Año (Leto) XVni (13) No. (štev.) 12
BUENOS AIRES,
23. marca (marzo) 1961
v	v
Ameriška pomoč za gospodarski dvig •Vozne Amerike
mm-,
Laos: ZJÖA svarijo Moskvo
Po dvajsetih letih
Dogodki so se razvijali s tako naglico, da smo jih komaj mogli sproti dojemati. Posledic in učinkov teh dogodkov pa se niti zavedati nismo mogli zaradi njihove neslutene razsežnosti. Ko je nacistična propaganda pripravila pot, ja marca meseca 1938 izginila iz zemljepisne karte Evrope država Avstrija, šlo je brez boja. še istega leta, oktobra meseca, je Češkoslovaška „odstopala“ Hitlerju sudet-sko-nemške kraje kot posledica mona-kovskega sporazuma. Avgusta 1939 je ves svet z državniki in diplomati vred začuden in presenečen obstal: Stalin in Hitler sta sklenila pakt. Naslednji mesec je bila pregažena Poljska, ki je postala plen Hitlerja in Stalina. Aprila 1940 je nemška vojska zasedla Dansko in Norveško. Takoj zatem, meseca maja, je pregazila Belgijo, Holandijo in Luksemburg. Koncem istega meseca je skoro 300.000 angleških vojakov izvedlo zgodovinski pobeg iz Evrope pri Dunquerqu. Štirinajst dni zatem so Nemci v Parizu razobesili kljukasti križ, ne da bi jih pri poletu preko Francije vsaj za eno uro zadržala Ma-ginotova linija.
Vse premagane države so imele svoje vojske, zaveznike in mnoge tudi obljube in pogodbe o pomoči. Vojske niso mogle dati odpora nacistični udarnosti , zavezniki so bili v skrbeh vsak za sebe, pakti so ostali kosi papirja.
Ko je imel Hitler v oblasti skoro vso Evropo, ko Angleži še malo niso vedeli, če jim bo uspelo rešiti se, in ko ameriški vojni stroj še ni bil v teku, se je znašla Jugoslavija, ki si je na vso moč prizadevala, da bi ostala nevtralna, pred Hitlerjevo zahtevo, da pristopi k Trojnemu paktu.
Jugoslavija je pristop k paktu podpisala 25. marca 1941 z istočasnim izjemnim zagotovilom Nemčije, da bo ta spoštovala suverenost in nedotakljivost Jugoslavije in da ne bo zahtevala prevoza čet preko jugoslovanskega ozemlja za časa vojne.
Podpis pristopa k Trojnemu paktu je prinesel mnogo diskusij. Kdor pa hoče imeti trdno oporo za pravilno presojo tega dogodka, si mora najprej odgovoriti na dVe vprašanji: Kdo so bili odgovorni državniki in politiki za podpis in zakaj so. to storili.
Knez namestnik Pavle je bil z vso svojo miselnostjo usmerjen k zapadnim zaveznikom. Tja so ga vezali tudi družinski odnosi. Ni mogel biti oboževalec nobenega totalitarizma, ker je bil v osnovi in po naravi demokrat. Bil je bolj intelektualec kot vojak. Kot državnik pa moder in preudaren. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ni bil noben germanofil, niti simpatizer osi ali nacizma. Dr. Maček, podpredsednik tedanje jugoslovanske vlade, je z vsem svojim življenjem in delom dokazal, da je pripravljen storiti le tisto, kar je po njegovi vesti in prepričanju v korist Hrvatov. Dr. Kulovec in dr. Krek sta bila v vladi predstavnika slovenskega naroda, ki je v svoji zgodovini od' vseh narodov Jugoslavije imel najbridkejše izkušnje z nemškim sosedom in mejašem. Poznala sta krute načrte nacistov o usodi Slovencev. Oba pa sta neposredno doživljala strahote prve svetovne vojne in sta mogla slutiti nesrečo, ki bi jo prinesla Slovencem nova vojna.
Državniki in politiki s tako miselnostjo in usmerjenostjo so morali odločati, ali podpis pakta ali vojna; tretje poti ni bilo. Upoštevali so dejstva, da je Hitler premagal skoro vse evropske vojske, da je Jugoslavija obkrožena od! njegovih čet, da jugoslovanska vojska nima niti potrebne opreme, ne muni-cije, ne modernega orožja, da ni pričakovati od nikoder nobene pomoči in da bi bila vojna brez izgleda na kakršen koli, vsaj zavlačevalni uspeh; uvideli so, da s podpisom pakta odvrnejo neposredno nesrečo vojnega spopada in njegovih posledic, ohranijo državo in pridobijo na času.
Podpis pakta se je upiral čustvom. Razum ga je terjal. Odgovorni državniki in politiki, tako srbski, hrvatski kot slovenski, so bili pripravljeni žrtvovati svoj osebni prestiž pred čustvenim narodom, da rešijo državo in narodom odložijo ali odvrnejo nesrečo.
Razum in odgovornost pa sta se morala umakniti spletkam, strastem in neodgovornosti. Nekaj oficirjev, kate-
Za borbo proti komunizmu v južni Ameriki in za „spremenitev desetletja 1961 do 1970 v zgodovinsko desetletje demokratskega napredka“, je ameriški predsednik Kennedy pretekli teden objavil iz Bele Hiše svoj desetletni gospodarski načrt za ameriško pomoč latinski Ameriki, se pravi državam južno od ameriško-mehiške, meje. Načrt obsega deset osnovnih točk, ki so: 1) Nov desetletni načrt za demokratski napredek držav; 2) Sestanek Medame-riškega gospodarskega in socialnega sveta, na katerem naj se začne množično načrtno, delovanje za zboljšanje gospodarske in socialne ravni prebivalstva; 3) Kot prvi korak bodo ZDA dale latinski Ameriki na razpolago 500 milijonov dolarjev; 4) Začne naj se gospodarsko, združevanje posameznih držav kot prvi korak proti obširnim trgom in večji gospodarski tekmi; 5) ZDA so pripravljene sodelovati v resni gospodarski tekmi s takimi tržišči; 6) ZDA bodo pospešile svoj mirovni načrt za razdeljevanje hrane; 7) Sestavitev načrta, po katerem bodo vsi latinski narodi mogli uživati čuda moderne znanosti; 8) Hitro izvajanje načrta o vežbanju tistih, ki naj vodijo razvijajoča se gospodarstva po. posameznih državah; 9) ZDA se ponovno obvežejo priskočiti na pomoč sleherni državi, katere neodvisnost bi bila ogrožena s katere koli strani; 10) Latinski narodi naj bogatijo življenje in kulturo ZDA.
Med južnoameriškimi državami je bil Kennedyjev načrt na splošno dobro sprejet, razen seveda na Kubi, kjer je Castro zatrjeval, da se latinska Amerika „ne bo dala kupiti s 500 milijoni dolarjev, ker ona sploh nima cene“ in pa v Braziliji, kjer novi predsednik Quadros spravlja brazilsko politiko na nevarno stezo tkzv. nevtralnosti, s katero da hoče čim bolj izmozgati i ameriško i sovjetsko gospodarstvo za svojo korist.
Kennedyjev desetletni načrt predvideva trenutno ameriške državne pomo-
Na konferenci predsednikov držav britanskega Commonwealtha, ki je bila pretekli teden v Londonu, je bila letos središče debate Južna Afrika, kjer ima vladajoča stranka belcev s predsednikom Verwoerdom na čelu v programu vzdrževati neomejeno gospod-stvo nad črnci. Ta program imenujejo apartheid, se pravi popolna ločitev med črnim in belim prebivalstvom, v škodo prvemu. V Južni Afriki n. pr. še vedno črni ne smejo, hoditi po pločnikih, po katerih hodijo belci, prav tako se ne morejo voziti v tramvajih, avtomobilih in vlakih v istih vagonih z belci in tudi ne smejo posečati istih gostinskih obratov. Verwoerd je na konferenci zahteval, da naj njegovo državo ostali predsedniki pustijo, takšno kakršna je in vztrajno trdil, da svoje politike ne bo spremenil. Prav tako je objavil,, da ji bo- dal 1. maja tere bo izločena britanska krona. Toda t. 1. novo republikansko ustavo, iz ka-kljub republikanski ustavi je Južna Afrika pripravljena še naprej ostati v
rim tudi sporazum s Hrvati ni šel v račun, je izvedlo državni udar. 27. marec je dal razvoju drugo smer. Kdor je tega jutra opazoval na beograjskih ulicah naščuvano, lahkomiselno in fanatično brezglavo množico, se je moral zgroziti. Ta množica je bila podobna čredi, katero neznana sila podi po poti, ki vodi v prepad. „Bolje rat nego pakt’,“ je bilo geslo, s katerim so se mešali vzkliki Stalinu in kralju Petru; nad jugoslovansko trobojnico pa sta se tu in tam zarežala srp in kladivo... Civilisti in vojaki, orožniki in uradniki, vse je bilo pomešano v gmoto, ki se je valila sem in tja.
Neodgovorni in nerazsodni so se polastili 27. marca državnega krmila...
6. aprila je bila nesreča tu.
nii;-	m. s.
či latinski Ameriki po 500 milijonov dolarjev letno. Poleg teh dolarjev, ki prihajajo iz državne blagajne, se pravi naravnost od ameriških davkoplačevalcev, pa je predvideno, da naj bi ameriški zasebni kapital, se pravi velika trgovska podjetja, vlagala letno do 1.000 milijonov dolarjev v latinskoameriško gospodarstvo, tako bi bil letni pritok ameriškega kapitala v dežele južno od Rio Grande 1.500 milijonov dolarjev, ali v 10 letih 15 milijard dol.
S tem bi ZDA v dajanju pomoči latinski Ameriki prekoračile znameniti Marshallov načrt za opustošeno povojno Evropo, po katerem so spravile tja v prvih petih letih 13 milijard dolarjev. Kaj je Evropa iz teh dolarjev napravila, vidi danes ves svet. Zlasti latinska Amerika je vsa leta očitala ZDA, da so se zanimale gospodarsko samo za Evropo, njo pa zapostavljale. Latinci (menijo, da bi se mogli tudi oni tako. dvigniti, če bi dobili dolarje. Pozablja pa latinska Amerika, da nima gospodarske, socialne in tehnične tradicije, kakor jo ima Evropa ali kakor jo imajo ZDA. Po mnenju ameriških in evropskih gospodarskih strokovnjakov je latinska Amerika danes na stopnji ZDA v začetku tega stoletja, z nerazvitimi tehničnimi metodami in strahovito slabo vodenim gospodarstvom, s katerim je brez temeljitih sprememb težko dvigniti produkcijo, kar je osnovna podlaga za zvišanje življenjske ravni slehernega naroda.
V ZDA so ob tej priliki tudi objavili, da so ZDA in svobodni zahodni blok v letih od 1955 do. danes letno dajale pomoči zaostalim državam po 7 milijard dolarjev, medtem ko je sovjetski blok, kljub vsej svoji propagandi, pošiljal letno zaostalim državam pomoči za komaj 715 milijonov dolarjev letno, se pravi desetkrat manj. Tako je svobodni zahodni blok z USA na čelu razdal v zadnjih petih letih ok. 35 milijard gospodarske pomoči v raznih oblikah, sovjetski pa ok. 3 milijarde dolarjev.
sklopu britanskega Commonwealtha.
