159. števitka. f Llubliaoi,« totrtek, 1S. julija 1915. XLV11I. leio. .Slovenski Narod* velja v Li«bl|aal na dom dastav$£R: • v upravmšfru prejeman: «lo leto napicj . » • • K 24*— 1 ćelo leto naprej . . . . K 22*— pol leta * • *t**» • 12*— 1 pol leta „ • • . • . IV— ^etrt leta „ • + '-*>)* . §*— 1 četrt leta „ • • • • • 550 »a raesec „ * • • % , 2*— 1 na mesec „ • • • • • 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KsailoT* ulica *t 5 (v pritličju kvo) teUlon tt 34. Iskat* vtak dan ivećer ixvzetnst nedelj« 1» praznike. Iaserati veljačo: peterođtopna petit vrsta za enl-rat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 2u vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih insercijah po dogovoru. Upiavnistvu naj se pošiljAjo naročnine, reklamacije, inserati i. t dL, io je administrativne stvari. ——— Posameina šievilka te li a 10 Finarjev. ■ Na pismuu narouki brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna iisLarua* telefon št 85. .Slovenski Narod* veifa po ?>oš«i! za Avstro-Ogrsko: • za Nemeljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— I ćelo leto naprej . . . K 30— P°' lela *» m • • ■ *', 77 I za Ameriko in vse dru^e dežele ; četrt leta „ „ • „• . zirov, temvec kratkomalo le radi 'tega, ker jih je nasprotnik k temu jprisilil. Njihov poraz pri Gorici je bil 'papolen. j Tuđi »Telegraaf'< konstatira, da postaja položaj Italijanov od dne do dne resnejši. Italijanski neuspehi po- »jnenicjo za entento največje raz- 'iCčaranje. Izvajanja Iistov so napravila na liizozemsko javnost tak vtisk. da se je ču:il italijanski poslanik primora-nega. podati izjavo, ki poudarja {ogromne težkoče, s katerimi da se .inorajo boriti sicer zelo hrabre itali-janske čete. ZanimKro je priznanje utaiijanskega poslanika, da so avstrij-ske čete bolj agilne, kakor pa itali- Janske — seveda, pravi, saj so že na- ivajere vojne . . . I Kako slepi Italiia svoje za veznike. | Iz Kodanja poročajo z dne 13. (]u!lja: »Kandelsblad^ trdi, da je na-stopanje Italije, zaveznike dvakratno razočaralo, ker ni dosegla od napo-vedi vojne Še nikakih uspehov. Ražen ega ni dala Italija ententi zaže-lieno pomoč. Balkanskih držav se ni moglo prK^abiti z nastopom Italije iz n|ihcn.'e nevtralitete. To omahovanje teh držav je imelo za posledico velike zmage nemikih in avstro - ogr-skih i,rmad. ITALIJANSKO URADNO PORO-CILO. Italijanski generalni štab poroča z dne 11. julija: Poroča se o ugodnih manjših bojih pri Val Chiesu, na Monte Pianu in pri Val di Rimbianco. (Rimbianco teče med Monte Pianom in Drei Zinnen ter se steka v crni Rienz.', Naša težka artiljerija je pri-čela oiistrelievati utrdbe pri Candru (najbrže Landru) in nižje ležečo dolino Stxt. Na Koroskem trajajo ne-prijetni (manjka beseda; najbrže napadi) proti Velikemu Palu naprej. Danes zjutrai, ko se je pričelo daniti, so pričele naše čete zopet z ofenzivo ter so pre^nale sovražnika n neke-ga strelskega jarka v največji blizini naših pozicij, pri čemur je imel sa-vražnik znatne rzgube. V odseku ob Soči je poskusil sovražnik še en nočni napad, ki se je pa popolnoma ponesrečil. Kaj je general Porro v Pariza IzvedeL »Idea Nazionale« pravi, da Je Dbi&k generala PojTa v Parizu siloo važen. Sele sedaj sta centralni državi popolnoma obkoljeni. Toda en clcn te verige, ki ju bo zadušila, pa le še manjka — to so balkanske države. »I. N.