PoftnTna 'pTž^gna v flofo^nr Cena 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 68 Maribor, pondeljek, 25. julija 1927 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. lav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo jn uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št.4 Obilmk®y©3Itw® ¥ gorenjskih mestih Krasen napredek demokratov v vseh mestih Ljub 1 j a n a, 25. julija. Včeraj so se vršile v Kranju, Škofji Loki in Tržiču občinske volitve, za katere je vladalo izredno zanimanje. Značilno je, da je Slov. ljudska stranka povsod izgubila na glasovih, porastli pa so glasovi samostojnih demokratov. V Kranju so dobili samostojni demokrati 444 glasov in 16 mandatov, Slov. ljudska stranka 94 glasov in 4 mandate, gospodarska lista (demokrat ski nezadovoljneži in Kmetijska stran ka) pa 140 glasov in 5 mandatov. Slovenska Ljudska stranka je izgubila od januarskih volitev nič manj kot 50 glasov. Samostojni demokrati imajo v Kranju absolutno večino. V' Škofji Loki je dobila oficijelna lista SLS 122 glasov in 9 mandatov, samostojni demokrati 86 glasov in 6 mandatov, disidenti SLS (pristaši dosedanjega župana Hafnerja) pa 143 glasov in 10 mandatov. V Tržiču so dobili samostojni demokrati 282 glasov in 11 mandatov, SLS 127 glasov in 5 mandatov , Obrtniška zveza 58 glasov in 2 mandata ter socijalni demokrati 7 mandatov. Strašen ciklon na Kranjskem In Primorskem Toča, povodnji — Mrtvi in Neurje v Italiji — LJUBLJANA, 25. julija. Nad mestom in posebno v okolici je divjala v soboto zvečer katastrofalna nnevihta, ki je napravila na polju in sadnem drevju veliko škodo. Mestoma je padala kakor lešnik debela toča, ki je poljske sadeže popolnoma uničila. Na odprtem polju je bila nevihta tako huda, da je odkrila strehe in prevračala kozolce. Tudi z Gorenjskega prihajajo poročila o težkem neurju, ki je napravilo Povsod ogromno škodo. SJU&AK, 25. julija. V Hrvatskem Primorju in Dalmaciji jc napravil sobotni ciklon škodo, ki gre na milijone. Po dosedanjih poročilih je bilo tudi več Mrtvih in mnogo ranjenih. # Nad severno in vzhodno Italijo je divjala vi soboto zvečer strahovita nevihta s točo. V Milanu so bila Številna stanovanja po kleteh v trenutku pod vodo. V Cremoni je vihar razkril nešteto hiš in cerkev, tvornica za svilo pa je hi- ranjem — Razdejane hiše — - Koiosaina škoda la popolnoma opustošena. V mestu je 5 mrtvih in 50 ranjenih. Ker se je pokvarila tudi električna centrala, je bilo mesto več ur v temi. Z enako srditostjo je divjal vihar nad Benetkami, kjer je istofako mnogo hiš težko poškodovanih. Centralni mlaj na Markovem trgu jc je podrl. Strela je treščila v bolnico in porušila podstrešno sobo, kjer sta obležali dve bolni ženski mrtvi. Tudi 3 zdravniki in mnogo otrok je bilo lažje poškodovanih. Ciklon je vzel potem smer proti Adiri* ji, kjer je -divjal z nezmanjšano srditostjo po Primorskem. Nad Trstom se je odtrgal oblak, ki je mahoma izpremenil ulice v potoke. Dogodilo se je mnogo nesreč. V pristanišču se je odtrgalo več parnikov in so morali ogroženim ladjam na pomoč vlačilci- Tudi v Istri in po Furlaniji je napravilo neurje velikansko škodo. Takega ciklona v Italiji tudi stari ljudje že dolgo ne pomnijo. Pogreb rumunskega kralja Ferdinanda Včeraj so točno po svečanem programu v cerkvi samostane Curtea D’Arges pokopali rumunskega kralja Ferdinanda. Kljub neznosni vročini so bile zbrane velike množice in pogrebni sprevod se je pomikal skozi prav gosti špalir. Kraljeva rakev je bila na lafeti, katero je vleklo b konj. Na Čelu sprevoda je jahal od-dc: ek kraljeve gardijske kavalerije. Sledni so vsi episkopi, vitezi Sv. Mihaela, vojni invalidi, veterani iz leta 1878, re-Ze,r.nct c‘,ri' ter nosilci vseh zastav ru-m ‘ vojske. Za zastavami sta šla dva 3: ef}en nos‘* kraljevsko krono, S Pa maršalsko palico. Takoj za njima so nosili srebrn venec iurosloi vanskega 25. pešpolka, potem J??