256. številka:
LjiMjaia, v sredo 8. novembra 1905.
XXXVIII. leto
II
g 1*4« viak ian zvečer, termit sesalj* *n P*zza*e, :?f M Klt' u Ml Uta lt K, u estrt Ista I K, H &n saraSb« brta btodoba« rpoSUJatrt nmčnin« m d si) m tartle frankvratl. — BokopUi m n« mSaja. -
tor v«Ua po pot« »raj ta ■nn t K. Kdw bed) iib b#mJ, placa • »sira. — Za oznanila m plačaj« «4 - Uredništvo ta upravnlštvo )• v Kaaflavik
Pi
Slovenski Narod" telefon št. 34.
vm lato ti K, za pat tata ti K, za eetrt lata t tn lato 11 K, aa pal lata U K, s* Oatrt lata b K 60 h, aa « patlt-vrato pa 11 a, aa aa aa aaaaatta tiaka ankrat, aa it 6, ta risar arezailtve v L aaeztrapja, apravaiitve pa t j. aaamtaiatrattaa atwL
številke po lO h.
K 60 k, aa aa aissss 1 K tO k.   Za LJubljano ■ pašOjanjsoi aa dan aa aa aiaaaa 1 K 90 h, — Za tuja dala I s tolik« vs«, kolikor anala poštnina.* 10 k, ia aa dvakrat, in p« 8 k, da as  tiaka trikrat ali   ▼s&rat. — Dspfel v pritličja. — Upravniltrs naj as blagsrolijs pošiljati naročnin*, rskianiast}«,
lfNarodna tiskarna" telefon št. 85.
Po končani razpravi.
Debata o predlogih zastran splošne in enake volilne pravice je končana. Oba tozadevna predloga sta odkazana ustavnemu odseku in deželni zbor se bo zdaj lahko nekaj časa bavil z — nujnimi predlogi vsake vrste, ki jih je treba vse rešiti, predno pride na vrsto — volitev odsekov.
Pri debati o splošni in enaki volilni praviei so klerikalci igrali kaj klavrno vlogo.
Narodno-napredna stranka ni imela drugega namena in druge naloge, kakor da odkrito in pošteno obrazloži svoje stališče. Samo po tej poti, kakor jo je označila narodno-napredna stranka t svojem predlogu, je mogoče doseči splošno in enako volilno pravico. Zaradi tega je imela narodno-napredna stranka tako lahko stališče.
Klerikalci so bili v zadregi, kajti s Hribarjevim predlogom jim je bilo lzbito iz rok orožje, katero so si skovali, da se ž njim vržejo na narodno-napredno stranko. Tako lepo so bili vte pripravili; razdelili so si že vse vloge in narodno napredna stranka jim je ves načrt pokvarila.
Kar so klerikalci povedali v tej razpravi, so samo bombastično predna-sane plitvosti. Še najbolje je govoril dr. ŠusterŠič in še ta je daleč zaostal za častivrednim čevljarjem in socijalno -demokratičnim voditeljem gospodom Kordeličem, Četudi je posnemal emfazo in širokoustnost, s katero zna gospod KordeliČ fascinirati svoje poslušalce. Krek in Žitnik sta kot smrtnoranjena govornika obležala na bojišču: izkazala sta svojo popolno nezmožnost za parlamentarne debate, dr. Schweitzer pa je novic izpričal vso svojo čudovito in-ferijornost.
O volilni pravici, o argumentih, ki govore zanjo in proti nji, niso klerikalci skoro ničesar povedali. Spričo znane lenobe klerikalnih kričačev se temu tudi ni čuditi. Njim ni bilo na tem, da podpro stvar z argumenti, bilo jim je samo na tem, da imajo priliko zabavljati in rogoviliti.
Le v enem oziru so se spuščali v detajl.
Kakor živ ogenj jih peče tisti del predloge narodno-napredne stranke, ki zahteva zakonitih jamstev za volilno svobodo. Beseda „kaneelparagraf* je šla klerikalcem do živega in jih je prešinila s strahom, ki ga le težko prikrivajo b svojimi plitvimi frazami. Zakonitih jamstev za svobodno volitev se klerikalci tako boje, da kar trepetajo. Na vse načine so skušali dokazovati, da duhovščina nič slabega ne stori in ne omejuje volilne svobode, ko na leci in v spovednici agitira, ko izrablja svojo uradno veljavo za pritisk na vo-lilce.
Klerikalci hočejo privilegije odstraniti, ali ta nečuveni privilegij, da duhovščina v svoji uradni lastnosti lahko nekaznovano terorizira volilce, ta naj ostane nedotaknjen.
Proč z vsemi privilegiji, samo ne s privilegiji katoliške duhovščine — to je geslo klerikalcev.
Iz tega se spozna, da vodi klerikalce res edino in samo nenasitna go-spostvaželjnost, ko zahtevajo splošno in enako volilno pravico, obenem pa ohranitev Škandaloznega privilegija katoliške duhovščine.
Bavili se bodemo še posebej s tozadevnimi izvajanji klerikalnih poslancev in dokazali šepavost njihovih argumentov, s katerimi se branijo volilne svobode.
Klerikalni odpor zoper zagotovitev volilne svobode — to je najznačilnejši moment v minoli debati, to je dalo tej debati signaturo in karakter in to tudi kaže, kje je treba zastaviti vse moči, da bo splošna m enaka volilna pravica podajala izraz narodove volje, ne pa le izraz volje par sto tonzuriranih demagogov. _
Deželni zbori.
Gradec, 7. novembra. Poal. dr. Sohaaherl je utemeljeval svoj pred -log, naj bi Be pomaknilo de ve šol iz nižjega v višji plačilni razred, in sicer ker ni upanja, da bi se III plačilni raired odpravil, naj
se od leta 1906. do 1910. dovoli vsako leto 30000 K ia pomaknite v šol iz III. v II. plač. razred in 20000 K za po-maknitev Sol ia II. v L plač. razred. Potrebni kredit naj se postavi v deželni proračun že leta 1906 — Predlog se je izročil kombiniranemu finančnemu in naučnemu odseku.
Poal. Hagenhofer je utemeljeval svoj predlog, naj se izda prepoved na uvoz italijanskih svinj t Avstro-Ogrsko.
Posl. dr. Hraio?eo |e interpe-liral zaradi mnoŽečih se slučajev, d a se občinske volitve v sle d pritiska n e m i k o • n ao i o n a 1 ni h korporaeij razveljavljajo.
Posl. B r a n d 1 je interpeliral zaradi postopanja župnika ▼ Lomniku (Lobming), ki je imel dosedaj pravico aa mežnarja med verniki pobirati. Sedanji župnik pa sploh nima mežnarja, temuč opravlja mežaarjeve posle kuharica, kar se godi seveda zelo pomanjkljivo. Vkljub temu pa se darila za mežnarja pobirajo, in kar so se nekateri posestniki temu uprli, je župnik poklical politično oblast na pomoč, ki se je tudi res tako ponižala, da je vernike posamič isprafievala, zakaj so darovanje odpovedali. Župnikovo postopanje je tembolj nezaslišano, ker je Čeatokrat videti na župnikovem gnojišču ležati svinjska plečeta, kamor jih meče kuharica, ker jih dobiva župnik preveč od faranov.
Posl. dr. Jurtela je predlagal spremembo občinskega reda.
C e 1 o v e c, 7. novembra. Poslaneo Drevhorst je interpeliral deželnega predsednika, češ, da posamezni duhovniki vpisujejo v krstne, poročne in mrtvačke knjige prezirajo obstoječe predpise (?) v novosloven-i č i n i.
Podpora kmetijski družbi se je zviSala od 12000 na 14000 K.
Posl. dr. Pupovao je utemeljeval svoj predlog, naj bi deželni zbor iz svoje srede sestavil stalni odbor za organizacijo in pospeševanje tujskega prometa in
zaradi naprave telefonske zveze Bel jak-Spod ji Dravograd. Predlog je bil odklonjen.
Praga, 7. novembra. V današnji seji je spravil posl. dr. H ero ld v razpravo krvave dogodke zadnje nedelje ter konitatoval, da češko prebivalstvo Prage ni odgovorno za dogodke. Protestiral je proti temu, da bi se zoper Prago zopet vprizorila taka vojska, kakor leta 1897.
Posl. Schreiter je utemeljeval svoj predlog, naj se izda nov zakon o disciplinarnem postopanju zoper učiteljatvo. Predlog je bil sprejet.
Volilna reforma in češko državno pravo.
Praga, 7. novembra. Pred današnjo sejo je prišla v deželni zbor deputaeija voditeljev Češko radikalne stranke ter izročila načelnikom vseh čeških klubov resolucijo, v kateri je rečeno: »Stojimo na etališču splošne volilne pravice in češkega državnega prava. Protestujemo zoper ustanovitev narodnih k u rij, ki stremijo za ločitvijo Češke. Sedaj je prišel trenotek, da se izvede državnopravni program ter se združi Češka, Moravska in Šiezija v enotno in ustavno kraljevino, češka politika mora biti v imenova nib treh deželnih zborih, nadalje v državnem zboru in sploh državnopravna.«
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 7. novembra. Oposiaija v komitatnih zastopih postaja čimdalje brezobzirnejša. Večina novih velikih županov ni mogoče inštalirati. Zaradi tega je neizogibno, da bo vlada uporne zastope razpustila ter imenovala velike župane za kraljeve komisarje, ki bodo potem vladali brez odborov.
Ustrahovanje Turčije.
Dunaj, 7. novembra. Ker Turška vztraja pri svojem odporu zoper finančno kontrolo v Macedoniji, se velesile resno pripravljajo na demonstracijo  z  vojnim   brodovjem proti
Turčiji. Zadnje dni so se v ta namen vršile konference med zastopniki velesil ter se je dogovorilo vse natanko. Določilo se je tudi, s kolikimi ladjami se udeleži vaaka veleaila. Demonstracije se udeleži tudi Francija z dvema oklopnioama.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 7. novembra. V Rigi so sklenili delavci, da nadaljujejo štrajk, dokler ne dosežejo popolne amnestije. V predmeatja je bil po shodu spopad med Židi in narodnjaki. Padlo je 12 oseb. — V Batu rn u so na več krajih razdjane železniške proge in mostovi ter Še dolgo ne bo železniškega prometa. Tudi v tem mestu so sklenili delavci, da vztrajajo v splošnem štrajku. — Židje širijo strašne neverjetnosti o početju izgrednikov v Moskvi, Odesi in Kijevu. Tolpe so pcsebno divjale proti dijakom in Židom. T Moskvi so baje nekega dijaka na ulici raztrgali na kose, drugega pa vrgli v reko ter za njim toliko časa metali kamenje, da se je skril pod vodo. Blizu Kijeva so ustavili vlak ter ubili 12 Židov, ki so se z vlakom vozili, železniška uprava Zidom sploh ne da več voznih listkov v Odeso, ker ne more jamčiti za njihovo varnost. Sicer pa Židje niso tako nedolžni, kakor se delajo. V moskovskem predmestju so brez povoda streljali na kozake, nakar so šele ko-zaki odgovorili s streli. — V Oiur-getju so bili z bombami ubiti okrožni načelnik, mirovni sodnik in njegova žena ter mnogo kosakov.
Deželni zbor kranjski
IV. seja. dne 7. novembra 1905.
(Konec.)
Posl. Hribar pravi, da je pričakoval, da se bo debata lepše vršila, ker je stvar vaŽoa, in sta se obe slov. stranki našli na istem pozoriŠču Očitalo seje, da smo sumničili. Čudno da je dr. ŠnsterŠiČ ravnokar sam sumničil. To moram zavrniti. Rekel je, da smo svoj predlog stavili iz političnih ozirov. To je naravnost sumničenje. Predlog
LISTEK.
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B.
(Dalje.)
Pri Sv. Ožboltu so že vidnejši sledovi o nekdanjih Slovencih, vendar je tudi ta župnija že popolnoma ponem-čena. Domača imena so še večinoma slovenska, kakor: Bresneg, Friesneg (oba Breznika), Karnitachnig, Dobneg, Motschnig itd. — Znamenit pa je Sv. Ožbolt zaradi bogatina Sevfrieda, ki ga splošno imenujejo „Alpenkonig." Kdor pride prvič v to gorsko selo, misli, da je v najmodernejšem trgu. Tri krasne nadstropne hiše kakor palače z ranogobrojnimi gospodarskimi poslopji, stanovanji za služinčad, delavnicami itd. Lepo posute ceste, vodovod, električna razsvetljava itd. Gostilna, ki se lahko kosa z vsakim mestnim ho telom, trgovina, kjer se dobi vse kakor T Gradcu. In vse to je last imenovanega 8eyfrieda, čigar oče je še krčmaril ▼ zakajeni leseni bajti ter je moral
ostati vsak polovnjak vina dolžan, dokler ga ni iztočil. Sin pa si je dal svoje stanovanje obložiti s samim mahagon-skim lesom v dragocenih rezbarijah, po stenah pa povsod visi zlato in srebrno nakitje. Gospodarja ni bilo doma, ker preživi vsako poletje z ženo v Karlovih varih. Sin, ki razume tudi slovensko, ker mc je šolal v Ljubljani, mi je razkazoval mapo očetovih posestev. Ta so obsežna za celi sodni okraj. Gotovo sam ne ve, koliko koč in Živine ima v planinah. Sam si drži vse potrebne rokodelce, kaker peka, mesarja, kovača, kolarja itd. Koliko posestnikov je paČ izkrvavelo pod oderuško roko tega prekanjenega priseljenca, preden se je nakopičilo tako ogromno bogastvo !
