I Nafve mrzn v Združenih drŽavah V«Uftramlcto - - - $6.00 Za pol let*.....$3.00 Z* New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto * $7.00 ' fi > i j GLAS NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki« r I The largest Slovenka Dafly In the United States. g Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. n TELEFON: CHELSEA »7»....................Entered it Second Clw Matter. September Zl. 1903, at the P«rt~Oiriee si New York. X. Y-. under Act of Congress of March 3, 1879 "^TELEFON; CHELSEA M7» "" NO ** do konca tskoiega leta zapustil Nicaragvo zadnji ameriški vojak. Ameriške mornarike čete se nahajajo v Nicaragua izza leta 1926. Ob času volitev, meseca novembra 1928, ko j2 bil izvoljen za predsednika general Moncada, je znašalo njihovo število 5C73 mož. WASHINGTON, D. C., 21. marca. Haltska komisija, katero je imenoval predsednik Ho:ver, se je danc.i vrnila s svojega kratkega potovanja. Zaenkrat je padala predse-d-nlku le kratko eporojilo. daljše in podrobno porodilo pa pripravlja. Načelnik komisije W. Camcrcn Forbes je izjavil, da je bilo delo komisije v vseh ozirih izredno uspešno. NEWARK, New Jersey 21,. marca. — Največji naval na zaloge piva v prohibicijski zgodovini so vprlzorili pr-hi,'-.dci j ski agenti .zA l-g any j a včeraj, ko so napadli Superior Manufacturing kompanijo. Zagovor-5ki eno in tridesetih aretiranih so izjavili, da je biLa izvršena aretacija nepostavno, ker niso imeli agenti ni kakih zapornih warantov. To priznanje je izsilil zagovoirnik Sinedy Simandel od kapitana Geor ee Goldinga, posebnega prohibicij -skeeu agenta, ki je vodil napad Ooiding je izjavil, da niso po'^rebo-vali njegovi ljudje ni kakih waran-tor. ker je imela tvrdka federalni permit, da sme izdelovati sladne f.ljače. Agenti so zaplenili štiri tisoč sodčkov piva potem ko so podrli vrata naprave s trnkom. i „ LONDON. Anglija. 21. marca. — R6 .nariska konferenca petih sil je danes še vedno vegetirala d očim s« si angleški delegati prizadevali zlomiti francosko-italijansko mrtvilo. S potzorišča je izginil Aristide Bnand, ki je odšel v Pariz ter namignil. da ne more napraviti ničesar več. Celo angleški ministrski predsednik, MacDonald je bil zelo razoiaran nad naglim odhodom Brianda v Pariz in informiral je Dino Grandija, načelnika italijanske delegacije, da je st.:ril vse, kar je bilo v njegovi moči, da pregovoi Brianda, naj ostane v Londonu. Umaknitev glavnega^ francoskega delegata ni prinesla rukake izpre-membe v italijanskih zadevah. Angleži so danes skušali najti formulo za enakost, ki bi biLa sprejemljiva tako za Franeij> kot Italijo. Danes je sprejel kralj Jurij ministrskega predsednika MacDoaial-da v privatni a/vdijenci v Buckingham palači. Avdijenca se je baje tikala mornariške konference. RIM, Italija. 2L marca. — Velik vihar ogorčenja- so vzbudila poročila v francoskih listih, da skušajo uradniki mornariške konference in iti preko glave Dino Grandija ter pregovoriti Mussolini j a, naj Italija izpremetii svoje stališče glede paritete. Niti angleški, niti ameriški poslanik nista obiskala Mussolinija. Razveutega pa je dal Mussolini T-randiju polnomoči, da nastopi v KAREJU, Indija, 21. marca. — ; imenu Italije. Mahatma Gandhi, ki je ostal tu- i Uradniki so edini v mnenju, da kaj s fivjjimi spremljevalci, je po- ; so ta poročila trik. da se naprti Ita-zval Indijce, naj še nadalje izvaja- j Uji krivdo za izjalovljenie konfe- GONJA RUSKIH BREZB0ZMK0V JEPONEHALA Vročekrvni agitatorji so se prepričali, da vere n* mogoče naenkrat o d praviti. — Boj se bo nadaljeval z miroljubim in postavnimi sredstvi MOSKVA, Rusija, 21. marca. -Včeraj je bil tukaj otvorjen vse-unijski kongres brezbožnikov, in govorniki so pn tej priliki poudar J j ali, da marajo agitatorji opustiti | vsa nasilna sredstva. Prišli so na:. ] reč da zaključka, da ni mogoče v< re preko noči iztrebiti. Z ana prej naj prenehajo vsa dc jauja prenapetih breabožnikov m zagrizanih občinskih oblasti. Zana-prej ne bo več dovoljno zapirati ln rušiti cerkva. Tudi zvonov ne bodo* smeli komflscirati. Propaganda naj bo w-'sem mli i ljufma ter mora temeljiti na znar }stiveciih dokaz, h. Govorniki so najbrž dobili od sc vjetske vlade izrecno narovlo, naj po-//are brtz;';ožnika pred nasilnimi dejanji. Vsi so pa odločno obsojali pape ža, ki se je začel vtikati v rusk j razmere, ter so se norčevali iz bož-i je službe, katero Je čital včeraj v ! natelrali sv. Petra. Govorniki so obljubili, da se t> tudi zaneprej vršila v Rusiji pr" j verska oziroma protlcerkvema pro-pis^nda, toda s postavnimi in miroljubnimi sredstvi. N.hče nima več pravice siliti kme-t r.\ d.t bi poštah člani pro Livers k e č ljudi, ki so navdušeno plu. JtaJi Royhu, republiki, Hoover- ALBANY, N. Y.t 21. marca. — Danes ie ooslal i" H°over>evi komisiji, ki je u- I kongresa Pandit Nehru je rekel, da 'ov^rRoo^lf »IrnnJ,;;^ L ^ , redila zaplet položaj na Haiti j u.'«» okraj Gujerat veliki ^ovrrner Koosevelt zakonodaji posebno poslanico, ^ rekel da ^ izvedel \ odgiroraosti kajti v tem okraju b* v kateri priporoča, da bi mrali biti pri državnih podjetjih zaposleni edinole državljani Združenih držav. V New Yorku naj bi imeli polegtega e c prednost domačini. Na ta način bi se brezposelnost znatno znižala, kajti nedržavljani in tujci bi morali drugam za zaslužkom. SAMOMOR MEHIŠKEGA POSLANCA MEXICO CITY, Mehika. 21. marca. — Poslanzc Jcsus Medec v,o Rc-i sas je izvršil danes samomor. Kot vzrok za to se navaja slabo zdravje. ki ga preganja še dalj časa. Njegove denarne r.u^.r.t*r.' ..o v p;l-nem redu. ZUPAN ZBOLEI Zupan Walker trpi na. neuntLsei v levi roki. kot «e J« izvede k) včeraj. Prvo bolečno j« občutil, ko «e i© udrlrtil pogreba svojega prlja-XeUa, Brynm la Rroafclyna. a boie ruia H Wjpet pr^ia. Z-euie>c Denar naj se bis-us^il r«. pu Money Crd^r Pi1 sprememb! kraja naročnikov, /rostan.. da fef jr*u.m tudi prejšnje oivaliAč* naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ' UU8 KAJtO&JA", 218 W. 18tb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea SB7S GOVORIČENJE O PEOSPEEITETI NEW YORK, 'SATURDAY, MARCH 1930 Tbe LARGEST SLOVENE DAILY is D, S. A EDISON IN TESLA Odkar se je.Calvin Cool'idg* umaknil v privatno živ ljcnji1, s<> je zaeeS'baviti s pisateljevanjem. Nt* sine se jja baš prištevati iuetl kdove kako slavne pisatelje, toda založniki izredno dobro plačujejo njego «• članke zastrau njegovega imena. Pred kratk m j«. začel p Tovati po deželi. Ugledal ai t* Calif orni jo in seveda tud> Hollywood, odkoder e j*.-podal v Los Angeles. Tam so mu priredili banket, katerega so nazvali z i-m eno m "banket pro* peri tete". Jed in pijača, katero so servirali. je res pričala o pro-iperiteti. Toda ne «> prosjn^riteti navadnega naroda, pač pa o blagostanju milijonarjev in velebankirjev. Pa eelo tem krogom se ni zdelo primerno, zdaj, v časih splošne nezaposlenosti in srisk<\ klatiti s frazami o pro-nperiteti. Glavni govornik j<- rekel, da je California priredila bivšemu predsedniku sprejem, ki naj priča o izboljšanju gospodarskih razmer, katero se mora v najkrajšem času pojaviti. —■ Tudi v naših mestih imamo nezaposlene. — je re-k«d. Toda jjovodenj prosperitete narašča ter 1m> o s - . ,, ■ . !