St. 176 mlila platana vieftiMOtili umitecuta n«đ V Trstu, v torak 28. iullia 1925. Posamezna Številka 20 cenu Letnik L Uhaja. lzwto& poad«l|ek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica »v. Frančiška .Aaiakefta 94. 10, L nadrtropj«. Dopisi naj s» poiiljajo uredništvu. ffefranktraaa pisma k n« spr*i«majo, rokopisi »e ne vračajo. — Odgovorni .radnik: proL F. Pertc. — Lastnik tiskarna Edinost ^ * tiskarne Bdiaost. Nvofaiu ' tnaša m imec L 7—, 9 mesece L cn. ^ ,eU L 32 ~ ceI° *•*<> L 'Za InoMinetvo mesečno S kr već. - Telefon uredništva in uprave št. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, utiea sv. Fran Mik a Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-S7. Trst - Hamburg italijanski tisk povzdiguje v zadnje in času b»H in bolj pogostoma svoj glas proti nevarni konkurenci, ki jo dela tržaškemu pristanišču nemSko pristanke Hamburg. Taki glasovi se pojavljajo redno ko *e ^ najmanj julija in avgusta opaža nazadovanje prometa v lrstu, kalcor » - * - čas, v katerem je po navadi največ dela, je vendar porast prometa l. 1923. napram letu 1922. izreden, in izkazuje oktober 1923. 2,184.152, november 2,170.637 in december 2,463.892 stoto v poviška. I stota ko ugodno se je razvijal promet v l. 1924. Največ dela je bilo meseca marca je to slučaj glede prometa v našem pristanišču v letošnjem letu in v primeri s prometom lanskega lota, ki je bil že skoraj dosegel predvojno vifcino iz l. 1913. Ako smemo verjeti sedanjim obupnim klicem italijanskega tiska, gre letos za posebno konkurenco nemških pristanišč, katera 3e razlikuje od konkurence prejšnjih let po tem, da se Uvaja po vnaprej določenem načrtu, ki je preračunjen na to, da se odtegne tržaškemu pristanišču promet tudi onega ozemlja, ki je spadalo do sedaj neoporečno v področje našega pristanišča. Izgleda z eno besedo, da so se dogovorile v»e nemške izvozne družbe med seboj, da bodo skupno prenašale žrtve, ki so potrebne za podrobno izvedbo omenjene konkurence. Nemška vlada podpira s svoje strani z vso dobro voljo prizadevanje Hamburga in drugih pristanišč ob Severnem morju. V ta namen uvaja posebne prednostne železniške tarife, ki naj pospešujejo akcijo severnih pristanišč. V «Popelo di Trieste» od pretekle nedelje je objavil Livio Ragusin Righi daljša izvajanja o tem vprašanju, v katerih se najbrže zrcalijo naziranja vladnih krogov. Clankar opozarja na dejstvo, da omenjena nemška konkurenca ne škoduje samo Trstu, temveč v veliki meri tudi Reki in Benetkam, tako da gre v resnici za splošno konkurenco med i« vernimi nemškimi in italijanskima jadranskimi pristanišči. Glavnega krivca vidi v nemški vladi, katera prenaša ogromne žrtve za vzdrževanje te konkurence, medtem ko na drugi strani ne izpolnjuje mnogih svojih obvez, ki jih h nalagajo mednarodne pogodbe. Ako bo Nemčija vztrajala pri tej svoji konkurenčni politiki' napram Italiji, bi bil neizogiben tudi diplomatičen spor med obema državama, zakaj Italija bi bila prisiljena izkoristiti proti Nemčiji svoj položaj zaveznice tapadnih držav in zahtevati primernim potem, da mora Nemčija porabljali svoje tmančne sile v prvi vrsti za izpolnjevanje svojih mednarodnih obvez. Da se to prepreči, je po mnenju g. Livija Ragu sin Righi-ja potrebno, da si Italija in Nemčija pogodbenim potem razdelita svoji področji na uneon ozemlju, ki tvori zaledje njunih pristanišč {Čehoslovaška, Avstrija, Ogrska, Bavarska, Jugoslavija i. dr.). Kakor se vidi, se jemlje vprašanje konkurenčne borbe med Trstom in Hamburgom. v italijanski javnosti v precej resni obliki. Tem bolj je na mestu popolna mirnost v presojanju položaja, kateri se da pravilno oceniti le popolnoma neodvisno od raznih alarmov te vrste. Jasno je namreč, da se bo dalo dognati, v koliko je sedanji alarm upravičen, šele tedaj, ko bodo znani podatki o celoletnem letošnjem prometu in ko se bo dal natančno ugotoviti vpliv konkurence nemških pristanišč. Na drugi strani pa je važno tudi vprašanje, ali je bil nepričakovani porast prometa v lanskem letu nekaj normalnega in ne le nekaj izrednega. Podatki, ki jih je priobčila pred dnevi trgovinska zbornica v Trstu o paroplovbi in trgovini Trsta v letu 1924., so v -tem pogledu zelo poučni in zanimivi. Zanimivi so ti podatki ravno z ozirom na izredni porast tržaškega trgovskega prometa v letu 1924. Po hudi gospodarski krizi, ki je trajala skoro do polovice leta 1923., je dosegel v minulem letu tržaški trgovski promet — kakor že rečeno — po količini skoraj predvojno višino. Skupno je znašal trgovski promet v minulem letu 58.414.313 stotov in je napredoval napram letu 1923 za 17.700.173 stotov, kar odgovarja porastu od 43.5^. Uvoz po železnici je narastel za 45.5 9>, po morju pa za 31.9%. Izvoz izkazuje porasta po suhem za 49.7 po morju pa za 42%. Kakor razvidno, je napredoval promet največ po suhem in sicer skupno za 47.1%, medtem ko izkazuje pomorski promet le 39.3 porasta. Če se vzame v obzir razmerje med izvozom in uvozom, vidimo, da je prvi mnogo bolj napredoval, in sicer za 46.7%, nego zadnji, ki je dosegel 41 % porasta. Napram letu 1913., ki je bilo za tržaško gospodarstvo eno najboljših, je bil trgovski promet v minulem letu komaj za 5% manjši. Sledeče številke nam podrobnejše osvetljujejo gornje dejstvo: skupno Ako se vzame v o>bzir skupni promet po posameznih mesecih, vidimo, da je zrastel napram letu 1923. v vseh mesecih razen