Sv. Lovrenc nad Ivnico. O tej se je pisalo leta 1855 v „Prijatelju", da je o njej še ena petina prebivalcev Slovencev, prof. Orožen pa pravi v omenjenem potopisu, da v tej župniji ni več Slovencev. Poizvedel aem o tem natančneje. Dasi ljudsko štetje niti leta 1880, niti 1900 ne navaja v župniji sami nobenega Slovenca, vendar je še precej ostankov, ki spominjajo, da je bila pred sto leti še cela župnija slovenska. Župnija obsega namreč mali
kos občine Sv. Primoža nad Muto in precejšen kos občine Gornja ViŽinga pri Marenbergu. Glede občine Sv. Primoža smo že videli, da je po veČini slovenska : pa tudi ViŽinga (Spodnja in Gornja) ima Še precej slovenskega prebivalstva, dasi se ta občina rapidno ponemčuje. DoČim je bilo leta 1880 še 611 Slovencev in 572 Nemcev, so našteli leta 1900 že 693 Nemcev in samo 491 Slovencev. Slovenci so nazadovali za 120, Nemci pa napredovali za 121 duš. Obe navedeni občini pa sta bili pred 50 leti še popolnoma slovenski, tedaj tudi njuna dela, ki segata v šentlovreško župnijo. Dandanes je pri Sv. Lovreneu s slovenščino res tužna, a izginila popolnoma še ni. Fara je jožefinska, ustavljena leta 1790. Bila je vedno v sekovski škofiji. Šola popolnoma nemška, dasi učitelj zna dobro slovensko, ker je rojen PtujČan. Tudi cerkev je nemška. Le o Božiču, na velikonočni in binkoštni ponedeljek so še slovenske pridige. Razun teh še ima šentjernejski župnik tri slov. pridige pri podružnici sv. Antona ob posebnih praznikih. Vseh župljanov je približno 700, izmed teb je Slovencev še kakih 20 0, toda večinoma
so le posli in gostaČi. Popolnoma slovenske hiše, kjer Še slovensko govore in molijo, so tri: Komi, Lanc in Bo rovnik. Slovensko pa tudi Še govore, oziroma znajo v sledečih hišah: Juntar, Breznik, Kbenmiiller, Šajki, Štaudekar Kozličedner. Otrok je le malo, ki bi slovensko znali. Ako se tudi priselijo, se v Šoli hitro ponemčijo; v dveh letih jih je že sram, da so „Slovenje" (besedo izgovarjajo kakor Korošci), in čez 8 let je Nemec gotov, ki psuje na „\Vindischeu. Župnik (Šunko) je tudi rojen Slovenec, a se prav nič ne zaveda svoje narodnosti ter se je sploh materinemu jeziku tako odtujil, da ga pri pridigi tudi Slovenci laglje razumejo, ako nemško govori. Letos odide zaradi starosti v pokoj, potem pa pride gotovo kak trd Nemec. In še to malo Slovencev bo črtanih iz zgodovine slovenskega naroda. Družba sv. Mohorja še nikoli ni v imela v tej župniji kakega uda.
I v n i c a, tudi Ivnik in Juauik (Eibiswald) je popolnoma ponemčen trg. Le posli in viničarji so še Slovenci. Da je ime bilo prvotno vsaj deloma slovensko, dokazujejo prastare listine, ki navajajo nIbanswaldu in nIwanswaldu. V občini Ajbel, ki se raztega od trga
proti gorovju, Živi še nekaj Slovencev. Leta 1880 so jih še našteli 20, leta 1900 pa že statistika ne pozna več Slovencev. Seveda ima ta sprememba lahko svoj izvor tudi v tem, da so med tem časom opustili fužine, v katerih je delalo tudi več Slovencev, ki so stanovali v omenjeni občini.
VI.   Radelj.    Sv- Pankracij. Kaplja. Sv. Duh na Ostrem vrhu.
Od radeljskega sedla, preko katerega vodi cesta iz Larenberga v Ivnico, gre jezikovna meja po grebenu. Ra-deljna (Radovina), vendar so tudi po vzhodnem pobočju bliza do Ivnice in Arveža še Slovenci posejani. Pri sedlu je meja šentjanžke občine, ki je še po veČini slovenska (1. 1880 je bilo 249 Slovencev in 146 Nemcev) ter ima še slovenske napise. Podružnica Št. Jani na Suhem (am Zeichenberge) je ena izmed največjih cerkev v škofiji. Ob shodih so v njej slovenske pridige; do leta 1900 so se pri procesijah Še celo inicije (štirje evangeliji) pele slovensko. Nadalje segajo do grebena Radelja še slovenske občine Radeljca, Remšnik in Breznik. V teh treh občinah, dasi so na
smo stavili in jaz sem povedal razloge, zakaj smo za to, naj se uvede splošna in enaka volilna pravica. Pri nas bi moral že razlog, da Slovani v državnem zboru nismo zadostno zastopani, odločilno na nas vplivati. Nam se nikdar ne more očitati, da smo kaj storili zoper slovenski narod. Tako očitanje v resni debati ne mere priti v poŠtev. Šustersič je Čisto napačno sodil o mojih besedah glede jugoslovanske poli-litike. Od naše strani smo že dostikrat uprizorili jako ostre politične debate v tej zbornici — a ta mas top je imel le hipen moraliČen uspeh, drugega pa ne, Samo v drž. zboru se mora zasnovati velika jugoslovanska politika. Napram Luckmannu omenja, da še ni slab Av-strijanec, kdor želi spremembe razmer. Naravno je, da hočejo Slovenci priti s Hrvati v eno upravno celoto pod habsburškim Žezlom. V bistvu ni bilo proti načelnemu vprašanju predlogov. Dr. Krek je govoril dve uri, a o volilni reformi nam je povedal veliko manj kakor o svoji filozofiji. Mnogokdo ni razumel Krekovih vprašanj. Najbolje ga je razumel Demšar, ki se je z nasmehom na ustnih obrnil, kadar je Krek povedal kako novo tezo. Ostali poslanci, ki so poslušali Kreka s krščansko potrpežljivostjo, pa so mnenja, da bi bilo najbolje, če bi bil Krek tudi kot govornik abstinent. Krek je pobijal kanzelpara-graf. Trdil je, da se vera in cerkev sploh ne zlorablja, in dejal, da ima samo Škof sodbo v tem oziru. To je za duhovščino in za škofa jako ko-modno. Omenja Škofa, ki je demonstra tivno zapuščal cerkev če se je slovenski govorilo in drugega, ki zna komaj par slovenskih besed. Ali naj taki škofje odločajo, kaj se sme v cerkvi in kaj ne? Nezdrave razmere v cerkvi se morajo odstraniti. Jaz nisem generali -zoval. Pri zadnjih volitvah se je izpostavljalo Najsvetejše za klerikalne kandidate. Ali ni to zloraba vere in cer kve? Cerkev nima volilne pravice in naj se ne vtika, duhovniki sicer imajo pravico do agitacije, a naj ne agitirajo v cerkvi. Cerkev se ne napada v cerkvah nego zunaj — zakaj je zunaj ne branite. (Dr. Tavčar: Če se dr. Šusteršiča napade, se pravi, da se je cerkev napadlo.) Kako daleč sega zloraba cerkve, se je pokazalo v Knežaku Tam je kaplan stopil na lečo in rekel: BBlagor zaradi pravice preganjanim, ker njih je nebeško kraljestvo." To je zloraba cerkve. Odločno zavračam Krekove napade na sodišče. Edino justica stoji še visoko in zdaj klerikalci tudi to pod-kopavajo. Naj bi sodišče nikdar ne stopilo s svojega vzvišenega stališča. (Dr. Šustersič: Predsednik sodnije je nečuveno, je mfamno postopal. Dr. Fer janČič ogorčeno zavrača surovo vpitje in žaljenje ŠusteršiČevo. Dr. Tavčar: Vi ste bili zagovornik in vam najmanj pri8toja o tem govoriti.) Napadli ste vestnega in nepristranskega sodnika, ki se sam ne more braniti. Kaj je storil ta sodnik? Govornik je povedal, kako se je kaplan Magajna plazil okrog prič, in kako je predsednik sodišča postopal v tem oziru. Krek je rekel, da se pri nas več čita kot povsod, izvzemši Češko. Rekel je tudi, da ve razločevati med Časniki. Zakaj pa se „Slovenski Narod" tako pregaDJa in se izdajajo celo pastirski listi proti njemu? Grof Barbo je povedal vse, ker govori proti splošni in enaki volilni pravici. Obžalujem, da se ni mogel emancipirati od starih predsodkov. Govornik je ironično zafrknil Šusteršičeva izvajanja glede zveze in dejal o Luckmannu, da vidi povsod, kako se Nemci preganjajo. Nemci dobe toliko zastopstva, kolikor jim ga gre, če se uvede splošna in enaka volivna pravica. Skrajno neokusno
je govoriti! da so nam Nemci prinesli kulturo. Prinesli so jo v znamenju suženjstva! zaslugo za kulturo ima tisti, ki je bil dov zeten, jo sprejeti. Luckmann je zahteval nemški državni jezik. Ta je pri nas nemogoč. Poglejte druge države, ki nimajo nič več prebivalstva, kot je nas Slovencev, pa pri njih vlada njih jezik. Napram dekanu Arku je konstatira! govornik, da sede v zbornici tisti poslanci, ki so jih duhovniki hoteli. Kaj je duhovnik, ki gre z ljudstvom, je pokazal Malenškov pogreb, pri katerem pa Škofa ni bilo. Schweitser se je osmelil trditi, da je narodno napredna stranka protiagrarna. Ako vlada dobra volja, je lahko v sklad spraviti interese mestnih prebivalcev in kmetovalcev. Očitale se nam je tudi, da je moj predlog taktičen manever. To zavračam. Jaz vedno naravnost povem vse, kar imam povedati. Govornik omenja zaslug meščanstva za politični in narodni razvoj in je izrekel dvom, da bi socijalni demo-kratje ostali na stališču kot pri zadnjih volitvah v Idriji. Šustersič je trdil, da je njegova stranka demokratična. A to je nemogoče, ker je odvisna od škofa. Končno je govornik poudarjal, da je velika jugoslovanska država mogoča le v slučaju velikih prevratov — na veliko koncipovana slovanska politika je mogoča v drž. zboru. Naposled je govornik pojasnil zvezo z Nemci: Ta obsega določbo, da se pošlje v deželni odbor iz cele zbornice zastopnik naše stranke, v dež. šolski svet zastopnik veleposestva, da se zagotovi podpora gledališču in — da imata obe stranki sicer proste roke. Mogoč je modus vi-vendi s klerikalci, a Šustersič je sam to odbil. Jutranja sapica, ki veje njenu, veje tudi nam. Mi hočemo svobodo v vsakem ozhu, tudi pri volitvah. Duhovščina je privilegiran stan in zato se mu mora zabraniti, da bi zlorabljal cerkev in vero. (Živahno odobravanje.)
S tem je bila razprava o predlogih glede splošne in enake volilne pravice zaključena.
Dež. predsednik Schwarz je z ozirom na ŠusteršiČevo sramotenje ljubljanskega sodišča in predsednika senatu, ki je razpravljal o knežaški aferi, izjavil, da so Šusteršičevi napadi popolnoma neutemeljeni in da jih zaradi tega resno in odločno zavrača.
Dež. glavar Detela je istotako ostro obsodil Šusteršičeve napade na sodišče in je izrekel Šusteršiču grajo.
Na vrsto so prišli formalni popravki.
Prvi je govoril dež. glavar D e -tel a, ki je pribil, da je Šustersič govoril očitno neresnico, ko je dejal, da je dež. odbor pri volitvi vplival na svoje uradnike. (Dr. Šustersič: En višji urad nik je vplival. Dr. Tavčar: Tudi to ni res, sploh pa jaz nisem nikomur rekel niti besedice.)
Posl. Povše je potem trdil, da takrat, ko so klerikalci v drž. zboru prodali vero in narodnost koaliciji, niso iskali zveze z Nemci v deželnem zboru. (Klici: Pa imeli ste jo ! Dr. Tavčar: Papež je prišel vsled te zveze v dež. zbor. Hribar: Ulični napisi.) Nemci 80 nam ponujali zvezo, pa mi je nismo hoteli. (Veselost.)
Grof Barbo je prijel Schweitzerja za uho.   Konstatiral je, da klerikalci I niso   edini  in   patentirani zastopniki . kmetskega ljudstva. Njih nastopanje v zbornici kaže, da jim ni več za kmete j in so pravzaprav le delavski zastopniki, Zveza z naprednjaki ni veleposestnikov j nikdar ovirala zastopati  kmetske ko-i ris ti in zgodilo se je dostikrat, da so j veleposestniki   glasovali   s klerikalci. Konstatiral je dalje, da se je začela v drž. zboru obstrukcija šele potem, ko I se prišli v  drž. zbor zastopniki pete
da bom jaa vsakemu prelomu teh mej rosno in vodno v okom priiol.
2 drago strani pa moram poudarjati, da jo v pravom interesa prebivalstva samoga, ako so pri takih prilikah odredbam oblasti, posebno pa tudi orožničtva, pokori in se tem uredbam no ustavlja. Vsaj jo vsakemu driavljanu prosto, postavnim potom oziroma potom pritožbe iskati pomoči sopar vsako naredbo, po kateri se mu po njegovem mnenju krivioa godi. Vsakdo, kateri prebivalstvu to pojasni in razloži, ae bode hvalevredno strinjal s pravim interesom naloga ljudstva in na ta način se lahko prepreci marsikatera obžalovanja vredna neireža posameznih. Tudi v tem oziru, častiti gospodje, smo gotovo edini.
Kar se tiče rasnih podrobnosti navedenih v interpelaciji, bi še sle-deie r»d omenil:
Okrajnemu glavarju 69 očita, da je nt rodno in netaatno postopal; nasproti temu moram om niti, da je Dr. Gron vsled lastne, meni popolnoma verjetne izjave na vsak način opetovano skušal ljudstvo pomiriti, in da je izrecno poudarjal, naj se žup-ljani v svrho dosege njih namenov potom pritožbe obračajo na cerkveno, oziroma viijo politiino oblast.