•!'ni i i i upati na kako izboljšanje. s ti.. • *. A ne i- iz New Yorka je stavil par predlo:1,, i i ^a.j pomena za bodočnost, d očim so za ♦ dae.i- ■» bi :7|Miit!.-nii,iir. \intii-t.. iM,;\k;i I V«iei';n'ija iwkc križem. .Ni vi* ' it< ■.lt m »n ii pur it.-nUi besed v. načelni i-i ludustrij, ki - i.a i i ieiieaii s Hoover jem obljubili da-f .i i izpilago mih.i'»ii za izboljšan je gospodar kega pu-ozaja, v i*« - -111«- x so t>a delavcem skrčili plače ter »daljša delovni čas. V Dopisu 7 _ * ' J Barberton, O. Cenjeni urednik, prosim, da tudi meru odmerite nekoliko prostora v vašem cenjenem listu Glas Naroda. Ket strela se je raznesla vest po ' naselbini, da je neki bandit moč-! no obstrelil rojakinjo Mrs. MaryFi-iter. in njenega 18-letnega sina. Bandit je namreč prišel k zadnjim vratom in potrkal. Ko pride gospo--'^no pa še vabimo naša so-- dnja društva, spadajoča v S. D. Z . namreč društvo "Majnik", št. ter društvo Golden Star, št. 47 v Kenmcr, O. in cb enaki priliki vam vrnemo tudi mi. Toraj pridite vsi in ne bo vam fal. društvu pa s tem poenagate do večje blagajne. Pczdrav' Naroi-nik Regina, Sask., Canada. Narcinina mi je že pešla. a jaz i:£.m do dants redno sprejemal dnevnik Glas Naroda. Zatc-raj rt:nično priznavam, da jc cen j. upravništvo Glas Naroda _2lo n-jclcnjtnc svojemu slovenskemu narodu celo v Canadi in pošiljam tukaj nadaljn" polletiio na-lcinino ter obenem pri poro:-a m cnevnJt Glas Naroda. Želim :p:3ati tudi nekoliko razmere v provinci Saskatchewan. Canada. Življenje je tukaj precej dobre 5n u^cdxic, kdor ima dosti denarja, seveda! Delati ni tre-^a pre-vci težko, ker ni dela posebno d--ti sedaj po zim., pa poleti te tudi n. pr.dejo ki cat na delo. V mestu je ver ko ljudi brez posla, pa tudi če s? ka-ko delo odpre, se tis da ni{ ?a?luž.iti. ker je konkurenca pre ve-l'ka m?d delavci. Tukaj v Regin; ni nobene organizacije. Dri'?ače je vs? po stari navadi °u>t smo pokopali. Tukaj nimam c r" •verskih veselic, zato smo se 2 X- m:-i veselili. Srbov je precej tu-' ii t-cr priredijo večkrat kako ve--Mro, toda z Srbi nič radi nt N^s Slovencev je premalo, da b , .e-vc.i^ vc"3^1ioe. Vseh sku- ns3 je ka'clh de?ct fantov. Vs '"mo c~t^H na cedilu, pa ki> hoče-"mx ker Slovenk ni tukaj. Naša na-roina ppsma pravi: Slovenski fan' Edisitficivo ime ima veliko ve i jo vrednost za magnate elektrike ko. njegove iznajdbe. Njegovo ime i? vredno za magnate nad 10 milijonov dolarjev na leto: z njim si pri- temativnega toia elektrike je 741a-č.lno. da obzaJuje upjra- te iznajdbe za električni stol. Električni ?tcl mu je *monstrkazal svojo iznajdljive .t z izboljšanje.^ telefonske naprave. Njegova ideja motorja ra vrtilni tok. ki je dobila v t^m času ž? jasne obrise, ga ni pustila djiu' tu. Dvignila ga je in zanesla v Pariz kjer je stopil v -lužbo Edisonc-ve Kcntinetalne družb?-. Mislil je. tla bo tu lahko izvršil svejs na :tr-t?. Napravil je ileer m dele :-v . i jih motorjev, a do denarja :-:a njih . tehnično izvedbo ni cmeel priti j Zato se je na nasvet svcj.n tova- j risov napotil naravnost v Edisonov laboratorij v New Y< rku. A luui tu Tesla ni našti ]j .jj re za uresničenje sv: jih idealpv. ker je bil Edisca kakor \ A naj ve ji elektrotehniki t L-tega t: a. prepričan. da izmenični toki. ki b. jih Tesla rabii za svoje m:.torje, oiajo nebtne bedožnosti. -t » si je zaslužil z iie'i.m. konstrukcijami zadosti sredstev, je u>tan.".ll družb.. ki ga je podprla pri vih poskusih. Ko so se ti d bro oi>-n^sli, so dal: delnica:;! de^iar v patentiranje celega izdelanega itava za vrtilni toy. Kmalu nat • lo-ta 1888» je Tesla pre :: . vo -patente veliki t-vrdki. ki -i je z nami pridobila ogromno premo>-r>.je. Ve dožc-i j nos t j c- Te.-1. n a pc:.' a. a : je začel raziskovat. -k z vedno večjo frekvenco: že 1. 18S<" je k->n-i rru.ral stroj, ki je proizvajal to-! ke s po več de-.ei tisoč perljodanii j na -ckundo in z najb lj čudnim. ! svejstvi. Izumil jt cel niz n viti i j priprav in metod za brezžično prenašanje električne energije v katerikoli daljave. Višek je dosegel, ko se je leta 189S napotil 2000 m visoko v colorad.ske hribe, kier je proizvajal elektriko z napetostjo nad 20 milijonov vultov. c11 -> od enega, oscilatorja do drug ga ivig-■ n',1: skozi zre. V: bi i-ki. k v svoji , energiji niso zaostajali za priro-d-jivmi. S temi energijami je proizvn-j-.i' tudi vzdržne clcktr.on? vaIov. s kotov mi jc cddajal bvezžlčr.v enake na. -več tisoč kiiometr v daleč perrečil^ se mu je c.:lo pošiljanje elek:ličnih valov okrog zemlje. S A K SER STATE BANK 82 CORTLAXDT STREET NEW YORK, N. V. posluje vsak dela\ nik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnosi svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Pcslu/ujmo '.e \ bre« izjem«*, te stare in stanovitne domače banke. Peter Zgaga BALFGUFA BODO DANES POKOPALI Trupio znanega angleškega državnika je spremljal lc siari služabnik v njegov rojstni kraj. W HI TING EH A M E, Skc;. k . 21. marca. D: i. 1 nrevi dli :.. truplo zna P ' ga anoi-šk? v .1 državnika iorci Balloura Truplo j. spremljal njegov .vari .služabnik fames C Itman. Boli- uru b >do dan t pokor, ali poleg nje-ove matere Blanche Bal-ic iv. Txr.pl 0 boa o ne L mi pokopa-lis; e < .-.luž.;brn.::. med k-ti rimi ih je neka . ki .-•.> pri hiii že ret. LONDON, An ji. 1. 21. m ..rt.. Iz Buka •.■-.U- p*- - <: t bo:! • \ •: j 'duvsk; otroc. .nočkeca sxx>la, ji :cdo prliioanji ted:n rojeni, dobili ime Balfour. De kl.ee boelo krščene na ime Balfour .a. Ve;; prehodu,; tvden bodo romunski Židje žal /ali za p kojnnr d - I -1 Želim ep:3ati tudi nekoliko razmere v provinci Saskatchewan. Ca-Tuko .SO zasvirali V < al if urni ji isto UM'lmli>» kot jo i- j nada. Življenje je tukaj precej do- navado zasvirali Hoover v Beli hisi, ko se pojavi vpraje nezaposlenost. Razen teh zastopnikov anieriškej^a velekapitala. i»a itv ne eut i, tla jt* za Tela naraščati **p*»vode!tj prosperi- LORD ZAGOVARJA OBESENJE LONDON, ATfcgrLja, 20 marca. — Lord Dar Ling, eden vodilnih juri-stov Angrje. Je izjavil t poslanski rbiMTuci da je otra^enje nedofcfcrwe-K^ ckmtd taws-isjo tosadrvne določtoe kazenskega istownka Za wt siocww je ps ote-Aatije ettino primerna kazen TcMu carinarnica v HuMid. Pomočnik finančnega ministra dr Oospofkiette, 4» prsgtedal mrnn-ljt4^na ks*er*i «gra^ti no- ** emmn «owHt r saenku lt mi- hUt.AM AKANtlRAMH KONCERTOV. 23. marca: Sprigfield, III 5. aprila: Warren, O. 12. aprila 1 Herminie, Pa. 20. aprila: Cleveland, O.—Collin-wood. 18 maja: Chicago, 111. (Orchestm Hftll». 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet. Mich., (Opera Rouse). 