V Ljubljani v vtorek !8.
avgusta
1863.

Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta3 , 20 , , , za čet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 r „ „ začet. - 2 - 5 „ - „
NAPREJ.
^ ' OzimniliiJ
Zž^ja^tjnofo/stopno
5 kr., ktera se enkrat, 8 „ „ „ dvakrat, 10 „ „ „ trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Bokopisi se ne vračujejo.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
St. 66.
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Tečaj I.
Še nekaj v zadevah »odprtega pisma.4"
Poslal je bil, kakor je čestitim bralcem znano, gosp. N. iz Gorice „odprto pismo" v 48. „Naprej," ki je potem odgovoril temu pismu v 50., 51. in 53. listu. Hrvaški časniki so bili prestavili „odprto pismo" in „odgovor," kar hvaležni v misel jemljemo, ker to nam priča, da Hrvatje z mirno krvjo poslušajo naše mirne pogovore o važnej stvari, za ktero gotovo mislijo, da bi celo tudi njim bila na veliko korist, ako bi se zasuknila tako, kakor je svetoval gosp. N. iz Gorice. Oglasil se je bil potlej še g. Ljudevit Tomšič v 58. in 59. listu „Napreja," govoreč najbolj o slovniškej strani tega brez dvoma nam in Hrvatom jako tehtnega vprašanja. Potem je še ; enkrat govoril sam gosp. N. v 61. in 62. listu našega časnika, dokazujoč, da ga pisatelj „Naprejevega" odgovora ni povsod razumel, temuč podtikal mu marsikaj, česar „odprto pismo" ni govorilo. Ker je bilo vredništvu dobro znano, da misel „odprtega pisma" uže nekaj časa navdaja vzlasti nektere mlaje domoljube med Slovenci, zato si je bilo postavilo za načelo natisniti vse, kar in od koder bi se mu kaj poslalo o tej stvari, in potem tudi nikoli ne skrivati svojih misli, ker ne želi druzega, nego pospeševanja narodne omike in koristi Slovencem, ter lepe zloge z južnimi brati. Poznejše ni bilo od nobene strani med Slovenci več govora o goriškem „od-prtem pismu," zato smo se denes namenili nekoliko odgovoriti zadnjim besedam in nasvetom o tej reči. Bojimo se, odkrito moramo povedati, da ta spis morda ne ustreže vsem čestitim bralcem, posebno zato ne, ker seje uže toliko govorilo o našem jeziku, in ker ta sestavek devamo na čelo svojega lista, da-si ne bode ves političen, ampak po naravi tega vprašanja, o kterem se razgovarjamo, sem ter tje tudi jezikosloven. Ali prosimo, naj ne pozabijo čestiti bralci, da smo samo po kritičnem poti v jezikoslovji in v pisanji slovenske besede zadnji čas mnogo napredovali; naj ne pozabijo, da pri nas jezikovo vprašanje globoko seza v našo bodočnost, da ima torej gotovo zelo veliko tudi politično važnost, o čemur mislimo da ne dvomi nihče. Ni mi treba ponavljati uže tolikrat povedane resnice, da narod je potem še le potujčen, ko je izgubil svoje največe narodno blago — jezik; da si moramo Slovenci dan denes najbolj prizadevati, da se narodno izobrazimo, česar pa nam ni mogoče brez narodnega jezika; da nam veseli očitajo naši nasprotniki, da Slovani se cel6 sami med seboj ne umejo, in da jih poleg političnih zadev in poleg razne zgodovine razdružuje tudi še to, kar je drugim narodom najtesnejša vez — jezik; ni mi treba opominjati, da se na jugu živoči Slovani zediniti ne moremo drugače nego po jeziku, česar gotovo jako potrebujemo, in da je poleg vseh teh vzrokov to vprašanje tako zel6 važno in vredno najtanj-
