemu razen nam. So čebele pri nas tako neprilagojene kot ptiči, ki naj bi se zaletavali v vetrne elektrarne? Sam nisem imel s tem nikoli težav, pa sem odkljukal že tudi kakšno zlato priznanje z 50 2/2022 letnik CXXIV Foto: Gorazd Trušnovec Izbira lokacije in postavitev panjev Čebelja družina je ob toplejših dneh lahko že zelo dejavna. IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Mesečna opravila Februarja se začnejo dvigovati temperature, v naravi je že na razpolago cvetni prah (leska, pomladanski žafran, teloh, vrbe …), matica v normalno prezimljeni družini lepo zalega, s temperaturami pa se pri večini dviguje tudi nestrpnost, da je treba začeti brskati po panjih. Tudi sam sem bil včasih tak, zdaj pa naredim proti koncu februarja na kakšen toplejši dan samo en obhod, za vso diagnostiko pa mi služi zgolj testni vložek: če po drobirju na dnu ugotovim, da se je jedro gnezda med zimo nesrečno pomaknilo preveč na rob panja, naklado na kratko odprem, vzamem ven dva sata ali tri, odvisno od obsega, in gnezdo v celoti pomaknem proti sredini, tako da so čebele spet na sredi in imajo levo in desno polne sate hrane, tj. jeseni predelanega sladkorja z medom. Pol minute dela. Včasih si ni bilo mogoče predstavljati čebelarjenja brez dopolnilnih pogač, zdaj jih že lep čas, razen izjemoma (kot je bilo leto 2021, ko se spomladi skoraj ni dalo potešiti čebelje lakote), sploh ne uporabljam več. Ker prezimujem družine v dveh nakladah (tudi zato, ker ob stalni prostorski stiski ne vem, kam bi poleg mediščnih odložil še 50 dodatnih naklad), je satov, polnih predelanega sladkorja, dovolj na razpolago in so potrebe čebel po zalogi hrane do prvih resnih pritokov nektarja ali mane povsem zadoščene, višek pa odstranim in porabim za narejence. Razlika med 15 in 20 kilogrami zimskih zalog finančno ne pomeni skoraj nič, sladkor je za zdaj zelo poceni in ne vem, zakaj bi čebele vzdrževal na robu lakote in jim, utrujenim od zime, ob oskrbi mlade zalege nalagal še predelovanje sveže hrane. V tem mesecu ob toplejših dnevih čebele že izletavajo, zato je smiselno v bližini lokacij s panji nastaviti pitnike s svežo vodo ali jih očistiti in napolniti. Že zato, da se ne navadijo obiskovati vrtov kakšnih neugodnih sosedov, kar je po Murphyjevem zakonu precej verjetno, in se potem širi slaba volja. Modro bi bilo februarja tudi začeti pripravljati novo serijo satnikov in drugo čebelarsko opremo, da se sistem ne sesede aprila, a mi to v resnici še nikoli ni uspelo. Bodite vi boljši! V sklopu projekta Dnevi evropske kulturne dediščine 2021 je konec septembra v organizaciji Čebelarskega društva Velike Lašče, KUD Primož Trubar in Občine Velike Lašče v dvorani Levstikovega doma v Velikih Laščah potekala prireditev ob 190-letnici rojstva Frana Levstika s predstavitvijo ponatisa Levstikovega Bučelstva. Na prireditvi so slovenskega književnika in velikolaškega rojaka Frana Levstika kot čebelarja predstavili literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina, priznani čebelar Franc Šivic in predsednik ČD Velike Lašče Brane Borštnik. Frana Levstika poznamo kot pesnika, pisatelja, dramatika, kritika in jezikoslovca, manj pa kot čebelarja. Kot je v svojem raziskovanju ugotovil Brane Borštnik, se je Fran Levstik, potem ko je leta 1853 nesrečno odstopil od mature, vrnil v rodne Spodnje Retje in začel pisati o čebelarstvu. O čebelarstvu ni le pisal, temveč je nekaj let tudi čebelaril, in sicer naslednji dve leti v Spodnjih Retjah, kjer je kot preužitkar živel na domu Ilijevih, in kasneje tudi na Turnu pri grofu Pacerju. Bil je učenec retjenskega čebelarja Jožeta Oblaka. »Ogrodje čebelnjaka, kjer sta čebelarila, še stoji v neposredni bližini kozolca, kjer je nastala povest o Martinu Krpanu. Lastnik je bil Tišlerjev oče, ki je to potrdil in dovolil, da smo čebelarji čebelnjak ob 150-letnici rojstva Levstika prekrili s slamo in napolnili s kranjiči. Oče je umrl, dediči pa so čebelnjak prekrili z opeko, kranjiči pa so izginili,« je povedal Brane Borštnik. Čeprav je Bučelstvo napisal po mentorjevih izkušnjah in besedah, je iz pisanja razvidno, da je sam prebral nekaj takratne slovenske in nemške literature, čeprav je ni bilo Originalna hišica za matice, matičnica iz Levstikovega obdobja Foto: Dragica Heric Levstikovo Bučelstvo – ob 190-letnici rojstva Frana Levstika Bučelna mreža veliko na voljo. Še v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko je sam začel čebelariti, je bilo zelo malo pravih učbenikov za začetnike, je povedal Borštnik. Levstik je vedel, zakaj je bilo treba napisati knjigo, ki je še danes lahko poučen priročnik pri delu s čebelami. Levstik in Oblak sta za tiste čase o čebelarstvu razmišljala zelo napredno, tako o biologiji čebel, s posebnim poudarkom na rojenju, kot tudi o tehnologiji. Kot pravi mojster je Levstik natančno opisal, kako naj si sami izdelajo orodje in pripomočke za rejo bučel. Poučno opiše »ulnjak« (čebelnjak), kam ga postaviti in kako ga zaščiti. Da so letve pred panji dobra zaščita tudi za nepričakovane obiske medvedov in tatov, sta čebelarja ugotovila že takrat. Slovenski čebelnjak je danes nam v ponos in poznan po vsem svetu, ne samo kot odlična stavba za vzrejo čebel, ampak kot čudovit prostor za izvajanje apiterapije, je prepričan Borštnik. Ponosen 2/2022 letnik CXXIV 51 Drugi ponatis knjige Bučelstvo Frana Levstika je tudi na Levstikov podkladnik (predhodnik nakladnega panja), ki ima podnico na sankah, kar omogoča, da se pozimi žrelo pripira in poleti odpira. V knjigi je opisan postopek podkladanja – povečanja panja, ki je temelj današnjega sodobnega evropskega čebelarjenja. Ko v kranjiču postane za čebele