7. junija: Traunick, Mich. 15. junij«: Ely, Minn. 22. junija: Duiuth, Minn. Našlo/: Banovec K. •222 St. (Mr Are. Cleveland, O. Zdajl ko je pomlad v deželi — dane-: je že njen drugi dan — Rmo precej potelaženi in z novim upa • njem navdani. Plmlad bemo kmalu prebili, nakar bo treba še poletje pretolči Koncem meseca juLja je p i / Ntw Yc:ku že »Tozdja. ds je j f. Menda kuiijo pod trt j. da ta tako h tro deror. Ko so kurili Vipavci ped češnja -j m: da z t'!?c vet: m Janezu - cm-* j IG maja n.» idrijskem trgu. ! Na'o se pa z ,oet zaiel.i ; ar. j . i < :r.. ki bo pri pretežni večini na-. i h rojakov kmalu p sve.em Mar -t:nu končar.a. * V ;iewycr.kaziiilnici S1114 Sin^ * izpra viji.10 ira -ic kronika. Pravzaprav ne kronika, pac p.i ioveka. ki ub.ja z eh ktriko na >m-. t c t ^ojtne sle line e. lake j prvi dan. da je bila ta nu-\>i Objavljena, je pre :lo za t > dvesto os< b. ALi je t< >namtnje -ad -ličnih na-n- želje p ) >enzaeiji. podivjano 11 ali pa znamenje nezapo^e- H- Pr« zb t ničnim judicijarnlm Jo . .v. je pričal neki ugleden mo-ik. r. .'. -emu b": člt-.tk c« le> n'kaj 1 vreri pri.-olil. R- kel je. da je prohlbicija iele deset h; uveljavljena. In je d.: ta-vil da je to prekratka deba. V pičlih desetih letih ne mTe ..iti v " take kako: 1:1 želeli. Po njegovem iaomnem mnenju bo t:eba > • najmanj d^vetde-et ltL p vakeiti. da bo s-tara pi-ohifcicij 1 najmanj oto let. p.) .0 lil :v .:h b; :r.:> šele videli tia-li je u-pešna ali ne. Kr.ž božji še devetdeset 12kili je že de->e: let prohibicijt t pravilo ameriški narod na rro pr" pada. Če dčsoUctni ctročaj take uga kakorinim >:nio priča .-leherni dan. ka, oc .sele po sedmih ali csmih : letih, ko njena nccrzdaiuiit ne bo : poznala a.beolut.no nobene meje? Ali pa po tridesetih letih, ko bi j pc stala pastama devica? Takrat, takrat bo?te videli vra^a j in pol. Zdravniki pc^runtajo viakovrst-' ne stvari m priporočajo najrazlič-: nejša sred?tva. Tedni je oblagodaril neki zdravnik tijieče človeštvo z naslednjim tajnim razodetjem: V.sak. kj. ima revmatizem. bi moral jileaati. Dosti plebati. Pa bi se hitro iznebil revmatiama. Zoper revmatizem je najboljše zdravilo ples. Stavim, da dotičnik ni še nikdar imel revmatizma. Ce je imel. ga pa najbrž ni s plesom odpravil. je saj aio mi. po naših žlicah tečo l"ri; Slovenke si izbiramo, po drugih so pa ne oziramo. Take e.mo tudi mi storili. Ako se hoeo k"ka rojakinja cglasiti, naj nam pižo na doli naveden5 na.slov. Pozdravljam vse rrjake in rojakinje širom Canade in Amerike t-ei se vnaprej zahvaljujem rojakinjam 71 prijazna p;semca. Naročnik A. R.. 1703 Montreal St., Reg:na. Sask. Canada. V Teolinih patentih najdemo vse 'tar je mc-gooe dobiti v -*rcki, ka-tere se je lotil. V p^dr:i-ju bre-ii-zier.o telegrafije najdemo vse, ka." so rabili Marconi. Braun. W:en. ■ Pcutesn, Fre?senden in drugi: na 1-dsmo iskrenic? najrazližnejšJi vrst ^vpltne, vodoravne in okvirne antene. vse mogc ^o priprave in meto- ; d: za uglašanje prejemnih in oddajnih priprav, razne kontaktn:. detektorje in polno drugega. Vse t je Te~Ia odkril, cz. iznašel vee let pred omenjenimi gcspoeii. ki co morah ukrasti Tesline idoje. da so, r*oh mogh napredovati. VOJNA ALi M!R: •"Kar pomni zgodovina, je b > pleme prelivalo svojo dragoceno kri v vojnah in prevratih. Novo vojna bi uničila civilizacijo, kak-;: so bile druge civilizacije uničene po vojnah. Nobeno politično vpra-„ 1 -nje, nobeno mednarodno sodelovanje ni Tako važno kakor nrepr~-čenje nove vojne." Dr. Fršdtjof Nansen. norveški raziskovalec in državni!; Velikonočni prazniki se bližajo. . . GOTOVO se boste tudi to leto spomnili svo- | jih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo. more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street HEW YORK, N. T. PET ARABCEV OBSOJENIH NA SMRT - JERUZALEM. Palestino, 21. mar-. C3. — Po m c :ec dni irajajcžem pre-I cesu je bilo pet Araboev obsojenih , na smrt, ko so ubili štiri Žide te-I kom arabsko-ž .dovskih izgredov \ iHebrcnu. tekom lanskega poletja Obsojeni so bili tuc«i. da morajo i plačati po $5000 odškodnine sorod-! nikom ubitih mož. Trije drugi Arabci so bili oproščeni. ' Oborožen mir ni pošten mir. — temveč samo odmor med dvema vojnama." Paul Boneour, bivši frrncci'. delegat pri Društvu narodov -Vojna je neusmiljen posel. — Kdcr se je udeleži, je prav kmalu pod njenim vplivom. Človek se na-užije — vojnega duha.... V vojni človek podivja. Edina razlika med vojnami preteklosti in sedanj os*, i je ta. da so ljudje sedaj znanstveno izobraženi. Znanost v službi vojne je prostitucija." Lloyd George, bivši angleški ministrski predsednik. Pred kratkim se je pripetil tale zanimiv slučaj: neki zločinec je na svojem trinajstem roparskem pohodu ukradel trinajst dolarjev. Sodnik ga je zato obsodil na trinajst let ječe. Pa naj še kdo reče. da številka trinajst ni nesrečna številka. Ali pa srečna, kdo ve? Kajti, če bi bil pouzmal štirinajst dolarjev, bi ga sodnik najbrž za štirinajst let zašil. Ženske prav rade politizirajo s ovojimi možmi. — posebno o finančnih zadevah. * Eno leto po poroki, ko se je ljubezen že nekoliko ohladila, se je hotela mlada ženica nekoliko prikupiti svojemu moeu. — Veš kaj. — mu je rekia — nogavice ti bom pošiia: Včasi je treba malo. Se dosti prihrani. In na mizo «e stresla cel kup nogavic ter ijih začela obračati na levo in drsno, nahce in narebe. — Hm. — to je pa res čudno — že toliko časa nisem krpala in šivala. da že ne vem več, kje je peta in kje je stopalo. Tedaj ji je pa priskočil s pojasnilom mož na pomoč. — Draga moja, to je kaj lahko. Tam. kjer je v nogavici velika luknja, tam je peta. Na drugem koncu je pet malih lukenj — tam je pa stopalo. KJE JE moj sin ALOIS GREBE-NJAK? Celih 8 let že nič ne vem o njem. Prosim rojake, če kaj ve o ji jem. da mi porcoa, mu bom zolo hvaležen. — Antonio Grebe njak. Kes tanje vica No. 67, P. C anale, II Sonco Frinili, Ital> 12x 22&24 > ADVERTISE m "GLAS NARODA" "V Ženevi in Washingtonu govore vsi o razoržiavi. toda ta besed-r ima prav poseben pomen. Vsak narod namreč skuša doseči bistveno zmanjšanje bojnih sil pri drugih narodih, svoje pa istočasno kar največ povečati .. Samopožrtvoval-nost je čudovita lastnost človeka, toda pri celem narodu je neumlji-va in bi tvorila višek neumnost:. Narod ne tvorijo le posamezniki, temveč družine. Vsak narod ima imperativno nalogo nadaljevati delo svojih mrtvih in pripravljati bodočnost onim. ki še niso rojeni Zasiguran mir je največje dobro, po katerem hrepene vsi civilizirani narodi, izvzemši morda boljševike. ki se — kakor se zdi — bližajo stanju popolnega barbarstva. Admiral Schwerer, vrhovni poveljnik franc, mornarico. "O LAC IAIUDI* ___ VEW YORK. SATTRDAY. MARTIt ISM m* UKGEST SlOVPtt DAILY t* P KRATKA DNEVNA ZGODBA NA ŠIROKI CESTI Spiral Fr. Tnhl. Barberton, Oh t Znana nam je legenda o Kristusa in *v. Petru, kako sta pr:?n>-čila na širtJki cesti. Kristus si te n:pravd ležišče kar sredi ces'v Petru pa nikakor nt šlo v glavo, d 11 bi se Wf. kaj takega odlomil. Zato s-1 j je vlegel kraj c?e;n pa nekaj »ličnega orisat: 1 kar Je gola resnica, kar se mi le. bilo iwrrd let,I pripetilo r*a široki j n ti. p,i eg v^JtovrUMf* kjneek^aj d !? »r* m* tul* / \ in»o ukvar i iS otfvar.il m m t volovsko vpr»--: r t. >akoVr tn 'flirrkiff hI *!»