< pravi, da se bodo te sele takrat odločile za vojno, čim pade Carigrad. Do tega je pa še dolgo in vojna se bo torej morda še za ćela leta zavlekla. Kakor je videti, je izvedel general Porro v Parizu same zelo tolaž-ljive stvari. General Porro se je vmit v Rim ter bo poročal o uspehih svojega po-tovanja ministrskemu svetu. Zdi se, da se je italijanski generalni štab za-vezal, pričeti na avstrijskih mejah z intenzivnejšimi vojnimi operacijami. General Porro je imel v Parizu tuđi dolgo posvetovanje s srbskim vojaškim atašejem. * POLOM ITALIJANSKE OFEN-ŽIVE OB SOČI. Slike iz zadnje bitke na primorski fronti. Vojni poročevalec »Berliner Tagblatta« Leonhard Adelt pošilja svojemu listu 12. t. m. s soške frc, naslednje krasno poročilo iz zadnjih velikih bojev: Mož za možem plezajo Dalmatinci čez korenine gozdne poti na visino pri Plaveh. Redke. na polu zastrte lučice Gorice se pogrezajo v temi, jarki so povsodi zarezani v hrib. Vojaki se plazijo kakor po ro-vih in tunelih, slišijo udarce ceninov, hresčanje lopat ter se razpostavijo na določena strelska skrovišča, ki jih je bila italijanska artiljerija čez dan razstrelib. in ki jih noč za nočjo zopet popravijo. Že osem dni traja to strašno obstreljevanje, ćele tone granat udarjajo na brezčutno kamenje in na občutijive živce. Kakor odre-šenje iz peklenske muke učinkujejo ponočni napadi sovražne pehote, ki nas je sprva hotela s presenečenjem poraziti, pa se sedaj zadovoljuje le s tem, da tipa, kje da se nahajajo naše slabejše točke. Naši vojaki nišo streljali. Stisnili so zobe ter se vdajali sladkcmu pri-čakovanju osvobodilnega maščeva-vanja: pustili so sovraznika, da se ie priplazil prav, prav blizu__Se le, ko so škripale italijanske škarje v naših žicah, ie zadonelo kakor čarobna beseda poveljnika: Stre'jajte! Tisoč nušk se je oglasilo. V ti-oče-rem blisku in poku se je razodela nočna skrivnost v divjem rjovenju bolečin in besnosti. Noč 4. jufija. To noč, noč 4. julija, vlada na om strani čudna tišina. Pošastni prst našega reflektorja obtipava sovraž-ni okop, katerega s peskom napol-njene vreče izgledajo kakor ncokor-na živalska trupla. Ne prepira, ne petja ni slišati, kakor sicer, ne jezlji-vega karanja nezadovoljnih častni-kov, ne oglasa se nobena zasmehlji-va beseda. To je sumljivo — pozor! Bela svetlobna pošast se sprehaja sedaj po pobočju. med prijateljem in sovražnikom, hodi kakor mesečni po ozkem grebenu, hoče zaspati, sanjati, skoči naenkrat v gozd na levo, hodi zopet semintja, se ustavi, otrpne: v svetli izrezek reflektorja so se ne-usmiljeno vjeli sovražni saperji. Skriti za kamenjem, leže na trebu-hih, toda z daljnovidom je spoznati potuhnjene glave in obraze. Ko spoznajo, da smo jih zagledali, skočijo brez strahu na noge. 2e so podložili železne, z razstreljivom naba-sane cevi, pod naše žične ovire ter Jih skušajo priznati. Nekai min se. vzge, žica, kamenje, dro^i frče po zraku. ToJa že pokajo naši streli kakor bici po njih, predno se morejo sami vreči aa tla, jih podere košček jekla, odpre jun kri in življenje, svo-bodo v neznano deželo ... Hrabri ianti so bili in njihova hrabrc.st je premagaia naše sovra-štvo; naša srca časte padle^a so-vraga ... ArtiiicrijsLi boi 5. julima. Italijani, razočarani in maščevTa-nja željni, so nas ves dan psovali z besedami in granatami. Kakor hitro se mrači, poskušajo vedno zopet odstraniti naše ovire. Kakor kace se plazijo po Krusču in skozi ^rmičevje, kakor krti si delaio podzemeljske t hodnike, kakor veverice skačejo od drevesa do drevesa; za vsako po-drto hišo v Oslovili, Gradišću in Podgcri, za vsakim kamnom in grmom tiče Italijani. Več in veJno več jih je, en cei zber, broječ tri infante-rijske divizije, je zl?ran. Metalci min straši jo po na šili zakonih, ponoći me-čeio manjši oddclki ročne in puški™ granate do naši li kri i i i. 5. julija pa ves dan tulijo tenovi. Natančno ob 4. zjutraj se ie zajrrebla prva granata v posušeni go/d na visini, če^ar i vejevje je pc?Iornii?ei!o. čegar drc\'es-na debla so razdrobljena, čegar korenine so izkopane. Potem se vrne-šnjo dni5:i +opovi v koncert. Vsi kalibri sodeluiejo: poljski topovi, lahke havbice, težke havbice, težki topovi, možnarji lr :ibra 21 in ?^ centimet-rov. Naša krit ja SpremiT'iaio v grob-1-išča in naša bivalisča v zasute ermbe. Navpičnosirelni topovi tulijo: Proč od tod! in so kakor meč. ki kosi vse pred sehoj. — V varstvu tega ojrnia se bii/aio rd Oslovrn kolona ?n kolono: zdi se. dn je vsak odpor in vsnk beg nemeceoč. In vendar se unirrjo nnši Dalnintinci. jMr.džari in I Hrvali, ostaiejo živi v lerii, z 5rra:ia-tami tlalrovanem r-nsu smrti, se dvi-?rajo iz prezeodniHi jrrohnv in spre-jemafo sovrnfnika s" strelo. ki skače od cevi do cevi ter decimira italiian-ške roine crte. Do večera so odbiti vsi nnpadt. Mrtvi Ijud'e leže med mrtvim kamenjem. Ponoći se nrinlnzljo posnmezni itnli;r.nski n-ddelki do mostne utrdbe pri Ločniku in se hočejo vernezditi v razvalinnh vneneliene vaši pred samim mestom Onrico. Artiljerijski povelinik si znHo^-olino popravlja svoj fes in da'e krntka in j.isnrr povelja v vse telefonske žice. Kakor bi udaril, /nčno podati od treh stroni pmnnte na LoČniK-, Itoli-iani beže, zn niimi se vsine ploha srapne'ov in z crmnatnimi drohei vred ponndn mnneo, mnocro Ttnliia-nov. 7. iu'ii zve?cr napadejo južni ohronek Podgore, dve uri nato pono-vijr> norte^rečeni napod. ki jra odbijemo. One s. iniivi ic bombard^mnje in jurišanje poleglo. Napad štirifi zborov. Oočim skuša tako en italijanski nrmadni kor prebiti severna vrata v prostor proti Gorici, se trudijo ćeli trije armadni kori, 7., 8. in 11., pri južnih vratili, katerih tečaj je Do-berdobska nlanota. Prvi veliki napad 30. junija prične z osemnajstur-nim obstreljevanje, ki se da primer-jati Ie onemu z dne 2. maja na ruski fronti. Takrat je bila ruska odporna sila zlomljena v štirih urah, tu ima-io moravski, hrvatski in madžarski branitelji še po osemnajstih urah do-volj moči, odbiti obe napadajoči diviziji, in avstrijski Skodovi možnarji razbijejo v enereričnem odgovoru več sovražnih baterij. Naslednji splošni nnnad dne 2. julija je zopet pripravljalo bombardiranje iz vseji kalibrov; na nekaterih točkah so na-šteli v eni minuti 60 strelov. Dve diviziji naskočijo frontalni odsek Za- graj-Vcrmiljano, po en polk juriša ' pri Polazzu in pri Redipugliji. S poguiuiiim protinapadom napode hrvatske čete nasprotnika v soško dolino nazaj ter mu vzamejo tri strojne puške. Armadni povelinik je priča njihovega junaštva. 3. iuliia sledi bombardiranju ponoćni napad, ki ga odbijemo. 