pretesno, predlaga, da se na vrhu izvrta luknja in na kranjič povezne »nakladna posoda« (to je manjši panj brez poda), kamor čebele shranjujejo med. Tudi hišica za matice je čudovit in uporaben pripomoček pri dodajanju matic. Originalno hišico za matice, ki je narejena preprosto in oblikovno dovršeno, je obiskovalcem celo pokazal. Tudi Levstikova bučelna kadilnica je preprosta, a uporabna za delo s čebelami, v nobenem čebelarskem muzeju ni take, kot je ta. Ob prebiranju Bučelstva se porodi marsikatera ideja, ki je lahko uporabna še danes. Levstik je svoje delo večkrat poskušal natisniti, pa se to ni zgodilo. Lektorji so namreč hoteli potujčiti strokovne čebelarske izraze, česar Levstik kot zaveden Slovenec ni dovolil, založniki pa zaradi tega tiskanja niso dopustili. Več kot sto let je minilo od rokopisa do prve objave Bučelstva v sedmi knjigi Levstikovih zbranih del. Velikolaški čebelarji so čutili dolžnost do svojega rojaka in so v okviru 90-letnice delovanja Čebelarskega društva Velike Lašče (leta 1999) izdali Levstikovo Bučelstvo kot samostojno knjigo. Ker je izvodov zmanjkalo, so se odločili, da ob 190-letnici njegovega rojstva Bučelstvo ponatisnejo. V tokratni izdaji so v drugem delu knjige, ki jo je prav tako kot prvo samostojno knjigo pripravil Borštnik, vključno s fotografijami, predstavljeni velikolaški čebelarji in njihovi uljnjaki. Zbrane je nagovoril tudi podpredsednik ČZS Marko Alauf, ki je poudaril, kako pomemben je dogodek obeležitve obletnice rojstva Frana Levstika z izdajo njegovega Bučelstva. Čebelarsko društvo Velike Lašče je naredilo velik korak, v nadaljevanju pa je treba poskrbeti, da bo Levstik kot čebelar poznan tudi v širšem slovenskem prostoru. Dragica Heric Foto: Dragica Heric Foto: Dragica Heric IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Bučelna kadilnica 7. decembra goduje zavetnik čebelarjev, sv. Ambrož. Ob tej priložnosti v mnogih slovenskih krajih obhajajo Ambroževe maše za blagoslov kranjskih čebel in njihovih varuhov čebelarjev. Tudi v Radovljici smo v čebelarskem društvu decembra 2021 prvič organizirali Ambroževo mašo, ki jo je daroval radovljiški župnik Andrej Župan in za katero čebelarji upamo, da bo postala tradicionalna vsako leto, saj je mesto Radovljica poznano kot prestolnica čebelarstva. Med slovesnostjo je župnik blagoslovil čebelarske prapore vseh prisotnih čebelarskih društev, tako da se blagoslov prenaša naprej med vse čebelarje in čebelarke Gorenjske v upanju, da bo naslednja čebelarska letina obilnejša in čebelam prijaznejša. Naj medi! Tomaž Gregorc, predsednik ČD Radovljica 52 2/2022 letnik CXXIV Foto: Tomaž Gregorc Čebelarji ČD Radovljica prvič počastili svojega zavetnika OBVESTILA ČZS Kranjska čebela je tokrat poletela zelo daleč ter svetu predstavila sebe, slovensko čebelarstvo in čebelarski turizem. Tokrat je namreč poletela na Expo 2020 v Dubaj, ki je v Združenih arabskih emiratih. Expo je svetovna razstava, na katerih se imajo vsakih pet let možnost predstaviti vse države sveta. Na Expu se namreč predstavljajo dosežki človeštva, ki se razlikujejo po tematikah in obsegu. Od leta 1998 se na Expu predstavlja tudi Slovenija. Tokratni paviljon je zelena oaza sredi puščave. Oblikovali so ga Robert Klun, Sandi Pirš in sodelavci, Slovenija pa se predstavlja s sloganom »Spoznajte zeleno in inovativno Slovenijo!«. 13. januarja 2022 je Slovenska turistična organizacija (STO) organizirala turistično delavnico za predstavitev Ljubljane in Osrednje Slovenije, ki je bila namenjena promociji slovenskega turističnega gospodarstva. Ob tej priložnosti smo predstavniki Čebelarske zveze Slovenije ter Občine Ivančna Gorica s Hišo kranjske čebele (HKČ) predstavili našo kranjsko čebelo, čebelarstvo in čebelarski turizem. Naše dejavnosti je tujim slušateljem predstavil dr. Peter Kozmus, turistično ponudbo na tem področju pa predstavniki HKČ. Naleteli smo na precejšnje zanimanje predvsem tujih turističnih agentov z Arabskega polotoka, saj Slovenija s svojo naravo in ponudbo predstavlja zares zanimivo turistično destinacijo. Dr. Peter Kozmus, vodja rejskega programa za kranjsko čebelo pri ČZS in podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia, je predstavil pomen čebelarstva in s tem povezane nove turistične proizvode, novo slovensko pridobitev – Hišo kranjske čebele – APILAB in pobudo »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki bo pripomogel k Foto: Petra Peunik Okorn Foto: Petra Peunik Okorn Kranjska čebela na svetovni razstavi EXPO 2020 v Dubaju 2/2022 letnik CXXIV 53 OBVESTILA ČZS Foto: Petra Peunik Okorn ciljem EU, da se do leta 2030 posadijo tri milijarde dreves in se tako močno prispeva k načrtovanemu znižanju emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope. Največ pozornosti v našem slovenskem paviljonu je zagotovo deležna največja slovenska avtohtona čebela na svetu – kranjska sivka, ki v 90 % morfološko ustreza pravi čebeli. Čebela v Dubaju je replika 3D-kranjice, ki je sicer ob poslopju Čebelarske zveze Slovenije na Lukovici. Za to priložnost pa je nastal tudi nov promocijski film v slovenskem in angleškem jeziku. Ponovno smo dokazali, da Slovenija, kranjska čebela in slovensko čebelarstvo na svetovnem zemljevidu zavzemajo pomembno mesto! Petra Peunik Okorn, Hiša kranjske čebele, dr. Peter Kozmus, ČZS, Aleš Bozovičar, ČZS Prva podelitev nagrade zlata čebela in obletnica razglasitve svetovnega dneva čebel Sodelovali so vodilni predstavniki z različnih področij: dr. Jože Podgoršek, minister MKGP, mag. Dejan Židan, poslanec DZ in bivši minister MKGP, Franc Breznik, poslanec DZ, Dušan Strnad, župan Občine Ivančna Gorica, Leopold Pogačar, župan Občine