v novembru. Izredno se je pomnožil v minulem letu promet po železnici z različnimi državami srednje Evrope in najbližjega zaledja. Nič manj kot 30 milijonov stotov je prevozila železnica, kar znači 10 milijonov povi&ka napram letu 1923. Prvo messto zavzemtje v železniškem prometu notranjost dežele z 9.53 milijoni stotov, katere si delita skoraj enakomerno izvoz in uvoz. Sledi Čehoslovaška z 8.07 milijoni stoti in s 153.6% porasta, zatem Avstrija s 6.39 milijoni stoti in s 35.2% porasta in Jugoslavija s 3.27 milijoni stoti in s 12.855 nazadovanja, edina država, ki izkazuje manj prometa 9 Trstom, kar je pač pripisati otvoritvi luke na Sušaku- Ogrska je obdržala peto mesto z 1.28 milijoni stotov in 10.6% porasta napram letu 1923. Jako j« narastel promet z Nemčijo za 133%, s Švico za 188.4%, s Poljsko za 725.7 %, medtem ko je nazadoval promet z Romunijo skoraj za polovioo. Izmed vseh držav sta Romunija in Jugoslavija edini, ki izkazujeta nazadovanje prometa. V prejšnjih letih se je prevažal po suhem v največji meri premog. V letu 1924. je sladkor, ki stopa na prvo mesto s 16.500 vagoni povtška napram letu 1923. in celo s 7000 vagoni povUka napram letu 1913. Les je obdržal drugo mesto, medtem ko je stopil na tretje mesto — na mesto sladkorja, premog. Sledi potem železo, jeklo, papir, moka z več kot 10.000 vagoni prometa. Sladkor je prihajal v Trst po veliki večini iz Čehoslovaške (skoraj za 2 milijona stotov, iz Ogrske, iz notranjosti dežele in iz Avstrije. Mnogo lesa je prišlo iz Jugoslavije (za nad 1 milijon stotov) iz Avstrije in Čeho-slovaške. Premog je šel večinoma v notranjost de-, žele (za 1.8 milijonov stotov) in nekaj v Jugoslavijo in v Avstrijo. "V primeri z letom 1923. je nazadoval v minulem edinole premog za 9.640 vagonov in magnezit za 575 vagonov. Po morju se je izvozilo blaga za 9,860.243 stetov napram 6,941.366 stotov v letu 1923, porast torej znaša 2,918.877 stotov, to je 42% . V primeri z lebom 1913. je nazadoval izvoz po morju za 1,496.873 stotov ali pa za 13.2%. Če primerjamo izvoz m uvoz po morju vidimo, da se skoraj vedno izravnata. Gornji pojav ni nov in ga lahko zasledujemo v povojnem kakor tudi v predvojnem času. Največ blaga gre, kakor običajno, v vo» slavnostni obed, ki ga je priredila Šibe-nikka občina in na katerem so govorili zastopniki tamoinjih oblastev. Na pozdrave je odgovoril prometni minister Radojevič. Po obedu so odšli gostje k otvoritvi Vinarske razstave, ki je zasnovana kot del Jadranske razstave v Splitu. Razstavo je otvoril minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, ki je v svojem nagovoru naglašal važnost Šibe- orijent m to za 2,666.996 stotov, kar znači stanfk, voditeljev opozicije. Posvetovali so ---- se, kako fe treba izvršiti novo grupacijo strank. V opozicijskih vrstah vlada precej- Iaklib \wM mm SLS s« približuje radikalom? - Burna seja narodne skupSČlne BEOGRAD, 27. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila zelo živahna. Še pred dopoldansko sejo skupščine so se se- ^__ stali voditelji parlamentarnih skupin. Mi- nika, posebno za izvoz vina. Potem so mini-nister Gjuričić je v imenu vlade zahteval, stri in ostali gostje šli v šibeniško luko, kjer naj se skupščinske seje vršijo samo do- j so si ogledali tamošnje naprave. Vlaka sta poldne, popoldne pa naj zasedajo paria-1 nato krenila dalje proti Splitu. mentarni odbori; na ta način se razprava; Povodom otvoritve hško-dal- uienuiui «. . r . . matmske železnice je pnslo v Split mnogo o dvanajstinah lahko zaklmčl v četrtek. ob5instva) v ; vr'sti seveda domačega -Opozicija je odklonila predlog; vendar pa - - - se razprava zaključi lahko že v četrtek, toda pod pogojem, da se razprava o tiskovnem zakonu odloži na prinodnje zasedanje. Minister Gjuričić je odklonil predlog opozicije. Tiskovni zakon pride na dnevni red v petek in v soboto odide skupščina na poletne počitnice. Dopoldanska seja narodne skupščine se je pričela ob 10. uri. Po prečitanju zapisnika je preiskovalni odbor Lukiničeve afere zahteval nove spise, da lahko ugotovi, ali je bil Thurn-Taxis avstrijski državljan. Drju. Žerjavu je skupščina dovolila 14 dni bolniškega dopusta. Predsednik skupščine Trifković je odgovoril na vprašanje poslanca Snrodeja, kako je mogel kot pred- ______ ^ ________ ____________ ^___ sednik skupščine voliti za pogajanja med'na razsvetljeno mesto in na divno morje. Po radikali in radičevci tn zakaj ni svetoval — ' «-----J - "-21 — kralju, naj zasliši tudi politike ie opozicijskih vrst. Trifković je izjavil, da je oelal za sporazum z največjim delom jugosl o venskega naroda, delal je za ponirjenje. Ako ni kralju svetoval, naj zasliAt tudi opozicijske politike« ni tega storil, ker je delal po svoji vesti. Poslanec Smodej se ni zadovoljil z odgovorom. Zbornica je nato prešla m dnevni red: volitev predsednika in 4 članov glavne kontrole. Govoril je predvsem samostojni demokrat Demetrović. Po njegovem mnenju bi bilo nafbolje, da se volitve odložijo in predlog vrne državnemu svetu, ker je od vseh kandidatov samo 65 let stari doktor Stambuk in na ta način ne pride do izraza sporazum. Govorila sta še poslanec SLS Sušnik in davidovičevec Sečalov, ki sta tudi zahtevala, da se razprava odloži. Kljub temu ie predsednik odredil glasovanje. Tedaj je vsa opozicija zapustila dvorano, ostali so noter samo radičevci in radikali. Glasovalo je 109 poslancev: 108 za in 1 glasovnica je bila oddana prazna. Izvoljeni so bili: Tesič, predsednik; ostali člani: dr. Stambuk, Milano vrč, Stefano-vič in Stričkovič. Nato je pričela razprava o dvanajstinah. Finančni minister je podal ekspoze o finančnem položaju države. Finančni položaj je dober, dinar raste; treba ga je Ie stabilizirati. Proračun za 1. 