,u »**• & eiwpt Saturday», rVl.ys .nd Holiday«. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnltkl in upravnllki orwtorl: 2tfc7 South UrwitdaU Ava. Oifica ot Publication: S6ST South LawndaU Ava. Tclaphun«, Kack wall 4904 [yearxxxi. Ona Hat« Ja $S.OO EnUr*4 M ilm Mttor J«nu*ry lt. IM«, »t té* •IC*i*eo, lllla.4.. undtr Um Art «f Cn—r— uf Marek i. im CHICAGO. ILL., PONDELJEK, 11. SEPT. (SEPT. II), IM» SubMrkption ««.00 Yaarly ÄTKV.—NU M H ICH 176 AccapUncc for mailing at »p«cial rata of poaUca provide for In S—tlop 110», Act of Oct I. ltlT, aqjborta+d oi Jwaa 14, IMS. rancoski topovi bombardirajo igfried Vojaške čete prodrle več milj daleč in pre-l pale Nemce z utrjenih pozicij. Chamberlain h4vf/l prodrle že več milj daleč nemško ozemlje po ostri bit-i Nemci, v kateri je padlo ve-^ ¿levi Id vojakov na obeh fcneh, se glasi uradno poro- 0 Francozi so pregnali Nem- 1 utrjenih postojank pri Trie-I. industrijskem «redišču Po- Nemške čete se še ved-umikajo in uničujejo mosto-ielezniike proge in tunele. Lablin, Poljaka, 9. sept.—U-Poročilo se glasi, da so ")«*<• čete reokupirale Byd-(Bromberg), največje v koridorju. Begunci, ki prmh M-m u K rakova, mesta, ««reva ho Nemci zasedli, po-Jio, ^ so bombe nemških le-"bile čez tisoč civilistov, fcrlm, !>. sept.—Prfl alarm, j' opozoril prebivalce, da se Herimu sovražna letala, btl ,K'fian danes zjutraj. Lju-nemudoma i>oakrili, da-ni bilo, letala so do-I*1' -i" predmestij in se potem F"* nazaj. Komunike |»oveljstva armade, * '"I danen objavljen v Ber- * "da ne poljske čete na v*eh frontah. Prve T1»1«« «ete ho vkorakale v Var-P^n- /jutraj z južne stra- Dou sovražnika na ozemlju med re-| S°uth Bend, Ind., 9. sept.— ko in Mosellem ojačana." Nash Motors Co. je zaprla svo-Prve francoske čete so dospe- N€ tovarne v Milwaukeeju in Ke-le do nemških gozdov pri Lau- noshi» Wis » zaradi stavke, ki jo terburgu, ki se raztezajo sever- Ne oklicala avtna unija CIO v no do Wissembourga. To ozem-l tukajšnjih tovarnah Bendix lje ni zavarovano z utrdbami. Glavna nemška trdnjavska črta se nahaja več milj severno. Vojaški veščaki pravijo, da je Mfg. Co. Slednja izdeluje avtne pritikline za Nash Motors Co, V tovarnah v Milwaukeeju in Kenoshi je bilo uposlenih 6300 edina možnost, da se nemški pri- delavcev, ki so zdaj izgubili za tisk na Poljsko zmanjša, razbi-Nuiek. Packard Motor Car Co. tje Siegfriedove trdnjavske črte. Marsellles, Francija, 9. sept. —Sirene so zatulile, ko so se pojavila nemška bojna letala nad tem mestom, ki pa so se vrnila nazaj, ko so protiletalski topovi pričeli sipati krogle. Marseilles je glavna francoska luka ob Sredozemskem morju in veže Francijo z njenim imperijem v severni Afriki. London, 9. sept.—Po izjavi premierja Chamberlaina v parlamentu je angleška vojna ma-šina pričela operirati in bo kmalu demonstrirala svojo udarno silo. Premier je pohvalil junaštvo poljskega vojaštva na vzhodni fronti. Nemci so mors-V Zadnje vesti WASHINGTON, D. t.—Do-znava ae Is virov, ki eo blizu Bele hiše, da bo prefeeflnik Rome-vett «klical izredno zasedanje kongresa za ssHUdiranje nevtralnost nega zakona za 2. oktobra. AMERIŠKI KOMI NIST1 DOBIVAJO DENAR IZ MOSKVE! Domače vesti Spet avtomobilska nesreča Benld, III.—Marie Vidmar ii St. Louisa, članica društva 866 SNPJ, se je 29. avgusta težko pobila na glavi in drugod po te-, lesu pri avtomobilski nesreči, ko BUDIMPEŠTA, — Poljaki Ve"« ča se je pripetila po eni uri vol-Kaljena I nje od njenega doma. Odpeljali so jo v bolnišnico sa nekaj časa l7POVrn RVVCCf ▲ in »daj se zdravi doma. Avto se a «S« ah*trlkrMt prevrnU in Hbo,la,, Je TAJNIKA STRANKE | bil le lahko pobit je morala tudi odsloviti 11,000 delavcev zaradi stavke pri Ben dix Mfg. Co. Pogajanja glede končanja stavke med unijo in Bendix Co. so bila pretrgana kljub naporom