šega premisleka, ker nam je skrbno paziti, da ne zasuknemo iz pravega pota sebi na kvaro, nasprotnikom našega prizadevanja pa na radost. Čemu bi o tej priliki razlagali, kakove so sicer naše politične zadeve, ker so dobro znane vsemu svetu, in ker o vsakej stvari dan denes tudi ni spodobno govoriti, kakor bi človek želel, kajti vedno visi na tenkej niti Damokljev meč tiskarnega zakona časnikarju nad glavo, ko piše in sestavlja svoj list.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Ljubljane. 17. avgusta. —1—. 16. dan t. m. se je slovesno odprla kranjska čitalnica. Ta slovesnost je bila v resnici jako veličastna in prijetna. Uže sata program je bil zelo vabljiv; napravljeno je bilo vse tako lep6, da seje bilo čuditi. Uže tisti dan in tisto noč poprej so ljudje hiteli v Kranj od vseh strani, iz Koroške, Štajerske, celo iz Moravske itd., in v nedeljo jutro ob osmih je čitalnični tajnik mladi gosp. Šavnik izročil zastavo kranjskim pevcem v čitalnici, govoreč: ,,slavno društvo! Z veseljem lehko zapazi vsak rodoljub, da se čedalje bolj širi narodno petje po domovini naše slovenske zemlje, kar nam veselo priča, da se čedalje bolj zbuja narodna svest. Ni dolgo, kar se je ustanovilo tudi pri nas v Kranji društvo, ki se je namenilo posebno gojiti milo narodno petje. Vam čestiti gospodje, ki ste se udali temu namenu, izročam denes v imeni našega društva, kranjske čitalnice, to zastavo, ktero boste nosili ob svojih izgredih. Nikdar je ne zapustite, ampak svetu kažite, da ste sinovi matere Slave. Prejmite zastavo v znamenje prisrčne zahvale, ker ste uže tolikrat naše društvo razveselili z milimi pesmami. Zagotavljam vas, da vam bode naša čitalnica vedno zvesta podpornica, da pridete do svojega prelepega namena in izpolnite svojo častno nalogo. Zmirom torej prepevajte mile narodne pesmi, da v vsacem srcu obudite ljubezen do naroda. Samo to vam priporočam, naj bode vedno zloga med vami, ki imate isto pošteno misel, isto srce. Ogibljite se razprtije zarad malih reči, da iz iskrice ne bode plamena, ki razdene vso hišo." — Z veliko radostjo prejme zastavo pevski zbor in njegov pra-poršček, ki je jo precej nesel pred veliko množico domačih in prišedših gostov ob tretjej četrti na deveto uro doLabor, četrt ure od Kranja, da bi se tu slavno sprejeli pevci ljubljanskega pevskega zbora, ktere so ljubeznjivo pozdravili kranjski župan g. Lokar in mestna svetnika gg. Pleiweis in Holcer. V imeni ljubljanskega pevskega društva je izrekel zahvalo pra-prošček g. France Videč. Na to sta se oba zbora postavila drug poleg druzega, zastavi sta dela na križ, in množni ljubljanski zbor zagrmi: „Naprej zastava slave," kranjski zbor mu pa odgovori s pesmijo: „H ej r o j a c i," in potem se pobratita
oba zbora, krepko pojoča: „Hej Slovani;" narod pa je klical: živeli in slava! Med potom nazaj v Kranj so donele krepke slovanske pesmi, in zastavi sti se shranili pri g. županu, od koder so ju zopet vzeli pevci po sv. maši, ki je bila ob enajstih, in nesli v čitalnico, kjer jih je čakala velika dražba. Županova hčerka, gospodičina Marija Lokarjeva, stopi zdaj na oder, priveže lep, dragocen trak na ljubljansko zastavo, ljubeznjivo govoreča te-le besede: „ cesti ti gospodje! do-šla je meni čast, da vam denes izročam v imeni kranjskih do-morodek trak za prelepo zastavo, ktero so vam dale denes teden v ljubljanskej čitalnici za vaše zasluge domoljube ljubljanske gospe in gospodičine. Prosim vas, da ta mali darek, ki ga vam zdaj izročam, prejmete za znamenje izkrene zahvale, da ste v starodavno slovensko mesto Kranj prišli denes, ko se slovesno odpira naša čitalnica, da bodemo tudi od vas slišali marsiktero lepo pesem, ki bode ogrevala naša srca. Ohranite nas v blazem spominu, in koder koli boste hodili z zastavo, okrašeno s tem trakom, oslavljajte z lepim petjem slovenski narod; pokažite, da ste vrli sinovi matere Slave, iu da je vaše geslo: „Naprej zastava Slave!" — Ko je bila tako lepo ozaljšana ljubljanska zastava, stopi g. R—r. pred društvo, ter se zahvali s temi navdušenimi besedami: „blage doinorodke! Častni poklic mi je, da izrečem prisrčno zahvalo v imeni vseh pevcev ljubljanske čitalnice. Ne bodem