V interpelaciji sa govori dalje o posebni krutosti, s katero *»o žan-darji baje postopali. V dokaz temu se izrecno navede — sicer z dostav-kom — »če so dotična poročila resnična« — da se je ranjenec metal po tleh, da se je silil z udarci kopita, da je moral peš hoditi, da se za rano nikdo ni brigal, da se je ponudba ranjenem z vozom odpeljati na surov način odklanjala in da se je ponoči odtiral v Štofjo Loko z sodišču. Te trditve se vsled poizvedb ne strinjajo s dejstvi. (Ugovori poslancev.) Vsled poročila, ki ga je poveljnik žandar-merijskega oddelka I. v Ljubljani predložil, niso žandarji Lustreka po tleh metali in ga tudi niBO s udarei kopita silili, da je meral peš hoditi, ranjenec se je tudi takoj za silo obvezal in potem dopoldne z vosom v Skofjo Loko odpeljal.
Da pomirim gospode popolnoma glede postopanja žandarmerije, uso-jam si doslovno prt citati dotične od stavke izvirnih uradnih poročil. (Tu je deželni predsednik preČital uradno poročilo, v katerem sa na razne načine opravičuj a orožništvo)
Nikakor pa ne morem pritrditi trditvi, da si je okrajni glavar za krivil, da je v Sori kri tekla. Temu — kakor rečeno — vsega obžalovanja vrednemu dejstvu je oila samo pG-sebna trdoglavnost Ivana Lustreka vzrok, kateri se je orožnikom tako ustavljal, da so morali po dotičnih predpisih s orožjem postopati. Konč o sem v položaju zagotoviti, da ranjenec ni v nevarnosti in da bode bržkone kmalo okreval.
5. seja, dne 8. novembra 1905. Predseduje  deželni glavar Detela; vlado zastopata deželni predsednik Soh vsn in okrajni glavar Haas.
Jezik zapisnikov.
K zapisniku zadnie seje se je oglasil dr. Šustersič rekši, da je zsptsnik nemški in da so nemški zapisniki izraz kulanee. Ni vzroka izkazovati tako kulanoo in delati komplimente nemškim grofom ia baronom, zlasti ker se upirajo volilni reformi. Na Koroškem in Štajerskem delajo v deželnem zboru le nemški zapfantki Dokler je temu tako
mora s stalilS* zdrave rttorsijake politike, tadi kranjski deželni zbor enako postopati. K večjemu bi se moral vsak 20 za isntk čitati v nemškem jeziku. Govornik je predlagal, naj se zapisnik ne odobri in nuj se sestavi v slovenskem jeziku. (Sohvreitser ploska)
Baron S o b w e g e 1 opozarja, da so se vedno delali zapisniki v obeh jezikih in da hoče Šosterš č s svojim predlogom le motiti porazumljenje med prebivalstvom. Dvojezičnost je stara navada v deželnem zboru in mi zahtevamo, da se jemlje ozir na drugi deželni jezik.
Posl. Hribar smatra Susteii • čev predlog za samostojen sli nujen predlog, naj se torej odkaže upravnemu odseku.
Dr. Šustersič je vnovič opozarjal na razmere v štajerskem ia koroškem deželnemu zbora Hribar naj raje pove, da so naprednjaki zvezani s Sohwdglom. Moi predlog ni nujen ne simoatalen. Mi Ubko to vsak dan sklenemo. Če sklenemo danes slovenske zapisnike, jih bomo vednt imeli
Župan Hribar se je odločno zavaroval zoper aumn.Čenie, da zaradi zveze z veleposestniki ne bi mogli naprednjaki glasovati za t* predlog. zadnjič sem pojasnil, da v narodu h r Čeh imamo vzlic zvezi proste roke. Šuat&rš;čev predlog nasprotuje § 12. opravilnika. Prmoipi-jalno srn" za Susteršičev predlog. Naj ga Sasteršič stavi kot nujen predlog, pa bomo zanj glasovali.
Dr. Krek skuša dokazati, da se mora koj sklepati o tej stvari in trdi, da so nemški zapisniki sploh v nasprotju s § 19 opravilnika. Zapisnik mora biti tak, da ga razume tudi slovenski poslanec, ki ne zna nemški. Med nami in veleposestniki je vsp.ka zveza nemogoča.
Posl. Hribar pravi, da razmerje zapisnikov glede jezika ni v pravem r*«merju s številom prebivalstva. V tem oziru je pa gotovo treba se posvetovanj, ker je Suster-šičev predlog važen, ga stavljam jas kot nujni predlog in nasvetujem, naj se ta moj predlog odkaie upravnemu odseku.
Dr. Šustersič je izustil silno budalo a t, kaj bi se zgodilo, Če bi bil zapisnik pisan v kak* m tujem jeziku. Torej ne ve, da se sme v kranjskem dež. sberu samo v slovenskem in nemškem jeziku uradovati. Hribar hoče stvar zavleči. (Ogorčenje) Moj predlog se strinja z opravilnikom, naj se torej da na glasovanje.
Ta Šasteršičev predlog je bil čisto navaden ob3trakcij*ki manever. Klerikaloi nečejo, da bi dež. zbor prišel do dela.
B»rou So h w e gei je novic ape liral na zbornic \ naj varnje starodavno navado. C i se sprejme Šasteršičev predlog, bo to dokas, da so klerikaloi zaceli delati na to, da se veleposestvo izstrada. Nam se glede voliine reforme ne mere nič cč tati Obžalujem, da so klerikaloi izjavili, da ne dopuste nobenega dela To je najgrja nehvaiežnost. Pred odo deželo Be Vam mora povedati, da brez I vestno zavirate vsako delo Kar ste Vi povedali, je mčno in razpade pred resno kritiko. (Klerikaloi so tulai in razsajali, Krek je prvi začel, Šaster šič je tulil kakor kaka prehiajena krava in vpil: Renegat, ven z volilno pravico.)
Župan Hribar izjavi, da bo napredna stranka glasovala za Šuster-
SMT* Dssliss w rsniloai- ~^BB
levem bregu Drave, šejniso leta 1900 našli nobenega Nemca. Čudno je torej, kako pride na občinsko tablo vrh Ra-delja samo spakedrano ime „Wrieanegu namesto Breznika. Nekako sred radelj-skega grebena je podružna cerkev Sv. Pankracij, odkoder je prekrasen razgled. Podružnica spada v faro Eemšnik, kd je izmed najstarejših v lavantinski škofiji, saj se omenja že pri ustanovitvi škofije leta 1228. Pri Sv. Pakraciju je meja občin Remšnik in Ivnica ter okrajnih glavarstev Losonc (Deatsch-Landsberg) in Slov. Gradec. Ponekod pa sega remšniška občina tudi po vzhodnem pobočju, vsled česar se je tu zdržalo še precej Slovencev, a tudi Slovenci kupujejo nemška posestva. Na nemški strani proti Arvežu sta kraja z značilnima slovenskima imecoma Lesna in Bukovce. (Dalje prih.)
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Tretji del. (Dalje.) V.
Zaupni razgovor devinske vladarice Helene b eužnjo Zulejko je prekinila služkinja z naznanilom, ki
je razburilo Hsmo, kakor š* nikdar nobena stvar in je Zulejko do skrajnosti presenetilo. Služkinja je namreč naznanila obisk, in koj za njo je vstopil v sobo Juri Devinski.
Hema se j« spomnila v tem tre-notka Zalejkinih n&svetov in kakor omamljena veselja je padla na Jur-jeve prsi in mu ovila roke okrog vratu
»Ah,  moj   gospod,   kako sem
srečna, da me obiščete.«
Juri je bil tako presenečen, da se ni čisto nič branil ljubeznivostim svoje žene. Nekaj trenotkov je kar nepremično stal na svojem mestu, prav kakor bi ne pojmi), kaj se godi okrog njega in £ njim. Potem pa je če tudi z lahko roko vendar odločno potisnil H-mo od sebe.
»Pustite t*ke otročarije, gospa,« je rekel z ostrim poudarkom. »Cis sato ni primeren.« 11 ko je Hema začela ihteti, je osorno nadaljeval: •Ne jokajte, nego poslušajte me. Moj namen je bil ie včeraj, da Vas tu predstavim kot svojo soprogo. S tem sem hotel javno izraziti svoja spoštovanje do Vas in pokazati, da imsm boljša pojme o zakonu, kakor drugi velikaši, ki menjavajo svoje
kurije. Zavračujoč zvijače in podtikanja klerikalcev je izjavil, da zahtevajo veleposestniki popolno svobodo volitev. Svoboda volitev zahteva, da vsak vo-lilec sam spiše svojo glasovnico. Pri zadnjih volitvah se je pokazalo, da je bilo oddanih na stotine glasovnic, ki jik je spisala ena in ista roka. (Pritrje vanje.) Ljudje Se vedeli niso, za koga so glasovali. Če se Štejejo tiste glasovnice, ki se jih volilci sami popisali, potem je marsikdo tistih, ki vpijejo, da je ogromna večina naroda na njihovi strani, dobil še manj glasov, kakor kak poslanec iz veleposestva. (Živahno pritrjevanje.)
Posl. Luckmann je konstatiral, da dež. zber od 1. 1899. ni mogel več odobriti nobenega računskega sklepa in da torej faktično pet let ne pride do dela.
Glasovanje.
Na vrsto je prišlo potem glasovanje o ŠusterŠičevem predloga. Nujnost je bila sprejeta z naprednimi in klerikalnimi glasovi, dostavek, da naj se ne skliče nobena seja, dokler ne bo ustavni odsek končal svojega dela, pa je bil odklonjen z naprednimi ia veleposestniškimi glasovi.
Po kratki formalni debati se je z naprednimi in s klerikalnimi glasovi s prejela tudi nujnost Hribarjevega predloga.
Oba predloga o volilni reformi sta s tem odkazana ustavnemu odseku.
Sorska afera,
Kononoi seje je deželni predsednik Sohwarz na interpelacijo sa stran   dogodkov   v  Sori odgovoril takole:
Visoka zbornica!
Na interpelacijo, ki so jo gospod r*oslaneo dr. Tavčar in tovariši v 2 seji o brez dvoma vsega obžalovanja vrednih dogodkih v Sori vložili, mi je čast sledeče odgovoriti:
Vodia okrajnega glavarstva ljubljanskega, g. deželnovladni svetnik pl. Cron, je dobil od strani županstva v Medvodah, pa tudi od tamoŠ nje žandarmerijske postaje tako vzbur-l]iva poročila o morebitnih izgredih med strankami, da se ni mogel od tegniti svoji dolžnosti in odgovornosti in je šel z orožniki sam na lice mesta. Da je bila situacija na vsak način kritična, to priznavajo častiti gospodje interpelantje sami s tem, da pravijo: da se bode ljudstvo hudo razburilo, se je vedelo naprej.
Priznavam, da ni bila v našem slučaju naloga politične oblasti prizadevati se za izvršitev ukaza knezoško-fijskega ordinariata; dozdelo se je pa okrajnemu glavarju težavno ostati brezdelen gledalec, ravno z ozirem na to, da je bil občni mir v nevarnosti. Potem pride v poštev, da zaprta hiša je bila šolska hiša, v katero mora biti vstop okrajnemu glavarju vsekako prost. Te pravice Be je hotel okrajni glavar poslužiti, ker je bil mnenja, da — ako more ras-govarjati se z gospodom župnikom Beroetom — da bi ta mogel pomiriti ljudstvo. Končno take trdcglavnosti ranjenoa m bilo niti pričakovati.
Častiti gospodje soglašajo gotovo % mano, da morajo organi, poklicani za vzdrževanje občnega reda in miru, ako enkrat v akcijo stopijo, varovati avtoriteto oblasti in posebno lastno avtoriteto in varnost.
Razume se samo ob sebi, da tadi državni organi morajo pri svojem uradnem postopanju držati bo onih mej, katere jim predpisujejo zakoni in bodite uverjeni e* t ti gospodje,
soproge, kadar se jim zljubi. Aii zgodile bo se stvari, vsled katerih mi ni mogoče, storiti to, kar sem nameraval.
»Razumem,« se je oglasil Niko* laj Rogonja, ki je bil z Jurjem stopil v sobo in je mirno slonel pri vratih, »zdaj Vam tega pač ni več treba za Vaše namene.«
Jurja ta zbadljiva pripomnja ni spravila is ravnovesja.
»Nikolaj Rogonja — bog naj vas varuje, da bi imeli kdaj takega prijatelja, kakršen ste vi.«
Potem se je Jari zapet obrnil k svoji ženi.
»Cajte me, Hema. Morda bo že jutri tisti dan, ko mi napove velik del goriških, istrskih in furlanskih velikačev vojno na življenje in na smrt. Morda bom že v kratkem si romak, ki ne bo imel zavetja, kjer bi mogel mirno spati; morda kmalu ne bom imel ničesar drugega več, kakor ovoj meč.   Kdo bi pač mogel
povedati, kaj prinese ta vojna. Vi ste pač moja žena, Hema, ali veže naju samo cerkveni blagoslov in ničesar drugega, in zate se ta vez lahko pretrga. Vi ste mlada in lepa cvetka ia popolnoma nedotaknjena — lahko
dobite moža umed najodličnejših ve-likašev, ki Vas bo znal po vrednosti ceniti. Ia da me na bodete napačno sodili, Vam ponuiim vse, kar imam, vse svoje gradove in vse svoje vasi, samo Devin mi pustite, ker tam sem rojen in tam hočem umreti.«
Hema je gledala Jurjn v oči ali raiumela ga ni. Le to ji je bilo jasno, da ji je ponudil vse svoje gradove, izvzemši Dsvin.
»Jaz nisem imela nič dote, moj gospod,« je rekla tiho, »in zato nimam nobene pravice do Vaših gradov in vasic
»Kaj mislite storiti, gospa?«
»Kar mi bodete svetovali.«
»Pri meni ne morete ostati. Ničesar Vam več ne morem ponuditi, ne bogastva, ne varnosti, ne miru, ne ljubezni. Jaz tudi nečem, da bi ljudje rekli: Hema je zapustila svojega moža v trenotku največje nevarnosti. Naj pade rajši name sramota, da sem Vas nezvesto zapustil «
Juri se je obrnil od svoje žene in je naročil Nikolaju Rogonji:
»Spremite mojo Ženo k grofu Majn-hardu in reoite mu, da sem jo jaz zapustil, reoite, da sem grdo in ne-
pošteno ravna), rte te, kar hočete. Vez, ki me veže s Hsmo, se lahko pozneje pretrga «
Po teh b sedah Be je Juri spoštljivo priklonil svoji ženi in je naglo odšel.