žaln-venec romunske armade. Na desni nrt-vaskega voza je korakal predsednik vlade, na levi pa predsednik senata Za vozom je korakala rodbina. Naš’kruli je bil v uniformi polkovnika rumunskega lovskega bataljona. Za rodbino sta korakala princ Hohenlohe in princ Friderik Hohenzollern, potem regentski sosvet vlada, vsi bivši ministrski predsedniki’ diplomati, poslanci, senatorji, generali ”d. Pokojnega kralja je vozil poseben vlak 2 enim vagonom za rakev in kraljevsko rodbino, z drugim za vlado, s tretjim za regentski sosvet itd. Na 150 km dolgi progi iz Bukarešte do grobišča je vlak postal prav kratko samo dvakrat. Od kolodvora do grobišča je trajala pot celo uro. Ljudstva se ni dosti nabralo, ker je kraj samoten. Pogrebni obred je bil končan ob 6. popoldne. Istočasno s samostansko so molile pogrebne molitve vse_rumunske cerkve. Mladoletni kralj Mih^l je ostal v palači v Bukarešti. Za pogrebno svečanost je vlada tudi glede reda izdala najnatančnejša navodila. Tako n. pr. ni smel noben avto preiti črte 20 km pred in okrog samostana Curtea D’Arges. Danes ima rumunski parlament svečano spominsko sejo za pokojnim kraljem. Ker je bil pokojni kralj po ustavi vrhovni poveljnik vojske in je njegov naslednik mladoleten, bo parlament najbrž še danes imenoval krnljega namestnika — generalissima rumunske vojske. Zaprisežen je tudi regentski sosvet. Kraljica vdova prisegi ni prisostvovala. Za prestolonaslednika je imenovan princ Nikolaj. .1DDDUODDDDOO O D OlimXiaOOIX tteomfml&ite te CMB il !pr innnnn>' k ir in n rmni-v-innnni 'CinT: Proslava mesta Ljutomera Slavnosti v »metropoli Prlekije'1 povodom proglašenja Ljutomera za mesto nov, po svojem lepem narečju In po znanem prleškem patrljotizmu. Ljutomer je bil tudi pred prevratom upravno središče te pokrajine, ne pa tudi kulturno. Danes to slovesno proglašamo, da je domovina Miklošiča, Vraza, Razlaga in neštetih drugih dobila svoje glavno mesto. Še bolj ko doslej hoče biti od sedaj na braniku državne misli, središče gospodarskega življenja, žarišče narodne prosvete. Naš napredek je odvisen od samopomoči. V to svrho je treba stvarnega dela občinskega odbora, nemoteno od strankarskih strasti. Da je bil ukaz predložen kralju na Vidovdan in podpisan na Bledu, naj nam bo memento, da bodi Ljutomer steber državi, zgrajene na temelju Vidovdanske ustave, drugo pa, da naj Liutomer ljubi kralja tako, kakor on ljubi našo slovensko domovino. Predlaga udanostno brzojavko kralja in zahvalno brzojavko ministrskemu svetu, kar navzoče množice naroda navdušenko odobravajo. Spregovoril je še prvi slovenski župan Ljutomera po prevratu, industrijalec g. Viktor Kukovec, dalje starosta Sokola g. Baukart, ter dr. Salberger* nakar je župan še prečital brzojavne in pismene čestitke. S tem je bila oficijelna slavnost dovršena, gostje so se še vpisali v mestno spominsko knjigo, mestna godba pa je koncertirala na Glavnem trgu. Popoldne se je vršila v Sršenovem logu animirana ljudska slavnost. Ljutomer, 24. julija. »Metropola Prlekija* je bila sinoči in danes v slavnostnem razpoloženju. Že sinoči je bila vsa v slovenskih in državnih zastavah, mogočni reflektorji so oznanjali vsej bližnji in daljni okolici, da praznuje naše mesto posebno slavje, po ulicah pa je ob zvokih mestne godbe pod vodstvom g. Zacherla slovesna hakljada dvigala razpoloženje meščanstva. Okna vseh hiš so bila razsvetljena. Najlepšo sliko je nudila mestu in okolici naša impozantna osnovna šola. Danes po maši se je zbral narod na Glavnem trgu, pred občinsko hišo. Požarna hramba v kroju je prikorakala z mestno godbo na čelu. Ob 9. uri je stopil na improvizirani oder prvi mestni župan dr. Stojan ter po iskrenem pozdravu vsem navzočim kratko orisal zgodovino Ljutomera. V slavnostni seji občinskega odbora tik poprej je prevzel od sreskega poglavarja kraljevi ukaz, s katerim se proglaša trg Ljutomer za mesto. Okoliš mesta tvori ozemlje do-zdajne trške občine. Ukaz je bil predložen kralju na Vidovdan, podpisan pa 30. junija na Bledu. Današnji dan je za Ljutomer zgodovinski. 