1924—1925 je izkazoval 10 milijard 405 milijonov dinarjev izdatkov in ravno toliko- dohodkov. Na popoldanski seji se je razprava nadaljevala. Za govor poslanca Gavriloviča, ki ga bo imel jutri, vlada zelo veliko zanimanje. Takoj po opoldanski seji se je vršil se- 922.744 stotov poviška napram letu 1923. V Grčijo je šlo 270.386 stotov, v evropsko Turčijo 245.352 stotov, v Egipt 165.202, v azijatsko Turčijo 153.314, v Sirijo 60.929, v Albanijo 32.069 in druge vzhodne države 15.838 stotov. Mnogo se je izvozilo tudi papirja in sicer za 215.034 stotov. Največ se ga je izvozilo v Egipt, v Grčijo in azijatsko Turčijo, isto-tako se je izvozilo mnogo kave, piva, stekla, avtomobilov in drugega blaga. Izvoz po morju v notranjost dežele se je ohranil na drugem mestu kakor v letu 1923. Napredoval pa je za 180.000 stotov in dosegel skupno 1,644.838. Treba pa je pripomniti k gornjemu poročilu trgovske zbornice, da ima velik del prometa tranziten značaj in da je postal Trst nekaka prehodna postaja za trgovski promet nekaterih držav. Leto 1924. je bilo za Trst izredno srečno. Hamburg je bil tudi lani glavni konkurent Trsta, toda večji del leta je bilo njegovo pristanišče dezorganizirano. Laba ni bila radi izredne zime dlje časa plovna — vsa ta dejstva so v mnogem vplivala, da je prihajalo v Trst blago, ki bi se sicer poslužilo drugih luk. Vsekakor je bil doseženi uspeh v letu 1924. znatan. Zadnje mesece pa je tržaški trgovski promet nekaj oslabel in odtod sedanji alarm proti nevarnosti, ki preti od Hamburga. Uvoz po suhem: 1924 14,059.584 1923 9,661.764 po morju: 1924 18,709.192 1923 13,568.191 skupni promet: 1924 32,768.776 1923 23,229.955 Odločilni so bili izvoz stotov 15,785.294 10,542.619 9,860.243 6,941.366 šnja razdvojenost, ker se je pričel dr. Korošec približevati radikalom. Opozicija računa na razkroj Radičeve stranke; na ta način bi si opozicija nekoliko opomogla. Radičevski disidenti so imeli v nedeljo več shodov. Sami trdijo, da so jim voJilci izrekli polno zaupanje, ker ne odobravajo nove Radičeve politike. Pred drago afero s sekvestrom ? BEOGRAD, 27. (Izv.) Današnja «Reč» objavlja senzacijonalno vest o korupcijski aferi radi dviga sekvestra nad premoženjem grofa Esterfcasija, ki sta ga odredila .ministra Pavle Radić in Nlkič. Za vsak hektar sta prejela 7—8000; 2—3000 od vsakega hektarja je odšlo v blagajno HSS. Vest je seveda vzbudila izredno senzacijo. Slovesno otvorite« Ittke železnice Privabila jih je tudi otvoritev Jadranske raz stave, ki se je svečano otvorila danes, v nedeljo dopoldne. V Split je prišlo tudi mnogo tujcev, zlasti izletnike Jadranske straže. 2e v prvih popoldanskih urah so dospeli v mesto izletniki iz Sarajeva s parnikom «Kosovo», ki so prišli preko Mostarja in Metkovića. Z ladjo «Soča» so prišli preko Sušaka vseučili-ški dijaki iz Ljubljane, Beograda in Zagreba. Iz Šibenika so se pripeljali s parnikom « Zagreb* izletniki Jadranske straže iz Beograda. Danes je bilo vse mesto krasno razsvetljeno. Naravnost očarujoč je pogled na morje, kjer miglja na tisoče lučk. Vse ladje so v zastavah in zastavicah. Njihovi obrisi se jasno odražajo na temnem ozadju z neštevilnimi e-lektričnimi žarnicami, čijih svit drhti po gladkih valovih. Po vodni gladini švigajo ozaljšani čolni, polni občinstva, ki uživa krasen pogled na razsvetljeno mesto in na divno morje. Po ulicah je nenavadno živahno. Prišlo je toliko ljudi, kot iih Split že dolgo ni videl. Vsi hoteli in tudi zasebna stanovanja so prenapolnjena. Še pozno ponoči je valovalo živlienje po mestu, kjer je že itak mnogo letoviščarjev od blizu in daleč. Zlasti se je opazilo mnogo Cehoslovakov, ki jih je privabila Jadranska razstava, še bolj pa prihod prvih dveh otvoritvenih vlakov. Zlasti ie živahna obala, kjer se vesele trume izpreha^aio in občudujejo sijajno razsvetljavo. Na tisoče je lučic po mestu, ki si ie nadelo praznično obleko. Povsod plapolajo zastave v državnih narodnih barv?h. Iz vseh javnih lokalov se Ču;e veselo razpoloženje množice, ki se je začela razhajati šele pozno v noč. Na stotine jih je ostalo vso noč svviu, ftvr l^jna prostem, deloma ker niso dobili prenoči-65 let stan dok- Sča deloma ker se hočejo naužiti hladnega morskega zraka. Prvi dan slavnosti je prešel v znaku otvoritve lif.'co-dalmatinske železnice Nedelja e bila v glavnem posvečena otvoritvi Jadranske razstave. Na programu je polno prireditev, ki so vse v prvi vrsti v zvezi z razstavo. Abd-el-Krimoo odgovorna ponudbo za mir Madridska konferenca zaključena 1 LONDON, 27. Poročevalec «Timesa» v Tangerju poroča, da je Abd-el-Krimi odgovoril na francosko-špansko noto z zatrdilom, da je pripravljen začeti pogajanja za mir, ako se Francija in Španska obvežeta pustiti rifanski državi njeno neodvisnost. Abd-el-Krim zahteva tudi, da se morebitna pogajanja morajo -vršiti v Tangerju. MADRID, 27. Francosko-španska konferenca se je zaključila včeraj. Obe delegaciji sta podpisali dogovor, v katerem se določata delokroga Francije in Španije v Maroku in kjer :se stavijo meje