obširnejše govoril, kako smo se uže davno veselili denašnjega dneva; kako jako čislamo toliko čast, toliko domoljubje, da ste našej mladej zastavi pridružile tak biser. Prositi bi moral, da prizanesete našim majhnim, premajhnim zaslugam za dom in narod; ali povedati pa mi je, da se na ta krasni trak ne ozirajo samo naše oči, ampak da se k njemu obračajo tudi naša srca. Ko bode s podnebja naše domovine svitlo solnce razlivalo blagodejne žarke na to zastavo, bode nam znamenje, da takisto mili so tudi vaši občutki, da nam bode takisto tudi svetila vaša krasota v lepo bodočnost matere Slave: kadar bode pa nevihta tlačila slovenski narod; kadar bosta proti črnim oblakom vihrala zastava in ž njo trak, podarjen iz vaših nežnih rok, bosta nam oznanjevala, da so nemirna tudi vaša srca, ki čutijo z nami vred bližnjega sovražnika. Razodeti moram samo še eno misel, ktera nas denes posebno vse navdaja, to je, da bode ta trak trdna vez med starim Kranjem in belo Ljubljano; da naši in vaši pevci — zakaj bi ne rekel tudi pevke? — stopijo v združeno kolo domačega petja, ki naj bode zložno donelo po vsej predragej domovini, ter klicalo in budilo slovenske hčere in sinove. Tedaj še enkrat hvala za krasni spominek slovenske vzajemnosti in zloge! Tisočkrat vam kličem: slava!" — Po tem govoru je zopet navdušeno zadonela krasna pesem: „Naprej", za njo „Pobratimija" in „Hej Slovani!" — O poldne je 142 gostov kosilo vkup na vrtu stare pošte okoli šest dolzih miz. Pevci so bili tako razdeljeni, da jih je bilo pri vsakej mizi nekoliko, in vsaka miza je najprvo zapela svojo pesem, ktero so po vrsti ponavljali pevci vseh miz, čedalje krasnejše peva-joč, kar se je nepopisno lepo slišalo. Ves dan so pokali možnarji, in napitnic je bilo toliko, da jih ni mogoče vseh našteti; gotovo ni bil pozabljen nihče, kdor se trudi za blagost in omiko slovenskega naroda. Med gosti pa je bila taka lepa zloga, kakoršne želim na veke nam vsem! (Konec prih.)
Iz Trsta. 13. dan avgusta. I|1—P—II—. Prevzvišeni podpornik južno-slovanskega napredovanja in izobraževanja, dja-kovski vladika g. Strosmajer, bil je 6. dan t. m. prišel v Trst, kjer je menil ostati vsaj 14 dni, da bi se kopal v mor-skej vodi; ali vrnil se je 9. dan t. m. v Sisek zarad prevelike vročine, ktero moramo uživati ubogi, v Trstu tako ali tako privezani ljudje. Moja stara mati so mi pripovedovab,
da o sv. Jakobu, ko pride taka vročina, da ptiči zevaje letajo, utrga vsaka vrana po pšeničen klasec, in odleti ž njim na božji pot tje notri v španjsko deželo k svetemu Jakobu v be-lej Galicii. Kolikrat sem si uže letos mislil tudi jaz : ko bi le mogel izleteti iz Trsta s klascem v kljunu k svetemu Jakobu v belo Galicijo! Toda „stanu se svojega spomni, trpi brez miru!" — te besede me zopet vržejo, ko se uže mislim vzdigniti, da bi šel po pšeničen klasec. Vročina je torej iz Trsta pregnala tudi g. vladiko Strosmajerja, kterega so bili šli 7. dan t. m. v njegovo stanovanje v gostilnici „Hotel de la Ville" pozdravit v čitalničnem imeni naši gg. odborniki: Sorč, Tripkovič, Radjenkovič, Napret, Matko Bastjan in Sči-tomir Vilhar. Vsi so bili navdušeni njegovih zlatih besed in ljubeznjivega sprejetja. Po poldne sta ga dva naša gospoda spremila na hribec, na kterem stoji nad Trstorrf strelišče. Kraj mu je bil jako po godi. Drug dan (8.) je bila njegova prevzvišenost počestila našo čitalnico, ktera bi rada bila viso-cemu gostu na čast napravila kako slovesnost; ali nikakor se ni dalo, ker zarad velike vročine zvečer ni prebiti v sobah, še posebno pa, če se več ljudi zbere. Lehko si je misliti, kako nam je bilo žal, da ga prvič nismo nič mogli poslaviti, kakor je spodobno možu njegove visokosti, in drugič, da nas je tako naglo popustil.