Žirovnica, mag. Snežana Foto: Gašper Stopar Ob obletnici tega dogodka je Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, skupaj z Občino Ivančna Gorica 20. decembra 2021 v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori organizirala okroglo mizo na temo: Obletnica razglasitve svetovnega dneva čebel – rezultati in izzivi. Podelitev nagrade zlata čebela 54 2/2022 letnik CXXIV Foto: Gašper Stopar Popovič, vodja službe za EU-koordinacijo in mednarodne zadeve pri MKGP, dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondie, ter Boštjan Noč, predsednik ČZS. Spomnili so na prehojeno pot, ki je privedla do razglasitve svetovnega dneva čebel, ozrli pa so se tudi v prihodnost in poudarili potencial, ki ga predstavlja svetovni dan čebel. Okrogli mizi je sledila prva podelitev nagrade zlata čebela, ki je najvišja državna nagrada na področju zaščite ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Prvi prejemnik zlate čebele je Argentinec, prof. dr. Lucas Alejandro Garibaldi, mednarodno priznani znanstvenik, ki pomembno prispeva h krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni. »Kot znanstvenik se je osredotočil na opraševalce in njihove prispevke k blaginji ljudi, področje, ki je še vedno premalo raziskano. Njegove dolgoletne raziskave se osredotočajo na opraševalce, agroekologijo, biotsko Nagrada zlata čebela raznovrstnost in prispevek narave k ljudem,« je razglasitev zmagovalca v Višnji Gori pospremil kmetijski minister Jože Podgoršek. Prejemnik prve zlate čebele Garibaldi je ob tem izrazil veselje, da mu je nagrado podelila Slovenija, država z močno čebelarsko tradicijo in znanjem. »Epidemija nam Prof. dr. Lucas Alejandro Garibaldi, prvi prejemnik zlate čebele je pokazala, da uničujemo okolje, ne samo za čebele, ampak tudi zase. Planet lahko še vedno rešimo, a delati moramo kot čebele, neutrudno vsak dan in v ekipi, za skupnost, ne samo zase,« je po spletni povezavi dejal Garibaldi. Nagrado – skulpturo, ki je delo Urha Wiegeleja in ki predstavlja parafrazo čebeljega življenja, njenega vsakokratnega izleta in vrnitve v panj – je v Garibaldijevem imenu iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prevzel predstavnik argentinskega veleposlaništva. Na mednarodni javni razpis za nagrado je sicer prispelo 21 vlog s 17 kandidati iz 11 držav, pri čemer so bili dejavnosti in projekti, s katerimi so se kandidati potegovali za nagrado, izredno raznoliki – od čisto praktičnih izdelkov in študijskih programov do življenjskih del. Odbor je izbral štiri nominirance, ki po njihovih merilih najbolje promovirajo čebele in druge opraševalce. Med njimi so bili poleg Garibaldija še Nadine Schuller iz Avstrije, Čebelarska zveza Slovenije in podjetje A1 Slovenija. Ti so prejeli spominsko plaketo v spomin na prvi izbor zlate čebele. Povzel in priredil MB Foto: Gašper Stopar OBVESTILA ČZS Vir: www.rtvslo.si. Knjiga o čebelah švicarskega mladinskega avtorja Jakoba Streita Na natečaju strokovne in promocijske čebelarske literature pri ČZS, izdane v Sloveniji v letih 2019 in 2020, je bila izbrana Knjiga o čebelah švicarskega mladinskega avtorja Jakoba Streita, ki je izšla leta 2019 pri Mohorjevi družbi v prevodu Alenke Novak. Komisija je ugotovila in utemeljila svojo odločitev o pomembnosti publikacije, ki je namenjena predvsem podmladku, saj tovrstne literature, ki si prizadeva tako za leposlovne kot tudi strokovne cilje, primanjkuje. Gre za dinamično dialoško pripoved, primerno za otroke prve in druge triade OŠ, pa tudi za odrasle. Avtor v izbranem jeziku poljudno prikazuje povezanost z naravo, kulturno in čebelarsko dediščino in izročilo ter najmlajšim približa čebelarske vsebine. Jakob Streit (1910–2009) je bil eden od petih otrok urarja, malega kmeta in čebelarja v švicarski vasici Spiez na levem bregu Thunskega jezera v kantonu Bern, kjer je tudi pokopan. Obiskoval je učiteljišče in poučeval v več krajih kot ljudskošolski učitelj. Deloval je tudi kot režiser nekaj amaterskih gledaliških skupin ter kot organist in pevovodja, kar vse kaže na njegovo vsestransko nadarjenost. Ves čas pa je tudi čebelaril, kot pomočnik očetu, pa tudi samostojno. Pisanju se je posvetil predvsem po upokojitvi in je znotraj opusa nemške mladinske in otroške literature prepoznaven avtor, čigar fokus literarnega ustvarjanja so zgodbe o živalih, pravljice, basni in legende ter biblične zgodbe. 2/2022 letnik CXXIV 55 OBVESTILA ČZS Ponaša se z več kot 30 naslovi. Njegova dela pa so poleg prevodov v večje svetovne jezike našla pot tudi k nam. Knjiga o čebelah je predvsem leposlovno delo, ki je doživelo v nemško govorečih deželah 12 ponatisov. Avtor to povest posveti svojemu očetu – čebelarju. Umetnostno besedilo s segmenti praktično strokovnega jezika v tekoči dialoški obliki z dodatkom treh legend je premišljeno dobro strukturirano, upoštevajoč čebelarsko leto; napisano je v učiteljski, pedagoško vzgojni, vendar primarno vzgojni maniri po preizkušeni in uveljavljeni metodi ter z jasnim ciljem in namenom, kar je avtorju, ki je vse življenje učiteljeval, brez dvoma izvrstno uspelo. S svojim prijaznim tonom in specifičnim načinom pripovedi, ki izžarevata domačnost, toplino in harmonične odnose neke družine, v številnih dialogih bralca seznani z nadvse prijetnim dedkom in nič manj prikupnim vnučkom Florjanom, ki je že dovolj star, da prevzame del odgovornosti pri delu v čebelnjaku. Odnos med dedkom in vnukom je tako lep in pristen, da zgodbe z veseljem beremo že zaradi njiju. Življenje na podeželju, v sozvočju z naravo, je drugačno od »bežečega« mestnega vsakdanjika. Zapisane vrstice nam omogočajo, da začnemo spoznavati tudi svet marljivih čebel: od njihovega pomladnega prebujenja in leta proti soncu do smrti v čebelji družini. In seveda sladkega točenja medu, pa še marsikaj vmes … Vladimir Fajdiga Približuje se dan sajenja medovitih rastlin Lani smo v tednu tradicionalnega slovenskega zajtrka na Čebelarski zvezi Slovenije predstavili projekt »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki ga bomo letos izvedli prvič, in sicer zadnjo soboto v mesecu marcu. Verjamemo, da bo projekt potekal vsako leto. Projekt je bil v začetku predstavljen kot vseslovensko sajenje medovitih rastlin, ki se mu je priključevalo iz dneva v dan več podpornikov doma, nato so se priključevali podporniki iz Evrope in drugih delov sveta. Tako so se sedaj že priključili številni podporniki iz vsaj 16 različnih držav ter številni podporniki doma. Med njimi srednje kmetijske šole, čebelarska društva, druga društva, organizacije, taborniki ter 25 občin, ki bodo svoje občane v mesecu marcu ozaveščale o pomenu sajenja medovitih rastlin in tudi sadile medovite rastline. Zahvala na tem mestu gre tudi Zavodu za gozdove Slovenije in drugim pokroviteljem, donatorjem, ki bodo prispevali sadike medovitih dreves. Na razpolago bodo sadike, ki jih bodo lahko prevzeli posamezna čebelarska društva in organizacije in jih nato posadili na primerna mesta. Na Čebelarski zvezi Slovenije pripravljamo razpis za prevzem sadik, ki bo objavljen na naši spletni strani. Čebelarska društva in organizacije bodo lahko podali predlog za število medovitih sadik dreves, ki jih želijo prevzeti in tudi posaditi. Število sadik se bo prilagodilo glede na ponujeno število sadik od drevesnice in število sadik, ki jih želi prevzeti čebelarsko društvo, organizacija. Pomembno je, da se bodo te sadike prevzele in marca tudi posadile. Z Zavodom za gozdove Slovenije se pripravljajo tudi strokovna navodila posaditve medovitih dreves. 56 2/2022 letnik CXXIV Zavod pripravlja tudi lokacije po posameznih okoliših, kjer bodo lahko čebelarji, taborniki in vsi drugi, ki želijo prispevati del k tej akcij, skupaj posadili sadike medovitih dreves. Sadike na teh lokacijah bo zagotovil Zavod za gozdove Slovenije. O nadaljnjih dejavnostih vas bomo obveščali na spletni strani in v naslednji številki SČ. Odčitajte kodo QR (koda QR »Dan sajenja«) s pametnim telefonom in se na spletu seznanite s projektom »Dan sajenja medovitih rastlin«. Stopimo korak naprej in v mesecu marcu posadimo medovite rastline, ki bodo koristne za naše čebele, opraševalce, metulje in za našo skupno »Dan sajenja« pisano prihodnost. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ OBVESTILA ČZS 71. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije 71. redni občni zbor Čebelarska zveza Slovenije bo v soboto, 9. aprila 2022, ob 9. uri v prostorih Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici. Vabilo z dnevnim redom bo objavljeno v naslednji številki Slovenskega čebelarja. Boštjan Noč, predsednik ČZS Obvestilo za Dan odprtih vrat 2022 V petek, 22. aprila 2022, bo ob dnevu Zemlje po vsej Sloveniji potekal »Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev«. Želimo si, da bi na ta dan večina čebelarskih društev odprla svoja vrata obiskovalcem iz ožje in širše okolice. Vključevanje društev v to vseslovensko akcijo je prostovoljno, odvisno pa je predvsem od kadrovskih zmožnosti posameznega društva. Čebelarska društva, ki se bodo pridružila dogodku, naj pošljejo prijavnico (ta je v elektronski obliki na spletu: www.czs.si pod rubriko OBRAZCI) na elektronski naslov: vlado.augustin@czs.si do konca meseca februarja. O nadaljnjem poteku akcije bomo obveščali samo tista čebelarska društva, ki bodo do navedenega datuma oddala svojo prijavo. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na ČZS, JSSČ, na telefonski številki: 040/436 516. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Razpis tudi za čebelarje za zaščito čebelnjakov pred medvedi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec decembra objavilo javni razpis iz naslova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v višini 1 milijonov evrov za zaščito živali na paši pred medvedom in volkom. Upravičenci lahko vložijo vlogo od 10. januarja do vključno 13. aprila 2022 do 14. ure. 22. javni razpis iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev. Nepovratna sredstva se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev. Predmet podpore so naložbe v ureditev pašnikov in obor z visokimi varovalnimi elektromrežami in nepremičnimi elektroograjami na območjih pojavljanja medveda in volka. Razpis je objavljen na spletni strani MKGP »Razpis« (koda QR »Razpis«). ČZS Terensko svetovanje čebelarjem v letu 2022 Zakorakali smo že v mesec februar v letu 2022 in verjamemo, da vsak izmed nas veliko pričakuje od svojih čebel in seveda, kako bo potekala čebelarska sezona. Počasi se bo začela prebujati tudi narava, ki bo zacvetela v vseh svojih lepotah, in upamo, da bodo naše čebele obletavale bogate cvetoče dele rastlin. Če se vam bo pri delu s čebelami kje zalomilo, pa se lahko obrnete na svojega dobrega čebelarskega prijatelja s svojega območja, terenskega svetovalca v čebelarstvu, ki vam bo z veseljem priskočil na pomoč, da skupaj odpravita čebelarsko težavo. Svetovanja terenskih svetovalcev se sedaj opravljajo po telefonu. Ko se bodo zadeve sprostile po državi, pa bodo po ustaljenih tirnicah opravljala svetovanja pri čebelarjih oz. pri čebelnjakih. Naša naloga ostaja, da skrbimo za našo avtohtono krajnsko čebelo in da izvajamo po čebelnjakih osnovno odbiro. Tako se bo spremljala in ugotavljala obarvanost obročkov na zadkih čebel. Bodo pa v mesecu maju in juniju svetovali čebelarjem glede