pristojnosti španskih in francoskih oblastev. Maršal Petain se povrne v Pariz PARIZ, 27. «Petit Parisien» zagotavlja, da se povrne maršal Petain v najkrajšem času v Francijo. V resnici bo Petain po svojem razgovoru z generalom De Rivero prišel v Pariz poročat Painleveju o položaju na maroškem bojišču. Borba proti komunistom v Franciji PARIZ, 27. Vsled naloga preiskovalnega 9odnika se je izvršila včeraj preiskava v uredništvu lista «Humanite>\ ki je te dni pozival svoje somišljenike na anarhistično propagando. Razen tega je «Humanite» te dni objavil članek proti vejni v Maroku s pozivom na francoske vojake, da se pobratijo z rifanskimi 'vstaši. Zaplenjenih je bilo več dokumentov med temi seznam članov osrednjega odbora. Listine so bile izročene sodišču. De Pinedov polet RIM, 27. Komisarijat za zrakoplovstvo 29,844.878 sporoča, da se je moral De Pinedo vrniti 20,204.583 v Sydney, ker je srečal na poti v Brisbane [močan neugoden veter. Radi tega je moral 28,569.435 j forsirati motor, ki seje lahko pokvaril. Po 20,509.557 25,645.537 58,414.313 17,484.185 40,714.140 za razmah tržaškega prometa zadnji trije meseci leta 1924., kar se posebno razvidi iz sledečih številk, ki pomenjajo skupni promet v gornjih treh mesecih: skupni promet: oktobra 4,447.073 stotov novembra 4,887.520 stotov decembra 5,060.577 stotov Akoravno padajo zadnji triie meseci popraivi motorja bo De Pinedo lahko na« daljeval svoj polet. Končni izid pokrajinskih voHtev na Francoskem PARIZ, 27. Po definitivnih statističnih podatkih je izid zadnjih pokrajinskih voHtev naslednji: Komunisti so izgubili 11 sedežev, levi republikanci 61, zmerni republikanci 33, konservativci 26. Socijalisti so pridobili 49 mest, socijalni republikanci 25, radikali in socijalni radi-v kali 42. radikalni republikanci 37. i Otvoritev Jadranske razstave ▼ Splitu ZAGREB, 26. Slavnostni vlak s svojima dvema deloma «A» in «B», od katerih vozi prvi beograjske goste z zastopnikom kralja, admi ralom Pričo, ministri Radojevićem, dr. Kra-jačem in dr, Šuperino, poslanci in drugimi ofi-cijelnimi zastopniki centralnih oblastev, drugi pa goste iz Hrvatske in Slovenije, je dospel okrog 6. zjutraj na posbajo Gračac, kjer se začne še ne.otvorjeni del liške železnice. Na kolodvoru, slavnostio okrašenem in vsem v za stavah, so pričakovali vlak oficijelni zastopni ki oblastev, v prvi vrsti prometnih in polno t občinstva. j Ravnatelj železniške direkcije z Zagrebu Jovanovič je sporočil prometnemu ministru, da je proga dovršena in ga prosil, naj jo otvori'. Minister Radojevič je nato s par besedami odredil otvoritev nove proge do Knina, nakar sta se vlaka ogpeljala dalje proti Dalmaciji. Po vsej liško-dalmatinski progi od Gračaca do Knina se je zbralo na kolodvorih polno občinstva. Prilli «o tudi po več ur daleč seljaki, da vidijo prvi vlak, ki »o ga pričakovali pol stoletja. Povsod aa kolodvorih so bili slavnostni sprejemi. Vzdolž vse proge so bile dolge vrste prebivalstva, ki je radostio pozdravljala prvi vlak in mu mahalo v pozdrav z robci. Vsi kraji so bili okrašeni in v zattavah. Od Knina dalje se spaja nova proga z že obstoječo žfjeznico proti Šibenik« in Splrtu. Tudi tu je polno ljudstva, ki živahno pozdrav. Ija novi vlak iz Beograda in Zagreba. Ob 12. uri sta dospela otvoritvena vlaka is Beograda in Zagreba v Šibenik N« kolodvoru je mnogoštevilno občinstvo priredilo gostom prisrčen sprejem. Nato ie bil v hotelu o do sedaj predstavljale koncesije le neznaten del v gospodarskem življenju ZSSR napram' pričakovanjem večine kapitalističnih skupin. Nagla obnovitev ruskega gospodarstva — je rekel Trocki — ne sme otemniti pomena koncesij, na spretno je baš radi gospodarskega razvoja ZSSR sovjetska vlada bolj kot kedaj pripravljena pripustiti inozemski kapital v svrho olajševanja razvoja tehnike in produktivnih sH države. Trocki je omenil tu rastoče zanimanje inozemstva za dosego pomembnih koncesij s strani sovjetske vlade in je izjavil, da se z-idnje velike koncesije lahko smatrajo kot začetek prave politike koncesij sovjetske vlade. Boli ko se bodo tuji kapitalisti potegovali za koncesije v Rusiji, tem ugodnejše pogoje bo stavila sovjetska vlada- Vendar je pa pri vsem tem pesirebno — je zaključil Trocki —, da ostanejo koncesije vedno na svoji pomožni poziciji in da ne zavzamejo nikoli prevladujočega mesla v sovjetskem gospodarstvu. Saarsk! rudarji v stavki Druga faza izpraznjevanja Porurja BERLIN, 27. Woltov dopisni urad poroča, da so davi rudarji saarske kotline proglasili stavko. Ker so rudniki last francoske države, je minister za delo v Parizu začel pogajanja za poravnavo tega spora z rudarji. MAIN'Z, 27. Druga faza izpraznjevanja Porurja se je začela z odhodom garnizije iz Essena. Vsa izpraznitev zasedenega ozemlja bo dovršena z dnem 31. julija. Smrtna nesreča pri automcSiiski teknil Slavat dirkač Ascari, večkratni zmagovalec na mednarodnih tekmah, j* prevrnii s svojim avtomobilom ter s z ubil. MONTLHERV, 21. Na tukajšnjem avtomobilskem dirkališču se'je vr&ila včeraj tekma, ki jo je priredil francoski Automobile Club." Sredi tekme, ko so tekmovale, že v dvasetič prevozili dirkališče, se je avto tipa «Alfa-Ro-meo», katerega je vodil %nani italijanski dirkač Ascari, prevrnil in se popolnoma razbil. Ascari je pri tem zadobil smrtno nevarne poškodbe; zlomil si ;e na kompliciran način desno nogo in roko ter zadobil