Večina predsednikov je silovito napadla Verwoerda, zlasti zaradi preganjanja črncev in zahtevala, da mora Verwoerd spremeniti svojo politiko ali pa zapustiti Commonwealth. Macmillan je z vsemi silami hotel poiskati rešilno formulo, po kateri bi 'sicer Južno Afriko obsodili zaradi njene politike do črncev, ne bi pa je prisilili storiti zadnjega koraka. Ker Verwoerd ni popustil, drugi predsedniki pa tudi ne, je prvi objavil, da Južna Afrika izstopa iz Commonwealtha s 1. majem, ko bo postala samostojna republika.
Verwoerdov korak je vzbudil med afriškimi in azijskimi državami veliko navdušenje, čeprav ga je n. pr. Indija opozorila na vse mogoče resne posledice tega koraka. Tudi med južnoafriškim belim prebivalstvom se je prvotno hipno navdušenje poleglo, ko je tamkajšnje časopisje zapisalo, da se bo Južna Afrika s svojo samostojnostjo istočasno znašla sama sredi sovražnega sveta. Da bi ublažil ta strah, je Verwoerd pozneje objavil, da Južna Afrika ostaja kljub izstopu iz britanske skupnosti še naprej v sklopu britanskega funta šterlinga, da je pripravljena tudi vojaško sodelovati z Anglijo., tako tudi zunanjepolitično.
Izstop Južne Afrike se je v prvem hipu poznal zlasti v britanskem gospodarstvu, ko so močno, padle mnoge delnice zlasti južnoafriških diamantnih rudnikov. Ameriški opazovalci pa so tudi že začeli trditi, da -bo. v tem delu Afrike nastala nova politična praznina, zlasti še, če se bo začelo med tamkajšnjim črnim prebivalstvom gibanje za neodvisnost od belcev, v katero bodo nedvomno ob prvi priliki skušali poseči sovjeti, česar pa svobodni svet ne bo smel dopustiti. Zato v Južni Afriki obeta nastati novo poprišče borbe med svobodnim zahodom in komunističnim vzhodom.
Med mnogimi problemi, ki ločijo svobodni Zahod in komunistični Vzhod, je Laos eden trenutno najbolj nevarnih za povzročitev vojne eksplozije. Zato je Kennedy poslal svojega poslanika Thompsona nazaj v Moskvo- s hladnokrvno ponudbo Hruščevu. Tompson je lovil Hruščeva iz Moskve v 2.300 km oddaljeni Novosibirsk, kjer mu je izročil Kennedyjevo- poslanico in se spustil z njim v štiri ure trajajočo konferenco. Kennedy je poveril Thompsona, da naj govori V njegovem imenu. Ta je v tem svojstvu izjavil Hruščevu, da ZDA resno mislijo napraviti Laos za resnično nevtralno deželo. „Ko ZDA govorijo- o nevtralnosti,“ je izjavil Thompson, „mislijo na resnično- nev-rtalnost.“ Poleg tega je Thompson ponudil Hruščevu naslednje, pod pogojem, da tudi sovjeti storijo svoje:
1) ZDA so pripravljene umakniti svojo vojaško misijo iz Laosa, kjer je pet let vadila kraljevo laoško vojsko; 2) ZDA so pripravljene pošiljati vso pomoč Laosu skozi mednarodno komisijo. Gotov del te pomoči bo lahko pripadel tudi področju, nad' katerim vladajo prokomunistične sile Pathet Laoa, če se bodo mirno vključile v ostalo lao-ško vojsko in priznale novo izvoljeno laoško vlado; 3) ZDA je pripravljena javno in pismeno priznati resnično nevtralnost Laosa.
Thompson je nato- vprašal Hruščeva, če so sovjeti pripravljeni prenehati s pomočjo laoškim prokomunističnim upornikom in tudi javno in pismeno pristati na laoško nevtralnost. Prav tako- je Thompson zahteval od Hruščeva, da mora pritisniti na rdečo Kitaj-
sko, d'a bo odobrila vse, kar bi sklenila Moskva in Washington glede Laosa.
To so bile ameriške ponudbe. Toda Thompson je istočasno z njimi resno opozoril Hruščeva, da Kennedy smatra bodočnost Laosa in vse jugovzhodne Azije za življenjsko važno za ZDA. ZDA so pripravljene tolerirati resnično- nevtralnost, ne bodo pa pod nobenim pogojem in pod nobenimi okoliščinami tolerirale komunističnih poskusov zagospodariti ali kolonizirati tamkajšnje države, med njimi Laos. ZDA bo proti takim poskusom uporabile vsa, -sredstva, ki jih imajo na razpolago. Če Hruščev namerava laoško žerjavico razplamteti, bodo ZDA takoj reagirale. Za vsaka dva topova, ki jih bodo komunisti dobili v Laosu, bodo ZDA poslale kraljevi vojski tri topove.
Medtem ko so se velesile med seboj razgovarjale o položaju v Laosu, pa se je protikomunistični general Fumi odpeljal v Kambodjo na razgovor s pobeglim nevtralističnim princem Suvano Fumo-, ki se je pravkar vrnil iz pokomunističnega severnega Laosa. Oba sta sklenila, naj bi nevtralna komisija Malaje, Burme in Kambodje nadzirala premirje v Laosu, Laos pa bo v tem slučaju vzdrževal strogo nevtralnost med Zahodom, in Vzhodom.
Toda strokovnjaki za tamkajšnje področje menijo, d'a bo Laos tako nevtralnost težko ohranjal. Nevtralni Laos, ki naj bi služil za obrambni nasip med komunističnim severnim Vietnamom in rdečo. Ktajsko ter svobodno Kambodjo, Burmo in Malajo, po mnenju istih strokovnjakov, ni najprimernejša rešitev položaja.
5EDA ostanejo v zahodnem Berlinu
ZDA so minuli petek obvestile ZSSR, da jih nič več ne vežejo kateri koli dosedanji predlogi, ki so jih dale sovjetom za rešitev berlinskega vprašanja. Prav tako ameriško zunanje ministrstvo „popolnoma jasno izjavlja, da ZDA nimajo namena zmanjšati svojega vojaškega oporišča v Zahodnem Berlinu“.
Te izjave je dal časnikarski govornik Bele hiše Lincoln White, ko so ga časnikarji spraševali glede izjav zunanjega ministra Ruska o stališču Kenne-dyjeve vlade do berlinskega vprašanja. White je izjavil, da se bodo morali kakršni koli razgovori s sovjeti o berlinskem problemu začeti znova v vseh
IZ TEDNA
V čilski prestolnici so bile 17. t. m. demonstracije proti novemu argentinskemu veleposlaniku Luisu Mariji de Pardo, ko se je vozil v vladno palačo zaradi izročitve poverilnih listin svoje vlade čilskemu predsedniku Ales-sandriju. Demokratsko čilsko časopisje je izgrede proti Argentini obsodilo. — Stavka pristaniških delavcev v Čilu povzroča vsak dan državi škodo 1 milijon dolarjev. Stavkovno gibanje se pa širi naprej ter je zajelo že tudi rudarje. Na nekaterih mestih je prišlo do spopadov med' karabinerji in stav-kujočim delavstvom.
Sestanek brazilskega predsednika Quadrosa in argentinskega predsednika dr. Frondizija je bil določen za 18. t. m. v obmejnem mestu med obema državama ob znanih vodopadih Iguazu. Zaradi obiska italijanskega predsednika Argentini, ki pada ravno v tiste dneve, je odložen za nekaj dni. Sestanka obeh predsednikov se bo verjetno udeležil tudi predsednik uruguayskega vladinega sveta dr. Haedo. Vsaj uru-guayski listi tako pišejo.
Castrova vlada na Kubi se nič več ne čuti tako varne, kakor poprej, ko je mistila, da je s tem, da se je predala na milost in nemilost sovjetom za vse čase zavarovana. Sedaj vidi, da sovjeti tudi na Kubi iščejo samo svojih koristi in se zato gospodarski položaj dežele vedno slabša. Na drugi strani pa Castrova vlada tudi uvidsva, da je ljudstvo v večini sedanji vladi nenaklonjeno in da se nevarno organizira za končni spopad z njo. To zlasti potrjuje napad na petrolejsko rafinerijo
pogledih. Vse dosedanje koncesije smatrajo ZDA za neveljavne.
ZDA, Anglija in Francija so ponujale sovjetom koncesije leta 1959 na ženevski konferenci. Predlagale so, da bodo zmanjšale svoje vojaške oddelke v Zahodnem Berlinu na 11.000 mož, to število pozneje še skrčile, če bodo razmere dopuščale, oborožile te oddelke samo z navadnim orožjem in se vzdržale kakršne koli sovražne propagande in vohunstva proti sovjetom. Sovjeti so vse te koncesije takrat odklonili.
„Ker so sovjeti odklonili te predloge, smatramo, da nas ti predlogi nič več ne vežejo,“ je zaključil svojo izjavo White.
V TEDEN
v Punta Gordia ob vhodu v zaliv San-tiago de Cuba dne 13. t. .m., ko je v zgodnjih jutranjih urah neka ladja oddala več topovskih strelov v rafinerijo biv. ameriške petrolejske družbe TEXACO in jo močno poškodovala. Ladja je po opravljenem napadu hitro odplula in je niso mogle dohiteti ne kubanske ladje in tudi letala ne. Castrov režim je tudi zaskrbljen, ker vidi, da od južnoameriških držav ne dobiva odgovorov na svojo spomenico pred tremi tedni, ko je z njo znova obtožil Severno Ameriko, češ, d'a pripravlja napad na Kubo z namenom, da zruši tamošnjo sedanjo vlado, zato pa je v spomenici naprosil južnoameriške države, naj ta napad preprečijo. Za razpoloženje prebivalstva na Kubi je značilno tudi dejstvo, da je vse osebje kubanskega diplomatskega predstavništva v Hagu na Nizozemskem odstopilo, ker noče biti več v službi sedanjemu režimu.
Kongoški teroristi so prejšnji teden vdrli na področje portugalske kolonije Angola ter v obmejnih krajih pobili okoli 70 domačinov ter belih kolonistov. Na Portugalskem je zaradi govora Stevensona, ameriškega stalnega delegata pri OZN, proti kolonializmu v Afriki, in zaradi njegovega glasovanja, naj bi VS razpravljal tudi o položaju v Angoli, prišlo do ostrih izjav proti Ameriki. Ker je Portugalska tudi članica zahodnoevropske obrambne skupnosti, postane ta zadeva lahko nevarna, ker bi morebitni izstop Portugalske iz te obrambne skupnosti, imel za posledico njeno oslabitev.
v	v
Izstop Južnoafriške zveze iz britanske skupnosti narodov
Zakaj le tako?
Ob 20-letnici smrti voditelja Slovencev dr. Antona Korošca sta d'r. Miha Krek in Joško Krošelj v Zborniku-Ko-ledarju Svobodne Slovenije za leto 1961 mapisala tri daljše članke, v katerih je prikazano najvažnejše delo pok. dr. A. Korošca tako za Slovence, kakor tudi za skupno državo Jugoslavijo. V objavljenem gradivu je bilo tudi poudarjeno, da dr. Korošec ni bil nikdar sovražnik Hrvatov, ampak v Beogradu vedno njihov zagovornik in da jim je pomagal, kadar je le mogel. To mu objektivni ljudje med Hrvati tudi priznavajo. So pa med njimi še vedno takšni, ki svojega sovraštva do dr. Korošca ne morejo prikriti niti 20 let po njegovi smrti.