M. E. Shermana, člana spravnega odbora federalnega delavskega departments, ki lje prišel v South Bend iz Washing-tona, da posreduje v konfliktu. Stavka, v kateri je zavojevanih okrog 3000 delavcev, je bila o-klicana zadnji teden, ker je kom-panija odbila zahtevo unije glede zvišanja mezde. vedno d rte Var|avo, čeprav mi v Berlinu le pred tremi dnevi poročali, da je padla. Včeraj ao nacijaki bombniki 40 krat napadli Varšavo. MOSKVA. — BorJetska vlada je odredila dekio mobilizacijo ruske armade «puradl nemško-poljske vojne." Ruske čet« odhajajo na poljsko mejo. BERLIN.—Narečji dfagodek dneva sa nacijeke kroge je mobilizacija Stalinov« armade, kajti uverjeml ao, da je sovjetska mobilizacija naperjena proti Poljaki. PARIZ.—Hitlerjeve čete ao včeraj IsvriUe prvo protinapade na Fraaeeae v Suraki dolini, toda val protinapadi ao bili odbiti. Francoske in «Mfteftke čete so obkroftile Saarbrueeken In prodrle na nekaterih Hiestlh U milj daleč na neaakko ozemlje. L O N DO N.—Hitlerjevi pod-morniki ao do danes potopili IS angleških ladij. A*tHja računa, da bo vojna trajale tri leta. RIM. - Italijanki fašlatlčni tlak pomaga Hitlerju pri propagandi, hvali nesalki naval na Poljakom In ara«MI Anglijo In Francijo. BERLIN. — Povaljat vo naelj-ake armade poroda, da je bilo v prvih «eatlb dneh vojne devet mož ubitih ln 4# ranjenih na vaaklh 10,000 Hrfakov nemške go plačati. Chamberlain je dalje rekel, da sta Anglija in Francija sklenili dogovor, da Poljska dobi finančno pomoč. Riga, Latvija, 9. sept.—Poljska vlada je po .radiu v Lvovu pozvala vse rezerviste pod za- tlh. 170,1)00 rüÄnlh In ¡100 nemških letal je bila uničenih.) WASHINGTON.—Department za delo poroča, da ae upoaleva tednih najmanj milijon eelnlh delavcev spet na delu Ruske aktivnosti a zapodiu meji Pomoč nacijaki Nemčiji • Moekva, 9. sept.—Sovjetska - . . .j Rusija je pričela pošiljati bojni stavo, da ustavi prodiranje material na svojo zapadno mejo, nemške armade. Celo fantje v v kraj€f kjer se je pojavila mož-starosti 14 do 18 let so bili po- n0»t skupne meje med njo in zvani, naj se priglasijo za voja- Nemčijo. V Moskvi so uverjeni, ško vežbanje. Hitlerjeve čete so dft ^ Nemčija porazila Poljsko, zasedle že osem poljskih provinc nai uključuje I 1922 sa uoiaziiev laaoie mruiiisii uarouncM« . »— i , , w t«|u,r ruskimi prebivalci, Je šla v bla-L.nl, da komunisti ne Mo v* ^^^ ^^ gajno komunističnih strank v Lil konvencij. Nato eo P Ameriki in drugih drtavah Za- poročila gl. ^rnlkov.-Kon-l Jaških sločlnov. itanovljena rudarska unija skušala uničiti Uwlsovo organizacijo, da dobi kontrolo nad rudarji, je Moskva poslala amsri-škim komunistom $100,000 za financiranje kampanje proti IjowIsu. L. 1920, ko ao komunisti pričeli z gibanjem glede u- Konvenclja H HZ Pittsburgh, Pa,—Ves prvi dan I je konvencija potrošila s s|H>r-nimi delogatl, katerih je bilo se. ¡dem. Dva sporne dslegsts sta prišla daleč is Kanade in «den I [je moral oditi brez mandata.) DrugI dan (6. septembra) so bi-le volitve vodstva konvencije. Ze m ta no vi t ve ameriške delavske I predsednika konvencije je bil stranke, je komlnterne plačala) izvoljen M sto Oreškov IčLack vse stroške dveh konvencij in dnevnice delegetom, ki so se u-Ideležili konvencij. Vsota milijon dolarjev, ki so Jo zbrali prijete-IJf sovjetske Rusije v Ameriki 1. 1922 ss ublažitev lakote med awanne, N. Y., za tajnika j>* Anton Klobučar Iz Lyonsa, III., razen teh sta bila isvoijene dva l>odpr*dsednika in dva pomožns tajnika. Vsi ti so kandidati na listi "narodnegs bloka", kar po-1 isegie smariHi in ui«»«» .—j' . „ . uu i ——— I tirat n* Dodietia In druge orga- venci Ja sa vrši v hotelu Fort Fit- Nie«. Fr.McljK, ». v NewVorkukl 1,11 J luZij.dnli.r, |UI» H HZ. \t\F.J*ralna prmtêkava iL.. .ulnrilal» tUi ULM'uW Veli-1 T . ... . . 