1000 let je živel Ljutomer kot trg pod pestjo tujca, od dneva narodnega ujedinjenja pa je pričel živeti novo živlienie. Narodnemu prerojenju sledi dan.es krstna slava, ko prevzema Ljutomer naslov mesta. Murska pokrajina s Slovenskimi goricami ima že od nekdaj izjemno stališče in se odlikuje po slavi svojih si- Franc Ferlinc f Kdorkoli je poznal pred vojno Šmarje pri Jelšah, poznal je tudi tri odlične može, ki so tam živeli in delovali in sedaj drug za drugim zatonili. V onem. nam skoraj svetem Šmarju, odkoder je izšla ideja, gotovo pa materijelna podlaga za ustanovitev »Slov. Naroda" v Mariboru, kjer je živel Dr. Josip Vošnjak in kaplanoval Anton Aškerc, tamkaj so delovali pred vojno in širili nacijonalno, kulturno in gospodarsko delo Dr. Josip Georg, Iv. Debelak in Fr. Ferlinc. Uvideli so, da je vsako narodno-kulturno delo le šibko, ako nima trdne gospodarske podlage in zato so se oprijeli vsi trije z vso vnemo šmarske okrajne posojilnice, ki je bil vedno in je še danes eden najtrdnejših denarnih zavodov v naši oblasti. Medtem ko je prišel Dr. Georg iz Makol in Iv. Debelak od Sotle v Šmarje, je bil Ferlinc tukaj rojak, domačin. Kot učitelj se je povrnil v domači kraj, postal je župan in načelnik okrajnega zastopa, kar gotovo priča o njegovem delu, njegovi pridnosti in vztrajnosti. Ali eno črto njegovega značaja moramo posebej omenjati: bil je prijatelj ravne linije. Kadarkoli in kjerkoli je bilo treba, je povedal svoje mnenje brez ozira in brez strahu, kakor pač stori to mož poštenjak ; zamere se ni bal. V zadnjih letih se je nekoliko umaknil, bil je že bolehen in utrujen; a z vso njemu lastno energijo se je še zavzemal za to, da ostane sedež sreza v Šmarju. In sedaj je zaključil svojo življensko pot, ko je naštel 62 let. Ni počakal; da bi zorile njegove gorice na Tinskem, a pogledat je šel, kako kaže trta. In tanil se je orosilo njegovo oko zadnjikrat, tam se je ozrlo zadnjikrat po tem kraljestvu, po globokih dolinah tam spodaj in ugasnilo. Danes ga pripeljejo v Šmarje, kjer ga polože k večnemu počitku. Cast njegovemu spominu 1 Smrtna nesreča na postaji pri Račjem Nocojšnji tovorni vlak št. 543, k! prihaja okoli ene ponoči z Maribora v Račje-Fram, je povozil nedaleč Račja 20 letnega Antona Korena, hlapca pri tamošnjem lesnem trgovcu Vinku Blatniku* Koren , je do kritičnega časa popival, nato pa prikolovratil na železnico, kjer ga je doletela usoda, ki je gotovo ni pričakoval. Lokomotiva vlaka mu je odrezala desno nogo in mu razmesarila spodnji del života. Ponesrečenec je takoj izkrvavel in umrl. Zjutraj so ga prepeljali v mrtvašnico na Račjem. Razbit Radičev shod v Zagrebu Z a g r e b, 25. julija. Volilni boj za občinske volitve, ki se bodo vršile teden dni pred skupščinskimi volitvami, jc že v polnem teku. Včeraj sta se vršili dve veliki zborovanji Hrvatske-ga bloka in Hrvatske seljačke stranke. Dočim je prvo zborovanje končalo v najlepšem redu, jc prišlo na Radičevem shodu do hudih prerekanj in končno do krvavih izgredov, tako da jc vladni zastopnik prisiljen, da je shod razpustil. Stran 2. tvh rUorsKi V E C E K N I K Jutra. V obnovljeni Ljudski knjižnici Krasen razmah ene najlepših kulturnih institucij v Mariboru V M a i' l it o r n, one Jo- Vil. 19-7. »Večernik« je že poročal, da je bila pred kratkrm otvorjcna pj cuovljena mariborska Ljudska knjižnica v Narodnem domu. Naš urednik jo je te dni obiskal, da more poročati tudi širši javnosti o eni najlepših kulturnih institucij mariborske oblasti. Knjižnica se je po dogotovljeni preureditvi Narodnega doma preselila iz dosedanjih prostorov v prvem nadstropju v pritličje, kjer je prej poslovala posojilnica. Že vstop v krasno ve žo Narodnega doma napravlja najboljši vtis. Na desni vidimo na vratih reprezentativno napisno ploščo Ljudske knjižnice z uradnimi urami. Čakalna soba za izposojevalce pa je prava sprejemna dvorana. Na steni visi še med fotografijami ustanoviteljev Narodnega doma velika slika vladike Martina Slomška, katero pa bo sedaj odkupila mestna občina in bo baje Slomšek v bodoče rezidiral v županovi sobi Prikupljiva dvoranica je čisto na novo preslikana. Ob dolgi klopi stoji čedna miza z novimi katalogi knjig. Ob zidu je lepa pisalna miza s foteljem, tako da lahko čakajoči izposojevalci opravljajo tam tudi korespondenco. Veliko ogledalo poleg drugih malenkosti prikupljivo zaokroža notra njo opremo knjižnične preddvorane. Tehnika izposlovanja je popolnoma akomodirana bančnemu poslovanju. Knjižnične omare deli od občinstva visoka stena z veliki steklenimi okni in napisi za sprejemanje in oddajanje knjig ter za blagajno. Najbolj pa osupne pogled v knjižnični dvorani sami, ki je seveda popolnoma novo in najmodernejše opremljena. Po sredini stojita dve dolgi odprti omari s temnimi zavesami, par metrov visoki, nabasani s knjigami. Krog in krog ob stenah so še višje knjižne omare z napisi posameznih literatur. Najčastnejše mesto pa