Iz Zagorja na Pivki. 13. avgusta. A. D. — V ponedeljek (10. dan t. m.), ko ura odbije polnoči, in ko je torej uže vse mirno počivalo, naglo zaslišimo vpitje: „gori, gori!" in o strah! vsa vas je bila uže tako razsvetljena, kakor po dnevi, predno se je bilo količkaj ljudi sešlo. Ker je ubogi kmet bil malo poprej požel in spravil svoje pridelke, zato so bili vsi skednji polni snopja in vsi odri polni sena, in tudi strehe so bile suhe, kakor žvah (kresilna goba); potem si je lehko misliti, v kakej naglici je pogorelo 9 hiš s poslopji vred. V enej uri je bilo uže vse v ognji, ki se ni dal pogasiti, ker brez potrebe vode straje ubogi — pa kaj pravim ubogi? ampak samo lčni Zagorčan, kar se tega tiče. Da smo imeli več vode, gotovo bi se bilo dosti pripomoglo. Več ljudi, kterim je naša Pivka znana, slišal sem govoriti: le malo bi trebalo kopati, in toliko dobite vode, da vam ne poide v naj-večej suši. Vas ima sicer dva studenca, v kterih izvira voda iz stene (skale); ali vidi se, da naši predniki so nehavali kopati, ko se jim je le malo vode prikazalo. Voda pa tudi nima dovoljne luknje, da bi je pr6ti moglo pritekati toliko, kolikor je potrebuje vsa vas. Povsod po obližji voda stoji pod zemlj6, od koder udari na sto izvirkih, če le pade nekoliko dežja; ti izvirka pa zopet kmalo potem usehno. Torej ne rhe-škajte, Zagorčanje! ne čakajte druzega ognja, druge nesreče, ktera bi utegnila biti huja od prve; ampak požurite se, zberite se, zložite vsak nekoliko novcev! Tisti, ki potrebujejo več vode, naj dade več; kteri potrebujejo menj vode, naj dade menj, pa si gotovo ob malih stroških napravite studenec, ki ne bode služil samo vam, temuč tudi vašim otrokom; ki ne usahne potem v največej suši, in tako vam gotovo ne bode trebalo po V2 ure daleč z vrči hoditi po vodo, kakor morate hoditi dan denes. Želel bi pa, da vam ne bi šel ta moj nasvet skozi uho v glavo in zopet skozi uho iz glave, ampak da za trdno sklenete poprijeti se tega, vsej vasi prevažnega dela, kadar opravite svoje kmetovanje. Vrnivši se zopet k ognju, moram povedati, da še nič ne vemo, kako se je zapalilo. Nekteri pravijo, da seje najprvo bil užgal nek dimnik; drugi trdijo, da je nalašč užgano; stare babe skrž&tke pa celo re-gečejo, da je bila utrnena zvezda pala na streho in zatrosila ogenj — tisto noč so se namreč zvezde jako utrinale. — Uže mesec dni je, kar se ne čuje več za govejo kugo, ki je enemu izmed pogorelcev pobrala sedmero živinčet; menimo, da
nain Bog tudi ovce otme te neusmiljene morilke. Da sti pa goveja in ovčja kuga ista bolezen, to se je pokazalo tudi pri nas, ker je uže nekoliko dni, kar je poginila neka krava, ktero je bil cepil g. dr. Bleiweis, in druga dva vola so denes ubili, ker sta bila tako bolna, da bi gotovo ne bila učakala jutra. Nadjamo se torej, da bode cesta na Reko prihodnji teden odprta. Za kugo je v Zagorji sploh poginilo in ubitih bilo 30 goved in do 400 ovac, in prav denes je c. k. sodstvo v Bistrico poklicalo nase gospodarje, da prejmo povračilo za to veliko škodo. — Ako ne dobimo kmalo dežja, na Pivki vse zgori; sadje, ki je prav lepo kazalo, samo cepa z vej, ker se je tako posušilo, da imamo skoraj še same otiu-ke; repe, korenja in zelja bode prav malo, ali pa čisto nič; korun, brez kterega Pivčan skoraj ne more prebiti, ostane droben, kakor lešniki, če ga dež ne pokrepča; tedaj prosimo Boga, da mam pošlje zdravega dežja!