Zavit v svoj plašč je hodil Juri nekaj časa po mestnih ulicah, ki so bile vse polne ljudstva. Prisluškoval je tod in tam in povsod je Cul svoje ime, povsod je slišal, da ga kolnejo kot krivoverca in mu žele, kar se more komu najalabšega želeti. Zazeblo ga je v srce, ko se je tako prepriča), da mu je vse mesto sovražno, da je že vse prebivalstvo proti njemu nshajskano. Duša njegova je zahrepenela po prijazni tolažilni in vzpodbudni besedi, kajti čutil se je tako osamljenega in zapuščenega, da mu je bilo težko pri srcu. Nehote jo je zavil na stransko pot in prišel na vrt Katarine Z -ranove.   Tiho as
je približal h IL Razsvetljeno okno mu je razodevalo, da je Katarina doma. Vsaj govoriti je hotel i njo. Postal je pred oknom, a skoro omagal, ko je čul rahle akorde harpe in spoznal, da svira Katarina nanjo mrtvaški napev. (Daljo prih.)
Priloga ..Slovenskemu Narodu'^št. 256, dne 8 novembra 1905.
ŠiČev predlog, a želeti bi bilo, da 86 ie odsek s stvarjo bavil, saj bi končno bil icid isti in za vedno veljaven. Dr. Krek je zahteval glasovanje po
imenih.
DeŽ. glavar De tel a je pojasnil, iia veli- Šugteršičev predlog samo za cans^njo sejo.
Žapan Hribar opozarja, da pravilnosti obsega zapisnikovega se sploh ne ugovarja le formelno.
D?. Šustersič formulira svoj predlog, da se zapisnik ne odobri in spiše slovenski.
Za šusteršičev predlog so pri menskem glasovanju glasovali napredni in klerikalni poslanci — veleposestniki pa proti.
Ako bi bilo klerikalcem za stvar, bi bil i stvar sprožili tako, da bi bila sa vedno veljavna, a bilo jim je le za obstrukcijo in zato hočejo stvar ponoviti v vsaki seji, kakor je ropotal dr. Krek, da se več časa potrati.
Po glasovanju je dr. Šustersič razodel, da ima zapisnikar že pripravljen po ŠusteršiČevem predlogu premen j en zapisnik — nakar je zapisnikar še enkrat prebral zapisnik. (Dva mlada glaska sta zavpila Živio!)
Kaj je z ustavnim odsekom?
Dr. Š uster ši č je vprašal, zakaj ustavni od*ek še ni konstituiran, ko je s pretežno veČino sklenjena nuj nost volilnih predlogov in če hoče glavar odss^u dati časa, da bo res hitro delal.
Glavar je rekel, da ni bilo doslej povoda da bi se odsek konstituiral, ker rasprava o volilnih predlogih ni bila končana. Danes se bo kon-Btituirad in cdsek bo imel priliko bvoje delo hitro dognati.
Glava? je prekinil sejo, da se ustavni odsik konstituira.
Po   kr&tLtm   odmoru   je dež glavar zopsi otooril sejo in naznanil, da ja ustavni od^*k volil za pred sedniks  posl  M Ar ko t a in da bo ustavni  odsek   imel  sejo  jutri do poldne.
Učiteljske plače.
Na to je dobil besedo poslanec Ivan Hribar, da utemelji nujni predlog narodno naprednih poslancev glede zboljšanja učiteljskih plač.
Govornik je slikal v živih barvah bedni položaj kranjskega nciteljstva in naglašal potrebo, da se takoj zboljša niegov gmotni položaj. Da se učitelj-stvu urede plače, tega je učiteljstvo tudi vreduo, tako vsled svoje izobrazbe, kakor tudi zbog svojega uspešnega delovanja. Koliko je vredno dandanes učiteljstvo, je zlasti pokazala letošnja razstava učil v Ljubljani.
Učiteljstvo je že opetovano prosilo in zahtevalo zboljšanja gmotnega položaja. Lansko leto so na učiteljskem shodu v „Mestnem Domu" vse naše pol. stranke izjavile da hočejo podpirati te učitelj-ke težnje glede zboljšanja plač. Zgodilo se pa v tem oziru ni vzprico pol. položaja v deželi ničesar, zato pač ni Čudno da so učitelji posegli pri letošnji dež. učit. konferenci po najskrajnejšem sredstvu — po ob-strukciji. Zadnji čas je že torej, da se v tem oziru že vendar enkrat uredi. Rešitev tega perečega vprašnnja je seveda težavna. Naj hol je bi bilo, da bi se učiteljske plače uredile, kakor v Bnkovini.
Koncem svojega govora je Hribar poživljal klerikalne poslance, naj glasujejo za nujnost njegovega predloga. Ko je Hribar končal svoj govor, so mu galerije, kjer je bilo zbrano mnogo uči-teljstva, viharno ploskale.
Dr. Šustersič, je izjavil, da bodo klerikalci glasovali za Diijnost Hribarjevega predloga.
Govornik pravi, da bo težko regulirati ueit. plače še v tekoči sezoni, ker bodo dež. zbori nemara že 18. t. m. zaključeni. On bi bil za to, da bi ae sedaj provizorično dovolile učiteljem, v prvi vrsti oženjenim draginske doklade, katere izplačati bi bil poobla ščen dež. odbor.
Govornik kritikuje uredbo današnjega šolstva ; za šolo mora sedaj skr beti dežela, moč nad šolo pa ima država. To je krivično in treba je v tem oziru doseči temeljito spremembo. Nekaj ne-čuvenega so za učiteljstvo uvedene tajne kvalifikacije, ki se morajo na vsak način odpraviti. Govornik ilustruje tajne kvalifikacije s slučajem ravnateija meščanske šole v Krškem L a p a j n e t a. Trdi, da so v tajni kvalifikaciji neresnične stvari. Takih slučajev je mnogo in v tem tiči velika krivica tajnih kvalifikacij. Skrbeti bo treba, da se ustanovi službena pragmatika. Kaj bo z učiteljstvom, če ne bo imelo svobode.
Dr. Krek omenja podučitelje (Teh sploh nI na Kranjskem!) in poudarja, da se jim godi velika krivica. Dalje omenja, da je treba urediti vpra sanje o petletnicah. Nekaterim učiteljem se je odmerilo več petletnic, ki jim po zakonu niso Šle in jih morajo zdaj vračevati. Oboje se da izvesti s provizornim pooblastilom deželnega odbora.
Župan Hribar izraža svoje veselje, da je njegov predlog našel tako prijazen odmev. Zdaj te stvari ni mogoče deti uit i vu o rešiti, a deželni odbor naj pripravi vse, kar je treba. Z veseljem pozdravljam nasvet glede dravinjskih doklad;40 do 50 000 kron bo premalo. A doklade se ne smejo dati le oženjenim učiteljem, sicer bi bil to migljaj, naj se neoženjeni hitro oženijo. Glede šole ima res vse pravice drŽava, tisti, ki jo vzdržujejo, pa nobenih. Mi smo Že zahtevali pomeČi iz državnih sredstev in sčasoma bo morala država kaj storiti. V dež. šolskem svetu so učitelji preslabo zastopani.
Nujnost Hribarjevega predloga je bila soglasno odobrena. (Živio klici ia ploskanje.) Izvoli se poseben odsek, ki naj o predlogu poroča še v tekočem zasedanju.
Vodovodi.
Na vrsto je prišel zdaj posl. C. P i r c a predlog zastran vodovoda za Kranj in okolico in predlog posl. Pov-š e t a zaradi drugih vodovodov.
Posl. Pire je pojasnil, da se vprašanje o kranjskem vodovodu vleče že deset let. Dež. zbor je Že soglasno obljubil prispevati k stroškom 25%. Načrt se je moral nekoliko popraviti. Dovolilo se je 40% državne podpore, ako dežela poviša svoj prispevek za 5° tr Vodovod je za Kranj in za nekatere vasi nujno potreben. Govornik popiše vodne razmere v Kranju in v okoliških vaseh. Celo gimnazija ima na razpolago slabo kapnico- Kranj se lepo razvija, a vsled pomanjkanja vode ven dar ne more prosperirati kakor bi sicer mogel. Še slabše je po nekaterih vaseh. Voda je taka, da morajo ob vojaških vajah patrulje stražiti, da vojaki ne pijejo te vode. Z vodovodom bi se te vasi gospodarsko povzdignile. Govornik priporoča toplo svoj predlog.
Dr. Šustersič je izjavil, da klerikalci nimajo nič proti temu predlogu in da bodo glasovali zanj. Take razmere, kakor jih je popisal Pire, so v mnogih krajih, in zato je vodovodna akcija ena najvažnejših. Ako hočemo vse izvršiti, se moramo otresti birokra-tične počasnosti in bojeČnosti, deželni odbor se mora dela lotiti in ga izvršiti. Dež. odboru se mora dati možnost, da to izvrši. To je namen našega predloga z zakonom iz 1. 1900. Usta novil se je zaklad za dež. kulturo in melijoracije. Dežela bo najela štiri mi lijone kron. Ta zaklad bo ostal na pa pirju — mi pa hočemo to uresničiti s svojim predlogom.
Posl. Povše je potem obširno razpravljal o različnih vodovodih. Glede Kranja je dejal, daje to stvar v prvi vrsti upoštevati. Ako se sprejme predlog bi bilo mogoče dež. odboru koj ko dobi zadevni odgovor od kranjskega županstva, lotili se izvršitve. Le za projekte ki so popravljeni, bo treba 11/i milijona kron in bo torej morala dežela globoko poseči v žep. Mnogo pa je projektov, ki še niso pripravljeni.
Govorila sta se Pfeifer o Beli krajini, a potem Mejač o regulaciji Bistrice in o vodovodih v kamniškem okraju.
Zbornica je sprejela oba predloga oziroma njih nujnost in jih je odkazala finančnemu odseku, ki pa vs led kleri kalne obstrukcije seveda še  ni voljen.
Dež. glavar je priporočal, naj se vendar volijo odseki, saj je drugače vsako delo nemogoče.
Zdaj se je seja prekinila. Klerikalci so imeli klubovo sejo, ali naj volijo odseke, ali naj volitev še dalje zadržujejo in onemogočajo.
Ko se je seja zopet otvorila, je dr. Šustersič izjavil, da je bila nje gova stranka sklenila, se ne udeležiti volitev v odseke, izvzemši ustavni odsek. Danes je svoj predlog premenila, ker se je večina zbornice izrekla za splošno in enako volilno pravico. Zato dopušča stranka, da se volita šolski in finančni odsek. Izvoljeni so bili v šolski odsek: dr. Ferjančič (podnačelnik), Grasselli, Hribar, dr. Majaron, baron Reehbach, grof Margheri, grof Barbo (načelnik), Jaklič, Demšar, dr. Šustersič, Povše in Košak.
V finančni odsek so bili voljeni: Arko Miha, Pfeifer, dr. Šustersič, Žitnik, Pogačnik, grof Barbo, dr. Schoeppl (podnačelnik), baron Apfaltrern, grof Margheri, dr. Majaron, Grasselli, Hribar (načelnik).
Posl. Hribar je opomnil, da se je pri voli vi zgodila napaka. Vsled tega je odložil Grasselli mandat za finančni odsek in je bil namesto njega izvoljen dr. Tavčar.
Prihodnja seja bo v torek.
Obč. svet ljubljanski.
Ljubljana, 7. dot. 1905.
Predsedoval je Župan I»an Hri bar.   Za overovatalja  z»p snika je naprosil  obč. svetnika   P lan ta na in Turka.
Naznanila.
/ jpan Je naznanil, da priredi prihodnjo ne^sijo v Ljubljani koncert najstarejše pevsko društvo na slovanskem jugu,   hrvaško pevsko
društvo »Kolo« ter je povabil občinske svetnike, da ae udeleie tega znamenitega koncerta.
Nadalje je uasnauil, da se je nad-inliner Fran Pavlin saradi preobilice poalov odpovedal zopetni izvolitvi v kuratorij višje dekliške šole. — Obč. avetnik Svetek je predlagal, naj se odpoved ne vzame na znanje, temuč naj ga iupan preprosi, da vendar le sprejme izvolitev, ker bo kuratorij baš prihodnja leta potreboval take moči, kakor je nad-inšiner Pavlin, ko se bo namreč gradilo novo poslopje za imenovano šolo. Sprejeto.
Nato je govoril iupan čuvstven) posmrtnioo pokojnemu ientpeter ekemu župniku M Malenšku, po udarjajoč, da se ne spominja, da bi se bil v Ljubljani kateremu duhovniku priredil tako sijajen pogreb, kakor blagemu pokojniku, čeli, da bi dobila čentpetrska iupnija vred nega mu naslednika. Občinski svetniki so govor poslušali stoje.
Oardnemu ritmojstru pl. An-drejki se je na županov predlog izrekla zahvala za priposlano krasno vezano svojo knjigo »Slovenski fantje v Bosni in Heroegovini«.
Nadalje je naznanil župan, da je ravnateljstvo južne železnica sporočilo, da se s 1. majem prihodnjega leta vpeljeta na progi Zidanmost Zigreb dva nova vlaka, zakar se je iupan v železniškem svetu že opetovano potegoval.
Potem je pzečital  zahvalo iu pana mesta K na a, ki izraža čutila največje hvaležnost; v imenu po potresa prizadetega prebivalstva Kala-brije za naklonjeno darilo.
Končno je popravil župan svojo napoved izza zadnje seje, da ko mestna občina z tdrui t?ijo obeh pripravljalnio na obrtnih nadaljeval nih šolah pridobila 2450 K, ako do voli letno podporo 2000 K Prihranek bo znašal v rvamo- le 350 K.
Ztpismk zadnje seje se je pre čital in odobril.
Ka znižanje hišnega davka v LJubljani.