zavzema steklena omara z napisom: »Dr. Turnerjeva knjižnica«, ki jo je z bi- blijoteko vred še pred smrtjo poklonil dr. Turner Ljudski knjižnici, katere de lovanje je visoko cenil. Ob straneh še vidimo čedne pisalne mize in ostalo knjižnično opremo z modernimi električnimi lučmi in v ozadju staro sliko Slovanske čitalnice »Slovo Zrin skega«. Vsa notranjost knjižnice napravlja harmoničen in estetičen vtis. K tej najmodernejši opremi knjižnice je predvsem pripomogla velikodušna podpora Posojilnice, ki je v ta namen darovala 10.000 Din. Že kratek pregled v seznamu knjig nam kaže, da je knjižnica tudi vsebinsko na višku, da je zbrala res cvet slovanske in druge evropske literature v svojih delih. Nobenega takozva nega »šunda« ni v knjižnici. Pač pa najde vsak priprost, kakor višje nao-bražen čitatelj največjo izbiro zabavnega in poučnega čtiva. V posebnem predalu leže tekoče revije, med njimi vse slovenske. Za vezavo so pripravljena znana najnovejša dela nemške literature. Pri pultih se sučejo študenti, mali kader knjižničarjev, ki si jih je vodstvo vzgojilo v teh letih. Vsi sodelujejo brezplačno že več let z znano dijaško mladeniško ljubeznijo do knjig. Vsako leto jih nekaj odpade, ko položijo maturo, rta njihovo mesto pa že stopa naraščaj. In tako vzgaja Ljudska knjižnica prijatelje knjižnic in iz-vežbane biblijotekarje. Denarno poslovanje nadzoruje že več let knjižnični blagajnik in znani mariborski društveni delavec g. Lojze Doležal. Kdor je videl knjižnico še pred šestimi leti, ko so jo prenesli iz majhnega kabineta v pritličju, kjer so imeli nekdaj^ blagajno dramatičnega društva, ta šele ve ceniti krasen razmah, ki ga je napravila Ljudska knjižnica pod vodstvom g. dr. Reismana v tem kratkem času takorekoč sama iz sebe. — Novice iz Apaške kotline jfragična smrt mladega dijaka. — Samomor obupanca. •— V občini Trate piri Gor. Cmurektt je bil diiak VII- razreda gimnazije, Franc ‘Jelenik iz Maribora, stanujoč na Aleksandrovi cesti št. 55, na obisku pri svojih sorodnikih. V četrtek, dne 21. t. m-»e je šel kopat v Muro- Bil je, kakor se govori, precej slab plavač- Kmalu so ga zgrabili valovi in ga odnesli s seboj. — Trupla ponesrečenca še sedaj niso našli Pokojnik je bil zelo nadarjen mladenič, uip in nada svojih starišev, ki bodo težko preboleli strahovito izgubo. — V Droptincih piri Apačah se je o-besil dne 17. t. m. 22letni posestniški sin Ivan Kiiršner. Spomladi je odšel v vojake, odkoder pa so ga 'radi živčne bolezni Poslalj že po enem mesecu domov, Obu-ptmi korak je izvršil nedvomno v trenutni duševni zmedenosti. Pogreb nesrečnega mladeniča se je vršil v torek ob veliki udeležbi občinstva. V čolnu iz Celja v Beograd Pred nekaj tedni sta si naroda dva celjska dijaka, šestošolec gimnazije Srečko C v ah te, sin davčnega uradnika, ter učiteljiščnik Edmund Amecl, sin šolskega sluga na osnovni šoli, pri nekem obrtniku čoln. Staršem sta rekla, da se peljata po Savinji do Rimskih Toplic. Dne 8. t. m. sta se z narodnimi zastavami ter z napisom .Celje- na obeh straneh, spustila po Savinji. Kako so Btariši začudeno gledali, ko so začeli dobivati razglednice iz Brežic, Zagreba, Siska, Bosanskega Broda, Mitroviče itd. in končno iz Beograda, kamor sta prispela dne 22. t. m. Vozila sta večinoma v nočnem hladu, ob dnevih pa sta si ogledala razne znamenitejše kraie ob Obali Save. 1 Vsekakor interesanten način potovanja mladih, pogumnih dečkov, polno romantike. Kakor čujemo, sta čoln v Beogradu prodala in »e za izkupiček po železnici vrnila v domovina Prazna stanovanja Stanovannjsko sodišče v Mariboru razpisuje oddajo sledečih stanovanj: 1-) Koroška cesta 172, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Jakob Nerat. 2. Tvor niški ulica 22 III., 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Franc Kalunder. 3- Ob jarku št. 2, na dvorišču, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Henrik Kostanjšek 4. Ruška cesta 33, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Simon Mlakar. 5. Studenci, Kralja Petra cesta 16, 1 soba, kuhinja in pritikline od stran ke Pavel Kogler. 6- Studenci, Kralja Petra cesta 56, 1 soba, kuhinja jn pritikline od stranke Ivan Ceh. 7. Sent Uj 18 vt Slov. gor- 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Avgust Lah. 8. Cvetlična ulica 30, pritličje, 1 soba brez štedilnika od stranke Ana Lakner. 