4 __I . , j_______-A L.,..»..<><>k i<> I a w »m___Jti-.'l :: z'zz ¿ro-ut, —.tuji j i»*^^^.T.:^! pod ^mu„uu,n« ^ « I I II Mtff hoUik . arK I bankrotira a, ker so komunisti e« I" voMnlc« Kr.iK^kMi. i f|„.„clr«nj« .voj. nevtralnostnegs zakona vo m a* jr» ■■■ ---- državi. Neki drugi Nemec, čigar ime ni bilo objavljeno, Je bil u-streljen, ker Je odklonil sodelo-anje pri narodni obrambi. haja dnevno med konvencijo. \poJraiitVe UM Italijanske aktivnosti v balkanskih driavah Rim. 9. sept. — Dlplomatlčne aktivnosti so Izsvsle govorice, do namer s vs fašietične lulije for-rnirati nevtralnostni bUik držav Sest ameriških letalcev se ubilo San Dago, Cel, 9. sept ameriških rojakih leUlcev ^ je ubilo, k« j« l«talo zadelo ob „a drugi strani Adrijsnakega Oljsko ško ns ( jhollas Helght-mnr.a Ts blok naj M tvorile Ju- -u, se vnelo In treščilo na tla. Äüe Rumunija. Grčija. ( Gasilci ao - trud«! dve urlprl Bolgarija in Turčija, kontrolira- gsšenju požara 1'^no «> Poteg-UpL naj b, gs Italija. niil trupla $ru. is rasvalin. upali komunistom, pa so utri* h velike isgube. Gltlow je dejal, da Ima «l"ku menumo evidenco, e katero lah ko podpre svoje trditve. "Komu nlstičns stranka opraviči vsak sločin. ki služi njenemu nam« nu," je rekel Gitlow. Po pričanju, da Stalin diktirs amernlce ameriške komunisti*, ne stranke, je Noah U. Masi>n. član kongresnega odseka, sahte-val, da se more stranka regia- trlratl pri državnem de|»art-mentu ln pojasniti svoje aktivnosti. "Stranka Je le sgent kom-1 n terns in SUlInovegs režima ln kot take se mora registrirati," je dejal Msson. Mason je sshteval reglstracl-jo potem, ko je Ben GIUow, blv Washington, D. C., 9. sept,— Predsednik Roosevelt Je InstruU ral federslnl justičnl department, naj odredi prelsksvo pro-II trgovcem, ki navijajo ceno živežu. To Je storil potem, ko ge Je poljedelski tajnik Wallsce ln-formiral, da Je prejsl pritožbe v sveži z govoricami o prihajajo- ši' tajnik komunistične strimke,I čem pomanjkanju živil, Oglasil izjsvll. de s. mora Browder. se- se je tudi notranji tajniki Ha- ' ...... ' '-----1 rold L. Ickea in »sjavll, da pr«>fl- tarjl izrabljajo evropsko vojno za dviganje cen živežu, saeno pa je zapretil. da bo odločno nastopil proti profitarjem. _ danjl tajnik, pokoriti ukazom komlnterne "SUlIn Ima Bhiw-der j s na vrvkl ln mora plesetl tako kot zahteva ruski diktator." Je rekel Gitlow, JL ....... PONDBUEK 11 ¡Glasovi iz 1 naselbin PROSVETA Pred drajtetmii leti Muke nacikomunistov Ameriški nacikomunisti ali stalinovci 00 It potrošili tone papirju in »ode črnil«, de bi opravičili llltler-Atallnov prijateljski pakt in H poka mi 1 i kot nedolino stvarco, ki Ima pomagati Poljakom in vsem miroljubnim ljudem do pravičnega miru. Muke. s katerimi nacikomunittičnl pisunl opravljajo to hlapčevako dalo sa svojega papa-na Stalina, bi bile nekaj občudljlvega. če ne bi bile naj neplodne j še In najnehvaleftnejlt pod solneem Največja ironija pri tem jt. da jim to akrajno »mešno samotrplnčenje nič ne po-ma«a. Vea svet, rasen nttlkomunistov. vidi, da sU se Hitler in Stalin objela — ne It ljubem! drug do drugega, temveč valed skupnih interesov, ker potrebujeta druge drugega. vice starega kraja •s klavca v kamnolomu ¡mni, 12. avgusta hiC 61-letni delavec, ¡'mesecev zaposljen kamnolomu. Dan iTplafil P° «kalovju Lje. Spričo viso-¡¿to delo zanj seve-polno trpljenja in lom je poln nevar-ki so le večkrat ogra-delavcev. Tudi v j *e je Zaje napo-po skromen za-ffiub hudi vročini je gktlovju vse dopoldne p. M dinamit, ki bi kamenja. Opoldne na vrhu odpasal vrv da bi sel h kosilu, je nameril korak na g] je te skoro na var-je naenkrat spodrsni. ki so bili spodaj, kako se je hotel še zad-kvloviti na bližnji £a pa ni mogel več g veliko brzino se je na-navzdol, se odbijal ob icno z silovitim udarna