številne rane po glavi in drugih delih života. V obvezovai-nici, kamor je b i takoj prepeljan, so mu morali odrezati pohabljeno nogo. Nato so ga prepeljali v kliniko zdravnika P:ccini v Parizu, toda medpetoma je nesrečni dirkač podlegel po-škc dl am V znak žalovanja radi smrt' ki je doletela njenega najboljšega dirkača, je «Alfa-Romeo» skl rniia, d;, sta rijena drus>a d.rkača Campari in Pireili opustila nadaljnje tekmovanje. Oba sta bila na p^vih mestih. Tragičen konec Asca-rija je vzbud I , mestu, zelo mučen utis. Predsednik francos« ega Automubile-CIuba* je izrazil itali anskemu poslaniku baronu Avezzana svoje sožaljc. Po izjavah očividcev se je nesreča pripetila na sledeč način: Proga cementiranega dirkališča je na mestu, kj.er prehaja v majhnem ovinku proti gradu Saint Eltrope, precej ozka; tam so dirkači vozili z največjo naglico. Ascari ki je vozil z brzino 200 km na uro, je zavil preostro na ovinku, vsled česar je zadel ob ograjo Avto je zletel na prej na cesto, potem pa je zopet odskočil proti ograji in se ob nji razsul. Hesporozumljenfa u avstrijskih strankah Pred povratkom Seipela na vlado DUNAJ, 27. V zadnjih tednih je prišlo v avstrijski vladi do nesporazumljenj radi posebnega zakona, ki ga je Društvo narodov zahtevalo v prošlem februarju, in radi nezadovoljstva, ki se je lotilo vsenemcev radi zadržanja vlade. Ta nesporazumljenia so se sedaj razširila tudi na krščansko-socijalno stranko, v kateri se vrši borba med provinco in dunajsko skupino Seipel, ki }e še vedno najodličnejša osebnost stranke, je prekinil svoje zdravljenje v Karlovih Varih in se povrne na Dunaj. Pričakuje se tudi njegov povratek na vlado. Katastrofalne nevihte v Gornji Avstriji DUNAJ, 27. Napoved meteorološkega zavoda o delnih velikih nevihtah v alpskih deležah se je uresničila, iz več krajevt prihajajo poročila o katastrofalnih nevihtah, najhujše nevihte so bile na Gornjem Avstrijskem. Po poročilih iz Linca so dne 23. t. m. popoldne nastale velike nevihte po vsej Gornji Avstriji in na Solnograškem. Strela je povzročila na več krajih požare. Treščilo je v 12 kmetij in druga poslopja, ki *o bila vsa napolnjena z žitom in poljskimi pridelki. Uničeno je tudi mnogo živine. Na njivah je strela tudi požgala žita. Mnogo škode je vihar povzročil pri električnih napravah, pri telegrafu in telefonu. Ptocm proti atentatorici Karnicin DUNAJ, 27. Pred dunajsko poroto se bo ffM 29. septembra proces proti atentatorici M ene i ji Karnicin, ki je, kakor znano, med predstavo v gledališču ustrelila voditelja Makedoncev. Sklenjeno je, da pre-pejfepo teiko bolno Karnicin v neki sanatorij pcfcl pogojem, da )o policija najstrožje nadzoruje, ves čas bivanja v sanatoriju straži morilko poseben policijski organ v njem sobi, ker nt izključena nevarnost, da jo njeni prijatelji na drzen način osvobode. « EDINOST* V Trstu, dne 28. julija 1925. DNEVNE VESTI fe o dosodklh«Razdrtem Na naš poziv, ki smo ga objavili, ko smo povit omenili te dogodke po tržaški «Seri», in drugim sledeče: «Dej»tvo je, da so se interesi Trsta in Genove — obe pristanišči delata konkurenoo Benetkam, naj se reče, kar hoče — smatrali in proglaiali za državne interese, vte omenili te oogocuce po traasKi oen», in t —T—*— "r •—, , ;—TI,. r ' »---- v katerem smo izrazili željo, da bi nam naii ^a dobivah obe pri.taaiKi od države ljudje poslali resnične in zanesljive podatke, j predpravicei m podpore. Tako, po vojni, ko smo prejeli več dopisov, v katerih se opisujejo * Benetke, Trat in Reka zvijali v istih t omenjeni dogodki. Dopisov nismo hoteli objaviti takoj, marveč smo se hoteli Se direktno prepričati o bistvu dogodkov in zato smo poslali v Razdrto posebnega odposlanca z nalogom, da se na liou mesta prepriča o resničnosti dopisov. Tamkajšnji domačini so izjavljali našem zastopniku, da vae prebivalstvo brez izjeme globoko obžaluje pa tudi obsoja, kar so zagrešili neodgovorni elementi v nedeljo 12. t. m. v Razdrtem. Prebivalci da so dobili vtis, da to bila navadna demonstracija znanih nasil- žavah, se je trdilo, da se mora gornja Adrija upravljati kot eno samo pristanišče s tremi Iz tržaškega flvUerUa k», Včeraj p r »(^oldB^oiM^IlfjOle zadonel na stopnicah kiše št. 10 v ulici Gioacchino Rossini oster pok, ki je vznemiril najemnike in ljudi, ki so šli tedaj mimo hiše. Ko je poleglo hipno presenečenje, so neJnteri hiteli pogledat, kaj se /e zgodilo. Dospevšim na hodnik prvega nadstropja, se jim je nudil žalosten prizor: na tleh je ležal v lati krvi mladenič, ki je krvavel iz r&a na desnem in levem sencu; ne- pristani: Trstom, Benetkami in Reko. Ta j sečnik je ie tiščal v desnici majhno pištolo lepa slika pa je imela le govorniški pomen, j uPat «Brownmg», • katero si je očividno po-zakaj ko je šlo za to, komu naj ee da bivSe av- i Ž114* smrtonosno kroglo y glavo. Krčevito dr-strijsko trgovinsko brodovje, ki je bilo voni <«tanie, ki je spreletavalo njegovo truplor je plen, je bilo to brodovje v celoti prisojeno Tr- pričalo da je nesrečni mladsnič Se živ. Zato stu... Trst je mislil tedaj izključno na svoje ' 1* lzme,d navzočnih jpoklical na pomoč interese z uspehom, ki je razviden iz statisti- zdravnika rešilne postaje. Ta je dognal, da te ke. Od 756 ton uvoza in izvoza po Jadranskem stanje ranjenca, ki je bil medtem spoznan za morju v I. 1924, ki so ga opravili Lloydovi 21-letnega pekovskega pomoćni^ Cinla Špa-parniki, je odpadlo na Benetke le kakih 100 cal< rodom iz Kostanjevice na Krasu, stanu-tisoč ton. Toda je še nekaj drugega, kar je jočega v isti hiši, smrtno nevarno, kajti krogla m nih mladeničev, ki kaj radi in le prevečkrat izrabljaj svojo vsekakor preveliko sv®^ bodo gibanja. Nadalje so izjavljali prebivalci, da so bili nasilniki nekaj časa gospodarji položaja. Razgrajači so prišli iz Trsta in Postojne, in , ^a"korb7 karale te vrstice iz beneškega li- Prosi mater odpuščanja za obupni korak, do sicer z namenom, da bi preprečili izlet vj>av-- t . te 9tTani poscbtJo ugodnega razpolo- katerega da so ga prignale neutemeljene ob-skega planinskega društva .Nanos« na Nanos/ ja ^ ^ bo^Q u gonkurenci Ham-1 tožbe gospodinje, pri kateri je bil zaposlen. 