9. Mej-na ulica 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Koban. 10. Mejne ulica 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Jakob Geratič. 11- Koroška c. 18, dvorišča, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Plohl. 12. Koroška cesta 39, podstrešje na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivana Dimeč. 13-Meljska cesta 72, podstrešje, 1 soba s štedilnikom od stranke Karl Nerat. 14. Sv. Lenart vi Slov. gor. 62, 1 »oba, ku-hinnja in pritikline od stranke Josip Rešek. 15. Tezno Ptujska c. 53, dvorišče, 1 soba, kuhinja in pritiklino od stranke J-Horvat. Prošnje za dodelitev stanovanj nuj se vlože najkasneje do četrtka, 28. julija dopoldne. — Pepčkov jezik. Roditelji so naučili nadebudnega Pepčka, da mora pred jedjo vedno pomoliti k Bogu v zahvalo za vsakdanji kruh. Pred dnevi je prispela celokupna rodbina v hotel na letovišče. Ko so sedli k obedu, jc pričel Pepček srebati juho, ne da bi se bil spomnil na molitev. — Že zopet si pozabil na molitev, opozori mamica svojega sinčka. -— Kaj še! Saj danes vendar plačamo svoj obed . .! se odreže Pepček, Mariborski in dnevni drobii Enotna socialistična lista — pokopana Mariborski delavski zaupniki vsa h struj niso hoteli priznati celjske konference, ki je razbila pogajanja za enotno listo socialističnega delavstva, — ter so po dolgi debati pred par dnevi soglasno sklenili enotno volilno akcijo. Radi podrobnosti vsega, kar se je sprejelo in vodi informiranja širše delavske javnosti, je bila za včeraj sklicana posebna konferenca, kjer se je pa nepričakovano akcija za enotno delavsko listo razbila-Vodstvo JSDS (Bernotove skupine) in struje okrog »Enotnosti« ni hotelo priznati sklepa mariborskega zaupniškega zborovanja. Tako bo dvoje list socialističnega delavstva: nosilec liste SSJ bo g- Petejan, nosilec Bernotove liste pa g. Moderndorfer. Koristi od razdora pa imajo seveda klerikalci. —> Vsem strokovnim organizacijam v mariborski in Ijubljan* ski oblasti Društvo stanovanjskih najemnikov za mesto Maribor in okolico poziva vse strokovne organizacije državnih in privatnih nameščencev, kakor tudi druge na stvari zainteresiranne organizacije, da mu pošljejo nemudoma svoja dobro utemeljena mišljenja »za« ali »proti« u-kinitvi stanovanjskega zakona s 1- novembrom 1927. Vloge naj bodo naslovljene na ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu, v poslati pa jih je na Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico, pošta Maribor, Rotovški trg, kjer se dobijo tudi potrebni nadaljni podatki. Pripominjamo, da je zadeva zelo važna in nujna. Najemniki vseh slojev, zganite se! Po toči zvoniti bo prepozno. — Odbor- Prvi diplomiran optik v Sloveniji. Te dni je bil na visoki šoli za optiko v Jeni diplomiran g- Erich P e t e I n iz Maribora. O. Peteln je prvi diplomirani optik v, Sloveniji. — Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrla gospa Fli-za Amon, rojena Horvat, mati gospe Cilke Planinšek, v 86. letu starosti. — Pogreb bo jutri popoldne ob štirih. Rodbini iskreno sožalje. — Razbu jen je na pokopališču* Ko so v soboto pokopali na pokopališču v Studencih železničarja Heinca, ki je izvršil samomor, kor je obupal nad seboj in svetom radi "redukcije dela in mezde, se je nabralo na pokopališču preko 1000 ljudi. Organizacija, kateri je pokojni pripadal, je kakor običajno — poslala svojega govornika, ki je slavil pokojnikove vrline. Ko je bil govornik gotov, se je oglasil še duhovnik, ki je vodil pogrebni obred, _ neki kapucin iz Studencev — ter, obrnjen proti ženi in otrokom pokojnega ugovarjal izvajanjem predgovornika. Med njegovim govorom so se culi iz ust tisočglave množice ponovno ogorčenni mcdklici in se je razburjenje poleglo šele po pogrebu. Kako se vrše fantovski pretepi? Pred kakimi 14 dnevi so pripeljali v mariborsko bolnišnico osemkrat zabodeno žrtev fantovskega nedeljskega pretepa v Framu. Ta možakar — piše se Kikel — je pravi hrust. Od težkih ran je žo dobro okreval. O smrtnonevarnem pretepu govori kot o kaki malenkosti. Noži in kri, vse to je iz spomina izbrisano tudi četvorici framskih fantov, ki so bili zaprti kot storilci. Spominjajo se dobro, kako so pili in pojoč hodili po cesti, o klanju pa nič — kot da ne bi