Iz Štajersk. R. B. — I. Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru. — Drdraje se pred dvema letoma in več meseci iz Cmureka na unem kraji Mure proti Radgoni naPrekmursko, ker je bila voda razdrla cmureški most, koder je bližnji pot, domislil sem se bil, da so bili ti kraji nekdaj slovanski, ker po deščicah ob cestah bereš vaška imena: Gosch-dorf, Unterrakitsch, Unterpurkla itd. — Ako bi hotel človek napisati kaj dostojnega o Prekmurcih ali ogerskih Slovencih — sami se imenujejo Slovene (imenovalnik) — moral bi globoko segniti v njihovo zgodovino, in zajeti vse zgodbe, ki razkladajo njihove razmere in razgrebajo njihovo osodo; toda nisem se namenil, in tudi ne morem povedati vsega, kar razkriva njihovo živenje in bivanje v sedanjih seliščih; naznaniti hočem samo toliko, kolikor je potrebno vsaeemu Slovencu vedeti o njih, in o tej priliki tudi svojim bratom razložiti zlate slovniške ostanke, kteri so nam še malo znani. — Mi štajerski Slovenci zovemo Prekmurce na unej strani Mure v ogerskej kraljevini živoče Slovene. To ime je pa navadno samo pri nas; neki jim tudi pravijo Bolehneci, drugi ogerski Slovenci, sami pa si rekajo Slovene. Pet precej velicih in lepih slovenskih vasi je, predno se prestopi štajerska meja. V teh vaseh se prav lepo govori, kakor pri murskih poljancih; vendar pa ljudje uže po gosto občujejo z ogerskimi Slovenci, in končni izgovarjajo kakor „o.u Ti vaščanje imajo vsako nedeljo in vsak praznik slovensko božjo službo v nekej kapeli v Radgoni, kamor spada v župo (faro.) Celega pol stoletja jim ni bila podana milost, da bi se bili pogovarjali se svojim redovnim dušnim pastirjem, kjer njihov pokojni župnik se ni hotel ponižati in potruditi, da bi se bil naučil njih jezika. Te vasi so: Gorica, Zankovci, Dedonci, Žetinci in Potrna. Tri četrti ure hoda proti vzhodu od Radgone, kjer skoraj ničesa ne najdeš, kar se tiče slovenstva, dasitudi prodajalci, krčmarji in trgovci ved6 za mošnje po obližji bivajočih Slovencev, stopiš na zemljo, ki je našemu jeziku zares klasična. Neka sveta groza obide človeka, ki je Prekmurce in njihov krasni jezik uže poprej poznal, kadar se njegova noga prvič dotakne tal, koder so uže od nekdaj naši dedje in prededje orali mastno zemljo, kopali gorice, prepevali starinske pesmi, mirno pripovedovali okoli ognjišča povesti svojih blazih sprednikov. Njih domovina nikakor ni od-luščena od našega Slovenskega; ne deli nas Mura, ampak veže. Ti Slovenci brez kacega boljšega domačega učilišča pričakujejo blage roke pomočnice, ktera bi jih podpirala v pospeševanji duševne omike, in vcepljala jim narodno zavest. La.kak duhovnik niže vrste se trudi za narodnost le-teh Slovencev,. Dobro četrt ure na levo od ceste, ki drži proti av. Benediku, blizu štajerske meje, leži Cankova, uže nad 100 let stara župa (od leta 1754); Madjarji jej pravijo Hidegkut