• paraf aae*, take* tad: tnrn«*)f d «• r- d: aidal'mh !ad;s c Pu-! d -t* j Grahov« ji Mtrtin*ak j tnj C *rkaicj ter u Rwa D > nesiih niti f, i «r rtjarem pri-..a'a napre* Kidar na* i / }>* ' po drugega k*.r !uai e n-ipravik» dial zamude Slabše je bio pa tedaj, kadar *em se p >dal sam na pot Ce mi ni-1 s: a mogla vola speljati ce/ klanec ] ni_<»em mogd drugega ukreniti. ka-kur poiskati pomoč v bližni his:. N i ta nacln je pa eepet ena krona ali več odletela f*i zaslužka, kajti pomoč je bilo treba plačati Kakor je raavidno. je bilo tnrfca pri tako dolgih potih tudi primakniti, da se je vožnja v enem dnevu izvršila Dostikrat ttm .^pomnil starih oCancev. ko v» pravili, kako silno slabo je bilo v sia-riii Časih, ko so bik- »e siabse ce-ste Slaba kola z križnimi kolesi, katera so škripala in protxvajala vsakovrstne melodije. Kadar je slo v klanec, se je nekako tako glasilo Bo* pomagaj Jezus Marija, ter gaja* r dolgih proizvodih ponavljalo. Kadar je šlo pa po klancu navzdol, sa se glasovi naenkrat spremenili ter ubrali druge strune: Ce češ ai' ne Ce češ al' ne. , Včasih se je pa tudi tako nekako slišalo: ' Lani smo zaklali, letos pa nič — letos po nič." Seveda se je od tistih davnih časih mnogo izboljšalo, ampak trpljenja ni dosti man' rlovek in živina se mora mučiti kot se je nekdaj in vedno za pičel zaslužek. Neke poletna noči sem se bil ž? ob eni uri popolnoči podal na po.. Odpeljati sem imel voz tramov na dobro znana Šerkcvo skladišče v Cirknici. Noč je bila krasna ter pre pojena z topiim poletnim ozračjem. Prav z veseljem sem se bil podal na pot. Le tedaj me je obšla malo groza. ko sem dospel v goščavo "Jermen del" po kateri ee ct-sta vij*. proti lcškl dolini. Ne smem trditi, da se mi i e bilo dc tistega dne kako zlo pripetilo, t.»da cul sem že neštetokrat. kaKo fantastična stvari se dogajajo v ti- ( .-.tem " Jermen dolu". Kakcr malo -a vedo iovci vedovati fantastične »torije. pra -rak./ ih vedo tud: v o miki. k: ve -krut v no-j po« a jejo po samonih cestah. Ob c*-ti v Jera:en dote" it ra^- «tiraj-# obraten: b; »vi. Na vfnu stran: se .iMio aid br"-govi naha a Racai «ora ". na ku-*er: §e ba»e izbiraio peklroš"?kov: liubljenei Kakor >eir. cui od! siirlii čancev. se na men j m gor. vr-lji» zborovan'a ear~»vn;r in « irov-nikov cd vseh kraiev >veta. Ta n vprizarjajo čudovite stvari »n ko» si ga vedi kakšne orgij.'. Vcj i ^ | Ijojavijo tudi na ct-^ti ter :iadi -tu'ejo vo/nik®. potn i? in «*ru ■< pešce, k: se pi dajo v n(*i na po. ali se vračajo domov. Na1 le n tka j prlpetlajer omenim ki se.-n Jih čul od l.šudi, ki *o bili ba e napadeni od čarovnic v Jermen dolu": j Nekemu vozniku se ]c čarovnica j pojavila pred vozom. V diviem ( plesu je tako voie ostrašila. da jih e voznik komaj udržal da mu ni*o : z vozom vred skočili pod t-e^to. Nekemu drugemu so čarovnice kravo \-ze'.e. ki se je vračal s sejma. Šele ko jih je silno nr ^Ll. naj mu o vrnejo, so piu jo nazaj dale > pripomembo, da lih nc ase n:-.zciati. Seveda um je vse ob-ljubil. s.imo da je kravo nazai do- Nekemu vozniku so prisedle r.» voz. ko se ji vračal domov. Na vozu so take stvari vprizarjale, da ie mislil da bo kar zblaznel. Šele k j je dospel iz goščave, so čarovnice izginile, on se je globoko oddahnil in vse preklel, da ne bo šel niko i več pcncii sam skozi "Jermen i i dol." Sc več sličnih degodkov sem čul pripovedovati, pa naj zadostuj'1, > ker se dosti ne razlikujejo drug od . drugega. Meni se ni kaj podobnega ■ nikoli pripetilo. Zatorej sem v:-e :ake pravljice imel za prazne fan-! V3 'jzije. Vseeno me je pa nekoliko —. «r'"a obsia. kadarkoli sem šel v no?i sScoii omenjeno goščavo. Ve-cino r?m se okoli oziral, kje in ke- ^ daj bcm zapazil kakšno ijrikaze!-1. | Seveda sem bil tndi v strahu pred je roparji, katsrh ni nikoli manjkalo v tistih krajih. , ^ Torej, poles vseh čarovnic, ča- j., rovnikev, roparjev in krvoločnih zveri, se mi ni nič hudega pripetilo do tistega dn?. ko sem bil tako zgo- ,„ dai podal na pot. , Ko sem dosrjel v -jermendcijsko" ^ goščavo, sta vola i>očasnih korakov ^ vlekla teško naložen voz. Ja^ se"ni sedel na vozu. ter sem bil zatopljeni v vsakovrstne misli, ki so mi ro-jile po glavi. jC Naenkrat pa vola zavijeta v V -'.ran. i:i predno sem se zavedel. ka; - . je. je ž? zadnje kolo t^lebnilo < bcestni knaton. Voz se je šunko- ^ ma ustavi!, juz s^m pa bliskovi'o orlic . "1 m tlz. u V»- pre--ras. :i zapaz.:m. da k k a • cnz' _a >ž. kra^ re^'e. Nj* > .j-z. čujtm ala- Ka pa je za ^ iiuc. T« da • :.. p- n « • ikr • razreši! vso za^oaetko N'a c irzal Ct-Urjev Gj- ■v B m i zr* *ie oepu : k.*.".. : . »a več med živimi V • an; Vi >: * ga ie od ' vet- naleze! in tak<, je ubcw par^ • ^ na ee-d »miagal ter za-pal. VoLi j .-ta >e >pecega pijanca i^tra»iLa j" ter raviia v stran Polt g, vse a ;srf- , ■ s re ;e bila ta sreča, da ni Gošpet s ležal baš sred: ce*te. kajti potem ^ bi bila vola še bolj v stran zavila ^ m voz se bi bil gotovo prevrnil. ^ Predno ^m voz spravil na pravi j tir >em imel dosti opravka, jeza ir.r c je pa tudi tako držala, da sem mi-! i slil pijanega Gašperja naklestiti ] 1 Pa .sem se končno -rdrž£i. ker sen j l uv.d 1. da ga žr alkohol dovolj te- ; pe j 1 Stara prislovica se glasi, da se je i treba pijancu z senenim vozom iz- < ogniti. Kolikor mi je znano, se je < omenjeni pregovor kolikor toli':o p " val. K*r je razvidno pri vo- i lih in k '-i. ih, k: so se kar sami i:' -ognil, n * da bi jih voznik ooomn".! Torej šo pijanci poleg vse svoie ; hlabosti deležni tudi nekaj časti. Vprežna živina ;e v naših kra-' jih. tako izučena da se j? kar zj čuditi. V več slučajih s~m opazil » ko »e je voznik opii ter so ga v jii ' ali konji nevedoma varno pripelja- ' li domov. Samo. da ni pii^n voznic , I padel raz voz. pa .se je brez vseh ne-' prilik znašel doma. Toda časi so se spremenili, kakor se že od nekdaj spreminjajo, ne pa vselej v korist ljudem. Tudi pijancem, ki prenočuje^ na ce- j stah. se več iako ne godi kakor se j i jim je pred leti. Automobilov je I čimdaije več. avtomobilisti in šo-, ferji ne dajejo nikake prednosti j ne pijancem in ne drugim, na ce-1 sti spečim Ijudjem . j Da se zopet pojavita Kristus in! Sv. Peter, kakor nam pove legen-j da. pa da tudi v Ameriko prideta, sedaj je ne bi več Peter izkupil. pač pa Kristus sam. Kajti avtomobilisti ne delajo nikake razlike med navadnimi ljudmi ali svetimi možmi, cesta mora biti prosta. Še kraj ceste ni varno, kar nam ' pričajo znamenja na obcesnih brzojavnih drogovih in jarkih. Zatorej bi jo tudi Cestarjev Gašper iz-kupil, da še katerikrat pride nazaj in napravi tako neumnost, kot jo je bil takrat, ko je bil meni napravil toliko sitnosti. Sedaj je ne bi več tako poceni odnesel, i _____ NAPRODAJ 40 AKROV RODOVITNE ZEMUE. h_ša s 5 sobami, hlev. garaža za i kari in sploh vsa poslopja, ki se jih t fitrcbuje na kmetiji. — Za podrobnosti se obrnite na lastnika: Martin Menit. R. F. D. R. 1. Box 54. Menominee, Mich. «2x 21&22 • • DELO DOBE IZURJENE ŠIVALKE na box in malih strojih. — Oglasite se pri: City Straw Work, 1*21 Grand SL, Hoboken. N. J. — »Telephone: i Hcteoken 9164i. i <2x 22&24 > Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W« 18th Street New York, N. Y. . Telephone: CHELSEA »?g dt * ?