4. in 5. julija pa se oblc^o-valni boj proti naravni doberdobski utrdbi izrrerneni v veliko bitko. BltLd pri Doberdobu. Noč je bila mirna in lepa. Oddi-hujoć se od svojega dela pri razstre-ljenih krnjih, so videii vojaki na levi morje. Bilo je crno in blišćeče kakor jekio. Zu njihovim hrbtom se je sko-raj pričelo daniti, loda prvi nežni zarii na vzhodu je odgevoril na zapadu krvavordeč stoterni ognjeni žar. Do popoldhe so pokali topovi. Štiri tedne že stoje eete, ne da bi jih nadomestili, v boju, štiri tedne že so vzdržali grozno točo granat. Toda to je njihova najtežja ura, ko vidijo, oropani svojih skrovišč, po številu mnogo slabejši, od bombardiranja zrahljane. prihajati pet moćnih divi-zij v gostih trumah v naskoku. Stre-Ijajo iz nušk in strojnih pušk, da po-kajo cevi. kosijo ćele kolone, zaga-niajo se kakor plavalci v valovie, ki se ne boje smrti, a nastale vrzeli se sovražnih vrstah se vedno zopet zamašno. In razburkano valovie plu-ska proti obronkom, preplavlja sprednje griče in grozi, pogoltniti izmučene branilce. Vse rezerve se vr-zejo v boj, in z največjim naporom se posreći, prisiliti sovraznika, da se ustavi, ter sa potisniti nazaj na po-bočje. In tam leži za vrečami. napol-njenirni s peskom, ki jih ie prinesel s seboi, ter caka na novi dan in na nova ojačenja. Kakor se je pozneje iz-kazalo, so napadle na odseku Zdravščina-Polazzo tri infanterijske divizije, na odseku Polazzo-Selce pa dve. In zopet vstaja mlado jutro na vzhodu. Krvavi in zaprašeni borilci se dvi?a:o iz kratkega, nemirnega spanja na kamenitem gru.šču in gredo drue proti drugemu kakor biki. Krvavorđeče je nebo, s krvjo so na-nojena tla, in njihove nči ne vidijo drueecra ne?o kri. Pri Zdravščini po-raziio moravske Čete zjutraj in po-poldne dvakrat sovraznika, ki je vdrl v nnše vrste, in s:a ženojo do ?^če. V njenem zelenom vodovju plava mno^ro mrtvecev. Pri Polazzu in Re-dipuliii se zoperstaviio Morav^ani in Madžari sovražniku na odnrtem rjo-liu brez kritij ter crn poraziio. Pod varstvom artiljerijskec:a navpičnecrr oi?niri zleze en batnljon bersaljercev zopet čez žclcjniski nasip ter nride na redipoljsko visino. S sehoi ima ročne rrrnnate. Komaj jih vrže, že era napademo ter uničimo dve stotnili do zadnie.ea moža. Solnce zahaja nad naso zmri^ro. Ta dva dneva so padli tisoči. Italnanska nanadalna moč je bila vdrnpič mzbita; kar sledi, je demon-straciia, ki hoče to dejstvo zatajiti. One 6. jnlija so od ziutrn! do opoldne bombardirali fronto in zaledje. Av-stro-ogrska artiljeriia odtc:ovaria na to izvaianje s tem. da raznrši sovražne infanterijske oddelke, ki so se dr-znili priti pred naše pozicije. Zvečcr skuša več bataljonov iznenaditi naše snrednje straže z metalci min, roč-nimi in puškinimi pranatami. Itali-innski zrakoniovci bombardirajo Narirežino in Trst. Naslednji dan na-padejo trije hataljoni pri Zdravščini; odbiiemo iih ravnotako kakor r>ri Za-^raiu. Polazzu in ob izviru Vipave. 8. in 9. julija, ko so se utrulene čete nadomestile s svežitni, toda tuđi v boitt ntrjenimi četami, so se tuđi tn polegli rtapadaini noskusu Sedaj naj Italiia vtretjič posku-si svoto srečo ob Soči. « m * | DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Tu rimi je govoril bi^ii fron-coski minister Cruppi, ki je *«jnvil, da vojne še ne bo kmalu konec. Treba je zaupati Anglijl. Ententa naj sedaj organizira tuđi gospodarski trust proti Nemčiji. Italijanski žurnalisti so izroČili svojemu predsedniku designiranemu ministru »terre irrcdentev<, Barzilai-iu zastavo Trsta. Barzilai bo baje že prihodnfe dni kot minL>ttr zapn^ežen. V to svrho se poda h kralju na fronte. Tam hoče tuđi doseći, da