Obč. avetnik Prosene  je ute meljeval svoj nujni predlog, naj bi se   odbitek   oi   hišnega   davka za vzdriavania poslrp'j  zviSal  v Ljub Ijani od 15% na 30%    Govornik je izvajal, da je davčni pritisk nežno sen  in  da davčna  morala rapidno pada.   To čutijo posebno hišni po leatmki v L ubijam, ki jih zadenejo vai mogoči davk\ mestne in deželne doklade. Ako je posestnik zadolžen, plačevati  mora tudi obresti od posojila.   K vsemu temu pa pridejo še stroški  za  sdriavanje  hišnega poslopja;   plačevati  mora  vsako leto dimnikarja, hišnika, hišnega upravi telja, za snaženje hiše in pred hišo za razne poprave,  kakor mizarja, tisirjs,   krovca,   pleskarja, zidarja, pečarja itd.   Nadalje zavarovalnino proti požaru, proti poškodbi po vodo vodu iti. Skoraj vse dohodke, ki mu jih daje hiša, porabi skoraj za po ravnavo tah bremen.   Mnogo hišnih posestnikov  imamo,  koj-h dohodki ne krijejo izdatkov, da so v resn c le upravitelji svojih hiš. Tako ae je pri enktti v finančnem ministrstvu leta 1903 konštatovslo, da so bre mana hišnih poststn kov deloma ie prekoračila mejo dopustnosti. Hišni posestniki so v ved ni nevarnosti, da se jim skrčijo dohodki, ki so investirani v glavnic5, vsled tega, ker so jim   ostala   stanovanja   dalje časa prazna ali ker jih je zadela kaka elementarna netgoda.  č sti dohodki hiš ne donašajo toliko, kakor znaša najnižja obrestna mera pri javnih papirjih, pri denarnih zavodih. Kake rashks je tedaj med hišnim posest ni k m in previdnim kapitalistom, ki ima svoje imetje naloženo v javnih papirjih ali pri  denarnih zavodih! Brez skrbi in truda vleče po 5% dočim   dobivajo   hišni posestniki kvečjemu 2% do 3%  a prvi lahko svojo   imovino   davčni oblasti sa molče, hišni posestnik pa tega ne more storiti.  Ako se to razmere ne izpremene, bo kmalu izginilo veselje do novih zgradb, kur se bo v L ub ijani občutilo posebno takrat, ko bo prenehala 201etna davčna prostost pri novih zgradbah. H šni davek s je vpeljal leta 1820 Takrat se je do ločilo, da se sme 15% odšteti zi vzdrževanje poslopij.   L?t« 1849. se je ta odbitek p j višal na 30% a leta 1882   se je zopet znižal na 15% Pred 50 leti je potemtakem vlad* uvidela, da je treba 30% za vzdrževanje posl pij, od takrat pa so ns stale draginje posebno v Ljubljani a odbitek se je vkljub temu znižal na polovico«   Nvkater m mestom p« sa je odbitek vendar s višat na 30%
Zategadelj je predlagal: Obšinski svet akteni odposlati e. kr fiaančnemu mniatru sledečo peticijo: Občinski svet stolnega mesta Ljubljane prosi prevsv. finančnega ministra, da bla govoli žs pri prvem zasedanju drl zbora predložiti zakonski načrt, v katerem se dovoli ljubljanskim hiš-
nim poaestnikom 30%  odbitek sa vzdrževanje poslopij pri odmeri hiš nega davka.
Predlog je bil enoglaano sprejet in Šopan se je v imenu obč. aveta zahvalil poročevalcu.
Nakup vojaškega preekrbo-valiftča In gannizijslve bolnice.
Obč. svetnik Senekovič je poročal o županovem poročilu v za devi najetja posojila za nakup imenovanih poslopij. Tozadevno dovolilo ie dobila mestna ohčina že leta 1891 Za stavbičče barona Codellija bo treba plačati 40000 K. Najugodnejšo ponudbo je stavila Mestna hranilnica, namreč posojilo po 425% Sklenilo se je, pri tem, zavodu najeti posojilo, obenem pa dati Mestni hra-nilnioi dovoljenje, da sme dati posolila   po    znižani     obrestni meri
4 25%.
Razne prošnje.
Vodstvu uršulineke ljudske in meščanske Šole s« je dovolilo 90 K za nakup novih Černivčevih račanio za ubožne učenke. (Poročevalec obč. svetnik Senekovič).
Prošnja avstrijskega društva za odpravo cestnega prahu na Dunaju za prispevek se je odklonila. (Poročevalec obč. svetnik P ros en o)
Tvrdci Rella & Neffe se je dovolilo 1293 K doplačila k zgradbi kanala na Martinovi cesti, ker je bilo treba mnogo kamenja klesati in ker se je pri proračunu v istini dosegel prebitek. (Poročevaleo občinski svetnik Žužek)
Proti podraženju mesa.
ebČ. svetnik Franehetti je poročal o mag stratnem dopisu v zadevi nasvetovane peticije glede aprovisaoije mest z mesom. Poročevalec je nasvetova), naj se mestna občina pridruži akciji mesta Brna da se meje iz Ograke in R imunske za uvoz živine odpro. Navajal je s številkami, da se je v zadnjih 5 letih v Ljubljani cena mesu zvišala povprečno več kot 25 h pri kilogramu. Stavil je tozadevno rest-locijo — Oač. svetnik PredoviČ je pozdrav 1 al predlog, a zahteval, da 89 tudi meje Srbije odpro. Župan je pojie nova!, da Avstrija ne meji na Srbi r, za Ogrsko pa so drugačni veterinami oredpisi kot za Avstrijo in da bo Ogrska is s-b čnih namenov vedno nasprotovala izvozu iz Srbije. Predo-v č je nato svoj predlog umaknil odsekov predlog z resolucijo pa je bil sprejet.
Zdravniška preiakovalnica v mestni hi&i.
liti poročevalec je poročal o dopisu mestnega magistrata, naj se določi sa zdrava ško preiskovalnicu dostojna soba ter se ratupi potrebno nr dte. V ta namen se je dovolile 500 K kredita.
Pomnoiitev redarjev.
V svrho zadostnega nadsorova nja vseh ljubljanskih trgov se je na svetovalo, da se pomnoži redarstvo za 4 može, ki se posebej izobrazijo t*r dodelijo tržnemu nadzorstvo. Trije bodo zgodaj zjutraj poslovali pri mitnicah, da pregledujejo dovezeno blago ter pazijo na prekupo-vanje. Sprejeto. (Poročevalec podžupan dr. vit. Bieivveis)
Delovanje prostovoljnega gasilnega društva.
Isti poročevalec je poročal o de lovanju imenovanega društva v III četrtletju. Društvo je posredovalo pri 8 požarih   Poročilo se je vzelo na znanje.
Poraba dotacije za nakup učil.
Mestni dekliški S razrednici sej.-dovolilo svoječasno za nakup okostnjaka 120 K. Poraba se je odobrila (PrroČavalec obč. svetaik Gro sel
Ustanovitev meščanske šole v Ljubljani.
Poročal   je   občinski svetnik
5 u b i c.
Kakor znano, je občinski svet svoječasno sklenil, preosnovati II mestno deško šolo   v petrazredno
1. udsko in 3 razredno meščansko šole, ako prevzame plačevanje al -teljev dežela. Po vsestranskem dopisovanju predlaga šolski odsek: 1 Mestna deška 8rszrednioa se pro-osnuje v deško občno ljudsko in meščansko šolo pod skupn m vodstvom   ravnatelja   meščanske šole
2. Ta preosnova se ima is vršiti tako. da se istočasno aktivirajo sedanji 6 7. in 8. raared ljudske šole kot 1. 2. in 3 razred meščanske šole, sedanjih 5 ljudskočolskih razredov pa ostane le nadalje kot občna ljudska šola. 3 Slctb za stvarne potrebščine meščanske Šole prevzame občina ljubljanska. 4 Ustanovitev 6 razreda na vaeh treh dečkih ljudskih šolah obč svet ne more priporočat*. 5 Glede učiteljskih plač na projektirani novi ljudaki In meščanski šoli občinski svet ne stavi nikakih predlog »v, ker je ustanovitev teh plač v teani zvezi s regulacijo učiteljskih plač sploh iu
ima po zakonu deielni zbor določati plače na ljudskih in meščanskih šolah. 6 Občinski svet pritrdi pridja-nemu učnemu načrtu za nameravano meščansko šolo.
Obč.avetnik Dimnik je govoril o pomenu meščanskih šol ter navajal, koliko takih šol imajo droge dežele, celo Dalmacija jih ima pet. Na Kranjskem pa bi ne imeli nobene, ako bi ne bilo pokojnega Hočevarja. Navajal je, da bo razlika v plačan za učiteljstvo nove meščanska šole znašala na leto le kakih 5000 K. Končno je predlagal: »Vod-stvo ljudake in mešSanske šole bodi ločeno, oziroma ravnatelju ljudake in meščanske šole se dovoli suplent, da bi bil ravnatelj poučevanja prost«. —-Ta predlog, kakor tudi vsi odaekovi predlogi so bili sprejeti.
Kaj je z volilno reformo za občinski svet?
V tej stvari je interpeliral Župana obČ. svetnik Tur k. Župan je odgovarjal, da kakor je obljubil deputaciji see. demokratov, se tudi izda novi občinski red in občinski volilni red. Hribarjeva tiskarna samo še gotova ni s tiskom. Žapanov tozadevni sklep je že tri leta star ter bo temeljito izveden po najnovejših in najmodernejših vzorcih. Taka temeljita sprememba pa se ne da dognati in posvetovati v eni seji. Vsekakor pa dobi občinski svet še ta teden reformo v roke.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8. novembra.
— Osebne vesti. Iagenieuv J. Sega, strojni komiear pri obratnem inšpektoratu južne železnice v Trstu je imenovan predstojnikom kurilnice v Brucku na Muri. loge-nieur Jovan G j u r i ć, strojni pristav ljubljanske kurilnice je premeščen k dunajskemu obratnemu inšpektoratu. Na njegovo mett j pa pride ingenitur F. Šešerko, strojni pristav graške kurilnice.
— Deželni predsednik Schvvarz je v včerajšnji seji deželnega zbora odgovoril na interpelacijo dr. Tavčarja in tovarišev zastran škandaloznih dogodkov pri odstavljanju župnika Berceta v Sori. Odgovor deželnega predsednika prijavljamo na drugem mestu. Sicer je deželni predsednik v tem odgovoru obsodil postopanje okrajnega glavarja ljubljanskega in je pri poznal, da je okrajni glavar postopal nepravilno ali vse to je zavito tako s pa-volo, da se komaj spozna in pri vsakem stavku se vidi, kako ae deželni predsednik boji najmanjše zamere pri klerikalcih. Glede pe-stopanja orožnikov je deželni predsednik prečita! obširno poročilo orož-niŠkega zapovedništva. Zdi se nam Čisto naravno da skuša oroŽniško za-povedništvo svoje moštvo oprati, ali kar je naravno, zato še absolutno ni korektno. Tudi po domžalskih dogodkih so taka uradna poročila, opraviČujsča neopravičljivo postopanje prizadetih orožnikov, igrala veliko vlogo, ali vrednest tega opravičevanja se spozna najbolje iz dejstva, da vDomžalah z bajonetom ranjeni Sedej še do danes ni obtožen tistih dejanj, katerih so ga orožniki dolžili. Postopanje proti Sedeju pa tudi še ni ustavljeno, prav kakor bi se kje bali, da bi potem Sedej tožil orožnike. Tudi glede orožniŠkega poročila o dogodkih v Sori bomo iz lahka dokazali, da je neresnično. Sodišče je namreč že zaslišalo vse priče in izpovedbe teh prič so v direktnem nasprotju a trditvami v orožniškem uradnem poročilu. Mi bomo storili, kar je v nalik močeh, da se to nasprotje javno k#n statira in doŽene ter tako ilustrira odgovor, ki ga je na tozadevno interpelacijo dal dež. predsednik Schwarz.
— Romana f ides, nuli* f I-des. Kot glavni vzrok odstavljenja Župnika Berceta v Sori navaja „Slovence- nepravilno postopanje pri kano-ničnem vmeščenju, Češ, da ustanovna pismo določa, da se mora pri naatav-Ijenju sorskega župnika v prvi vrsti ozir jemati na konipetente, rojene v Kranju ali Ljubljani. Škof s tem izmišljenim izgovorom bije le samega sebe po zobeh. Berce je bil svoj Čas Župnijo zamenjal s Čehom Hierschejem, o katerem pa škoi nikdar ni bil goltnil, da bi bil nepravilno umeščen, kakor ztu tudi ni vzkratil župnikovega naslova. Sicer pa bi bil škof, ker je sam p e
pomoti zakrivil nepravilno inštalacijo, četudi ima kot član eventualnega sploš nega koncila vendarle nekaj pravice do malega koščka nezmotljivosti, lahko dobil dispenzozato majČkino nepravilnost, ko mu vender Še hujše nepravilnosti ne belijo las. „Go-renjecu je pred pol letom poročal, kako so se v Šmartnem pri Kranju Bona-venturi uprli farani in niso hoteli spre joti od škofa imenovanega župnika. Uporniki so škofa zažugali, da mu ustavijo vse doneske za zavode blaženega Stanislava, ako ne dobe svojega izbranega moža za župnika. In za 4000 K, katere je neka Ženica hotela dati za zavode, je škof rušil cerkveno disciplino in je sramotno podlegel. Ne da bi bil župnijo po pravilih v drugič razpisal, je kar zahtevanega imenoval, kakor on pravi s posebnim dovoljenjem apostolskega sedeža. Bržkone je pa dotiČnik obljubil precejšen harač od svojih mastnih dohodkov za zavode. V Sori pa preganja ubogega žnpnika za formalne napake, katere je sam zakrivil begunjski zaletel, ki nikakor ne more zatajiti Šole jezuitskega škofa Stadlerja v Sa rajevu.