bilo osemkrat oklane žrtve._____ Utopljenec pri Ptuju. V četrtek ho našli v Dravi blizu Ptuja moškega utopljenca, starega 25 do 30 lot. Imel j© modro obleko, belo srajco, modro metuljčasto samoveznico, Črne čevlje na zadrgo in sive nogavice. Pri njom so našli zemljevid kraljevine SHS z imenom Miloš Blankovič. Postave jc utopljencc srednje velike, okroglega obraza, rjavih las in obrit. Kdor bi vedel kaj več o ponesrečencu, naj javi policijskemu komisarijatu, — Lanska velika carinska afera je zaključena s tem, da so bile v Beogradu tudi prošnje za pomilostitev odbite. Obsojenci se stekajo v kaznilnico. Špediter Hobacher, avstrijski državljan se je hudo urezal, ko je utekel takoj po porotni razpravi v Avstrijo. V Avstriji teče proti njemu proces, ki bo imel zanj po vseh izgled^h še težje posledice kot ta v. Mariboru. — Pisane stvari iz kriminala V soboto med 12.—14. uro so vlomih neznani storilci v stanovanje gospe dr, Osenjakove v. Razlagovi ul. 25 in si podrobneje ogledali sobo ravnatelja Glasbeno Matice g. Hladeka, ki se mudi trenutno v Sarajevu. Odnesli so mu vso obleko in perilo. Zanimivo je, da so se spravili lopovi na zaprto stanovanje, kjer so potrebovali ponarejene ključe, medtem ko bližnjih odprtih stanovanj niti povohali niso.' V soboto je prijela policija dva tr čenča meščanske šole, ki sta metala z državnega mostu kamenje na ribiča Klemenčiča ob Dravi, ki ga pa k sreči nista zadela. Podobnih slučajev je bilo n» policiji javljenih že več. Starši in vzgojitelji naj zlasti na to početje otrok obrnejo svojo pozornost! V soboto sta Josip H. in Ivan W., ki sicer tajita dejanje, razbila šipo izložbenega okna trgovine Laufer na Aleksandrovi cesti. — Rudolfu Mohru iZ Krčevine je bilo v soboto okoli pol 6. ure zvečer ukradeno izpred gostilne Vhhovič črno pleskano kolo znamke Puch. — Jožetu Obratinšku, posestnika je bilo v soboto opoldne v Vetrinjski ul> ukradeno kolo vredno 500 Din. Obmejni policijski komisarijat je prfc* dal mariborski policiji Pavla Matasov^ ča in Franca Ilekoviča, ki ju je zasačila obmejna straža na avstrijski meji. Ko «ta služila svoj 3 dnevni zapor radi n&" dovoljenega prekoračenja meje, se i® ugotovila, da ju zasleduje policija njunega rodnega kraja Broda. Odpravljena sta bila srezkemu poglavarstvu v Brod. Od šentiljskega orožništva je prejel policijski komisarijat nekega Miljutina Vicka, bivšega kuharja, mornarja na ladji »Karagjorgje« itd. itd., ker ga zasleduje sudbeni stol v Osjeku že od leta 1925. radi hudodelstva poneverbe, odd®” lek za javno varnost v Beogradu pa radi tatvine. Predan je bil sodišču. V Maribor je prišel neki Vencelj Za®* singer iz Selnice. Tu pa je slabo nalo* ‘el- Pograbila ga je policija in izročila sodišču, ker je v noči na nedeljo ukr®1' del sostanovalcu Dušanu Miloševiču * prenočišču Zokaly na Meljski cesti zim,' ski plašč, vreden 500 Din. Ko je Venc^3 ždel še na policiji, so ugotovili, da išče tudi mariborsko sodišče radi nek« starejše tatvine. Oddali ga bodo v sod*10 zapore. — Policijski drobiž. Radi strožjega nastopanja polioiisk’® organov napram ponočnim veseljakom, ki razgrajajo po ulicah, je bilo v noči o® sobote ua nedeljo vloženih iaredno mn0* go ovadb radi kaljenja nočnega miru. Sinoči je bilo teh prijav nekaj manj. P? ccjšnjo brezobzirnost je pokazal neki A * bert O., ki je pri odprtih oknih svoj^f* stanovanja sviral glasovir v sprem**''™ gramofona in so mu prepevale ž0!tS * včeraj do 3. zjutraj. Službujočemu niku, ki je Alberta opozoril, da si s vendar malo preveč dovoljuje, je 00 , rril, da to stražnika nič ne briga. \0 bo pa Alberta brigalo to, kaj mu ^ na stražnici diktirali. -g. Od sobote na nedeljo je bil° rlV\z-nih 6 aretacij in vloženih nič n0. kor 30 prijnv največ radi kaij^f ^ 1)a čnega miru. Od nedelje na P°^C,?adb. ima policija 3 aretirance in ? 21letni Na policiji pričakuje lepših .