bo pripuščenih 24 iiaiijanskih in 6 inoz'cmskih vojnih porečevalcev. »Frankfurter Zeitung- javlja: vsle.l rtuspehev Ita;i,ćuihke armade ic ni!o že do ^edaj per.zijonirauih ka-kih 20 generalov in polkovnikov. Položaj v Italiji je sicer prav slab. Cadorna odklanja vsako intervencijo pri Dardanelah in grozi z demisijo. Vsled dogcdkov v Tripclita-niji so morali Italijani odposlati svoje za Dalmacijo in Albanijo namc-niene čete v Airiko. Knjiga o izdajstvu. Tako smeino imenovati zbirko diploinatičnih dokumentov, ki jo je kot »Rdečo knijgo« izdalo naše zuna-nje ministrstvo. 205 dokumentov svetovno - zgodovinskes:a značaja je zbranih v tej knjigi, 205 spričeval o izdajalskem postopanju Italije je nanizanih v tej zbirki in historikom, ki bodo enkrat preiskavali vzroke in motive svetovne vojne in skušali dognati, na kateri strani je krivda, bo treba le pregledati v »Rdeči knjigi« zbrano kores^ndenco, tičočo se avstrijsko - italijanskih odnošajev od julija 1914 do 23. maja 1915 in njihova sodba bo gotova. Če je kdo še potreboval dokaza, da je Italija z ne-zaslišnim verolomstvom prevarila svojega zaveznika. če je kdo še mis-111- da ie bilo morda vendarle mogo-če, izogniti se vojni z južnim našim sosedom, »Rdeča knjiga« mu daje jasen in neovržen odgovor. Od prve-ga dne, ko se je nahajala naša monarhija v težkem boju, pa do onega sramotnega trenutka, ko je izročil italijanski veleposlanik na Dunaju vojno napoved. je Italiia igrala vlogo zahrbtnega. lažnjivega izsiijcvalca, ki ni preje zadovoljen, dokler ni svojo žrtev oropal in — ubil. Nas oro-pati in ubiti, to ie bil nacrt. Da so se stvari drugače obrnile, temu nišo krivi italijanski diplomati, ki so svojo vlogo doigrali, ko je pričelo govoriti orožie. Sedaj si stoje nasproti inožje s sabljo in puško in Avstrij?., o kateri so trdili italijanski ministri, da se ruši, bo oprala sramoto Italije v italijanski rdeči krvi. »Rdeča knjiga« bo morda nudila tuđi inozemcem nekoliko razlage, zakaj preveva naše čete ob italijanski meji tak stra-šen in neodoljiv srd. Nadvojvoda Ev-gen je dejal nekemu porocevalcu, da želi vsak naš vojak se osebno ma-ščevati za vse krivice, za vso zlobo italijansko. On, ki svoje junaske čete tako dobro pozna, je s to besedo najbolje označil razpoloženje, ki mora, navdajati vsakega Avstrijca, ki prelista »Rdečo knjigo«. « Zunanje ministrstvo je že takoj po izbruhu vojne z Italijo izdalo kot prvi odgovor na italijansko »Zeleno knjigo« nekaj diploinatičnih dokumentov, o katerih smo svoj čas po-ročali. Toda diplomatična predigra naše vojne z Italijo, se da popolnoma razbrati sele iz »Rdeče knjige«, ki nudi za vsako trditev, navedeno v svoječasni oficijelni polemiki proti vojnim razlogom italijanskih diplo-matov in državnikov, točen in neovržen dokaz resnice. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 15. julija 1915. \o*j. stev Na posamezne dokumente »Rdo* če knjige« se še povrnemo. Vtlsk »Rdeče knjige« v Italiji Preko Lugana poročajo: Nova austrijska »Rdeča knjiga« je spravila italijanske kroge v veliko zadrego, ker razoravlja tuđi o podrobnostih, o katerih ne stoji v »Zeleni knjigi« niti besedica. Posebno mučen vtisfc so izzvala razkritja o Sonninovi vio-gi, ki je kralja napačno informiraj o položaju in pa o smešnih informaci-jah dunajskega italijanskega voja-škega atašeja, ki je italijanskemu ge-neralnemu štabu zatrjeval, da se Av-strija sploh ne bo branila . . . SEVERNO BOJIŠČE. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglasajo; Rusko b o j i š č e. Splošnf položaj je neizpre-menjeii. Namestnik načelnika generaluega štaba pl. H o f e r, fmh • * KRAJEVNI USPEHI NEMŠKIH ĆZT NA SEVERNEM POLJSKEM. Berolin, 14. julija. (Koresp. ur.) ;WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 14. julija. Vzhodno b o j i š č e. Med NJemenom in Visio so naše čete v okolici Kalvarije, južno - zahodno od Kolna, pri Prasznyszu, in južno od Mlawe dosegle par krajev-nih uspehov. Jugozapadno b o i i š č e. Pri nemških četah nobeoe iz-premembe. Vrhovno annadno vodstvo. * • POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana: Na severovzhodnem boiišču tra-ja mir že nekaj dni. Rusi se na no-foeni točki nišo upali narediti poskus, da bi prebili nepremagljivo fronto saveznih armad. Zadnji ponesrečeni poskusi v predidočih dneh so jih iz-anodrlli. Nemci pred Osowiecem. Iz Kodanja javljajo. da je po po-ročilih iz Petrograda nemška fronta že blizu trdnjave Osewiec, RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. julija. Iz vojnega po-Točevalskega stana poročajo: Ruski generalni štab poroča brez datuma: •y noči dne 10. julija je napravila gar-nizija Osovjeca izpad, pri čemur je 'porušila sovražna utrdbena dela. V okolic Jed\vabna smo se polastili dveh sovražnih minskih galerij ter jih pognali v zrak. Na fronti Jozefo\v-Bychawa se boj nadaliuje. Dne 10. julija je sovražnik še vedno držal visine 118 in v pristavi Koverk (?) ter delal ljute protinapade proti By-strzyci. Medtem smo odbili napad ter prizadejali sovražniku znatne izgube. Južno od Bycha\ve smo vjeri kakili 900 mož s 14 častniki ter vplenili 3 strojne puške. Na ćeli ostali fronti nikaki važnejsi spopadi. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Kodanjski listi poročajo, da de-lajo Rusi priprave za izpraznjenje Rige in bližnjih kurlandsih mest. Ob-činske uprave so zaukazale odstraniti vse zvon ove, da sovražnik ne dobi kovin. — V Besarabiji se po po-ročilih listov odpravi civilna uprava in vpelje vojaška uprava. — Budimpeštanski »Az Est« javlja, da so Rusi pri svojem umikanju odpeljali iz ruske Poljske vse prebivalstvo in vse premičnine, vaši pa požgali. Tuđi žito na poljih so uničili ali požgali. __Iz gubernije Harkov so Rusi izti- rali vse Nemce in Avstrijce, tuđi tište, ki so imeli dovoljenje, da smejo tam ostati. Telefonski pogovori v nemškem jeziku so prepovedani. — Ministrski predsednik Goremykin Je sestanke senijorjev dumc prepo-vedal, češ, da so nepostavni, ker du-ma še ni sklicana. — Krakovska »Nova Reforma^ poroča, da je tajna poljska organizacija razstrelila most pri Biali-Siedlecki in poškodovala vse železnice, ki vodijo v Varšavo. — Mesti Lublin in Holm sta izpraz-njeni in je vse prebivalstvo odprav-ijeno v Volodgo. — »Kurijcr War-szawski« poroča, da je že 98.000 ljudi zapustilo Varšavo. Ruska kriza. »Lokalanzeiger« javlja iz Stock-holma, da odstopi že v kratkem ruski minister zunanjih del Sazonov Volkovskij. ki stoji po svojem poli-tičnem naziranju blizu stranki kade-tov in ga je car že v minolem me-secu pogostoma klical na posveto-vanja. Francoskl poraz pri Amsu. V BOJIH PRI ARRASU SO IZVOJEVALE NEMŠKE ĆETE POPOLNO ZMAGO. BeroHn, 14. julija. (Koresp. ur.) \Volffov urad poroča: Veliki slavni stan, dne 14. Jufija. Danes ponoći smo odbili zopet-ne