— Lastni interes. Včerajšnji „Slovenecu se je v svojem „klavrnem" koncu zaletel tudi v pisarno dr. Ivana Tavčarja. To pravzaprav ni nič čudnega. Fo knežački aferi se je začel na znani način zaganjati v ljubljansko sodnijo, po nedeljskem shodu v Sori pa tedaj tudi — v pisarno dr. Tavčarja I Mi sicer ne vemo, koliko bode „požrlu dr. Šustersič za svoj knežaški zsgovor. Znano pa nam je, da se je Francetu Urbančiču, za kojega se je dr. Šustersič najbolj poganjal, sanjalo o dveh ali treh tisočakih, ki so jih sodni biriči peljali nu težko obloženem gnojnem vozu v Ljubljano proti Ovijacevi hiši. To so bile hude sanje, ki pomenijo — hude čase. In res! Takoj drugo jutro je poginila temu revežu Urbančiču najlepša kobilica, ki bi lahko nodvagalau precejšnji del Šusteršičevega ekspen-zarja. Kaj bode, kaj bode 1 Mogoče pa bode dr. Šustersič kaj „dol spustil" po metodi dr. Schweitzerja, ki živi od samih sladkih koreninic, ki rastejo in poganjajo le po — farovških gredah. Kdo ve! Mi si torej danes ne moremo misliti, v kakšne višave da se povzdignejo Šu3terŠiceve in Schvveitzerjeve ekspenzarske „numare". Upamo pa, da so bile Urbančičeve sanje — prehude, da je mogoče ta revež radi strahu pred ječo zagledal zadaj nekaj „ ničel" — preveč. In tudi ekspenzarskih eksekucij, ki so pri goški ateri preplavile Vipavo, ne bode — v Knežak. Sicer pa se o vseh teh žalostnih poglavjih dr. Su-stersičeve in Schweitzerjeve katoliške advokature zadnjič v Sori ni izprego-vorila niti besedica! Pač pa sta dr. Tavčar in dr. K. Vodušek, ko so jih preplašene sorske „žrtve" po shodu prosile za pomoč, takoj izjavila, da sta z velikim veseljem pripravljena pomagati vsakomur, ki ga radi znanih dogodkov zadene nesreča kakšne obtožnice — brez vsakega ekspenzarja. To svojo zagovorniško obljubo in dolžnost hočeta tudi izpolniti, tako da bode pač vsaka pomoč od strani katoliških zagovornikov in poslaneev, ki jo je včeraj na polna usta obljubljal knežaški zagovor-vornik dr. Šustersič, nepotrebna in — odveč. V „Sori" tedaj, g. dr. Šustersič in dr. Schweitzer, žalibog ne bode nikakega zaslužka za — vaju.
— Shod v Sori. Klerikalci besne »Stovenec« psuje in kolne kakor kak alkoholičen f *m šter, kadar mu je kuharica ušla in se je ofer slabo obnesel »Siovanec« samo psuje, kolne in peuje — stvarnega pa ne iipregovori nobene besede, ker stvar nega nič povedati ne more. »S oven-čevo« rjovenje je samo d okat, kako imeniten in važen je bil shod v Sori. Ako bi se bil shod slabo oboesel — kako krvavo bi se »Slovenec« tdaj iz njega norčeval; sko bi se bil kak govornik uresa), kako bi bil to po grabil »Sloveneo« in koltko argumentov bi bil navedel, da govornika pobije. A tega ni nič storil. Samo psuje, kolne in p* uje. In kadar »Slovenec« ptu e kolne in psuje, tedaj rmo mi vedno veseli, zakaj to je vedno dokaz, da so jih klerikalci zopet enkrat krepko dobili po grb*.  Ej, pa je res
huda za klerikalce, da amo jim celo Soro vseli iz rok in da silimo tako čvrsto in krepko oelo v d c slej najbolj klerikalne dele na Gorenjskem. Na gorah in v dolinah ae dela dan, in ko bo aolnce zasijalo, tedaj bo kmalu leial na tleh ostuden kadaver — rimski klerikalisem.
— Vojaško westi. Stotnik pri 70. pešpolku v Petervaradinu g. Božidar K a k t e 1 j je imenovan sto t nikom prve vrste. NadporoČnik gosp. Milan vitez Bleivveis-Trste-n i š k i, doslej dodeljen generalnemu štaba pri 8. topničsrskem brigadnem komandu v Prsgi, je imenovan stot nikom prt 36 topničarskem polku v S.binju.
— Učiteljska nest Izprašana
otroška vrtnarica gdč. Antonija Kaduneo je imenovana za pomožno   učiteljico v  Prežgan, u pri
Litiji
— Slovensko gledališče.
SnoČna predstava burke „Detektiv je bila dobra. Najbolj sta se odlikovala gg. L i e r in N n č i c, ki sta res izborno pogodila svoje tipe. G. Liera gledati in poslušati, je bil včeraj res pravi užitek, a ta užitek bi bil Še večji, ako bi se g. Lier odvadil, naj nam te naše blagohotne opazke ne zameri, neke posebnosti v izgovarjanja samoglasnika „ett v zadnjem besednem zlogu. Besede „prišal", „potem" itd. se ne izgovarjajo kot prišel, potem itd., marveč kot prišel, potom itd. Ga. Danilova je igrala dobro in s temperamentom, vendar se nani zdi, da je nekoliko pretiravala in predstavljala Rozino — pre-trivialno. Gca. S p urna je bila v vlogi Krike prav dobra, a tudi ga. Dragu t i n o v i o e v a in ga. K r e i s o v a ste dobro pogodili svojo vlogo. G. Dobro volny zasluži vso pohvalo tako za dobro igro, kakor za spretno režijo. G. Dragutinović si je vzel k srcu besede nSloveučevegau Kritika, da vojak, in če je tudi v pokoju, nikdar ne postane smešen, ter igral polkovnika z vso potrebno rezervo. V igri, kakor v maski je bil veliko slabcjši, kakor pri prvi predstavi. Ostali igralci so bili na svojem mestu. — Gledišče je bilo samo srednje obiskano. —lj—
— Zagrebško „Kolo" v Ljubljani. »Glasbena Matica" na znanja, da priredi slavno hrvatsko pevsko društvo „Kolo" iz Zagreba v soboto, dne 11. novembra 1905 v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani koncert pod vodstvom gg. prof. Nikole p 1. Fallerja iu Vilko Novaka. Spored: 1. Ivan pl. Zaje : rDiži se iz sna". Heroičen moški zbor. Vodi gospod profesor N. pl. Faller. 2. a) Vekoslav Kuži«'-: „Njene oči," b) Josip Hatze: „Da sam bogat." Poje gospod profesor Ernest vitez Ca nama rot a, spremlja na klavir gospod profesor N. pl. Faller. 3. a) Hrabro slav Vogrič: „Lahko noČ,w b) dr. Gustav Ipave< : „Oblaček." Lirična moška zbora. Vodi gospod profesor Vilko Novak. 4. Vilko Novak: „Gorski kraj." Liričen moški zbor s tenor-solom gospoda profesorja E r n e s t a viteza Cammarote. Vodi gosp. skladatelj. 5. Vilko Novak: „Ah tamo! Liričen moški zbor z bariton-solom gospoda dr. Milorada Straž nji ckega Vodi gospod skladatelj 6. a) G. Puccini: Scena iz opere „Bohćme," b) L Mas senet; Arija iz opere „Wertheru. Poje g. prof. Ernest vitez Cammarota, spremlja na klavir gosp. prof. N. pl. Faller. 7. a) Gjnro Eisenhnth : „Kroz aoću, b) Vekoslav Ružić: „Sanu. Li riČna moška zbora. Vodi gospod prof. Vilko Novak. 8. Vilko Novak: „Hrvatom". Heroičen moški zbor. Vodi g. prof. N. pl. Faller. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 40 h se dobivajo v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. — NB. Po koncertu sestanek v veliki dvorani „Narodnega doma.a
— Tudi v Istri se svita. Piše se nam: Krajni šolski avet v Dekanih pri Kopru je v redni seji dne 3. t. m. na predlog soudeleženih naprednih učiteljev sklenil naročiti 50iztisov knjižice »Slava Prešernu!«, katere je razdeliti mod učence šol, spadajoče pod isti krajni šolski avet. — Malo eicer, a velepo-membno za našo pretuŽno Istro! Čast krajntmu šolskemu svetu in njega svetovaloem!
— Pevsko društvo »Ljubljana11 priredi v nedeljo dne 12. listopada v areni »Narodnega doma« s sodelovanjem društvene godbe svoj običajni »Martinov večer«. Obširni spored obsega poleg petja, godbe, šaljive tombole, aolo nastopov tudi dokaj dragih točk, katere bodo nudile cenjenim obiskovalcem mnogo zabave. Po končanem sporedu ples do jutra. Posebnih vabil za to vese lico druitvo ne bode razpošiljalo
— Razstava avstrijske domače Industrije na Dunaju.
C. kr. avstrijski muzej ta umetnost iu obrt na Dunaju je priredil razstavo domače industrije, katere se tudi udeleiuje kranjski deželni mu sej s večjo zbirko različnih vezenin zadnjih treh stoletij in različnimi drugimi umetelnimi kmetskimi izdelki (lulami, glavniki, eokljami itd.) Kuatos dr. Walter Smid je iz svoje lastne zbirke razstavil okoli 30 slikanih končnio kranjskih panjev. — Razstavo otvori v četrtek, 9. novembra minister sa uk in bogočastje.
— Krka je narastla tako močno, da je prestopila bregove in udrla oelo v pekarijo jr. Vouka v Kandiji.
— Pedagoško društvo v/ Krike m f ie postavio rajnemu nadučitelju Ignaciju Rozmanu na laskovškem pokopališču spominek. Ob tej priliki vabi vse bliinje kole »inje in kolege k odkritju spemaniks. Odkritje se bode vršilo v ponedeljek, dne 20. t m ob 3 uri popoldne. Po odkritju je občni zbor »Pedagoškega društva« v go Btilni pri Maroltu.
— Vinski promet w Vipavi se je doaedaj, vfcljub dobremu pridelku in prav nizkim cenam, le malo razvil. Na tisoče hektolitrov novega in tudi še starega vina leči v kleteh ter čaka na rešitelje; a ni jih od nikoder. Csna novim vinom je od 26 vinarjev naprej; torej skrajno nizka. — Da tujoi zvedo o dobroti letošnjega vipavskega vina, ter da se it t > vpelje v večji množini tudi v Ljubljano in na Gorenjsko, kjer se precej pogreša dobra kaplja, bi Vipavcem svetoval, naj prirede kmalu vinski s°meoj po krškem vzorcu v Postojni in ne v Vipavi Potovanje v Vipavo je vsakem a mučno in drago, dočim bi potovanje v Postojno vsakdo, tudi Gorenjci, v enem dnevu opravili. L ubljanfianje pa celo v pol dne V četrtek, 23. t. m. bi bil mogoče najugodnejši čas za tako priredbo.
— Roko je raztrgala mla-
tilnioa sinu kmeta Ramšata na Dolu pri Hrastniku, da so mu jo morali v celjski bolnici v zapestju odrezati.
— Prevelika bojevitost.
Delavec CilenŠek je trboveljskoga občinskega redarja Mišica napadel zvečer 31. oktobra, mu isdrl sabljo in ga i njo toliko časa obdeloval, da se je redar ves krvav zgrudil. Zlomil mu je piŠčal na negi. Težko ranjenega stražnika so prepeljali domov, napadalec pa ie v zaporu pre mišlju e svojo preveliko bojevitost.
— Blamirani Derschatta. Štajerski državni poslanec Derschatta je predlagal lani v državnem zboru, da se mora slovesno priznati izključna kompetenca krone glede armadnega jezika, ker bo krona najboljše varovala skupen nemški armadni jezik. Vsi kon štitacijonalue misleči ljudje so se smejali takrat temu Derschattovemu predlogu, ki je imel namen pripomoči, da se za vse večne čase ohrani nemško gospodstvo v avstro ogrski armadi. Preteklo soboto je imel pa Derschatta v ('leisdortu shod, na katerem je povedal, da je cesar ukazal, da se naj v ogrskih Častniških šolah velik del učnih predmetov poučuje v madjarskem jeziku in gojenci — tudi Neogri — so primorani v teh predmetih napraviti skušnjo v madjarščini. A cesar je Šel celo daleč preko Želja starih ogrskih državnih zborov, ko je odredil, da morajo avstrijska vojaška poveljstva sprejemati ogrske vloge v madjarskem jeziku in jih tudi v tem reševati. Blamaža dr. Derschatte je toliko večja, ker se Ogrom m pri znalo le to, kar so zahtevali, ampak se jih je obdarilo s takimi darovi, ki morajo avstrijske Nemce navdajati 8 stra bom, če nekoliko pomislijo na svoje gospodstvo v prihodnjosti.
— Nemška lopovščina Ni ga bolj zlobnega iu hudobnega nemškega lista nego je celjska „Vahtarica". O Slovencih prinaša najhujše laži in jim skuša vsestransko škodovati. Tako si je ta nesramni list izmislil v zadnji številki, da je prišel celjski kamnoseški mojster g. Vincenc Čainernik v k o n-kurz. To je pa os t ud na laž. Ker je tudi naš list posnel to vest, jo drage volje preklicujemo in to tembolj, ker vemo, da je g. Camernik zaveden narodnjak, katerega naj vsak: Slsvenec podpira z mnogobrojnimi naročili, kar Be je ravno zadnji Čas zgodilo in torej o kakem konkurzu njegovega podjetja ne more biti govora. „Vahtarica" bo pa za svojo lopovščino dobila pri so dišČa primerno plačilo, da si zapomni, kdaj je slovenskega podjetnika tako lumparsko napadla!
— Ptujski lupan in poslanec Ornig je toien radi r*s-Žaljenja časti in zahteva sodišče od deželnega zbora njegovo izročitev. Pravi vzor župana in poslanca!*
— Savinja in dotoki ao izstopili in preplavili bližnjo okolico. Vzrok je neprestano močno deže-vanje.
— Roparski napad. V Celovcu je bil 30. pr. m. pomožni železniški čuvaj Franc Rep ni k zvečer roparsko napaden cd laškega delavca Petra Paacalia, ki je Repaika s sekiro
potolkel na tla in mu zadal več sunkov z nožem ter mu pobral okoli 150 kron denarja. Napadalec se je odpeljal proti Italiji, Repuika so pa odpeljali v bolnico.