od besede : h i d e g = zima, mraz, in k u t — studenec, od koder je nemško ime Kaltenbrunn. Kakor skoraj po vseh, posebno gorskih župah, tako je tudi tod mnogo, malo da ne polovica protestantov, ki lepo žive s katoličani brez kacega prepira ali sovraštva, ker nikomur ne snujo neprilik aH sple-tek. Gosp. župnik je iskren Slovenec; prebira marljivo naše časnike, in dobro mu je znano vse naše slovstvo. Prekmurci „gospodinji" pravijo „sokačica," kakor se po Hrvaškem „ku-harju" pravi „sokač;" drugi jej tudi pravijo „vrtinja," pa ne iz besede „vrt," ampak to je skrčeno iz nemškega „wirth" s končnico „inja." Po učilnicah se zadnjih deset let otroci pod-učujejo po slovenski; do 1850. leta pak so se madjarili, kakor je sploh dobro znano. Učiteljev je precej iz naših krajev. Za prva*) je bila z učenjem velika težava, ker se je moralo prestopiti od madjarskega pravopisa, v kterem so Prekmurci spisavali knjige, na slovenski pravopis; ali nekoliko se je ta nadlega uže poravnala, dasitudi so učilnice po teh krajih še v zibeli. Z učilniškimi knjigami je tudi težava, kakor povsod, ker tudi pri nas je v njih vse polno obličnih in snovskih nap&k. Čisto slovenska so vaška imena, kakor se umeje samo ob sebi, toda samo narod jih ima v svojem golcu, zapisanih pa nikjer ni najti, ampak vidiš jih pokvarjene s tujimi oblikami, često pa tudi slabo prestavljene, kakor n. pr. pri nas v ljutomerskej župi: „Noršinci" = Ur-schendorf, „Babinci" — Wagendorf, „Stročja ves" == Schiitzen-dorf, „St6jinci" = Steindorf. itd.
Ijubljana. Denes (18.) se praznuje cesarjevo rojstvo. Sinoči je vojaška ban d a godla po mestu; davi so topovi pokali na gradu in oznanjali slovesnosti, ki so navadne ta dan.
—	15. dan t. m. so ljubljanski strelci med slovesnostjo na strelišči poslali Nj. veličanstvu v Frankfurt telegram, v kterem so presvitlemu cesarju razodeli svojo udanost. Grof Cren-neville je odgovoril, da je toNj. veličanstvu bilo všeč.
—	16. dan t. m. ob tretjej četrti na 8. uro zvečer se je bila v hiši Ignacija Brenceta v Gradišči vnela drvnica, v kterej je obilo imel dosti vrednega suhega lesa stolar Petrov-čič. Ogenj se je po noči zadušil, ker ni bilo sape.
—	Te dni je prišel na svitlo 3. del Miklošičevega staroslovenskega slovarja.
Zagorje na Pivki. Po sodnej cenitvi je ogenj prizadel 9072 gld. 75 kr. škode.
V Olševku pri Kokri je 12. dan t. m. ob polu štirih po poldne pogorelo 12 hiš in cerkev. Zavarovani so bili samo trije gospodarji. Vnelo se je, ker je med pritrkavanjem nekdo v stolpu vrgel od sebe tlečo žveplenico, ki je potem užgala. Zvonovi so popadali iz stolpa; zgorelo je tudi nekaj prascev.
Dunaj. Avstrijski odgovor o rusko-poljskej zadevi je uže 12. dan t. m. šel z Dunaja v Petrograd.
—	Nj. veličanstvo je odšlo 13. dan t. m. ob enajstih po noči po zapadnej železnici. V Salcburgu je bil 14. dan zaj-trek, in kosilo o poldne v Monakovem, potem pa je šel pot čez Ulm, in 14. dan zvečer je bilo Nj. veličanstvo uže v Frankfurtu.
—	Z Nj. veličanstvom so šli v Frankfurt gg.: grof Cren-neville, tisočnik pl. Latour in grof Fiinfkirchen; g. grof Rech-berg, minister vnenjih oprav se je 15. dan pridružil med Ul-mom in Stuttgartom.
—• Dokler ne bode na Dunaji Nj. veličanstva, bode opravljal g. nadvojvoda Rajnar vladne reči.
*) od 1850. leta.	Pis.