napade z ročnim! granatami na sladkorno tovarno v Souchezu. Francozi so v okolici Trovona (zahodno od Craonne) in Perthesa (v Champagne) brezupešno razstre-lili par min. Naš ogenj z ročnimi granatami je prepreci!, da bi se ustavili na razstreljenih mestih. V Argonih je dosegel nemški napad popoJen uspeh. Severo-vzhod-no od Vienne ie Chateati smo vzeli kakili 100 metrov širine franeoske crte; enega častnika, 137 mož smo vjeli, 1 strojno puško, enega metalca min vpleniii. Južno - zahodno od Bourenilles so naše Čete v naskoku zavzeie sovražno visinsko pozicijo v dolgosti treh kilometrov in širini enega kilometra. Visina 285 (La Fille Mone) je v naši posesti. Neranjenih vjetnikov je prišlo 2581 Francozov, med temi 51 častnikov, v naše roke. Razentega smo nrevzsli v oskrfco 300 do 400 ranjenih vjetntkov, vpie-nili dva gorska topa, dva rcvolver-ska topa, šest strojnih pušk in veliko množino orodja. Naše čete so prodrle do pozicij franeoske artiljerije ter uničile osem topov. ki stoje sedaj med crtama na obeh straneh. Neki angleški zrakoplov smo pri Frenzenbergu, severno od Vperna, sestrelili. Vrhovno armad^o vodstvo. * • m Boji na zahodu. Frenchovo poročilo od aprila do 25. junija o vojnih operacijah na Francoskem, prinasajo skoro vsi časopisi s komentarji. General French skuša neuspehe Angležev opravičiti s tem, da imajo Nemci veliko več težke poljske artiljerije in da so uporabljali strupene pline. Le s tem so nernške čete zavzeie toliko ozem-Ija, med tem grič 60. Tuđi se v Frenchovem poročilu omenja prihod nove angleške armade na Fran-cosko. Boji ob fronti pri Yseri. Iz Rotterdama poročajo z dne 13. julija: Neki očividec iz Flandrije opisuje, kakor poroča Reuterjev urad, neki napad dne 6. julija, ki ga je izvedla angleška artiljerija in in-fanterija vzhodno od Vserskega kanala. Armadno vodstvo je želelo, da se zavzame prva nemška linija. Pri-čelo se je močno obstreljevanje, ka-terega se je udeležila tuđi franeoska artiljerija. Obstrelievanje je bilo kratko, a jako močno, tako da so imele čete, ki so napadale, le malo izgub. Nemški protinapad se je po-rušil v našem artiljeriskem ognju. Ponoći so padale velike množine granat na naše pozicije ter znatno zvišale naše izgube. Vsi nadaljni nemški protinapadi so bili odbiti. FRANCOSKA URADNA PORO-CILA. Francoski generalni štab raz-glaša z dne 11. julija ob 3. popoldne: Včeraj zvečer je odbila angleška ar-mada neki nemški napad s takojšnjim protinapadom, ko so se Nemci že vsidrali v nekaterih odsekih prve linije. Severno od kolodvora Souchez smo pregnali sovražnika iz nekaterih strelskih jarkov, ki jih je imel še v posesti z dne 8. julija, ko smo mi zavzeli te strelske jarke. Neki nočni protinapad sovražnika je bil odbit. Neki naš letalec je dopoldne pri Alt-kirehu neko nemško letalo v blizini naših linij strmoglavil na tla. Poročilo ob 11. zvečer: Dan je potekel primeroma mirno. V odseku pri Aisni in v Champagni artiljerijski boj. Pri Vaux Ferrvju, v gozdu pri Apremontu — smo z lahkoto odbili neki napadalni poskus. Precej mo-čan artiljerijski ogenj proti našim po-zicijam proti Fontenellu (Ban de Saptu) pri Metzeralu in zapadno od Ammersweilerja. DROBNE VESTI IZ ANGLLJE IN FRANCUE. Iz Londona poročajo z dne 13. julija: Municijski minister Llovd Ge-orge je danes razglasil, da bo izšla v kratkem kraljeva odredba, po ka-teri se bo smatralo vsako stavko v premogokopnem