-Honih Franc J., ki jo močno osumlic11 1 ,• 1Z tatvin. Na vluku, ki pride °b. ^ Ptuja v Maribor, je v n«*10 £ rnnoži-pomijal potnikom v nakup vc . ‘ „brn0 110 ženske obleke ter zlat® 111 i 1: y uro. Iste predmete je potem kavami »Evropa« spraviti v do • ^ Osebe, ki so ga mogoče videle • • sa na vlaku ali pa potem v kavarn» ‘________ iav.iuj ua aoiif-iivkeni k*"'u*Jsa‘1133 V Maribor«, rixLci. Prvi državni kino. . v Londonu so otvorili te dni državni kino- I a kmo j© državno podjetje to vrste ter ima namen popularizirati v prve vrsti državne ustanov® in prikazovati ljudstvu življenje v državi, 7jasti v kolonijah. Obisk jc brezplačen. Privaja filmska podjetja in gledališča nišo vzela svojega nasprotujočega stališča, ker dnžavni kino ne služi zabavi, ampak Pouku ln ni radi tega kakšna konkuren 'ca. Dviganje stare bojne ladje. R«ska sovjetska vlada .ie dovolila nekemu japonskemu podjetju dvigniti 1. 1854 ob krimski obali potopljeno angleško bojno ladjo »Black Prince«. Domneva se, da se nahaja na tej bojni ladji velika zaloga zlatnikov — baje milijon predvojnih^ ruskih rubljev. Če se to pričakovanje izpolni, dobi japonska družba polovico zaklada, polovica pa ostane ruski vladi. Določilo glede uličnih imen v Italiji* S posebno naredbo je v Italiji določeno, da se nobena cesta in uliea ne sme imenovati p0 kaki osebi, ki že ni najmanj 10 let mrtva- Isto velja tudi za spomenike. V teku 6 mesecev se morajo vse ceste, ulice in trgi, ki tej naredbi nasprotujejo, prekrstiti. Za vsako ime ulice je pa potrebno oblastno dovoljenje. Za milijon dragocenosti ukradenih. Pretekli petek so izvršili doslej neznani lopovi pri belem dnevu v Berlin« veliko tatvino dragocenosti. Na popolnoma nepojasnjen način so odnesli iz neke znano trgovine sredi mesta raznega luksuza v vrednosti malo mnnj kot en milijon dinarjev. Kdor zasledi (atove in pripomore k vrnitvi ukradenih predmetov, oreime ukrade. 7QjQ0ft Din. Maribor— L?ubl]ana 4:3 (1:1) Nepričakovana a zaslužena zmaga boljšega teama. Včerajšnja medmestna tekma med Ljubljano in Mariborom je nepričakovano končala z zmago Maribora- Ma-riborci so včeraj bili ljubljanskim nogometašem popolnoma enakovredni, v tehničnem pogledu so nasprotnika celo nadkriljevali, zaostajali so pa v rutini in taktiki, kar je tudi Ljubljano rešilo še večjega poraza. Če bi mariborski napad bil pred golom odločnejši, bi rezultat bil še mnogo višji. Vendar nas je včerajšnja igra zadovoljila v vsakem pogledu, in je publika enkrat zopet prišla na svoj račun. Tekma je od začetka do konca potekla v ostrem tempu, bilo je mnogo zanimivih, napetih momentov, vendair je igra bila vseskozi fair. Kratek tek igre: Takoj v začetku L j-ostro napade vendar sijajno razpoložena mar. obramba odbija napad za napadom. Nastajajo kritične situacije pred obema goloma. Nenaden skrumage v kazenskem prostoru in Oman zabije z ostrim strelom. Kmalu nato se Mariboru nudi imeti prilike za izenačenje, a diktirano 11 m zabije Vodeb tik mimo prečke v aut. — Tempo ne popusti. Krasen center z desne in Vodeb z nenadnim voley strelom izenači. Sedaj se opaža lahka premoč Maribora. Bertoncelj v krasnem stilu večkrat zaporedoma v sijajnem stilu, predribla nasprotnega halfa in beka in ustvarja tako nevarne situacije pred vrati gostov. Vendar ostane rezultat do konca polčasa z 1:1 neodločen. V 2. polčasu Mar. zopet napada. Vse nevarne protinapade razbija Koren, ki je poleg Bertonclja bil najboljši mož na polju. Nenadan napad z leve; lep center Vodeba in Polak zabije v mrežo. Kmalu nato zviša Hreščak na 3:1. Sedaj Lj. o-stro pritisne. Doberlet izkoristi napako desnega halfa in njegov solo konca vi mreži 3:2. Nenadoma se znajde Zemljak cot desni half pred mar. vrati in z neubranljivim strelom izenači. 3:3. Sedaj je igra na višku. Nastane obupen boj za zmago. Že je izgledalo, da bo tekma ostala neodločna, vendar se Pavlinu tik pred koncem posreči, da neubranljivo zabije in s tem postavi končni rezultat 4:3. Tako je Mar. v. sijajnem stilu premagal kompletnno ljubljansko reprezentanco. Zelo dobro je sodil tekmo g. Planinšek. S neprepogostimi odločitvami je dvignil tempo, vendar je znal ostrost zadržati v mejah fairnese. V predtekmi je »Mariborova« rezerva zmagala nad »Merkurjem« z 8:0. »Mariborov« naraščaj je dopoldne premagal Merkurjevo re‘zervo s 6:0. Tekma za pokal Jug. nogometnega Sa-veza. Včeraj so se vršile prve tekme za pokal JNS. V Osjeku je zmagala zagrebška reprezentanca 5-2 (2:1), Beograd je premagal sarajevsko reprezentanco 8:2 (4:1). _________ Kolesarski dan v Slovenski Bistrici Sekcija »Perona« Slov. Bistrica je povabila kolesarska društva v Mariborski oblasti na zvezno dirko in na veliko kolesarsko veselico- Vabilu so se odzvala skoraj vsa