—	Odgovori vseh treh zapadnih držav ruskej vladi so se presojevali in pretresali v Parizu, Londonu in na Dunaji, in potem so šli zopet vsak posebej na Rusko, da bi vsi kmalo prišli v Petrograd. Francozki odgovor je šel 11. in angleški 12. dan t. ni. — tedaj tacaš, kadar avstrijski — v Petrograd, kamor utegnejo priti 16. dan t. m. — Avstrijski odgovor zahteva, da obvelja uže večkrat v misel vzetih 6 nasvetov; da se napravi shod, v kterem se ne zbere samo 5 velicih držav; da se kmalo rusko-poljska reč dene v red.
—	„Presse" piše 13. dan t. m., da je na Dunaji bil počil glas, da je g. nadvojvoda Ferdinand Maks vzel meksikan-ski prestol, in da obišče francozkega cesarja, kadar se Nj. veličanstvo Franc Jožef povrne iz Frankfurta.
—	V podučno svetovalstvo so izvoljeni profesorji iz Prage gg.: dr. Brine, Losehner, Reuss, Vesely iu Koristka.
—	„Wanderer" piše, da se državni zbor na Dunaji zopet prične 9. dan septembra meseca.
Češka. 10. dan t. m. je bilo zopet preiskavanje v Pragi, v stanovanji pisatelja Jožefa Baraka, ki je bil tačas na kmetih; ali ni se nič dobilo. Pišejo, da so iskali neko osobo, ki je bila te dni prišla iz Krakova v Prago.
—	Prve dni oktobra meseca začne v Pragi izhajati češki časnik za tiskarje; imenoval se bodo »Veleslavin."
—	Časnik »Politik" svetuje, da bi se na dogovor v Prago ali v Zagreb zbrali vsi, kteri so prijatelji, ali kteri se drže zgodovinskih pravic.
Kuska. Beremo, da ruska vlada misli radovoljno dati ustavo vsemu ruskemu carstvu, pa ne zato, ker jo silijo za-padne države, temuč, ker vidi sama, da to je edini pot, po kterem bi se utegnili Poljaci umiriti in zopet spraviti z Rusijo.
—	„Presse" pripoveduje, da bi utegnila ruska vlada stopiti v zvezo z Washingtonom. Ako bi se ta rusko-ameri-kanska zveza res napravila, potem bi se čudno zaplelo poljsko in meksikansko vprašanje.
—	Carica pojde septembra meseca najbrže v Jeruzalem.
Poljska. Beremo, da je po vsej Poljskej razposlan nek
ruski razglas, v kterem obeta ruska vlada Poljakom samoza-konje, ako prenehajo boj, ki do zdaj še ni obrodil nikakoršne koristi, ki se pa tudi ne more nadjati podpore od druzih vlad.
—	„Fkf. J." pripoveduje, da poljska narodna vlada je v rokah necega odbora dvanajstih, ki se imenuje »skrivni osrednji odbor." Kadar kdo izmed le-teh dvanajstih odskoči, brž izvolijo druzega na njegovo mesto, in med seboj imajo izbrane tri, ki ukazujejo, česar je treba, vendar so ostalim devetim odgovorni.
—	5. dan t. m. po noči je bila uže zopet vznemirjena vsa Varšava, ker je bilo na nečem vrtu izpuščenih 5 raket, za ktere se pa zopet ni zvedelo, kdo jih je metal. Uže nekaj dni popisuje v Varšavi po hišah skrivna poljska narodna vlada vse moške od 18. do 40. leta starosti; enako dela tudi ruska vlada, in primeri se, da poljski popisovalci komaj odido, in uže pridejo popisovat ruski uradniki.
—	4. in 5. dan t. m. so Rusi zmogli pri Krasnem Stavu.
—	„Czas" pripoveduje, da so vpornici pri Janovu na Lublinskem pod Krysinskem zmogli Ruse, ki se pa vendar posebno dobro otepljejo po Mazovskem. Tačanovski ima obilo vojske pri Kališu; na Bugu pri Dubienki so tudi vpornici zmogli.
—	Ruska četa je hotela iz Litve prišedši pri Serenynu prekoračiti Nemen; toda Lubič je jo zgrabil in razkropil.