21MNICE, vzmeti, platnene postelje, otomane in vsakovrstna tapecerijska dela se dobije Corso Garibaldi 14/1., vTata 9. 103/ FINA namizna in desertna vina: rizlfnk. bu*. gundec, zelen, renski rizlik najboljše kakn* vosrti ima na prodaj Kmetijsko društvo * Vipavi. 10H bi nikakor ne bilo uspešno. Prvič bi tako delo požrlo ogromne svote denarja, drugič bi s tem ne dosegli praktično nič, kvečjemu bi napravili položaj slabši nego je. Ne preostaja torej drugo kot zbrati potrebni kapital in zgraditi most pod takimi pogoji, kakršni so. In tako se danes odločilni krogi resno bavijo s tem projektom in najbrž da ne bo dolgo, ko bodo začeli z delom. Preračunano je, da bo most stal sedemnajst miljonov dolarjev. Njegova dolžina od obali bo znašala 6700 čevljev ali približno dva kilometra in en četrt. Globina vode je tako velika, da pri 500 metrih od vsake strani znaša že nad 300 čevljev in to je skrajna globina, kjer je še mogoče postaviti ogromne masivne stebre, ki bodo držali most. Razdalja med obema stebroma bi torej bila 4000 čevljev (okoli 1267 metrov), kar je naravnost veli- j BABICA, avtorizir-aa sprejema noseče. Govo- 31LETNI, trgovski pomočnik, z večletno praJc-so, priden in posten, išče službe v trgovini z mešanim blagom ali za skladiščnika Nastop s 1. avgustom. Naslov pri upravništvu. 1020 VILIN za letovišče, gozd, obdelano zemljišče, se proda za 20.000. Gorjansko 97. Korjer-| Komen. 1025 kansko, če pomislimo kolika bo teža tega dela mosta. Oba stebra, ali bolje stolpa, ki bosta nosila težo mosta, se bosta dvigala 777 čevljev nad vodno gladino. Z obeh bodo preko Isto so storili, kakor znano, tudi lani. Zanimi- j vo je nekako daevno povelje, ki so ga izdali in ki se glasi: «Ob 8 večerja, ob 11 spat, ob 3 na Nanos. Ce je gori jasno, takoj nazaj, če pa je oblačno, pa itak veste, .kaj nam :-e storiti.« Nameravani izlet se ni vršil in vsakdo je mislil, da bo šla cela družba mirno spat in da burga. Mladenič je bil nameščen v pekarni vdove Karo line Bernetič na trgu Oberdan št. 4, Ni še ugotovljeno, kakšne vrste je obdolžitev, ki je spravila mladeniča v obup. Mogoče in zelo deloma pa v svoji prevzetnosti razlili. Konjem , roy po"inih disonanc. Koncert bo pod spret-drugega mlekarja pa so narezali stegna, tako njm vo(Jstvoin g Srečka Kumarja. — Za kon da j h je moral drug dan peljati k žmnozdrav- . ccrt yIada velik(j 2animanje. niku. Deset minut od Razdrtega so vdrli v ne- - ko samotno hišo ter prisilili gospodarja z revolverji, da jim je moral dati kokoš in jim jih sam zaklati. V gostilni De Linz so porazbili ne- kaj šip in stolov. Nekega hlapca z Malega Ubeljskega so sunili z nožem v ramo samo zato, ker ni hotel poditi konj. ki so bili izmučeni, ker so ves dan delali. Neki domač n se ie vračal z izkupičkom 900 lir za teleta. Razgrajači so ga ustavili in zahtevali, da se mora legitimirati. Ko je dobil nazaj listnico, ki so mu io pregledovali, je opazil, da mu manjka 500 lir. treba povedati... Trst, katerega pristaniški i« predrla skozinskoz možgane. Nesrečni mla- j vode napete orjaške jeklene vrvi, na katerih promet prekaša beneškega komaj za 100 ton, <*emč >e bil nemudoma prepeljan v mestno bo^most visel. zaposluje dnevno povprečno 10.000 delavcev, bolnišnico, kjer pa K okoli 14. ure izdihnil, Od obal do stolpov ne bo most viseč, nego medtem ko jih dela v Benetkah povprečno » <>. roj: Svetina, česala pri oknu v sosednji — Žensko dobrodelno udruženje bo imelo sobi. Vrata iz kuhinje v sobo so bila odprta, jutri, v sredo ob 5. uri. popoldne redno sejo ▼ Ko je Čorbo osnaiil revolver^ ga je zopet na- društvenih prostorih. — D K N Tommaeeo — Trat Danes ob 16 blagajniška revizija. Jutri ob 16 predajna seja. — Predsednik. — M; D. «Zarja» — Rojan. Danes točno ob 20. uri vaje dramatičnega odseka. — Priporo- basal in pri tem nehote, ali misleč, da je varnostna naprava zaprta, sprožil petelina. Po-Čil ie strel in krogla je predrla Corbovi levo roko ter ji obtičala v trebuhu. Nesrečna ženska je bila prepaijaaa z nekil javnim avtomo- t.\i uh »<*jc iu.Bi-ni.uiis« _______ ^ ___ bilom v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli To bi bil površen opis omen enih dogodkov ^ £\0Tnosrrn^poteol*eviln°ostr— Načelnik, v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. J'-*' ' —- ----J-------------------i Neprevidni Čorbo je bil medtem aretiran, p čeprav je trdil, da je ranil ženo 1« po nesreč- wKI I nem naključju, .kar je izjavila pri zaslišanju Kolesaraka dirka T. D. ^Postojna*. 