menjave čebeljih matic v družinah, kjer so se pojavile čebele z rumenimi obročki. Naloga terenskih svetovalcev pa ne bo samo skrb za izvajanje osnovne odbire, ampak tudi svetovanje čebelarjem pri tehnologiji čebelarjenja. Če bo čez leto narava naklonjena čebelarjem oz. našim čebelam, bomo tudi točili med. V pomoč vam bodo tudi pri ugotavljanju zrelosti medu in pri ugotavljanju električne prevodnosti medu za lažjo odločitev glede vrste medu. Poleg svetovanja čebelarjem na terenu bodo zbirali vzorce čebel po občinah. Zbrani vzorci se bodo potem analizirali v našem laboratoriju. Zbrani podatki nam bodo v pomoč glede stanja obarvanosti obročkov na zadkih čebel. Bodo pa po terenu izvajali tudi delavnice, ki so namenjene vsem čebelarjem. Nalog in dela terenskih svetovalcev je veliko v čebelarstvu, pa vendar si bodo vzeli tudi čas za vas, da vam svetujejo pri odprtih vprašanjih, ki se vam bodo pojavljala čez leto. Seznam terenskih svetovalcev v čebelarstvu je objavljen na naši spletni strani pod rubriko Terenski svetovalci. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ 2/2022 letnik CXXIV 57 OBVESTILA ČZS Najem paviljona Medena zgodba Foto: Klemen Lajevec Photography Paviljon Medena zgodba je v preteklem letu gostoval v že kar nekaj krajih po Sloveniji. Ker so datumi najema vedno bolj zasedeni, vas prosimo za čimprejšnjo rezervacijo. V letošnjem letu je predvideno, da bi paviljon gostoval tudi izven meja Slovenije, da lahko pokažemo ta izjemno zanimivi prevozni čebelnjak tudi v svetu, saj je čebelarstvo del kulturne dediščine, ki jo moramo ohranjati in razvijati. Če bi želeli paviljon predstaviti v svojem kraju, lahko termin rezervirate na 041/370 409 ali barbara.dimc@czs, kjer se dogovorite za vse podrobnosti glede najema. Najem paviljona je brezplačen. Zagotoviti je treba samo prevoz do izbrane lokacije ter zanj skrbeti kot dober gospodar. Barbara Dimc, tajnica ČZS Seminar o računovodstvu za čebelarska društva ČZS bo tudi letos organizirala seminar o računovodstvu za čebelarska društva, ki bo zajemal informacije o novostih oz. spremembah s področja predpisov, o pripravi letnih poročil in poročanju na Ajpes/Durs. Na seminar so vabljena vodstva čebelarskih društev. Seminar, ki ga bo vodila Majda Gominšek iz Svetovalne hiše Gominšek, bo potekal na spletu v četrtek, 10. februarja 2022, ob 17. uri. Prosimo vas, da se na seminar prijavite do 7. februarja 2022, in sicer po elektronski pošti, na naslov: barbara.dimc@czs.si. Glede na trenutno situacijo bo po vsej verjetnosti izveden webinar. Povezavo in gradivo vam bomo posredovali do 8. februarja. Barbara Dimc, tajnica Urnik usposabljanj v februarju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Udeležba na usposabljanju (z izjemo spletnih predavanj) bo možna za osebe, ki izpolnjujejo pogoj PCT oz. pogoje tedaj veljavnega odloka o začasni omejitvi zbiranja. Izpolnjevanje pogoja PCT izvaja gostitelj usposabljanja. Na spletno predavanje se lahko prijavite v spletnem obrazcu na povezavi pri posameznem predavanju. Za izvedbo posameznega predavanja mora biti prijavljenih najmanj 30 oseb. Ob vstopanju v Zoom morate obvezno vpisati veljaven elektronski naslov ter ime in priimek (uradno) ter druge podatke. Brez teh podatkov ne moremo zabeležiti udeležbe v sistem vodenja evidence o opravljenih usposabljanjih! Za potrdilo o opravljenem usposabljanju iz apitehničnih ukrepov in OSNOVNIH smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu po spletu sta potrebna prisotnost večino časa (se preverja) in opravljanje obveznega preverjanja znanja. Pridržujemo si pravico, da iz objektivnih razlogov urnik naknadno dopolnimo, spremenimo ali usposabljanja nadomestimo s spletnimi predavanji. Redno spremljajte posodobitve urnika usposabljanj na spletni strani ČZS. Datum Čas 58 Tema Izvajalec Kraj Stik 2. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ cZZggEHeLcjb4AGG8 3. feb. 9.00 Čebelje paše v Sloveniji Aleš Bozovičar spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ dYCjRBUXc6iNhVB19 3 feb. 10.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ nChJNtfJ8uRPuJ4J6 4. feb. 9.00 Apitehnični ukrepi Simon Golob spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ yznwVuuLMp3ZZmCo9 7. feb. 9.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ b3aBNRFJDCNKx7ig6 7. feb. 17.00 Dobra čebelarska praksa Vlado Auguštin spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ oibTu5gDZdHCYAGy9 7. feb. 18.00 Sadjarstvo in čebelarstvo* Janez Gačnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ gcpyxK1m12W16v4v6 9. feb. 9.00 Tomaž Samec spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ NEwk2rFSSU6iBP2U6 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV 2/2022 letnik CXXIV OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 9. feb. 16.00 Pridelava medu dr. Andreja Kandolf Borovšak spletno predavanje po Zoomu https://forms. gle/6AUKn1hsaXT4af5Z7 9. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ WRnjnNNcTe2AKqxH7 10. feb. 17.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tina Žerovnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ RVPk9bGhWrurJUEH8 11. feb. 10.00 Petra Bračko spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ NMmMTpruFQdvYUps6 11. feb. 17.00 Prepoznavanje medovitih rastlin* Franci Šivic spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ f9iqVjkt3nn7fxAb9 11. feb. 17.00 Gozdne paše* Jure Justinek spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ dxjexUkUGR5D9Naz6 14. feb. 17.00 Vlado Auguštin spletno predavanje po Zoomu https://forms. gle/6qsASCD1RajufuqWA 14. feb. 