*• ¥ Ck S ■ * ™ k 9 " POF»OLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Mali Oglasi imajo velik uspeh - . T » - y r - .. -. * ' -- - ' * mm i Prepričajte se! Ko je podal Filip II. četo men t- š; liov v samoto Escoriala. k^r ni h.j- s1 tel imeti tam i>voj samestan. sv< j b španski Vatikan in Pantheon, so rr c!rzn:li menihi opomm j. da via- b da tam taksen mraz. cia zmrzne v blagoslovljena voda v krcpilrrikib I; in olje v jedilnih shrambah Spo:r,-nil: so se, da je skušal nek sveto- b valer pregovoriti kralja za -lavbi- 1* šč? v Aranjuezu. češ. aiu bodo n spravljeni v čarobnem vetu. ki mn ni lahko najti para in slavci jih zl b^d"> budili k vi ji »az^ežnoiii Trdnjava s stolpi o- • *; •!; r-;-.-kv ! Vstop: m- -itvei. i vojašni- 3 c • xii dru'zkocki. < kak > t* m^re napajati z uto/..io> • ■ < k. n* mogoč * ubežati? Ce t. p --: .žejo stol in podnožnik. s: ; >->lral nan» vladar svoj> ticto. lahko dvomiš o pri-rtno*?: pretln" « V grofcnie; Kraljeve r dovme s: t mortia dodeliš opazko, da s« -ai- 1 kofa^i in tan tov in infantinj kon-lekcijski iZdelk: «in re- s > i1 novej--eua ca>.»» - vidiš pa tudi kamnoseke. zakaj smrt ne počiva nitcoii S' od piti a rob o vi slieijo kopalnim kadem Vanje pridejo samo okostnjaki. kar je na njih me/a m zem- . , ^kih < -tankov, izpuhti v drugem obokanem laboratoriju brez cjniia ! in zemlje. "C"est etrangeV' ponav 1 Ija venomer francoska obiskovalka. in prav ima! - ! v cerkvi stoji velik mrtvaški o- ; der. Na njem odsvitajc venci za «-j .•■' inrlo špansko kraljico-materio. - Črnina smrti gleje polagoma naše s čute. V zakristiji vidimo Grecov ' > ,-liko "Sen Filipa II." Krn'J v čr-! -nem plašču, s črnimi rokovicann | - Bi-1 je s : m-> nabran ovratnik Ui . j manš *ti. Niegova ok' e c'aru • i; e proč od peklenskega a. .-I"., ki p žira pogubljene. Njega čuva voj.-ka 1 moiilrev. mučenikov in svetnik«»v j ler kerubov. ki klecajo proti n-:o i. j "' Mrtvaška slika! In vendar, kako I ' i uva etiketo! Sanjač kkci na bla-Ll, zini iz brokata! " Obiskovalec Escoriala 0.1 ga vidi j * [ drugače. Tu je koru prizidana ce- ; lica, kjer je kralj lallko sodoživ -lia! službo božjo, ne cia bi molli L- menihe. Zmii je c.lici opremljena o. za obiskovalce. Za Filipovega časi - j« biia skoro prazna, zakaj v njei 1 je hotel biti kralj enak menihom. ; V tej celici in naokrog zadiši po je; smrti tembolj, čimbolj se clov -k j- j pogrezne v razkrinkane sleparske ti t dodatke stoletij. Tu se ne dvigne a J le senca Filipa II.. ampak tudi 11 i j govega očeta. Karel V. je v samo-j stan. kjer je hotel umreti, odnesel :n j skrivaj še 200 zlatih kron za n ■L" I predvidene pogrebne želje in izdat-a* ke. Natančno je vedel, kdaj bo u-mr!. Prijel je s svojimi ogromnimi prsti — njegova fizična lakota i? bila v življenju nenasitna — sv?- XII čo in razpelo ter lunrl brez odla- šanja. Filip II.. ki >e zidal samostan svoje priprave na >mrt dvajset let.j bi se bil pre.-*rašil tako hitre-aa ni mirn-ga rotira. Želel si j* grenkobe :n hude posiednie borbe N v?, velike izpoved ]e tram je hotel natanc vedeti, kje ea bo duhovnik poma-zal. Filip III. naj bi bil pri tem na\"ZOč. Nadškof iz Toleda sa .»e tt..i v sveto olje. potem se je dvor odstranil in kralj j? ostal s svcjr.n sinom sam: "Polagam važnost n:: j Vašo prisotnost, da bo-^e videli 111 ' vedeli, kje se konča vse — tudi vsaka monarhija." Potem r.o sledili dnevi, ko je i-'O- voril o pogrebu in spraševal o ve- likosti krste svojeua očeta. Morali - . T so mu p?*nesti očetovo «veca 1 razpelo. Zadnje po*r.:tniee mu u so dovolili, ker je ni moyel več po- zreti. Vsak trenutek je vprašal: "Ali je ž^ prišla smrtna ura? N prikrivajte mi ten.i!r' •*■' svečo za umirajoče m ic vrnil ' nasmeh'm. •Zda'' Z i i e .'-a,* Pri'-f. k: -»o bile zraven, so : »'< > ;/- pfvedak- pod pitspuo. Umrl 1•• ^ da b: zapustil potomstvu kri.atir ). da b: »o hvaleče » pmavliah. Ali ni-^m poi"žil v pre- v ver mrtvaškesa n j.-troja? Na <7-:brcajo zdaj tioj^nci ^bi- a «- . ke >oie io^o. in to i/vrstno! Sohl-ce sil: sk«*i ra/pcie v oblakih .■ . kukavica kuka A i na» se s;>n, tega ne f mili slika in mračno pra- i qospniar hi*? Ce je ume! j »ka*1 se je pač znal tudi smejati. Seveda , poroča legenda, da je kralf. dokler; ( je nor*e bril šale pred njim. mol-1 ( cal. zadrževal simeh a samo ta vprašal • jI kako ravnajo z voli. Arhitekt-.' - ] stavbni vodje, vsi delavci so ga j I sprejemah s svojim orodjem v vr-j li j sti pred vhodom v E.scorial. V ta- -1 kih dneh ni bilo treba štediti v. -i kuhinji in po kleteli To so b: 1J lil slavnosti! Na predvečer pr v. / • i j prvih rake v v Pantheon >e bila si- i| jajna razsvetljava, vsa štiri proč i.-- 1 .■i j lja. stolpi, kupola do križa. Samo-' v i stan se je moral videti v daljav:' i-j, j kakor ogenj. Baje se je videlo mor- kj je luči tja do Toleda, Kronist pri-' te ! poveduje, da so bili rokodelci tako ie napolnjeni z vinom kakor sveti ke z oljem — pravcati čudež, da r.i j- Escorial takrat zgorel, el Kraljevo spremstvo je bilo nav-i- dušeno. Filip II. ni pričakoval ni.: i- od svojcev, da bi delili z njim nie-i- gov meniški okus. Pustil jim je nj;-ni hove nedolžne zabave: lov na div-i: jačino in ribe. Na kostnici trpeli ?- gospod je sedel v svoji kočiji i n 1- gledal. Tu in tam je bila "m?rien- ESCORIAL ' * • • - It španskega dnevnika-- Naročite s SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. I POŠLJEMO VAM OA POŠTNINE PROSTO ZA 5()c* KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York. N. Y. da solem ne" z bogatim obedom ali pa ie kralj naro-:l Madrida .-lo-aa. ki je zabaval m-nih.'. O o dru'ii ptiMkl .>" p?l al; kar nosorog.t. To ni vleklo. Neki šef jc t ko ..m b0lične udaril birmanca p.» licu. da j.^ lantič zatulil škofu v obr i' ne p riobno besedo, ki je ves da 1 zabav a la dost o j an s t veni ke. Zvečer postane E^ -orial zop.'t strog 111 ogromen s svojimi "dvanajsto vrati za strahove" To nI več zermko poslopje! Dolina v pranim ! PUSTOLOVŠČINE V ROMANIH Za mlado domislit " ni a: • b p rane t:uii avanture Mud «-. *" va a res: j tra a tt mlad. lit» v i: je ei*l-a do .v Ji L. s hr ) .. iti l> doživetju ntaavaani re-!. 11 e-1. kar je čis'o drugačno od a; ~ pi orega vsakdanjega življenja P. ?m e. kajpada, zmerom pre v- ' si m. da bo v-: t>> dobro končaio ti 1 da ;'il 'P v m-h t*, h doživljajev p. lore bili tragičen. Res je na- . " vi emlja ima še vedno dovoli pr > ti. tira /a pust lcv«tv : ;n n \ araosti. vendar nikar n_ mi>*::ni«.| /. a koncc ne bi mcgel biti tra-ii- v en. Da se % r• maniii Jui< -a V.. - | iesa ali Karla Maya v>e dob'j 1« Lcuiča. je umljivo: Verne je p - ? p oval** po svetu v sv- -i - ^j.; ■>«. 1 n pozni starosti mu je njego' 1; p antazija obrodila tolike denaru - k ispehe, da je lahko na lazili ih-: p ircjadral Sredozemsko morje ' k .poanai njegove obal:'. Karel May.|d s svojimi opi-i tujih kra -v iu n •tidovitih dogodivščin s<* vedno i k ,zn?mirja toliko ni!ttdih src. >0! .1 •ii nikdar zapu-til svoje nem • lomovine; potemtakem jc aotoval le v dojnišljiji i ^ Jack London. r nes mnoK -t oval. vendar mu j cr:.L ; i »spočetka očitala, c. < ra pre':i -va. Njegovi pravi p.