1 tudi ranjenka sama. Ker pa je bil baje Čorba Kdor se je udeležil te dirke, je zamogel z ljubosumen na ženo in se je radi tega včasih veseljem ugotoviti, kako velik presenetljiv precejostroprerekal z — ^ napredek smo dosegli na tem polju. Ta dirka ne P^ra te domneve le noben ^okaz - da : se jc popolnoma rallikovala od vseh doseda- «« dogodek zgoh poledica neprevidnosti. To-iil,' N; .^remliani^ dirk. tem- da to bo zamogla šele dokazati preiskava, ki na podlagi izjav očividcev in domačinov. Kakor rečeno so si oblastva — toliko karabi-nerii kol tkor milica — prizadevaja, da bi razgrajače ukrotila, toda kdo naj kroti ljudi, ki pridejo z namenom, da bodo razgrajali! Končno so bila poklicana pojačenja in ko so razgrajači to izvohali, so jo v nedelio okoli polgne popihali z Razdrtega. Našemu zastopniku so še iz- ^ ^ avili domačini, da upajo, da je io zadnji slučaj!^ ^ do]^0ČaKlo .preniljanje dirk, tem takih izgredov, ki neznanski škodujejo mirne mu sožitju med obema plemenoma. Immi oiilasMli flostu'ptraška« Prejeli smo sledeči dopis iz občinstva: V »EMinostif^ in v «Goriški Straži® je bil opisan neuradni obisk videmskega prefekta v Idriji in Cerknem v dokaj simpatični obliki. G, prefekt da 6e je prijazno razgovarjal G tgovarjal z raznimi —--i--- ----— i „i, namenom ie izptia neveuito koncuio nenegi nsebami in se zanimal za te in one naprave, ' ločevala pn vsen prinosi,in „.«„ .» ^u p^ raziužcval„etfa'sredstva. Okoli 23. ure so jo se ekrbno informiral o tem in onem itd. Vsi ^a prveiJ^K1' ortfan ^cii« navede našli mimo pSkopaliiča idoči ljudje, ki so čuli krogi kTjih je prefekt tako obiskal, so tako ! ostala društva posnemala organizacijo navede- ^^ Poklicali so na pomoč imeli ugodno priliko mu pojasniti svoje želje "Da,p • dotovo vredna organizacija zdravnika rešilne postaje, ki je dal prepeljan -Ue oU^ Toda v teb ^J^. ^ZtŽ^ZS^Zt SjTkK I« ^ « no, dia bi bil kdo g. prefektu obrazložil, da je h . j- i kakih 6 dni. ^ več postaja to nekaj privlačnega, saj se lahko L* j>ričela policija opazuje m čas vztrajen in ostlr boj med sku-! 1 Na želfo dolačih ,e bila Corbova, dasi je pinami in posameznimi dirkači. Na tej dirki kakor rečeno nfeno stan|e nevarno, smoči nismo videli posameznikov, ki v veUki razdalji prepeljana na dom. ^^ vozivo proti cilju, kea* se jih je držala, kot kle- j — Med T^/ ^T^liin ^ šče ^a rote&či beg. V tekmi se odlikuje,o zlasti «Valaši», *a- ^^ zagebnica Viktorija Pečenko, stanujoča Sv. Mariji Magdaleni sp. i*. 646. S tem izpila neveliko količino nekega beg. terim se (pozna vpliv smotrene tHenaže m skupne tehnične organizacije, ki bo gotovo od- Pri . _ . i__ri___i_;it_ j : - u i— nan Borsna porotila. DEVIZE Amsterdam od 1035.— do 1110.— Bel-a od 126 — do 128.—; Pari« 128.— do 129,— ndon od 132 30 do 132,— ; New York od 27.15 do 2T.35; Španija od 395.— do +10.— ; Švica od 538.— do 534.— ; Atene od 41. do 43.—; Berlin od 640.— do «55.— ; Bukareit od 13.25 do 14,25: Praga od 80.30 do 80.90: Ogrska od 0.0.3/5 do 0.0385 ; Dunaj od §X*380 do 0.0:}90; Zagreb od 47.80 do 48.20. Trst; 24..7. 1925. Avstrijske krone od 0.0380 do 0.0390; dinaiji od 47.«vj do 48.10; dolaiji od 27.10 do 27.30; nove* po 30 frankov od lOrt.— do 110 —; funt štetling od 132.25 do 132.M) Benečjjske obveanioe 68.—. MALI OGLASI ri slovensko. Slavec, via Giulia 2C. 64 GOSPODARSKO druStvo na Prošeku išče krčmarja. Ponudbe se sprejemajo do 2. avgusta t. 1. 1013 ZAHVALA. Povodom bridke izgube, ki nas je zadela ob smrti našega preljubega očeta, soproga, tasta starega očeta Josipa Višn£evee nam je do^lo toliko dokazov iskrenega soCutja, da se Čutimo dolžni izreči svojo najskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku Franco Sila, sv. Ivanskemu cerkvenemu pevskemu zboru, starešini g. Jerneju Kocjančič, zdravniku dr.Dario \Mtu-relli, darovateljem cvetja ter vsem onim, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Presrčna hvala. TRST, dne 27 julija 1925. ŽALUJOČI OSTAII. AUTOMOBILI STIČNA PROGA Trst-Lokev-Dlva€a-Sevioie€e Lastnik R. Brunelli & C.f Trst, Via U. Fosct to, Oarage Vecile, Telefon št. 606 VOZNI RED : lm Ur1 Vožnja POSTAJE VoiR}B tsrft . f 3.80 6.— 17.30 i f 18. 18.15 I 8.45 I 8.15 ' 3- 7.50118 30 i j Divača 17.45 i 9.80 19.— j 4 Senožeče 4; Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : Ti-SBBoiete in obriino L 17.— Trst-H'si« in rimlM Trst, (P. Oberdan) Bazovica Lokev Divača Senožeče 9.8»' 6-3.80 2.30 N.- 539 LASTNIK. GOSPODARSKO dru&tvo na Frdeniču Vrdela Fa-rneto 1201 iSče .krčmarja. Pojasnila daje Ivan Krpan, Guardrella Farnetto 1247. 1034 smrt radi neke naSe ljudstvo nezadovoljno n. pr. s šojami omenial podrobnosti. .Wer je obljub-,. -- , - ^ , , . razmerami. Naši listi so psab že nepregledne ; ^ ^nadno ^6il0. Trdim pa, da U dir- pn np, ,e P^nkova hotela v kolone o tem vprašanju m naii poslanci so se > g ničemer zaostala za najboljšimi prire- plmčne bolezni.__, p , mnogo pečali s tem vprašanjem v parlamentu ni v ničemer zaosi a j , v _ ^srelen padec dddet^. 