kup kamenja. Pa-30 metrov globoko, pidca so bile strašne, ¿letal na kamenju ves pobit. Za trenutek se , a je spet padel v aeuvest. Zdravnik dr. po prvi pomoči odredil »lovenjgraško bolnišnl-pa je nesrečni Vinko nji dan umrl za hu-bami. smrt Vinka Zajca je v Šoštanju in okolici Pokojni Zaje je bil priden in pošten človek, bila njegova življenska a trnjem. Bil pa je it in značaj en mož in linski oče. Vsi, ki so ijca poznali, ga bodo o-lepem spominu. velikega socialističnega borca t k avgusta je preminul v n h. Dragiša Lapčevič, prvoboriteljev socia-gibanja v predvojni ti let je hudo bolehal, ga je v 75. letu smrt a trpljenja. vk- je bil rojen v Po-in je hodil v šolo sa-, da se je za silo naučil pisati. Pomanjkljivo zbo pa je docela na-njegova prirojena in-in pa stremljenje po ki je lastno vsakemu sa- 0d*j se je seznanil s so-foimi nauki. Poznavajoč in težnje proletarcev, i« tudi sam pripadal, je I delom in lx>jem za izbolj-ialnih razmer in preo-fririaljnega reda. fcjepoatal h. Lapčevič *Uiwki Požegi. Seveda za župansko čast, am-^jetakoj odločil, da svoj i izkoristi v prid tistim, ■u izrekli svoje zaupanje. iH» Je ustanovil prvo detraje val no društvo v » bolj se je uveljavljal v 1 življenju in je njegova ¡¡•I«*», da ho tudi v predli kmalu stopila na *a delavstvo pereča 1 vPrasanja. drenovič*v, nekako J1'. J«- bil zaprt, ker so ¡ vred dolžill neke- hu kralja Milana. Jw ^»ri-novičl nami in-ran. * bil lapčevič prvi v Orodno skupščino ln * ¡«rkrat. Med jnmlanci w kot Hen najpomemb-njegova i**eds v par-■je naiU vedno globoke-izbruh« vojne j« . in J«* glasoval proti ■Mitom. -i ^ 'jal « je kot knjlžev-PJ*Jttiidi *lovel kot no-r ' /ovega peresa ^'^n* Hevilo znan-J^kzeij in prevodov *?«re. Zelo odlično je v '.rednifctvu "Rad- vič še nekaj let prav aktivno sodeloval. Udeležil se je tudi kongresa soc. dem. stranke v Sloveniji 1. 1920 in je potem še prišel v Slovenijo kot posrednik, ker se je ravno v tistih letih pojavil razdor v strankinih vrstah. V naj kritične j ših časih je nastopal pomirjevalno in za enotnost socialističnega delavskega gibanja. Dasi se v zadnjih časih ni več aktivno udeleževal v delavskem gibanju, ker mu je zdravje docela odpovedalo, je pa vendarle bil v stalnih stikih s sodrugi in se zanimal za vse, kar se je dogajalo. 2ivel in umrl je v bednih razmerah, pravi proletarec med proletarci, dasi bi bil lahko napravil veliko karijero, ako bi bil zataji. svoje prepričanje. ŽENO JE USTREML Novo.mesto, 16. avgusta.—Iz vasi Vrha pri Št. Rupertu sta odšla na praznik popoldne v bližnjo okolico poiskat si novo stanovanje 29-letni zidarski pomočnik in lovski čuvaj Stanko Mole in njegova 24-letna mlada žena Rozalija. Pri odhodu z doma. kjer sta pustila štiri ñedoletne otroke, je žena Rozalija dejala možu, naj vzame s seboj lovsko puško, češ da lahko med potjo u-strelita kako srno. Mož se je vrnil v hišo po puško in nadaljevala sta pot ter kmalu dospela do Boltezovega mlina, kjer je Mole puško skril v listnjak. Oba zakonca sta namreč med potjo spremenila svoj načrt in krenila v Komarjevo gostilno, kjer sta se pridružila gostom. Vabljiva harmonika in razigrana družba jih je kmalu potegnila za seboj v plesni vrvež. 4 V gostilni sta ostala pozno v noč. Ko sta zapustila gostilno, sta krenila nazaj do Boltezovega mlina. Med potjo je med njima nastalo nesoglasje in resen prepir: Mole je nasto stopil v list-njak po fraáfcW'Kmalu nato je v tiho noč odjeknil močan strel, ki mu je sledil bolesten krik mlade, smrtno ranjene žene. Cez pol ure se je pojavil Mole, ki je po vasi iskal voznika, da mu prepelje mlado ženo k zdravniku v Mokronog. Voznik je peljal ženo k zdravniku dr. Skulju. Ker je bil zdravnik na dopustu, so ranjenko naložili na avtomobil, ki jo je prepeljal okrog zjutraj v novomeško banovinsko žensko bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in je bila tudi operirana. Nesrečnica je sicer operacijo prestala, a zaradi ve like izgube krvi je kmalu umrla. Med tem časom je prišel na orožniško postajo njen mož Stanko, ki je povedal, da je šla žena nekaj korakov pred njim, ko se mu je nenadno sprožila puška. Nesreča je hotela, da ae je puška, ki jo je vrgel na ramo, zapletla v suknjičev žep in se sprožila. Strel je zadel ženo, ki je šla pred njim, v desno bedro. Orožniki pa niao verjeli njegovim izpovedbam in so ga takoj aretirali ter oddali sodišču. Komaj so se vrata zapora dobro zaprla, je Moletova žena v bolnišnici podlegla poškodbam. Ze sedaj je ugotovljeno, da mož ni povedal resnice. Mlada žena je dobila strel spredaj v spodnji de života in v levo bedro. Levo no-go je imela zlomljeno, poleg tega so pa opazili na nji krvne pod- plutbe «d vratu dalje preko ra- II , a , B 1 fclirr* • * SL^^Ltta ™j beg pred Stalinom Ugotovili pravi vzrok njene smr- ™ * H ti. V šentrupertski okolici je no- \W' G' biv*' f«e*ral vi zločin zelo razburil prebival- sL^ S. «tno, ki hkrati tudi sočustvuje z ij*nj«m Curti« rublbhmg Co. ubogimi otroki, saj so naenkrat /VT ... .. v ostali brez matere in očeta. (Nadaljevanje.) J J , Preizkušnja Iz Primorja s potnim liatom, ki ae je glasil u .. na ime Schoenborna, sem ob sed- Koparski napad pri Savini roih zvečer dospel na postajo Postojna, avgusta 1939. — V Gare St. Lazare, da vaamem ob ponedeljek pret. tedna je bila osmih vlak v Ha vre. kjer sem se napadena Ivana Bizjakova, sta- imel vkrcati na ladjo, namenje- nujoča v Grobiščah pri Savini. no V Leningrad. Bilo je okrog Ko je hotela leči, je nekdo po« deset minut pred odhodom vla- trkal na vrata in zaprosil malo kave. Med obema je nastal pogovor, ker se je Ivana bala od- ka. potem ko sem uredil svoje kovčege in se usedel v železniški voz. ko je k meni prijtekel asis- preti, in ni vedela, kdo je in ker ient stalnega pariškega agenta je bila sama v hiši. Končno pa jOgpu. Povedal mi je, da je prav-" je odločila in odprla vrata. | kar is Moskve dospel telegram z se Neznanec je pripovedoval, da je navodilom, naj oatanem v Pari- prehodil dolgo pot in spil ponu- zu. Bilo je nekaj nepojmljivega. jeno pijačo. Ko se je med tem I Par minut pozneje je skoraj časom Bizjakova obrnila, jo je! brez sape pritekel tudi eden mo-neznanec udaril s pestjo, da je jih mož z novico, da je iz Mos-padla na tla, vsa oblita s krvjo,, kve dospela druga podobna po-Ma obupne krike so prihiteli so- slanica. Vprašal sem, naj mi po-sedje, in ko je ropar videl, da mu j kaže telegrame, toda mi je odpreti opasnost, jo je odkuril, ne govoril, da jih ima Splegelglass. da bi kaj odnesel. Zadeva je bila javljena oblastem in karabi-njerji so čez nekaj dni že našli storilca v osebi 20-letnega Za-arja Rudolfa iz Postojne, ki je dejanje priznal. Trst. — Z zida je padel 42 etni Alfred Smerdelj. Zlomil si1 rayam vrniti v Sovjetak» unjjo. je hrbtenico in je bil prepeljal v! V tem pogledu sem prestal pre- Odredil sem, naj izlože moje kovčege in sem izstopil prav tedaj, ko se je vlak pričel pomikati naprej. V glavi se mi je zasvetilo, da je bilo vse to inscenirano, da me preizkusijo, ako se res name- bolnišnico v težkem stanju. Gorenje pri Sakmi. — Ogenj je uničil senik posestniku Ivanu Gabrijelčiču. V seniku je bilo 20 stotov sena in gospodarsko orodje. Skoda znaša okoli 2500 ir in je |>okrita z zavarovalnino. (iorica. — Z drevesa je padel 8-letni Pepček Kumar in se nevarno ranil na nogi. Gorica. — Zelo težko se je ponesrečil na cesti z Gorice proti urlaniji Stanislav Klančič, star 27 let» ki se je zaletel v neko motorno vozilo, ki je stalo sredi ceste. Ponesrečenec je bil pridržan v bolnišnici. Gorica. — Neurje je prizadejalo precej škode in povzročilo več