Angleška. Pišejo, da si v zadnjem času prizadeva Angleška, da bi se Avstrija in pijemonška vlada toliko približali, da bi se več med seboj ne bali napadov.
Francozka. Cesar Napoleon je pri svojem odhodu iz Vichy-ja v Pariz knezu Čartoryskemu svetoval, naj bode
pokojen on in njegova stranka; da je on (Napoleon) vedno želel in še želi blagosti poljskej zemlji, pa da so ga njegovi zvezniki popustili na polu pota.
—	Najprvo je bilo odločeno, da bi se ob godu cesarja Napoleona bila v Parizu imela peti pesem o polskej osvoboditvi, zdaj pak se je ta reč premenila, in pesem, ktera bode peta, ima naslov: Francozka in Meksiko.	^
—	Časniki pravijo, da Napoleon meksikansko cesarstvo nadvojvodi Ferdinandu Maksu ponuja zato, da bi se mu Avstrija umeknila iz Benečije, ktero misli potem dati Viktorju Emanvelu, in kraljestvo obeh Sicilij bi dobil ali princ Napoleon ali pa morda celo princ Murat.
Pruska. „Europe" govori, da je pruski kralj naročil svojemu sinu kraljeviču nastopniku, naj razloži bavarskemu kralju, v kako premislika vredno stanje ga je delo povabilo Nj. veličanstva Franca Jožefa. Pruski kralj bi utegnil dati na svitlo razglas vsem Nemcem.
Danska. Kralj Juri pojde konci tega meseca od doma na Grško.
Prankfurt. Beremo, da Nj. veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef je prišlo 15. dan t. m. ob štirih po poldne v Frankfurt po hanavskej železnici.
—	Svobodno mesto Frankfurt na vladarskem zboru zastopa njegov prvi župan dr. Miiller, svobodno mesto Bremen pa senator Duckvvitz; Hamburg in Ljubek se nis^a še oglasila. Hanoveranski kralj in hesenski voleči knez pride gotovo v Frankfurt.
—	Kakor pišejo časniki, imela bi se nemška zveza tako preobraziti, da bi zakone dajala: 1) vladarska zbornica; 2) ljudska zbornica, v ktero bi prišli poslanci vseh nemških držav. Izvrševanje (executive) bi imelo zvezno voditeljstvo sedmih glasov; v njem bi Avstrija prvosedovala, in pri vodi-teljstvu bi tudi bila Pruska in še druga država, ktero bi izvolile vse države. Avstrija bi dala 120 poslancev. — Vladarski zbor bode v zveznem poslopji. Povabilo sta prijela tudi Lippe-Schaumburg in Waldeck.
Turška. Avstrijski prebeg, Mihael Lattas, ki se zdaj imenuje Oiner paša, leži na smrtnej postelji. Noge in roke mu otekajo, z njegovo vodo pa je zmešan gnoj neprijetnega duha. Uže 14 dni leži na svojem posestvu Kučuk Časme pri marmorskem morji. — V Trebinji so Turkinje zelo razkačene na kristijane, ker jih je bilo pred 3 meseci 62 zaprtih, ki so se bile vdeležile, ko se je razdevala trebinjska učilnica. Nek turški komisar je prišel v Trebinje, da bi pričo kristijanov in Turkov razglasil carsko pismo (ferman) o ravnopravnosti med kristijani in Turki.
Amerika. V Novem Jorku izhajajoči listi so jako srditi na to, kar Francozje počenjajo v Meksiku in tudi zato, da se je razglasilo meksikansko cesarstvo, ker menijo, da se zdaj misli Napoleon do dobrega združiti z jugom.
—	Novi Jork. Obsedanje ostroga Wagner-ja so za zdaj odložili. V Akapulki pričakujejo 10.000 Francozov, ki so bili namenjeni za meksikanske loke.
Dunaj 17. avgusta. — Nadavek (agio) srebru 10.75.
42]	[1
Oznanilo«
Precej pod spodnjimi Poljanami' nasproti vrta kmetijske družbe je na prodaj vrt sub rktf. št. 26/1 „na Poljanah" s poslopjem vred, ki ima streho iz opek (ziegel) in okna z omrežjem. Kaj več se o tem zve v sladkornici (zuckerfabrik) pri vratarji.