3-Ietna Favla drugod Ko pa pr de kak viSfi zastopnik ditvami ^ lo Hh ^id^vljale Pečar, doma Preteice pri Herpe^ah, je vce- vlade med nasTni nikogar, ,ki b: mu o tem zlasti leo spre^ so lmeU : ra predpoigne nesla s svofjo 5-letno sestrico kaj zinil, d a si občuti vsak naš človek odpravo ® j^Un^vali ^^^^^ |Mari,o juiino nekemu delavcu na očetovo po- slovanske šole po Gentileievi reiormi kol naj- v ? £ j bila vsa nJt ulicI, Stotine ljudi večjo krivico, ki ga }e mogla zadeti. In.kl^ib pričakoValo prihod dirkačev. Proti cilju je prišla cela gruča in .kakih 200 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje. 1035 Kakor je razvidno iz pisanja, ki so ga j DIMNIKARSKI vajenec, v 14 do 16 let se sprejme takoj. Franc Lapuh, mojster, Idrija. Natančnejša dobijo istotam. dimnikarski pojasnila se 1036 temu se molči iz nekakega neopravičljivega strahu, medtem ko bi bila sveta dolžnost vsa-| . sc -e razvil oster pogon me sta se sestrici vračali zopet domov, se je mala Pavla, ki je nosila v rokah prazno steklenico, medpotola spotaknila in padla, pri čemer so jo črepinje steklenice, ki se je razbila, hudo porezale po roki 4n trebuhu. Ubogo MOTOCIX£LJ (D*ti) v dobrem »taniu na prodaj za L 1500.— pn L. Petriču, v Trnovem Bistrica _1037 UČENCA, ki ima veselje do pekovske obr:i. sprejme takoj Zadnik Josip, Trnovo pri II. Bistrici. 1038 dekletce je bilo včeraj popoldne prepeljano p^gesTVO v okolio Ptuia, Slovenija, 80 oralov, od teh 10 oralov vinograda. 40 oralov sta spremljala ves čas tudi komisarja S. U. g. -----„ Koruza in tf K^ali J., kt sta častitala priredite- _ Prip. ur. Naš prijatelj iz občinstva ima koruza m g- iv em m dirkačem na res lepem uspehu. V nedeljo se bo vrSila tekma za kupo Edinosti» m gotov sem, da ne bo v ničemur zaostajala za gornjo. — «Sportnik». — Dirka za kupo lista «Edinoet» se bo vršila v nedel o dne 2. avgusta t. L Odhod ob popolnoma pnav. Ni dvoma, da imajo zastopniki ljudstva povodom sličnih obiskov ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da poučijo predstavnike oblasti o tel, česar ljudstvo ne odobrava in ne more odobravati. Le tako more dob ti predstavnik oblasti pravo sliko o polo-žaiu Kdor pa molči, odobrava — kakor pravi pregovor — tudi najhuišo krivico. Trst-Benetke Na uvodnem mestu poročamo o nevarni hT^Be^et^* J^riT^^ j pr^ve breš^ uplačane vpisnine, ki zna- sklepati, da se bodo vsai te tri sestre med se- ša L 5^—. se ^^ _ boj lepo gledale ter s skupnimi silami odvra- j — S. U. — TehaMna v«mvo ča e nevarnost, o kateri sedaj toliko kričijo Danes točno ob 20. uri redna se,a Radi zelo Liki listi. Temu pa ni tako. temveč pihajo , važn h točk. ki so na dnevnem redu, se napro- Benetke ravno te dni zopet strupeno jezo | ia poJnoStevilnost. — laja**, proti Trstu, češ da vlada zapostavlja Benetke „ mestno bolnišnico, kjer je bilo sprejeto v nevarnem stanju v kirurgični oddelek, ka'ti zdravniki se boje, da ima revica poškodovana čreva. To in ono _ Največji aMt aa »v*ta. Most, ki bo naj~ večtf na svetu, nameravajo zgraditi v ameriškem mestu San Franciscu. San Francisco je veliko mesto v solnćni | Kaliforniji in leži na severnem rtu polotoka _ ARo kvarilo vaš obraz mozoltfc! madeži trdnke efeiis bule tvori eesemi UUilUU UU -----------1 -— ----------. , . |. h: ari izpred gostilne Gabrijel na Greti. Dir-, San Mateo. Severno od X mor«, prehv .i i —-^vanske na- j štev, katera | v----- - —t------------ - i m ■ so članice"Š. U. v Trstu. Čas vpisa do 30. t. m. ! drug, strani tega preliva je polotok Marin ki v»aže Tfchi Francisca. Na gozda za sečnjo, 30 oralov travnikov, n iv in sadonosnikov. z gospodarskim, in kmetskim stanovanjem, 3 vinski hrami. 10 glav goveje živine, popolna kletaraka naprava vo- in ygi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, žila, na prodaj za 400.000 dinarjev./ojasnila , ki ^^ iepoto obraza in škodijo meh-daje Leopold Slavič, trgovec v Ptu>u. Slcwe- kože ^ ki ge poraiajo pcscbnov ■1 mesecih vsled močnega solnca, se HIŠICA se kupi. Ponudbe pod šica na z^avijo uspešno z antifelidično vodo upravništvo- 1032 ■ <,pcariiiiax», ki jc gotovo sredstvo, rabliivo «YLJAJ«kl šivalni gU-o? na roko, se proda, j z največje lahkoto in ki je na prodaj v vseh do Antona t> ■■ 0 rvn^iliaio na! Ves promet med Marinom in mestom San 7. ure zvečer, rn^ve - — | Franci,co •(oziroma s cefim potolotokom dan Trgovina usnja, via Scalinata 3 1033 lekarnah. 66 r Podbrščka, Trst ul. Torre bianca zn tržaškim pristaniščem. Tako pile n. pr. «11 Gazzettino« od 26. t. m. v članku pod naslo-.Bodočnost beneškega pristanišča« med Mateo) se vrši sedaj potom parnih splavov, čolnov in parnikov in to aavriic temu, da je preliv ožiaa, ki je komaj aad eno miljo široka. ; Ker so Ameriftani takorekoč nenadkriljivaj podjetni Išudje, se marsikomu zdi čudno, ker niso zve»U obeh polotokov z mostovi in da nameravajo to storiti lele se S i«Wo oči^ravno tjko vr^ Id te«, katar, lepotico fe predstavil ta al, om jeleni in večji del petera j- je diial po cvcUi^h a smeha je bilo pri tem m Pavel Borisovi«, ske drnzbe je bil ie v inozemstvu ali na jugu Rus„e jlSTtnM ki so Jaaeprestano draiilvje hotel seliti rtaro Saro, Prve tedne po poroki' so mladi zakonci zjveh JT* l pred povrat toda dame *> se uprle takemu barbax»tvu, a Valerija M] gami zase. LoJo ,e b,vaU v Carskem Selu k,er U ^ tj^T^fv d^lS v^jej^b^ m* hS5a za nlno ceno loCitf od škatle in nesla toda mlada parčka sta se večkrat v,dela. kT l^^T^i ^iie sU ^od ž^ald ik lH^Sd Z ^t avojo sobe Kon^ »o v« zapostili Montig^oso; JTer sta « bili dami veliki prijateljici. Kakor so se _ uS&Z mm odpravke v Pariz z Anatolijem, ker njegov ^agoma vračale v mesto .ptice selivke, prepolnega , , . . . • .. „rSfe^r mu oWjubildamu Mt n> ie potekel, a Pavel Bortori« se je odpeljal ^uTtako so se saloni odpirali in zbudUo se ,e Pod nadzocetvom b^ona in Anatolijaio zidar)! bsronu, da mu p^e t« mu ^^ vVpSo^d, kjer je Imel