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse* Franc Podrižnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ WNiTxMwx5p6FhAc47 15. feb. 18.00 Tehnologija čebelarjenja z AŽ-panji Simon Golob spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ YQcr5qS4MAnHSAGw8 15. feb. 18.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse* Brane Borštnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ WNiTxMwx5p6FhAc47 16. feb. 10.00 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tina Žerovnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ CQE7UbWLoJYEsfUw7 16. feb. 16.00 dr. Andreja Kandolf Borovšak spletno predavanje po Zoomu https://forms. gle/94LWX5drC1bM3hEV7 16. feb. 17.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ Ds7uS11WrVuFvT2a9 17. feb. 16.00 Tina Žerovnik spletno predavanje po Zoomu https://forms. gle/81PgsHvSEsJmJqQW7 17. feb. 17.00 Čebelje paše v Sloveniji Aleš Bozovičar spletno predavanje po Zoomu https://forms. gle/48KHT7pJhUqXvNyL9 18. feb. 9.00 dr. Andreja Kandolf Borovšak spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ LoTLYZXZDdB9gKMV7 18. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Simon Golob spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ cLda73m6Hodmjtya9 18. feb. 17.00 Prepoznavanje medovitih rastlin* Franci Šivic spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ PsTjnrXpxc4DSfb58 21. feb. 10.00 Tehnologija čebelarjenja z AŽ-panji Simon Golob spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ xedmtzREEzZoqoVp8 21. feb. 17.00 Čebelarski turizem* Franci Šivic spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ rr7KsUCosLXZGXhbA 21. feb. 18.00 Izbrana poglavja biologije čebel* Franc Podrižnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ CZQ87oeDee3MsKyf8 22. feb. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ S4UdSJdyaPXQXEUu5 22. feb. 17.00 Izračun lastne cene Tina Žerovnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ nSyeV5m4TvomB6Ns5 23. feb. 9.00 Vlado Auguštin spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ Voh3UZY9Uogv7cZn8 23. feb. 18.00 Vzreja čebeljih matic za lastne potrebe* Brane Borštnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ hbusabkRt9a4eHmg9 24. feb. 15.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Petra Bračko spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ gVZQ2U6UeHfrwmK67 25. feb. 18.00 Apiterapija* Vlado Pušnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ mnQUqaKTu8iVwmyMA 28. feb. 17.00 Čebelarski turizem* Franci Šivic spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ rZqLcdJxUSKo8YQS6 28. feb. 19.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto v nakladnih panjih* Vladimir Fajdiga spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ r3YWRiQPzg8yt9M49 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja trženja in prodaje Delavnica o uporabi spletnih aplikacij (vnos in registracija stojišč, SIRIS, GERK) za upravljalce pašnih redov Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Priprava čebeljih pridelkov na prodajo in čebelarska zakonodaja Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Apitehnični ukrepi * Javno naročilo za izvedbo usposabljanja v čebelarstvu 2/2022 letnik CXXIV 59 OGLASI PRODAM Cvetni prah osmukanec, svež in posušen, očiščen, količinski popust, možna dostava na dom ali po pošti, tel.: 040/845 113. Cvetni prah, svež, zamrznjen, 40 kg in 40 kg čebeljega voska (okolica Brežic), tel.: 031/754 923. Svež zamrznjen cvetni prah, pakiran po 40 dag (Turjak), tel.: 041/698 103. Mešan med, točen julija 2021, v vedrih po 30 kg, cena po dogovoru, tel.: 040/874 470. 60 Mali oglasi Sedem čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/858 736, 07/495 76 45. Deset čebeljih družin z lanskimi maticami na mladih AŽ- in LR-satih, konec marca ali začetek aprila, tel.: 031/556 244. Trinajst čebeljih družin na 10 AŽ-satih, tel.: 041/645 944. Čebelje družine na LR- in AŽ-satih, tel.: 041/579 989. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami, prevzem v aprilu (okolica Ribnice), tel.: 041/368 115. Nekaj čebeljih družin na 7–9 AŽ-satih in na 10 LR-satih, s panji, tel.: 040/838 956. Čebelje družine na 9 ali 10 AŽ-satih, tudi s panji, matice 2021, očiščene varoj, cena po dogovoru, tel.: 041/768 351. Čebelje družine na 5 AŽ-satih, aprila (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Celotno čebelarstvo, zaradi starosti (Bohinjska Bistrica), tel.: 031/707 231. 2/2022 letnik CXXIV Zdrave in močne čebelje družine na 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami, mlado satje (prevzem v okolici Kranja ali Kozine), tel.: 041/386 697. Lipove AŽ-satnike, lepljene, zbite, vrtane, tel. 031/635 856. Nove AŽ-panje 7S in 10S, tudi trietažne, ter sublimator in ometalnik, možna menjava za izdelano satje, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Točilo, samodejno, šestsatno, tel.: 031/435 469. Lipove AŽ-satnike, kakovostne izdelave, in zaboje za roje ali ome- Nekaj osmukalnikov in tri AŽ 7-satarje, tel.: 031/776 075. tence, možna menjava za vosek, lahko pošljem po pošti, ugodno, tel.: Dva zabojnika s po 40 družinami 031/753 345. v AŽ 10S-panjih in tovornjak TAM Zažičene satnike AŽ, LR, DB, D-US, 5000 ter zabojnik točilnico, cena zander, nemške in avstrijske, nor- po dogovoru, tel.: 041/530 688. malne mere, ter družine na 5 satih (Kobarid), tel.: 031/870 709. 12 panjev in kompletno čebelarsko opremo, ugodno, tel.: 031/380 674. KUPIM Pet rabljenih AŽ-panjev 10S, tel.: 041/698 103. 35 nakladnih panjev, naseljenih, Rabljene AŽ-panje 10S, dvo- ali odvoz se lahko po želji odloži na konec robinijeve paše, tel.: 041/704 trietažne, proizvajalca Debevec, in čebelji vosek, tel.: 041/620 850. 