požarov. Tako je treščilo v hlev Matije Bernlka in Mihe Pir-ea iz bližine Cerknega. Skoda znaša nad 40,000 lir. Treščilo j« tudi v hišo Mihe Poropata iz Ločnika, kjer pa je bilo le 1000 ir škode. Gorica. — S Korzike je prišel Bogomil Hvala, star 33 let, rojen v Trnovem na Trnovski planoti. Na Korziko je odšel leta 1981. S seboj je pripeljal vso družino. Prooek. —• Karafoinjerji ao našli v jarku kraj ceste 28-letnega Puntarja Franca pijanega in težko ranjenega na roki. Ugotovili so, da je v pijanosti udaril po šipi. Trat. — Umrli so: Bikič por. Boban Ivana 70 let, Medved An izkušnjo. Ampak ta šikana mi je bila nad vse ogabna. Tisti trenutek sem začutil, da ne bom nikdar več šel v Stalinovo Rusijo. Nastanil sem se v hqtelu Ter-minusu v St. Lazare Ju kot češki trgovec Schoenborn, čijoga Ime sem nosil. Moja žena je še ved no stanovala v penzionatu kot gosjMi l*ssner. Sporočil s«^m ji, da nisem odšel. Tisto noč sem prehodil ves Pariz, kakor dolg in širok je, boreč se z ftjislijo, ali naj se vrnem ali ne. Skušal aem sam pri sebi dognati, zakaj je bil moj odhod odložen zadnjo minuto. AH me Je Stalin skušal in mi hotel dati novo priliko, da pokažem svojo lojalnost? Toda podvržen sem bil ie večjemu vohunstvu. Zvečer, 26. avgusta, teriV šel s Hansom in njegovo ženo Noro v gledališče. da vidim zadnjo uprizoritev Gorkijeve drame "Sovražniki", katero je predvajala neka sovjetska gledališka skupina, ki je gostovala v Parizu. Vsedli smo se v drugo vrsto. Meifc prvim premorom začutim roko na moji rami. Bil je Spiegelglas« z nekaj spremljevalci. "Lahko od potuješ jutri na eni izmed naših ladij s temi umetniki," mi je dejal. Jezno sem se obrnil od njega, rekoč, naj me ne nadleguje. Dodal sem še: "Odpotoval bom, kadar bom pripravljen." Opazil sem, da je Spiegel ton 74, Sulič Emilija 26, Skilan glass kmalu potem odšel iz gle-Matija 92, Nešič Katarina 49.|dališča a avojimi tovariši. V Vidal por. Vrč Ada 31, Malalan Marija 3, Sancin vd. Ivančič Mar rlja 82, Leban Justina 66. Lat vi j a ne mara zidov 8 ki h beguncev Moakvo sem potem j>oslal kab-logram, da ae bom vrnil, kakor hitro bosta ozdravela moja žena in otrok. Dlje 27. avgusta sem ae preselil v Breteuil, par ur od Pariza, kjer smo mirno ¿¡veli kakšen teden tekom okrevanja mojega otroka. Zjutraj, 5. *«ptembra, ko sem pogledal list Pariš Ma-tin, sem zastrmel nad novico iz Uusanna, Švica. Bilo je poročilo miaterioznem umoru nekega ^ put] Bi *l»^ratu je t. Upče- Riga, Latvija, 9. aept.—Vlada je uveljavila več ukrepov, da u-stavi naval židovskih beguncev iz poljskih distriktov na svoje ozemlje. Doslej je postopala napram Židom previdno in jih ni o miaterioznem umoru nr*eg. rZniala Položaj se je izpre-! Cehoslovaka po imenu Hansa S n a!ii' naraWajočega šivi-1 S židovskih l>eguneev v njenih Torej so dobili IIgnaca Relssa. mejah? Polici* je aretirala še Umor Reissa j#P^Ula v Ev-a ¡Z kl io orišli v de- rop »lo važna zadeva, ki je doli'h dneh , Wia odmev tudi v Ameriki In po želo v zadnjih dneh. I Vsem ostale ra svetu, «kozi več mesacev Je švicarska policija a Do identifikacije dveh miste-rioznih gostov, moškega in ženske, ki sta se bila registrirala v hotelu de la Paixu v Lausannu 4. septembra, je pripomogel neki avto ameriškega izdelka, ki sta ga bila pustila za seboj 6. septembra. Oba gosta sta iaginila is hotela, ne da bi poravnala račun, pustila )>a sta za sabo vso prtljago. Ženska se je pisala Gertrude Schildbach, Nemka po narodnosti in živeča v Rimu. Bila je tajna ruska policistka nastanjena v Italiji. Mož je bil Roland Abbiat, alias Krancois Rossi, alias Py, rojen v Monaku in eden izmed pariških agentov ruske tajne policije. Med prtljago, katero je Gertrude Schildbachova pustila v hotelu, je bil tudi zavojček čokoladnih bombonov, ki so bili napolnjeni s strihninom (hudim strupom) in katere hrani švicarska policija kot glavni ekshibit tej zadevi. 