-topisi m ' - ^ pisne beležke njcaove žene i^j zelo trezni 111 hladni: t.rt 1 se v pove-tih preveč vdajal bu ni c - ; | inišljiji. Tako bi lahko preiskali /apovr-t- , 'o vse sodobne avanturistične r-:-!' * 1 mhnopl ce. ki jih ljudje čitajo 1 takim zanimanjem, cia se jim k.- ' ustavlja .sapa in ki vzbujajo zla^ri pri mladih Ijudoli pust lov j nagibe. Spoznali bi. cia ti p:-at 1 niso niti zdaleč doživeli lega. k ir op.sali. Ce so tak«' pa ' »lov ;č;n<* ci ibro izmišljene in op; me. ;..a namreč mladi limdje ver jam . -delajo iz tega čisto napačne. a> celo usodne sklepe Zakaj prave, resnične pustolovščine. kakor se dogajajo v življenju. se le prepogosto končajo tragično; pa tudi tedaj, ko jih pri a-ti nekako prebijejo in prežive, niso spomini na nje nič kaj prijetni. Nekoč je im?lo človeško življenje znatno manjšo ceno nego jo 1- ; ma danes. Med ljudmi je bilo več I krutosti in brezobzirnosti nego j mi poznamo. Beli in barvni ljudje i so imeli ponekod zares še čisto div- ! jaške nrave. Danes to izginja: tu in tam počasi, ponekod naglo, povsod pa izginja stalno in dokončno. — Zemlja postaja vedno bolj ljudo- i mila, divjaštvo se vsepovsod umika. V najskrajnejših zakotjih sveta se opaža, da raste spoštovanje do življenja vzporedno s strahom pred posledicami zločina. Samo naivna nevednost in neizkušenost še hrepeni po pustolovščinah. Za svoje življenje, za kulturo in človeštvo lahko storiš brez pustolovščine mnogo več nego z njimi. A- 1 meriški raziskovalec dr. Anthony, j ki se je nedavno vrnil z ekspedi-1 cije po arktični Sibiriji in ki ima > za seboj že lepo število takih-le raziskavanj. je v nekem predava-1 nju poudaril to-le: V potopisih 5ej mnogo piše o nevarnostnih in pt:-| stolovščiriah v zvezi z zemljepisni- i i mi raziskavanji. V kolikor je to prip i • edavatre "pl-.m re :urno. van:ur .trav ui: i.va pr.pr.;- v - ali uapa premalo :?kušen i iii piujiBih ni?i-k jv.i'r^v Pravi znanstven r a »v a It c ne išče pu * jI všria niarvet /j.n'H pi*nega 4r.i:li'.a. m uni ^tun ta v- m dru-uim nepr;?etn si:m se ume izogn:-ti - temel'.timi pripravam: Iu s pametnim ravnanjem Sploh c pravi ra-tx-«io*aiee kaj :na!o d iviet.Mi za r*nanUeno sani ar* a je in v-» t.sto. kar s: bu na d. rnUljlja zamišlja \ zvezi ? «kff^riicijami v neznane p »kra i ne. Dr Anthony je priznal, da je v Kku dvajsetih let r.avan v urktii-ni'i pokrajinah v Afriki In Južni Amerik: d- živel satno trikrat nevarne : pustolovščUitlcia vedno po laslni : krivcL. Ob neki priliki je imel spo-: pad z lovci lobanj, ob drugi priliki se je na lovu vcnr^v.dno od-j daljil od svoj.h .. n v n trčil z nosorogom >. ;.raje o- i kamenine • :o r.iz- j poko. od k ^ur "Iz naj- . v. čjiio ;: . I? • : rktU" ni rar.^•: valet A I :.. j dejal, da > u. >ra ;;r;.» . / .iek^pedkrl)o k. . č .en« . i \ ii Pr *ci : 19.(2. c pribil dolge ledne v la-bora'orija. neumorno preizku>-ujt).a j materia! m i>oine potrebščine, Vztra n • dela! paieku*- raz:»-nu petralejskimi kuhalniki in na-posled -poznal, cia je Primus naj-I bol, .si. Dolu o je preizkuševal, so li . spalne vreče iz ko*.e sevednega je-i lena boljši za štiri 1 sebe ali i eno; odločil se :e za vrečo za eno osebo. Preiskoval je mat?rijal ra šotore m dognal, ri.i so najboljši šotori /a dve osebi iz šantunšjce .'Sirove »vile. Za sani je bil i/bral izmed tolikih vrst lesa ie- iz ameriškega oreha 'hickory in sicer od drev?s. ki rasto na hribih. I Vse te in podobne priprave so i bile .sila suhoparne in dolgoia^ne dereia drugačne nego čilamo o njih - v romanih; toda za pro^peh in u- - speh ekspedicije so ogromnega po- - mena. Zares so se mnogo polarn** - ekspediclje j>onesjrečile baš zbog - nezadostnih, premalo t?me'jitih - prav. Dobre priprave za h* e vaj o precej časa, izkušenj mi denarja. - Toda iti na pot brez denarja ali z - malo denarja, pomeni iti na be-b j račljo. le-ta i>a ni nič kaj roman-■2' tična. Kr?niti na pot brez dobrih e priprav znači zvišati verjetnost nevarnosti in pripraviti pot k tra-n gičnemu koncu: to menda taki^o d ni posebno mikavno. -1 Te vrstice nam pričajo, da - i ekspediclje v mak) obljudene aH - 1 neznane kraje daleko manj ro- - mantlčne nego se zdi mnogim Iju-e dem po čitanju romanov. Priti v II polarne kraje ali v notranjost Afri-o ke pomeni premagati vse polno o-it vir in vzdržati okromen napor; a resničnost, ki pa človeka obda. ko naposled doseže cilj, je znatiK) - J manj pesniška in vabljiva n«*o \ i raznh romanih in pripovedkah, j Ljudem, ki hočejo za vsako eeno i- I takih razburljivih dogodkov in iz-a j mišljenih lepot, svetujemo, da čile tajo knjige t? vrste, vendar na) »e trenutku, ko bi jih utegnilo za-e j mikati po lastnem doživetju takih j pustolovščin, spomnilo, cia j e i- -tvarnost znatno manj vabljiva od .0 prividov človeške domišljije. . T. -v k -o i. a • w a 1 o > ** NEW YOR&, SATURDAY. MARCH Zt. 19» vb« uRum »lovil*« i>4iu i» u. m. Njegova čast. msmmmsmme roman iz iivuenja. asss^ Za Glas Naroda priredil G. P. T, ■ Nadaljevanj«« ■ ' ' i An* on Ha j je rrufiiKai^ui pa s.? Zobje ti šklepetajo oti ( .'ftfda || p «,, pS i j Nt vprfcšruj cUifeti, mai: Poj da raj Se z menoj v mojo sobo. Najpr-j j ■ v. mor um To je presnet? neprijetno stanje! — Pa tiho s naju ne ili.i mati Una bi umrla ee bi me videla takega. ] Po je ud>el pu Mtopcueah ur Izginil v svoji sobi Feliks mu je OMVmpU. tU m* piy«oolekel j AL ri»jr*'» iti posteljo Anton* Nt-, n** n mm-n c . lvrtc ne sme vedeti, ca st m prišel moker do-<». me tuj*»? Stvari maramo prikriti in mati ne sme ničesar ve- j j v.n T Am. t tjman je t« kleruca močnega vina Naiij mi kozarec, a li < . ur luci v< de Zaicuriii moram od znotraj. Ta prokieti ( Pri uh hi Trdih ne le Vrt-sel r#Hfc- - je itilmo aerl vanj ter hitro izpolnil njegovo željo. i , ■\l'iUJtl K' iSDli Čaki JI .mah , ^ . t i h<~ * r.ara'- p: • ef poc-iolil Ft-Lbu prazno časo. ? , a - ■ i3S. "a fi j ' '-ru,- a utegni, ru. ai\ aa t«r pote^lil odej> prek«« - M i e »r v:. el ffus prt ko i voje^a ara ta >e eno odejo ter sf-dei . j ■ ■ - 'i K «T -v*r.t nun/.. fj-i -e pr..+'l g-uui.'. jO li.-eh An tur. e ix\ nanj s trdun, nt premičnim pog.e-:U_m Sana ■ .dkt .k«' vcra.■. mali' ■ S < N * prvo i*- %rr ■. Zob ve ti ?ki* petajo od i&ruza le..*.- * i i • prt* u i i . .»utiiucuicp v r. m o^^nud-i Ko j j * Ai.u r .^rj/ril . o. » Nr pKipri na komolca ter giogoko vz&iii-, j -- ;r # z-»j* * i*.»*rc«»Uco t.-.»ve.-Xi pil srcu. Sf»da: »c ti hočem ?>f.>e*ta:. m.*.. :-'ht.u rr,< ram zaupati. Ica- se 'e -z.,-xLio. Tvoje sva- f . ril** je tu. t p m i S- -41 ■ j«* rwsr^fu že- xwiila A.iLui'' J" prdfcll&Ai . i L *a 7 n,;-. T' >« p. • .i .. *■ -jt :*-a* > iru da -- iukdo ne smt-.: i J.^I mrt -.jn - reirf'i Ffliks enorsUvno i ^ * . « r: * d mu Anun. fcaj » je a«odiio. Feliks Ba nil r ... iu'.4 J! b« tf Ic je Anten o stoofcu Vere, &e Jt j ■ * m iji >VAnJl Na^it- p Helme ir* jšaiji večer '«• Anton k* medio orne - i i :u M ..jI pa |e t j u n na ]♦* v&irai kwjrula ter reitei da je jjrasil Hel- > n.. /a rt k<< Vsled t» e:a je m'edel Feliks ie to kar t*, je z$r<.tdLlo, predru i • Helma rw. urpiia t*-r tudi U>, da se je Antfin dt^meiiil z Vero. da. st 1 .0 Mta dejief M etala. Kako se je dogodil ^n»tanek. je zelo natanč j no Zanx>k^aJ je tudi. da je p •sWl Helmi pit»emte. - Ti ve* torej vse mali. Nič drugfcea mi ni preotstaiaio kot p.