— Zastrupil se je v Trstu v neki gostilni 54'etni Anton Lindtner s ksrbolovo kislino vsled neozdravljive bolezni. Predno je prišel zdravnik, je bil že mrtev.
— Utopljenec. Včeraj popoldne se je peljal postsmikov sin Anton Jakič po Karolinški zemlji proti mostu čez I žic i. Ko je pršel kakih 200 korakov pred most, je zagledal, da leži pri jarku neki mrtvec, ki je imel glavo v vodi. Ko ga je izvlekel na suho, je potem šel takoj zadevo naznanit policiji. Klo da je dotičnik, se še ni dognalo. Star je kakih 40 let je velike postave, rjavih las in take brade, imal je rjavkaste hlače in črn klobuk. Pri njem se je našlo pol steklenice Žganja, molek, rdeč žepni robeo in 92 »to. denarja. Ponesrečenec je naib.»že omahnil v jarek in se zadušil. Njegovo truplo so prepeljali v mrtraŠnioa k Sv. Krištofu. Kdor bi vedel k&ke podatke, po katerih bi se mogla dognati njegova identiteta, Be pros;, da j»r* naznani mestnemu magistrata.
— Nesreča H šai posestnik Valentin Brsskvar iz Konjušnib uho št. 3 je včeraj nakladal na »Ljubljanskem polju« repo. Ko so konji hoteli voz potegniti, je Brekvar padel in si zlomil nad stopalom desno nogo. Vojaki topničarji so ga djali na voz in odpeljali na njfgov dom.
— Vlomil jO aosedaj še nemani tat dne 5 t. m. v barako na Dovozni OBsti in ukradel Valentina Merčanu za 13 K 40 vin. obleke.
— Delavsko gibanje. Včeraj ae je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 65 Slovencev in 38 Hrvatov. 30 Italijanov je šlo z Dolenjskega drmov, 40 Hrvatov je prišlo iz Hru šice, 14 Da iz Pruske.
— Našla je neka dama zlato broio in jo oddala na magistratu.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulioe) dru Štveni koncert za Člane, fti •Setek ob 8. uri.  Vstopnina za čiane prosta, nečiani plačajo 40 vin.
* Najnovejše   novice. —
Vojaštva v Pragi seje toliko koncentriralo zaradi nedel)sk h izgredov, da je zmanjkalo postelj Po en b«t*ljon je prišel iz Solnograda, Llcj, bt yra, dočicn sta iz O omuoa p:iša dva polka. Vse vojaštvo je nemško.
— Versko sekto baptistov na Ogrskem je vlada proglasila ca z;Kotj t j prizuano vero.
— Angleški   kralj Ed v a r d   pride prihodnje poletje zopet v  Avstrijo ter bo  baje  nekaj časa stanoval v  gradu  angleškega poslanika G >schena 11 za Celovca.
— Mandat odloži državni ia deželni poslanec dr. Menger, ki zastopa opavsko trgovsko abor-nico.
— Pasivni resistenci pri državni železnici so se sedaj pridružili tudi uslužbenci v Linou in Solnogradu.
— Tri španske anarhiste so zaprli v Berolinu, ker so baje prišli na Nemško s namenom, da umore kralja A fonza.
— Zastrupil se je v Monako v e m slikar B r a o k vsled žalosti, ker je oglušil.
* Železnica nas Montblanc.
Kakor znano, so ra.ViioZ.ar zadeli graditi železnico na najvišjo goro v Evropi. Gradnjo volijo večinoma italijanski inženirji. Kapital, 11 mtijonov frankov, sta založila Bernard in Couvreux Železnica bo na sobe. Proga je široka 1 meter. E ektrična moč, ki bo železnico gnala navzgor, bo enaka 3000 konjskim silam. Železnica bo 19 km dolga ter bo vozila do visočine 3870 m. Dosedaj pride v Chamounix vsako leto do 90000 turistov, ki bi vsi radi prišli na vrb, a tura jim je prenaporna in predraga (300 frankov) Ia podjetniki računajo, da b » izmed teh 90000 turistov sa peljalo po železnici vsaj 25000 Ta številka nikakor ni pre-nptmistična, ako pomislimo, da ob-i če R»eri vsako leto 1,185 000, Pilata 42 000 in Jungfrau 48.000 turistov. Tam, kjer se bo končala železnica, nadaljevala se bo složna pot, po kateri se bo sprehajajo prišlo na vrh
Telefonaks in snojavni poročila.
Dunaj 8. novembra Predsed-sednika mladočeškega kluba dr. Pacak in baron Pražak sta imela danes eno uro trajajoče posvetovanje z ministrom notranjih zadev, Bylandtom. Kasneje sta dve uri konferirala z ministrskim
predsednikom bar. Gautschem. Te konferenca se bodo še nadaljevale.
Dunaj 8. novembra. Vsenemški poslanci Wolfove skupine so poslali naučnemu ministru Bie-nertu brzojavko, v kateri prete-stujejo preti postopanja rektorja Philippovicha z nemškimi dijaki
Dunaj 8. novembra. Baron < iaut&ch je sprejel vodjo nemških veleposestnikov posl. dr. Biiren-reiterja, ki mu je izročil protest proti uvedbi splošne in enako volilne pravice.
Praga 8 novembra Poštni in brzojavni uslužbenci so sklenili, d a pi ično s pasivno resistenco
Brno S. novembra. Cehi so predložili drž. zbornici 2o0 JiOo peticij za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Te peticije bodo napisane na r a zgled nicali.
Ljubno 8 novembra. Uradniki na železniški progi Ljubno-Sol-nograd so sklenili p a s i v n o resistenco. Uslužbenci belja-Skega železniškega ravnateljstva zahtevajo zvišaoje prejemkov za 20°/0 in uvedbo splošne in enake volilne pravice
Inomost 8, novembra. Gradniki državne in južne železnice so sklenili, se pridružiti šel. gibanju. Danes ob osmih dop. so stopili v stavko.
Budimpešta 8. novembra. Po roča se, da je predsednik drž zbora, Justh, dal v parlamentu zapečatiti vse sobe, določene za ministre, in da bo v zbornico pustil samo one ministre, ki so obenem drž poslanci.
Zemun 8. novembra. Srbska vlada je umaknila tožbo radi veleizdaje proti bivšemu ministrskemu predsedniku dr. Via dan a Gjor gj e vicu.
Belgrad 8. novembra. „Štampa" poroča, da so imeli lastniki, ki so se udeležili zarote proti kralju Aleksandru. zborovanje pod predsedstvom P, Mišn'a, na katerem so sklenili, da prostovoljno izstopijo iz vojaške službe. Me morandum , v katerem se to naznanja, se izroči vladi. Samo osem Častnikov zarotnikov je bilo proti temu sklepu. Ti so imeli nato posebno posvetovanje.
Petrograd 8 novembra. Mi nistrstvo j a  sklenilo  neke spre membe volilnega reda. Volilno pravico imajo:  državljani,  ki plaču jejo  najemnino   III.  razjeda, trgovci,   ki plačujejo  cbrtnino 11 razreda; učitelji z najmanjša plač" 1200 rublje v v glavnem m^stu. \ drugih krajih pa s plačo 900 rul ljev in državljani, katerih premičnine so  vredne 2000  rubljev v večjih, 1000 rubljev pa v manj ših mestih.   Delavstvo bo imelo 200 poslancev,  da  torej odpada na vsakih 250 0^0 duš po edei poslanec.   Ves parlament bo Stel 600  poslancev.   Istočasno se je ministrstvo bavdo z odpra\\ preventivne cenzure.
Petrograd S. novembra. Vladni komunike pravi: V  vsi d r i i \ je   zopet   zavladal   mir  i a red.
Varšava 8 novembra. Promet na progi Varšava-Petrograd se je zop?t uvedel, dočim bo še na pregi Dunaj - Varšava nekaj dni miroval.
Berolin 8 novembra. V polj skih glediščih na Ruskem se sedaj   pred  vsako   predstavo igra stara poljska himna, kar je bilo doslej vedno prepovedano.
Pariz 8, novembra. Francoska vlada je določila dve križarki, da se udeležita mednarodne demo d stracije proti Turčiji. \ ministrstvu zunanjih stvari priča kujejo,   da tekom   tedna  dobe o nameravani demonstraciji poročila iz Londona, Petrograda, Berolinn, Rima in Dunaja.  Upa se pa, da bo Turčija vse storila, kar zalite vajo velesile, samo da se izogne demonstraciji.
Avstrijska specijaliteta. Na želođcn bo-iehajocnn tjuđem priporočati ie porabo fprist-Dega „Mollovepa Seidlita-praika", ki je pre-gjniseno domače zdravilo in vpliva na že!c dec krepilno ter pospe silno na prebav ljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLI j, c. in kr. dvorni zalaga telj, DTTNAJ, Tnchlauben G. V lekarnah n& deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom. 5 7—14
Darila.
Upravništru nafiega lista so poslali: Družbi sv. Cirila in Metoda: Gospod It. Pavšek iz Žirovnice poslal 640 K katere je Bftbral dne 29. oktobra v gostilni g. Iv. Zupana t Zabreraici. Največ je dal mladenič 2 K Franc Smolej ic Breznice. — Gospod Ivan Klemenčič e- kr. poštni blagajnik v Rudolfovem poslal 20 K mesto obhajanja odhodnice in v poravnavo zastarele stave. — Skupaj 25'40 K. Lepa hvala! Živeli darovalci I
Bonna poročil?
Ljubljanska kreditna banka11 v LJubljani.
Qradni kuni dun. bona 6 novembra 1905.
£*7toš*>4h»i p«|>lrjf.
»•/# majeva renta.....
t°/0 srebrna renta.....
i5 p arstr. kronska ranta . . l°U „alata , 4o/c ogrska kronska B • • • 4«/e , zlata .... 4- , posojilo dežela Kranjska . 41/poaojilo mesta Spuet .
Zadar . bos.-hers. zel. pos. 1902 del. banka k. a. ,
b     »   *• •• * 4«/JVe sat. pisma gal. d. hip. b. poŠt.   kom.   k.   o. z.
10«,„ pr......•
tast. pisma Innerst. hr.
r     ogrske cen. dež* hr. ......
4»/!*/» *. p«, ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih ia-ieznia d. dr.....
4Va7a oW. češko in d. banko . t2.0 prior. Tr»t-PoroS lok. iol.
a8/, pnor. dol. šel.....
£ea    B   Jnž. žel. kup. ■/,»/, •
4»/,e/e 1TBt P0-' B* **** ■* °* ■ Srečke
bračka sd L 18601/, ....
•      o »1864.....
iizako    .   .        . . „    som. kred. I. einUJJe .
■        »       * ^ UL 0 a    ogr. hip. banke .   . •
B     srbska a tVs. 100* - .
a     caršk«.....•
;.Mllika ar«5k« ■ .
kreditna &    •  » •
'ssmoške s ■
Krakovske B
Ljabljanak«
--.▼st, rad. kriša
JudotfoTO SaloburŠke ^anajaka kast.
41/« n
w
4*/
« V*
s    •   • «
s      i    • •
■ ...
...
•     * *
Jsino ieloanieo    .   .   ■ • Državne ielezntaa    .   . . ivstr.-ogrska bančna dalnla« iTstr. kreditno banke   . . pgrsk*       j, o £iTno8tenaks ■ Premogokop v Mostu (Broz) Alpmsko montan .... >raska žeL m dr. dr, .   . . *in&a-Muraay«   . . rrbov^ske prem. družba Ivstr. orožne ton. družba , '•aSke sladkorna družbo
0 kr. sekn
20 franki .......
SO marka. ......
SaTerei^na   . • Ifarke     •   -   • • ■
Laški bankovci
Bubrji.....
3s:«rji. .
100-15 10005 100-10 118*45
9575 113 75
9950 100-60 100*-ICO 60
9975
99 76 100 70
10615 100*50
100 — 100'—
9S bO 100-23 99-90
do-rso
31665
U 0 70
Stago
100?6 100S5
100 30 118 65
9595 113*95 101-101-60
100- —
101 60
100 05 10005
101 70
107-15
101- 50
100-20
100 60
H 0 50
101 2
100'~ 3 8 65 101 70
190-60, 192 60
S94-—
16125 800 — 300 — 264 — i 03 — H6'50 24-90 471-— 74 — 91 — 64 — 53 —
;34 —
60 -72 — 532 —
296 —
163 25 »08 —
808 — 471 80 110 50 147-f0 2690 481-— B4-— r8 50 70 — 54 80 36 80 64 — 78 — 542 —
119 PO 20 50 •68 60! *69"60
1*37 672 7b 77'-— 247 — 675 — 532 25
(2636 — 5d2 25 290 50 580 — 149 —
11 '49 19- 6 23-60 Z4-— 117*62 9570
lfi47 — 673 75 780 — 847 50 681 — 533 25
4650 -533 25 292 - -58b —
1 sa-ii 57
i9 .8 23 58 24-08 117-82 95*90
X64 25 265-25
4-84
&•—
2ltne cene * Budl^tipcžt^
Dno 8  novembra 19G5. Termin.
Piooiea aa april 1906   .   .   .,   100   , » 17 44
ft£         „april .....100  „ „ 1460
Soruaa   , maj 1906       . .  100 „ . 1416
Ofes    , april ..... 100 „ , 14 32
aVsMIv.
10 vin. višje.
leteorologično poročilo.
atn« u*d morjem SO« S.    >»»^rji mr»čal Uek 786-0 matu
a • o	Čas opazovanja	Stanje barometra t# mm	A* 11	Petrovi	Nebo
7.	e. zv.	732 6	71	al. j vzhod	oblačno
3.	7.7]. S. r	732 4 7312	48 92	al. sever si. ssvzh.	megla de2
S"edni* vžara^fin^a ternperatnra• 76,
nrroiai«   5 68.   - PaOnoitui v mm  1 7.
Učenca
aajrajše z dežele, za zlatarsko obrt, sprejme Rudolf Janaček, Vegove ulice št. 12 v Ljubljani.        b607— i
Stanovanje
z dvema sobama se odda na Po« Ijanski cesti *t. 21. 3614
najbolj&l Čaj na svetu.
3053-13
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Trlest.