8childbachova je bila intimna prijateljica Reisao-ve družine in se je ¿estokrat igrala s Reiasovim otrokom. Toda ona oči vid no ni mogla priti do tega. da bi iavedla instrukci-je Stalinove tajne policije in izročila zavojček zaatrupljenlh bombonov Reissovi družini, katero je imela obiskati kot prijateljica. . Gertrude Schildbachova je že od pričetka čistk pričela omahovati in je bila torej kvalificirana, da je lahko igrala vlogo osebe. ki je pripravljena pridružiti se Reissu in prelomiti stike s Moskvo. Reiss je vedel o njenem omahovanju. Toda o tem so vedeli tudi načelniki Stalinove tajne policije. Reiss ji je zaupal. Sel je z njo ven na večerjo neko restavracijo v bližini Chamblandese, da se pogovorita o situaciji. Vsaj Reiss sl.Je tako mislil. Po večerji ata šla na spre hod. Na nekak način sta za?la na neko stransko pot. Prišel J« a v tomobll, ki se Je pri njima na gloma ustavil. Iz nJega Je skočilo več mož, ki so napadli Rele-sa. 8 pomočjo fichieldbachove, čl je šop las so našli v pesti umorjenega moža, ao napadalci apra-vlli mola v avto. Izpoved akompllca (pomočnika) Eden Izmed napadalcev, Ab-biat-Rossi, kateremu je pomaga neki drugI vodilni agent Ogpu po imenu Etlenne Martlgnat, importiran iz Pariza, je a pod-strojnico streljal direktno v Reissa. Njegovo truplo je bilo kratko diatanco naprej vrženo is avta* Renata Steiner, rojena v Saint-Gallu, Švica, leta 1*08, Je bila spoznana kot oaeba, ki je najela avto ameriškega izdelka, katerega ao rabili morilci Rela-sa. Ona je bila ena izmed treh akompllcov Relasovlh morilcev, katere je prijela policija. Mlas Steiner je bila v službi Ogpu od leta 1936. Dodeljena je bila, da je zasledovala Trockijevega sina Sedova, dokler ni dobila naloge, da sodeluje pri ugrabitvi Reiasa. Ona je priznala svojo sokrivdo v tem zločinu In je švicarskim avtoritetam pomagala, da ao mu prišli do dna. Po ocenitvi avtorjev knjige o le spoznal svojo desperatno situ-arijo. Vedel sem. da mi Stalin ln Jetov ne bosta nikdar odpustila mojega nastopa v Reissovi zadevi. Sedaj sem imel pred izbiro, da gotovo padem v Lubianki (glavni stan sovjetske tajne policije v Moskvi—prev.) pod kroglo Stalinovih formalnih morilcev, ali pa zunaj Rusije pod točo krogel iz atrojne puške v rokah Stalinovih neformalnih morilcev. Tega groznega položaja se je počasi začela zavedati tudi moja žena. Sklenil sem. da se s svojo družino vrnem v Pariz. Vedno sem se delal, kot bi se pripravljal na povratek v Moskvo. Moja tajnica Madeleina je našla za nas primeren hotel v mestu St.-Germainu. Nastanili smo se v lenri-Quatreju. Madeleina, ko-munistinja vse živl/enje in hči nekega viaokega uradnika, je bi-a zakrknjena stalinistinja, toda i;udl ona je zdaj že pričela omahovati. Tukaj je prišel k meni sredi septembra moj mladi pomočnik Hans Bruesse. Bil je zelo raz-rvan. Vedel je o umoru Reissa. Dobil je navodilo, naj gfre na Holandsko. kjer je živela mrs. Reiss pri Sneevlietovlh, Dobil je mandat, da mora dobiti v roke platna in beležke, katere je zapustil Reiss. toda vrnil se je praznih rok. Nagovarjali ao ga, naj ae vrne na Holandsko in naj se poeluži vseh sredstev, tudi umora, da pri4e do liatln. Ves obupan in s solzami v očeh je prišel k meni po nasvet. Povedal sam mu, da je bil Reiss idealist, pravi komunist in da bo bodoča zgodovina revolucionarnega in, delavskega gibanja obaodlla moritve Ogpu. Svetoval sem mu, naj sabotira nevarno nalogo, katero* mu je poveril Splegelglass, ln sem mu tudi povedal način. Toda jaz sem Še vedno govoril o mojem skorajšnjem povratku v Moskvo. In Hans je vedel, da skuša Made leina preskrbeti vozne listke na parniku Bretagne zame in za mojo družino. Iz 8t.