>ve-1 tiaU ti "se tar turh to da se lusem ie nikdar čutil tako zbitega kot rav- j ■ w »daj Sedaj pil mi lahku napraviš vt-iiku prictgo, kajti v polni me-' r; mn jo ^a&lu&J! Ktlik-s se je inteče dvignil. T« ■ nima nob»iiega pudnena. Auuxi. Dcib k umov an si bil vsle-.i lega dogxxika Zavidanja vreden m tvoj položaj! — Nt U» ve ljubi Bog! Ce bu le še vedel, da je konzulica izven ne-vanuwti? To me »e naj auij akrbi' Tu x& rad vrjamem Razventega rrwjras tucb računati s tem, du Henriei vendar ufvedel *a re-ouro kijub tvojim varnem trum odred- Anti« je hi.tr>> zamaluui z n«k<» Te ramocitrie udr»«dbf sem v glavnem uveljavil, da zavarujem >v©a konzuLce Zelo vrjt tno je pa. ca bo Henriei izvedel. — K*j pt>teni'' Anton .^e je hitro vzravnal Kaj puteni.» T> nI «ežk> napovedovati. Seveda me bo poerval na . , T»i je Hj«v »v ^ - v i*ia pra^tci* Zaenkrat pa moram zagotovo ve-.ieu če Vera se I*vi. Feliks *e je resno oarrl vanj Tj jo se vedi^o ljubiš, Anton'1 Anton si je posegel v La.se N * nr n-k^itu .stvar nu iii i*jstala .^e tako jasna sedaj, kot lavna u> Ti r.e vrjamei, kako žal mi je ^edaj, da se je ljubezen narav m ,>t obnuia! Če bi bil sploh kdaj zmoien resnične ljubezni, fcl se mo-! prebudiu v tem trenutku. Ljubezni pa rumeni še nikdar občutil do ; S^amnaU openj, katerega e znala razpu.lit-1 v mojem srcu. je po- , pulruxna ugasmi. Hiviuj r,i.Ji'.e:' pa sem edau krivec Njej se mora oproetiti rad. \ .-^.ike^j, *»bcat.ka. ki jo je gnal k v.oemu Juz pa sem uganjal laiiko-z občutil 3*z seveda. lUiem mogel sloUU "»"naprej, kaj ' era. Pa >»• ne o;ir .j.v.cUj*... Tudi n-ot -rm nioe.sar olepšati C 4- r. st pre^-rešil iz iie voljo — i-«n kasnjiv. Tudi če je najhujše ubna-Ujeavo ter Vera se živi - je vendar iZkij>ireno. da b. mogl: prJt3l": :t. H*rri n-ju Jaz oi nikdir ne mogel streljati na Hcnrici-ja. tta^u tega Ji ne mogel * Fcuics je izgitdaJl bied in paxipaden. Mogoče e da .*e cela j.y,*ar ureo-t. Konečno ve ni nič pripetil-) med teboj m koozuUco Kaj pa cc bi štl :az tjakaj. Anton? Anton pa je naglo skomignil z glavo. — Ne' To bi ugledalo kot da se hočem potuhniti ter se ^iclvau za *oe. N«\ nudi. čaucaU moram ter stremeti za tem. da -.-se mimo raz- ide. če t>» mi au- bilo treim nusjiti na stariše! Materi gre zaživljenj* je rekei zelo hrupno. FeLkf je te pncel hoditi po sebi gonadal. Kooečno pti je obstal praa Antonom. V tem razpoloženju o: morali rvecer proslavljati zaroke*: i.ooert -e je r.amreč saro^il z gospodično Weitaaer iz Berlina. Anka; ae je zopet pogladd po čelu. — To je zeio pametno Vsaj ne bo njegen-a življenaka ladja zašla .- ^d > eri ■cjer al se moraia oecino potopiti Vedno osrtati v %"arni. zanesljivi vod*, to je pametno' Nato pa je naenkrat skočil kvišku. — Vrag naj vzame vse .te otožne misli! Kar sem zagrešil iz svoj ahkonuš!j«nosU, moram zopet poravnati. Krivda in kazen sta neločljiva pojma! Sedaj pojdi navadol. mah. ter ne delaj tako kislega obra- Drugftče bo aiati takoj zapazila, da ni nekaj v redu Jaz se hočen -e nekoliko odpočili, nato pa bom šel čestitat. — Ali naj rajie ostanem pri tebi še nekaj časa, Anton ? — Ne. ne, le pojdi, le pojdi! Zame je bila naravnost dobrota, da sem ae lahko tebi izpovedal. Drugače bi se zadušil! Stisnila ata si roki, in obema je čudno drhtelo "v obrazu. Ta ura jt obema pokarala, da sta bila vsaj edina, kljub nasprotjem v nazorih. Pote*: je odšel Feliks navzdol V*i«d «krbt z* brata je pceabii na jad svojega tstnega srca. Uro po«neje je dcr»i Anton od Helme kratko sporočilo. V kuverti £• J« nahajal majhen listič, na katerem je bik) s svinčnikom zapisanih par berad Videti je bilo, da je bilo pisemce napisano z največjo na-Sbeo. OIMUO * - .1 ' TEKOČI PREMOG Izmed prirodnih zakladov, ki jiii človek črpa iz zemlje, je najvažnejši premog. V primeri z Ameriko je Evropa prav po mačehovsko preskrbljena s petrolejem. Na svetu se pridobiva okroglo 200 milijonov ton surovega petroleja ali naft? na leto. Od tega odpade celili šest sedmink na samo Ameriko, dočim prispeva Evropa z Rusijo vred ie štirina;-stlnko vsega pridelka, ostalo štiri-najitinko pa vsi ostali dull sveta. i Zato ni čudno, če v Evropi razmišljajo, kako bi delali petrolej i/ premoga, s katerim je ta kontinent bolje preskrbljen. To vpra-. šanje postaja čedalje bolj p.^reč-e. ker <>e poraba nafte silno hitro ve-j ča. Natanko pred 60 leti še je slav- j iiemu francoskemu kemiku Ber-thcljtu ZRodiia tale čudna reč. V dotiku z j')dovodikovo kislino se mu je premog razpustil v neko o-ljna»o snov, ki je inoi-no nalikov i- ; la petroleju. S tem je bila prvikrat dokazana možnost utekočiujenia j premoga, a ker je jočovodikova kislina za take reči le predraga. do vse skupaj samo zanimiv eksperiment, s katerim praksa ni! vedeli kaj začeti Premo? .pada med n.uzaguv-!. -ne^še snov:, kar jiii poznamo. Trebi }.: vame poir.isL::. vse iah- ' ko dobimo iz mesa: svetilni p!ln j koks. katran, bencol razslreilva zdrav.ia. barve, saharin, celo vrsto dišav itd. No. bi Kuo dejal, če vse to že vt -nio, če smo vse te reči ze izdosti- i lirah" iz premoga, potem nam mora ! biti njegova sestava d-^bro znana Pa ni taka. V resnici vemo o pre- | mogu š? prav malo, zakaj vse gen j naštete snovi, ki jih lahko prido- 1 bivamo iz premoga, nedvomno na-! sta j a jo iz prvotnih premogovnih 1 sestavin šele med različnimi pro- i cesi n. pr. med segrevanjem ali pod | učinkom kemičnih preomov, I Pred sto tisoč leti se je v plitvi- j nah p rrdzg odo vinskih močvirij z , nepopisno bujnem rastlinstvom: tvorilo blato od trhline. v katerem i so živele in po^mjale milijarde nižjih živali. Prastaro rastlinstvo pa je imelo v vročih dobah, ki jih |e preživljala naša zemlja, tudi več rastlinskih smol. maščob, voskov j in podobnega v sebi kakor dandanes, ko je podnebje precej hladnejše in rastlinstvo niti zaaieka ne tako bujno. Prvi, ki je našel zvezo med pre- . m igom in neke vrste petrolejem, je bil Švicar Piete. Ta se je lotil premoga — kakor bi dejali: v ro- kavicah. Naiprvo ga je osvobodil vnanjega pritiska; destiliral ga ie' v brezzračju in pri zmerni vro-, čini. Dobil je kakor po navadi: koks, plin. vodot in katran. Toda' katran to pot ni bil črn in sost,[ marveč redko tekoč, napol prozo-; ren in je dišal po p>etroleju. Po-! slej misel na pridobivanje petroleja. mazil, parafina in bencina iz ' premoga ni več popustila. Začel se ^ je trdovraten boj s črnim dijaman-toro. Po mnogoletnem napornem j delu so kemiki našli, da vsebuje premog vse one trdne in tekoče ogljikovodike kakor n. pr. kalif orni j ski,! kanadski ali kavkaški petrolej. U-sp?lo jim je polagoma izvleči 'z premoga gorilna, mazalna ter pogonska olja in če pojde tako naprej, bo po-stala Evropa nekoč popolnoma neodvisna od uvoza petroleja z drugih kontinentov. Z utekočinjevanjem premoga so se največ bavili v Nemčiji, kjer :.: in jih ni treba še rafinirau. Po Bergiusovem načinu dobljena olj