233. OGLASI www.cebelarskaoprema.si REŠKA CESTA 18A ~ PRESTRANEK PON-PET 8-16 h 031 339 287 XIII. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEJEM 12.-13. februar 2022. ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SRBIJE www.spos.info HALA 2 BEOGRAJSKEGA SEJMA Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.https://spos.info/xiii-drzavni-pcelarski-sajam-konacni-program/ Čebelam prijazni premazi za les www.belinka.com belinka 2/2022 letnik CXXIV 61 OGLASI Čebelarstvo PISLAK BALI PREDELAVA VOSKA Izdelujemo satnice vseh dimenzij iz vašega voska 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 www.apikunst.si / jm-kunstelj@amis.net Čebelarski jopiči, kombinezoni, rokavice, klobuki, kape … Proizvodnja čebelarskih točil (inox in PE-posoda) Motorji (80 in 110 W), ročni pogoni, posode za med NOVO: kape s svetilko in povečevalom Javno zbiranje ponudb za prodajo čebelarske opreme Občina Radovljica je na spletni strani www.radovljica.si, v rubriki RAZPISI in OBJAVE, objavila javno zbiranje ponudb za prodajo naslednje čebelarske opreme: • HOMOGENIZATOR Z GRETJEM IN MEŠALOM TER PODSTAVKOM kapacitete 600 kg – izhodiščna cena 5460 EUR. • POLAVTOMATSKA ETIKETIRKA zmogljivosti do 800 etiket/uro – izhodiščna cena 3080 EUR. • OGREVALNA KOMORA za dekristalizacijo medu dim. 140 × 160 – izhodiščna cena 1960 EUR. • NERJAVEČE ČISTILNO KORITO – izhodiščna cena 420 EUR. • NAPRAVA ZA OBRAČANJE SODOV – PREKUCNIK, volumna sodov 200 l in 50 l – izhodiščna cena 2240 EUR. • UNIVERZALNA NAMIZNA CENTRIFUGA – izhodiščna cena 1225 EUR. • ELEKTRIČNI VILIČAR nosilnosti 1000 kg – izhodiščna cena 3290 EUR. Izhodiščne cene vključujejo tudi DDV. Oprema je last Občine Radovljica, letnik 2012 in zelo lepo ohranjena. Rok za prejem ponudb za nakup čebelarske opreme je 1. marec 2022. Javno odpiranje ponudb bo 3. marca 2022 ob 10. uri v prostorih Občine Radovljica. Podrobnejše informacije glede opreme, postopka javnega zbiranja ponudb in možnosti ogleda opreme so navedene v objavi na spletni strani občine. Občina Radovljica 62 2/2022 letnik CXXIV V SPOMIN Zapustili so nas MAKS PŠENIČNIK 1945–2021 V letu 2021 nas je nenadoma zapustil naš dolgoletni član. Čebele so mu bile v veliko veselje, imel je še veliko načrtov. V društvu je zelo rad pomagal pri sleherni delovni akciji, za to smo mu neizmerno hvaležni. Zelo rad se je družil s čebelarji, posebej pri izobraževanjih so ga zanimali novi pristopi in tehnologije v čebelarstvu. Pogrešali ga bomo kot dobrega čebelarja, prijatelja, ki je bil vedno dobre volje. ČD Prevalje do 2000 je poročal o medenju na ČZS, prav tako je bil do leta 2015 poverjenik za pasišča na tem območju. Pri njegovem čebelnjaku, s približno 20 čebeljimi družinami, so bili v času medenja pravi shodi številnih čebelarjev prevoznikov, predvsem tistih onkraj Črnivca, ki vozijo čebele na naše območje. Tukaj so dobili iz prve roke vsa poročila o medenju. Za vestno delo na področju čebelarstva je bil nagrajen z odličjema A. J. III. in II. stopnje, prejel pa je tudi več priznanj za življenjske jubileje. Njegovo delo uspešno nadaljuje sin Robert. ČD Gornji Grad FILIP KAVČIČ 1939–2021 FRANC OREŠNIK 1929–2021 Sredi julija 2021 smo se poslovili od svojega najstarejšega člana Franca Orešnika. Čebelariti je začel leta 1985. Takoj se je včlanil v ČD in tudi postal odbornik za Novo Štifto. V letih 1988 Rodil se je 20. avgusta 1939 v Koprivniku pod Mrzlim Vrhom. Kmalu po upokojitvi je našel tudi nov konjiček, ki se mu je posvetil z vsem srcem: čebele. Verjetno lahko le drug čebelar razume, s kakšno skrbnostjo in navdušenjem se je ukvarjal s čebelami in jih imenoval kar »moje živalce«. Oktobra 2021 pa se je nepričakovano spremenilo vse. Kljub temu da ga je bolezen vidno izčrpavala, je bil v mislih stalno pri družini in svojcih. In seveda pri čebelah. Za njegov trud smo mu hvaležni in za vedno bo ostal v našem spominu kot delaven, umirjen in razgledan mož, čigar beseda je imela svojo težo. Naj mu bo lahka naša domača zemlja. ČD Žirk, Žiri zvestobe članstvu. Na njegovem grobu naj cvetje obiskujejo čebelice kranjske sivke! ČD Mozirje TINE KOŠMERL 1945–2021 FRANC BREZOVNIK 1934–2021 Franc Brezovnik je bil čebelar od leta 1950. Čebelaril je s 30 čebeljimi družinami v AŽpanjih. Bil je vzoren čebelar, njegov med je bil večkrat ocenjen z najvišjimi ocenami. V čebelarski družini je bil več mandatov član UO in poverjenik za Radegundo. Še letos je čebelaril, poleti pa je predal čebelje družine bratu Jožetu. Čebelarska družina Janeza Goličnika Mozirje mu je za njegovo dobro delo podelila odličje A. J. III. stopnje. Čebelarska zveza Savinjsko-Šaleškega območja mu je podelila odličje A. J. II. stopnje in priznanje za osebni jubilej 80 let in večletno čebelarjenje. Za 50 let in večletno članstvo v ČZS je prejel značko in priznanje V začetku junija 2021 smo se poslovili od svojega dolgoletnega člana Tineta Košmerla iz Petelinjeka pri Novem mestu. Prve čebelje družine je kupil po upokojitvi leta 1999, takrat se je včlanil tudi v ČD in ostal član do zadnjega dne. Bil je dejaven član društva, dolgoletni praporščak in član UO. Sodeloval je pri ocenjevanjih medov, kjer je zbiral vzorce medov. Bil je tudi dober harmonikar, s svojo harmoniko je razveseljeval otroke na medenih zajtrkih in naše člane ob raznih prireditvah. Fizično in materialno je pomagal pri izgradnji društvenega čebelnjaka v Gabrju. Za vse zasluge v čebelarstvu je prejel odličje A. J. III. stopnje. Bil je velik ljubitelj čebel in dober prijatelj, vedno pripravljen pomagati drugim. Pogrešali ga bomo in ga ohranili v lepem spominu. ČD Novo mesto 2/2022 letnik CXXIV 63 V SPOMIN MARIJA BELOVIČ 29. 10. 