-Germaina smo ae prese lili v hotel Metropol i tal n, kjer smo bili dva dni, 17. ln 18. septembra. Prišla Je Madeleina In ml povedala, da Je parnlk Bre-t utrne le odšel ml svojo zadnjo pot v Leningrad v tej sezoni Pogovarjala ava ae o drugih načinih povratka v domovino. BI sem še vedno visok Uradnik taj ne sovjetske vojaške službe. V Moskvo sem moral kabllratl.za dovoljenje, da se vrnem a kak šno sovjetsko ladjo. Opazil sem da sva bila t leno zasledovana pri slehernem koraku po Špio-nlh, katera ja pognal proti nama Splegelglass. On sam pa Je izginil a pozorIšča. Zaznamovan emrtl Is Moskve aem prejel dovoljenje. da ae emem vrniti a kak šno sovjetsko ladjo; povedano mi Je tudi bilo, da Je na razpolago prva ladja Zdanov, ki od potuje 6. oktobri. Morali so m napraviti nove potna (late na ime sovjetskega državljana, potuje v Rusijo skozi Francijo Iz Španije. MoJa lena In otrok ae Inmta vrniti s drugim potnim II stom skozi Nemčijo. Do največje odločitve v mo- Revolucija še vedno cilj kominterne i Voditelji komunističnih grup dobili okrožnico Htorkholm. Švedska. 9. sept.— Tukajšnji list Aftonbladet piše, da so voditelji komunističnih grup zunaj Rusije dobili okrol-nice od kominterne v Moskvi predno sta sovjetska Rusija in nacijska Nemčija podpisali prijateljski in nenapadalni pakt. Okrožnica vsebuje vprašanje in odgovore in Aftonbladet jo je objavil v celoti. Ta se glasi: Ali je kominterna opuatila svoj« glavne cilje? — Ne, ona še vedno agitira za svetovno revolucijo. Ali je avetovna revolucija se-t aj mogoča ? —• Ne, vsi aadevnl poskusi so se doslej Izialovill, Kako naj se pospeši svetovna revolucija? — Po izjavah in pisanju Marjua, Engelsa in Leni-je najboljša metoda dolga ojna. Ali bo evropska vojna koristila intereaom kominterne? — Ja, po naukih Lenina. Teku vojna podžiga revolucionarni duh med ljudskimi masami. Ali bi pakt med Ruaijo, Anglijo in Francijo pospešil Izbruh vojne? —• Ne, ker ae Nemčija ne bi spustila v vojno.9 Ali ruako-nemškl pakt lahko pospeši vojno? — Da, ker nev-ralnost Rusije daj« pogum Nemčiji v kampanji, katere cilj e osvajanje tujih teritorijev. Kaj bi ae zgodilo, ako bi Rusija odklanjala sklenitev paktov obema atrankama? — Dokler stališče Rusije jasno, Je po-^ ravnava spornih vprašanj mogoča. Kako naj Ruaija vpliva na Nemčijo, da se zaplete v dolgo vojno? — Rusija jo moru pod-pirati. Tu pravijo, da Ja bila okroš-niča aestavljena na tajni seji v Kremlu, kater« so se udeležili Stalin in drugi voditelji sovjetske Rusije. na tej zadevi je «talin potrošil jem življenju sem prišel prot 300,000 frankov za umor Reia- koncu septembra, Nekega dru» sa, kar Je v Franciji že lepo pre-! me Je vprašala lena, kakšno pri moženje. Toda to ni bilo vae. Sledil je namreč dokaj drag epilog v zvezi s tem umorom. Švicarske avtoritete so zahteval«, da zaslišijo Lydlo Groaovakajo, katero ao kljub vaemu eovjet skemu pritisku frsneoske oblasti liko imam, da uidem smrti po mojem povratku v Moskvo. Povedal aem JI kakor sem ml-»III: "Nobene." Dodal sem še "Nobenega vzroka ni, zakaj morala biti tudi ti kaznovana na Francijo | radi m«ne. Ko se boš vrnila, te končno zašli- bodo prisilili na podpis doku menta, s katerim me boš zavrg la in me obsodila kot izdajalca Za te dobiš nagrado a tem. da bodo tebi In otroku prizanesli Kar se mene tiče, me tam čaka šale 16. decembra. X Kot sem le prej omenil, Je bi-pomočjo jMjaltma Sneevlieta in(la Lydla Grozovskaja ¡lata ose-! Relssovs vdove vodila ■ Izredno ba, ki J« 17. julija preje a Reis- rmtančno preiakavo. šUterlal o sova pisma In Jih tarpšlto M* , _ tej zadevi Je lani IzM v Parizu gelglassu. Aretirana je bila 17. .gotova smrt. Toda ne bom šel v obliki knjige po tukatne.-Ceae »merne, unijako delo prve mta. j Pilile po informacije m na«lov: SNPJ PRINTER Y 7-S9 SO. LAWN D ALK AVENUE Tet Kork»ril 1*04 CHICAGO, ILLINOIS