i tvoriio nekakšno mešanico, v kateri je le majhna množina bencina, dočLm dobiva Fischer olja 1uJ-l-ko posamično. Izbrati mora sam j pravilni katalizator, pa dobi n. pr. samo bencin, če hoče. No. prav tako preprosto stvar sicer n^ gr*-; sem pa tja s epojavijo tudi težave, ki so pa le bolj tehničnega značaja. Prav rade .se n. pr. zamaše cevi v aparatih, ki močno trpe zaradi postranskih produktov, na -stajajočih med procesom. Katalizatorji postanega polagoma tromi in neučinkoviti pa še mnogo takšnega. Posebno žveplo, ki se ^a pri obratovanju s premogom nikoli ni ' moči popolnoma odkrižati. kai rado '"zastrupi" katalizat rje kakor se izražajo veščaki. Zaradi tega prt izkusajo sedaj razrcvrstne nove katalizatorje, da najdejo takega. | ki se ne bo dal zastrupiti. Vseka-! kor bo treba še mnogo dela. preden bo tekel petrolej iz premoga , tako redno in izdatno, kakor teO-' ! sedaj iz petrolejskih vr?lcev. I Kakor rečeno se bavijo z uteko-. činjevanjem premoga naj resne e i Nemci. In kako nevarno konk renco delajo s svojo najnovejšo in-| dustrijo ameriškemu petroleju. i najboljše vidi iz tega. da sta veli-| ka a^neriška Standard Oil Company in nemška industrija za uteko-i činjevanje premoga v najnovejšega ' času združili k skupnemu delu v ! ogromen koncem. Nemčija je dala • svoje patente, torej izume in prak-I so. Amerika pa denar in svo^o i svetovno organizacijo. Kamor pa | se vsede Amerika, tam se gotov . pripravlja nekaj, kar ne gre omalovaževati. ^ Kako se potu je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdoi i« namenjen potovati » ktart kraj. Je potz*boo, 4» jc poučen o potnih Ustih, prtljagi »» drugih stvareh. Vtled naie dolgo-letne izkušnje Vam ml samorem« dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brto-parnlke. Tadl nedriaTlJani vamnrtjo po tovatl v stari krJ a« oKisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Permit) Is Washington*, ki Je veljaven za eno leto Brez permita Je sedaj nemogoč« priti nazaj tudi ? teku t. mesecev In teti ee ne pošiljajo več v stud kraj, ampak ga mora vsak prosil«« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit m mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim odpotovanjem ia oni, ki potujejo preko Ne« Torka Je najbolje, da v prošnji označijo naj u Jim pošlje na Barge Office New York, N. T. kako dobiti svoj c« iz limoa kraja O lasom nove ameriške priseljeniške postave, U Je stopila v veljave a prvim julijem, rnaia Jugoslovanska kvota 145 priseljencev letno, m kvotnl vtzeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti ne: Storiš* ameriških državljanov, moije ameriških driavljunk ki so ae po 1. Juniju 192S. letu poročili, iene In neporočeni otroci Izpod IS. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug* polovico pa e e opravičeni ften« In neporočeni otroci Izpod IL let* onih nedršavljunov, Id m MU no-stavno prlpničenl v to dešeP) za saai no hI van Je. Za van pojasnila ee obračajte m pozneno tat zanesljivo SAKSER STATE BANK n coBTUuaw mnt BI XOBK DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čit* umo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolicL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE — Bolnica je pri zavesti! Mrzlica! Skrivnost bo komaj mogoče ohraniti! Raditega bodite pripravljeni! Nadaljna poročila nemogoča! H. O. To je bilo vse. Kljub temu ja je popolnoma zadostovalo Antonu. Molče je sežgal listek pri svetilki. Nato se je zopet vzravnal ter odšel ven. V stanevanjski sobi so praznovali zaroko ter pili na zdravje zaročenih. Anton se je sklonil preko stola Feliksa ter mu zašpetal: — Živi! Feliks je olajšano vzdihnil. * Henriei je še vedno sedel pri postelji svoje iene. Brezprimerna žalost mu je stiskala prsa. Nič drugega ni mogel misliti kot: — Zakaj je s-torila to? Kot uničujoča strela je prešinilo njegove možgane: — Ona jrsama to storila! ■ r .-- '■ . , - . - ........ (Dalje prihodnjič.) * * ' . « /ME&Ctf^^^D^ TV J BH ""^v BHH^HHB v) )) 24. niji-ra 4 aprila: . t- i :.ir»i. i i« I t *- - r M«-'-, U. t • )• . i-,>rt..»urg t>-r«item I k../-ir; nil« . I - »ion, ISrroWQ N ■ « \ n: - UT'l.. m. I i- I.!- <- t M^j 2-3 nijrc« I.»- . L ti i fi. < "li'-I I .iT It 26 m are J: 5 X, • I i i' ■ . rt;, Chi-rli ur* ItunL..! i 11 i 11 r.. ni;nr ■ r \N 2? rturea ^ » iaiuamaDo. ...... '>'.., t*r Uri, lio.,'- «.'f »>.r M»-r t aprila 2k marci. . . N IV.!. !ftnif » 1 'Ivii [M> . ( Ij. rlM.i,^ v apr.la HVsi.rn ill.!. Ot -i t«»ki r|T. . u,. (a n i. '■•.♦rt.- r* l"'n t:n»-ri. .», 1'li.ri.. .: t !:n-m.M I 1't.^it- ■ K r-r.-■•.-!; ■ Prvi. \ , ( nov ! ^piMii', N.i^.lL. <;.nuv« 11 apr. « marca n-.|is^r •, . I .-t ».. ■■, r i: r» . r».r.sr« »♦ r,ni-n..t. rl«. .-« \ > i * > r, tn e .v^ and «•».-. i..H ril.i: Vi.irniiam. ri. . Mrr. K >i .\l • • w • C) r» .»'g 1.nt.rti ■ l-'" Olu-rl' irit. il.itnlHirg I.. \ i., t Ji., r . ( "I.rt i., .r g 2. aprila: i:, rvr sar l.i. Om r». ■ irtf M. apf.i« .Vi-rt iti.llin. --!-:-•> .rt; !! r,". .r, " ' !r ® Pr--;dtat ^ t. .-h- t.c.„:g. r.. r H apr.la: *"* ,J ti :t, 3 aprili - I'I. !■ iJ-1 - H jI ti: k, **her»««tirj{. Ir« l»i i r-il.-i,, fh«-; 1»-tirg'. Itr.-nn-n * j 17. aprit*: CONI PREKO OCEANA j; J pilars?;,-s J--r- | | ;. , .< t ,- \ ■ t * ■■•: Nijkrajt* In najbolj ugo4nt a*. *pr, octovanl« na ogfornnlf« «»rnlklh: , | »'• ' 'K. '* ' *« O'ltiU .:r.iti II ■ i! ■ 5 P. M.' ■ 7 P M \ i J 24. aprila- NftJk'-kjA« i>ui p.. IrlMtiicI V«ikA. ir- \ p"8rliiit kat/irii s vat-int m -ti<.frltl ' , 1 ^Jlt FRENCH LINE i - ;.......... 1» »TATk »TRttT MW YOftH. N. V- l| v;:.r, ,: :r ,' t,i .V |l j J'.-. :,- H 0L LAND AM ERICA LIN £ ■MfaVini! / ali »n ' vodnikove Rotterdam — Vol en da ni j KNJIGE New Amsterdam — Veendani I ST., f - t -: t. i Itijcv ! k ti: ^a leto 19^0 so RAZPRODANE JUGOSLAVIA Kd„ j,h daj na„ preko Rotterdam ali Boul'jQtie ior-Mtr v . , i- • v:. >■. i \ citi za leto I 93 I, naj nai pošlje SI in dobil bo knj t - k i . j ge po pošti, ko bodo izšl« HOLLAND AMERICA LINE ! Knjigarna "Gla, Narodi 24 STATE ST . NEW VOHK CITY I _____________ I VELIK POLETNI IZLET v Jugoslavijo preko Cherbourga, Francija z najhitrejšim parnikom Cunard črte MAURETANIA KI ODPL1JE IZ NEW YOKKA v Sredo, 11. JUNIJA 1930 Izletnike- spremlja g. MILl'TIN EKEROVK", jugoslovanski zastopnik Cunard črt? v New Yorku ki predel v.so sk.b na vsem potovanju do Ljubljane in naprej. Izletniki bodo dobili na pa miku veliko udobnost. Izbor r. i hrano, krasne prostore, razne zabave, izvrstno postrežbo -;,)^ j| in bo potovanje jako prijetno. j i^MfiB^ I^v Z i vse podrobnosti se obrnite na * naseda 3gen.ta v vašem mestu ali pa II Ijjjv CUNARD LINE ■ B V^^flB^pSg^ " 25 BROADWAY NEW YORK ' il Ekspresna Služba j § I v EVROPO _ preko Hamburga na naših modernih parnikih IhZM HAMBURG DEUTSCHLAND ! IC ALBERT BALL1N NEW YORK K U Redna tedenska odplutja. Zmerne eene. Dirketna želez-Ii- ;]i niška zveza z Jugoslavijo. || I Redna odplutja tudi na naših znanih kabinsklh parnikih I I ST. LOL'IS, MILWAUKEE in CLEVELAND in || Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali 1 i Hamburg-American Line ■II 1 39 Broadway -h + New York