Pirlposooa se
stenski koledar
za lato 1806.
Cena samo 50 v., s pošto 60 v.
Dobi se pri 3616—1
Iv. Bonaču v Ljubljani.
iT
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Podružnica iz Berolina. 3609 = Ta teden razstavljeno: =
Uelezuiilinitio pot. po firShem:
Krf, Atene, Patras, Purej itd.
Globus -
^^Čishlni ekstrakt"
X3
Zahvala.
Porodom smrti našega preblagega gedaj v miru počirajočega očeta oz. »irica, tasta in deda, gospoda
Andreja Elsbacher
izkazoralo se nam je toliko tolažilnega sočutja da si usojamo izreči tem potom vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebno se zahvaljuj eni o visok.»častiti duhovščini iz Laškega trga, šmarjete, Šent Lenarta, Šent Jederti in Šiniklavža za veličastno spremstvo k zadnjemu počitku nadalje vsem drugim udeležencem j pogreba, osobito si. zastopu trške občine, ravnaieljstvu posojilnega društva, trgovski zadru i in prostovoljnemu gasilnemu društvu «a Laškem, dalje si. ravnateljstvu posojilnice v Celju, skupnemu pevskemu zboru ^Celjskega pevskega društva" in .Bralnega društva1* na Laškem za ganljivo nagrobno petje in slednjič vsem onim, ki so darovali na krsto prekrasne vence.
Laški trg, dne 4. novembra 1905.
3613
Žalujoči ostali.
■f
i
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjave tekom prihodnjih dni staro, dobro vpeljano
da otvori wm
3568—2
restauracijo „pri Jezeru"
Točile bove vedno sveže puntigamsko pivo in vsakovrstna pristna vina ter skrbeli za dobra gor a in mrzla jedila.
Slav. občinstvu se vljudno pri-poroČave za obilen obisk zagotavljaje vedno točno in ceno postrežbo. Z velespoŠtovanjem
Fani Sattler in Mara Kukla.
i-I
$
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474—5u
E, WVT@OSSS ds Se.
trfovlna železni o In It o % In
Valvazorjev trg št. 6 — Iijubljana — Prešernovo ulico št. 50.
Telita zaloga Indijskega orodja inbišne oprave.
Jajca
ao kupujejo ar večji množini.
Kje — pove npravništvo nSlov. Naroda". 2606-1
Poštni sluga
veŠČ slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, se takoj sprejme v stalno slaibo. Neoženjeni imajo prednost. Plača po dogovoru.
Z izpričevali opremljene prošnje je pošiljati na c. kr. poštni in brzojavni urad Jesenice, Gorenjsko.
Scht*ey
3612 c. kr. višji poštar.
Mladenič
20 let star, išče službe kot trgovski pomočnik oa deieli ali pa#v mestu.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 3608—1
Proda ae iz proste roke velika
tiSa
v kateri se izvršuje gostilniška obrt, z lepim vrtom, verando, kegljiščem, lede nico in 5 prostornimi kletmi, ob cesti tik farne cerkve. 3610—i
Več se izve pri Jakobu Debeljaku, Poljane št. 19 nad Šfcofjo Loko.
Spretnega
okvizlterjo
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem Že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 3611—1
o
3zvir moči za vse.
ki se Čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
anatoge mL
ki ga je sijajne ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela, dobiva se po lekarnah in drogeriiah Brošure poSilja gratis in franko Bauer & Cie, Berlin S W. 48   Generalni  zastopnik za Avstro-
Ogrsko C. Brady, Dunaj, I. Fletscnmam 1.
o
Ces. kr. avstrijske   |g|   državne železnice.
C kr ravnateljstvo dri. šeJezniee v Beljaka.
IzTrod. iz vozneg-a rscSLa...
VeljaTen od dne 1. oktobra 1906. leta.
ODHOD IZ LJCBLJANR i a*., kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. on 14 m pauott oso::: vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz,   Franzt nafeste,  Inom ost,  Mo^akovo. Ljubno, ces Selathal v Anaaec, Solnograd, čez Kleiii-Eeining v Steyr, v Line, na Dona)   via Amstetten.
— Ob 7. uri Č D ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Po a tabel, Beljak, Celovec, Moraa, Maaterndorf, Franiensfeste, Ljubno, Dunaj, ce» Selztha * Solnograd, ioomost, cez Kiein-Reifling v Stejer, v Line, Budejevice, Plzen, Manv:.t vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. Cea Austetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne ohodl- via! v Tičtiž, p r tabel, Beljak, Celovec Mali Glodnitz, Ljubno, Selstba), Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bre^enc. Carich, že-reva, Pariz, čez Austetten na Duuaj. — Ob >. ari 68 m popoldne oeobui w\nk » Trbii, Šmohor, Beljak, Celovec, Fnuisensfeete, Inomost, Monakovo, Liju^uu. fiez Klein fteifhng 7 Steyr, Line, Budej^"»ice, Pbsen, Marijine vare Heb, Fiauuova vare, Karlove v.ire, Prage. (vPrago direktni vos I. in D. razr. Lipako, na Donaj čez Ams^tien. - Ob 10. ari ooaocj o^obLi vlak v Trbiž, Beljak, Franiensfeste, inomost, Monakovo (Trst-Monakovo dirnknu voz 1. :n JJ razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo  mesto, stražo, Topbce,   Kočevje,  ob 1 uri 6  m pop iKtotako.
— Ob 7. ari S a uvečer % Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direki. voz 1., n. raz,), inomost, Franzensfeste bolnograd Lune, Steyr, lal, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz,  Beljak. Ob V. ori IS m sjntraj osobni vlak is Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlalt s DnnHja 6ez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz I. in IT razreda;, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, P! /en. Budejevice, Line, Steyr, Paru Ženeva, Curiti, Bregent Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein. Solnograd, Ljubno, Celovec, Šaoobo; Pontabei. — Ob 4. ur 2i* m popoldne oaebni vlak t Dunaja, Ljubna, Seiztbala, Beli as.* Celovca, Malega Glddnitza, Monako?ega, . _ ^'.t, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. nn 06* m. zvečer osobni viaJ c Dunaja, Ljubna, Beljak:. Mnraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla. čez Selzihal od Inomosta in Solnograda, čez Klain-Reifliig iz Steyra Linca, Bndejevic, Plzn«, Marijinih varov, Beba, Francovvih var^v, Prag j, Lipskega. — PROGA U NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob Bw uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer tstotako, — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlak:: Ob 7. ur JH m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoč samo ob nedeljah m praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. nn 4!* m zjntraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvecei Ob D. ari 56 q ponoči sam■> ob ledeljah n praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas c za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubli - 1 S079
L in Kr. diuiziJsUi topniiarsM polt št. J.
Prodaja gnoja.
Počenši s 1. januarjem 1906 se bo oddajal konjski gnoj približno 120 konj, ki so nastanjeni v mestni
topničarski vojasčnici.
Gnoj se odda od konja in od dneva vsaj za eno leto in se more kupiti skupaj ali pa v dveh oddelkih (približno od 60 konj).
Ponudbe — v katerih se mora omeniti cena za konja in dan, dalje ali se vzame en oddelek ali oba — se morajo vložiti p^p* do I« ilereinhra I« L pri poveljstvu divizijskegra topiilearskegra polka it. 9, kjer so tudi na ogled natančne pogodbene določbe
V Ljubljani, meseca oktobra 1905.
3606 Polkovno poveljstvo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
KamaaamJ« laa pradnaj*
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valat, novcev
in deviz.
Promesa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000'-
IaeaV)m Ia «ihajjH|i taji prejeta* n iiaamfaa papirje.
izžrebano vrednostne  papirje in    zsawTr<»xvLj«» »ročico .proti vnovCoje zapalo kupone. IcvLrasaaJ. iasgru/tei.
VinkuJuje tn davinkuluje  ▼ojaske ženitninske kavciie.
lompt la iafcaaoa sasnlo. ftJT  Berana aaraolla. 'U
v SPLJETU.
Denarne   aloai« iprfjrma
v tekočem računa ali na vlozne knjisice proti ap'>(1mm obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. 8-—129
Promet a ćekl in nakaznicami.
79335334
Poštni sel
(pismonoša) se išče pri poštnem uradu
v Spodnji Šiški. g
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda s 1. februarjem v Ctgalntovih ulicah 3, pred sodnijo. 3598—s
Dvoje lepil stanovanj
obstoječih iz Štirih, ozir. petih sob, kopalne sobe in pripadkov, z električno razsvetljavo, se odda v najem za februarjev termin na Resljevi cesti št. 7, I. nadstropje.
Natančneje ravnotam. 3548 -5
Stanovanje
lepo prenovljeno, obstoječe iz 2 sob s pritiklinami, se takoj odda na Tržaški cesti št. 38 za letno najemnino 130 gld.
Natančneje pri A. Gjudu, brivcu, na Kongresnem trgu št. 3. 3592—3
V hiši štev 16 na Bleivveisovi cesti se odda v III. nadstr.
lepo stanovanje
s tremi sobami in kopalno sobo za februarjev termin.
Vpraša se pri F. Supančiču na Rimski cesti št. 20. 3004—2
Hiša štev. 18 v Hradeckega vasi z vsemi tja spadajočimi zemljišči se pod posebno ugodnimi pogoji proda.
Več se poizve pri gospodu J. Sle-bodniku na Bregu št 8 pri .Metliškem vinu". 3518—3
Poizkusimo    3517 3
kranjske klobase
iz samega prešičevega "mesa, fine in okusne in sicer male po 17 vinarjev, velike po 34 vinarjev, franko postaja Kranj. Razpošilja se po povzetju.
Andrej Zorman, mesar
v Cerkljah  pri Kranju.
išče se pod jako ugodnimi pogoji
dobru izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3453 12
Staroznana, dobro idoČa, tik kolodvora stoječa
se odda s 1. januarjem 1906 v najem ali na račun. 3581—2 Natančni pogoji se izvejo pri lastniku Viktorju pl. Wur2bachu ▼ Gradcu pri Litiji.
Najlepši
ALBUM
CITRE.
Najcenejše muzikalije za citre. 30 rathćnih  avesaov (po 18 do 19 strani) po 1 20 K netto. Z»ht*"ft|te činovnike ia**t ni tudi o cltrah in strunah! 3497-4
ANTON KIENDL
Dunaj, 8/1. Neudeggergasse 6.
odvajalna LEKARJA PICCOLI-JA
v LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperrje telesa.      £Mf brezplačno.
<0A
Izprašan spreten
I steklenica 20 vinarji
27 Naročila proti povzetju.
1521
strojnik in kurjač
z dobrimi izpričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, izučen ključavni carskih in kovaških del ter popravil pri strojih, želi primerne službe v mesta ali znnaj mesta.
Naslov pove  upravništvo „Slov. Naroda4*. 3615—7
T vorniška znamka
Gebr. STROBEMTZ, tvorniska delniška družba v Buda-Pesti.
Jacitic", snhjajčje-moCnati izdelek iz tatiijik jajec
Na debelo : generalna zaloga za Avstrijsko : LUDVIK WILD, Dunaj, VI. Magdalenenstrasse 14/48.
=================    V u prod m J   po vseli  trjro* Imali  za zitlla.   ===^====^===        ?089—2
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TCUEFOH
N
N/UHNEJSE MRVE ZA UMETNIKE
ORfl. SCMSENPEL0A a NO. V DGSSELDORfCJ
FINE OUHATL B4RYE ZA
v
tMfL SCttOHSFELDfl A KO. V DflSSCtDORFU
***** * *"■> - MfZClLfl,
fiPFRffTE, BflRVE 1M PREDLOGE Zfl
ŽQdLNO SLIKANJE
SLIKARSKI r«f.K    *m0 IZBIR0
rTvNi«£ LE5ENIH IZDELKOV
>\ FOTREBStlNC    Zfl VŽIGflNJE IN POSLIKflMJE mni*
PRfITrl EDERL
TOVRRNft OLJNATIH BARV, LAKOV IM FKNEŽEV
mia05ltEYfl CEST/1 6 LJUBLJANA.
ČOPIČL — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LTM.
Mladenič
ki je dovršil trgovsko Solo, is6e sluibe
Ponndbe  na   upravništvo »Slo?, Naroda" pod šifro „Knjigovodja".
3587-i
8
se odda na novembrski termin.
Pojasnila na Resljevi cesti 22
v gostilni. 3646—I
ali inštruktorja se priporoča teh-nih višjega letnika. 3585 -2
Pisma na uprav. nSlov. Naroda-pod „INSTRUKTOR".
Učenca
išče večja trgovina  na Dolenjskem,
Ponndbe pod ,,A. B." na upra? „Slov. Naroda". 3580--3
Surovinsko društvo črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani isčb
U
n
V za prodajo usnja.
Poizve se pri načelniku M. Oblaku, Vegove ul. 12, Ljubljana.  3282-c
Odda sc dobro vpeljana
trgovina
mlinskih izdelkov g UuMJnni
na^živahnem prostom.
[Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3586-2
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod agoč nimi pogoji takoj proda. 3408-e
Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
za postelje in puh
priporoča  po   najnižjih cenah
F.    HiTl    1433 28
Pred škofij o; [št. 2C Zunanja naročila^se točno izvršujejo.
3595—2
Anton
v Ljubljani. Sv. Petra cesto it. 8.
m  m m
Specialist za opreme nevest
Veliko znižanje cen!
Ker hom /.manjšal svojo veliko zalogo, bom nastopne predmete popolnoma razprodal: suknena in svilnata Krila, use tkanine, muze, moderce, posamezne namizne prte in seruiete, brisače in platno u kosili, dalje domske srajce, hlače In korzete, tudi posamezne modele domskega perila.
Jfaknp se prav izplača!        prosim poslužite se prilike
V kopalni vodi in pri umivanju učinkuje Brazay Francovo žganje primešano v zadostni množini, poživljajoče in ojačujoče na telo, osobito pri slabotnih otrocih. Posebno prijetno vpliva na kožo.
7
Izdajatelj in odgovorni srodnik: Dr. I?io Tat Sar.
I.aatntna io ttas .Narodni Hakara*-.
85