društva v mariborski oblasti in sicer: Del. Kolesarsko društvo, »Edelweiss«, »Penin«, »Planinka« vsi iz Maribora, Del. kolesarska sekcija PUij. Zvonček Ptuj, Celjsko kolesarsko društvo Celje i. dr. Slovenska Bistrica še ni videla toliko kolesarjev, kakor ob tej priliki, nad vse jih je pa iznenadilo, ko so začuli, da dirkajo tudi Gradčani- Vodstvo dirke je bilo poverjeno Zvezi kolesarskih društev za mariborsko oblast, kateri predseduje zelo agilni predsednik g. Joško Moravec. Nepretrgoma, od 14. do 16. ure so vozili dirkači od vseli strani v Slov-Bistrico. Glavni trg je bil poln občinstva ki je z veselimi obrazi sprejemalo posamezne dirkače. Evo v kratkem rezultate posameznih klubnih dirk: Delavsko kolesarsko dru- štvo Maribor 22 km. Prvi je dospel na cilj z najboljšim časom vseh klubov I. Vesenjak v 38 minutah 25 sek. Klub »Edehveis« dirkač Devetak v 40 minutah 55 sek. Klub »Perun« prvak Šibenik v 38 minutah 50 sek- Gradčani, kljub temu, da so že preje prevozili progo Gradec.—Maribor, so prevozili progo Maribor—Slov. Bistrica v 38 minutah 32 sek. in to vozač Schober- Nadalje Ptuj 24 km v 49 minutah 30 sek. vozač I. Stein-berger, Slov. kolesarsko društvo Celje 36 km v 1 uri 22 min. 2o vozač I- Zupančič. Sekcija »Perun« Slov. Bistrica proga Konjice—Slov. Bistrica 16 km v 33 min- 27 sek. vozač Kalan Stanko. Po dirki se je razvila lepa povorka z godbo na čelu skozi mesto, kateri je prisostvovalo 250 kolesarjev. Občinstvo je pri povorki opsipavalo auto, v katerem se je vozila delegacija Zveze, kakor tudi dirkače. Po povorki se je pa v hotelu »Beograd« vršila prav prijetna kolesarska veselica. Želimo še več takih kolesarskih sestankov. ---------------------------------- Spor za kraljevsko zapuščino Najznamenitejši angleški pravnik} so imeli zadnji čas reševati o težkem primeru zapuščinskega spora. Pravzaprav zadeva sama na sebi ne bi bila popolnoma nič komplicirana, da ni šlo za spor med kraljevskima rodbinama. Take stvari pa so vse delikatne! Pokojna angleška kraljica Aleksandra, soproga Edvarda VII. in hči norveškega kralja Kristjana IX. je v oporoki določila večino svoje imovine v, znesku 80 milijonov danskih kron, t. j. eno milijardo 200 milijonov dinarjev, norveškemu prestolonasledniku Olafu. Tej poslednjevoljni odredbi pa je ugovarjal angleški kraljevski dom, ki osporava zlasti določbo o dragoceno-stih visoke umetniške vrednosti, tako* zvane srebrne dvorane v palači Mari-borough. Tu gre za znamenite stare slike, zlate in srebrne posode itd., ki jih je namenila zapustnica svojemu ljubljencu, norveškemu prestolona-* sledniku in svoji najstarejši neporočen ni hčerki ter drugi hčerki, norveški' kraljici Maud. Oporoka angleškega kralja Edvar* da pa je vsebovala odredbo, da so. vse te dragocenosti last Aleksandre le dokler živi. Po njeni smrti pa naj si raz-dele zaklad kralj Jurij, kraljica Maud, princ Waleški in princezinja Marija. Spor je bil torej tu in rešen je bil naslednje: norveški prestolonaslednik prejme del gotovine in samo dragoceno srebrno posodje, ki^ga je daroval nekdaj ne\vyorški bančnik Morgan angleški kraljici, kraljica Maud dobi slike Rubensa inn Velasqueza, ki so vredne najmanj 450 milijonov dinarjev in ki jih je dobila kraljica v dar od Rothschilda. Ostalo bogastvo so priznali kraljevski angleški rodbini. t Živ spomenik z Napoleonovega groba. Leta 1860. je dal amerikanski raziskovalec Daly izkopati na grobu Napoleona I. na otoku Heleni, mlado vrbo žalujko, jo prepeljati v Ameriko in vsaditi na svojem vrtu. Dalyjev naslednik, zgodovinar Reynolds, pa je sedaj ponudil to vrbo francoski vladi. Ameriški poslanik v Parizu je včeraj govoril o tej stvari z mestnim vojaškim gouvernerjem in mu sporočil, da prispe že v nekaj dneh vrba v Pariz. Vsadili jo bodo na vrtu invalidske palače, nedaleč današnjega Napoleonovega groba. V kitajskih vodah. je prav nevarno. Po poročilih' St Hongkonga je postal norveški parnik »Solviken« na prav zanimiv način žrtev morskih roparjev. Večina potnikov, ki se je vkrcala v pristanišču, se je na odprtem morju naenkrat izkazala kot preoblečena razbojniška družba. Razbojniki so ranili kapetana in njegovega namestnika, parnikovo osobje zaprli in povezali ter parnik v malem pristanišču Bias izropali. Zajeli so dosti denarja in dragQceu Ti .1 ‘H On