To so najbolj nepomirljivi elementi med ustaši. Svoje sovraštvo do pok. voditelja Slovencev so znova pokazali v svojem glasilu „Hrvatska“, ki izhaja v Buenos Airesu. V božični številki so memreč dne 25. decembra 1960 objavili tisti odlomek iz knjige pok. Svetozarja Pribičeviča, ki govori o dr. Korošcu.
Svetozar Pribičevič, najhujši preganjalec Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji, ter z ORJUNO začetnik jugoslovanskega fašizma pod naslovom „Demokrat Korošec“ v zvezi z živkoviče-vimi volitvami leta 1931 o dr. Korošcu piše naslednje:
„Narod u Jugoslaviji nije mogao učiniti drugo nego bojkotirati ove izbore, što je uostalom i učinio. Skup-štinski zastupnici nisu bili izabrani od naroda, več poslani od policije. Ministar pravosudja u izbornoj vladi dr. Korošec povodom izbora uputio je sudovima 2 studena (novembra op. ur.) 1931 pod br. 129.150 jedan razpis, koji propisuje, da sve sudsko osebje treba uzeti učešča na izborima, jer bi se svaki protivni čin mogao smatrati zloupotrebom Vlasti.“
Takšne Pribičevičeve ugotovitve beremo v ustaškem glasilu „Hrvatska“.
Kaj je torej na stvari?
Takoj povemo, da je očitek, ki ga dela Pribičevič Korošcu glede volitev leta 1931 povsem krivičen. Kajti dr. Korošec je bil v vladi kralja Aleksandra minister za promet od 6. januarja 1929 do 5. avgusta 1929. Tega dne je bil imenovan za ministra za gozdove in rudnike. Ker pa ni odobraval unitaristične in centralistične politike ter vedno hujšega nastopanja proti slovenskim in hrvatskim narodnim zahtevam za zagotovitev nemotenega narodnega življenja in razvijanja vseh njegovih sposobnosti, je dne 28. septembra 1930 odstopil.
Nadalnji važnejši politični dogodki v šestojanuarski vladi do volitev leta 1931 so bili naslednji: Dne 3. septembra 1931 je bila izdana ustava. 6. septembra 1931 objavljen zakon o volilnih imenikih in 10. septembra 1931 zakon o volitvah narodnih posglancev. 26. sep-
GORIŠKA IN PRIMORSKA
ITALIJANSKI STRAH P
Italijanski strah pred dvojezičnostjo
Na Tržaškem je precej govora o uvedbi dvojezičnosti v javnem življenju. Seveda rešitev tega vprašanja hudo vznemirja italijanske tržaške kroge, in to ne samo neofašistične, ampak tudi demokratske kroge. Zgodilo se je tudi, da se je odvetniška zbornica v Trstu uprla nameri, da bi se sodne listine izdajale tudi v slovenščini. Misovci (neo-fašisti) so zagnali velik krik, njihov tržaški poslanec Gefter-Wondrich je poslal pravosodnemu ministru Gonelli pismo, v katerem pravi, da bi uvedba dvojezičnosti „zrušila do temeljev zadnjo obrambo italijanstva“. Poslanec trdi, da je itak nepotrebno uvajati dvojezičnost, ker tistih 50.000 Slovencev v Italiji itak pozna italijanščino. Pravosodni minister je misovcu odgovoril, da bo vprašanje dvojezičnosti pozorno preučil.
Vprašanje dvojezičnosti je prišlo na razpravo na seji tržaškega pokrajinskega odbora. Komunistični svetovalec ;e namreč predlagal, naj se pravilnik o poteku sej pokrajinskega odbora tako spremeni, da bodo slovenski svetovalci imeli pravico zahtevati prevode aktov v slovenščino. Seveda se je temu predlogu uprla večina svetovalcev. Tako je liberalec Jona dejal, da je na sodišču prepovedana uporaba slovenskega jezika na osnovi člena 137 kazenskega in 122 civilnega postopnika. Če bi se pa kdo skliceval na določila londonskega sporazuma, naj ve, da ta „niso nikdar postala za vse državljane obvezen zakon“. Svoj govor proti dvojezičnosti je
tembra istega leta so bile razpisane volitve poslancev in 29. oktobra 1931 je bila potrjena edina državna lista Petra Živkoviča, volitve poslancev so pa bile dne 8. novembra 1931. leta.
Tako stoje stvari.
Iz tega je razvidno, da dr. Korošec ob izdanju volilne zakonodaje, razpisu ter izvedbi volitev dne 8. novembra 1931 sploh ni bil več član vlade, ker je bil že dne 28. septembra 1930 iz nje izstopil, pravosodni minister pa sploh nikdar ni bil.
Nič nimamo proti temu, da kdo dr. Koroščevo politično delo objektivno razčlenjuje in kritizira ter vrednoti s svojega političnega stališča. Pri tem naj se pa vedno poslužuje resničnih dejstev, nikar pa neresničnih podtikanj. Če je to krivico dr. Korošcu napravil že Svetozar Pribičevič, ki nikdar ni bil prijatelj ne Hrvatom in ne Slovencem, za njim tega ne bi smeli delati Hrvati — pa četudi so ustaši. Kajti tak krivičen napad na osebo dr. Korošca, kot voditelja Slovencev, je tudi napad na same Slovence. To pa ni v korist ohranitve dobrih zvez med Slovenci in Hrvati, kakršne so v zgodovini vedno bile in kakršne naj bi bile tudi v bodoče.
EtED DVOJEZIČNOSTJO
zaključil liberalec Jona z besedami, ki hudo spominjajo na čase fašizma: „Tu se govori in se bo vedno govorilo samo italijanski!“ Isto stališče je seveda zagovarjal tudi neofašist Strudhoff; predsednik sveta, demokristjan Delise, pa je izjavil, da je predlog komunista Collija v navzkrižju z zakonskimi predpisi. Na glasovanju je bil seveda predlog zavrnjen.
Hud krik so zagnali šovinisti, ko je podprefekt Pasino imenoval v komisijo za sestavljanje seznama trgovcev, ki imajo pravico do vpisa v bolniško blagajno Stanislava švaglja. Onemogočili so delo tej komisiji, ter vložili priziv proti imenovanju pri vladnem komisarju Palamari. Ta priziv je bil zavrnjen z odgovorom, da ni pristojen za reševanje tega vprašanja. Zato so vložili priziv pri notranjem ministrstvu. Ministrstvo še ni odgovorilo na to. Ob imenovanju švaglja v komisijo pa ozadje najlepše dokazuje letak, ki ga je podpisala „Avanguardia nazionale giova-nile“. Letak pod velikim naslovom Basta (Dovolj) pravi dobesedno takole: V Trgovinski svet so poskusili vklju-
NOVI PETLETNI GOSPODAR
V zvezni skupščini v Beogradu so
27.	decembra sprejeli novi državni gospodarski načrt za razdobje od leta 1961 do 1965. Glavni poročevalec v zvezni skupščini je bil Nikola Minčev, član zveznega izvršnega sveta. Med drugim je v zagovor novega petletnega gospodarskega načrta navajal, da se bo v razdobju njegovega izvajanja industrijska proizvodnja letno povečevala za 13%, ter bo leta 1965 Jugoslavija srednje razvita industrijska država. Proizvodnja v poljedeljstvu se bo večala letno za 7.2%. Napovedal je, da bo tkzv. socialistični sektor v poljedelstvu. leta 1965 že obsegal 7,620.000 hektarjev orne zemlje, med tem ko danes razpolaga samo še ž 1,100.000 hektarji. Torej je pričakovati novih pritiskov in vseh mogočih vab za še preostale svobodne kmete, da bi jih vključili v socialistični sektor. Tudi je omenjal, da soc. kmetijski sektor danes razpolaga z 32.000 traktorji, 2.000 kombajni. Povprečni pridelek pšenice na enem hektarju se je zvišal od 10 stotov v letu 1957 na 20 stotov v letu 1959, pridelek koruze pa od 12 na 25 metrskih stotov. Z zadrugami je v kooperaciji okoli 700.000 ,»individualnih kmečkih posestev“ pri proizvodnji, z zadrugami pa ima zveze okoli dva milijona kmečkih posestev. Ker bo v tem razdobju glavna pozornost sedanjih oblastnikov le usmerjena v razvoj in spopolnitev že obstoječe industrije, se bo še naprej zmanjševalo število kmetskega prebivalstva in bo do konca leta
čiti predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja in pri tem izzvali upravičen odpor krajevnih krogov. AGN (Vsenarodna mladinska prednja straža) se dviga proti samovoljnemu in nezakonitemu ukrepu, ki teži za tem, d'a pomaga nevarnemu titovskemu gospodarskemu in političnemu prodiranju, in kliče v zbor Italijane, ki se ne bojijo biti pogumni.“
Letak sam ne potrebuje nobenega komentarja, videti pa je, kako se Italijani bojijo borih tisoč Slovencev v mejah Italije.
Ob teh težavah, ki jih imajo Italijani na Primorskem s „slovenskim prodiranjem“, pa je vsekakor zanimiva vest, da je poslanec Lapenna iz Molise (v srednji Italiji) poslal prosvetnemu ministru Boscu interpelacijo z zahtevo, naj se uvede pouk hrvaščine in albanščine v srednjih šolah v mestih Larino in Termoli. Gotovo je marsikateremu znano, da v pokrajinah Molise in Abruzzi ponekod govore ta dva jezika potomci prebivalcev iz Dalmacije, ki so v 15. in 16. stoletju bežali pred Turki in se naselili na vzhodni obali Apeninskega polotoka od Pescare pa do Termoli.
SKI NAČRT V JUGOSLAVIJI
1965 padlo na 42% od skupnega števila prebivalstva.
Industrijska podjetja dajejo državi letno do 50% narodnega dohodka. V njih je zaposlenih 32% vseh zaposlenih delavcev. Novi gospodarski načrt dalje predvideva letno zaposlitev do 200.000 novih delavcev. V zadnjih letih se je narodni dohodek večal za okoli 13% letno, potrošnja prebivalstva se je pa od leta 1956 dvignila za 46%. V letu 1960 je 27% vse jugoslovanske zunanje trgovine odpadlo na države t. zv. „socialističnega bloka“.
Nikola Minčev je dalje v svojem poročilu navajal, da se z novim gospodarskim načrtom uvaja tudi nov enotni obračunski kurz za dolar in sicer na osnovi 750 dinarjev za en dolar. Dalje enotna carinska tarifa tako za blago, ki ga uvažajo domačini, kakor tudi na uvoz ostalega blaga. Za izved-ho teh finančnih in gospodarskih operacij je priskočila na pomoč ZDA z zneskom 100 milijonov dolarjev, 100 milijonov so odnosno bodo pa prispevale Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija, Holandska, Švica, Avstrija in Italija in končno je tudi Mednarodni denarni sklad odobril Jugoslaviji kredit v višini 75 milijonov dolarjev.
V zvezni gospodarski načrt so vključeni tudi gospodarski načrti posameznih federalnih edinic. Tako bo n. pr. v petletnem gospodarskem načrtu za LRS polovica vseh gospodarskih investicij šla tudi za dvig industrije, eno tretjino bodo pa porabili za izboljšanje družbenega standarda.
ARGENTINA
V	provinci Sta Fe so bile v nedeljo, 19. t. m. nadomestne volitve v 15 občinah. V desetih občinah so zmagali vladni radikali — med drugim tudi v mestu Rosario —, v treh opozicional-ni ljudski radikali, v dveh pa progresivni demokrati. Prihodnjo nedeljo bodo nadomestne občinske volitve v mestu Catamarca. Krščanski demokrati in konservativci so postavili skupno listo.
V	Buenos Airesu je minister za delo in socialno varnost dr. Guillermo Anzorena v četrtek, 16. marca t. L izročil komisiji 20 gremialnih organizacij v upravo in vodstvo Glavno konfederacijo za delo — CGT. V svojem govoru je minister navajal, da izročitev glavne sindikalne delavske predstavniške organizacije v Argentini v upravo predstavnikov delavskih sindikatov predstavlja zadnji korak za popolno normalizacijo sindikalnega življenja v Argentini. Po odhodu ministra in ostalih vladnih osebnosti, so člani komisije 20 gremialnih organizacij v zboro-valni dvorani zbranemu delavstvu sporočili prve svoje ukrepe glede uprave in vodstva CGT. Določili so tako člane glavnega tajništva in odbora, ki bo vodil denarno poslovanje CGT. Predstavniki peronistično usmerjenih gre-mijev so pa pred začetkom in po končanem zborovanju odpeli več peroni-stičnih koračnic, neprestano vzklikali Peronu in raznim peronističnim sindikalistom. 32 demokratskih gremijev z izročitvijo CGT predstavnikom 20 gremialnih organizacij mi zadovoljno ter zaradi nje napada vlado, češ, da je to nova „politična igra s peronisti“, ki so sedaj dobili v svoje roke tudi CGT. Izjavljajo, da bodo peronisti CGT izrabljali v politične namene tako, kot so to delali poprej in da bodo od tu pripravljali oboroženo vstajo za obnovitev leta 1955 zrušene tiranije. Zadovoljni pa niso tudi predstavniki gremijev, ki predstavljajo Gibanje za sindikalno enotnost in koordinacijo — MUCS, ki je skrajno levičarsko usmerjeno, ter je za 25. in 26. marec sklicalo plenarni sestanek predstavnikov svojih gremi-jev, da bodo zavzeli končno stališče, gremije, ki so pa podpirali izročitev CGT predstavnikom peronističnih gremijev — sindikat kovinarjev in trgovskih ter občinskih nameščencev so pa izključili že sedaj iz svoje sredine.
Argentinska vlada je v odgovoru na protestni noti čilske ter angleške vlade zaradi obiska predsednika dr. Frondizija na otoku Decepción na Antarktičnem področju znova poudarila svoje pravice do tega ozemlja na Antarktiki.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
V	w
Iz političnega življenja jugoslovanske
emigracije
10
se trudi, da svojemu narodu skrajša
Dr. Miha Krek o glavni dolžnosti emigracije
O njej je predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Krek že ponovno govoril ter nanjo opozarjal politično emigracijo narodov Jugoslavije. Rotil jih je, naj puste vse malenkostne stvari ob strani, naj se združijo v eno samo fronto za borbo proti skupnemu sovražniku komunizmu.
O tej dolžnosti je znova govoril na „svetonikolski slavi“ Združenja borcev Draža Mihajlovič v Clevelandu dne 18. decembra 1960. „Glas kanadskih Srba“ z dne 5. januarja 1961 navaja, da je bil dr. Krek na slavi glavni govornik.
V svojem govoru je dr. Krek vsem navzočim, zlasti predstavnikom omenjenega društva, častital slavo z željo, da bi „ohranili ta in druge verske narodne običaje. Kajti zlasti mi politični emigranti smo dolžni, da z vsemi možnimi sredstvi čuvamo svo;e verske in narodne običaje po svojih kolonijah v inozemstvu. To je eden od najboljših načinov, da ohranimo mečno svojo narod rc zavest. Petnajst let življenja v tujem svetu nas je poučilo, kako težko je ohraniti narodno zavest v novih rodovih in kako težko je ohraniti živo aktivnost politične emigracije. Toda, dokler smo še mi, ja t> naša dolžnost napram narodu, ki živi v temnici diktature in ne more sam braniti svoje pravice in koristi države. Dolžni smo to tud z ozirom do samih sebe, kajti vsak poedinec, vsaka družina, ki jo izgubimo, je izguba naših moči. Politična emigracija ima smisel samo tako dolgo, dokler daje potrdlo, da naš narod nikdar ni prostovoljno sprejel komunizma in njegove oblasti in dokler
dneve in leta suženjstva.“
V nadalnjih izvajanjih dr. Krek omenja, da je Združenje borcev Draža Mihajlovič prevzelo slavo pok. generala Draže Mihajloviča. Z lepimi besedami je opisal Mihajlovičevo delo kot „naj-markantnejše osebnosti gverilske, vojne proti okupatorju in komunizmu“. Zanj je dejal, da je pa „še večji kot narodni mučenik“. Prepričan je, da bo „ime Mihajlovič ostalo v zgodovini druge svetovne vojne kot lepo in čisto veliko ime junaka, vojskovodje in narodnega mučenca.“
Nadaljnja izvajanja je pa posvetil nalogam in dolžnostim emigracije^ Povedal je, da je po izgubljeni vojni morala naša politična emigracija nadaljevati borbo za osvoboditev pod izrednimi razmerami, ki jih nihče ni mogel predvideti. „Pred nami je dejstvo, da je država okupirana, da je narod prišel v suženjstvo tiranije, ki mu je bila vsiljena s pomočjo tujih sil. Vemo, da nobene resnične svobode ne bo tako d'olgo; dokler komunistična diktatura ne bo strta.“
Pravi, da je spričo tega že na prvem sestanku Narodnega odbora za Slovenijo v emigraciji izrazil mišljenje, „da ima politična emigracija iz Jugoslavije samo eno nalogo: koncentracijo vseh naših moči, vseh naših naporov proti komunistični diktaturi za osvoboditev države“.
„Z več strani je prihajal očitek, da ta „mali“ program ne zadovoljuje. Govorili so, da je program preveč „ozek“, zahtevali so „več“.- Ljudje so hoteli vedeti „v kaj bomo šli po 'osvoboditvi“, zahtevali so „„konstruktivni program za življenje po osvoboditvi“. Zamerjali
so nam, da je ta naša inciativa pravzaprav „brez ideje“.
„Razen te naše „male“ iniciative so posamezne skupine; in organizacije, deli naše emigracije, izdelali vsak svoj program, svoje predloge, ali vsaj dajali skupnim željam različne oblike, izraze in barve. Vsak se je trudil, da bi svoj predlog podprl z dokazi iz naše preteklosti, zlasti najnovejše, po večini žalostne zgodovine, zgodovine vojne, okupacije in revolucije. Ljudje peresa in strokovnjaki so napisali obširna dela svojih spominov, opažanj in komentarjev. Izšli so življenjepisi vodilnih in važnh osebnosti in gibanj s komentarji „za“ in proti. Objavljene so bile ostre polemike. To, kar so poveličevali eni, so zavračali in obsojali drugi. V tem pogledu je nastala cela emigrantska literatura, ki bo, prepričan sem, nekega dne koristna za zgodovinarje. Nastala je žurnalistika, ki je zbirala somišljenike in napadala druge. Nadaljevali smo državljansko vojno po taboriščih in kolonijah v svobodnem svetu. Emigracija je razpadla v brezštevilne skupine in skupinice in vsaka od njih ima najboljše namene. Toda, ali ne pravijo, da je pot v pekel tlakovana s ploščicami najboljših namenov?“
„O vsem tem ne govorim s katedra kakega učitelja, pa tudi ne kot kritik. Morda je tak razvoj v emigraciji bil neizbežen. Toda vprašajmo se: Ali ne bi bilo bolje, da bi bili vse svoje tako neznatne moči usmerili proti „malemu“ neposrednemu cilju, proti komunistični tiraniji, da bi bili mislili, govorili, pisali, organizirali in delali samo, da pomagamo zasužnjenemu narodu, da olajšamo njegov položaj in njegovo breme, da delamo za njegovo osvoboditev, ka-ker pa, da smo producirali nekaj sto kilogramov zgodovinske in politično-po-lemične literature ter se po njej opredeljevali ?“
„Danes, po petnajstih letih emigra-
cije, mislim, da vsak od nas uvidi kako težka in kako silno velika je ta „mala“ naloga. Več ali manj vsi priznavamo', da je lahko uspešno sredstvo za borbo proti enotni fronti našega sovražnika samo enotna fronta demokratov v državi in v inozemstvu. Če hoče imeti emigracija to orožje v svojih rokah, je odvisno samo od nje. Mislim, da bi bilo bolj koristno in bolj aktualno, če bi se bili borili z vsemi sredstvi proti okolnostim, ki so utrjevale komunistični režim v državi, namesto, da smo preobrnili, pregledali, preizkali in opisali vsak kamen na poti, po kateri smo hodili. En edini kamen je zanimiv za naše zasužnjene brate: tisti, ki je pred nami in nam zapira pot, tisti, ki nam ovira korak v svobodo. Ta kamen leži tu še vedno mirno. Gotovo, da ne leži samo po naši krivdi. Toda vprašanje je, ali smo storili vse, kar moremo, da ga premaknemo. Priznati moramo, da nismo' pokazali zadosti dobre volje, 'da v položaj, v katerem smo bili in smo še danes, da bi prešli preko tega, kar nas deli in da bi se vsi lotili tega tako nehvaležnega, včasih tako nepopularnega in navidez tako nemogočega dela.“
„Narodno in politično poslanstvo emigracije zahteva popolno nesebičnost, idealno; privrženost. Komunizem bo propadel tedaj, ko bo demokracija imela več gorečih pristašev in neumornih apostolov, kakor jih pa ima on. Jasno je, da se vloga emigracije zaključi z dnevom osvoboditve. Mi napram domovini nimamo več nobenih pravic. Zbrišimo vse ambicije. Za nas so ostale samo dolžnosti. Ni naša naloga, da bi komurkoli „krojili kapo“ po osvoboditvi, naša dolžnost pa je, čista in težka dolžnost, da storimo vse, da narodu skrajšamo d-obo suženjstva.“ „Ta naša dolžnost je v toliko težja, ker imamo opravka z neverjetno spretnim sovražnikom, ki zna brezsr-
čno in uspešno izkoriščati za svoje zlobne cilje tako notranji položaj, kakor tudi mednarodne razmere. Pomislimo na paraliziranje sleherne opozicije v državi. Pomislimo, kako sta Tito in njegov režim zapisana v svetovnem javnem mnenju kljub njihovim krvavim rokam, njihovim spletkam in vlogi trojanskega konja svetovne komunistične napadalnosti, pa s tem primerjajmo ugled in pomen politične emigracije iz Jugoslavije.“
„Zopet moram poudariti, da ne govorim kot kak učitelj, pa tudi ne kot kritik. Najmanj bi rad izgledal kak de-fetist. Obratno: Vidim veličastno državo vseh Južnih Slovanov, državo, ki je preživela parlamentarne in gospodarske krize, mednarodne in državljanske vojne, okupacije, revolucije, diktature. Ta dežela je sijajno dokazala, da so osnove, na katerih je nastala, trajne, in da so njene težave nastale iz napak minljivih smrtnikov. Opazujem, tako kot vi, našo petnajstletno muko. Občudujem nezlomljivo silo kmetov in jekleno; vztrajnost novih rodov, čujem tiho molitev milijonov, da bi nam pomagal Bog, da bi ustvarili borbeno demokracijo proti borbenemu brezbo-štvu. Čujem krik bratov, ki po petnajstih letih neuspehov še vedno verujejo, da jim politična emigracija lahko občutno pomaga, d'a bi se odprla vrata v vladavino spoštovanja osebnosti in družbenih ter osebnih svoboščin. Verujem, da so med nami idealni ljudje, pripravljeni, da bi za dosego tega cilja zgoreli. Zato sem povedal nekaj misli o našem „malem“ programu, ki po mojem mišljenju obsega vse, kar se od nas zahteva.“
„Dogodki v velikem svetu dokazujejo, da je združevanje sil za dosego našega prvega, najvažnejšešga in edino aktualnega cilja, povsod na dnevnem redu.“ V podkrepitev svojih trditev dr. Krek navaja zadnje volitve v
Buenos Aires, 23. 3. 1961
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3.
^Ilovice ia
Ljubljana spada med mesta z najlepšo pogozdeno okolico. Je to za zdravje ljudi, ki žive neprestano v mestu važno, pa tudi za lepe sprehode v bližnjo in daljno .okolico je poskrbljeno. Toda poročila od doma pravijo, da so gozdarski strokovnjaki v skrbeh za zeleni pas okoli slovenske prestolnice. Kajti gozdovi na Rožniku, Golovcu in drugod niso več to, kar so bili, in kar 'bi, morali ostati še naprej. Tudi po njih je sekira prepogosto pela svojo smrtno pesem in podirala drevje. Zlasti je podirala zdravo drevje, ki bi moralo s svojim zdravim semenjem skrbeti za naravno pomladitev gozdov. Za pogozdovanje se pa v prejšnjih letih niso dosti brigali. Razen tega se je pa kostanjevih nasadov lotila še rakasta bolezen, ki jih utegne v nekaj letih povsem uničiti. Ljubljanski list „Delo“ kliče sedaj na pomoč oblast ter jo poziva, naj se zgane in naj z vsemi sredstvi zavaruje zeleni pas slovenske prestolnice.
Ljubljanski grad je privlačna točka za same meščane, še bolj pa za turiste, ker imajo z grajske planote, še bolj pa z grajskega stolpa, prelep razgled na vse strani. Razen tega je pa na gradu tudi poskrbljeno za pogostitev obiskovalcev. Da bi obisk gradu postal še laži, namerava občina olajšati prihod turistov na grad. O tem, ali naj zgrade kar dvigala s predora, ki je že napravljen pod gradom, ali pa
BUENOS AIRES
Občni zbor Zveze slovenskih srednješolcev
Ob zaključku petega leta obstoja Zveze slovenskih srednješolcev so dijaki na rednem občnem zboru, dne 12. marca t. 1. poslušali poročila o opravljenem delu v pretekli poslovni dobi in si izdelali delovni načrt za tekoče leto.
Čeprav je delovanje organizacije težko, ker nima in ne more imeti številnega članstva, katero je poleg tega raztreseno .po vsem Velikem Buenos Airesu, je bito iz poročil odbornikov in nagovora duhovnega vodje razvidno, da je kljub danim težavam taka organizacija naši študirajoči mladini potrebna in koristna. Za narodno, enoto je predvsem nujno, da je bodoči intelektualec nepretrgano povezan s svojo skupnostjo, da raste z njo. Le tako bo kot odrastel tej svoji skupnosti v oporo.
Delo organizacije in novega odbora bo pa lahko uspešno le, če se bodo. vsi dijaki povezali v svojo organizacijo.
Namen ZSS je prav ta, da daje slovenski študirajoči mladini možnost izpopolnjevati svojo izobrazbo tudi v slovenskem smislu in v slovenskem duhu.
Severni Ameriki, napore velikih mož v Nemčiji in Franciji, da ves narod združijo za skupne napore, za dosego velikih narodnih ciljev in za lažje prenašanje skupnih bremen ter nadaljuje dobesedno':
„Komunistično cesarstvo izvaja svetovno napadalnost s tako naglico po vseh kontinentih, da so celo najbolj goreči zagovorniki mirne koeksistence prišli do prepričanja, da ona po komunističnem pojmovanju in razumevanju predstavlja mir samo tako dolgo, dokler svobodni narodi pristajajo, da mirno umreta njihova neodvisnost in svoboda.“
Nato pa svoja tehtna izvajanja zaključi z naslednjimi ugotovitvami ter pozivom:
„Ali bomo mi, majhna politična emigracija iz Jugoslavije pred tolikšno napetostjo v svetu, v dobi, ko se zbirajo vse sile in vsa sredstva, in ko se vse koristi posameznikov podrejajo skupnim koristim, za vse nas edino važni koristi zmage nad komunizmom, ali bomo mi ostali edini modrijani, od katerih bo vsak sedel na svojem konceptu in seznamu svojih željic in modrovali kako mora biti urejeno življenje po> dobljenem velikem spopadu?“
„To bi bilo smešno, žalostno, nemogoče. Osvoboditev izpod komunistične diktature je tudi za nas predpogoj za boljšo bodočnost. Pot k osvoboditvi zahteva skupni napor. Združevanje zahteva pozabo in zapostavitev vseh postranskih koristi. To je prva žrtev, ■ki se zahteva od vseh nas. Pripravljeni moramo biti na nove žrtve, če resno hočemo, da naj bi prišlo v naši državi do svobodnih razmer, da položaja, ko bo srečen in vesel narod hvalil Boga in ohranjal svoje verske in narodne običaje ter praznoval svoje praznike v tistem milem razpoloženju, ki ga je lepo izrazil slovenski pisatelj Cankar:
O domovina, ti si kakor zdravje!
vzpenjačo o-d magistrata, se pa še niso zedinili.
V mariborskem okraju so imeli lansko leto največ inozemskih turistov iz sosednje Avstrije, zatem pa iz Nemčije in Italije. Nekaj jih je bilo tudi iz Severne Amerike ter iz drugih evropskih držav. Skupno je bito 67.794 inozemskih turistov. Najbolj privlačna točka je seveda Pohorje, kamor je po zgraditvi vzpenjače dohod še lažji, kakor je bil že poprej. Dobra kapljica pa privabi marsikaterega inozemskega gosta tudi v Slovenske gorice.
Sedanji oblastniki doma s svojimi načrti neprestano priganjajo delavstvo k večji storilnosti v industrijskih obratih. Tako zlasti tudi v tekstilni in-dustrji na Gorenjskem. Delavci store vse, kar je v njihovih močeh, da bi proizvodnjo dvignili, toda strojnih naprav ni mogoče prisiliti, da bi proizvajale več, kakor je zanje določeno. Razen tega so pa sroji udi že vsi zastareli in izrabljeni. Saj so nekateri v obratu že kar pol stoletja. V predilnici in tkalnici v Tržiču že kar 75 let. Sedaj delajo načrte za njihovo obnovo.
Župnijsko cerkev na Viču so povsem prenovili Zlasti glavni oltar, ki je povsem nov. Pri graditvi cerkve leta 1908 so namreč napravili napako, da niso poslušali arhitekta ter so glavni oltar postavili prenizko. Sedaj so to napako popravili in notranjost prenovljene cerkve napravlja mogočen vtis.
Poleg predavanj na sestankih in literarnega krožka pod vodstvom g. M. Kremžarja kot do sedaj, je za letošnje učno leto organiziralo Slovensko kat. akademsko starešinstvo tečaj za slovenske dijake v širšem obsegu, na katerem bodo starešine v sodobni mladini sprejemljivi interpretaciji predavali o slovenskem zemljepisju, zgodovini, slovenskem jeziku in književnosti, teologiji in filozofiji. Želeti bi bilo, da bi ta tečaj privabil v organizacijo tudi take dijake in dijakinje, ki se doslej niso vključili v svojo stanovsko organizacijo.
Mnogo bi k temu lahko pripomogli starši s tem, da vzpodbujajo svoje otroke za pristop v zvezo.
Pri volitvah so bili v nov odbor izvoljeni: predsednik Tine Duh ml., podpredsednik Franci Jarc, tajnik Robert Petriček ml., blagajnik Tone Hočevar in za odbornika Jože Petelin in Andrej Duh.
Osebnei novice
Družinska sreča. V družini dr. Stanka in Marije Terezije Nikolič v West Hartfordu v ZDA se jie rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Igor. Čestitamo!
Poroka. V Munru sta se poročila v soboto, 11. marca 1960, gdč. Hilda Gorkič in Marijan Borsillo. Nevesta je hčerka slovenskih staronaseljencev ter
EMILIJAN CEVC
Tiha družica našega življenja, lepa, težka miza — nisem se zavedel tvoje dobrotnosti, dokler nisem stopil v hišo, kjer te ni bilo.
Bilo mi je nekako tako kot po pogrebu.
Težek duh po prahu in dimu se je skrival pod nizkim stropom, vse je bilo prazno; le razbito steklo je ležalo po tleh in umazane cunje. Izba je bila pusta in mrtva kakor srce brez ljubezni. Želja, da bi se oko- nekje odpočilo, da bi telo našlo nekaj, ob čemer bi začutilo svoje razsežnosti, me je bolela v zadnjem vlakencu telesa in ni našla izpolnitve. Nekaj tujega, sovražnega se je gnetlo v nizki izbi, da je postalo človeku od obupa grenko v ustih. Moral sem stopiti pred hišo, kjer sem sedel na razpadajoči rob vodnjaka in mi je delal družbo pokvečen kozolec, osamela, starikava jablana, ki je rodila le še kakor oreh debele sadove, in gozd nad rebrijo, čez in čez poraslo z brinjem.
Da, šele kadar človek kaj izgubi, začuti pravo vrednost izgubljenega. Takrat ti je pri srcu, kot bi ti umrlo ljubo bitje.
Šele tedaj sem spet občutil pravo človečnost, ko' smo od nekod privlekli mizo ter jo postavili v kot med okni nasproti peči. Tedaj je prostor nenadoma zadihal v pradavnem, težkem življenju kakor žival, ki se prebudi ob prvi zarji in vidi, da za jutranjimi go-
je bila rojiena že v Argentini. Pred leti je pela tudi pri Gallusu, v zadnjem času pa je članica pevskega zbora Soča. Mladoporočencema želimo vso srečo!
MORON-CASTELAR
XII. redni občni zbor SFZ
je bil 19. marca 1961 na Pristavi v
Moronu. Navzočih je bilo 60 članov, 10
članov je pa poslalo pooblastila.
Poročila odbornikov so vzbudila živahno' debato, ki je pokazala zanimanje članov za delo odbora v preteklem poslovnem letu. Razvidno je bilo, da je odbor kljub težkim razmeram storil, kar je bilo v njegovih močeh za napredek SFZ. Posebno je treba omeniti zgraditev novega igrišča za .odbojko. Predsednik se je zahvalil za pomoč, posebno še v času njegove odsotnosti.
Volitve so bile pod vodstvom nadzornega odbora. Predložena je bila ena lista. Rezultat je bil sledeči: Za listo je glasovalo 35 članov, proti 18, razveljavljenih je bilo 9 glasov, glasovanja se je pa vzdržalo 8 članov.
Izvoljeni odbor sestavljajo: predsednik Jernej Tomazin; podpredsednik France Markež; tajnik Ivo Majhen; blagajnik Ciril Selan, gospodar Janez Čeč, njegov pomočnik je pa Matjaž Kunčič.
Odborniki so: Božidar Vivod, Franc Tomazin, Lojze Mehle in Andrej Duh.
V	nadzornem odboru so: Jože Prijatelj, Milan Kržič in Aleksander Avguštin.
Razsodišče pa sestavljajo: Tone Javoršek, Jože Malovrh in Franc Vester.
Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil članom za zaupanje in podal na kratko glavne točke bodočega dela. Poudaril je nujno potrebo pridobitve mladine, ki danes prihaja iz slovenskih šolskih tečajev ter poživitev in organiziranje odsekov.
Občni zbor je zaključil z vzpodbudnimi besedami duhovni vodja g. dr. A. Starc.
SLOVENSKA VAS
V	nedeljo, 12. t. m. je bil v popoldanskih urah v društvenem domu 8. redni občni zbor društva „Slovenska vas“ ob številni udeležbi članstva.
Po otvoritvi in pozdravu se je predsednik g. Jože Rome v kratkih besedah spomnil v pretekli dobi umrlega člana pokojnega Franca Jemca, ki je bil eden izmed pionirjev pri gradnji društvenega doma.
Debata o poročilih odbornikov, katera so bila predhodno natiskana v listu „Slovenska vas“ in razdeljena med člane, se je hitro razvijala, ker je bilo le nekaj malenkostnih pripomb. Nato je občni zbor dal razrešnico dosedanjemu odboru in si izvolil za novo poslovno dobo sledeči odbor: gg. Glinšek Ignacij, predsednik, Lužovec Janez podpredsednik, Stanislav Mehle tajnik, Marijan Goljevšček blagajnik, Reven Slavko kulturni referent, Vilfan Franc gospodar, Anton Gorše knjižničar, Odborniki gg.: Sušnik Jakob, štancar Ludvik, Miklič Martin, Rome Jože. Nadzorni odbor gg.: Stanislav Jemec,
rami rdi mlad dan. Tako mora biti mornarju, ki so mu oči že pijane od večne ravnine morja, ko se spet znajde v pristanu; najzakotnejša krčmia ga osvobodi omotice, z vso bitjo se oklene slehernega trdnega oprimka... Zadihal sem praznike in mir počitka po delu ter mere lastnega telesa. Življenje je dobivalo zveste, stare oblike.
Toda to je že davno, da bi bil pozabil, če bi ne ostala v srcu neka bolečina, nekak nagonski strah pred praznino ... Kajti s srcem se ni šaliti...
Tu je miza, ra katero se morem nasloniti, kamor lahko položim kruh in postavim kozarec, miza, ki nas veže v občestvo ljudi, izdelana po merah človeškega telesa, po meri naših kretenj in pregibov. . . Če stojim, mi sega do bokov, da se lahko uprem nanjo z dlanmi, če sedem, mi sega do srčne jamice. Del svoje podobe smo položili vanjo.
Močna miza, gladim te kakor lepega konja in nikoli se ne morem dovolj naužiti tvojih oblik. Trdno' stoji na štirih nogah kakor žival, ki zvečer pije na potoku. Noge so ti povezane z močnimi lenarti, na katere lahko de-nem utrujen stopala. Stoli okoli tebe so kakor cToci ob materi in klop je kakor mostič pod skalami na poti v planino. V tvojem predalu je bel prt. Slovesni nedeljski prt; njegovi zgibi diše po soncu in kruhu. Nič ni lepšega na svetu, kakor so nedeljska in praz-
Čampa Jože, Jan Lovre. Razsodišče: gg. Virant Jože in Gerkman Franc.
Nevi predsednik g. Ignacij Glinšek je med drugim poudaril predvsem, da je treba v novi poslovni dobi gledati na to, kako bi dogradili še eno večjo sobo za slovenski tečaj, ker so ti prostori: dvorana in še dva druga prostora premajhni za tako veliko število otrok. Do sedaj se je pouk delno vršil in se še vrši v Baragovem misijonišču. za kar je občni zbor izrekel globoko zahvalo č. g. lazaristom. Bito je še mnogo predlogov glede poživitve našega življenja v Slovenski vasi, kar je novoizvoljeni odbor vzel na znanje in bo skušal v novi poslovni dobi izvesti.
RAMOS MEJIA ^ J
Občni zbor društva Slomškov dom
V nedeljo, 5. marca, je bil v župnijskih prostorih občni zbor društva Slomškov dom v Ramos Mejia. Udeležba je bila lepa in zanimanje zadovoljivo. Občni zbor je pričel in vodil predsednik Janez Brula, ki je po tajniškem poročilu (Ana Breznik) ter pregledu finančnega stanja (Vinko Tomazin) podal v kratkem govoru misli o dosedanjih naporih 'n uspehih. Njegove jasne besede o bodočem delu za razvoj društva, ki naj še posebno skrbi za ipladino ter šolski tečaj, so naletele na živahno odobravanje. Po daljši debati je občni zbor sprejel pravila za društvo, katera je skrbno sestavil in utemeljeval Božo Fink. Med važnejšimi sklepi je pomembno zlasti pooblastilo novemu odboru za odkup zemljišča s hišo (96Š m2). Skupno z dosedanjim svetom (362 m2) bo postalo last zadruge, ki bo skrbela za uspešen gospodarski razvoj. Novi odbor ima nalogo, da jo čim preje ustanovi. Odbor za prihodnje poslovno leto sestavljajo: predsednik Janez Brula; odborniki pa so: Ana Breznik, Ema Blejec, Vinko Tomažin, Franc Vester, Marijan Šušteršič in dva člana nadzornega odbora: Herman Zupan in Jože Javoršek. Občni zbor je bil lep korak v življenju te pomembne ustanove, ki druži naše rojake v Ramos Mejii in okolici.
Izlet na otok Hiawatho
Člani in članice Mladinskega doma smo imeli v nedeljo, 12. marca, skupen izlet. Udeležilo se ga je kljub slabemu vremenu nad 60 članov in članic. Odpeljali smo se iz Don Bosca s skupnim avtobusom do Tiger, kjer smo se naložili na ladjo, ki nas je pripeljala na otok Hiawatha. Tam nas je že čakal in prijazno sprejel g. Pirc, oskrbnik na tem prijaznem otočku. Takoj nato je bila sv. maša. Daroval jo je č. g. Martin Štuhec SDB. Pri njej smo peli lepe slovenske postne pesmi. Po opravljeni službi božji je dež popolnoma prenehal. Navdušeni kopalci so se poskušali v plavanju. Kmalu pa so začeli priganjati lačni želodci. Za te sta poskrbela naša že znana „asadorja“ gg. Durič in Javoršek in postregla z dobrimi klobasami Kmalu je bil pripravljen že tudi dober asado. Za pijačo je poskrbel g. Pirc.
nična jutra, ko je miza pregrajena s tem vezenim prtom, da je kakor oltar, ki nanj prinašamo darove nedeljskega blagoslova... Ob prtu počiva velik krušni nož. Pravkar sem spravil v miz-nico tudi kos papirja, na katerega sem si zapisal pesem, ki jo je snoči prepeval berač v gostilni. O dekletu poje, ki je skopmelo za fantom, ko je ta od-Sel Bog ve kam. Tudi zmečkana podobica višarske Marije je nekako zašla sem noter, prav taka, kakor je bila tista, ki smo jo otroci tako začudeno ogledovali, ker sta na njej Marija in Jezus brez rok in brez nog, kakor dva zvončka.
Roke mi počivajo na mizi in čutijo njeno toploto, kajti sonce sije naravnost nanjo.
Vedno bolj razumem kmeta, ki so mu na dražbi prodali hišo, in je prenesel, da so mu odgnali živinoi iz hleva, odnesli posteljo, v kateri se je rodil in mu je oče umrl na njej, in ženino poročno skrinjo. Ko pa je ostala v hiši samo še miza, je zarjul in stekel v hlev, privlekel sekiro, s katero je bil podiral drevesa v gorah, jo dvignil ter na vso moč zamahnil, da se je miza razklala po vsej dolžini in zahreščala, kot bi bila kriknila v shirtni grozi.
„Mize pa ne! Mize pa ne!...“
V tem kriku in tem zamahu je planila na dan vsa bolečina, ki se je zagrizla v moža ob izgubi domačije. Vse njegovo življenje se je razklalo, življenje, ki je zorelo ob tem družinskem prestolu. Poprej je bil kakor kralj za svojo mizo in vsa družina je bila zbrana ob njegovi desnici ih levici, povedana v srčno celoto. To je bila miza velikonočnega blagoslova in božičnega poprtnjaka, miza, ki so na njej tolikokrat počivale trudne roke družine, mi-
V«ali teden ena
DOMOVINI Simon Gregorčič
O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot,, s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot, oj mati vdanega ti sina, oj zlata mati, domovina!
Ti krasna si, krasnejše ni, kar jih obseva zarja dneva; krepostna si, vsa vredna ti, da krona venca te kraljeva.
A trnov le tvoj venec je in rod tvoj rod — mučenec je; sovražni svet te le prezira, prezira te in te zatira!
Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti ujasni kalno? Kdaj slečeš to, obleko žalno, kdaj sonce zlato sine ti?
O,	da z močjo in srečo, slavo, ne s krono trnovo, nebo ovilo bi ti sveto glavo — kako bi jaz ti pel glasno!
A ker nikdo ne šteje te, ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim tem srčneje te, jaz ljubim tem zvesteje te, d ljubim te — s solzami!
Oj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, ti moja skrb in bolečina,
Bog čuvaj dobrotljivi te,
Bog živi te, Bog živi te!
Po končanem kosilu so nekateri odšli malo počivat, drugi pa so igrali žogo in razne druge igre, nekateri pa so se šli hladit v vodo. Skoraj prehitro je minil prijazen popoldan, ko je prišla zopet ladja po nas. Poslovili smo se od prijazne družine Pirc in se z veselo pesmijo odpeljali proti Tigram, kjer nas je čakal skupni avtobus. Zopet se je zaslišala vesela pesem, ki ni prej ponehala, dokler se nismo pripeljali v Don Bosco. Vsi zadovoljni smo se razšli na svoje domove z željo, da bi še priredili tak izlet. G. Pircu za vse, kar nam je dal na razpolago, lepa hvala.
J. M.
BLED
PRVI HLADILNIK
S: SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah najcenejše.
Dvojna garancija za dobo 5 let!
Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
za, ki sta jo tolikokrat posvetila molitev in veselje, za katero so se otroci učili prvih črk, zbirali žito in fižol — otroci, že zdavnaj razkropljeni po svetu! — Preveč je bilo bolečine, da bi jo moglo prenesti eno samo srce...
In razsekal je mizo na drobne kosce. Tako divji je bil, da se mu nihče ni upal približati. Potem je zasekal sekiro v podboje vežnih vrat, se obrnil in dšel proti gozdu. Niti enkrat se ni več ozrl.
Tako je bilo!
Moram stopiti na vrt, odlomiti cvetočo jablanovo vejico ter jo položiti na mize, kar storim s tako ljubeznijo in spoštovanjem, kot bi jo polagal k Marijinim nogam.
Zdaj se mi zdi, kakor bi suhi, mrtvi les pognal zdravo vejico, ki je vzcvetela v našo radost.
Dve zlatozeleni muhi stopicata okoli krušne drobtine na robu mize.
*
Vse me navdaja z veseljem in zaupanjem.
Pred oknom zveni pomlad. Sadovnjak cvete in med travo žare cvetovi regrata. Skale v gorah počivajo sredi mladega zelenja in sonca. Na tepki se dva ptička ukvarjata z gnezdom.
Nevidna teža me upogiba, da bi najrajši pokleknil.
Pri cerkvi zvoni na čast Kristusovemu trpljenju.
Tedaj nenadoma, kakor bi bil doslej slep, zapazim, da je preprosti mizar vrezal na sredo mize: srce,
dva nageljna ob njem in sveto ime +
I H S
SLOVENCI V ARGENTINI
M I X A
(Iz zbirke .Preproste stvari“)
SLOVENCI
BRAZIL
Martin črnugelj je na državni univerzi v Sao Paulu promoviral za inženirja elektronike. Novi inženir je zaveden Slovenec in nikoli ne manjka pri službi božji za Slovence. Negovi starši so iz Metlike. Mati še vedno hrani podobico, ki ji jo je dal katehet Anton Vovk, sedanji škof. Martin črnugelj je študiral gimnazijo deloma že v Spittalu na Koroškem. Od' slovenskih imigrantov, ki so prišli po vojski v Brazil, je on prvi, ki je dokončal državno univerzo. Čestitamo.
Krščena je bila hčerka Milana Dobravca na ime Zora Monika. Kmalu za tem so imeli krst v družini inženirja Marka Lajovica. Fantek je dobil ime Peter. Krstil je Rev. Alojzij Ilc. Botri so bili stari starši gospod in gospa Palme, ki sta prišla iz Evroje na obisk k svoji hčeri. Inž. Lajovic in gospa, roj. Palme, sta zaslovela po svetu kot drsalca na ledu.
Kardinal mesta Sao Paulo je imenoval za profesorja nadškofijskega semenišča slovenskega duhovnika Viktorja Pristova. Semenišče ima 7 letnikov in 170 gojencev in se nahaja 70 km od Sao Paula v višini 800 m v bližini mesta Sao- Roque. V istem semenišču poučuje že tretje leto- slovenski duhovnik profesor Alojzij Ilc. Od drugih profesorjev je eden Portugalec, eden Francoz, -eden sin slovenske matere in ogrskega očeta. Ravnatelj je švicarskega pokol jen ja in govori nemško. Slovenec je tudi spovednik semeniščnikov, Rev Ludovik Ceglar, ki je vikarij pomočnik župnika mesta Sao Roque, po rodu Italijana. V župniji je tudi samostan italijanskih karmeličanov. Tako se tudi med klerom odraža kozmopolitiski značaj mesta in države Sao Paulo.
SLOVENNCI V ARGENTINI
(Nadaljevanje s 3. str.)
SAN JUSTO
Odbor „Našega doma“ v San Justo je sklenil ■ čimpreje začeti z gradnjo nove stavbe, da se na ta način zadosti potrebi udobnejših prostorov. Ta potreba je vsak dan večja, ker se stalno širi krog prijateljev, ki radi zahajajo v društvene prostore. Po osnutku g. Toneta Oblaka je odbor dal izdelati načrt, ki bo v kratkem predložen na občini v odobritev, nakar bo takoj mogoče začeti z gradnjo. Za cementni del spodnjih prostorov je po mnenju strokovnjakov potrebna vsota okoli 500.000 pesov. Za začetek dela mora odbor imeti vsaj $ 350.000, da se delo ne bo začelo, nato pa zaradi pomanjkanja denarja ustavilo. Ker pa „Naš dom“ ne razpolaga s tolikim kapitalom, se obračamo na vso člane, ki so se ob priliki obvezali, da bodo kupili nove delnice, da to obljubo izpolnijo, pa tudi na one, ki te obveznosti niso prevzeli, pa so se njihove razmere spremenile in danes lahko prispevajo pri gradnji z nakupom novih delnic. Naj nihče ne odreče, ko bodo člani, ki akcijo vodijo, nabirali po domovih denarne prispevke, kajti res so žrtve velike, veliko večji pa je cilj, katerega smo si zastavili In ga tudi moramo doseči. Odbor N.D.
PO SVETU
ZDA
Brezjanska Mati božja ima v Severni Ameriki lepo svetišče pri slovenskih frančiškanih v Lemontu, kamor vsako leto romajo slovenski rojaki v tej deželi. Slike Matere božje so pa tudi v nekaterih drugih slovenskih cerkvah v Severni Ameriki. Tako so jo z vso- slovesnostjo postavili ob začetku letošnjega leta tudi v cerkvi sv. Vida,	največje	slovenske	fare v	Clevelandu.	Sliko Brezjanske	Matere	božje
je naslikala sestra Pija O.S.U. v Ljubljani. Največ zaslug za postavitev oltarja	Kraljice	Slovencev	v tej	cerkvi
ima pa Grmova družina, ki je na ta način	hotela	počastiti	spomin	svoje
pokojne matere. Pred sliko vedno gori luč v rudarski svetilki, ki so jo pok. škofu dr. Rožmanu podarili slovenski rudarji v Evropi ob njegovem obisku leta 1957.
Pevski zbor Korotan v Clevelandu je izdal ploščo „Pod oknom“ s 17 slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi, ki jih je ta zbor pel na svojih dosedanjih koncertih.
Rev. dr. M. J. Setničar, župnik fare Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu, Wis., je nedavno praznoval srebrno-mašniški jubilej. Glavni govornik na slavnosti je bil msgr. Butala, ki je kot nekdanji župnik v Waukega-nu nadarjenega fanta spravil v šole. Srebrnomašnik je svoje bogoslovne študije nadaljeval tudi na Gregoriani v Rimu, kjer je tudi doktoriral.
Slovenski oder v Clevelandu bo 26. marca uprizoril v dvorani pri .-Sv. Vidu Gregorinovo pasijonsko igro „V času obiskanja“.
V	Arkansu je 4. jan. t. 1. v 58. letu starosti umrl Edvard Antosiewlcz, narodno zavedni slovenski mož in priznani slovenski zavarovalni strokovnjak. V domovini je bil odličen član Sokolske organizacije in ji je kot izvrsten telovadec na drogu in bradlji priboril prva mesta na mednarodnih telovadnih nastopih v Luxemburgu, Pragi, Varšavi in Parizu. Med vojno je bil član Sokolske legije. V začetku leta 1945 so ga nacisti aretirali in odpeljali v Dachau. Po vojni je pok. An-tosiewicz pomagal obnavljati demokratsko življenje na Primorskem. L. 1946 je postal urednik slovenske radijske postaje v Trstu, pozneje pa urednik pri Voice of America v New Yorku in Washingtonu.
V	Ameriški domovini mu je zapisal nekaj spominskih besedi v slovo njegov prijatelj Simon Kregar. V spominskem članku je med drugim zapisal tudi tole:
„Antosiewicz je zadnja leta zelo trpel. Pošteno lahko rečemo, da je v precejšnji meri dachauska žrtev. Danes, ko pišemo o Vetrinju in iščemo krivcev za to največjo slovensko tragedijo, ko niso umirali nedolžni, ampak se je pred vsem svetom pokazala neslutena krvoločnost med nami, prav danes je čas, da brezobzirno poiščemo krivce za slovenski Dachau. Ti grobovi ne smejo mimo.“
Na januarski razstav! umetnin sodobnih italijanskih slikarjev v javnem muzeju v Manitowoc, ki ga vodi kot
v	v
Pismo necahn «izvin v domovino
Sredi posta 1961
Dragi Jože!
Najprej Ti želim mnogo sreče čez Atlantski, Sredozemski in Jadranski bcean, da bi Te Tvoj nebeški patron še naprej tako srečno varoval kot Te je dozdaj, čeprav boš to pismo dobil šele po svojem godu. Veseli me, da se tudi Ti še večkrat spomniš s kakšnimi vrsticami svojega strica, čeprav si bil še majhen pobič, ko sem odhajal od doma v tujino.
V 6vojem zadnjem pismu me sprašuješ, kaj bi bilo kaj tukaj v Argentini novega. Nič posebnega. Revolucije že precej dolgo nismo imeli nobene, potresa tudi ne in tako ne vem za druge novosti kot za nova dekliška krila in za nove ženske frizure, kar bi najbrž tudi Tebe najbolj zanimalo, če bi znal jaz to opisati. Ah, nekaj bi pa skoraj pozabil, kar se bo vršilo na belo nedeljo, to je slovenski dan. Na belo nedeljo je bilo tudi včasih doma največ žegnanj, proščenj in na Zelenem Štajerskem lepih nedelj in sploh romanj. Povabil bi tudi Tebe semkaj, če se ne bi Ti tako daleč odtod dolgočasil in če bi imeli tamkaj vsaj tako dobro valuto, kot je tukajšnja, ki je zelo zanič. Torej letos Te na našem slovenskem dnevu še ne bo, pa morda prihodnjič kdaj. Naj Ti ga torej za skomine nekoliko
opišem, da se boš vsaj v bodoče kdaj ckorajžil za daljši izlet v Baires.
Tukaj se večkrat snidemo, tako za Silvestrovo, za Pusta, ki je v Argentini velik svetnik, ki ima kar tri godovne dneve za povrstjo, dočim so za Božič, Veliko noč in Binkošti drugi praznik že zdavnaj odpravili. Toda to so bolj krajevna slavlja, bi rekel, kot bi bila po ena veselica v Kranju, druga v Logatcu, tretja v Litiji. Slovenski dan je pa zbor, kot ga pa ni zlepa na svetu. Iz vseh strani Bairesa in njegove okolice vrejo ljudje skupaj, kot so pred dobrimi devetdesetimi leti drli na vižmarski ali žalski tabor. Nekateri morajo tudi po trikrat, štirikrat prestopiti iz kolektiva na avtobus, z avtobusa na podzemeljsko, s podzemeljske na vlak in z vlaka spet na kakšen mikro, preden dospejo na slovenski dan. Pa se splača, ker drugače bi ne riskirali takih potovalnih težkoč. Sicer še nič ne vem, kaj vse bo letos na programu, ker ga še niso razglasili, pa že iz prejšnjih let imam take izkušnje, da se izplača. Vsekakor bo takšna gneča, da, bom moral dobra paziti, da mi kdo na kurja očesa ne stopi. Gotovo bodo sicer če-vavčiči tako mastni, da bi si lahko kar z njihovo mastjo kurja očesa namazal, toda za tako zdravljenje s*a potrebna prostor in čas, česar pa najbrž na slovenskem dnevu ne bo dovolj.
PO ŠPORTNEM SVETU
Ne veliki smuški skakalnici v šiški — na Galetovem“ jo imenujejo, je bilo
5.	februarja veliko mednarodno tekmovanje za pokal „Kongsberg“. Nastopilo je 33 tekmovalcev iz 6 držav. Jugoslavijo so zastopali Pečar, Jemc, Šlibar, Eržen, Langus in drugi. Avstrijce je poleg drugih zastopal imetnik bronaste olimpijske medalje Otto Leodolter, Italijo sta zastopala odlična De Zordo in Zandanel, tekmovali pa so še Poljaki, Francozi in Nemci (iz Vzh. Nemčije). Nad 20.0CO gledalcev je bilo navdušeno nad izrednim uspehom Slovenca Pečarja, ki je v hudi konkurenci zasluženo osvojil ¡prvo mesto pred Italijanom De Zordo, Avstrijcem Leodolter jem in drugimi. V krasnem slogu je osvojil prvo mesto s 219 točkami in skokoma 63.5 in 60 m. Jemc je bil na 8 mestu, šli-!bar pa na 10. Med moštvi pa je prvo mesto osvojila Avstrija, drugo mesto pa Jugoslavija I.
ravnatelj rojak dr. Rajko Ložar, sta bila zastopana s svojimi deli tudi Slo-vojnih letih že večkrat razstavljala na venca Musič in Spacal. Oba sta v po-Biennale v Benetkah.
KANADA
Z ustanovitvijo še druge slovenske fare v Torontu se je začelo prosvetno delovanje slovenskih rojakov tudi tu. V tej fari so bile v zadnjem času naslednje prireditve, ki so bile lepo obiskane: Farna katoliška ženska liga je
26.	nov. 1960 priredila veliko farno družabno prireditev. Slovenska šola je
4.	decembra pripravila miklavževanje, igralska družina v tej fari je pa 10. in 11. decembra lanskega leta uprizorila igro v 4 dejanjih, „Prisega o polnoči“, ki jo' je napisala Manica Koma-nova. Za Silvestrovo so imeli rojaki v tej fari prijateljski družabni sestanek z banketom.
Slovensko kat. akademsko starešinstvo v Torontu je imelo lansko leto 10 rednih sestankov, nekaj prireditev družabnega značaja, priredilo je pa. tudi obisk Shakesspearejevega gledališča v Stratfordu. Na decembrskem občnem zboru je bil izvoljen za novega predsednika dr. Mile Klopčič.
Ustanovitev Društva Slovencev v Kanadi. Na lanskem Slovenskem dnevu ustanovljeni odbor za ustanovitev splošne narodne organizacije za slovenske rojake v Kanadi je pripravil ustanovni občni zbor za ustanovitev Društva Slovencev v Kanadi. Bil je 3. decembra 1960. Na njem so bili navzoči zastopniki različnih mnenj in stremljenj. O novih pravilih se je razvila živahna debata, ki je pokazala, da je povezava krščansko usmerjenih in pozitivnih sil slovenskega življa v Kanadi nujno potrebna, zlasti spričo komunistične strnjenosti in nevarnosti. Povezava mora biti široka in povsem na demokratski osnovi. Skupni forum naj da vsem možnost za razpravo, o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s slovenskim življem ter o skupnem nastopanju Slovencev v važnih narodnih vprašanjih. Ugotovilo se je pa tudi, da vsi rojaki tudi pri vseh teh možnostih, ki jih imajo za svobodno udejstvovanje, še vedno niso. pripravljeni za skupno sodelovanje.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik I. Marn, člani odbora pa: Vinko Antolin, J. Cvetko,
I.	Peterlin, prof. Z. Jelinčič, ing. F. Grmek in Jože Markeš.
Seveda ne bo manjkalo najizbra-nejših vin, kar jih Argentina premore; še jabolčnik si bom lahko privoščil, ki mu tukaj sidra pravijo. Govornikov ne bo, kot so bili svoje dni v 'Vižmarjih in v Žalcu, to pa zato ne, da ne bi motili narodnih pesmi, s katerimi bodo letos nastopili vsi slovenski pevski zbori, kar jih tukaj premoremo. Tega se zelo veselim, ker me sosedov radio vedno samo z jazzom in drugimi glasbenimi izrodki mori. Mimogrede sem nekje ujel, da bodo letos postregli z leetovimi srci, ki bodo opremljena s kar najbolj umetniškimi verzi, kakor tisti:
Srce bi z visokim plotom zagradil in vanj bi tebe, Micka, posadil.
Vse to so seveda samo nekatere malenkosti, ki me čakajo na belo nedeljo na slovenskem dnevu. Prav rad bi se ob tej priložnosti spomnil tudi nate, dragi Jaže, pa že vem, da ne bo časa, ker me bodo vedno s kakšnimi novimi sladkarijami in drugimi presenečenji motili.
Na vsak način moraš čimprej zbrati skupaj potreben čas in denar, da prideš enkrat sam pogledat, kako se znamo v Argentini dobro imeti. In če bodo takrat razglasili, da si prišel na to slavnost Ti iz domovine, da si najdeš tukaj med slovenskimi dekleti, ki so še vsa nepokvarjena od titovske vzgoje, svojo izvoljenko, bo to gotovo takrat zelo privlačna programska točka.
Dotlej Te prav prisrčno pozdravlja Tvoj stric Tomaž.
Isti dan je bilo tudi mladinsko tekmovanje za pokal Kongsberg in sicer v Logatcu na skakalnici, ki je bila zadnje Bloudkovo delo. Tudi tu je osvojil prvo mesto nadarjeni slovenski mladinski skakalec Zajc s skokoma 47,5 in 46.5 ter 204 točkami. Tudi ostali slovenski mladinci so se dobro odrezali. Tekmo pa je motil hud veter, ki je skoraj onemogočil skoke. V splošni oceni so bili prvi Italijani, drugi Av-strici, tretje mesto pa so dosegli Slovenci za Jugoslavijo.
V Mar de.l Plati igrajo šahovski mojstri iz raznih držav za 14. mednarodno prvenstvo. Jugoslavijo zastopa Aleksander Matanovič, ki je po ¡petem kolu na tretjem mestu za Najdbrfom (Arg.) in Filipom (ČSR).
Letošnje jugoslovansko šahovsko prvenstvo si je osvojil znani velemojster dr. Peter Trifunovič. Niso pa nastopili na tem prvenstvu ne Gligorič niti Ivkov in ne Matanovič.
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
Evropska skupnost premoga in jekla je v mesecu januarju pridelala
19,754.000	tom premoga, kar je 10.000 ton več kakor januarja 1960. Izgubo na produkciji je trpela Belgija zaradi stavk — 730.000 ton, kar je 3,2% letne produkcije.
ČUensko mnenje o Kennedyjivem načrtu „Živila za mir“ je v glavnem negativno, ker trdijo, da bi Amerikanci s tako širokogrudnim podeljevanjem odvisnih poljedelskih pridelkov škodovali gospodarskemu razvoju tistih južnoameriških držav, ki se prav sedaj najbolj bore za to, da bi povečale produkcijo in namestitev- svojih izdelkov na sosednih trgih odn. izven Južne Amerike.
Sovjetska ladja Molodečno je iz Ne-cochee v Argentini odpeljala pretekli teden 5.170 ton lanenega olja, namenjenega v Rusijo.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Katoliški misijoni. Marec 1961. Najučinkovitejše; Misijoni in tisk (Stabo); Nekaj .0' Indoneziji in njenih prebivalcih (ing. A. Mozetič, ponatis iz Sv. Slovenije). Misijonska doživetja; Konfucijeva modnost (Stanko Boljka); Popotni misijonski utrinki (L. L.); Ločeni bratje (prof. Al. Geržinič); Naš Baraga; Naši dragi misijonarji.
Vestnik. Marec 1961. V vrtincu revolucij (Ruda Jurčec); Ali je bil neizogiben naš zlom leta 1941 (Radivoj Rigler); Brali smo; Pogajanja z Rusi; Borci pišejo; Prošnja in poziv; Paberki; Oj očak Nanos, ki zreš na svoje podložne; Urednikov bunker.
OBVESTILA
Društvo Slovencev sporoča, da je zapadel 70. smrtni primer. Da more ta naša ustanova brezhibno delovati, je želeti, da vsak član-ica vplača v naprej za tri smrtne primere. Od vključno 68. primera dalje je po sklepu zadnjega občnega zbora plačati za vsak primer po $ 10.—. Znesek, ki ga dobe svojci umrle člana pa je zvišan od dosedanjih 8 3.700.— na $ 7.500.—. Edini pogoj za redno izplačilo posmrtnine je: da ima član-ica poleg posmrtninskih prispev-v redu plačano članarino, razen tistih, ki so te oproščeni.
Opozarjamo zlasti člane družinske poglavarje, ki imajo v pc-smrtninskem fondu prijavljene svoje otroke, da ti ko dopolnijo 18 let, ne spadajo več v grupo otrok, ampak se, če to želijo, uvrstijo med članstvo. Treba jih je zato posebej prijaviti in so dolžni plačevati članarino in svoj prispevek v posmrt-ninski fond. V primeru, da so brez dohodkov (dijaki) so prvega oproščeni, v nobenem primeru pa ne drugega.
Odbor „Našega Doma“ v San Justu vabi vse člane zadruge na informativni sestanek v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10 dopoldne v društvenih prostorih. Na sestanku bodo- člani odbora podali poročilo o delu v pretekli poslovni dobi.
Ker imajo Slovenci v San Martinu že lastne prostore za zbiranje, bo letos blagoslov velikonočnih jedil ne več v župni cerkvi, ampak v novem domu, ul. C6rdoba\ 129 ob 15.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961 za Argentino $ 430.—
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425; Bs. Aires, T. E. 33-7213
Vse gospe iz sanmartinskega okoliša so vljudno vabljene, da se udeležijo na cvetno nedeljo razgovora v zvezi z otvoritvijo novega doma. Razgovor bo v domu, ulica Córdoba 129 takoj po popoldanski slovenski službi božji.
Slovenski šolski tečaj v Floridi bo pričenši s soboto 8. aprila popoldne od 14.30 do 17 in ne več dopoldne.
Dijakinja! V nedeljo, 26. marca bomo imele po šv. maši redni občni zbor. Prisrčno vabljene tudi začetnice!
Dijaki, dijakinje! Udeležite se v polnem številu dijaškega tečaja, katerega prireja Slov. kat. akad. starešinstvo za vse slovenske dijake. Tečaj se bo pričel v soboto, 25. t. m., ob 15.30 v Slovenski hiši. Odbora ZSS-DIO.
CERKVENI OGLASNIK
Zaključek velikonočne duhovne obnove za Slovence v San Martinu bo na cvetno nedeljo popoldne ob 17.30 s sv. mašo in pridigo. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo.
Rojaki! V hotelu PRIMAVERA
dobite najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, Oskrbujeta
ZORA in DANICA
Av. Luro 2525
Telef. 2-8425	Mar del Plata
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
SLOVENCI, SLOVENKE!
Pomagajte rojakom, ki so v nesreči in potrebi!
Podprite naše reveže in bolnike! Prihitite vsi na slovensko Pristavo v Moron na
6. SLOVENSKI DAN
na belo nedeljo, 9. aprila 1961
V primeru deževnega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo, 16. aprila
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Bumar, S R L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658- 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blagoi
ZAHVALA
Zahvaljujem se svojemu kolegi, gospodu dr. Lojzetu Bercetu, za hitro in lepo izvedeno kočljivo operacijo, s katero je ponovno dokazal svojo odlično kirurško spretnost in strokovno znanje, pa tudi takoj pripravljen žrtvovati za delo na meni tako dragocene nočne ure zaradi nujnosti slučaja; kakor tudi prijatelju gospodu Dorjanu Hellerju, ki mi je v kratkih par urah moje vožnje v Capital uredil že vse potrebno, mi stal ob strani v kočljivih trenutkih in mi tovariško in požrtvovalno pomagal ves čas moje bolezni, kljub svoji poklicni preobremenjenosti — prav tako nesebično, kot so mi pred tolikimi leti, že v predvojni Jugoslaviji, gmotno pomagali do dovršitve mojih medicinskih študijev — meni, kakor tudi kdo ve še komu drugemu —• njegovi starši, poznani kranjski meceni Hellerjevi, ki v svoji veliki skromnosti nikoli niti slišati niso hoteli besede zahvale.
Dr. Lojze Grzetič zdravnik v Bariločah
Buenos Aires, 20. marca 1961.