1949–6. 10. 2021 šoli v Ivančni Gorici delovati čebelarski krožek, je pomagal pri izdelavi in postavitvi učnega čebelnjaka. Prejel je odličji A. J. III. in II. stopnje ter plaketo Emila Rothschütza. ČD Stična nasveti in rešitvami. Tomaž Svete, ČD Ljubljana Moste - Polje JANEZ BAJC 1952–2021 JOŽE KLANČAR 1938–2021 V začetku lanskega oktobra smo se poslovili od Marije, dolgoletne članice društva. Vrsto let je bila blagajničarka ter članica upravnega odbora; v zadnjem mandatu pa članica nadzornega odbora. Za svoje dolgoletno požrtvovalno delo je leta 2020 prejela bronasto odlikovanje Antona Janše. Vedno je bila dobre volje in pripravljena na šalo. O svojih težavah, tudi ko se je je lotila bolezen, ni tarnala. Pogrešali bomo njen smeh in vedrino. ČD Barje JOŽE LAMPRET 1929–2021 Jože, ki je svoj prvi roj našel pri 18 letih, se je v ČD Stična včlanil leta 1978. Pri 23 letih je imel že 12 čebeljih družin. Čebelarstvo je povečal in ostal čebelar do svoje smrti. Ko je začel v začetku 80. let na V prebujajoči se pomladi 19. marca 1938 je v prelepi Vipavski dolini v z vinogradi obdani vasici Podbreg ugledal luč sveta. Rojenice so mu v zibelko poleg nadarjenosti, volje do življenja in pa trmaste vipavske vztrajnosti položile tudi čebele. Te so ga spremljale celo življenje. Čebelam je posvetil veliko časa. Skupaj z življenjsko sopotnico, soprogo Darinko, ki mu je vedno stala ob strani in mu bila v pomoč, sta svoje čebelice vozila po pašah po nekdanji Jugoslaviji. Bil je eden glavnih akterjev in potisna sila Čebelarskega društva Ljubljana Moste - Polje, od tajniške do predsedniške funkcije, in še bi lahko naštevali. Delo člana upravnega odbora je do zadnjega opravljal vestno in ni bilo seje, na kateri ni sodeloval s predlogi, predvsem pa z Janez se je v ČD Stična včlanil leta 1983 in v njem dejavno sodeloval. Vrsto let je vodil letne občne zbore in bil član nadzornega odbora. Čebelnjak čebelarstva Bajec je postavil sredi travnikov v Šentvidu pri Stični. Za čebelarjenje je navdušil tudi sina Martina. Za svoje delo je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje ter značke zvestobe za 10, 20 in 30 let članstva v društvu. ČD Stična ALBIN ČRESLOVNIK 1935–2021 V začetku leta nas je presenetila vest, da je nas nepričakovano zapustil naš čebelar Albin. Čebelaril je z nakladnimi panji in čebele so mu predstavljale veliko veselje. Skoraj ni bilo srečanja ali izobraževanja, da ni bil prisoten. Bil je pripravljen pomagati skoraj pri vsaki akciji, posebej pri izgradnji čebelarskega učnega centa, saj je vložil veliko ur svojega dela. Zato smo mu hvaležni za njegovo pripravljenost pomagati društvu in se mu iskreno zahvaljujemo. Ostal nam bo v lepem spominu. ČD Prevalje FRANC ŽIDO 1956–2020 Novembra je minilo leto, odkar smo se člani Čebelarskega društva Šalovci na pokopališču v Markovcih poslovili od svojega člana, 64-letnega Franca Žida iz Čepincev. Mladost in kasnejša leta je preživel skupaj z bratom na manjši kmetiji, kjer je poleg kmečkih opravil našel čas in veselje do čebelarjenja. Leta 2015 se je pridružil Čebelarskemu društvu Šalovci, kjer je redno sodeloval pri raznih dejavnostih in srečanjih našega društva. Z njegovim odhodom smo izgubili vestnega čebelarja in dobrega prijatelja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Šalovci Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: – izdelavo satnic iz vašega voska, – odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 64 2/2022 letnik CXXIV Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek: 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota: 8.00–12.00 • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Jamčimo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. SPIRALNI POTOPNI TALILNIKI ZA MED Lastnosti: • Velika kontaktna površina med medom in grelnim telesom. • Enakomerna razporeditev grelne površine po celotni širini posode. • Stalna temperatura gretja, ki nikoli ne preseže 40 °C. • Preprosto vzdrževanje. Na voljo so naslednji modeli: Premer Moč Cena z DDV 170 mm 50 W 70,00 € 215 mm 50 W 75,00 € 300 mm 75 W 85,00 € 350 mm 100 W 95,00 € Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana E-pošta: vanja@atelsek.si GSM: 031/350 971 ali 031/667 158 BREZ SLADKORJA: Inovativna formula z visoko ucinkovitostjo proti varozi, varna in z odlicno toleranco. v 62 mg/ml raztopina za čebeljo družino Narejeno v Italiji BREZ RIZIKA v HMF TRETIRANJE VAROZE NA OSNOVI OKSALNE KISLINE Z GLICEROLOM UPORABNO Priprava: JANUAR 2022 PRIMERNO ZA EKOLOŠKO ČEBELARJENJE BETWEEN BEES & HONEY EDINI ŽE PRIPRAVLJEN ZA UPORABO 12 MESECEV PO ODPRTJU (10-20 panjev) 500 ml plastenka (na sobni temperaturi) (100-200 panjev) 5 L vsebnik Na voljo pri vašem veterinarju. Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom. Chemicals Laif Delovni čas: 9.00–12.00 14.00–16.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ob delavnikih Ob sobotah zaprto. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI PLATIČNO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 1,20 EUR LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI info@apis-med.si www.apis-med.si PLASTIČNA POSODA 25 KG PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,80 EUR/KG ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,55 EUR/KG PRAŠILČEK NAD 100 KG 4 % POPUSTA AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). TRIETAŽNI AŽ-PANJ DVOJNO CEDILO ZA MED GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA PITALNIK 5 l ZA AŽ-PANJE Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,80 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. PANJI SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO