ISSN 14085852
številka: vJ letnik izdaje: 13
Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče
GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: 24. maj 2007
•	Nov prometni znak v Velikih Laščah
•	Pogovor z Dimitrijem Ruplom
•	Reportaže iz čistilnih akcij
•	S športom proti drogi
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v Ljubljano.
Nov naslov:
SHIROLL d.o.o.,
Obrije 10,1000 Ljubljana,
tel. 01 545-15-40, fax: 01/545-15-42,
Gsm: 041 620-748,
e-mail:shiroll@siol.net, web: www.shiroll.si
RAZVOJ • PROIZVODNJA - MONTAŽA - SERVIS
• klimatizacija objektov * proti vfomno in protipožarno
tehnično varovanje »daljinsko radijsko krmiljenje
• videonadzor * inteligentne elektroinštalacije
ÉKJTRGOUP
'' TCUUlhUA TDnntllUA
TEHNIČNA TRGOVINA Velike Lašče tel: 01/78 81099 tel./fax: 01/78 81039
T
kazalo:	
- Zupanov uvodnik	3
- Odprto pismo ministru za promet	4
- Ustanova Zupanov sklad	5
- Prireditve ob občinskem prazniku	6
- Iz gledališča	6
- Velikolaški poletni festival	6
- Naša občina na sejmu TIP	7
- Pogovor z Dimitrijem Ruplom	8
- Matjaž Gruden, novi direktor zavoda Trubarjevi kraji	9
- Okoljske dajatve	10
- Kako varno smo živeli v 2006?	12
- Nov prometni znak v Velikih Laščah	13
- Neja bo živela	14
- Iz redne seje Sveta za preventivo	14
- Novice iz "petega aja"	14
- Ulice otrokom	15
- Učenci gledali polete	16
- Šolarji plavali v Termah	16
- Pomladna šola na ranču Kaja in Grom	17
- Krpanov kros	18
- Otroci na plavalnem tečaju	19
- Dnevnikov kros	19
- Pomlad v vrtcu	20
- Otroci igrajo za starše	20
- Otroci na domačiji Smuk	21
- Zmajček Eko Ferdo vas pozdravlja	22
- Eko Ferdo v Velikih Laščah	23
- Turjaška voda je pitna	23
- Gasilci očistili Osolnik	24
- Lovci iz Velikih Lašč za čisto naravo	24
- Gradež je čist	26
- Arhitekti spoznali sušilnico na Gradežu	26
- Suhe češplje na limbarski gori	26
- Krpanovci tarokirali in postavljali butaro	27
- Društvo podeželskih žena ob materinskem dnevu	28
- Mladi in kmetijstvo	29
- Skavti na zaobljubah	30
- Skavti na "Ujemi me 2007"	31
- Prepoved spuščanja psov v naravi	32
- Novi organi LD Mokre	32
- Ne dotikajmo se mladičev	33
- Upokojenci na izletu	34
- Gasilci so tekmovali	35
- Veselje do življenja	36
- Koncert v spomin na Olgo Jež	36
- Festival Najdihojca 2007	37
- Kinospored	38
- Marčevska in aprilska knjižna čajanka	39
- 50 let knjižnice Prežihov Voranc	40
- Pesem.si	42
- Kmalu 500 let Trubarjevega rojstva	43
- S športom proti drogi	44
- Vrhunski nogomet v Velikih Laščah	45
- Mladi nogometaši do polfinala	45
- Z loparji in žogicami	46
- Turjaški lokostrelci	47
- Miha Indihar prvi na teku okoli solin	48
- Po krošnjarski poti	48
- Iz poslanske pisarne	49
- Podjetniške in druge informacije	50
- Jankovič na čelu sveta LUR	51
Trobla
glasilo
Občine Velike Lašče
ISSN 1408-5852
ISSN 1408-5852 Letnik 13, številka 3, 24. maj 2007 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Pod logar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci PeČnik, Urša Modic, Jože StariČ, Franci Modic Odgovorni urednik: Miha Merljak Uredniški odbor: Lidija Čop, Boris Zore Lektoriranje: Andreja Polzelnik Marolt
Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peteri in, s.p. Naslov uredništva:
Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Trobi o lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in spreminjanja Člankov.
Naslednja Trobla izide 5. julija 2007. Prispevke oddajte najpozneje do 21. junija 2007.
Drage občanke,
spoštovani občani
Pet mesecev letošnjega leta je za nami. Kljub temu, da še ni videti rezultatov letošnjih investicij v občini, priprave na njih potekajo v polnem zamahu.
Na začetku naj omenim, da imamo zaključen izbor izvajalca za največjo letošnjo investicijo v naši občini, to je izgradnja nove večnamenske dvorane pri šoli. Upam, da ne bo prišla nobena pritožba na našo izbiro (trenutno smo v pritožbeni fazi), saj bi to samo podaljšalo rok za pričetek gradnje. Glede na zakonsko predpisane roke, ni bilo možno prej zaključiti z razpisnimi postopki. Torej, če ne bo nobene pritožbe, obstajajo realne možnosti za začetek gradnje dvorane v juniju in dokončanje le te proti koncu leta.
Na občinskih cestah smo opravili najnujnejša vzdrževalna dela. Letos bomo na najbolj obremenjenih lokalnih cestah (Rašica -Rob, Prilesje-Mala Slevica, Turjak-Skocjan) zarisali še sredinske črte. Od investicij imamo že izbranega izvajalca za preplastitev ceste Purkače-Centi, dela naj bi bila končana do sredine junija. V pripravi pa so razpisi za asfaltiranje tudi drugih planiranih cest. Za nekatere od njih so se postopki tudi letos malo zavlekli, ker z njimi nismo smeli začeti do pridobitve soglasja s strani Ministrstva za finance, oziroma Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Vlada Republike Slovenije je tudi v letošnjem letu občinam namenila dodatna sredstva, ki jih lahko koristimo samo za določene namene (izboljšanje komunal ne i infrastrukture) in pod zelo natančnimi pogoji. Upam, da nam bo uspelo pridobiti vsa sredstva, ki jih lahko dodatno črpamo iz državnega proračuna in smo jih predvideli tudi v
občinskem proračunu. Za financiranje iz državnih sredstev smo prijavili asfaltiranje ceste od Turjaka (grad) proti Podturjaku in izgradnjo pločnikov od odcepa za Stajnprik do centra Turjaka. Predvidevam, da bo ti dve investiciji možno izvesti v poletnem času.
V postopku izbire izvajalca je tudi izgradnja pločnika od Rašice (novo avtobusno postajališče) do Malih Lašč (trgovina Slavček). To investicijo pa planiramo izvesti že meseca junija.
Glede na vse večje število nesreč (tudi s hudimi poškodbami) na državni cesti G 106, ki poteka skozi našo občino, sem pred kratkim pisno seznanil ministra za promet z našimi predlogi in željami. Zaradi objektivnosti poročanja, si lahko ta dopis preberete v tej številki Tro-ble. Naj opozorim, da občina nima nikakršnih pristojnosti in odgovornosti za posodobitev državne ceste, razen za gradnjo pločnikov ob njej, kar pa z vso zavzetostjo delamo že nekaj zadnjih let in bomo nadaljevali tudi letos in v prihodnje. To omenjam zato, ker bi nekateri naši občani (predvsem določeni lokalni politiki) pripisali odgovornost za nekatere nesreče kar občini ali točneje, kar županu. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da sem sam ob vsaki možni priložnosti in na vsakem sestanku s pristojnimi državnimi uradniki izpostavil naše predloge in želje po izboljšavi nekaterih odsekov na tej cesti. Omeniti moram, da se je Direkcija za ceste RS na moje pismo dokaj hitro odzvala, saj si je njihova delegacija z direktorjem Vilijem Žavrlanom na čelu že prišla pogledat naše predloge. Na skupnem sestanku, ki so se ga z občinske strani udeležili še podžupanja dr. Tatjana Devjak, predsednik komunalnega odbora Joško Ahec, predsednik sveta staršev pri OS Trimoža Trubarja Drago Koren, smo državne predstavnike seznanili z našimi morebitnimi ostrejšimi aktivnostmi, če se zahtevane aktivnosti ne bodo začele nemudoma izvajati. Dobili smo trdne obljube, da bodo začeli s takojšnjo izdelavo potrebne dokumentacije za izgradnjo varnih prehodov čez državno cesto v Retjah, Malih Laščah in dodatno na Turjaku (Stajnprik). Prehodi pa morajo biti izdelani do začetka novega šolskega leta. Direkcija za ceste RS bo še letos naredila tudi študijo upravičenosti izgradnje dodatnih pasov za zavijanje v levo na odcepu za Pušče in Jakičevo, za kar je bilo s strani kra-
janov, ki jih to zavijanje najbolj prizadene, zbranih ogromno podpisov. Prav tako bodo naredili idejno študijo mini krožišča v centru Turjaka, kjer je sedaj zelo nepregleden odcep proti Grosu-plju. Se letos naj bi preplastiI i tudi vso cesto od Malih do Velikih Lašč.
Nadaljevala se bodo tudi izgradnja avtobusnih postajališč in prehoda za pešce na Rašici. Upam in želim, da bodo tokratne obljube pristojnih tudi držale in da ne bo potrebno poseči po nepriljubljenih ukrepih in kar je najpomembneje, da ne bo novih nesreč na tej cesti.
Na vodovodnem področju imamo že izdelan projekt in izbranega izvajalca del za izgradnjo nove vrtine pri Strletjih in pridobljeno soglasje lastnice zemljišča, kjer bo vrtina stala, za kar se ji lepo zahvaljujem. V postopku izbire izvajalca je tudi izgradnja povezovalnega vodovoda od Karlovice proti Kotu in naprej proti Mali Slevici. S to investicijo bomo vel i kolaški vodovodni sistem povezali tudi z vrtino v Podstrmecu.
Naj omenim, da izbrani izvajalci že delajo tudi občinska lokacijska načrta za športno-rekreacijski park na Rašici (za Trubarjevi no) in obrtno cono Ločica pri Turjaku. Ko bosta ta načrta izdelana in jih bo potrdil še občinski svet, bomo začeli s postopki izgradnje.
Naj za konec tega kratkega poročila omenim, da smo se z Lekarno Ljubljana končno dogovorili za prilagoditev njihovega urnika poslovanja ordinacij-skemu času naših splošnih zdravstvenih ambulant. Dejansko je bilo nepravično, da so morali vsi tisti, ki so dobili recept po tretji uri popoldne, po zdravila v druge lekarne. V pogovorih smo tudi s predstavniki Ljubljanske banke po vzpostavitvi njihove izpostave v naši občini. Zopet se zatika pri primerni lokaciji, ki je občina trenutno nima. Veseli bomo vsakršne konkretne pobude tudi z vaše strani.
Drage občanke in občani
Pred nami je tudi čas praznovanja občinskega praznika. Zvrstile se bodo tudi druge prireditve, razni pohodi, dobrodelne prireditve, občinsko praznovanje dneva državnosti s kresovanjem, zaključek šole, turjaški dnevi in cel sklop prireditev občinskega praznovanja. Lepo povabljeni na vse te prireditve, še posebej na osrednjo prireditev občinskega praznika, na slavnostno akademijo, ki bo v petek, 8. junija 2007 zvečer v Levstikovem domu.
Anton Zakrajšek, župan
Odprto pismo ministru za promet
za večjo varnost na cestah v naši občini
Številka: 34403-06/2007 Velike Lašče, 24. 4. 2007
Ministrstvo za promet g. minister mag. Janez Božič Langusova 4, Ljubljana
Spoštovani gospod minister!
K temu dopisu me je dodatno vzpodbudila huda prometna nesreča, ki se je zgodila včeraj zvečer v Malih Laščah. V prometni nesreči je bila udeležena trinajstletna osnovnošolka, ki je utrpela hude telesne poškodbe. Samo v lanskem letu se je med Rašico in Malim Laščami zgodilo osem prometnih nesreč, ena tudi s smrtnim izidom.
Skozi našo občino poteka državna cesta 2. reda 106 (na odsekih 261 in 262). Samo na teh dveh odsekih se je v preteklih letih zgodilo več 100 nesreč (tudi s smrtnimi izidi). Toliko nesreč je bilo evidentiranih s strani policije, prepričani pa smo, da se jih je zgodilo še več, pri katerih so se udeleženci ob nesreči sami dogovorili za sporazumno rešitev. Število nesreč je dokaz, da je ta cesta z varnostnega stališča zelo nevarna, saj se nesreče dogajajo običajno na istih mestih. Varnostno problematiko (predvsem pešcev) na tej cesti smo večkrat obravnavali na občinskem svetu, svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot tudi na svetu staršev v osnovni šoli Primoža Trubarja. To problematiko in z pobudami za izboljšanje prometne varnosti na cesti G 106 smo seznanjali tudi Ministrstvo za promet in Direkcijo RS za ceste in na naše dopise običajno dobivali negativne odgovore. Nerazumno je, da v nekaj letih ni mogoče začrtati nekaj prehodov za pešce in s strani predstavnikov Direkcije za ceste RS sem bil celo deležen posmehovanja, češ, da se ne spoznam na strokovno izvedbo cestnih izboljšav in so me običajno odpravili z izgovorov, da je potrebno izdelati ne vem koliko dokumentov ali študij, in da za vse to ni denarja. Sprašujem se, ali je začrtanje nekaj prehodov za pešce res strokovno tako velik poseg, da se ga ne more izpeljati v nekaj letih. Ali nekaj denarja in izboljšav ne odtehta življenja naših otrok??? Prav začrtan prehod v Malih Laščah, katerega sem omenil na prejšnjih dopisih, bi mogoče preprečil včerajšnjo nesrečo. Za to bi moral nekdo tudi odgovarjati! Na žalost tudi nekatere naše pobude, ki so bile podkrepljene z ogromno podpisi občanov, niso naletele na razumevanje pri pristojnih strokovnih službah. Sprašujemo se, v čigavem
interesu le te delajo in porabljajo proračunski denar.
Vam, kot ministru, odgovornemu za prometno področje, ponovno sporočam naše predloge
in ZAHTEVAM, da se v plane Ministrstva za promet vključi naslednje naše predloge in pobude:
GLAVNA CESTA G 106
-	Začrtati prehode za pešce v krajih :
-	Male Lašče
-	Rašica
-	Dolnje Retje
-	Turjak (pri mostu)
To smo predlagali že v dopisu št. 3440302/2005-01, z dne 26.1.2005. Na skupnem sestanku s predstavniki Direkcije RS za ceste in DDC smo ugotovili upravičenost teh investicij, do sedaj pa se ni če nič naredilo. Gre za naselja, ki so znana po kulturnih znamenitostih in imajo veliko obiskovalcev. Prosim za TAKOJŠNJE ukrepanje.
Rok izvedbe je: leto 2007 Občina Velike Lašče lahko pomaga s sofinanciranjem izgradnje javne razsvetljave.
Izgradnja pločnikov na odsekih:
-	od centra Rašice do Malih Lašč (dolžina ~ 500 m)
-	od začetka Turjaka (gledano s smeri Ljubljane) do centra
Turjaka (dolžina ~ 900 m)
Zeleni rok izvedbe je: leto 2007 in 2008.
Občina Velike Lašče ima že narejeno projektno dokumentacijo za pločnike na omenjenih odsekih, ki jo je tudi sama financirala. V letošnjem letu imamo za izgradnjo predvidena določena sredstva tudi v občinskem proračunu. Ministrstvo za promet prosimo za sofinanciranje izvedbe, saj za nas taka investicija predstavlja velik strošek.
-	od Malih Lašč proti Velikim Laščam dolžina ~ 1000 m)
-	od Velikih Lašč proti Retjam (dolžina ~1500 m)
Želeni rok izvedbe je: leto 2009 in 2010.
Občina Velike Lašče bi financirala projektno dokumentacijo za pločnike na omenjenih odsekih in delno tudi sama financirala izgradnjo (imamo že evidentirano v NPR 2007-1 0). Ministrstvo
za promet prosimo, da sofinanciranje pločnikov na omenjenih odsekih tudi predvidi v svojih planih za leta 2009 in 2010.
Prestavitev AP in rekonstrukcija križišča na Rašici
Zeleni roki izvedbe so: leto 2007 (izgradnja AP) oziroma leto 2008 in 2009 (izvedba rekonstrukcije križišča)
Ministrstvo za promet prosimo, da čim bolj intenzivno nadaljuje z že začetimi postopki.
Izgradnja obvoznice mimo Velikih Lašč,
Omenjena obvoznica je za občino izrednega pomena. Močno povečan promet skozi naselje Velike Lašče povzroča veliko negodovanja med krajani. Saj so hiše postavljene tik ob glavni cesti, kar predstavlja veliko nevarnost. V ovinku pri odcepu za Novo vas se je zgodilo že več prometnih nesreč. Tudi za nadaljnji razvoj raznih kulturnih in turističnih prireditev je pomembno, da ne bi bilo tranzitnega prometa skozi naselje.
Zeleni roki:
2007	- umestitev v prostorski plan občine
2008	- državni lokacijski načrt
2009	- odkup zemljišč in začetek gradnje
Občina Velike Lašče bi v letošnjem letu obvoznico umestila v ustrezne prostorske akte (smo že v postopku), vse ostale aktivnosti pa so vsekakor v pristojnosti Ministrstva za promet.
Sanacija križišča v centru Turjaka
V središču Turjaka je odcep ceste proti Grosuplju in proti Turjaškemu gradu. Pristop na G 106 iz Grosupeljske smeri je zelo nevaren in nepregleden. Tu se je zgodilo že več prometnih nesreč. Predlagamo, da se preveri možnost sanacije tega križišča v smislu izgradnje kroži šča.
Zeleni roki:
2007	- izvedba študije upravičenosti
2008	- projektiranje
2009	- začetek gradnje
Sanacija križišča G 106 z lokalno cesto proti Podulaki in Sanacija križišča G 106 z lokalno cesto proti Jakičevem
Omenjena odcepa sta zelo nevarna in nepregledna, kar ima za posledico ve-
I i ko prometnih nesreč. Zato predlagamo, da se naredi uradna izvedba študije upravičenosti, saj smo pod velikim pritiskom javnosti, saj so krajani zbrali veliko podpisov za ta predlog. Predlog je, da se izgradi dodatne pasova za zavijanje v levo gledano v smeri iz Velikih Lašč proti Ljubljani.
Zeleni roki:
2007	- izvedba študije upravičenosti
2008	- projektiranje
2009	- začetek gradnje
Preplastitev cestišča G 106 na odsekih:
-	Odcep za Podulako do Malih Lašč (300m)
-	Male Lašče - Velike Lašče (700 m)
-	Odcep za Srobotnikdo Retij (klanec) (200m)
-	Retje- Prilesje (400 m)
Zeleni roki: od vključno letošnjega leta naprej.
REGIONALNA CESTA R3-748 (Velike Lašče - Nova vas)
Omenjena cesta se je prekategorizirala iz lokalne v državno cesto. Občina je v zadnjih letih uspela asfaltirati malo več kot 3200 m te ceste, makadamski pa je ostal še klanec Postrmec - Lužarji.
Asfaltiranje na odseku Podstrmec
-	Lužarji (2300 m)
Zeleni rok: 2008 - asfaltiranje cestišča
Glede na opisano problematiko Vas prosim, da se dobimo na skupnem sestanku, za katerega predlagam, da bi bil pri nas, v Velikih Laščah.
Glede na velike pritiske občanov, PROSIM, da se ta sestanek organizira takoj po prvomajskih praznikih. Prilagodili se bomo Vašemu času. V nasprotnem primeru, bomo prisiljeni razmišljati o drugačnih ukrepih. V kolikor s strani pristojnih služb ne bo pozitivnega odziva na naše zahteve, so občani zagrozili z zaporo ceste G 106.
S spoštovanjem, Anton Zakrajšek, univ. dipl. inž
župan
ustanova županov sklad
Pred 8. Županovim plesom ...
»Najbrž bom živel samo enkrat.
Če zatorej lahko komu izkažem prijaznost
ali naredim kakšno dobro delo,
naj to storim sedaj,
naj ne odlašam ali pozabim,
saj ne bom šel večno po tej poti.«
Te lepe besede oziroma misel VVilliama Penna so mi vodilo pri vodenju Ustanove županov sklad. Ko odpreš svoje srce za stiske drugih, kmalu spoznaš, da je teh toliko, da ti manjka rok, ki bi delile. In ti ljudje, ki jim je sreča brez njihove krivde obrnila hrbet, so tu med nami, ne nekje daleč, nekje v neznani deželi. So naši sokrajani, naši sosedje, naši znanci. Težko ti je, ko spoznaš, da vsem ne moreš pomagati, da nimaš dovolj za vse.
Za vsako šolsko leto se velikolaŠkim dijakom in študentom podeli nekaj štipendij in enkratnih pomoči. Financirajo se še druge dejavnosti mladih, kot tudi različne dobrodelne akcije.
Zupanov sklad se je predlani pridružil akciji Civilne pobude za zbiranje pomoči po rušilnem cunamiju v jugovzhodni Aziji. Lani in letos pa sodeluje pri projektu svetovne popotnice Benke Pulko »Verjemi vase in osvoji svet«.
Finančna sredstva v Zupanov sklad se zbirajo na različne načine. V sklad prispevamo posamezniki, podjetniki in organizacije, dodatna sredstva pa pridobimo še z izvedbo različnih prireditev, kot sta že tradicionalni dobrodelni koncert, ki je običajno konec maja v Levstikovem domu v Velikih Laščah in dobrodelni županov ples. Posebnost Zupanovega sklada je tudi dejstvo, da se ne financira iz občinskih sredstev, temveč izključno iz privatnih virov. Zupanov sklad za svoje poslovanje ne porabi nobenih stroškov, saj vsi, ki mi pomagajo pri delovanju sklada, delajo prostovoljno brez kakršnih koli denarnih nadomestil, za kar se vsem tudi javno zahvaljujem.
Finančna sredstva se v sklad zbirajo skozi vse leto, nato pa se na podlagi javnega razpisa, objavljenega v občinskem glasi-
lu Trobla, razdelijo po naslednjem ključu: ena tretjina zbranih sredstev je namenjena štipendijam dijakom/študentom iz naše občine, ena tretjina enkratnim pomočem dijakom/ študentom, ena tretjina pa drugim pomočem.
Iz sklada so bile do sedaj podeljene naslednje pomoči:
Štipendije dijakom/študentom:
-	9 štipendij po 1 5.000 SIT/mesec
-	6 štipendij po 20.000 SIT/mesec
Enkratne pomoči dijakom/študentom:
-	63 enkratnih pomoči (od 20.000 do 80.000 SIT)
(za šolske prevoze, knjige, nagrade za učni uspeh ...)
Druge pomoči:
-	subvencioniranje plesnih tečajev
-	enkratna nabava nogometnih žog vsem ekipam ki igrajo v občinski nogometni ligi
-	pomoč družinam (ob smrti, bolezni ...)
-	financiranje raznih projektov novo ustanovljenem mladinskem društvu VRT, ki združuje vse mlade v naši občini
-	pomoč raznim drugim skupinam ( dobrodelčki, skavti ...)
-	sofinanciranje mladinske sobe v Domu krajanov na Turjaku
-	za druge dobrodelne namene
Do sedaj je bilo zbranih in tudi razdeljenih pomoči v skupnem znesku več kot 50.000 EUR.
Ustanova Zupanov sklad je glede na svoje poslanstvo, ki ga opravlja, pridobila status organizacije, kateri lahko vsi državljani z letom 2007 namenimo 0,5 % dohodnine. S zadovoljstvom ugotavljam, da je kar nekaj občanov (kot tudi ljudje iz drugih občin) temu skladu namenilo dovoljeni procent svoje dohodnine. Spisek organizacij, katerim lahko namenimo svoja sredstva se bo dopolnjeval vse leto. Svojo odločitev boste lahko tudi spremenili leta 2008 ob dohodninski napovedi za leto 2007.
Hvala vsem, ki ste Zupanovemu skladu že, ali pa še boste zaupali svoj procent dohodnine.
Davčna številka sklada je: 39010236. Kaj več pa si lahko o skladu preberete na spletni strani www.zupanov-sklad.si.
župan Anton Zakrajšek
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Petek, 1. junij
•	ob 19:00
ODPRTJE 25. RAZSTAVE TRUBARJEVI KRAJI
Trubarjeva domačija, Rašica (KUD Primož Trubar Velike Lašče)
•	ob 20:00 25. kulturni večer
»NA TRUBARJEVI NI V ČAST DOMOVINI«
gost večera bo dr. Tine Hribar Trubarjeva domačija, Rašica (Občina Velike Lašče in Tone Kuntner)
Nedelja, 3. junij, štart med 7:00 in 11:00
15. POHOD PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI
Velike Lašče - Rašica (Planinsko društvo Velike Lašče)
Torek, 5. junij, ob 18:00
NAŠA KULTURNA DEDIŠČINA -
NAŠA VREDNOTA
Levstikov dom, Velike Lašče (OS Primoža Trubarja Velike Lašče)
Četrtek, 7. junij, ob 20:00
11. REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Grad Turjak (KUD Marij Kogoj)
iz gledališča ...
Gledališki abonma v sezoni 2007/2008
Z aprilsko gledališko predstavo, z muzikalom Nunsense 2 v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, se je iztekla abonmajska sezona 2006/2007. "Všečnost" predstav je vsekakor stvar vsakega posameznika, vendar upamo, da smo vsaj delno zadovoljili vaš okus ter da se nam boste pridružili tudi v prihodnji, že 12. sezoni.
Program predstav skupaj s povabilom k vpisu bo predstavljen v jesenski številki. Opozorimo naj vas le na delno drugačen koncept predstav. Število predstav bomo v sezoni 2007/2008 povečali. Namesto šestih si boste lahko ogledali sedem predstav, od tega bo gostovalo pet profesionalnih gledališč (štiri komedije). Kot novost pa bo tudi vključitev dveh amaterskih gledaliških predstav - komedij po izboru državnega selektorja.
Besedilo: Barbara Pečnik, občinska uprava
velikolaški poletni festival 2007
julij - avgust
Po odzivih sodeč je bil lanskoletni Velikolaški festival dobro sprejet, tako da ga bo Občina Velike Lašče organizirala tudi letos. Spodaj vam predstavljamo okviren program:
Petek, 6. julij, ob 20:00 KONCERT GODBE DOBREBOLJE
Kulturni dom Rob
Sobota, 1 8. avgust, ob 20:30
IVANA KASTILSKA IN FILIP LEPI: LJUBEZEN IN NOROST
v izvedbi Hexacordo iz Španije Grad Turjak
Koncert renesančne glasbe je hkrati zaključna prireditev v okviru Festivala Brežice.
Sobota, 25. avgust, ob 20:00 OPERA SEVILJSKI BRIVEC
Levstikov dom Velike Lašče v izvedbi Figaro d.o.o., Kulturne turistične agencije
OBČINA VELIKE LAŠČE Vabi na 25. kulturni večer (5. sezona)
Petek, 8. junij
•	Ob 19:30
SPREVOD PROTI LEVSTIKOVEM DOMU
•	Ob 20:00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA
s podelitvijo občinskih priznanj Levstikov dom, Velike Lašče (Občina Velike Lašče)
Sobota, 9. junij, od 8:00 do 12:00 TRŠKI DAN
Trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče (JZ Trubarjevi kraji)
RAZSTAVA ROČNIH DEL
Društveni prostori, Velike Lašče (Društvo upokojencev Velike Lašče)
V PETEK, 1. JUNIJA 2007, OB 20. URI NA TRUBARJEVI DOMAČIJI KijRAŠTCT
^ HF
GOST VEČERA BO FILOZOF, SOCIOLOG IN PUBLICIST
DR, TINE HRIBAR
LEPO VABLJENI!
Predstavili smo se ...
Lašče na sejmu Turizem in prosti čas 2007
Od 29. marca do 1. aprila 2007 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sejem "Turizem in prosti čas", skupna prireditev Gospodarskega razstavišča in UP Turística, Visoke šole za turizem Portorož, podprta s strani Zavoda za turizem Ljubljana, Turistične zveze Slovenije ter Slovenske turistične organizacije. Na njem so sodelovali tudi turistični ponudniki, društva in posamezniki občine Velike Lašče.
Slovenski del razstavnega prostora se je predstavljal preko projekta Na lepše - stranske poti so zapeljivejše od glavnih, Velikolaška dežela torej v okviru Krošnjarske poti, ki obsega območje Bele krajine, Dolenjske ter območje od Kolpe do Ljubljane.
Na razstavnem prostoru, ki ga je zakupila Občina so se tako predstavili: Gostilna pri Kuklju, Marija Zlobko, Srečo Knafelc, DPZ Velike Lašče, Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Katarina Duščak, Društvo za ohranjanje dediščine Gradež in TD Turjak, Društvo Viteško-dvorni red Andreja Turjaškega, Turistično-informativna pisarna TSD Rašca, Čebelarsko društvo Velike Lašče, Lesna galanterija Oblak in Villa Cereja d.o.o.
Vse štiri dni so se vrstile tudi številne obsejemske prireditve in animacije. Velikolaško deželo, predvsem pa turjaški grad sos srednjeveškimi plesi predstavili člani Društva Viteško-dvorni red Andreja Turjaškega.
Vsem, ki so se odzvali našemu vabilu za sodelovanje, ter Ni ki Petrič in Alenki Vasic, ki sta nam priskočili na pomoč, se še enkrat lepo zahvaljujemo!
Besedilo: Barbara Pečnik, občinska uprava Fotografije: občinski arhiv
Članice in član Društva Viteško-dvorni red Andreja Turjaškega pred velikolaško stojnico.
Metka Starič (zavod Parnas), dr. Nikolič (TD Kostel) in Brane Borštnik (Čebelarsko društvo Velike Lašče)
Glinene jaslice Katarine Duščak iz Malega Ločnika
uttMH

Župan Anton Zakrajšek z delom občinske uprave
i meftcm pr ¿a0if> *
Trubarje
t
NA Trubarjevini
v čast domovini
pogovor z Dimitrijem Ruplom
6. aprila je bil gost večera Na Trubarjevini v čast domovini Dimitrij Rupel, literat in politik. Kot človek, ki je v prelomnih časih »prestopil« iz kulturnega v politično delovanje, ni mogel preskočiti političnega dela, s katerim se v zadnjih petnajstih letih uspešno ukvarja. V kulturnem večeru je predstavil svoj pogled na kulturo, politiko, položaj Slovenije v Evropi in po svetu.
Gospod Rupel, verjetno ste eden redkih literatov v evropski visoki politiki. Kako se kulturniki počutite v politiki?
Države, ki so nastale po letu 1989 imajo celo vrsto skupnih značilnosti. Med njihovimi predstavniki pogosto srečujem ljudi, ki imajo podobno kariero, kot jo imam sam. Ni res, da bi med kulturo in politiko obstajal nek nepremostljiv prepad, navsezadnje takrat, ko je prišel tisti čas, ni bilo drugih ljudi, kot ljudje iz kulture, ki bi se takorekoč zoperstavili prejšnjim modelom, prejšnjim standardom in bili sposobni formulirati programe za novi čas. Med njimi boste našli veliko kulturniških imen, malo prej sem omenil Vaclava Havla, Poljaka Gieremeka in tako naprej. Običajno je, vsaj v teh novih državah, da se kulturniki bolj ali manj uspešno lotevamo političnih poslov.
Namen kulture v preteklosti je bil prispevati k moči in krepki naravi naroda. Kultura ni bila namenjena sama sebi, ampak je bila v službi narodnega prebujanja. Slovenski narod se je najprej s pomočjo kulture, sedaj pa s pomočjo politike prebudil do popolne budnosti, kajti tako visoke budnosti, kot jo je zaslediti danes, v Sloveniji nikoli ni bilo. Slovenija je danes na vrhu svoje državne kariere, je članica Evropske skupnosti, vseh mogočih mednarodnih organizacij, spada med države, ki so cenjene, ki ima tudi zelo dober bančni »rating«, spada med države, ki imajo odlične gospodarske rezultate, cenijo nas, ... in to je razlog za ponos in zadoščenje tudi vsem nam, ki smo se prej ukvarjali z bolj liričnimi, bolj literarnimi zadevami. Navsezadnje človek potem, ko se mu ponudi takšna zgodovinska priložnost, razmisli, kaj je pomembnejše: ali še naprej ostati v okviru svojega poklica ali prispevati k splošnemu blagru. In jaz sem se pač odločil za politiko. Koliko sem bil pri tem uspešen, naj sodijo drugi. Dopuščam, da imajo drugačno mnenje. Sam sem zelo zadovoljen, da mi je uspelo vse, kar sem si v svojem življenju želel in kar sem si zamislil.
Položaj Slovenije kaže, da ste kulturniki (skupaj z ostalimi) svoj posel dobro opravili. Med vašim nastopom me je prijetno presenetila informacija, da vse dopise z vrha Evropske skupnosti dobivate v slovenskem jeziku. Lahko po tem sklepamo, da se nam za usodo slovenskega jezika ni bati?
Mislim, da ni nobenega razloga za strah. A to ne sme biti izgovor, da bi se ne brigali za slovenščino. Za slovenščino moramo skrbeti vsak dan. Kdor dobro govori slovensko, dobro govori tudi tuje jezike. Slovenščina je, vsaj zame, taka kot latinščina: zelo kompliciran in hkrati zelo natančen jezik. Kdor se ga dobro nauči, bo lahko zelo dobro razumel vse svetovne ali vsaj indoevropske jezike. Slovenščina je dragocen kamen v mozaiku, dragulj v zakladnici svetovne kulture, ki ga je seveda potrebno negovati, razvijati, potrebno ga je spoštovati, pri njem vztrajati ... To pa je seveda tudi vlo-
ga kulturne politike, s katero se trenutno ne ukvarjam. Vem pa, da je država, še posebej naša, dolžna kulturi izkazovati spoštovanje, in ne samo to, dolžna je kulturo vzdrževati.
Naslednje leto, ko bo Slovenija predsedovala Evropski skupnosti, bomo praznovali tudi 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Verjetno bo država v času predsedovanja promo-virala tudi Trubarja?
Imate prav. Obletnica rojstva Primoža Trubarja sicer ne sovpada natanko z našim predsedovanjem, pa vendarle je zelo blizu. Zaradi tega bo v Sloveniji cela vrsta prireditev povezanih s Trubarjem, kar je edino pravilno. Zakaj? Zato, ker je potrebno svetu morda še nekoliko bolj razločno in glasno povedati, da Slovenija ni od včeraj, da slovenski jezik ni od včeraj, ampak da je stara morda več kot 1000 let, da smo imeli tiskane knjige že v sredini 16. stoletja, in da smo narod, ki ima vse kvalifikacije in vsa spričevala, ki so sicer značilna za evropske narode. Trubar bo v času predsedovanja eden naših junakov, drugi pa bo Plečnik. Plečnik, kot veste, je evropski arhitekt, je nekdo, ki je obogatil ne samo Ljubljano ampak tudi Dunaj, Prago in druga srednjeevropska mesta. Poznajo ga ljudje, ki živijo daleč stran od srednje Evrope. Lahko rečem, da bomo tako s Trubarjem kot s Plečnikom ponovno izkazali našo evropsko usmerjenost.
Gospod Rupel, najlepša hvala za pogovor. Želim vam še veliko uspehov v diplomaciji in veliko lepega ob vašem jutrišnjem rojstnem dnevu.
Pogovarjal se je Jože Stane
Fotografija: Jože Stane
Matjaž Gruden
je novi direktor javnega zavoda trubarjevi kraji
Program dela oziroma poslovnega
in programskega razvoja
Matjaž Gruden, doma v Velikih Laščah, sem se prijavil na javni razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Trubarjevi kraji, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu Občine Velike Lašče, št. t/07. Občinski svet me je za direktorja izvolil na svoji redni seji, v četrtek, 19. aprila. Zdi se mi korektno, da vsebino mojejtrijave ter osnovno razmišljanje o poslanstvu zavoda predstavim tudi širši javnosti. Še posebej, ker je zaradi okvare mikrofona moja predstavitev na sami seji občinskega sveta ostala arhivsko zapisana zgolj v slikovni obliki.
Izhodišče programa dela je vsebina Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Trubarjevi kraji (Trobla - Uradno glasilo Občine Vel. Lašče št. 4/06), predvsem 2. člen (nepremičr nine), 4. člen (naloge zavoda), 10. člen (naloge direktorja) in 18. člen (financiranje zavoda). Ker sem osebno sodeloval pri pripravi odloka ter v postopkih njegovega sprejemarija, so mi področje in način dela, cilji ter poslanstvo zavoda dobro poznani. Zato bi v svojem programu rad poudaril le ključne stvari.
1.	Vzpostavitev delovanja zavoda
-	čim prej je potrebno pripraviti in sprejeti statut zavoda
-	čim prej je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje za operativni začetek delovanja zavoda; soba na sedežu zavoda na Trubarjevi domačiji, računalnik, ADSL povezava, telefonija, kurjava
-	čim prej je potrebno redno zaposliti tajnika zavoda, ki bo takoj začel skrbeti za koordinacijo dela
-	določiti je potrebno medsebojne obveznosti z družbo Puštab d.o.o. (vodič, gostinski del na Trubarjevi domačiji) ter drugimi nosilci dejavnosti na Trubarjevi domačiji
-	preveriti je potrebno stanje glede možnega prenosa pravice upravljanja gradu Turjak s strani države na občino oz. na zavod
-	določiti je potrebno medsebojne obveznosti z nosilci dejavnosti na Turjaškem gradu
-	določiti je potrebno medsebojne obveznosti z nosilci dejavnosti v spominskih sobah v Levstikovem domu
2.	Financiranje zavoda
-	na osnovi poročil in vedenja o dosedanjih aktivnostih je potrebno čim prej narediti ekonomsko analizo glede možnih prihodkov in odhodkov zavoda
-	v občinskem proračunu se morajo zagotoviti sredstva za sam začetek delovanja zavoda; že v letošnjem letu za ureditev pisarne ter za plačilo tajnika in vodstvo zavoda
-	v občinskem proračunu bi morala biti za delovanje zavoda zagotovljena sredstva za vsaj še nekaj naslednjih let; znesek iz občinskega proračuna bi se določil letno na podlagi investicijskega in vsebinskega programa za naslednje proračunsko leto
-	zavod naj se poleg letne dotacije iz občinskega proračuna financira iz vstopnine, sredstev, pridobljenih na razpisih, sponzorskih prispevkov, prodaje..., skratka, dohodki zavoda tudi ostanejo na razpolago zavodu
-	čim prej je potrebno doseči finančni in vsebinski dogovor z nosilci dejavnosti na Trubarjevi domačiji, Turjaškem gradu in v Levstikovem domu
-	v prihodnjih letih bi bilo potrebno na novo definirati odnose z najemniki gostinskega dela na Trubarjevi domačiji (in gradu Turjak); gostinski del mora biti organizacijsko ločen, mora pa biti vsebinsko vključen v dogajanja na Trubarjevi domačiji (in gradu Turjak); organizacijsko obliko, najemnino, način sodelovanja z zavodom mora opredeljevati najemna pogodba oz. predhodno razpisni pogoji
-	financiranje vodiča na Trubarjevi domačiji bi v naslednjih nekaj letih poskusili zagotoviti iz državnega proračuna preko ministrstva za kulturo oz. šolskega ministrstva
-	veljalo bi razmisliti o enem ali več generalnih pokroviteljih Trubarjeve domačije in gradu Turjak
3. Organizacijski cilji zavoda
-	podoben pomen kot Trubarjeva domačija ima še nekaj domov pomembnejših slovenskih književnikov (Vrba, Vrhnika, Muljava...); ob tem bi bilo dobro razmisliti o povezovanju teh programov ter usklajevanju, izmenjavi izkušenj in izobraževanju kadrov s tega področja; Trubarjeva domačija bi lahko postala povezovalno središče te dej avnosti
-	zavod poskusi pridobiti pravico upravljanja z gradom Turjak; definirati je potrebno medsebojne obveznosti z občino in z državo kot lastnico gradu
-	v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami (društvi, posamezniki) mora zavod poiskati in določiti vsebino dejavnosti na gradu (možen razpis)
-	v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami (društvi, posamezniki) mora zavod poiskati in določiti vsebino dejavnosti na Trubarjevi domačiji; čim prej definirati aktivnosti (pomlad, poletje, jesen, zima) in na osnovi izkušenj iz dosedanjih aktivnosti čim prej pripraviti program in pogoje za šolsko leto 2007/2008
-	za opredelitev vsebine dejavnosti na Trubarjevi domačiji je nujno potrebno sodelovanje zavoda s prebivalstvom oz. z organizacijami in društvi z Rašice (skupni sestanki oz. srečanja)
-	preko pisarne na Trubarjevi domačiji mora potekati koordinacija kulturne in turistične dejavnosti za celo občino (tudi za Turjak, spominske sobe v Levstikovem domu, za dogajanja v Retjah, Podsmreki, Rašici, na raznih gozdnih poteh, po ostankih rimskih zidov...);
-	predvsem mora zavod poskrbeti za že utečeno, vendar do sedaj razpršeno, organizacijo in vodenje po muzeju na Trubarjevi domačiji, na Turjaškem gradu in v spominskih sobah v Levstikovem domu
-	zavod naj organizira oziroma koordinira vse prireditve na območju Trubarjeve domačije (tudi dejavnosti zainteresiranih društev in posameznikov); Trubarjeva domačija mora biti upravljana kot celota (muzej, galerija, žaga, mlin...)
-	zavod naj začne s postopki, da bi Trubarjeva domačija pridobila status spomenika nacionalnega pomena (v občinski lasti)
-	zavod naj skrbi, da je na Trubarjevi domačiji center za promocijo kulturne in turistične dejavnosti cele občine; izdaja in promovira reklamno gradivo
-	v prihodnosti bi veljalo razmisliti o vzdrževalcu, ki bi skrbel za vzdrževanje objektov na Trubarjevi domačiji (prikaz delovanja žage in mlina) ter za organizacijo in nadzor nad investicijskimi in vzdrževalnimi deli na drugih objektih v občini (Turjaški grad, dvorana Turjak, Levstikov dom, Retje, Podsmreka ...)
4. Vsebinski cilji zavoda
-	zavod mora aktivno sodelovati pri snovanju programa za dostojno proslavitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja v letu 2008, s poudarkom na osrednji vseslovenski prireditvi, ki naj bi bila v začetku junija Trubarjevi domačiji na Rašici
-	slovenska šolska populacija naj obiskuje Trubarjevo domačijo kot spomenik nacionalnega pomena, program vodenja na domačiji bi lahko postala šolska ura, ki je na nek način vključena v šolske programe
-	poleg vodenja po Turjaškem gradu, Trubarjevi domačiji, Levstikovem domu, se lahko za šole pripravi in ponudi dodatne programe v obliki delavnic in kulturnih, naravoslovnih ter tehničnih dni; poleg že uveljavljenih delavnic je možno pripraviti nove dopolnilne dejavnosti, npr. na kulturnem področju (domačini Trubar, Levstik, Stritar, Javoršek in kulturna pot po njihovih krajih), na tehničnem
področju (delujoča srednjeveška žaga in mlin), na zgodovinskem področju (Turjaški grad, rimski zid) in tudi na drugih področjih (gozdna učna pot, naravne znamenitosti, kulinarična transferzala...).
-	poleg načrtnega pridobivanja različnih umetnikov je potrebno urediti ustrezen sistem za postavitev razstav in urediti varovanje (Trubarjeva domačija, Turjaški grad); razstave je potrebno medijsko promovirati in popestriti z dodatnimi aktivnostmi, ki potekajo v času razstave (likovne, kiparske delavnice,...); možne so tudi predstavitve diplomskih del likovne fakultete
-	nadaljevati je potrebno z več deset letno tradicijo srečanj slikarjev na Trubarjevi domačiji pod naslovom Trubarjevi kraji; k organizaciji tega srečanja bi bilo potrebno poleg občine pritegniti tudi pokrovitelje, tako da bi to srečanje postalo uradna občinska prireditev z ustrezno medijsko pokritostjo ter tudi s finančnim pokritjem (odkupi slik, zaključno druženje udeležencev, otvoritev slikarskih del).
-	še naprej si je potrebno prizadevati pridobiti različne založbe za predstavitve novih knjig na Trubarjevi domačiji ali Turjaškem gradu
-	na Trubarjevi domačiji je potrebno nadaljevati s kulturnimi večeri; kulturne večere bi omogočili tudi različnim pobudnikom na različnih področjih - književnost, zgodovinska dediščina, likovno, glasbeno področje...
-	razmisliti bi bilo potrebno o poletni ponudbi na območju Trubarjeve domačije; možne so prireditve v okviru Velikolaškega poletnega festivala, gledališke predstave, predstave uličnih gledališč, koncerti na prostem...
-	Trubarjeva domačija, kot neločljiva celota s spominskimi sobami, galerijo, mlinom in žago, ne sme biti samo kulturni, pač pa tudi tehnični spomenik: primerni bi bili lahko tehnični dnevi z Žagarjem in mlinarjem
-	zaradi kulturnega in izobraževalnega pomena Trubarjeve domačije prireditve izrazito komercialne narave praviloma ne sodijo v ta kompleks; prav tako se morajo vse ostale prireditve (tudi športne) in aktivnosti prilagoditi poslanstvu in namenu Trubarjeve domačije kot kulturnemu spomeniku nacionalnega pomena
-	poseben poudarek bi veljalo nameniti protokolarnim gostom, saj sta Rašica in Turjak zelo blizu Ljubljane in zato primerna tudi za krajše obiske; zagotoviti bo potrebno ustrezne pogoje (ogrevanje, neustrezna je gostinska ponudba za protokol), nato pa navezati kontakte z mestom Ljubljana in državnim protokolom ter pripraviti kvalitetno ponudbo in programe
Besedilo: Matjaž Gruden
OK.OLJSKE DAJATVI 2007
Na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04, 68/05 in 77/06) je potrebno za vso odpadno komunalno vodo plačevati okoljsko dajatev. Če imajo porabniki pitne vode merjeno porabo vode, se okoljska dajatev zaračunava od količine porabljene vode, če pa poraba vode ni merjena, se porabnikom zaračuna v uredbi določen pavšal v višini 25 m3 vode/osebo letno.
V letu 2007 bo okoljska dajatev skupaj z računom za vodo pri vseh gospodinjstvih v občini, ki niso priključena na vodovodni sistem Turjak, pobiral koncesionarza vodooskrbo, to je podjetje Vodokomunalni sistemi d.o.o.. Okoljska
dajatev se bo pobirala mesečno. Prva položnica bo izdana v mesecu maju 2007, na kateri bo obračunana okoljska dajatev za mesec april 2007. V juniju 2007 pa bo poleg rednega obračuna za mesec maj 2007 opravljen še poračun okoljske dajatve za obdobje januar - marec 2007.
Vse morebitne napake pri obračunu okoljske dajatve lahko sporočite g. Marku Belaju - Vodokomunalni sistemi d.o.o. (gsm: 041-646-473). V kolikor problema ne rešite, lahko o tem obvestite tudi predstavnika občinske uprave Romana Struno (tel: 01-7810-363).
Roman Struna, občinska uprava
Življenjepis
Rojen sem bil 11. decembra 1963 v Ljubljani, prva leta preživel v Velikih Laščah, nato nekaj let v Grosuplju, od leta 1 970 pa ponovno živim v Velikih Laščah.
Šolanje
V najrosnejših letih so se poleg staršev moji vzgoji posvečali predvsem babici v Velikih Laščah in Dvorski vasi ter sosedova mladež. Z vrtcem mi je bilo v glavnem prizaneseno. Nato se je začelo bolj zares. Osnovno šolo sem obiskoval v Grosuplju (1. razred) in kasneje v Velikih Laščah, izobraževalno pot nadaljeval na Gimnaziji Poljane, kjer sem 1982 maturiral, nato sem se eno leto v Puli in Sibeniku neprostovoljno posvečal spoznavanju vojaške doktrine in obrambnih značilnosti vsem nam ljube takratne domovine (kar mi je nepričakovano celo prav prišlo na Krvavi peči med osamosvojitvenimi dnevi), se nabranih »izkušenj« poln vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo -smer geodezija, kjer sem leta 1989 na sam dan sv. Valentina tudi diplomiral. Ob diplomi sem pridobil naziv diplomirani inženir geodezije, nato sem zaradi zakonski sprememb kar naenkrat postal univerzitetni diplomirani inženir geodezije, po najnovejši klasifikaciji pa naj bi bil celo magister (skromno napisano za imenom).
Delovne izkušnje - ljubi kruhek
Kot pripravnika so me v uk vzeli na takratni Republiški geodetski upravi (zdaj Glavni urad Geodetske uprave Republike Slovenije), kjer sem v petih letih dodobra spoznal način (ne)delovanja državnih proračunskih institucij. Sem se pa zelo hitro izvlekel iz primeža uradniškega vsakdana s pridružitvijo ekipi zgolj (z mano vred) štirih informatikov, ki je s podporo takratnega direktorja geodetske uprave uspela v približno dveh letih poenotiti in informatizirati celotno slovensko evidenco zemljiškega katastra. Kljub izrednemu razvoju informatike je osnova državne evidence zemljiškega katastra še vedno naš takratni sistem.
Seveda je bila taka ekipa za ustaljeno delovanje uprave precej moteča, zato je bilo potrebno ubrati modernejše prijeme, in leta 1993 smo trije izmed skupine štirih ustanovili KRIM d.o.o, podjetje za informatiko, kjer sem kot vodja projektov in s statusom pomočnika direktorja zaposlen še zdaj. Osnovna dejavnost podjetja že kar nekaj časa ni več vodenje evidence zemljiškega katastra (»bazični« del je še vedno pod našo kontrolo), ampak sega naše delovanje predvsem na davčno področje (priprava podatkov za odmero davka od kmetijstva), Kmetijsko gozdarsko zbornico (evidenca članstva in odmera članarine), Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (register premoženja in pregled podatkov zemljiškega katastra), občine (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, evidence premoženja, pregled podatkov iz državnih evidenc) itd.
Delovne izkušnje - družbeni del
Od leta 2001 sem predsednik KUD Primož Trubar Velike Lašče. Društvo se je zadnjem obdobju preoblikovalo v moderno organizirano društvo, ki deluje v okviru sekcij (dramska, Gledeja - osnovnošolci in srednješolci, foto-video, kino, balet, spominske sobe, pevski zbori, skupinski antenski sistem), vsaka sekcija ima svoj program dela in svoj računovodski konto, vodenje računovodstva je zaupano profesionalni družbi. Društvo postaja čedalje polj poznano v slovenskem prostoru, saj so naše prireditve kvalitetne in odmevne, z Levstikovim Juntezom pa smo prvič v dolgoletni zgodovini velikolaške gledališke dejavnosti nastopili na Linhartovem srečanju - zaključnem srečanju najboljših amaterskih gledaliških skupin Slovenije. Letos nam se nam po prvih ocenah obeta podobno z Javorškovim Veseljem do življenja.
Novembra 2000 so me izbrali za predsednika Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, podružnica Rašica. Obenem sem postal član izvršnega odbora »centrale« društva, kjer se srečujem z visokimi predstavniki slovenske inteligence, akademiki, profesorji na različnih fakultetah, predstavniki evangeličanske cerkve. Društvo je laičnega značaja, osnovna naloga podružnice pa je skrb za promocijo Trubarjeve dediščine in tudi Trubarjeve domačije v slovenskem kulturnem in zgodovinskem prostoru. Rezultat tudi našega uspešnega dela so bili nekateri visoki obiski na Trubarjevi domačiji: od predsednika državnega zbora in predsednika vlade do raznih ministrov in državnih sekretarjev.
Delovne izkušnje - politično življenje
Že proti koncu gimnazije smo se šli neke vrste politično uporništvo, med dolgoletnim predsedovanjem lokalni ZSMS, kjer sem imel neuradni status »dosmrtnega« predsednika, smo izdajali lokalne Krpanove novice in šli kar nekajkrat na zagovor v Ljubljano k »pravilno mislečemu« vodstvu, nakar so me izbrali za predsednika lokalne LDS, v okviru katere sem se dvakrat (leta 1998 in 2002) prebil v občinski svet in v mandatu 2002-2006 vodil odbor za družbene dejavnosti. V letu 2003 sem zaradi »higieničnih« razlogov (po moji oceni: politična kolizija z vodenjem KUD in SPD Primož Trubar) vodstvo lokalne LDS prepustil nasledniku, sledil je začetek razkroja LDS v smislu neodobravanja individualnosti, in na zadnjih lokalnih volitvah sem kandidiral in bil izvoljen v občinski svet kot samostojni kandidat in politični brezdomec.
Osebna izkaznica
Po svetovnem nazoru se opredeljujem za liberalca (prosto po preteklem stoletju: «frajgajsta«), v premoženjsko finančnem smislu pa kot izrazitega konservativca. Poročen, trije otroci, lastnik samostojne stanovanjske hiše, avtomobila srednjega razreda, nekaj malega delnic v vzajemnih skladih in brez kreditov.
V. Velikih Laščah je bila zadnja seja Sveta ustanoviteljev holdinga Ljubljana d.o.o.
Kako vajino smo
živeli v letu 2006?
Statistika, črna kronika ...
Manj kaznivih dejanj, a žal tudi manj razkrinkanih storilcev. Več prometnih nesreč, kar dve s smrtnim izidom, več kršitev javnega reda in miru ...
Kazniva dejanja
V	letu 2006 smo na območju občine Velike Lašče obravnavali 85 kaznivih dejanj, v letu 2005 pa 94, (na celotnem območju PP Ljubljana Vič pa 8300). Od tega je bilo raziskanih 21 kaznivih dejanj, kar znaša 24,7-odstotno raziskanost, v letu 2005 pa je ta znašala 26,8 odstotkov.
Po krajevnih skupnostih beležimo 13 kaznivih dejanj v KS Rob, 25 v KS Turjak in 47 v KS Velike Lašče.
Največ je bilo tatvin 33, vlomov je bilo 29 predvsem v vozila, vikende in trgovine, 9 klasičnih goljufij, 5 poškodovanj tujih stvari, 3 nasilništva, 3 ogrožanja varnosti, 1 povzročitev hude telesne poškodbe, 1 preprečitev dokazovanja in 1 neplačevanje preživnine.
Promet
V	letu 2006 na območju občine Velike Lašče beležimo 40 prometnih nesreč, v letu 2005 pa smo jih obravnavali 36. V posledicah pa je v letu 2006 hujše, saj beležimo dva smrtna izida, v letu 2005 pa samo enega. Po opredelitvi po KS se je na KS Velike Lašče zgodilo 1 7 prometnih nesreč, na KS Turjak 20 prometnih nesreč in na KS Rob 3 prometne nesreče. Plus tega beležimo 10 prometnih nesreč kot dogodek, v katerih je nastala materialna škoda zaradi povoženja divjadi.
Na lokalnih cestah
Na lokalnih cestah se je zgodilo 10 prometnih nesreč v naseljih in sicer: 1 x Velike Lašče - Cereja, 1 x Gradež, 2 x Hrustovo, 1 x Knej, 1 x Male Lašče, 1 x Podlog, 2 x Rob in 1 x Turjak.
Po mesecih se je na lokalnih cestah zgodilo največ prometnih nesreč v januarju 3 x, aprilu 2 x, maju 2 x, september 1 x in oktober 2 x.
Povoženj divjadi na lokalnih cestah po mesecih in krajih je sledeče: Mala Slevica - Hrastenjaki 3 x (april, junij, december), Mali Osolnik 2x (februar, marec), Dvorska vas 1 x (marec), Tomažini 1 x (april), Podlog 1 x (maj).
Na državni cesti G2 106
Na državni cesti G2 106 se je zgodilo 30 prometnih nesreč in sicer na:
-	odseku med Velikim Ločni kom in Turjakom 5 prometnih nesreč (3x materialna škoda, 1x lahka telesna poškodba, 1x huda telesna poškodba)
-	v naselju Turjak 8 prometnih nesreč (posledice 2 x materialna škoda, 4x lahka telesna poškodba, 2x huda telesna poškodba, 1x smrtni izid; od tega 5 v križišču za Grosuplje
-	na odseku Turjak-Rašica 4 prometne nesreče (posledice 1x materialna škoda, 3x lahka telesna poškodba)
-	na odseku Rašica - Male Lašče 8 prometnih nesreč (posledice 2x materialna škoda, 4x lahka telesna poškodba, 1x huda telesna poškodba, 1 x smrtni izid); od tega 2 v križišču za Ponikve
tega 2x v Velikih Laščah, 1 x v križišču s pokopališčem, 1 x v križišču pred občino,
-	povoženj divjadi na G2 106 je bilo 2 in sicer 1x Rašica
-	Male Lašče in 1 x Turjak.
Na kateri dan?
Časovno beležimo po dnevih čas storitve prometnih nesreč:
v nedeljo 2x, četrtek 4x, ponedeljek in soboto 5x, torek 6x, petek 8x in sredo 10x.
Vzroki?
Kot vzrok za prometne nesreče beležimo:
-	2x nepravilnost pešca
-	3x nepravilen premik z vozilom
-	3x ostalo
-	7x neupoštevanje pravil prednosti
-	9x nepravilna stran in smer vožnje
-	16x neprilagojena hitrost
Delovanje policije
Zaradi posledic samih prometnih nesreč je bilo v letu 2006 stalna prisotnost policije, katera je v poostrenih nadzorih izvedla 316 ukrepov zoper kršitelje cestno prometnih predpisov, v 242 primerih beležimo kot kršitev hitrost, v 43 varnostni pas, v 1 8 vožnja pod vplivom alkohola, 1 3 pa je bilo ostalih prekrškov.
Kršitve javnega reda in miru
V letu 2006 na območju občine Velike Lašče beležimo 25 kršitev javnega reda in miru, v letu 2005 pa 22, kar je 3 več. Po KS beležimo, KS Rob 2 kršitvi, KS Turjak 14 kršitev in KS Velike Lašče 9 kršitev. Največ intervencij se zgodi v zasebnem prostoru 20, na javnem kraju pa 2 kršitvi. Zaradi kršitev so bili poleg ostalih ukrepov izrečena tudi 2x prepoved približevanja s strani policije, kateri sta bili obe podaljšani s strani Preiskovalnega sodnika.
Besedilo: Jože Rozman, vodja policijskega okoliša Fotografija: Miha Merljak
¿1
- na odseku Velike Lašče - Prilesje 5 prometnih nesreč (posledice 2x materialna škoda, 3x lahka telesna poškodba); od
nov prometni znak na šolski ulici v velikih laščah
Območje umirjenega prometa
Vi kolikor še niste opazili 'je na Šolski ulici v Velikih Laščah postavljena nova prometna signalizacija, katera je stopila v veljavo z postavitvijo novih prometnih znakov. To je prometni znak OBMOČJE UMIRJENEGA PROMETA.
Kaj označuje?
Prometni znak Območje umirjenega prometa označuje mesto v naselju, od koder se začenja območje, v katerem imajo prednost pešci in v katerem je dovoljena igra otrok!
Kako ravnati pri vožnji za tem prometnim znakom?
V območju umirjenega prometa in v območju za pešce je največja dovoljena hitrost 10 km/h, katera je predpisana že s samo postavitvijo prometnega znaka Območje umirjenega prometa! Voznik naj bo posebej pozoren na otroke.
Kazenske sankcije
125,19 EUR (30.000 SIT) - s tolikšno globo se kaznuje voznik, ki do vključno 10 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska točka;
250,38 EUR (60.000 SIT) - s tolikšno globo se kaznuje voznik, ki nad 10 do vključno 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;
500,75 EUR (120.000 SIT) - s tolikšno globo se kaznuje voznik, ki za več kot 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.
Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se izreče vozniku motornega vozila, ki vobmočju za pešce, v območju umirjenega prometa oziroma v območju omejene hitrosti prekorači hitrost za več kot 30 km/h, poleg globe določene v prejšnjem odstavku tudi 18 kazenskih točk in s tem prenehanje vozniškega dovoljenja.
Preventivni ukrepi
S strani Policije bo opravljen večkratni nadzor hitrosti na omenjenem območju, kakor tudi v samem središču Velikih Lašč s poudarkom na mirujočem prometu, ter bo zoper morebitne kršitelje striktno in dosledno ukrepala, saj je bilo pri dosedanjih naključnih kontrolah ugotovljeno, da se postavljena prometna signalizacija predvsem s strani voznikov motornih vozil ne upošteva!!!
Besedilo: Jože Rozman,
vodja policijskega okoliša in član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče. Fotografija: Miha Merljak
Svet za preventivo:
Na tem območju imajo absolutno prednost pešci, otrokom pa je dovoljena igra! Zato vozniki POZOR, tu so »glavni« naši otroci!
Seveda postavljena signalizacija ne bo pomenila nič, če mi sami ne bomo spremenili navad in odnosa do izraženih zahtev. Tako lahko z lastnim prispevkom in vzorom storimo največ. Prav nič ne bo narobe, da zapustimo tisto staro neotesano navado parkiranja na pločniku nasproti trgovine v Velikih Laščah. Otroci so nas s svojimi stopinjami namreč opozorili, da je to njihova varna šolska pot. Ne pozabite, otroci nas le nemo opazujejo in posnemajo. Danes so to tuji, jutri bodo lahko ponovno naši - otroci namreč! (Robert Štaba, predsednik S P V)
Neja bo
živela
HVALA VAM
23. april, dan se preveša v noč. Za menoj je vrsta aktivnosti, ki smo jih izvajali ob 1. globalnem tednu Združenih narodov za varnost na cestah. Zazvoni telefon .... običajen telefonski klic, pomisliva z Matejo ... dolg molk in nato besede, ki še danes zvenijo: "Povozili so Nejo ..."
Zavrti se film tisočih prizorov nesreč, s katerimi sem se srečeval na svoji profesionalni poti .... Zadiham in iz sebe stisnem neverjetno moč zbranih misli in koncentracije ... Približam se mirujočemu in iznakaženemu obrazu moje deklice, iščem odziv, vendar je zamrl na neznani smeri ceste, preprosto ga ni ... Solze padajo na krvav obrazek in v daljavi zagledam njen igriv in širok nasmeh... prah, pesek in kri ga zabrišejo in minute, se pretvorijo v leta .... Predrami me zvok sirene reševalnega vozila in ljudi v belem ... Prosim, pomagajte mojemu otroku, naj vas vodi Božja roka ... Mateja se izgublja v bolečinah izgube otroka ... Pogled reševalca pove vse ... le malo, malo je možnosti za preživetje Neje ... Sledijo številni klici, prijazne in tople besede ... ob sebi začutimo neverjetno moč molitev, darovanja, maš ... pridružijo se jim otroci, ljudje, duhovniki, samostani, presežejo se meje Slovenije ... Čudež, pravijo ljudje v belem, prikimavajo sestre v modrem in razumejo duhovniki... Danes veva tudi midva in veliko vas, naših novih prijateljev ... Neja iz ure v uro, iz dneva v dan napreduje svojemu cilju naproti - da postane NEJA!
Vsem, ki ste pomagali na kraju nesreče ter se z iskrenimi željami, molitvami, darovanju maš zedinili v skupno ZELJO, iskrena hvala! Uspelo vam/nam je priklicati nemogoče. Bog naj vas blagoslovi!
Kristjan, Mateja in Robert
Štaba
Male Lašče 30
za varnejše ceste
iz redne seje občinskega SPV
V	mesecu aprilu 2007 se je na svoji drugi seji sestal občinski SPV. Na njej je potrdil vrsto aktivnosti in sklepov. Tako je bila za tajnika SPV potrjena in izvoljena Marija Ivane Čampa, ki bo aktivna vez med občani, občino in ostalimi člani SPV. Člani so sprejeli tudi statut, občinski program za večjo varnost na cestah v občini ter program dela občinskega SPV v letu 2007. Ustanovljeni sta bili tudi dve delovni telesi SPV in sicer komisija za vzgojo in preventivne aktivnosti ter komisija za tehnična vprašanja.
Pomemben sklep je bil sprejet tudi na področju infrastrukture, kjer bomo opravili celoten pregled občinskih cest s področja varnosti in tehnične skladnosti (vertikalna, horizontalna signalizacija).
Skupaj z občino bomo izvajali vrsto aktivnosti za povečanje infrastrukturnih ukrepov na državni cesti Školjica - Kočevje.
Na preventivnem področju se bomo ukvarjali s perečo problematiko hitrosti in alkohola, ki sta poleg državnega tudi največja »domača« problema.
Naši najmlajši v vrtcu in šoli pa bodo deležni različnih izobraževalnih programov in projektov (otrok pešec, kolesar, potnik v vozilu ...).
Celovito bomo obnovili tudi načrt varnih šolskih poti, načrt opravljanja kolesarskega izpita in načrt ter izvajanje šolskih prevozov.
V	zaključku bi želel izpostaviti misel, da varnost cestnega prometa ni in nikoli ne bo stvar določenih posameznikov. Je živ organizem, ki ga sestavljamo vsi. Zato od vas pričakujemo konstruktivne predloge, pobude in kritike z namenom in ciljem da skupaj sooblikujemo varen in prijazen sistem.
Srečno v prometu!
Besedilo: Robert Štaba, predsednik SPV
Novice iz "petega aja"
Osnovnošolske prigode
Cas letnih inventur in poročil je že mimo, ker pa se bliža konec šolskega leta, vam bomo predstavili nekaj dogodkov, ki so spremljali pouk v 5. razredu.
Konec decembra smo bili deležni vožnje z avtomobili, Jumicar, o kateri ste že lahko brali v Trobi i. Po začetni delovni vnemi smo si po novem letu privoščili športno srečanje skupaj s starši. Dobili smo se v šolski telovadnici in preizkusili naše športne spretnosti pa tudi spretnosti staršev. Vsi smo dali kar največ od sebe in rezultat je bil jasen; zmaga za vse udeležence.
S plesom smo nastopili na prvem dobrodelnem šolskem koncertu ter se z njim, s plesom namreč, predstavili na drugem srečanju s starši v aprilu. Poleg plesa so starši slišali tudi naše lastne pesmi in nekaj deklamacij uveljavljenih avtorjev.
April je bil poln zanimivih dni: naravoslovni dan na temo kraških pojavov smo izpeljali od Moči I ni ka do Cerkniškega jezera, v okviru Globalnega tedna varnosti pa smo sodelovali pri zapori Šolske ulice.
Tudi zadnji mesec tega šolskega leta ne bomo lenarili. Poleg rednega pouka nas čaka še nekaj dni dejavnosti, ki bodo popestrili dneve med učenjem in zadnjim pridobivanjem ocen.
Potem pa ... veselo na
zaslužene počitnice!!!
Besedilo: Učenci 5. a in razredničarka Janja Samsa
Ulice otrokom
Po določenem razporedu so se na njej zadrževali učenci razredne stopnje in otroci iz vrtca.
Učenci so se na zaprtem delu ulice preizkusili v kolesarjenju na spretnostnem poligonu, risali na velike liste ali po asfaltu, tekali, rolali ali igrali gumitvist.
Ves čas je bil z nami policist Jože Rozman. Skupaj z njim so petošolci postali "občinski redarji", saj so avtomobilom, ki so bili parkirani na pločniku, namenjenemu pešcem (označen z odtisi čevljev), za brisalce zataknili listek z željo, naj ne parkirajo na pločniku, saj morajo pešci zato hoditi po cesti. V petih obhodih v dopoldanskem času so podelili devet opozoril.
Učenci so bili z izvedenim dnem zadovoljni in ponosni, naprej zato, ker so doživeli, da se nekaj konkretnega dogaja njim v dobro in tudi zato, ker so sami sodelovali pri urejanju nepravilnosti, ki se dotikajo mirujočega prometa v središču Velikih Lašč.
Na tem mestu še enkrat apeliramo na vse voznike, da ne bi parkirali svojih avtomobilov na označeni varni šolski poti na Stritarjevi ulici.
Besedilo: Janja Samsa
Petra Oblak, 5. a:
V sredo, 25. 4. 2007, smo zaprli zgornji del poti, ki vodi do šole in vrtca. Z nami je bil policist, g. Rozman, ki je skrbel za varnost. Prvi dve uri smo imeli na voljo pot mi. S kolesom smo se učili voziti slalom okoli stožcev in poskusili voziti z odročeno roko. Na koncu smo se učili, kako dovolj hitro zavirati. Seveda je glavi delala družbo čelada, ki mora biti pri vožnji s kolesom vedno prisotna, na glavi seveda. Medtem ko smo čakali na kolo, smo risali o prometu. Že zjutraj pa smo napisali na listke, da si želimo, da starejši ne parkirajo avtomobilov na pločniku, ki je namenjen poti v šolo. S policistom smo se odpravili do avtomobilov in jim za brisalce zataknili listke. Ker je bilo več skupin, ki so delile listke, smo podelili devet listkov.
Ko sta dve uri potekli, so bili na vrsti otroci iz vrtca, nas pa so čakali sendviči.
Tine Starič, 5. a:
Ob 8. zjutraj smo odšli pred šolo, kamor je prišel tudi policist. Prva skupina je odšla z njim po šolski poti in dala listke s prošnjo, naj ne parkirajo na šolski poti, vsem, ki so tam parkirali.
Med tem smo ostali učenci risali na zaprtem delu ulice, nekateri pa so se vozili s kolesom. Vsake pol ure je z listki odšla na teren druga skupina. To smo počeli prvi dve uri petošolci na zaprtem delu ulice.
Brina Gruden, 5. a:
25. aprila smo zaprli ulico pod šolo. Najprej smo bili na vrsti mi, to sta bili prvi dve šolski uri. Imeli smo spretno-stno vožnjo s kolesom. Ker pa smo največji razred na šoli, se vsi nismo mogli naenkrat, bili sta le dve kolesi, so se eni vozili, drugi pa risali v zvezi s prometom. Seveda je bil z nami tudi policist, g. Rozman. Z njim smo po skupinah odšli do pločnika, kjer so narisane stopinje za pot v šolo in avtom, ki si bili tam parkirani, za brisalce zataknili listke, s katerimi smo jih prosili, naj raje svoj avto pustijo na parkirišču. G. Rozman nas je tudi opazoval, kako smo vijugali s kolesi okoli klobučkov, ki so bili postavljeni po tleh. Vsak se je s kolesom peljal dvakrat ali trikrat. Risali pa smo večina križišča. Nekatera so bila prava umetnina. A kaj, ko sta ti dve uri tako hitro minili in že so bili na vrsti drugi. Toda kljub temu je bilo na ulici pod šolo celo dopoldne veselo.
Rok Kaplan, 5. a:
Včeraj, 25. aprila, smo imeli dan in ulico namenjeno otrokom. Prišel je policist gospod Rozman. Skupaj z njim smo z listki, ki smo jih dali na avtomobile, opozarjali voznike, da ne smejo parkirati na pločniku, ki nam predstavlja pot v šolo. Medtem ko so skupine odhajale delit listke, smo ostali vozili kolo ali pa risali. S kolesi smo vozili med stožci, obrnili, v roki nekaj časa peljali stožec in ga nato podali sošolcu. Ko smo s stožcem opravili, smo morali na cilju podreti prvo letvico, pred drugo pa smo se morali ustaviti. Kot sem že prej omenil smo tudi risali na temo prometa.
ko so zaprli šolsko ulico ...
Ker je vse premalo površin, namenjenih sproščenemu in brezskrbnemu gibanju otrok, se je v okviru Prvega globalnega tedna Združenih narodov za varnost na cestah, ki je trajal od 23. do 29. aprila, odvijala akcija z naslovom Ulice otrokom. Zato smo v sredo, 25. aprila 2007, zaprli del Šolske ulice in jo uporabili za različne aktivnosti otrok.
učenci gledali polete
Ogled smučarskih poletov v Planici za učence OŠ Primoža Trubarja
Smučarski skoki in poleti imajo v naših krajih veliko privržencev. Tudi med učenci je tako, zato se vsako leto udeležimo ogleda finala v smučarskih poletih v Planici.
Letos smo si v četrtek, 22. marca, ogledali uradni trening. Za ogled smo izbrali odličen termin, saj je bilo ta dan idilično zimsko vreme, videli pa smo tudi številne polete preko nekdaj magične meje 200-ih metrov. Nekateri učenci so si v gneči uspeli izboriti tudi nekaj avtogramov, vsi skupaj pa smo se vrnili iz Planice polni lepih doživetij.
Besedilo in fotografije: Bojan Novak
šolarji plavali
v Termah Ptuj
pomladna šola in plavalni teč al za šolarje 2. razreda
Po veljavnem učnem načrtu v devetletki morajo otroci v prvi triadi imeti obvezen 20-urni plavalni tečaj. Drugošolci iz Velikih Lašč in učenci 1. in 2. razreda iz Roba in Turjaka smo od 23. do 26. aprila preživeli na Ptuju in v Termah Ptuj izvajali plavalni tečaj.
Stanovali smo v Mladinskem domu Kurent, ki je v lasti CŠOD-a. Vsi otroci so se tečaja udeležili in ga uspešno opravili. Vsi skupaj smo bili zelo veseli nad prijaznostjo osebja v Domu, prav tako pa tudi v Termah. Otroci smo se poleg plavanja preizkusili tudi v vožnji po toboganu in v plavanju po valovih. Plavali smo tudi v zunanjem bazenu.
Poleg plavanja smo si prvi dan ogledali tudi Ptujski grad. Spoznali smo zbirko glasbil, jih poslušali, ogledali smo si pustna oblačila, značilnosti pustnih mask, predvsem značilne maske - kurenta in običaje ob pustovanju. Ob pripovedovanju smo doživljali tudi življenje graščakov nekoč. Spoznavali smo tudi mesto Ptuj z okolico, rastlinje in kulturne znamenitosti. Vsak dan smo peš hodili iz centra mesta do Term in tudi s tem razvijali svojo kondicijo.
Besedilo in fotografije: Otroci ter učiteljici Nina in Branka
Vsak dan smo hodili po enem izmed treh mostov čez reko Dravo. Namenjen je pešcem in kolesarjem.
Po kopanju zadnji dan se nam je pred odhodom domov prilegel počitek in malica.
učenci jahali konje
pomladna šola v naravi na ranču
Kaja in Grom
Učenci 1. a in 1. b razreda so se udeležili v mesecu maju pomladne šole v naravi na Ranču Kaja in Grom v bližini Vo-jnika.
Ranč upravljata Darja in Andrej Žnidaršič, oba nekoč zaposlena v zdravstvu. Sta velika ljubitelja živali in skrbita predvsem za konje, ki so bili v svojem življenju trpinčeni. V še neokrnjeni naravi jih z veliko ljubezni in potrpežljivostjo negujeta. Živali čutijo to njuno predanost in so zelo mirne, nežne in potrpežljive do vseh gostov.
Danes Ranč nudi svojim gostom programe na področju športnega, eko, šolskega, mladinskega, družinskega, jahalnega, izobraževalnega in kulturnega turizma. Med drugim se lastnika zavzemata za svobodno gibanje v naravi in v sožitju z njo. Menita, da ljubezen do živali in razumevanje le teh, bogati človeka, ga umirja, mu daje samozavest, ter ga usmeri v človeka vredno življenje.
Kakšni pa so vtisi prvošolčkov?
Ula: Najbolj sem uživala v jahanju konj. Natalija L;Crkljanje s konji je bilo prijetno. Klara Z.: Konja, Enter in Pegaz sta bila zelo nežna do nas. David: Konji so nežne in plahe žival i, zato moramo upoštevati pravilen način približevanja tej živali in pravilno tehniko jahanja.
Andraž: Pavi Pepi, Lojzka in Bine so bili zelo lepi. Pepi se je veliko repenčil pred Lojzko.
Petra: Ovci Romana in Julija imata mladičke. Lahko smo jih hranili s svežo travo.
Zala: Kuža Pan je že zelo star in zelo prijazen. Je tudi zelo potrpežljiv do otrok. Kadar se ne želi več božati, se uleže. Kristjan: Maček Dolfi je velik in črn. Je tudi zelo radoveden, saj je neprestano hodil kukat k puncam v sobo. Mark:Žabe so nas s svojim regljanjem uspavale. Filip: Naučil sem se streljati z lokom. Bil sem zelo uspešen. Patricija: Enter je velik in lep konj. Na ranču sem praznovala rojstni dan.
Manca: V gozdu sem videla palčke. Najbolj mi je bilo smešno, ker so palčki ponoči namazali otroke z zobno kremo. Erik: Darja nam je pokazala, kako škratje delajo lončke iz storžev.
Sara:Za palčke sem s prijatelji naredila hišico in gugalnico.
Ervin: Ponosen sem, ker sem na žuru v pižamah zmagal v
plesu. Zmagovalca so določile punce.
Mija: Sobe na ranču so zelo lepe.
Jaka: Videl sem palčka z rdečo kapo in modro jopico.
Neja: Bila sem zmagovlka plesa.
Nik: Na modni reviji sem zažigal z dobro frizuro.
Miha: Na plesu je bilo zares zabavno.Plesali smo vsi, še
učiteljice.
Tea:Z mojo baterijo smo ustvarili čudovite svetlobne signale. Kot da bi bili v diskoteki.
Kristina: Veliko smo se igrali v gozdu. Spoznali smo tudi Žužkovo pot.
Dren: Hrana je bila odlična.
Dominika:Zadnji dan so nam prinesli palčki za slovo češarke, ki so nam jih pustili na posteljah.
Nina: Kozam smo nosili hrano, da niso bile lačne. Zajčki pa so se hranili kar na travniku.
Klara G.: Lastniki ranča so zelo usmiljeni ljudje, saj so vzeli na ranč trpinčene živali, za katere zelo lepo skrbijo. Nastja: Pomagala sem gospodarju Andreju pri čiščenju hleva. Kidala sem gnoj in pometala hlev.
Boštjan: Palčkom smo v gozdu naredili lepe hišice iz naravnih materialov. Mislim, da so bili veseli.
Natalija D.: Na ranču nas je obiskala novinarka. Pokazali smo ji deželo palčkov in ji povedali, kaj vse vemo o konjih. Veselimo se, da bomo poslušali oddajo po radiju.
Besedilo: Učiteljice
1. a in 1. b razreda
Tekli so ...
... 11. Krpanov kros
Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče je v torek, 17. aprila, v sodelovanju organizacij in posameznikov iz Turjaka izpeljala 11. Krpanov kros, tudi letos z mednarodno udeležbo. Kros je bil že peto leto v Turjaku, udeležilo pa se ga je 720 tekačev iz 12-ih slovenskih in ene hrvaške šole (Rijeka).
Kot vsako leto so tudi letos za uvod v tekmovanje poskrbeli otroci iz dveh različnih vrtcev, ki so se v dveh kategorijah pomerili na 200 metrov dolgi progi in bili ob koncu nagrajeni s pobarvanko. Sledila je otvoritev tekmovanja z državno himno ter nagovorom ravnatelja, gospoda Edija Zgonca.
Tekmovalni del je bil razdeljen na kategorije. Učenci prvega (rojeni 1999), drugega (rojeni 2000) in tretjega (rojeni 2001) razreda so premagali 400 metrov dolgo progo. Sledila je podelitev medalj in žreb nagrad, v tem času pa so se pripravili učenci 4., 5. in 6. razreda. Tekli so na 700 metrov dolgi progi. Tudi tem tekom je sledila podelitev in žreb nagrad. Z najdaljšo progo, dolgo 1000 metrov, so se spopadli učenci, rojeni leta 1993, 1992 in 1991, medtem ko so učenke tekle na 700 metrov dolgi progi.
Zaradi velikega števila tekačev je bila na startu gneča, vendar pa se je vse, kljub nekaterim padcem, končalo brez težav.
Po končanem zadnjem teku in podelitvi smo izvedli še žreb nagrad za učence tretje triade, ki so jih prispevali spodaj našteti sponzorji.
Sledil pa je še en vrhunec dneva, ko so se na progo podali še odrasli. Letos smo tretjič organizirali tak tek, prvič na 9 kilometrov dolgi progi. Teka se je udeležilo 13 vzdržljivih tekačev. Proga je vodila iz Turjaka preko Malega Osolnika do cerkve na Velikem Osolniku in seveda nazaj. Namen tega teka je spodbujanje zdravega in aktivnega načina življenja. Poleg tega želimo učencem pokazati, da tek nikakor ni samo aktivnost za čas osnovne in srednje šole, pač pa se z njim lahko ukvarjaš celo življenje. Za prihodnja leta si želimo še več odraslih tekačev in naša skrb bo namenjena tudi temu.
Kot vsako leto smo mentorje, spremljevalce in voznike počastili z golažem, ki ga je tudi letos skuhal Dare Škrlj.
Dan se je končal z nastopom harmonikarjev Mihe Juvanca in Domna Indiharja ter pevskim nastopom Katarine Gačnik..
Tudi letošnji kros je pokazal, kako pomembno je pri organizaciji tako velike prireditve sodelovanje šole, civilnih organizacij in posameznikov ter seveda številnih sponzorjev. Tako kot lani so nam na pomoč priskočili krajani Turjaka in okoliških vasi in s skupnim delom smo dosegli, da je tudi letošnji kros upravičil sloves dobro organizirane večje tekaške prireditve na tem območju.
Besedilo: Bojan Novak
rezultati:
Učenci, letnik 2000
1.	Boštjan Podlogar
2.	Rok Pleško
3.	Tilen Debeljak
Učenke, letnik 2000
1.	Maja Krese
2.	Hana Stupica
3.	Tara Ve I ka vrh
OS Primoža Trubarja Velike Lašče OS Dobrova
OS Primoža Trubarja Velike Lašče
OS Skoljica
OS dr. Ivan Prijatelj Sodražica OS Kolezija
Učenci, letnik 1999
1.	Jakob Hočevar
2.	Danijel Barolt
3.	Zan Žužek Turjak
Učenke, letnik 1999
1.	Nataša Trček
2.	Klara Kopač
3.	Mica Obersar
Učenci, letnik 1998
1.	Blaž Kozamernik
2.	Tilen Andoljšek
3.	Matic Knavs
Učenke, letnik 1998
1.	Lara Prijon
2.	Tjaša Lovšin
3.	Zala Bajda
Učenci, letnik 1997
1.	Domen Sedej
2.	Filip Zupančič
3.	Žiga Stangar
Učenke, letnik 1997
1.	Neja Rihar
2.	Maja Petrič
3.	Lucija Dolinar
Učenci, letnik 1996
1.	Jan Lovšin
2.	Kristjan Grunfeld
3.	Filip Stražišar
Učenke, letnik 1996
1.	Tjaša Grebene
2.	Manca Duščak
3.	Lea Matjašec
Učenci, letnik 1995
1.	Matic Mehi in
2.	Domen Koz in
3.	Iztok Stegovec
Učenke, letnik 1995
1.	Eva Troha
2.	Simona Zakrajšek
3.	Zala Žužek
Učenci, letnik 1994
1.	Matevž Fakin
2.	Luka Tomšič
3.	Anže Levstek
Učenke, letnik 1994
1.	Maruša Mišmaš
2.	Maruša Andoljšek
3.	Neža Hočevar
Učenci, letnik 1993
1.	Aljaž Andoljšek
2.	Matej Petek
3.	Rok Marolt
Učenke, letnik 1993
1.	Monika Oražem
2.	Nika Kožar
3.	Anja Žerovnik
Učenci, letnik 1992
1.	Nik Zobec
2.	Peter Arko
3.	Janez Suštaršič
Učenke, letnik 1992
1.	Manca Grom
2.	Leja Mravlje
3.	Tina Troha
OS Primoža Trubarja Velike Lašče OS dr. Franceta Prešerna Ribnica OS Primoža Trubarja Velike Lašče - PS
OS Primoža Trubarja Velike Lašče OS Dobrova OS Kolezija
OS Dobrova
OS dr. Franceta Prešerna Ribnica OS dr. Franceta Prešerna Ribnica
OS Kolezija
OS dr. Franceta Prešerna Ribnica OS Brezovica
OS Brezovica OS Brezovica
OS Primoža Trubarja Velike Lašče - PS Turjak
OS Dobrova
OS Primoža Trubarja Velike Lašče OS Dobrova
OS dr. Ivan Prijatelj Sodražica
OŠ Ig
OS Brezovica
OS dr. Ivana Prijatelja Sodražica OS Primoža Trubarja Velike Lašče OS Preserje
OS Skoljica OŠ Ig
OS Kolezija
OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
OŠ Skoljica OŠ Dobrova
OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica
OŠ Brinje Grosuplje
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
OŠ Dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Dobrova
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Preserje
OŠ Dobrova OŠ Dobrova
OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica
Pokrovitelji:
Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče se za nesebično pomoč pri pripravi 11. Krpanovega krosa zahvaljuje naslednjim sodelujočim in sponzorjem, brez katerih prireditve v takem obsegu ne bi mogli izpeljati:
Občini Velike Lašče,
Akustiki Pirman s.p.,
Pekarni Blatnik d.o.o,
Turističnemu društvu Turjak,
Gasilskemu društvu Turjak,
Športno mladinskemu društvu Turjak,
Lokostrelskemu društvu Turjak,
ekipi Pacienta in Elizabeti Savli,
KUD-u Marij Kogoj Turjak,
Kulturno turističnemu zavodu Turjak,
Komunalnemu podjetju iz Turjaka^
Zavodu za gozdove Slovenije, KE Školjica,
g. Daretu Škrlju,
g. Primožu in Tonetu Petriču z Malega Ločnika,
društvu Viator & Vektor Ljubljana,
podjetju Inotherm , d.o.o, Prigorica,
družbi Mercator, d.d.,
podjetju Bosch, d.o.o.,
Zavarovalnici Triglav, d.d.,
DZS, d.d.,
podjetju Porsche Interavto, d.d.,
podjetju Bitis, d.o.o.,
tenis centru Vi 11 a - Cereja, d.o.o,
Pizzeriji Pri Roku,
društvu NK Velike Lašče,
družbi MASS Kočevje in MASS, d.o.o.,
družbama Big bang in Bofex, d.o.o., Kočevje,
podjetju Leonardo Kočevje, Leonardo, d.o.o.,
družbi Tosama, d.d.,
podjetju Tuš, Engrotuš - podjetje za trgovino, d.o.o., g. Andreju Bavdku, s.p., Stolarni Dobrepolje in
Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče, in vsem neimenovanim, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi.
Vrtec Sončni žarek
je čofotal
Otroci na plavalnem tečaju
Voda je lahko za otroke vir radosti, zabave in zdravega gibanja. Nikoli ni prepozno, da se naučimo plavati, vendar je najbolje, da to naredimo v otroštvu, ko je učenje najus-
pešnejše, pridobljeno znanje pa nam koristi vse življenje.
32 otrok iz vrtca Sončni žarek se je udeležilo 10-urnega plavalnega tečaja v Ljubljani. Med učenjem plavanja so veliko časa porabili zato, da so se na vodo prilagodili in da, so ob igri začutili vodo kot prijetno okolje, v kateri se lahko čofota in plava. Tečaj je prilagojen predšolskim otrokom; tistim, ki ne znajo plavati in se vode bojijo, in tistim, ki to spretnost že obvladajo. Vadbo so popestrili z različnimi pripomočki: plavalne deske, žoge, črvi, igrače, blazine, itd. Vsi otroci so napredovali iz začetnega stanja, 13 otrok pa preplava 8 in več metrov.
Besedilo in fotografije: Stanka Mustar
Visoke uvrstitve
naših šolarjev
Učenci OŠ Primoža Trubarja na
dnevnikovem šolskem ekipnem krosu
Državno prvenstvo v ekipnem in posamičnem krosu je bilo letos drugič zapored v Stični in sicer v soboto, 5. maja. Tekmovanja se je udeležilo 13 učencev naše šole. V deževnem vremenu, ki je botrovalo blatni in težavni progi, so se zelo dobro znašli.
Najboljše uvrstitve med posamezniki so dosegli Neža Hočevar z 11. mestom, Silvester Jakša s 1 5. mestom, Matic Kete s 16. mestom, Zala Žužek, ki je bila 25. in Rok Marolt, ki je osvojil 26. mesto. V ekipni kategoriji sta odlično 5. mesto dosegla učenca 7. razreda Matic Kete in David Savli.
Besedilo: Bojan Novak
Pikapolonica se uči
pomlad v vrtcu
Pomladni meseci so v skupino "Pikapolonice" prinesli veliko sončnih žarkov in novosti. Spoznali smo, da smo postali tako "veliki", da se znamo držati za vrvico in zmoremo sprehod po okolice šole in vrtca. Otroci gredo radi na sprehod in zelo dobro opazujejo okolico in o tem komunicirajo v vrtcu in doma.
Postali so zelo radovedni in želijo uveljavljati svoj prav. Spoznali smo veliko različnih snovi (papir, les, plastiko, stiropor, blago, vrvi, mivko, pesek, zemljo, vodo, pijače). Nekatere smo uporabili v igri, telovadili z njimi ter ugotavljali lastnosti in uporabo. Naredili smo veliko izdelkov, ki so namenjeni igri in dekoraciji igralnice (barvanje hišice iz kartonske škatle,lepljenje cvetov in listov na drevesa). Zanimivo je bilo opazovati otroke, ker so pri dejavnosti uporabili veliko domišljije, vztrajnosti in ustvarjalnosti.
Na sprehodu smo videli metulja in gosenico, se o tem pogovarjali in to je bila iztočnica za naslednjo temo. Izbrala sem knjigo z naslovom Zelo lačna gosenica in jo otrokom predstavila. Ogledali smo si tudi živali in se pogovorili o primernem obnašanju do njih. Prav v tem času je bilo lepo sončno vreme in takrat radi dopoldneve preživljamo na terasi. Otrokom sem z izdelavo strehe iz blaga pokrila del terase pod katero radi sedijo na blazini in se igrajo z različnimi igračami. Uporabila sem plastenke in iz njih izdelala nekaj večjih gosenic, ki jih otroci radi vlečejo, nosijo in se z njimi igrajo.
V mesecu aprilu smo imeli srečanje s starši, na katerem smo si ogledali fotografije iz lanskega in letošnjega leta ter se o njih nasmejali. Vzeli smo si čas za pogovor, v katerem smo razmišljali, kako smo ali kako bi reagirali, kadar nas otrok spravi v nepričakovano situacijo ( pri zobozdravniku, v trgovini ...). Skupaj s starši smo ugotovili, da je veliko manj težav in nepričakovanih reakcij otrok, če otroka predhodno seznanimo in se z njim pogovorimo o določeni stvari. Tako
otrok že predhodno ve, kaj mu je dovoljeno in kaj ne, kaj se bo zgodilo in kakšna so naša pričakovanja.
V prihodnjih mesecih nas čaka še veliko lepih dogodkov in prijetnih uric v vrtcu. Šolsko leto bomo zaključili s skupnim zaključkom in gostom na šolskem igrišču, v maju pa si bomo skupaj s starši ogledali Trubarjevo domačijo.
Besedilo in fotografije: Renata Gradišar
"dobro jutro, mali zvonček!"
Otroci igrajo za starše
V mesecu marcu smo se v Levstikovem domu na srečanju za starše predstavili otroci iz skupin Metulji, Ježki in Račke. Skupno smo pripravili glasbeno pravljico Dobro jutro, mali zvonček! Starši so bili navdušeni in so nas nagradili z bogatim aplavzom in pohvalami.
Ker se otroci radi igrajo gledališče, pojejo, plešejo in igrajo na male inštrumente, smo se prijavili na festival gledaliških in lutkovnih skupin Najdihojca. Tudi ta nastop nam je uspel, manjkalo pa nam je več gibanja na odru; po besedah gledališkega kritika Gorana Spasiča. Je pa še omenil, da še nikoli ni videl toliko otrok na odru skupaj, starih komaj tri leta in skoraj prav vsi so vedeli, kaj morajo delati. Tudi otroci iz skupine Ribic so nastopili s predstavo Lunino kraljestvo.
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo bile vesele in zadovoljne, da lahko naše delo pokažemo širšemu občinstvu, poudari la pa bi rada, da je bi lo v samo delo vloženega vel i ko truda, dobre volje, motivacije in spodbude otrokom.
Besedilo: Irena Hren
Srečo Knafelcvabi vse, ki ste obiskovali podružnično šolo v Krvavi Peči na ... tovariško srečanje učiteljev in učencev
bivše podružnične šole v Krvavi Peči
v petek, 1 5. junija, ob 16:00 v prenovljeni učilnici bivše šole v Krvavi Peči.
Program:
Nagovor vseh štirih bivših učiteljev ... Načrti za prihodnost vasi ... Obujanje spominov na minule dni ob prigrizku in pijači ...
Otroci na domačiji SMUK
Tridnevni vreec v naravi
Končno je prišel mesec maj in z njim naš odhod na Domačijo SMUK> Gostišče, ki je odmaknjeno od mestnega vrveža, ni le gostišče, temveč nudi veliko več, saj je okolica urejena kot muzej na prostem.
Za bivanje v naravi se je odločilo 32 otrok iz skupin Ribic, Račk in Medvedov. Spremljale so nas Tina, Tatjana, Breda in Martina.
Ob prihodu na domačijo nas je sprejela gospa Mateja, ki skrbi za vse potrebno. Odpeljala nas je v naše prostore. Skupina Ribice smo se naselili v Kozolec, ki je primerno urejen za ta namen. Skupini Račk in Medvedov pa sta se nastanili v Teniški hišici.
Ko smo raztovorili vsoprtjago, nas je že čakalo prvo doživetje in sicer ogled in hranjenje mulonov in damjakov, katere smo krmili vsak dan. Naši animatorki Tjaša in Urša sta nas popeljali na ogled po domačiji in nam v dneh bivanja organizirali še druge zanimive delavnice.
Po prvem počitku smo si ogledali čebelnjak, kjer nam je čebelar na zanimiv način približal življenje pridnih delavk. V ta namen smo risali na panjske končnice. Ogledali smo si staro kovačnico, v kateri je razstavljeno orodje, ki so ga nekoč izdelovali kovači. Med njimi smo videli zelo star težak likalnik in past za živali.
Obiskal nas je ribič, nam pokazal kako in iz česa se izdela vaba. Pri ribniku smo dobili vsak svojo "ribiško palico" se preizkusili v ribolovu in skoraj bi nam uspelo ujeti ribo.
Naslednji dan smo odšli na lov za skritim zakladom. Obe skupini sta uspešno opravili svojo nalogo. Lovec je prišel k nam na obisk s svojim psom Lordom. Pes je bil zelo prijazen in naučen mnogih spretnosti. Iz vode je prinašal igračo, z nami se je lovil po travniku.
Višek doživetij pa je bilo jahanje na belem poniju. Vsi otroci smo se preizskusili v tem športu. Na prostem smo zakurili ogenj, zapeli nekaj pesmic. Vlivali smo vosek in izdelali pisano svečko. V mraku smo se sprehodili po gozdu z baterijami.
Tretji in naš zadnji dan na domačiji smo izdelovali izdelke iz gline.
Na domačiji smo bili lepo sprejeti. Krasen ambient v naravi in različne dejavnosti so nas obogatile z novimi izkušnjami, ter enkratnim nepozabnim doživetjem. Z lepimi vtisi, smo se vsi zdravi, veseli in srečni vrnili v objem svojih najdražjih.
Besedilo in fotografija: vzgojiteljica Martina Krašovec
Vrtec Sončni žarek vabi na ...
Dan odprtih vrat
V ponedeljek, 4. junija, od 9:00 do 11:00
Starši, otroci in občani, pridružite se nam pri igri, učenju in ustvarjanju.
Vrtec Sončni žarek vabi na ... razstavo otroških izdelkov
Od petka, 1. junija, do nedelje, 10. junija v večnamenskem prostoru vrtca.
Vrtec Sončni žarek vabi na ...
Prireditev
ob zakliučku šolskega leta
V četrtek, 7. junija, ob 1 7:00 na šolskem igrišču
Otroci in vzgojiteljice vabimo na prireditev ob zaključku leta. V delavnicah boste lahko ustvarjali različne izdelke, ob 18:00 pa bo nastopil Čarovnik Grega, in skupaj z njim bomo peli, plesali in čarali do 19.00.

Zmajček Eko Ferdo
vas pozdravlja
Smeti, kje imate svoj dom?
19. marec - Že takoj na začetku moram pohvaliti moje male prijatelje in njihove vzgojiteljice. Veste, da je na našem ekološkem natečaju sodelovalo kar 25 oddelkov vrtcev iz naših občin: Grosuplje, Ivančna Gorica, Ig, Školjica, Velike Lašče in Dobrepolje.
Kar zaploskal sem, ko sem videl, kaj vse se da ustvariti iz odpadne embalaže. Jaz sem iz plastenke izdelal lutko. Tako pravo, ki ima roke in noge. No, pravzaprav tace. Ja, moja lutka je kužek. Ko mu posodim še glas in ga vodim na povodcu, se spremeni v pravega čuvaja narave. Zalaja na vsakega, ki samo pomisli, da bi vrgel papirček na tla. Drugače ni hud, rad se boža za levim ušesom in je, ne boste verjeli, plastične pokrovčke.
No, o čem sem že govoril? Saj res, o projektu z naslovom: Smeti, kje imate svoj dom? Na tisti lepi dan, ko smo se zbrali vsi ljubitelji čiste narave, sem v knjižnici Grosuplje, ki je bila moja gostiteljica, videl, da vam, mojim prijateljem, za naravo ni vseeno. Trudite se, da bi odrasle naučili, kako se smeti ločuje in se jih kasneje, kaj že ...? Samo trenutek, da pobrskam po knjigi, aha, RECIKLIRA. Težka beseda, ki je za naravo zelo pomembna. Pomeni, da nekaj ponovno uporabimo ali pa razdremo, zdrobimo. Kot nalašč imamo pri roki za recikliranje ogromno odpadkov.
Vem pa tudi to, da so otroci iz vrtca Kekec, mislim, da skupina Muck, zelo pesniško nadarjeni. Sami so si s pomočjo staršev in vzgojiteljic izmislili rime o odpadkih, čistem okolju in jih predstavili na odru. Tudi dobre kostume so imeli in kar je zelo pomembno, radi so nastopili in pokazali, kaj vse so se naučili. Kar žal mi je bilo, da se nisem še sam naučil pesmice, da bi jo pred vsemi povedal.
Sem pa plesal. Joj, je bilo zabavno. Plesal sem z Damjano. Tudi njo skrbi za naše čisto okolje. Ona pa pesmi poje in to zelo dobro. Vam povem, da je Damjana Golavšek v redu punca, ko bom velik, se bom mogoče poročil z njo.
Sem vam že povedal, da so bili v knjižnici razstavljeni vsi projekti, ki so jih pripravili v vrtcu? Ne? Se bom kar sam za uhelj potegnil. Auuaa! No, dragi moji, v knjižnici so bili razstavljeni vsi projekti in vsi so bili zelo dobri, zato je imela komisija zelo težko in naporno nalogo. Moji prijatelji Tanja, Damjana, Tjaša in Tomaž so si vse ogledali.
Ogledali pa so si tudi kino predstavo. No, saj ni bila čisto prava kino predstava, je bila velika televizija, Petra pravi, da je bila projekcija na platnu. No, in tam smo videli otroke, ki so veselo ustvarjali iz odpadkov, ti so bili iz vrtca Školjica.
Tudi tisti otroci, ki so bi I i v dvorani, so veselo plesali z menoj. Skupaj smo sklenili, da bomo našo zemljo varovali, saj na nas mladih stoji bodočnost našega sveta in če bomo ostali takšni kot smo, z vsem znanjem, ki ga že premoremo o čistem okolju, o pomenu ločevanja odpadkov in recikliranju, nas za bodočnost našega planeta ni treba biti strah in jaz se bom po naši ljubi Žemljici ponosno in z veseljem sprehajal.
Lepo te pozdravljam, tvoj zmajček Ferdo!
Besedilo: Petra Bor, Radio Zeleni val Fotografije: Radio Zeleni val
Kdaj še?
-	v ponedeljek, 28. maja, ob 9.00, v vrtcu Smrkolin na Školjici
-	v četrtek, 7. junija, ob 9.00, v vrtcu Kosobrin (v OS Sentjurij) v Grosupljem
-	v ponedeljek, 11. junija, ob 9.00, v vrtcu Pastirček v Grosupljem
-	v petek, 1 5. junija, v Mercator centru v Grosupljem (zaključek akcije, žrebanje nagrad)
Eko Ferdo v vrtcu Sončni žarek
Smeti, kje imate svoj dom?
V	začetku meseca marca sta nas v vrtcu obiskala Zmajček Ferdo in Petra. S tem sta bili skupini Račk in Ribic vključeni v projekt Eko Ferdo, ki ga je organiziral radio Zeleni val, pod vodstvom vzgojiteljice Petre Bor.
Zaigrala sta nam igrico "Smeti, kje imate svoj dom?" in nas preko vsebine seznanila z ekološkim otokom in ločevanju odpadkov, ki jih je vsak dan več. Nad predstavo smo bili navdušeni. Petra in Zmajček sta bila zadovoljna, ko sta ugotovila, da o ločevanju odpadkov že kar nekaj vemo. Prijavili smo se tudi na nagradni natečaj, in sicer Ribice z izdelavo knjige z naslovom "V zeleni deželi", Račke pa z izdelavo vesolja. Seveda iz odpadnih materialov. Za izdelke in sodelovanje smo prejeli priznanje. Razstavo izdelkov ste si lahko ogledali v novi knjižnici v Grosupljem.
V	vrtcu smo se veliko pogovarjali o ločevanju odpadkov, jih sami ločevali, odnašali v ustrezne zabojnike in se s tem učili, kako ravnati z odpadki. Otroci so nazadnje začutili potrebo po večjem varovanju naše narave in si želijo, da bi tudi oni živeli v zeleni in čisti naravi. Da jim bo pot lažja, jim priskočite na pomoč tudi starši in vsi, ki boste prebrali ta članek in katerim ni vseeno, kakšna bo naša narava v bodoče.
Besedilo in fotografija: vzg. Martina Krašovec in pom. vzg. Breda Mihelič
Turjaška voda je pitna
povzetek letnega poročila o skladnosti pitne vode na oskrbovalnem
območju Turjak
}P Vodovod-Kanalizacija d.o.o. je na območju občine Velike Lašče izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju Turjak. To območje obsega naselja: Veliki Osolnik, Mali Osolnik, Prazniki, Četež, Turjak, Gradež, Sloka gora, Mali Ločnik in Veliki Ločnik s približno 850 prebivalci. Pitna voda na oskrbovalnem območju Turjak se zaradi razgibanosti vodovodnega omrežja preventivno dezinficira s plinskim klorom.
Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JP Vodovod-Kanalizacija v okviru notranjega nadzora, kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Z ustrezno izbiro mest, ki jih nadzorujemo in ustreznim obsegom pravočasno prepoznavamo obstoječe in potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in se nanje ustrezno odzovemo.
Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP Vodovod-Kanalizacija in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 1 7025 in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih.
Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.I. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, v nadaljevanju Pravilnik) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2006. Povzetek poročila se nahaja v preglednici, ki prikazuje število odvzetih vzorcev za mikrobiološka in fizikalno - kemijska preskušanja v letu 2006 v okviru notranjega nadzora in monitoringa ter število neskladnih vzorcev.
Sporočilo za javnost:
JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
IV D D 0 V D II
KANALIZACIJA
VOD. SISTEM	OBMOČJE	MIKROBIOLOŠKA PRESKUSANJA						KEMIJSKA PRESKUSANJA				
		Odvzeti vzorci		Neskladni vzorci		Neskladni vzorci E. Coli		Odvzeti vzorci		Neskladni vzorci		
		RA | OA		RA | OA		RA | OA		RA | OA		RA | OA | PAR		
NOTRANJI NADZOR												
TURJAK	TURJAK	36	1	0	0	0	0	36	1	0	0	/
SKUPAJ		36	1	0	0	0	0	36	1	0	0	
DRŽAVNI MONITORING												
TURJAK	TURJAK	4	1	0	1	0	0	4	1	0	0	/
SKUPAJ		4	1	0	1	0	0	4	1	0	0	
OPOMBE: RA - redne analize, OA - občasne analize, PAR - neskladni parameter
gasilci očistili osolnik
čistilna akcija kraianov velikega OS~ olnika v organizaciii PGD veliki O s-olnik
VI soboto, 17. marca zjutraj, se je pred gasilnim domom PGD Veliki Osolnik zbralo kar lepo število ljudi - 15 sem jih naštel. Razdelili smo vrečke za smeti in začeli s čiščenjem.
Ne
^ Trn^jBiMaim
Domenili smo se, da se razdelimo v dve skupini. Ena je šla ob glavni cesti iz Osolnika proti Rašici, druga pa vzporedno pod Osolnikom, kjer je bilo tudi nekaj divjih odlagališč. Obe skupini sta se kasneje združili nad Belim studencem, mnogim od vas poznanim izvirom kvalitetne pitne vode. Nad izvirom je bilo veliko divje odlagališče že desetletja nazaj. Zaradi izredno strmega terena je bilo potrebnega precej truda, da smo okolico spravili v red.
Za konec bi rad res vljudno naprosil vse sprehajalce, poho-dnike, kolesarje in seveda nenazadnje vse tiste, ki hodite po vodo k Belemu studencu; odnesite odpadke s seboj, saj razne pločevinke in ostala embalaža (beri škatla od pice) res ne sodijo v čudovito naravo, kakršna nam (vam) je dana. Seveda hvala vsem udeležencem čistilne akcije.
Pomagali smo si tudi z mehanizacijo, saj je bilo med odpadki tudi nekaj večjih kosov (dva avtomobila, razni kotli...).
lovci iz velikih lašč za čisto naravo
Dan zemlie 2007
Dan Zemlje - vsi mediji so polni sonaravnosti, skrbi za čisto okolje in skrbi za našo prihodnost. Žal samo na dan Zemlje in mogoče še kakšen dan pred tem, nato pa vse potihne ... Mogoče bo ravno najbolj vnet zagovornik čistega okolja spet odvrgel prazno pločevinko skozi okno avtomobila v gozd ali celo naložil vso navlako s podstrešja na avtomobilsko prikolico, se zapeljal do bližnjega gozdička in jo zakotalil po bregu.
Kot vsako leto smo lovci LD Velike Lašče tudi letos organizirali obsežno čistilno akcijo na območju naše lovske družine. Pridružili so se nam tudi domačini iz okolice Karlovice, ki imajo posluh za naravo in pridne roke ter jim ni žal žrtvovati nekaj ur svojega časa za čistejše okolje. Letošnja akcija je bila, poleg že standardnega pobiranja smeti v gozdovih ob naših občinskih cestah, namenjena tudi odstranjevanju večjih odpadkov, ki jih brezvestni ljudje stalno odlagajo pod cesto v Lužarjevem bregu. Pri slednjem smo si morali pomagati s traktorskim vitlom našega gospodarja Franceta Zakrajška, ki je, poleg traktorja z vitlom, za akcijo posodil tudi traktor s prikolico.
Rezultati akcije so presenetljivi. Tri i nšti rideset natlačeno polnih velikih "snaga-vreč" in pet zvrhanih traktorskih prikolic kosovnih odpadkov. Za odvoz odpadkov sta poskrbela podjetje Acest in občina Velike Lašče, slednja je udeležencem akcije podarila tudi toplo malico.
Človek ob pogledu na preko 30 ljudi, ki veselo in složno, predvsem pa brezplačno (to je dandanes velika redkost) delajo v javno dobro, resnično ne more ostati ravnodušen. Ostaja pa grenak priokus ob pogledu na sveže sledi odsluženih avtomobilskih gum, ki jih je nekdo prejšnjo noč zakotalil po gozdu navzdol, in na televizor, ki je bil odvržen le nekaj dni po organiziranem odvozu kosovnih odpadkov.
Opravljeno delo naj bo v zgled in opomin vsem, ki jim naši gozdovi predstavljajo zgolj mesto za odlaganje odpadkov. Naj bo vsak dan Dan Zemlje.
Besedilo in fotografije: Nejc Marolt, LD Velike Lašče Nejc Marolt, LD Velike Lašče
Čistilna akcija je trajala približno štiri ure, nabral pa se je res zajeten kup vse mogoče in nemogoče krame - slavni fičko, avtomobilske gume, steklenice ...
Besedilo: Aleš Si raj Fotografije: Katja Rupar in Aleš Si raj
Pri spravilu večjih kosov smo si pomagali s traktorskim vitlom.	Ko vitel opravi svoje, so na vrsti pridne roke.
Eden od pobudnikov in organizatorjev, Ko smo smeti spravili do roba ceste, jih je bilo potrebno Prizor, ki bi bolj sodil v vulkanizersko član UO LD V. Lašče, Tone Sile, v akciji, naložiti na traktorsko prikolico in odpeljati.	delavnico kot pa v gozd.
Dobra tretjina udeležencev po končanem delu.
Gradež je čist
Ob dnevu zemlje čiščenje tudi na Gradežu
Ob dnevu zemlje smo članice in člani Društva za ohrarijanje dediščine izvedli akcijo čiščerija in urdjarija Gradeža - predvsem sušilnice sadja z okolico in ob vaški cesti v Gradežu.
Zelo vzpodbudno je, da je Gradež toliko urejen, da med akcijo nismo napolnili niti vseh vreč za odpadke, ki smo jih prevzeli na občini Velike Lašče. V šesturnem delu so sodelovali predvsem članice in člani društva z Gradeža, pridružili pa so se tudi skavti z vasi. Sobotno popoldne pa smo pred sušilnico nadaljevali s pletenjem za birmo. V nedeljo pa je bila sušilnica že odprta za obiskovalce. Takrat so bili dežurni kar vsi, ki so pletli za birmo.
Besedilo in fotografija: Boris Zore
Sušilnica odprta tudi ob nedeljah!
Od dneva zemlje naprej je sušilnica sadja Gradež redno odprta za obiskovalce vsako nedeljsko popoldne do 19. ure.
Arhitekti spoznali sušilnico na Gradežu
raziskovalna naloga
Blanka Defar z Gradeža, študentka arhitekture na ljubljanski univerzi, je pri predmetu Elementi arhitekture pod vodstvom mentorja prof, dr. juvanca opravljala raziskovalno nalogo "Sušilnica sadja na Gradežu".
Pri nalogi je sodelovala skupina njenih študentskih kolegov, pomoč je nudilo naše Društvo za ohranjanje dediščine.
Blanka Defar vabi na ... predstavitev raziskovalne naloge
»Sušilnica sadja na Gradežu«
v petek, 22. junija, ob 20:00
predstavitev bo hkrati otvoritev razstave in predstavitev raziskovalne naloge. Predstavili se bodo tudi Blankini kolegi arhitekti, morda tudi njen mentor prof. dr. Juvanc.
Suhe češplje
doživele ovacije 20.000 pohodnikov
koncert na llmbarski gori
18. marec - Med nastopi ljudske skupine društva za ohran-jarije dediščine »Suhe češplje« je bil gotovo najbolj obiskan in odmeven rijihov nastop na Limbarski gori v nedeljo 18. marca 2007. Na ta dan je letos Občina Moravče s sodelovanjem krajanov Limbarske gore in Hrastnika organizirala 19. tradicionalni »Pohodpo nagelj na Limbarsko goro«. S tradicijo praznovarija dneva žena in materinskega dneva s pohodom po nagelj so začeli člani večdruštev iz Krašnje, Spodrije Loke, Moravč> Hrastnika in Limbarske gore, na njihov željo pa je sedaj organizacijo prevzela občina.
Društvo za ohranjanje dediščine je sodelovalo: s skupino »Suhe češplje« na kulturno zabavni prireditvi; podarilo nekaj suhega sadja, ki so ga organizatorji razdelili tistim pohodni-kom, ki so prišli na Limbarsko tik pred pričetkom kulturnega programa; z razstavno prodajno stojnico, kjer je bilo izredno veliko zanimanje za sušilnico, Gradež, Turjak in Velike Lašče - zibelko slovenske književnosti. Razdelili smo ves promocijski material, poskušali z besedami čim boljše predstaviti Trubarjeve kraje.
Pričakujemo, da se bodo mnogi udeležili tradicionalnega pohoda po turjaški turistični poti v soboto, 23. junija, dogovorili smo se za stojnico na cvetno soboto v Domžalah (dogovor smo že uspešno realizirali) in še marsikaj, kar še čaka na izvedbo. Tudi zanimanje obiskovalcev - kupcev tradicionalno posušenega suhega sadja je bilo izjemno veliko.
Nastop »Suhih češpelj« pa so spremljale ovacije zbranih na Limbarski gori. Takrat jih najbrž še ni bilo vseh dvajset tisoč, saj se nekateri »pohod ni ki po nagelj« zamudili kulturni program, vendar so bili to nepozabni trenutki za nastopajoče. Pa tudi za obiskovalce, saj jih je nastop zelo očitno navdušil do vzklikanja in jim polepšal praznični izlet v prelepo naravo ter prispeval k enkratnem vzdušju na prireditvi.
»Suhe češplje« so se z veseljem odzvale tudi na povabila organizatorjev prireditev ob materinskem dnevu in mednarodnem ženskem prazniku na Robu in v Velikih Laščah ter nastopile tudi v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani ob 60. obletnici vrtca France Prešeren.
Sedaj pa se v sušilnici pripravljajo za dogovorjene nastope v mesecu juniju v domači in dveh sosednjih občinah.
Besedilo: Boris Zore
Vabilo na predavanje g. Ivana Maršiča ... o zdravi prehrani
ki bo v petek, 25. maja ob 18. uri v predavalnici bivše šole v Krvavi Peči. Predavanje je brezplačno!
Izkoristite priložnost, da iz prve roke izveste koristne informacije ozdravi prehrani od izkušenega poznavalca zelišč in zdravilca, postavljali pa boste lahko tudi vprašanja na temo zdravljenja z zelišči, predvsem pa boste dobili napotke, kako lahko svoje zdravstvene probleme največkrat rešujete sami!
Krpanovci tarokirali
Novice iz društva Krpan
V društvu Krpan smo v leto 2007 začeli uspešno. Letošnje leto je bilo v našem društvu tudi volilno leto in tako smo po štirih letih dobili novo vodstvo. Vlogo predsednice sem tako za štiri leta prevzela Urša Vesel in upam, da bomo bili enako uspešni kot v preteklih letih. Zadali smo si nove naloge in načrte in s skupnimi močmi in sodelovanjem jih bomo uresničili.
7. občinsko tekmovanje v taroku
Ena naših prvih in že tradicionalnih prireditev je bilo 7. občinsko tekmovanje v taroku, ki se je odvijalo 28. marca 2007 na Mali Slevici v gostilni Kropeč. Člani smo bili že na občnem zboru, ki je bil letos v mesecu februarju enotnega mnenja, da se občinska tekmovanja v taroku odvijajo tam, kjer seje tudi začelo delovanja društva in to je na Mali Slevici. Letos je mesto vodje tarok sekcije prevzel Peter Lopičič, ki bo tudi odgovorni vodja državnega prvenstva v taroku, ki bo v mesecu oktobru. Letošnjega občinskega tekmovanja se je udeležilo 18 občanov občine Velike Lašče.
in postavljali butaro
Velikonočna butara
1. aprila pa smo na cvetno nedeljo pred farno cerkvijo tradicionalno postavili tudi že 6. velikonočno butaro. Izdelava in sama postavitev velikonočne butare nam je od začetka včasih povzročalo kar nekaj težav, vendar smo v vseh teh letih pridobili dovolj izkušenj, da za samo izdelavo potrebujemo dobri 2 uri, pri postavitvi pa smo se tudi kar dobro izurili.
Opažamo, da našo butaro vsako leto pred farno cerkvijo pričaka več ljudi, ki z zanimanjem opazujejo sam proces postavitve in njeno veličino. Pohvaliti se moramo, da je zanimanje za našo butaro preraslo izven meja občine, saj je letos v enem od slovenskih dnevnikov o naši butari pisalo kar nekaj vrstic.
Vdruštvu upamo in si močno želimo, da bi butara lahko vsako leto stala pred farno cerkvijo. Vsako leto pri njeni izdelavi z velikim veseljem sodeluje vse več mladih in najmlajših in le tako bodo lahko to navado prenašali iz roda v rod.
Besedilo: Urša Vesel Fotografije: arhiv društva Krpan
Društvo Krpan vabi na ...
Društveni dan
V soboto, 26. maja od 16:00 pri Lovski koči nad Retjami
Aktivnosti za letos nam ne bo zmanj kalo i n zato bomo že konec meseca maja za vse naše člane pripravili društveni dan, da bomo še kakšno rekli in se zraven še fino imeli. Zato smo že na občnem zboru določili, da bo v mesecu maju, ki je tudi mesec ljubezni predvsem pa mladosti, organizirali piknik. Zato naj vas že zdaj spoštovani člani povabim, da se udeležite našega druženja, ki bo v soboto, 26. maja, od 16.00 ure dalje pri lovski koči nad Retjami. Organizatorji se bomo potrudili, da ne bomo ne lačni in ne žejni. Vljudno pa vas naprošamo, da bi svojo udeležbo potrdili na telefonsko številko 041 805 724 najkasneje do 24. maja 2007 do 20.00 ure.
Po nekajurnem sedenju in napenjanju možgančkov je bil
vrstni red naslednji:
1.	Rotar Janez, Dvorska vas, član društva Krpan
2.	Kožar Marko, Male Lašče
3.	Lopičič Peter, Krkovo, član društva Krpan
4.	Zakrajšek Danilo, Mala Slevica, član društva Krpan
5.	Sile Slavko, Dvorska vas, član društva Krpan
6.	Opekar Severi n, Male Lašče
7.	Blatnik Ivan, Karlovica, član društva Krpan
8.	Hočevar Mirko, Male Lašče
9.	Indihar Tomaž, Velike Lašče, član društva Krpan
10.	Grebene Jože, Male Lašče, član društva Krpan
11.	Ahačevčič Janez, Dvorska vas
12.	Rotar Jože, Dvorska vas
13.	Dolšina Primož, Podsmreka, član društva Krpan
14.	Adamič Jože, Mala Slevica, član društva Krpan
1 5. Žagar Peter, Dvorska vas, član društva Krpan
16.	Strle Franc, Turjak
17.	Žižic Serdo, Krkovo
18.	Ban Nadja, Krkovo
Ljubezen do mame
Društvo podeželskih žena velike Lašče ob materinskem dnevu
Ljubezen mame ob ljubečem očetu je nekaj najmogočnejšega na svetu.
V nedeljo, 25. marca, smo imele prireditev v Levstikovem domu, namenjeno materinskemu dnevu. Da prireditev ni bila suhoparna in dolgočasna, smo zaprosile za pomoč naše krajane. Pozitivno presenečene smo bile, da so se vsi naprošeni odzvali in nam pomagali. Ob tem ugotavljamo, da so kljub časovnim stiskam in stremenju po materialnih dobrinah, ki ga občutimo na vsakem koraku v življenju, še dobri ljudje.
Nastopali so: Paula Lovšin, Nina Vira nt, Miha Juvanc, Suhe češplje Gradež, učenci OS Velike Lašče - drugi razred z učiteljico Branko, folklorna skupina, članice DPZ. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Za pomoč se zahvaljujemo tudi Mateju Hrenu, Zdenetu Samsa in Anžetu Stariču. Vsako leto pa poskrbi za cvetlični aranžma gospod Zakrajšek iz Sro-botnika.
Besedilo: V. Virant
Odlično 5. mesto za
mlade laščane
laščani na državnem kvizu mladi in kmetiistvo 2007
21. aprila je v dvorani hotela Toplice v Čateških toplicah potekal 15. državni kviz Mladi in kmetijstvo, ki so ga organizirali člani Društva podeželske mladine Brežice, lanski zmagovalci državnega kviza. Na kviz smo se odpravili tudi člani podeželske mladine Velike Lašče in sicer zmagovalna ekipa regijskega kviza ter okoli 30 navijačev s harmonikarjem na čelu.
Prireditev se je pričela z okroglo mizo na temo Kako obdržati mlade na podeželju, pri kateri sta sodelovala minister za kmetijstvo Iztok Jarc ter predsednik KGZS Peter Vrisk. Po končani okrogli mizi so sledili pozdravni govori gostov. Mlade so nagovorili minister za kmetijstvo Iztok Jarc, predsednik KGZS Peter Vrisk, predsednica DPM Brežice Jožica Butkovič, župan občine Brežice Ivan Molan, direktor KGZ Novo mesto Jože Simončič in predsednik ZPMS Rok Sedminek. Potem pa se je pričelo zares ...
Letos se je na državno tekmovanje uvrstilo 12 ekip: DPM Slovenske Konjice, DPM Planina pod Golico, DPM Sv. Jurij ob Ščavnici, DPM Maribor, DPM Vrsnik-Ledine, DPM Slovenske Gorice, DPM Tržišče, DPM Brežice, DPM Dravska Dolina, DPM Dobrava, DPM Metlika in seveda DPM Velike Lašče (Alenka Vasic, Klemen Debevec, David Levstek).
Vsako ekipo so sestavljali trije tekmovalci, ki so se pomerili v znanju o zdravilnih zeliščih, obnovljivih virih energije, lizbonski strategiji ter o organizaciji in delovanju ZSPM. V prvem krogu so vse ekipe odgovarjale na enaka vprašanja in po osmih vprašanjih so morali oditi iz tekmovanja DPM Sv. Jurij ob Ščavnici, DPM Vrsnik-Ledine, DPM Brežice in DPM Tržišče. V drugem krogu so ekipe odgovarjale z da ali ne in po drugem krogu so izpadle ekipe DPM Maribor, DPM Planina pod Golico in DPM Slovenske Gorice.
Ekipa iz Velikih Lašč se je poslovila od tekmovanja v tretjem krogu, poleg nje pa še ekipi Dravske Doline in Slovenskih Konjic. Tako je ekipa Velikih Lašč dosegla zelo dobro 5. mesto na kvizu na državni ravni. V finalu sta se pomerili ekipi Dobrave in Metlike, premoč so pokazali Metličani in zasluženo osvojili državni naslov.
Med posameznimi krogi kviza je potekal tudi pester kulturni program, v katerem so nastopajoče na kvizu in navijače zabavali: Nuša Derenda, mladinski zbor OŠ Brežice, FS KUD Anton Župančič Artiče, MPZ Kapele, Slavčki, Kvartet Jurčki in kitarist Marko Ferlan. Po tekmovanju je sledila pogostitev in zabavni večer z ansamblom Jerneja Kolarja ob katerega glasbi se je mladina zabavala pozno v noč.
Zahvaljujemo se občini Velike Lašče, ki je s sofinanciranjem omogočila udeležbo na prireditvi.
Besedilo: Helena Gorjup
% junija, regiiske kmečke igre v smartnem pri litiii
DPM Velike Lašče se zahvaljuje vsem članom za tako številčno udeležbo na regijskem in državnem kvizu, posebne čestitke pa prejmejo vsi tekmovalci za tako lepe uspehe.
Ob tej priložnosti pa vabimo vse, da se udeležimo regijskih kmečkih iger, ki bodo 9. junija v Smartnem pri Litiji. (Rok Pečnik, predsednik DPM Velike Lašče)
1. mesto namarčevskem REGIJSKEM kvizu
Letošnjega tekmovanja Mladi in kmetijstvo, ki ga organizirata Kmetijsko gozdarska zbornica in Kmetijsko svetovalna služba, smo se udeležili tudi člani društva podeželske mladine Velike Lašče. Regijski kviz je bil 23. marca v Podlipi pri Vrhniki. V društvu smo poskrbeli za dobro zastopanost Občine Velike Lašče in v boj poslali dve ekipi. Ekipa št. 1 Alenka Vasic, David Levstek in Klemen Debevec, ter ekipa št. 2 v sestavi Anja Stritar, Matjaž Hočevar in Jani Marolt.
Člani obeh ekip so tekmovanje vzeli zares in preštudirali obsežno gradivo, ki se je nanašalo na letošnje tekmovalne teme - zdravilna zelišča, lesna biomasa (obnovljivi viri energije), ter lizbonska strategija.
Izmed trinajstih ekip se je naša ekipa št. 2 uvrstila na tretje mesto, za 1. mesto pa sta se v finalu borili ekipa DPM Velike Lašče št. 1 in ekipa mladih iz Kamnika. V dvorani je postajalo vse bolj vroče. Zmanjkalo je vprašanj v rednem krogu, nobena od ekip pa ni hotela popustiti. Organizatorji so zastavljali dodatna vprašanja in po napornem finalu je le prišlo do končne odločitve. Tekmovanje je pač tekmovanje in z rezultatom se je na koncu treba sprijazniti. Malo težje so sicer to dejstvo sprejeli Kamničani, ki so pristali na drugem mestu, je bilo pa zato toliko večje veselje za DPM Velike Lašče, saj so David, Alenka in Klemen osvojili 1. mesto na regijskem kvizu. Sledila je podelitev priznanj in praktičnih nagrad - malo koruze in še nekaj drobnarij, kot se za kmetijstvo spodobi, na koncu pa veselo druženje s tekmovalci in navijači ostalih ekip. (Borut Vasic)
Skavtske obljube
in zgodile so se ...
5. maj - Letos so pri svoji časti obljubili Ana Bencina, Matic Vidmar, Anita Petrič, jera in Ana Stritar ter Anja Podobnik.
Matic Vidmar, krdelo navihanih tačk:
Vsi skavti med Sv. mašo.
V soboto, 5. maja, smo imeli skavti obljube. To se je dogajalo pri turjaškem gradu. Ker je bilo slabo vreme smo mašo preselili pod streho lovskega doma. Starejši skavti so pripravili vse za sv. mašo. Mašo je vodil župnik s Kodeljevega. Med mašo so prišle na vrsto tudi obljube. Bilo me je malo strah, a sem bil vesel. Za obljube sem moral ujeti 4 plene tako, da sem zamenjal kožušček za pravo skavtsko rutko. In zdaj sem volčič obljube. Na koncu pa smo imeli manjšo pogostitev.
Ana Bencina, Krdelo navihanih tačk:
Za obljubo in rutko sem morala znati: molitev VV, mojstrske besede, geslo VV, zakona VV, klice za sklic kroga in klice za razpust kroga. Uloviti sem morala tudi štiri plene, ter se vestno udeleževati srečanj in izhodov. Upoštevati sem morala tudi pravila in zakone, zato sem ponosna na svojo novo pridobitev - rutko in na to, kar sem dosegla v tem skavtskem letu.
Jera Stritar, vod Goske, četa Vztrajni bizoni
Ker sem imela obljube že drugič, je bil občutek, kot da sem že vajena stara skavtinja. Prav poseben občutek je, če učiš svojo sestro, ki je tri leta starejša in sem poprej vedno samo jaz spraševala njo. Tudi zaradi tega se počutim starejšo. Veličastno je, ko stopaš proti zastavi, položiš roko na njo, pri Bogu obljubiš zvestobo njemu in domovini, pomoč prijateljem in izpolnjevanje zakonov, zapustiš staro ruto in dobiš novo rutico. Zavedaš se, da te bo ta rutica spremljala vse življenje, tudi če nehaš hoditi k skavtom. Se vedno si skavt - vse življenje ...
Anja Podobnik, vod Goske, četa Vztrajni bizoni
Preden sem se priključila skavtom, sem si mislila, da so povsem nepoučni in nezanimivi, a sedaj vidim, da to nikakor ni res. Ko sem šla na prvo srečanje skavtov, sem se trdno odločila, da jih ne bom nikoli opustila, saj so ta srečanja res zelo zanimiva. Povedali so mi, da če bom obiskovala skavte, bom morala dati zaobljubo, se pravi, da se bom po zaobljubi obnašala in pomagala drugim, kakor skavt. Takrat si nisem mislila, da bo ta trenutek napočil tako hitro, kot je. Nekaj dni nazaj sem obljubila, da bom vedno skavtinja in da bom izpolnjevala 10 skavtskih zakonov. Občutek ob obljubi je bil prekrasen, saj sem obljubila nekaj, kar je dobro zame in tudi za ostale okoli mene. Dobila sem skavtsko rutko, ki je sedaj na častnem mestu v moji sobi. Ta dan je bil zelo pomemben zame, saj sem obljubila nekaj, kar me bo vodilo skozi življenje. Za to sem zelo hvaležna.
Zbrala: Melita Štrukelj, (skrbna raca Akela); Steg Škocjan- Turjak Fotografije: KS
Ujemi me 2007...
... dogodek, na katerem se srečajo vse skavtske veje ljubljanske regije
Ujemi me se je odvijal v soboto, 14. aprila, v Radovljici, nekaj dni pred godom Sv. jurija, zavetnika skavtov, ki smo ga ob tej priložnosti tudi počastili v spomin na 100 let skavt-stva. In tam smo bili tudi mi...
Skoraj vsi skavti našega stega smo se v soboto dopoldne z vlakom odpeljali do Radovljice, od tam pa se je vsaka veja odpravila na svoje zbirališče. Čeprav smo bili vsak na svojem kraju, je bila tema skupna vsem vejam, Sv. Jurij in reševanje kraljične Kleolinde, ki jo je ugrabil hudobni zmaj. Skozi različne aktivnosti smo se spomnili na viteška načela in življenje našega zavetnika.
Volčiči in volkuljice so po začetnem medsebojnem spoznavanju in ogrevanju z bansi spoznali našega zavetnika. Sv. Jurij jim je povedal, kaj se je zgodilo s Kleolindo in jih poprosil, da mu jo pomagajo rešiti. Takoj so se razdelili v skupine, te pa so se razdelile v dve delavnici. Izdelovali so meče in različne ščite, ki so jih potrebovali za spopad z zmajem. Le-te so tudi primerno okrasili po svojih željah. S skupnimi močni so zelo hitro premagali zmaja in rešili kraljično. Po končanem boju je morala vsaka skupina sestaviti iz lastnih teles podobo zmaja in sestaviti ter tudi zapeti Kleolindi pesem. Sv. Jurij in Kleo-linda sta bila z njihovim delom zelo zadovoljna in sta vsakem VV podarila grb, ki so si ga obesili na rutko.
Izvidniki in vodnice so najprej pobrali vse smeti, nato pa so se razdelili v skupine. Imeli so pet delavnic in pri vsaki so se srečale po tri skupine, ki so tekmovale med seboj. Na delavnicah so se vezali med seboj, tekmovali v štafetnih igrah in napihovali balone, dokler niso počili. Med drugim so tudi izdelovali izdelke iz naravnih materialov in si jih nato med seboj prodajali. V zadnji delavnici je bilo potrebno Kleolindo očarati in si izboriti njeno srce z upesnitvijo danega besedila, uprizoritvijo neke zgodbe ter z recitacijo besedila, ki ga je vsaka skupina napisala sama. Člani skupine, ki je dobila skupno največ točk, so dobili nov armaleks in sladkarije.
Popotniki in popotnice pa so se ustavili pri gradu Kamen. Da bi prišli do grajskega obzidja so morali najprej premagati nekaj ovir, se preizkusiti v streljanju z loki in mečevanju, se boriti z zmajem in njegovin strašnim ognjem. Na koncu pa so morali še narediti lestev ter kraljičino spraviti na varno.
Pozno popoldne, ko je sonce že izgubljalo svojo moč, smo se vse veje ponovno zbrale. Načelnik in načelnica naše regije sta nas počastila s nagovorom, imeli smo še kratek kviz in končali z molitvijo. Ob zaključku smo bili vsi utrujeni, a veseli, saj smo preživeli še en nepozaben, skavtski dan.
Besedilo: Melita Štrukelj (Skrbna raca, Akela); Steg
Skocjan- Turjak 1
Fotografije: KS
Vse veje ponovno skupaj.
Naša najmlajša skavt in j a v akciji.
VV se sonči.
PP se pripravljajo na reševanje kraljične.
Ne spuščajte psov
brez nadzora v prosto naravo!
lovci prosimo in opozarjamo
Kljub nenehnem opozarjanju (tudi v glasilu Trobla) lastnikov psov o prepovedi spuščanja psov brez nadzora v prosto naravo, lovci LD Velike Lašče še vedno ugotavljamo, da se nekateri občani naše občine, lastniki štirinožcev, požvižgajo na 35. člen Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2007), ki določa, da spuščanje psov v prosto naravo brez nadzora ni dovoljeno. Kršitev tega določila šteje za prekršek po prvi točki 77. člena istega predpisa, za katerega je posamezniku zagrožena globa v višini od 417,29 EUR do 1251,88 EUR.
Že, ko se človek pelje skozi nekatere vasi ni bevskanju ob kolesih avtomobila ne konca ne kraja, sprehod je praktično nemogoč, če se nočeš stalno izogibati sekalcem kakšne energične zverinice, pod noč pa lahko slišimo kako »naš, ki je tako miren in samo brikete žre, srne pa še pogleda ne ...«, veselo bevska v bližnjem gozdu in neusmiljeno preganja divjad.
Res je, zdrave divjadi v polni kondiciji en sam pes ne bo ujel. Vsak pes pa je zver in nekje globoko v sebi skriva gene volčjih praočetov, ki ga silijo, da preganja divjad in se združuje v trope. Takšen trop divjad požene z ene strani, z druge pa zapre prehod in žival je v pasti. Najhuje je pozimi, ko divjadi, poleg lakote, beg onemogoča tudi snežna odeja. Letos smo imeli pač srečo, saj je bila zima s snegom prizanesljiva. Lansko in predlansko leto pa so psi, po ugotovitvah naših članov, podprtih z materialni dokazi, samo v lovišču Velike Lašče pokončali devet osebkov srnjadi, od tega kar štiri breje srne. Koliko pa je bilo pokončane divjadi, ki je nismo našli?
Tu je mesec maj, ko srne začno polegati. Visoko breja srna je okorna in ne more bežati. Kot taka je zelo ranljiva. Ne le popadanje, že stalno preganjanje je lahko vzrok za izvrženje ploda in s tem izgubo mladičev.
Lovski čuvaji, ki imajo z LD sklenjeno pogodbo o lovsko čuvajski službi, so v času opravljanja lovsko čuvajske službe v lovišču uradne osebe, ki so dolžne kršitve zakona prijaviti lovski inšpekciji, drugače so zaradi opustitve nadzorstvene pravice enako krivi in sankcionirani za prekršek, kot kršitelj.
Lovci LD Velike Lašče se lahko pohvalimo z zelo dobrim sodelovanjem s kmeti, lastniki gozdov in vsemi ostalimi občani pri nas. Naša opozorila so v veliki večini sprejeta kot dobronamerna in v izogib konliktom tudi upoštevana. Vedno pa se najde kdo, ki mu ni mar za trpljenje divjadi in vztrajno goni svoje prepričanje o tem kako »je njegov Bobi neškodljiv in vse dni doma leži« in kako »ga jagri pa že ne bojo za-jebavali, ker se srne po njegovi zemlji pasejo in mu solato jedo...«, najglasnejši je seveda tak, ki ima zemlje le malo več kot za »tegelc«, njegov pes velikosti teleta pa ne ustrahuje le divjadi, pač pa tudi ljudi v bližnji okolici. Kaj če si bo Bobi namesto nemočnega srninega mladiča za svojo krvavo igro nekoč izbral sosedovega otročička?
Še enkrat prosimo vse lastnike psov, da svojega štiri nožnega prijatelja zaprete v primeren pesjak ali priklenete na verigo, ki mu bo omogočala dovolj gibanja. Ko ste s psom na sprehodu, ni nujno, da je stalno privezan na vrvico, dovolj je da ga imate pod stalnim nadzorom ter ga lahko vsak trenutek odpokličete in rešite neljubo situacijo.
Besedilo in fotografija: Nejc Marolt
Predsednik komisije za kadre, izobraževanje in informiranje, LD Velike Lašče
Novi organi Lovske družine Mokrc
25. februar - Obveščamo vas, da je Lovska družina Mokrc, ki upravlja z loviščem na območju občine Velike Lašče, na občnem zboru dne 25. februarja, izvolila nove organe lovske družine.
Upravni odbor, ki skrbi za zakonito poslovanje LD in uspešno gospodarjenje z loviščem, je formiral pooblaščence-komisijo za ocenitev škod, ki jo povzroči divjad v lovišču na kmetijskih in gozdnih kulturah oziroma škodah, opredeljenih v zakonu o divjadi in lovstvu.
Ker so oškodovanci dolžni škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah pisno prijaviti pooblaščencu upravljalca lovišča, vas prosimo, da na krajevno običajen način javno objavite podatke in naslove pooblaščencev za območje občine Velike Lašče (Osredek, Rob, Krvava Peč, Rute);
Milan Jakič
Moškričeva 27, 1000 Ljubljana
01 /542 40 06, 041 906 120; milan.jakic@siol.net
Drago Kraševec Tomažini 9, 1314 Rob 01 778 93 04, 031 809 925
Maksimiljan Hiti
Rob 36, 1314 Rob
01 788 93 90, 041 406 623
Sedež LD Mokrc je Golo 18, 1292 Ig
Zakoniti zastopnik lovske družine je novoizvoljeni predsednik Milan Jakič, tajnik družine pa je Jožef Pokleka (Vojkova 87, 111 3 Ljubljana, 01 568 33 80, 041 564 283, jozef.pokle-ka@gov.si).
Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo, Sporočilo za javnost: LD Mokrc
Pes, ki se brez nadzora giblje v prosti naravi je nevaren tako ljudem, kot tudi divjadi. Za spuščanje psa v naravo brez nadzora je zagrožena globa v višini od 417,29 EUR do 1251,88 EUR.
Ne dotikajmo se
mladičev divjadi!
lovci prosimo in opozarjamo
Konec maja in začetek junija je čas, ko divjadpolega mladiče. Za ljudi so ponavadi najbolj ljubki in pomoči potrebni na videz zapuščeni mladički srnjadi, ki jih najdemo v času prve košnje ob gozdnem robu v travi. Mladič srnjadi prvih nekaj dni nima značilnega vonja, ki bi izdajal njegovo prisotnost plenilcem, zato je naravno obrambno vedenje samice, da se ob pojavu nevarnosti čimbolj vidno umakne in zapusti mladiča v travi, hkrati pa z umikom zmede plenilca in ga zvabi stran od mladička.
Kakršnokoli premikanje ali celo prilaščanje mladičev je prepovedano, za kršenje prepovedi pa je posamezniku zagrožena globa v višini od 417,29 EUR do 1251,88 EUR. Ob najdbi mladiča se ga ne dotikajte, da se ne bo navzel vonja po človeku, ki odbija srno. Pustite ga v naravi, njegova mama mu bo najbolje pomagala.
Če ste prepričani, da je mladič zapuščen ali če je celo poškodovan, se ga kljub temu ne dotikajte, pač pa obvestite lovce (ime pooblaščene osebe LD je bilo objavljeno v eni prejšnjih številk), ki bodo poskrbeli za strokoven odlov mladiča, katerega izvede pooblaščena institutcija (pooblaščeno zavetišče za prostoživeče živali).
Podobno kot za srnjad velja za ostalo divjad ter tudi za ogrožene živalske vrste.
Besedilo: Nejc Marolt, predsednik komisije za kadre, izobraževanje in informiranje, L D Velike Lašče Fotografija: A. Bird
Turistično društvo Turjak
in Društvo za ohranjanje dediščine vabita na ...
Tradicionalni pohod po Turjaški turistični poti
z najvišjo točko pri Sv. Ahacu na Gori (748 m) V soboto, 23. junija.
Zbirališče pred brunarico Turističnega društva Turjak, odhod ob 9:00, zaključek pohoda pri Sušilnici sadja Gradež.
Startni na: 6 EUR (odrasli), otroci brezplačno Vsak pohodnik prejme topli obrok, napitek in organizirane oglede zanimivosti
TURJAŠKI DNEVI 2007
Planinsko društvo Velike Lašče vabi na ...
15. pohod
po "velikolaški kulturni poti''
V nedeljo, 3. junija.
Začetek pohoda bo med 7. in 11. uro v Velikih Laščah.
Cilj bo na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer bo ob zaključku družabna prireditev.
Velikolaška kulturna pot je krožna in dolga približno 15 km. Trasa pohoda s startom v Velikih Laščah in ciljem na Rašici pa je dolga približno 1 3,5 km in jo prehodimo jo v treh do štirih urah zmerne hoje.
Iz Rašice v Velike Lašče se lahko vrnete peš po markirani poti (50 min), na voljo pa bo tudi brezplačen prevoz.
Startnina: 1,30 EUR (odrasli), otroci brezplačno
Vsak pohodnik prejme izkaznico pohoda, na poti pa čaj.
Za 2-kratno udeležbo prejmejo pohodniki bronasto značko,
za 4-kratno udeležbo srebrno in
za 6-kratno udeležbo zlato značko.
Za 10-kratno udeležbo prejmejo pohodniki posebno
nagrado.
Dodatne informacije:
-	na naši spletni strani: http://pd.velike-lasce.si
-	po elektronski pošti: planinsko.drustvo@velike-lasce.si
-	po telefonu: 041 778 909 (Peter Kokoši nek)
Mag. Polona Cvelbar, svetnica, vabi na ... pogovor o problematiki vašega dela občine
V petek, 8. junija, ob 19:00 v Domu krajanov v Turjaku in
v soboto, 9. junija, ob 19:00 v Rutah, v bivši šoli Mohorje.
Izmenjajmo poglede o prioritetah razvoja naše občine!
Planinsko društvo Velike Lašče vabi na ...
Pohod od Višnje gore do Koških slapov
(37. tabor planincev MDO Ljubljana) V soboto, 26. maja
Dobimo se v Laščah na trgu ob 6:30 in se do Višnje gore odpeljemo s kombiji. Štart pohoda iz Višnje Gore bo ob 8:00. Pot je lahke zahtevnosti.
Ne dotikaj se me, moja mama ni daleč!
veselo v koper
upokojenci na izletu
Željni nepozabnih doživetij smo se upokojenci po zimskem premoru podali v sončnem aprilu z avtobusom na potep v Koper, največje mesto ob slovenski obali Istre in pomembno pristanišče, ki je usposobljeno za pretovarjanje različnih vrst blaga in potnikov.
Po koprski Iuki smo se popeljali z vodičem, ki je v njej delal trideset let in nam je na zanimiv način povedal prav vse o njenem razvoju, dejavnostih, prometu, vremenskih pogojih ... Letos praznuje luka 50 let svojega obstoja. Zelo se je razširila in modernizirala- zaposlenih ima 750 delavcev. Je med manjšimi pristanišči s 14 milijonov ton tovora, največja imajo do 300 milijonov ton prometa na leto. Zato so se osredotočili na storitve, pri katerih konkurenčna sredozemska pristanišča niso tako močna.
Imajo večji terminal za avtomobile, kjer vozila natovarjajo, razto-varjajo, skladiščijo, servisirajo z vsemi potrebnimi objekti in napravami. Lani so v Kopru pretovorili približno 400 tisoč vozil - za izvoz vozila evropskih znamk, za uvoz pa japonskih in korejskih.
Imajo pa še vrsto terminalov: energetske za premog, železovo rudo, za generalne tovore (riž, sladkor, papir, belo tehniko ...), les, tekoče in sipke tovore, kontejnerski material, za žive živali (dva hleva), za hitro pokvarljivo blago (sadje, zelenjava) in terminal za glinico (uporablja se za pridelavo aluminija). Kmalu bodo odprli potniški terminal z vsemi potrebnimi objekti za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov.
Po ogledu luke smo se odpeljali v mesto Koper, ki je nastalo na skalnatem otoku imenovanem Kozji otok. Do današnjih dni so se v Kopru izmenjale številne vladavine in države in dale svoj pečat tako v gospodarskem kot v kulturnem pogledu. Danes je Koper trgovinsko in turistično mesto, ki razvija kopališki, navtični, športni in nakupovalni turizem. Postal je univerzitetno mesto.
Mlada koprska vodička nam je pokazala pomembnejše ustanove mesta (šole, zdravstvene ustanove, radijsko-televizijsko hišo, stadion, trgovska podjetja, zapore ...). Nato pa smo krenili v staro mestno jedro s številnimi kulturnimi spomeniki, ki so ohranili značilnosti srednjega veka.
Srednjeveško mesto je oklepalo obzidje z dvanajstimi vrati. Dobro so ohranjena glavna vrata Muda. Zgrajena so bila 1516 leta. Imajo številna okrasja. V gornjem delu na loku je mestni grb, v mladeniško lice oblikovano sonce. Za obokanim prostorom Muda se nahaja Da Pontijev vodnjak iz leta 1666, ki je oblikovan kot most. Ima štiri maskerone, iz katerih je brizgala voda. Vodnjak so uporabljali meščani do leta 1898. Blizu vrat je cerkev sv. Bassa. Tu je v 15 stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce in tu je bila tudi prva bolnišnica.
V starem delu Kopra je znana Čevljarska ulica, imenovana po glavni dejavnosti, ki so jo opravljali stoletja. Zdaj je to najživahnejša ulica z mnogimi lokali. Na koncu ulice se odpre središče starega mestnega jedra in je eden najlepših trgov na beneškem ozemlju. Izoblikovan je bil v 15 stoletju - takrat so zgradili tri stavbe, ki ga obkrožajo: Pretorsko palačo, Ložo, orožarno in prenočišče. Pre-torska palača je bila sedež podestarjev - predstavnikov občinske komune in kapitanov. Zunanjo fasado krasijo številni napisni kamni, grbi, kipi in polkrožna renesančna okna. V njej potekajo seje občinskega sveta, posveti, srečanja, v pritličju pa so razstave. Ložo, nasproti palače, krasijo lepi, zaobljeni oboki. V vogalni niši je plastika Madone, postavljena v spomin na epidemijo kuge 1554 in 1555 leta. Danes je v pritličju kavarna, iz katere se odpira prelep razgled na trg.
Stolnica zapira vzhodno stran trga. Njena zgodovina sega v drugo polovico 12. stoletja, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Cerkev ima številne dragocenosti - umetnine, tako oltarno sliko » Mado-na z otrokom na prestolu in svetniki«, sliko "Svatba v Kani" in sarkofag koprskega zavetnika sv. Nazarija. Zvonik stolnice, stari mestni stolp, je lepa in atraktivna razgledna točka, do katere nas pripelje 204 stopnic. Višina stolpa je 54 metrov.
Ogledali smo si še znamenite palače - palačo Belgamoni v kateri je pokrajinski muzej, palačo Carli, meščanske hiše s poslikanimi fasadami, steber sv. Justine, ki so ga postavili v spomin Koprčanom na turško bitko.
Toliko zanimivega in lepega nas je popolnoma prevzelo in tudi nekoliko utrudilo. Morali smo se poživiti s kavo, osvežilno pijačo, s slastnim kosilom in kozarčkom dobre primorske kapljice v našem hotelu Delfin v Izoli. Spet smo bili čili in pripravljeni na nove podvige.
Odpeljali smo se na Socerb, ki je najbolj znan po gradu Strmec, ki stoji na robu več kot 300 metrov strme stene. Od tu je čudovit razgled na Koprski in Tržaški zaliv. V bližini je Sveta jama, edina podzemna cerkev v Sloveniji. Po legendi je tu prebival tržaški mučenec sv. Socerb, ki je bil usmrčen leta 284.
Kot vedno na koncu izleta - smeh, klepet, glasba, ples. Obiskali smo turistično kmetijo, kjer so nas čakale primorske poslastice-pršut, refošk in malvazija in prijazni gostitelji. Veselje je bilo popolno.
Domov smo se vračali navdušeni nad uspelim izletom. Organizacija in načrt izleta odličen. Zahvala J. Skulju in Lenčki Rozman.
Sproščenost, navdušenje, razumevanje, pozitivna energija, brez zlobnih misli je preplavljala udeležence od začetka do konca izleta, saj smo že pred vrnitvijo domov načrtovali prihodnji izlet v mesecu maju. To je potrditev, da je bil izlet v Koper več kot sijajen.
Besedilo: Marija Šolar Merjasec
Brezplačno spletno učenje računalništva
Kako? Kar po Internetu!
Spletno učenje je eno izmed najsodobnejših oblik samostojnega učenja, saj obsega interaktivno gradivo in množico dodatnih učnih pripomočkov, ki naredijo učenje pestro in zabavno. Za njihovo uporabo ne potrebujete posebnih programov, temveč le računalnik s povezavo na internet. Učenje je enostavno, učite se lahko kadarkoli ter si sami izbirate tempo učenja. Sami si lahko izbirate tudi teme učenja, tako lahko izpustite vsebine, ki jih že obvladate. Brezplačno spletno učenje računalništva trenutno ponuja Razvojno izobraževalni center Novo mesto v okviru projekta Centra vseživljenjskega učenja Dolenjska, ki ga delno financirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. Pred začetkom spletnega učenja imate uvodno srečanje, kjer vam predstavijo, kako se učiti po tej metodi. V RICu Novo
mesto dobite uporabniško ime in geslo ter nato vstopate preko interneta do vsebin, ki se jih želite naučiti.
Učenje poteka v virtualni učilnici na portalu www.cvzu-dolenjska.si. Na portalu se lahko učite: WORD (osnovni in nadaljevalni), EXCEL(osnovni in nadaljevalni), ACCESS, POWERPOINT in INTERNET. Prijavnico shranite na svoj računalnik, jo izpolnite in pošljite po elektronski pošti na naslov anita.jakse@ric-nm.si.
Portal vam med drugim ponuja tudi informacije o aktualnih predavanjih, razpisih, predstavitev organizacij z možnostmi o tem, kje ter kaj se lahko učite, informacije o organizacijah, ki vam nudijo pomoč pri učenju, forum ter e-gradiva. Ce bi potrebovali pomoč ali dodatne informacije, nas lahko obiščete v prostorih RIC Novo mesto ali pokličete na številko 07 393 45 50.
Sporočilo za javnost: CVZU Dolenjska
gasilci smo tekmovali
iz tradicionalnega tekmovanje v gasilsko športnih disciplinah ...
V	soboto, 5. maja, se je v Želimljem odvijalo tradicionalno tekmovanje v gasilsko športnjb disciplinah, ki ga skupaj organizirajo gasilske zveze Ig, Škofljica in Velike Lašče.
Tekmovanje je potekalo v dveh sklopih: v dopoldanskem sklopu so se pomerili mladi, v popoldanskem pa odrasli gasilci. Tekmovanja se je preko celega dne udeležilo okrog 600 gasilk in gasilcev vseh starosti.
Tekmovanja sta se udeležili tudi dve ekipi iz PGD Dolnje Retje (člani A in pionirji). Predvsem pionirji so se odlično odrezali saj so osvojili 1. mesto med tekmovalci iz GZ Velike Lašče in 1. mesto v skupni razvrstitvi vseh treh gasilskih zvez. Mladi gasilci: Jure, Aljaž, Urban, Domen, Blaž, Tine, Simon, Nastja in Tilen so s 1. mestom v GZ Velike Lašče dobili tudi pravico nastopa na regijskem tekmovanju, kjer bodo lahko med najboljšimi ekipami iz naše regije pokazali svojo pripravljenost.
V	imenu PGD Dolnje Retje mladim gasilcem čestitam in jim želim veliko uspehov tudi v prihodnje.
Besedilo: Jože Stane, predsednik PGD Dolnje Retje Fotogradje: Franc Debeljak in Jože Stane
PGD Velike Lašče vabi na ...
Pregled gasilnih aparatov
V soboto, 9. junija od 8:00 do 10:00, v gasilski dom Velike Lašče.
Če gasilnega aparata še nimate, ga boste lahko tudi kupili. Sicer pa bomo v naslednjih mesecih pregledali in preizkusili vse hidrante na našem območju ter jih ustrezno označili. Nekaj pa jjh bomo opremili tudi z omaricami z ustrezno opremo v njih. Že sedaj pa napovedujemo tudi veselico v počastitev 111. obletnice ustanovitve društva. Veselica bo Veselica bo 14. julija, tokrat z "veterani" slovenske narodno zabavne glasbe ansamblom Bratov Poljanšek. Že sedaj lepo vabljeni.
Tudi gasilci PGD Velike Lašče smo se udeležili tekmovanja v Zelimljah. V različnih kategorijah smo dosegli kar nekaj dobrih rezultatov in sicer: pionirji: 2. mesto; mladinci: 1. mesto; članice A: 1. mesto; člani A1 : 3. mesto; člani A2: 6. mesto; člani B: 2. mesto
Prostovoljno gasilsko društvo Rob prireja ... veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom
V soboto, 16. junija, ob 20:00 v Robu.
Zabaval vas bo ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA,
za vse ostalo pa bodo poskrbeli robarski gasilci.
Vstopnine ne bo. Vabljeni.
Prostovoljno gasilsko društvo Dvorska vas - Mala Slevica vabi na ...
veliko vrtno veselico
V soboto, 30. junija, ob 20:00
Igrala bo skupina Atomik Harmonik s predskupino Spica. Vstop prost!
veselje do življenja
Ogledali smo si predstavo KUD-a Primož Trubar
Dočakali smo ga februarja, dvakrat zaporedoma z enodnevno razdaljo. Ravno toliko, da smo tisti, ki smo bili navdušeni, lahko prišli v dvorano Levstikovega doma znova. Gledališče kaže zgodbe...
Predstavljajte si slikarja, ki v svojem ateljeju s pogledom na morje ustvarja. Naslika sestri kot muhi, naslika bitja, ki jih srečuje v svojem svetu in domišljiji, naslika svojo poroko, otroke in sodnika, skratka vse, kar sodi zraven, predstavljajte si slikarja, ki se druži z malokom. Vstaja ob urah, ko drugi prihajajo z dela in gre spat, ko drugi odhajajo nanj.
Je mogoče nekomu, s takim notranjim redom in imperativom po uokvirjanju lastnih ustvarjalnih silnic sploh "urejati življenje"? Je mogoče, da ga karkoli zares spreobrne v navadnega, če hočemo, normalnega človeka? In ali je mogoče tako globoke prepade med bitji - umetniki in realisti - prikazati na smešen, a ne banalen način?
To se boste spraševali, dokler si ne vzamete časa za ogled Javorškovega Veselja do življenja, kot so ga uprizorili v letošnji sezoni odrasli gledališčniki KUD Primož Trubar Velike Lašče v režiji Marka Bratuša.
Veselje do življenja so podnaslovih z umetnostna komedija, kar je dovolj dober približek čarovniji, ki gledalca izpuli iz vsakdanjika in mu ga hkrati sprevrača, podčrtuje zablode, nasmeji ob fantastičnih dialogih in besednih igrah, spreleti ob niansah, s katerimi pripoveduje odrsko zgodbo.
K temu pa v veliki meri pripomore izvrstna interpretacija uigrane, vešče in že preizkušene igralske ekipe (Gregor Pobežin, Ana Rigler, Jana Merjasec, Margareta Damjanič, Matjaž Gruden, Jože Starič in Janez Gruden) z nekaj pomladitvami (Nina Samsa, Anže Starič) in režiserja, ki je z igralci že sodeloval kot dramaturg v zelo uspešni adaptaciji Levstikovega Junteza.
Zgodba Veselja do življenja nam skozi gledališče na slikarski način razstavlja Malica, ki je v zgodbi pravzaprav navadnež, sterpentinom odišavljen in popackan z barvami, a ne preveč. Videti je prav pust v primerjavi z vsemi na pol resničnimi in na pol prividnimi liki, ki se shajajo v njegovem ateljeju. Odlična kostumografija Katarine Zalar tem likom poudari na eni strani komičnost, na drugi pa prostranost njihovega sveta, ki se iz realnega preliva v domišljijski.
Zadnja vest o predstavi Veselje do življenja pa je znova izjemna: Margareta Damjanič je za vlogo Dore dobila priznanje za najboljšo stransko žensko vlogo v konkurenci predstav osrednje slovenske regije, kamor se je predstava uvrstila skupaj s še tremi produkcijami v tej sezoni. Čestitke in sledite datumom za ponovitve! Veselje do življenja je poslastica za oko, ušesa in dušo. Tudi za zahtevnejše gledalce.
Besedilo: Ana Porenta
koncert v spomin
na Olgo Jež
Aktivnosti v kud Marii kogoi
p red 20 leti, točneje 18. oktobra 1987, smo v KUD-u sklicali nekakšen občni zbor. Za to srečanje - zbor je bil že mnogo prej izdelan načrt, da bi na njem ustanovili ženski pevski zbor (ŽPZ), in s tem naj bi KUD postal poznan širši javnosti.
Tudi s pokojno članico društva in kasnejšo zborovodkinjo Olgo Jež smo že prej imeli zagotovljeno obljubo o sodelovanju. Tako je Olga Jež zbor vodila vse od ustanovitve do prenehanja delovanja, torej 15 let. Pod njenim vodstvom je ŽPZ (in KUD v celoti) požel mnogo priznanj. Ob prerani smrti gospe Olge Jež smo v KUD-u in občini nasploh izgubili glasbenega sodelovca. S svojim bogatim glasbenim znanjem, z bogatimi izkušnjami pri vodenju in nasploh, z umirjeno besedo za vsakogar, je tudi po koncu kariere v ŽPZ leta 2002 vedno svetovala tudi za našo občinsko pevsko revijo.
Žal je na letošnji reviji ne bo med nami. Spomnili pa seje bomo s spominskim koncertom mezzosopranistke Barbare Jernejčič, katera bo predstavila Kogojeve in Ježeve samospeve. Na klavirju jo bo spremljala pianistka, Gaivva iz Litve. Ta koncert bo izključno posvečen zaslužni članici Olgi Jež. To kaže na to, da takšnih ljudi nikoli ne pozabimo. Med drugim je to tudi dolžnost KUD-a Marij Kogoj.
Kot predsednik omenjenega KUD-a sem pred nedavnim prejel očitke, češ da so vse prireditve enake. Z dokumenta iz leta 1987 je razvidno, da moramo čim več kulturnih prireditev pripeljati do tradicionalnih, saj pričakujemo, da bo slovenski narod večen, kakor tudi kraj Turjak.
Drugo leto bom prepustil predsedovanje KUD-u nekomu mlajšemu, pa bo kljub temu izpeljanih 6 tradicionalnih projektov, 2 pa sta prepuščena KUD-u za Turjaške dneve in morebitno kakšno drugo potrebo.
Kulturni prireditvi Slovenski kulturni praznik in Dan žena pripravimo vsako leto z učenci osnovne šole Turjak in njihovimi učiteljicami. Po potrebi sodelujemo tudi z OS Primoža Trubarja iz Velikih Lašč, saj ima prav ravnatelj te šole velik posluh za kulturo. Ob tej priložnosti se v imenu KUD-a Marij Kogoj njemu in vsem učiteljicam iskreno zahvalim.
Vedite tudi, da je KUD nestrankarski in kot takšen mora sodelovati z vsemi društvi v občini. Naša srečanja pa so tudi priložnost, da v goste širokosrčno vabimo tudi nastopajoče iz sosednjih občin, kar kaže na dobro medsosedsko sodelovanje. Na naših tradicionalnih srečanjih so nastopajoči različnih starosti in iz različnih družbenih skupin. Nikoli pa se ni in se ne bo delalo razlik. Tradicionalna srečanja na Turjaku so torej presegla tudi občinske meje, zato je letos območna Razstava likovnih samora-stnikov "prerasla" v regijsko.
Tudi tradicionalno srečanje harmonikarjev, začeto leta 1990, ima velik pomen. V tem času je nastopilo preko 200 harmonikarjev, med njimi tudi mlajši. Nekateri od njih so na teh srečanjih prvič premagali strah pred javnostjo in tako postali samozavestnejši. Samozavestne pa bodo prav gotovo štiri harmonikašice, katere bodo letos odpotovale na državno in 1. svetovno tekmovanje.
Vsa ta aktivnost, nadpovprečna požrtvovalnost in spodbuda mnogim pa ni slučajna, ampak že zdavnaj načrtovana. Vrednost teh projektov je tudi ta, da nismo imeli "strica od zunaj" in je vse zraslo na domačem zelniku, potem ko me je nekdo iz nezavesti poklical v ponovno življenje in mi dal navodila.
Besedilo: Franci Pečnik, predsednik KUD Marij Kogoj
Najdihojca 2007
8. festival otroškega gledališča
19. in 20. aprila - Dvodnevni festival otroškega gledališča NAJDIHOJCA je tokrat privabil 17 otroških gledaliških skupin, ki so v dveh dneh prikazale 18 predstav, na odru je nastopilo kar 313 mladih gledališčnikov.
Stati na pravem odru in nastopiti pred pravo publiko je mladim igralcem v ponos in se na to pripravljajo celo leto, pripovedujejo mentorji. Najdihojca jim to možnost ponudi, poleg tega pa si lahko ogledajo še ostale predstave, se spoznavajo z vrstniki, mentorji med seboj poklepetajo in izmenjajo izkušnje.
Najmlajši igralci (stari so bili komaj tri leta), so prišli iz velikolaškega vrtca Sončni žarek. Pripravili so dve predstavi - Dobro jutro, mali zvonček in Lunino kraljestvo. Med nastopajočimi sta bili še dve domači skupini, četrtošolci OS Primož Trubar so odigrali Mavrično ribico, tretješolci pa Kdo je napravil Vidku srajčico.
Najzvestejši prijatelji Najdihojce, ki nas obiščejo vsako leto, prihajajo iz OS Sodražica, letos so prikazali Našo malo kliniko ter Vse, razen hotela. Učenci s podružnične šole Sveti Gregor so odigrali pravo etno-predstavo Moj hrib, Bički z OS Bičevje pa so s svojo letošnjo predstavo opozoril na posledice neodgovornega ravnanja z Zemljo in okoljem. Tri dramske skupine je na Najdihojco z OS Preserje pripeljala mentorica Sandi - letos so na odru prikazali tudi problem anoreksije in postavili ogledalo našemu sprejemanju drugačnih. Lutkarji z OŠ Ribnica so pripravili dve kratki lutkovni predstav. Najdihojco so letos prvič obiskali lutkarji KUD Fran Govekar z Iga, OS Šentvid pri Stični z glasbeno delavnico Muca Copatarica in OŠ Stara Cerkev s Snežno kraljico. Mojco Pokrajculjo so zaigrali Navihančki z OŠ Dobrepolje, še dolgo pa ne bomo pozabili tudi smeha mlade čarovnice iz OŠ Louisa Adamiča in predstave Hop v pravljico. Gledalci smo pogrešali le domačo Gledejo, ki je premiera svoje letošnje predstave malo zamaknila - pa morda drugo leto.
Za pogovor z mentorji je skrbel študent dramaturgije Dejan Spasič, z lučkami in tehniko sta se spopadala Matej Hren in Anže Starič, vse predstave je na film beležil Niko Samsa, na slike pa Metka Starič, gledalce je razporejala Helena Gorjup, za vse ostalo so skrbeh mladi prostovoljci: Barbara Znidaršič, Nina Žužek, Metka Šajn, Jure Starič in Alenka Vasic. Na odru sta med odmori gledalce zabavali Spominčica (Renata Vidic) in Zvončica (Nuša Gašper), in počeli vse tisto, česar se v gledališču običajno ne sme - jedli bonbone, plezali po stolih, zaspali, tekli in se lovili.
Naši mladi gledalci so bili ponovno čudoviti (mimogrede- hvala vsem vzgojiteljicam, učiteljicam in vodstvu vrtca in šole, ki Najdihojco podpirate, saj samo z igralci brez gledalcev Najdihojce ne bi bilo). Predstave so se vrstile v četrtek in petek dopoldne, zaradi velikega odziva prvič tudi v četrtek popoldne.
Prireditev sta pripravila KUD Primož Trubar in Zavod Parnas, finančno pa jo je podprla Občina Velike Lašče. Mladi prostovoljci so s svojo zagnanostjo omogočili, da je vse teklo, kot je treba. Nastopajoči so se ponovno lahko sladkali s Kukljevimi krofi (hvala tudi Gostilni pri Kuklju za njihov prispevek), prejeli simbolične nagrade, priznanja in DVD-je s posnetki lanskih predstav. In seveda - upamo - pravzaprav obljubljamo - da se naslednje leto spet vidimo, na Najdihojci 2008!
Besedilo in fotografije: Metka Starič, Zavod Parnas in
KUD Primož Trubar
Najdihojca postavlja rekorde - na odru igrajo že triletni otroci.
A ti veš, kje je Spominčica? Menda ni spet zaspala?
Po predstavah pa še cirkuške umetnije pred Levstikovim domom.
Gledeja in KUD Primož Trubar vabita na premierno uprizoritev vesoljske komedije restravraciia ob koncu vesolja po romanu D. N. Adamsa
V petek, 1 5. junija, v Levstikovem domu v Velikih Laščah
"Vse kar se zgodi, se zgodi.
Vse, kar ob tem, da se zgodi,
povzroči, da se zgodi še nekaj drugega,
povzroči, da se zgodi še nekaj drugega.
Vse, kar ob tem, da se zgodi,
povzroči, da se zgodi znova, se zgodi znova.
Ni pa nujno, da se vse zgodi v tem vrstnem redu."
Douglas N. Adams
Kino - Velike Lašče
klnoprogram
pustolovski zgodovinski
V	soboto, 26. maja, ob 20:00
300
Ameriška uspešnica, spektakel
Režiser Zore živih mrtvecev Zack Snyder je po stripu Franka Millerja, ki je navdihnil tudi Mesto greha, ustvaril spektakularno vizijo legendarnega boja 300 špartanskih vojakov, ki so se leta 480 pred našim štetjem spopadli s stokrat številnejšo perzijsko vojsko. Čeprav niso imeli možnosti za zmago, so s svojo hrabrostjo, požrtvovalnostjo in odločnostjo dali zgled in upanje drugim grškim državam, da so se skupno uprle in naposled pregnale perzijske zavojevalce. Dolžina: 11 7 minut
V	soboto, 2. junija, ob 20:00
Zastave naših očetov
Ameriška uspešnica, vojni film
V	enem najbolj krvavih pacifiških spopadov v drugi svetovni vojni fotograf Joe posname podobo dviganja ameriške zastave, ki v domovini postane nov simbol upanja. Trije preživeli vojaki, ki so dvignili zastavo, morajo takoj odpotovati domov, da bi z govori in nastopi zbirali sredstva za nadaljevanje vojne. Toda vojaki vedo, da so resnični junaki umrli na otoku, zato so soočeni s težko dilemo časti, ponosa, žalovanja, utehe, ki jo lahko nudijo svojcem umrlih, ter izsiljevanjem nadrejenih. Dolžina: 1 32 minut
V	soboto, 9. junija, ob 20:00
Dobri pastir
Ameriška uspešnica, akcijska krimi drama
V	zgodbi o začetkih ustanavljanja največje in najbolj razvpite obveščevalne agencije CIA spoznamo idealističnega mladeniča Edwarda, ki pozna pravi pomen domoljubja in kot agent nima težav s prikrivanjem skrivnosti. Toda paranoja hladne vojne v njem veča neprijeten občutek, da ne more več nikomur zaupati, kar na težko preizkušnjo postavi njegova prepričanja, vse bolj pa je odtujen tudi od družine in žene, ki ne more več prenašati dvojnega življenja in laži, s katerimi se Edward ves čas obdaja.
Dolžina: 162 minut
V soboto, 16. junija, ob 20:00
Beanove počitnice
Angleška uspešnica, komedija Nerodni in vedno simpatični gospod Bean se tokrat odloči počitnikovati v Franciji, a po njegovi stari navadi se pot spremeni v pravo
katastrofo. Sumljiva francoska hrana, nenavaden denar in jezikovne razlike so še najmanjše težave, kajti Beana, spričo njegovih nevsakdanjih nesreč, policija osumi ugrabitve, med tem ko ga filmski ustvarjalci, zbrani na festivalu v Cannesu, zamenjajo za slavnega režiserja. Na begu pred zaporom in v lovu za zlato palmo se Bean loti reševanja zapletov na svoj čudaški način. Dolžina: 90 minut
V	soboto, 23. junija, ob 20:00
Strelec
Ameriška uspešnica, akcijski film Nekdanji ostrostrelec Bob se po tragičnih dogodkih med vojaško operacijo opravi živet v osamo divjine, a ga kmalu poišče polkovnik Isaac in mu razloži, da nekdo grozi z atentatom na predsednika ZDA. Bob se odloči pomagati, a ko se na enem od predsednikovih zborovanj zares zgodi umor, vsi osumijo prav njega. Na begu pred policijo in negative i se Bob zateče k mladi vdovi pokojnega prijatelja. Čeprav je najbolj iskana oseba v državi, se odloči razkriti prevaro in na lastno pest obračunati s kriminalci, njegovo ostrostrelsko znanje pa je zagotovilo, da sovražnike čaka zelo neprijeten konec. Dolžina: 124 minut
V	nedeljo, 24. junija, ob 18:00
Spoznajte Robinsonove
Ameriška uspešnica, animirana otroška komedija 12-letni Lewis je premeten izumitelj, ki ustvari čitalnik spominov, da bi odkril, kdo so bili njegovi starši, toda fantastično napravo ukrade zlobni znanstvenik. Lewisu pomoč nepričakovano ponudi Wilbur, ki ga s pomočjo časovnega stroja odpelje v prihodnost, polno neverjetnih naprav in čudaških bitij, prav tako nevsakdanja pa je tudi VVilburjeva družina - Robinsonovi. A kot se izkaže, ključ do vseh Lewisovih vprašanj tiči prav pri njih, pa tudi zlobni profesor še ni rekel zadnje besede. Film je sinhroniziran v slovenščino. Dolžina: 94 minut
V	soboto, 30. junija, ob 20:00
Spiderman 3
Ameriška uspešnica, akcijski film Peter Parker (Tobey Magui-re) je čisto običajen fant, ki živi s teto in stricem in potiho upa, da bo osvojil srce svoje lepe sosede Mary Jane (Kirsten Dunst). Na šolski ekskurziji pa Petra ugrizne gensko spremenjeni 'super pajek", nakar dobi precej nenavadne sposobnosti - uporabo pajkove mreže, enkratne akrobatske sposobnosti, nadnaravna čutila. Šele po družinski tragediji se odloči, da bo svojo novo moč uporabil v boju proti zločinu pod skrivno identiteto Spidermana Človeka pajka! Poda se v novo avanturo pmagati ljudem ter osvojiti srce ljubljene ženske. Dolžina: 124 minut
Zlate ure
Marčevska knjižna čajanka
15. marec - Prvi pomladni dan je tudi mednarodni dan poezije. Torej je edino prav, da smo v marcu knjižno čajanko posvetili pesmim. Pregledali smo novosti med pesniškimi zbirkami za otroke, mladino in odrasle.
Knjiga Kajetana Kovica Zlate ure je izšla v zbirki Sedmerica velikih, v kateri Prešernova družba izdaja pesniške zbirke sedmih največjih slovenskih pesnikov, skupaj z ilustracijami sedmih največjih slovenskih ilustratorjev. V tej zbirki je izšla tudi Najdihojca na dedovem kolenci Frana Levstika.
Opozorili smo na Janeza Bitenca in njegove pesmi zbrane v knjigi Kuža pazj, predstavili Mačnice Svetlane Makarovič, Mačjo abecedo Črtomira Šinkovca, Snežrožo Bine Štampe Zmavc, zbirko Eke Vogelnik Okci, dober dan, ki je namenjena otrokom, njihovim staršem, vzgojiteljem in učiteljem. Je sinteza več ustvarjalnih zvrsti: petja, izdelovanja zgibank, lutkovnega gledališča in giba. Primerna je za predšolsko in šolsko vzgojo, pa tudi za uporabo doma, v družini.
Za odrasle smo predstavili dve pesniški zbirki: Dlaneno platno Borisa A. Novaka in Ne bodi kot drugi Ferija Lainščka. Spomnili smo se tudi na mame, pomlad in ljubezen.
Zakjučili smo z romanom Trinajsta zgodba, prvencem britanske pisateljice Diane Setterfield.ki je bil takoj po izidu več mesecev na lestvicah največjih uspešnic in bralskih užitkov.
Da je bila marčevska knjižna čajanka res nekaj posebnega, nam pove tudi pesem z naslovom Čajanka, ki jo je za to priložnost napisala redna obiskovalka knjižnih čajank Marija Mohorič Debeljak.
Besedilo: Mihaela Andromako Rihar Fotografija: ....
KUD Marij Kogoj in občina Velike Lašče vabi na ... 11. tradicionalno revijo pevskih zborov
V četrtek, 7. junija, ob 20:00 v Viteški dvorani na turjaškem gradu
Bratec in kljukec
s strehe
Aprilska knjižna čajanka
19. april - Aprilska knjižna čajanka je bila skoraj v celoti posvečena Astrid Lindgren, katere 100-letnico rojstva praznujemo vse letošnje leto. Spregovorili pa smo tudi o knjigah, ki so prejele katero od nagrad, ki jih podeljujejo ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke.
Izvirna slovenska slikanica
Najprej smo predstavili knjige Astrid Lindgren o Kljukcu. Nadalje smo pregledali najlepše slovenske slikanice, saj je bila ob 2. aprilu podeljena nagrada Izvirna slovenska slikanica 2007. Na razpis za nagrado je prišlo 46 slikanic. Komisija jih je v ožji izbor za nagrado uvrstila pet:
-	Pepelka: Jacob in VVilhelm Grimm
Ilustrirala: Alenka Sottler, prevedla: Polonca Kovač (MK, 2006)
-	Zverinice: Miklavž Komelj Ilustriral: Marjan Manček (MK, 2006)
-	Ravno prav velik: Nataša Konc Lorenzutti Ilustrirala: Ana Zavadlav (Družina, 2006)
-	Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir: Ida Mlakar Ilustrirala: Kristina Krhin (Didakta, 2006)
-	Sto ugank: Anja Štefan
Ilustrirala: Jelka Reichman (MK, 2006) - dobitnica nagrade.
Moja najljubša knjiga
Letos so bila ob 2. aprilu že desetič podeljena tudi priznanja Moja najljubša knjiga. Glasovanje za Mojo najljubšo knjigo je v šolskem letu 2006/2007 potekalo prvič prek spletne strani. Priznanje po izboru mladih bralcev se podeljuje vsako leto od 1 998., in sicer v dveh kategorihjah: za najljubšo slovensko mladinsko knjigo in za najljubšo v slovenščino prevedeno knjigo. Glasovanje je potekalo v 52 splošnih knjižnicah in v šolskih knjižnicah na njihovem področju, sodelovali so tudi slovenski otroci izven Slovenije. Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2007 je zbirka Anica Dese Muck z ilustracijami Ane Košir, ki izhaja pri založbi Mladinska knjiga. Zbirka Anica je letos že petič prejela največ glasov mladih bralcev. Moja najljubša prevedena knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2007 pa je zbirka Pet prijateljev Enid Blyton.
Spomnili smo se tudi 70-letnice slovenske pisateljice Polonce Kovač. Ob mednarodnem dnevu zemlje pa smo opozorili na knjigo Ala Gora Neprijetna resnica, ki svari pred uničevanjem planeta. V mesecu aprilu je bila proglašena za »knjigo meseca« v knjigarnah Mladinske knjige.
Skoraj vse knjige na tokratni čajanki nam nudijo pogled na otroštvo in odraščanje - zelo raznoliki pogledi na različna odraščanja otrok - toda vsem je skupna želja po dostojnem in radostnem otroštvu. Kar pa je tudi eden od namenov mednarodnega dneva knjig za otroke: spraviti skupaj otroke in knjige, da bi imeli srečnejše otroštvo in bogatejše življenje na Zemlji, ki jo je treba spoštovati.
Besedilo: Mihaela Andromako Rihar
čajanka
Marija Mohorič
Čajanka minila je še ena, tako zabavna bila ni še nobena. Smo se udeleženke od srca nasmejale, bilo je, kot da smo le smešnice brale.
Prva ura minila je zelo uradno, smeh smo privoščile si naknadno. Lepo je, če smeh od ene do druge skače, lepo je, če srečanje se konča drugače.
Nobeni od nas se ni domov mudilo, bilo je, kot da vzele smo mamilo. Da večkrat bo tako smo se zmenile in se na koncu nerade poslovile.
Snežilo je kot za
stavo - v knjižnici pa smo imeli proslavo
Ob 50-letnici knjižnice Prežihov vo
ranc
Bil je 19. marec zvečer. Sneg je naletaval, v Knjižnici Prežihov Voranc (KPV) pa smo imeli proslavo ob petdesetletnici njene ustanovitve. Tudi stavba knjižnice se je ob praznovanju jubileja pražnje oblekla. Bila je kot nevesta, vsa v belem, saj je snežilo kot sredi najhujše zime. Simbolika pač; z nami je praznovala tudi narava, ki je tako pomagala označiti začetek novega obdobja - a hkrati nadaljevanje do sedaj prehojene poti, tlakovane z napori njenih zaposlenih in zaznamovane z lepimi, odmevnimi rezultati.
no«. Spomin na njeno delo bo ostal med drugim zapisan tudi v jubilejnem zborniku KPV.
Da bi dostojno obeležili ta pomembni jubilej, smo, kot je običajno ob takšnih dogodkih, pripravili slavnostno prireditev s kulturnim programom, ki so ga oblikovali dramska igralka gospa Ivanka Mežan in vokalna skupina - oktet študentov Pušlušte. Prireditev je povezovala dr. Manca Košir, dolgoletna članica KPV, ki se tako kot knjižničarji trudi širiti bralno kulturo. Posebno spoštovanje do KPV je izkazal gospod Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, ustanoviteljice KPV, ki se je prireditve kljub delovnim obveznostim udeležil in nagovoril zbrane kot slavnostni govornik. S svojo prisotnostjo so praznovanje počastili sedanji in nekdanji sodelavci KPV, župana občine Skoljica gospod Boštjan Rigler in občine Horjul gospod Janko Jazbec, Silva Novljan s Centra za razvoj knjižničarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici, predstavniki slovenskih splošnih knjižnic, družina nekdanje dolgoletne direktorice KPV gospe Brede Bajuk, predstavniki občinskih uprav in seveda uporabniki knjižnice. O nastanku, rasti, razvoju in o načrtih KPV pa sem spregovorila sama kot njena direktorica.
Knjižnico Prežihov Voranc ji novila Občina Ljubljana Vič -Rudnik, da bi pokrila potrebe po knjižnični dejavnosti na svojem obsežnem območju. Knjižnica je svojim uporabnikom odprla vrata 1. marca 1958. Delovati je začela na skromnih 40 kvadratnih metrih na ZavetiŠki ulici s 1.337 enotami knjižnega gradiva in eno knjižničarko, dolgoletno direktorico, žal že pokojno gospo Bredo Bajuk, ki je naredila veliko dobrega za KPV, predvsem pa je »orala ledi-
6. novembra leta 1956 usta-
Politični in administrativni ukrepi lahko, predvsem tisti, ki niso dovolj premišljeni in ki nasilno posežejo v utečeno in razvojno naravnano delovanje ustanove, povzročijo veliko težko popravljive škode pri uresničevanju njenega poslanstva; škode, ki najbolj prizadene uporabnike njenih storitev. Glede tega je povsem jasen tudi UNESCOV Manifest, ki govori o tem, da so knjižnice okna v svet lokalnih skupnosti,
Razvoj Knjižnice Prežihov Voranc je bil tesno povezan z nastajanjem in razvojem lokalne knjižnične mreže, ki je strokovno povezala društvene knjižnice na že omenjenem območju. Vedno nove naloge KPV so zahtevale tudi večje
prostore matične knjižnice. Po selitvi iz Zavetiške na Vrhov-nikovo ulico leta 1975 je KPV trinajst let delovala v gradbeni baraki. Selitev na Tržaško cesto 47a leta 1988 v na novo zgrajeno knjižnico po načrtih arhitekta Igorja Skulja pa je bila nedvomno pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj KPV. V novih, večjih prostorih v izmeri 836 kvadratnih metrov se je KPV začela pospešeno posodabljati, tako v smislu novih vsebin kot tudi v smislu delovnih postopkov, predvsem v zvezi z informatizacijo dejavnosti, ki se je začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V matični knjižnici in njeni razvejani mreži se je povečala pestrost ponudbe, tradicionalnim gradivom so se pridružili sodobni nosilci zapisov, povečala se je ponudba kulturnih prireditev za vse starostne skupine, sodelovanje s šolami in drugimi ustanovami, povečale pa so se tudi prostorske zmogljivosti v knjižničnih enotah Brdo, Dobrova, Ig in Rudnik.
V preteklih petdesetih letih je KPV delovala v prostoru in času mnogih sprememb. Od prehoda v sedanji demokratični družbeno-politični sistem, ki je knjižnico in knjižnične storitve postavil na trg, na katerem si je morala vedno znova zagotavljati svoje mesto, preko zaradi denacionalizacije izgubljenih prostorov, do sprememb na področju lokalne samouprave, ko je s preoblikovanjem in ustavljanjem novih občin KPV dobila nove sogovornike in financerje, ki pa na začetku niso imeli vedno dovolj posluha za potrebe in prilagajanja na vedno bolj zahtevna pričakovanja uporabnikov.
da prispevajo k demokratičnemu razvoju posameznikov in skupnosti in s tem prispevajo k družbeni blaginji. Pri organizaciji knjižnic je potrebno upoštevati v Evropski uniji temeljno načelo subsidiarnosti, ki zahteva, da se pristojnosti glede urejanja in odločanja o javnih zadevah prenesejo na najnižjo možno raven, ki je še učinkovita.
Posebej pri tako razvejani mreži, kot jo ima Knjižnica Preži hov Voranc, ki pokriva raznoliko področje, saj zajema tako del prestolnice kot tudi bolj vaško obmestno področje, je ključno dobro poznavanje posebnosti okolij in s tem posebnosti pričakovanj in zahtev njihovih prebivalcev. Zato je za uspešen nadaljnji razvoj knjižnice in njenih storitev pomembno, da se ohranja sedanji organizacijski model in nadaljuje začrtano smer razvoja. Naloge, ki jih knjižnica danes opravlja, so v skladu z načeli o čim večji povezanosti z okoljem in časom, so čim bolj splošne in obenem specialne glede na okolje.
Danes lahko s ponosom govorimo o uspešno prehojeni poti, o lepih rezultatih, ki so posledica delovne vneme in prizadevanj zaposlenih vseh generacij, primerne organiziranosti z vizijo in zavedanjem poslanstva splošne knjižnice, poslanstva v smislu dvigovanja kulturnega, izobraževalnega in socialnega nivoja prebivalstva na območju delovanja knjižnice. KPV je bila ustanovljena kot zadnja med petimi ljubljanskimi splošnimi knjižnicami. Kasnejši začetek je hitro nadoknadila in danes v svojem delovanju ne zaostaja za svojimi starejšimi sestrami. Je sodobna knjižnica, kulturno informacijsko središče v svojem okolju, s prostim dostopom do vseh vrst znanj, informacij in kulturnih dobrin. Zagotavlja pogoje za vseživljenjsko učenje in kulturni razvoj posameznika in okolja, v katerem deluje.
V lokalno knjižnično mrežo je vključenih 16 knjižničnih enot, delujočih na območju, kjer prebiva več kot 85.000 potencialnih uporabnikov knjižničnih storitev. KPV deluje v sedmih občinah, ki so nastale na območju nekdanje občine Ljubljana Vič-Rudnik, in sicer v mestni občini Ljubljana (v četrtnih skupnostih Vič, Rudnik, Trnovo in Rožnik) in v primestnih občinah Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Skoljica in Velike Lašče. Trenutno šteje zbirka 285.000 enot knjižničnega gradiva, skupaj deluje na 2.594 kvadratnih metrih delovne površine in ima 34 zaposlenih.
Primerjava z letom 1975, za katerega obstajajo istovrstni in tako primerljivi statistični podatki, pokaže, da KPV danes izvaja svojo dejavnost na 12-krat večjih površinah, ima 1 9-krat
več članov, 26-krat večji obisk, 30-krat večjo izposojo, 34-krat večjo zalogo knjižničnega gradiva in le 5-krat večje število zaposlenih. Številke povedo vse, zato komentar ni potreben.
Reševanje prostorske problematike je stalnica v delovanju Knjižnice Prežihov Voranc. Uspešnost tega razreševanja je na nek način tudi pogojevala dinamiko razvoja. V zadnjem desetletju smo bili v tem smislu uspešni, saj smo prostorsko razširili knjižnične enote Školjica, Velike Lašče kar dvakrat, Grba, Rudnik, Rob, Podpeč, Horjul in zgradili prizidek k matični knjižnici, kamor smo preselili službe uprave, nabave in obdelave gradiva, stem pa povečali prostor za osnovno dejavnost, ki pa je že premajhen, zato razmišljamo o možnostih nadaljnje širitve matične knjižnice. Pripravljamo pa se tudi na nove širitve na Igu in ponovno na Skoljici.
Ankete, ki jih izvajamo med svojimi uporabniki, kažejo na pomembnost ustreznega knjižničnega prostora. To potrjujejo tudi prostorske izboljšave, saj se ob vsaki takšni pridobitvi obisk, članstvo in izposoja skokovito povečajo. Uspešna je namreč tista knjižnica, ki ima zadovoljne uporabnike, s čimer upravičuje obstoj in dokazuje koristnost.
Razvoj knjižničarske stroke, informacijske tehnologije, potrebe okolja in pričakovanja uporabnikov postavljajo pred knjižnico vedno nove izzive, ki jih je mogoče uspešno in učinkovito uresničevati le ob ustreznem financiranju.
Da ljudje našo knjižnico potrebujejo in da so z njo zadovoljni, govorijo tudi številke, saj je bilo lani izposojenih več kot 1.600.000 enot knj ižničnega gradiva, uporabniki pa so knjižnico obiskali več kot pol milijonkrat.
Kot direktorica se zahvaljujem vsem, ki so v preteklosti in ki danes soustvarjajo podobo KPV, vsem tistim, ki zagotavljajo materialne pogoje za njeno delovanje in seveda uporabnikom, ki radi zahajajo v našo knjižnico. In hvala vsem, ki ste nas kljub težkim vremenskim razmeram s svojim obiskom počastili ob praznovanju njene obletnice. Prepričana sem, da si bomo knjižničarji KPV še naprej prizadevali za kakovostne knjižnične storitve v bralcem prijazni knjižnici.
Vse to in še več smo zapisali v jubilejnem zborniku, ki smo ga zaposleni v Knjižnici Prežihov Voranc pripravili ob njeni petdesetletnici. Govori o preteklosti, sedanjosti in se spogleduje s prihodnostjo knjižnice. Zanimiv in malo drugačen vidik pa odstira Manca Košir v svojem prispevku, ki ima zgovoren naslov Knjižnica - prostor za ozdravljenje duše.
Besedilo: Milena Pinter Fotografije: arhiv KPV
pesem.si
Dogodki ob rojstvu projekta so se nadaljevali ob 18. uri v Knjižnici Preži hov Voranc v Ljubljani. Na glasbeno pesniškem večeru se je predstavilo 17 pesnic in pesnikov iz različnih krajev Slovenije in različnih generacij: Simon Bergant, Davorin Bole, Nataša Cvišič, Davorina Čebohin, Andrej Debeljak, Marija Gorše, Darinka Grmek Štrukelj, Vida Herga, Duška Hočevar Mihelič, Alenka Jeraj, Franci Novak, Ana Porenta, Marjan Seljak, Miha Seljak, Saška Strnad, Tomaž Simetinger in Alenka Zabukovec.
Večino pesmi so prebirale pesnice in pesniki sami, tudi odsotne so interpretirali udeleženci "skupinskega rojstva". Pesmi so bile povite v glasbene lupinice, ki so jih s svojimi večglasji rahločutno podprle pevke Vokalne skupine Mavrica, kitaristka Pavla Lušin ter Simon Bergant z orglicami. Nekatere pesmi pa so se ujele s posnetki avtorske glasbe skupine Sto prašičkov poje, ki so jih ustvarili nalašč za žive predstavitve pesmi.
Prireditvi so dodali pravi pečat "rojstva" scenski elementi: starinski voziček iz tridesetih, ki so ga renovirali pri Drugi roki iz Logatca ter ročno potiskane odeje Umetniške zadruge. V dobri uri programa smo predstavili rojstno "bero" pesmi sedemnajstih sodelujočih pesnic in pesnikov. Projekt je bil poleg pomoči Knjižnice Prežihov Voranc in Mediuma iz Žirovnice dnančno podprt s strani Občine Velike Lašče, Občine Dobrepolje in Občine Ribnica.
Tako so pesmi "začetka" izšle pri založbi Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti tudi v knjižni obliki, v prvem zvezku z 80 stranmi, naslovljenim kar s PESEM SI 07. Knjigo lahko naročite prek spletne strani www.zru.si.
Rojstna prireditev se je ponovila 23. marca na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer smo prerezali tudi "popkovino" PESEM.SI - ju v obliki slastne pehtranove potice, ki so nam jo v ta namen spekli in posuli s sladkorjem in krofki v Gostilni Pri Kuklju.
Po rojstvu projekta na prvi pomladni dan, smo se pesnice, pesniki ter glasbenice in glasbeniki odpravili na mini turnejo, v Jakličev dom na Vidmu (18. marca) ter v Knjižnico Grosuplje (19. marca). Na zadnjem večeru sta se ekipi kot bralca pridružila tudi Igor Ahačevčič in Tanja Zavašnik.
V Dobrepolju smo nastopili v novi mansardni dvorani Jakličevega doma, bili smo blizu nebu in zvezdam, kar se je lepo ujemalo z našim siceršnjim početjem - ko smo v samoti, v naravi, v svetlobi temačnih noči, ko poglobljeno doživljamo zunanji svet v svoji notranjosti, nastajajo naše pesmi.
Na prireditvah pa jih žel i modeli ti s poslušalci in jih s pomočjo glasbe ponesti v njihove notranje svetove. Tokrat se nam je pridružil tudi Robi Glač, ki je oba večera profesionalno izpeljal vso tehnično podporo. Ti prireditvi je spremljala Roža
Kek, direktorica Knjižnice Grosuplje in s svojo ekipo dokazala, da je poezija zanimiva tudi za sodobne bralce.
Sprejem števil nega občinstva je bil božajoč in dobrodejen. Hvala vsem, ki ste se na štrih "živih" prireditvah PESEM.SI družili z nami in nam dali vedeti, da poezija ni le črka na papirju, ampak živa beseda, ki se pretaka skozi vaša in naša življenja.
Vse, ki uporabljate računalnike ter pišete ali prebirate poezijo (ne glede na starost) pa vabimo - skočite na www.pesem.si - prebirajte pesmi, glasujte zanje ali pa postanite člani(ce) pesniške strani in morda bomo v naslednji zbirki leta 2008 prebirali prav vaše pesmi! OPOMBA: če boste imeli kaj prostora, lahko objavite tudi pesem Pesem si.
Besedilo: Ana Porenta,
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti
Fotogradje:
Pesem si Ana Porenta
Pesem si, ki vstopa ob polnoči, vzame vitre, pretika vezi. Nasnuje polknice, okenske mreže, jez, late trav, meglice peščin -tam ji zdrsne s preje pisav. Krikne, zaniha, se odrine iz sanj. Spregovori: pesem si.
Pavla Lušin in voziček
Vokalna skupina Mavrica
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti
ustvaril pesniški projekt
Na svetovni dan poezije in na prvi dan pomladi se je pričel projekt PESEM.SI, ki ga je zasnovala pesnica Ana Porenta iz Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti. Projekt se je začel	pESEM.Sl Q7 21. marca s prihodom www. pesem.si na splet ob 1:07,
ravno ob astronomskem prehodu zime v pomlad. Spletno stran je sprogramiral Gregor Grešak.
Iz ljubljanskega večera
Bliža se 500 let Trubarjevega rojstva
Trubarjevi privrženci v Nemčiii
V marcu smo se štirje Trubarjevi privrženci napotili na ekskurzijo po Trubarjevih stopinjah. Rothenburg nad Taube-ro, Tuebingen, Derendingen, Bad Urach in Kempten so le nekateri od krajev, ki smo jih vpletli v svoje potovanje - in spoznali smo zlasti to, da so Nemci na Trubarja ponosni vsaj toliko, če ne bolj, kot smo Slovenci.
Besedilo in fotografija: Metka Stane
Ob Trubarjevi spominski plošči na cerkvi v Rotbenburgu nad Taubero.
Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, vabi na kulturni večer ...
poznamo svoie roiake,
ki bo posvečen Primožu Trubarju.
O Trubarju bo govoril slovenski duhovnik iz Stuttgarta dr. Zvone Strubelj. Pogovor z njim bo vodil Jože Starič.
V petek, 29. junija, ob 18:00 na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Gasilsko zvezo Velike Lašče vabi na ogled razstave
Varstvo stavbne dediščine pred požari »Built Heritage: Fire Loss to Historic Buildings''
Od srede, 23. maja, do sobote, 23. junija, na gradu Turjak.
Razstava je druga v nizu razstav, namenjenih gasilskim društvom in združenjem, ki bodo v nadaljevanju dopolnili razstavo s svojimi primeri, izkušnjami in značilnostmi iz svojega območja delovanja ter dodali še svoja stališča in namere glede razumevanja nevarnosti požara v stavbah kulturne dediščine.
Razstava daje vpogled v pokrajinsko sliko Slovenije in osnovne tipe zgradbe slovenskega prostora, ki je izredno geomorfološko in klimatsko pester, področja varovanja premične kulturne dediščine: muzeji, knjižnice, raznovrstnost kulturne dediščine, značilnosti kulturne krajine, urbana in ruralna naselja, poznoantične pregrade (Claustra Alpinum luliarum), sakralne in profane zgodovinske stavbe, tipe dediščine in njeno varovanje, varstvene posege, restavriranje, obnovo stavbne dediščine, konzer-vatorstvo, konzervatorske posege po naravnih nesrečah, varstvo kulturne dediščine pred požari in drugo. Vsebine so na novo dopolnjene z vsebinami iz velikolaškega okolja.
Razstavo so pripravili v Zavodu za varstvo kulturne dediščine, avtorji razstave so dr. Josip Korošec, Nataša Kebe, Paola Korošec in Valentin Benedik.
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in Zavod Med.Over.Net vabita na ...
dan sonca,
2. festival ustvarjalnosti, veselo prireditev za vse generacije
V soboto, 26. maja, od 11:00, ob Trubarjevi domačiji na Rašici
Ves dan potekajo delavnice:
vožnja s kanujem, obleci se v sonce, knjižica miniaturka, kdo so bili Mitra, Helios in Sol?, lokostrelstvo, sončeve štafete, impro glasba in gledališče, kuštranje srca, sončne misli in neskončna sončna, pozdrav soncu, prepletanja (tiskanje na blago, pletenje), otroški ex-tempore, sončni grafiti na platnu ter razstava Krila in koutri v vetru.
Ob tem pa bo vsako uro tudi nekaj novega:
poslikave rokz glinenimi barvami, Gosje pero (zaključek Parnasovega natečaja), žongler Jack, klovnesa Tina Po-balina, pevka Nina Vi rant, mavčki in ptičice, mega mehurčki, pesniški potep z Zvezdano Majhen.
Ob 17:00 bo osrednja prireditev Sončni sij in koncert z animacijami za otroke z glasbenico Andrejo Zupančič.
Ob 20:00: Noč lune - pesem.si iz oči v oči (branja, glasba, besedne igre)
Prireditev so omogočili Občina Velike Lašče, Mix d.o.o., Semenarna Ljubljana in Ferrero Rocher. Vstop prost. Več o poteku prireditive najdete na spletni strani www.zru.si
Sodelujejo: prostovoljci ZRU, Zavoda Med.Over.Net in Zavoda Parnas ter Kulturna sekcija TD Podgora, Mladinsko društvo VRT, Gledališka skupina Gledeja, KUD Dolsko, Lokostrelsko društvo Turjak, projekt Pesem.si, društvo Meonka, 100pp, Sola za ustvarjalno starševstvo, Vadba za prebujanje ustvarjalnih energij, Umetniška zadruga, INCE-ZU, Livingethno, JSKD Ol Ljubljana Okolica.
veter v laseh
S športom proti drogi
Na pobudo Odbora za družbene dejavnosti Občine Velike Lašče smo na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče pristopili k organizaciji vseslovenske akcije Športne unije Slovenije Veter v laseh - s športom proti drogi. Glavni namen prireditve je opozarjanje mladih na nevarnosti in škodljive posledice zlorabe drog in omogočanje preživljanja prostega časa na aktiven, športen način. Prireditev je potekala v soboto, 12. maja, na Turjaku. Zbralo se je 62 učencev, 12 učiteljev in precej staršev.
Na začetku sta prisotne pozdravila Marko Žužek, v vlogi predsednika Sveta šole, in Bojan Novak, predstavnik organizatorja.
Izpeljali smo tekmovanja v odbojki na mivki, nogometu in rolanju. Poleg tega smo imeli tudi tri zabavne točke. Ama-deja Košir nam je predstavila trebušni ples, s katerim se ljubiteljsko ukvarja. Breakdance skupina The lamers je spet navdušila s svojimi plesno-akrobatskimi spretnostmi. Miha Žužek in Mark Lipovec pa sta nam pokazala, da za ustvarjanje glasbe ni nujno potrebno v roke vzeti instrumenta. Če znaš, je dovolj že mikrofon.
Tekmovanja v odbojki na mivki se je udeležilo osem ekip. Vsako ekipo sta sestavljala dva fanta in dve dekleti. V nogometu so se pomerile tri ekipe (v vsaki sta igrala dva fanta in eno dekle), roíalo pa je devet deklet in pet fantov.
S prijetnim druženjem in tekmovanjem po načelih fair playa smo pokazali, da se radi ukvarjamo s športom in da se zavedamo problema zasvojenosti. Na tem mestu bi se želel v imenu organizatorja zahvaliti Občini Velike Lašče, ki je vsakega udeleženca nagradila s spominsko majico.
Besedilo in fotografije: Bojan Novak
Rezultati: Odbojka na mivki
1.	FEDER SPINE (Silvester Jakša, Jan Mohorič, Eva Vrabec, Brina Puntar)
2.	PUHLE ŽOGE (Blaž Podobnik, Luka Koren, Ajda Centa, Tjaša Cimperman)
3.	SREČNI ZADETEK (Luka Zakrajšek, Primož Zakrajšek, Tjaša Žagar, Karin Brodnik)
4.	OVČKE
5.	MOTORČKI
6.	MEGY & GOGY TEAM
7.	TAKK
8.	LEVČKI
Nogomet - 5., 6., 7. razred
1.	BMK (Blaž Bavdek, Miha Žužek, Kristina Hočevar)
2.	HITRI IN DRZNI (Rok Kaplan, Blaž Marolt, Patricija Potisk)
3.	ATIMI ESKIMI (Mitja Kavčič, Tine Stane, Ana Bencina)
Rolanje - dekleta:
1.	Andrfeja Pavlovič
2.	TanjaZadnik
3.	Sandra Peric
4.	Sara Znidaršič
5.	- 9. Nika Možek, Zala Podobnik, Nika Rigler, Nastja Ru-par, Ana Bencina
Rolanje - fantje:
1.	Matic Mihelič
2.	Rok Selan
3.	Mitja Kavčič
4.-5.	Marko Gruden, Erik Selan
Vrhunski nogomet v Velikih Laščah
Zmagovalna pot ekipe Mina Cafe
Letošnjo sezono je ekipa Mina Cafe pripeljala v Velike Lašče vrhunski nogomet. Sodelujejo v medobčinski ligi v malem nogometu pod okriljem Občine Ribnica in ŠD Lončar. Ekipo sestavljajo igralci, naši občani, ki se na domačih tekmah praviloma ob nedeljah dopoldan srečujejo z nasprotniki na igrišču ob Osnovni šoli Primoža Trubarja.
Tekme so prava poslastica tudi za nepoznavalce (nasprotniki so namreč odlične ekipe iz širše regije), saj vedno znova postrežejo z veliko športnih užitkov, domača ekipa pa z zmagami. Napetost ob dogajanju na igrišču še dodatno zvišuje navijanje s tribune, ki se mu lahko pridružite tudi vi. Podrobnejši razpored tega tekmovanja lahko dobite v dnevnem baru Mina cafe. Sicer pa si poglejte tabelo po 5. krogu in se prepričajte, da je ekipa Mina Cafe še vedno brez poraza in vodi tudi na lestvici Fair play.
Besedilo in fotografije: Mitja Pintarič
Najboljši strelec (zadetki):
13: Dejan Trdan (Pristava) 9: Aleš Pirman (Mina Cafe), 8: Miha Campa (Goli bar) 7: Roman Klarič (Mina Cafe), Sebastjan Pogorelec (A. Petek), F. Mihelič (RSK), Miha Trdan (Goli Bar), Blaž Kaplanv (Pristava), Eros Muller (ŠD Ponikve)
Najbolj športno moštvo - Fair play
(kazenske točke)
0: Goli bar Sodražica, Mina Cafe 1: RŠK, Kot & Trimsport 3: KMN Lončar, ŠD Ponikve 4: TŠD Slemena 5: Pristava
7: Avtopralnica Petek, A'D'B' ? bar 8: Grafit
10: KMN Loški Potok
Kolektiv Mina Cafe vabi na ...
Nogometni turnir za Mina pokal 07
V nedeljo, 27. maja, na šolskem igrišču v Velikih Laščah
mesto	Moštvo	T	Z	N	P	zadetki		točke	razlika
1.	GOLL BAR SODRAŽICA	5	4	1	0	32	: 4	13	28
2.	MINA CAFE	5	4	1	0	33	15	13	18
3.	ŠD PONIKVE	5	4	1	0	28	13	13	15
4.	AVTOPRALNICA PETEK	5	2	3	0	19	12	9	7
5.	KMN LOŠKI POTOK	5	3	0	2	24	18	9	6
6.	GRAFiT	5	3	0	2	22	18	9	4
7.	PRISTAVA	5	2	0	3	26	27	6	-1
8.	KMN LONČAR	5	2	0	3	15	22	6	-7
9.	A'D'B' ? BAR	5	1	2	2	20	21	5	-1
10.	TŠD SLEMENA	5	0	1	4	6	28	1	-22
11.	RŠK	5	0	1	4	11	34	1	-23
12.	KOT & TRIMSPORT	5	0	0	5	13	37	0	-24
1 .krog:	SLEMENA : MINA CAFE	0:08	(0:3)
2. krog:	KOT & TRIMSPORT : MINA CAFE	2:08	(0:5)
3. krog:	MINA CAFE : ŠD PONIKVE	3:03	(1:0)
4. krog:	MINA CAFE : PRISTAVA	9:06	(4:2)
5. krog:	MINA CAFE : KMN LONČAR	5:04	(5:1)
Mladi nogometaši
do polfinala
Mlajši učenci OŠ Primoža Trubarja na medobčinskem prvenstvu v malem nogometu
Tekmovanje v nogometu za mlajše učence je bilo tudi letos na Igu. Sodelovalo je osem šol skupine C področnega centra Grosuplje.
V prvem delu (7. in 8. maja.) so bile ekipe razdeljene v dve skupini. V tekmovanju po skupinah so učenci OS Primoža Trubarja premagali OS Log Dragomer s 5:0 in OS Preserje s 6:0, nato pa izgubili z 0:2 proti domačinom ter se tako z 2. mestom uvrstili v polfinale, ki je potekalo 10. maja. Tam smo najprej po streljanju 7-metrovk izgubili z OS Dobrova. Po rednem delu je bil rezultat 0:0. V tekmi za tretje mesto smo se pomerili še z OS Horjul in zmagali z rezultatom 5:1. V ekipi so igrali: Matija Mohorič, Klemen Duščak, Jurij Kožar, Zan Tekavčič, Miha Žužek, Domen Skulj in Rok Kaplan.
Besedilo: Bojan Novak
Z loparji in žogicami
Prvenstva v namiznem tenisu
V	preteklih mesecih je društvo TVD Partizan priredilo tri prvenstva v namiznem tenisu. Šolsko medobčinsko, medobčinsko za posameznike in občinsko.
V	soboto, 1 7. marca, je potekalo Medobčinsko šolsko prvenstvo v namiznem tenisu. Udeležili so se ga učenci osnovnih šol iz občin Grosuplje, Ivančna gorica, Dobrepolje in Velike Lašče. Tekmovalo je 35 učenk in učencev v štirih posamičnih kategorijah.
V	soboto, 21. aprila so loparji spet udarjali ob žogice, tokrat je šlo za medobčinsko prvenstvo za posameznike. Tega tekmovanja se je udeležilo 46 tekmovalk in tekmovalcev iz istih občin.
V	četrtek, 26. aprila, pa je naše društvo pripravilo Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje je potekalo samo v treh kategorijah, saj v ženski kategoriji ni bilo prijavljenih tekmovalk.
Rezultati
Medobčinsko prvenstvo posameznikov
Deklice do 12 let
1.	Andreja Godec - Krka
2.	Jerca Hočevar - Krka
3.	Saša Koren - Velike Lašče
Dečki do 15 let
1.	Aljoša Basa - Krka
2.	Domen Jarc - Krka
3.	Matevž Strah - Krka
Dečki do 12 let
1.	Miha Žužek - Velike Lašče
2.	Jurij Koželj - Krka
3.	Urban Hočevar - Krka
Deklice do 15 let
1.	Simona Erjavec - Krka
2.	Ajda Centa - Velike Lašče
3.	Saša Sever - Velike Lašče
Moški do 45 let
1.	Luka Mlakar - Krka
2.	Boštjan Kmet - Šmarje Sap
3.	Tone Kralj - Videm Dobrepolje
Moški nad 45 let
1.	Jože Vahčič - Šmarje Sap
2.	Franci Polajžar - Šmarje Sap
3.	Iztok Turna - Šmarje Sap
Medobčinsko šolsko prvenstvo
Deklice do 6. razreda
1.	Andreja Godec (Ivančna gorica)
2.	Tjaša Zupane (Ivančna gorica)
3.	Jerca Hočevar (Ivančna gorica)
Dečki do 6. razreda
1.	Miha Žužek (Velike Lašče)
2.	Urban Hočevar (Ivančna gorica)
3.	Jurij Koželj (Ivančna gorica)
Deklice od 7. do 9. razreda
1.	Ajda Centa (Velike Lašče)
2.	Saša Sever (Velike Lašče)
3.	Tjaša Cimperman (Velike Lašče)
Dečki od 7. do 9. razreda
1.	Aljoša Basa (Ivančna gorica)
2.	Domen Jarc (Ivančna gorica)
3.	Matevž Strah (Ivančna gorica)
Občinsko prvenstvo
Deklice - osnova šola
1.	Saša Sever
2.	Ajda Centa
3.	Katarina Gačnik
Dečki - osnovna šola
1.	Jan Žužek
2.	Matevž Žužek
3.	Miha Žužek
Moški
1.	Igor Sever
2.	Marko Žužek
3.	Klemen Starič
Besedilo in fotografije: Igor Sever
Turjaški lokostrelci
že s šestimi kolajnami
Lokostrelci ld Turjakuspešno v novo sezono
V	marcu so se začele lokostrelske tekme na državnem nivoju na 3D tarče - živali. Prva tekma je bila v Dolenjskih Toplicah, druga pa le teden dni kasneje v Predvoru. Na obeh tekmah smo dokazali, da smo v vrhu slovenskega lokostrelstva z dolgim angleškim lokom. S tekme v Dolenjskih Toplicah smo odšli s šestimi medaljami, dvema zlatima, eno srebrno in tremi bronastimi. V Predvoru pa smo osvojili dve zlati, tri srebrne in tri bronaste medalje.
Poleg 3D pokala tekmujemo tudi v Slovenskem pokalu, to je tekmovanje na 2D tarče. Udeležujemo pa se tudi tekem za Jadranski pokal, ki ga organizirata slovenska in hrvaška lokostrelska zveza. Tako smo se v soboto, 5. maja, udeležili tekme v Prezidu.
V	jesenskem času se je v naš klub včlanilo precej novih mladih članov, učencev OS Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Pridno so trenirali v zimskem času in zdaj nekateri že lahko gredo z nami na državne tekme. Tako sta v Prezidu prejela medaljo Nejc Bokal (zlato) in Andraž Marine (srebrno).
V	Predvoru pa je srebrno medaljo prejel Nejc Miklič. Teh uspehov najmlajših smo vsi zelo veseli in upamo, da bodo z vztrajnostjo nadaljevali in bo teh medalj čedalje več. To naj bo tudi vzpodbuda za vse ostale.
Glede na izredno dobre rezultate na letošnjih tekmah in tekmah v jesenski sezoni 2006, je za svetovno FiTA 3D tekmovanje izbran član našega kluba Edo Goršič (letos je zmagal na vseh tekmah ). Prav tako bo članica državne reprezentance tudi Ana Gruden, saj je prav tako kot Edo dosegla zastavljeno normo. Svetovno prvenstvo bo potekalo v začetku meseca junija v Sopronu na Madžarskem.
Poleg vseh lokostrelskih dejavnosti pa smo 28. aprila izvedli delavno akcijo po lokostrelski progi okoli gradu Turjak. Mladi člani so pobirali smeti, starejši pa so popravljali kozolčke in urejali progo. Po šest urni akciji smo imeli pogostitev za vse člane, ki so sodelovali na akciji in tudi za starše naših mladih članov, ki so nam pri delu pomagali.
Besedilo: Marjan A. Kastelic, predsednik LK Turjak
TVD Partizan Velike Lašče vabi na ... cestno-kolesarsko tekmovanje
v	kronometru knej - kar lov i ca
V	nedeljo, 24. junija, ob 14:00.
TVD Partizan Velike Lašče vabi kolesarje na cestno kolesarsko tekmovanje v kronometru (tekmovanje posameznikov na čas). Tekmovanje bo izvedeno na cesti Knej - Karlovica, dolžina proge je 4,8 km. Tekmujejo lahko samo amaterji brez licence kolesarskega tekmovalca. Tekmovalci bodo razvrščeni po kategorijah glede na starost in spol. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.
Več informacij: 041 251 503 (Niko)
Turjaški lokostrelci po tekmi v Dolenjskih toplicah z eno od petih novih 3D tarč.
V Dolenjskih Toplicah smo imeli kar dva naša na stopničkah; prvo mesto Edo Goršič in 3. mesto Štefan Gruden.
Naši mladi člani po delovni akciji - smeti je vedno povsod preveč.
Miha Indihar prvi
na teku okoli solin
Naš občan na 2. teku povežimo soline
V nedeljo, 18. marca, je v Strunjanu in Sečovljah potekal 2. tek okoli solin. S simboličnim dejanjem, torej tekom, so želeli organizatorji povezati sečoveljske in strunjanske soline. Teka se je udeležil tudi naš občan Miha Indihar. In zmagal...
Besedilo in fotografija: Tjaša Bizjak
Absolutni zmagovalec Miha Indihar
ptica je odletela
Miha Indihar
Nikoli nisem maral piva, okus mi pač ni všeč, a zanimiva je usoda, ki jo zgodba o dekletu prikriva.
Postajalo je vse topleje, ko sva drug drugega potrebovala vse močneje v pogledu in dotiki srca, ki bila sta hitreje. Z otroškimi igrači sva se igrala in v noči ob dišeči svečki si prepustila čutni se masaži, ko zvezda zvezdi je svetila.
Vse bilo je iz srca verjemi, vsa dejanja, pogledi in besede, ko ob meni si dočakal jutro in sva zbujala se z objemi.
To pesem tebi podarjam, meni ostanejo spomini in klanjam se tej ljubezni, o novi pa osamljen sanjam.
Ko izgubil sem kraljico, sem naročil nekaj piva. Svobodno ptico v letu sem pospremil in izpraznil prvo steklenico ...
PO krošnjarski poti
Stranske poti so zapeljivejše od
glavnih
13. april - Projekt "Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih" je najpomembnejši projekt Slovenske turistične organizacije, s katerim nagovarja domače goste na odkrivanje turistične ponudbe Slovenije. Projekt turiste vabi k odkrivanju lepot Slovenije po šestih stranskih poteh, med njimi tudi Krošnjarske poti, ki zajema j V in del osrednje slovenske regije.
1 3. aprila so se pod okriljem Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, Slovenske turistične organizacije in turistične agencije Kompas Novo mesto opravili po Krošnjarski poti slovenski novinarji.
Pot jih je vodila skozi Novo mesto v Metliko in preko Ribnice nazaj v Ljubljano.
V ribniškem gradu smo jim s skupnim uspešnim nastopom predstavnikov Kostela, Kočevja, Ribnice in Velikih Lašč predstavili del poti od Turjaka do Kolpe. Pričakal jih je znameniti ribniški krošnjar, jim pokazal pot do gradu, tu pa so obiskovalce sprejeli Friderik Celjski in Veronika Deseniška z ljubezenskim napojem ter grajska gospoda s Turjaško Rozamundo s Turjaka. Spoznali so svet čarovniških procesov, Kostelska žena pa jih je popeljala v čarobni svet narave.
Predstavitev smo prvič organizirali s skupnimi močmi vseh sodelujočih na eni lokaciji, za rdečo nit pa smo si izbrali ljubezen do ženske in narave.
Besedilo in fotografije: Alenka Henigman
SOVA, za varnost državljank in državljanov
V	zadnjem času naslovnice medijev polnijo novice o SOVI, slovenski varnostno obveščevalni agenciji, ki se ukvarja v varnostno - obveščevalnim delom.
SOVA seje razvila iz VIS, varnostno informacijske službe. Predhodnica le te je bila SDV - služba državne varnosti, ki je bila v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije aparat represije prejšnje enopartijske socialistične oblasti, s tem pa vedno v dvojni vlogi - ni le varovala državljanov, ampak jih je nadzorovala, pri tem pa pogosto kršila človekove pravice. Prenovljena VIS je bila ustanovljena v obdobju osamosvajanja Slovenije maja 1991 in je neposredno pred agresijo JLA na Republiko Slovenijo in med vojno opravila pomembne naloge. S svojimi podatki o namenih in aktivnostih JLA in drugih zveznih organov ter preprečevanjem tovrstnih aktivnostih je pomembno prispevala h končni zmagi.
V	1. členu Zakona o SOVI je zapisano da je SOVA samostojna služba vlade, ki opravlja s tem zakonom določene naloge, kar pomeni, da jo je vlada dolžna tudi nadzorovati. Obveščevalna dejavnost v Sloveniji se je nadaljevala iz enopartijskega režima in nismo znali prerezati popkovine, pač pa so tudi v samostojni Sloveniji v njej delovali tudi tisti, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice.
Tako kljub spremembam in prilagajanju novim razmeram v omenjeni službi ni vse tako kot bi moralo biti, kar seje izkazalo na seji vlade RS, na kateri je poročilo o delovanju Sove podal njen direktor Matjaž Šinkovec. Pravosodni minister Lovro Sturm je opozoril, da SOVA že več let krši zakon, ki določa oddajo gradiva Arhivu RS, s tem pa onemogoča raziskovanje zgodovinarjev, popravo krivic posameznikom...
Da bi se izognili dvomom, je vlada sklenila, da ustanovi skupino, ki bo z različnih vidikov pregledala delovanje te agencije - od zakonskih podlag za njeno delovanje prek hranjenja arhivskega gradiva pa vse do njenega finančnega poslovanja, saj ima Sova tudi sklad za posebne zadeve, ki je v zadnjih letih na letni ravni znašal okoli 240 milijonov tolarjev.
Poleg tega je nekoliko nenavadno to, da ima Sova še danes poleg svojega sedeža v ljubljanskih Stegnah še pet operativnih centrov po Sloveniji. Eden izmed njih naj bi bil v samem središču Ljubljane, kar je enako kot v časih, ko je SDV nadzorovala predvsem lastne državljane. Nezaupanje v agencijo povzročajo tudi nekateri kadri iz časov nekdanje SDV.
Podobne službe poznajo vse demokratične države, vendar so vse prerezale popkovino s službami, ki so delovale v prejšnjih sistemih, ko so se vsakodnevno kršile človekove pravice. V Nemčiji je tako delo opravljala služba Stasi. Konec leta 1989, ob demonstracijah proti vzhodnonemškemu komunističnemu režimu, so uslužbencem Stasija naročili, naj uničijo dosjeje, začnejo pa naj z najbolj obremenilnimi - z imeni vohunov na Zahodu in dosjeji, povezani s smrtmi. Dosjeje so uničevali, dokler niso uničevalniki dokumentov pregoreli. Potem so jih začeli uničevati ročno. Ko so Berlinčani januarja 1990 opazili, da se iz dimnikov štaba preveč kadi, so prišli demonstrirat. Prinesli so opeke in kamenje ter okoli stavbe zgradili simbolični zid, da bi Stasi nehal sežigati dosjeje. Anna Funder v knjigi Zloglasni Stasi piše, da so Stasijevci demonstrantom odprli vrata, šele ko so odstranili ali uničili kar največ dosjejev. Sledile so ostre razprave, kaj naj storijo z dosjeji, saj je stasijevcem uspelo uničiti le najbolj obremenilne. Avgusta 1990 je prvi in edini izvoljeni parlament v Nemški demokratični republiki sprejel zakon, ki je ljudem dal pravico do vpogleda v njihove dosjeje. 3. oktobra 1990, na dan vnovične združitve Nemčije, ko je NDR nehala obstajati, je vzhodnonemški pastor Joachim Gauck stopil na čelo tedaj nastale ustanove za dokumente Stasija. (Vzhodna) Nemčija je bila prva država vzhodnega bloka, ki je svojim ljudem pogumno
in vestno pokazala njihove dosjeje. Ljudje tako ugotavljajo, zakaj so se jim dogajale krivice. V dosjejih lahko preberejo prava imena uslužbencev Stasija in ovaduhov, ki so vohunili za njimi. Glavne stavbe nekdanjega Stasija so zdaj muzeji, kjer si ljudje z zanimanjem ogledujejo prostore ene najbolj brutalnih političnih policij na svetu."
V Sloveniji je nekatere udbovske dosjeje in obremenilne dokumente za enopartijski režim uničevala takratna Služba državne varnosti s pomočjo milice. Omenja se zaprto območje Kočevske. Vrhunec je uničevanje doseglo v času po zmagi Demosa na volitvah od aprila pa vse do 17. maja 1990, ko je zaprisegla Demosova vlada. Dokumente so uničevali (sežigali) tudi na drugih lokacijah. V Nemčiji so Stasi razpustili, pri nas pa se ni zgodilo nič takega. Demos je nasedel partijski propagandi o domnevnem revanšizmu nove oblasti in ni naredil takšnega preloma, kot bi ga moral. Poleg tega smo morali Slovenci šele ustvariti svojo lastno državo. Zato Demos ni razpustil SDV, ampak jo je samo preimenoval v Varnostno-informativno službo (Vis). Ni imel niti časa, da bi raziskal, kaj je počela SDV zadnja leta pred spremembami leta 1990, in ni ugotavljal vloge SDV pri nezakonitem in nelegitimnem odlivu državnega in drugega ukradenega kapitala v tujino tik pred prvimi demokratičnimi volitvami. Po padcu Demosa in vrnitvi strank, ki so nastale iz nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, na oblast interesa za take stvari seveda ni bilo. Vis se je preimenovala v Sovo. Obstaja utemeljen sum, da je nekdanja tajna policija svoje življenje živela naprej. Svojo moč je pokazala večkrat, zato niti ne presenečajo indici, da so se stari kadri v Sovi še do nedavnega šli nekakšno politično policijo v službi tranzicijske levice. V času prejšnjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja se je število zaposlenih nenormalno povečalo (za 70), čeprav so se varnostne razmere v zadnjih letih v Sloveniji izboljšale. V agenciji zaposlujejo brez javnih razpisov. Nenavadno je tudi, da so v Sovi še pred leti delili priznanja za delo v agenciji za zadnjih 20 ali 30 let, čeprav Sova obstaja šele dobrih deset let. To pomeni, da so nekateri dobivali priznanja za delo, ki so ga opravljali v predhodnici Sove in Visa - Službi državne varnosti, čeprav je bila to komunistična tajna policija, ki je sistematično kršila človekove pravice. Nadzor s strani parlamentarne komisije in vladne skupine bo pokazal vse tisto, kar v agenciji ne služi svojemu namenu - varovanju državljank in državljanov in z odpravo pmanjkljivosti bo tudi Slovenija dobila moderno službo, vodeno in nadzorovano po načelu parlamentarne demokracije.
Več o SOVI lahko preberete na www.gov.si/sova/, zagoovo pa bo tudi po poročilih vladne komisije na voljo več informacij.
Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 4. junija 2007 med 1 7.30 in 19.00 v prostore na Občini Velike Lašče. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-9535 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.jeraj.si._
Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije
podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si.
Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041 436-233 ali pišete nae-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb,
Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Predmet razpisa je sofinanciranje re-ikonstrukcij obstoječih večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih mestnih na-iselij, s 3000 in več prebivalci (z najmanj štirimi stanovanji). Za rekonstrukcije stanovanjsko-poslovnih stavb, mora biti de-ilež stanovanjskih površin večji od 75%. Upravičenci: fizične in pravne osebe iz RS. Rok: do dne, ko so odobrena vsa predvidena sredstva ali do 31.12. 2007. Podrobnosti razpisa: http://www.japti.si/index.php?id=4578.
Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2007
Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Predmet razpisa je izbor programov javnih del za leto 2007, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih. Ciljna skupina brezposelnih oseb za vključitev v programe javnih del so dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene na zavodu 1 2 mesecev v zadnjih 18 mesecih in brezposelni Romi. Rok za oddajo prijave: v letu 2007 vsak 5. v mesecu do 12. ure. Zadnji rok za predložitev vlog je 5.1 0.2007 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.japti.si/index.php?id=4942
Razpisi za prijavo projektov in drugih aktivnosti v sklopu 7. okvirnega programa EU
Evropska komisija je v svojem Ur. Listu C 316 dne 22. decembra 2006 objavila prve razpise v sklopu 7. okvirnega programa EU za prijavo projektov, štipendij in drugih aktivnosti v letu 2007. Objavljeni razpisi se nanašajo na vse 4 osnovne sklope 7. okvirnega programa. Pregled objavljenih razpisov na spletni strani Cordis http://cordis.europa.eu/fp7/dc/index. cfm. Pri vsaki prijavi mora sodelovati najmanj 3 partnerji iz 3 različnih držav članic EU, pridruženih držav ali držav kandidatk, razen pri Štipendijah, temeljnih raziskavah v okviru sklopa Zamisli in posebnih podpornih aktivnostih (SSA), kjer lahko prijavi predlog samo 1 prijavitelj. Evropska komisija bo sofinancirala izbrane projekte industrijskim organizacijam v višini do 50% vseh stroškov, javnim organizacijam ter malim in srednjim podjetjem (MSP) v višini do 75% vseh stroškov, temeljne raziskave v sklopu Zamisli ter individualne štipendije pa v višini do 100% vseh stroškov.
Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eurêka za leto 2007 in 2008
Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Predmet razpisa je pridobitev sofinanciranja upravičenih stroškov slovenskih partnerjev za projekte, ki so potrjeni na zasedanjih programa Eurêka z strani Visokih predstavnikov programa. Namen razpisa je spodbujati udeležbo slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij na vseh področjih programa Eurêka in s subvencijami za raziskovalno delo zagotoviti podjetjem in institucijam znanja iz Slovenije polnopravno vključevanje v projekte iz evropskega programa Eurêka.
Projekti se lahko pripravljajo kot individualni projekti, v okviru t.i. dežnikov (umbrellas), grozdov (clusters). Vse vrste projektov se podpirajo enako, z upoštevanjem specifičnosti pravil Eurêka programa za posamezne vrste projektov. Natančni roki za oddajo so objavljeni na spletni strani ministrstva na spletnem naslovu: www.mvzt.gov.si ali na www.rtd.si. Dodatne informacije: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Podrobnosti razpisa: Spletna stran Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI): http://www.japti.si/index.php?id=5284
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov Razpisnik: Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad.
Predmet razpisa je ugodno kreditiranje občanov za naložbe na območju Republike Slovenije za naslednje namene: A - vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode B - raba obnovljivih virov energije
C-zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov
D - gradnja novih nizkoenergijskih stanovanjskih objektov E - nakup energijsko učinkovitih naprav F - nakup okolju prijaznih vozil G - odvajanje in čiščenje odpadnih voda H - nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi
I - učinkovita raba vodnih virov J - oskrba s pitno vodo
Rok za oddajo prijave: Razpis velja do objave zaključka razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 20.12.2007. Razpisna dokumentacija z obrazci za vlogo je na voljo tudi na spletni strani: www.ekosklad.si (v rubriki Razpisi.)
Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor.
OPredmet razpisa je finančno spodbujanje učinkovite rabe energije v obstoječih večstanovanjskih stavbah z najmanj 9 stanovanji oziroma posameznimi deli. Podprti bodo ukrepi, ki omogočajo znatne prihranke toplote za ogrevanje stavb ter izboljšujejo bivalne pogoje. Rok za oddajo prijave: do 3.5.2007, nato do 3.7.2007, 4.9.2007 in 2.10.2007, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Dodatne informacije: Ministrstvo za okolje in prostor, Tel: 01/300-69-94. Dodatne informacije o razpisu lahko dobite vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.japti.si/index.php?id=5306
*Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v
letih 2008, 2009 in 2010 Razpisni k: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2008, 2009 in 2010, katerih izvajanje se bo pričelo v letu 2008. Namen razpisa:
a)	izgradnja in tehnološka posodobitev pokritih športnih objektov;
b)	izgradnja in tehnološka posodobitev nepokritih športnih objektov;
e) športna oprema.
Cilj razpisa je zagotoviti prostorske pogoje za športno dejavnost za vse kategorije uporabnikov.
V okviru razpisa se sofinancirajo stroški izgradnje in posodobitve športnega objekta od začetka izvedbe del na gradbišču do predaje v uporabo.
Stroški investicije do pridobitve upravnih dovoljenj za gradnjo, stroški gradbenega nadzora, najemanja kreditov ter stroški prispevkov za dovoljenja in komunalne priključke niso predmet sofinanciranja. Rok za oddajo vlog je 11.5.2007 do 12. ure. Razpisne obrazce, navodila in dodatne informacije Mojca Plestenjak, Tel: 01/478-42-57, E-mail: mojca.pleste-njak@gov.si. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na: http:// www.mss.gov.si
Zoran Jankovič bo
predsedoval svetu
Ljubljanske urbane
regije
Danes, 17. aprila, se je prvič, po lanskoletnih lokalnih volitvah sestal Svet Ljubljanske urbane regije (Svet LUR). Na konstitutivni seji so za novega predsednika Sveta izvolili župana Mestne občine Ljubljana, Zorana Janko-viča, za njegovega namestnika pa dr. Marjana Riharja, župana občine Vrhnika.
Na seji, ki je potekala v prostorih Mestne občine Ljubljana (MOL), so prisotni obravnavali in sprejeli Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007 - 201 3 (RRP LUR 2007-2013) ter izhodišča za pripravo Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske regije za obdobje 2007- 2009 (Izvedbeni načrt RRP LUR 20072009). Obe gradivi je novim članom Sveta LUR predstavila mag. Lilijana Madjar, vršilka dolžnosti direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).
RRP LUR 2007-2013 je temeljni dokument LUR, ki opredeljuje ključne ukrepe za uresničevanje vizije LUR in za katerega je marca letos podala pozitivno mnenje tudi Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Oblikovala ga je RRA LUR skupaj s svojimi razvojnimi partnerji. Dokument RRP LUR 2007 -2013 tako opredeljuje korake in ukrepe za spodbujanje regijske ustvarjalnosti in sodelovanja za doseganje visoke kakovosti bivanja v LUR in njene konkurenčnosti v mednarodnem prostoru.
Obravnava osem glavnih ukrepov za uresničevanje vizije razvoja LUR, ki se nanašajo predvsem na dostopnost, ki bo pripomogla k večji kakovosti življenja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, načrtovanje kakovostnega življenjskega prostora, učinkovite komunalne storitve, enake možnosti za večjo konkurenčnost regije, spodbujanje regijskih kulturnih programov, postopno prehajanje na E-upravo ter na takšen razvoj okolja, ki bo podpiral podjetništvo. Skupna izvedbena vrednost celotnega programa znaša nekaj več kot 836 milijonov evrov, od tega je predvidenih približno 450 milijonov evrov javnih ter približno 384 milijonov zasebnih
sredstev. V okviru javnih sredstev namerava regija črpati tako domače finančne vire kot tudi evropske.
V nadaljevanju seje je v. d. direktorice mag. Lilijana Madjar predstavila izhodišča za Izvedbeni načrt RRP LUR 20072009. Izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa je nabor usklajenih razvojnih projektov, ki predstavljajo uresničevanje razvojnega programa. Izvedbeni načrt bo vseboval nabor prednostnih projektov regije in subregije, finančne okvire ter sistem izvedbe in finančne konstrukcije za vsak projekt posebej. Za pripravo Izvedbenega načrta RRP LUR 2007-2009 mora regija takoj pristopiti k procesu priprave seznama prednostnih projektov, za katere je potrebno preveriti ali ustrezajo pogojem in merilom izvedljivosti, ki so bili na seji članom Sveta LUR tudi podrobneje predstavljeni. Projekti, ki bodo ustrezali predstavljenim kriterijem in merilom, bodo lahko prioritetno uvrščeni v Izvedbeni načrt RRP LUR 2007-2009.
Na lokalnih volitvah se je, od skupaj 26 županov občin, ki tvorijo Ljubljansko urbano regijo (LUR), zamenjalo 10 županov, ki so se seje Sveta LUR tokrat udeležili prvič.
Sporočilo za javnost: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
(lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih)
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča
Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu
(01) 7810-320 ali (01) 7810-329
RRA LUR
Živela in delala je med nami
OLGA ERŽEN
Končala se je življenjska pot naše sodelavke in prijateljice Olge. Svoj mir je našla na cerkniškem pokopališču, kamor smo jo spremili 5. aprila 2007.
Pred skoraj 85. leti ji je stekla zibelka v odmaknjeni vasici, sredi neokrnjene narave, tam, kjer
je Cabranka mejna reka. Z mamo in sestro so skrbele za dom in skušale iz skope zemlje iztrgati čim več za preživetje. Bil je čas gospodarske krize.
Vojna je marsikaj spremenila. Olgi se je življenje postavilo na glavo. V trenutku je ostala sama, kajti eksplozija bombe ji je vzela mamo in sestro. Kot mlado dekle je bila postavljena pred krute življenjske preizkušnje, med ruševine in vsesplošno pomanjkanje po vojni. Ni hotela ostati v domačem kraju, hotela je spoznati svet - in je odšla. Gnala jo je vedoželjnost in težnja priti do poklica. Pot do cilja je bila težka in dolga. Ob delu seje izobraževala in postala učitlejica. Leta 1953 je nastopila službo na Osnovni šoli v Velikih Laščah in tu ostala večji del službenih let.
Poznali smo jo kot vztrajno, dosledno, pravično sodelavko v nenehnem iskanju novih spoznanj, vedno pripravljena pomagati. Pri delu je bila neutrudna. Počitnice je preživljala na potovanjih in šolsko leto začenjala obogatena z novimi vtisi.
Zadnja službena leta je preživela v Grahovem. Ob upokojitvi se je preselila v Cerknico, kjer je dobila ustrezno stanovanje. V vsakem kraju se je znala prilagoditi in pridobiti širok krog znancev, toda Lašče je vedno imela za svoj dom.
Utrudilo se je telo in duša - morala je v oskrbo v Dom starejših občanov v Ilirsko Bistrico, kjer smo jo občasno obiskovali.
Njeno življenje in trpljenje se je končalo. Čeprav
ni imela nobenega sorodnika več, se je od nje poslovilo zelo veliko Cerkničanov in okoličanov.
Z gospodom ravnateljem Edijem Zgoncem smo se s cvetjem poslovili njeni najožji sodelavci. Olga, počivaj v miru!
Hvaležni smo Ti, da si bila med nami. Ohranili Te bomo v trajnem spominu!
Žalujoči prijatelji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
Svetlana Makarovič
ZAHVALA
ob prezgodnji smrti moža, očeta in dedka
ALOJZA KRESE (1934 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dnevih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje ter sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvalo izrekamo tudi g. župniku za lepo pogrebno slovesnost, pogrebnemu zavodu Zakrajšek za pogrebno oskrbo, ter velikolaškim pevcem za ubrano petje.
Žena Ančka in hči Nataša z družino
STEKLARSTVO peter HREN, S.P.
Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366
Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla
Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo
Tuš kabine (po meh, s tesnili) Ogledala
Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedija
ANTONA GRADIŠARJA
iz Rašice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala za izrečene besede sožalja, za podarjeno cvetje in sveče, ter za maše.
Posebno zahvalo namenjamo zdravstvenemu osebju, ge. dr. Bredi Krišto in patronažni sestri ge. Metki Jamnik za vso pomoč in zdravljenje ter skrb v času njegove težke bolezni.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, velikolaškim pevcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšek.
Vsi njegovi
¿Izpisa - antenski sistemi
M O N TA Ž A IN SERVIS
ANTEN (SAT 500 kanalov)
RTVf izboljšava ali doaraditevl
Peter Kočevar, s.p. Merharjeva 2, Ribnica GSM 041 /61 769
meritve TV signalov dograditev ali izboljJava POPTV, A kanal, HRT, TV3 ...
montaža SAT sistemov: (analogni - do 100 programov)
od 25.000 SIT (digitalni - do 7000 programov
Srbija, filmi, erotika, Šport...) od 69.000 SIT dalje
UGODNE CENE, PRI/NANI PRQI7VAJALCI
6	KLANČAR, D.o.O.
	Groznikova11 1000 Ljubljana
W	(Rudnik-ob Dolenjski cesti)
\ V	Telefon: 01/42 72 001
	E-mail: klancar@dealer.renault.si
RENAULT	
POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZiLA RENAULT	
MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATiK	
PNEVMATiKE SAVA, MiCHELiN, KLEBER, KORMORAN ....	
LiČARSKO KLEPARSKA	DELA
NOVA iN RABLJENA VOZiLA	
FRAGMAT
tlirka
AKCIJA
Gradbeni material:
dog ene r strr =;n'rj ¿•::hi«ud 'iimn ki
Oblak commerce tlakovci Strešna okna Fakro Termoizolaciic:
Gradbeni in fasadni stiropori dodatno Hidroizolacije dodatno -15%
Na zalogi tudi vsi ostali gr idbe ii nateriali, armaturne mreže, rebrasto zelezo, betonski bloki, modularni bloki, cement...
Ugodno lahko v mesecu juiiju kupite hladiinike in zamrzovalnike proizvajalca Gor ije.
Ves Lesninln program
Kuhinje SVEA
FRAGMAT Izolirka d.0.0. Cesta Majde Šile 1 Sodražica tel.: 01 836 67 77 ali 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12.
BOGENER
DACHZIEGEL
I
e
oblak
I
Z7fa
kro
Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombljem.
gorenje
lesnina SVEA
Trgovina Cerknica, Cesta d. maja "., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.30 do 12. in 15.00 do 19, sobota: 8.00 do 12.00
Si želite nepozabnih počitnic?
_r Avtodom Vam TO Omogoča.
031 331 919
Avtohiša Zalar
Rezervacije in Informacije za sezono 2007 sprejemamo na
tel. 031 331 919
SPECIFIKACIJA OPREME:
-	gps garmin (slo) + karta evrope
-	nosilec za tri kolesa
-	motorna klima
-	truma gretje, vebasto gretje
-	hladilnik, štedilnik, bojler
-	dodaten kuhinjski pult
-	posoda, krožniki, kozarci,
-	jedilni pribor (vse za ä os.)
-	strešni ventilator
-	12j3/,*dvd*ozvočenje, avto radi o
-	varnostne klučavnice
-	zunanja aluminij miza
-	zunanji aluminij stoli
-	gasilni aparat -2 plinski jeklenki
-	box za odlaganje...
Vse za vaše sCavje 06 praznovanju (¡rsta, 6irme, poro{e, obCetnice, rojstne dneve,...
VeČini OsoCni^l3, 1314 <Ro6 TeCefon: 01/788-12-85 031/835-149
www.salonpetra.gi
Energetsko varčne klimatske naprave tudi za najbolj vroča poletja
Panasonic _
1
<Jnverter
Primera: klimatska naprava Panasonic PW9GKE (2,6 kW hlajenja in 2,8 kW gretja; A energijski razred !) za prostor cca 30 m2 z osnovno montažo že za 589,00 EUR*.
Inverterska klimatska naprava Panasonic RE9GKE z osnovno montažo že za 708,00 EUR*.
*Ceni ne vsebujeta DDV-ja,kl znaša 8,5% za fizične osebe in 20% v ostalih primerih.
Osnovna montaža zajema: delo na viSini do 3 metrov,razdaljo med enotami do 5 rnetrov.enojni preboj zidu,priklop na obstoječe el.omrežje...
Na voljo tudi klimatske naprave za poslovne prostore,trgovine,lokale ...
Občutite pravo ugodje v vašem prostoru še pred poletjem \
Informacije,prodaja in montaža:
KNK Jernej Košir s.p., Rašica 81, 1315 Velike Lašče
GSM: 031-883-100
e-pošta: knk.jkosir@gmail.com
Naveza d.o.o.
podjetje za informatiko in storitve
Ščita 9, Velike Lašče telefon: 01 787 30 25 gsm: 041 402 303 info@naveza.com
Maše ideje in želje or\ nas dobijo obliko
INDIHAR
■MplBBIJBJpNM
^S9BS853
BOJAN IND4HAR S.P,
Trubarjeva testa 59,1315 VELIKE I-ASČE Telefon: 01 78-730-79, Mobitel: 041-79-59-31
pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja
- prodaja računalnikov in računalnikse opreme ■ servis in vzdrževanje strojne opreme - načrtovanje in vzpostavitev informacijskih sistemov
- podpora uporabnikom - izdelava in gostovanje spletnih strani
www.naveza.com
Opel Corsa, slovenski avto leta 2007
Avtohiša Zalar
01 7881 999 01 7881 998 031 331 920
23. maj, sreda
Otvoritev razstave Varstvo stavbne dediščine pred požari - ob 19:00
Grad Turjak; vabijo Zavod Parnas, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Gasilska zveza Velike Lašče razstava bo odprta do sobote, 23. junija
25.	maj, petek
Predavanje Ivana Maršiča
0	zdravi prehrani - ob 18:00 prenovljena učilnica bivše šole v Krvavi Peči; vabi Srečko Knafelc
26.	maj, sobota
Dan sonca, 2. festival ustvarjalnosti - od 11:00 naprej Trubarjeva domačija; Rašica; vabi Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in Zavod Med.Over.Net
Gosje pero - zaključek literarnega tečaja - ob 1 2:00 Trubarjeva domačija, Rašica; vabi Zavod Parnas
300, kino predstava - ob 20:00 Levstikov dom, Velike Lašče; vabi Kino Velike Lašče
Društveni dan - ob 16:00 Lovska koča nad Retjami; vabi KTSD Krpan
27.	maj, nedelja
Nogometni turnir za Mina pokal 07 - ob 9:00 Šolsko jgrišče, Velike Lašče; vabita ŠD NK Velike Lašče in Kolektiv Mina Cafe
Pohod na sv. Primož - ob 8:00 Rašica^- Sv. Primož; vabi TSD Rašca
1.	junij, petek
Otvoritev 25. razstave Trubarjevi kraji - ob 1 9:00 Trubarjeva domačija, Rašica; vabi KUD Primož Trubar Velike Lašče
25. kulturni večer "Na Trubarjevim v čast domovini: dr. Tine Hribar" - ob 20:00 Trubarjeva domačija; Rašica; vabita Občina Velike Lašče in Tone Kuntner
Odprtje razstave otroških izdelkov Vrtec Sončni Žarek Velike Lašče razstava bo odprta do nedelje,
1	0. junija
2.	junij, sobota
Zastave naših očetov - ob 20:00 Levstikov dom, Velike Lašče; vabi Kino Velike Lašče
3.	junij, nedelja
1 5. pohod po Velikolaški kulturni poti - start med 7:00 in 11:00 Velike Lašče - Rašica; vabi Planinsko društvo Velike Lašče
4.	junij, ponedeljek
Dan odprtih vrat - od 9:00 do 11:00 Vrtec Sončni Žarek Velike Lašče
5.	junij, torek
Naša kulturna dediščina - naša vrednota - ob 1 8:00 Levstikov dom, Velike Lašče; vabi OS Primoža Trubarja Velike Lašče
7.	junij, četrtek
11. tradicionalna revija pevskih
zborov - ob 20:00
Grad Turjak; vabi KUD Marij Kogoj
Prireditev ob zaključku šolskega leta - ob 17:00 Šolsko igrišče Velike Lašče; vabi Vrtec Sončni žarek
8.	junij, petek
Slavnostna akademija ob občinskem prazniku - ob 19:30 Levstikov dom, Velike Lašče; vabita Občina Velike Lašče in KUD Primož Trubar Velike Lašče
Absolventski večer - ob 1 9:00 Ribnica;
vabi Glasbena šola Ribnica
9.	junij, sobota
Trški dan - od 8:00 do 12:00 Velike Lašče - trg; vabi JZ Trubarjevi kraji
Razstava ročni del - od 8:00 do 12:00
Društveni prostori v Velikih Laščah; vabi Društvo upokojencev Velike Lašče
Pregled gasilnih aparatov Gasilski dom Velike Lašče; vabi Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče
kinopredstava: Dobri pastir -ob 20:00
Levstikov dom, Velike Lašče; vabi Kino Velike Lašče
15.	junij, petek
gledališka predstava: Restavracija ob koncu vesolja Levstikov dom, Velike Lašče; vabi Gledeja (KlJD Primož Trubar Velike Lašče)
Tovariško srečanje učiteljev in učencev bivše podružnične šole Krvava Peč - ob 1 6:00 prenovljena učilnica bivše šole v Krvavi Peči; vabi Srečko Knafelc
16.	junij, sobota
kinopredstava:
Beanove počitnice - ob 20:00 Levstikov dom, Velike Lašče; vabi Kino Velike Lašče
Veselica z ansamblom Franca Miheliča
Gasilski dom - ob 20:00 Rob; vabi Prostovoljno gasilsko društvo Rob
Pohod po Mokrškem hribovju -
ob 8:30
Krvava Peč - Golo; vabi Društvo Claustra Alpium luliarum
22.	junij, petek
Otvoritev razstave in predstavitev raziskovalne naloge "Sušilnica sadja na Gradežu" - ob 20:00 Grad Turjak; vabijo Blanka Defar in skupina študentov Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Boruta Juvanca
23.	junij, sobota
Tradicionalni pohod po Turjaški turistični poti - start ob 9:00 vabita Turistično društvo Turjak in Društvo za ohranjanje dediščine
Kresovanje ob dnevu državnosti vabi Občina Velike Lašče
Kinopredstava: Strelec - ob 20:00 Levstikov dom, Velike Lašče; vabi Kino Velike Lašče
24.	junij, nedelja
Kolesarska čfirka na čas -start ob 14:00
Knej - Karlovica; vabi TVD Partizan kinopredstava:
Spoznajte Robinsonove - ob 1 8:00 Levstikov dom, Velike Lašče; vabi Kino Velike Lašče
29.	junij, petek
Kulturni večer "Poznamo svoje rojake: Primož Trubar"; predava dr. Zvone Štrubelj - ob 18:00 Trubarjeva domačija, Rašica; vabi Zavod Parnas
30.	junij, sobota
Prikaz argentinskih plesov - ob 19:00 Velike Lašče - trg; vabi Izseljensko društvo Slovenija v svetu
kinopredstava: Spiderman 3 -ob 20:00
Levstikov dom, Velike Lašče; vabi Kino Velike Lašče
Velika vrtna veselica s skupino Atomik Harmonik - ob 20:00 Gasilski dom Dvorska vas -Mala Slevica; vabi PGD Dvorska vas - Mala Slevica
6. julij, petek
Velikolaški poletni festival - koncert Godba Dobrebolje - ob 20:00 Kulturni dom Rob; vabi Občina Velike Lašče
18. avgust, sobota
Velikolaški poletni festival - koncert renesančne glasbe skupine Hexacordo - ob 20:30 Grad Turjak; vabi Občina Velike Lašče
25.	avgust, sobota
Velikolaški poletni festival - opera Seviljski brivec - ob 21:00 Levstikov dom, Velike Lašče; vabita Občina Velike Lašče in Figaro d.o.o.