okraju južnega Wa-lesa za kršitev postave. Iz Londona poročajo z dne 14. julija: Najnovejši seznam izgub iz-kazuje imena 61 častnikov in 1261 mož. Iz Aleksandrije poročajo z dne sultana so bili stretirani štrrje mladi Ijudje, med temi en jurist. Iz Londona poročajo: Parlamentarni korespondent »Daily Tele-grapha« poroča: Trud trgovinskega urada, da bi znižal cenc, je zadel pri posestnikih rudokopov večji odpor kakor pri trgovcih s premogom. Vlada bo najbrže prisiljena, diktirati po-stavno cene premogu. Tak predlog se bo najbrže prihodnji teden pređ-ložil parlamentu. Iz Amsterdama se poroča »Ber-liner Tageblattu«: Na Angleškem se skuša pridobiti novince za armado na vse mogoče načine. Sedaj se ćelo s poljubi love novinci. Dobro znana plesalka Gabv l)eslys je prišla na neko slavnost novincev ter obljubila vsakemu, ki vstopi nanovo v armado, po en poljub. Hrabro je držala svojo obljubo ter poljubila vsakega novega novinca, ceprav je imela isti večer hudo delo, ker se je mnogo novincev zglasilo. Proti sploSni vojaSki dolžnosti na AnglešK^ni. Iz Amsterdama poročajo z dne 14. julija: V Dublinu je zborovala v nedeljo zveza obratov Irske. Skle-nila je istotako sprejetje predlnga, da morajo vsi obrati Anglije kar nai-odločneje se boriti proti splošni vo-jaski dolžnosti, pa če treba, tuđi proklamirati generalno stavko. Kanada in Anglija. London, 13. julija. (Koresp. ur.) V prostonh poštanske zbornice je bil zajtrek, ki se ga je udeležil tuđi kanadski ministrski predsednik Borden. Prvi l(M-d admiralitete, Baltour, je v svojem govoru poudarjal, da more biti pomoć kolonij odločilncga ponie-na v vojni.Angleška je ponosna na to kar je Kanada storila. — Kanadski ministrski predsednik Borden je re-kel: Štiri dni pred začetkom vojne ie brzojavil v London, da, če nastane vojna, jo bo Kanada smatrala za svojo lastno stvar. Viri države so skoro neizčrnni, zato se ne boji za prihodnjost. Tuđi če bo vajna dolgo trajala, je Kanada pripravljena, nositi svoj del. Nemčija se je glede edi-nosti britanske države zmotila. Ta je danes tesneje zvezana, kakor kdaj poprej. Zdaj se šele dani. Upa, da bo britanska država, predno bo vojna končana, pokazala svetu, da je vzlic nezadostni pripravljenosti kos svoji velikanski naiogi. BALKANSKO BOJIŠČE. Srbsko - francoski aeroplan sestreljen. »Pester Lloyd« poroča: Pri No-vem Sadu so sestrelile naše čete srbsko - francoski aeroplan, ki se je moral spustiti ob Ponavi na tla. Oba letalca sta vjeta. Od takrat se ni pojavilo nad Novim Sadom nobeno letalo več. Boj za Carigrad. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 14. julija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Šovražne izgube na kavkaski fronti v bojih zadnjib tednov se cenijo na 2000 mož. Ob dardanelski fronti je poskusil sovražnik dne 12. julija zjutraj pri Ari Burnu po hudem artiljeriiskem in infan-terijskem boju prodreti proti našemu desnemu krilu. Napad se je v našem ognju ponesrečil. Sličen poskus proti našemu levemu krilu je bil z lahkoto odbit. Sovražnik je naglo pobegnil. Pel beguncev se je ponesrečil v glo-belih. Vplenili smo mnogo municije in orožja. Pri Sedil Bahru je izvršil sovražnik po hudem artiljerijskem ognju napad, ki je bil s težkimi izgu-bami za sovražnika odbit. Vplenili smo 2 strojni puški. Kljub temu, da je postrelil med včerajšnjo bitko približno 60.000 granat in kljub znatnim izgubam, ni dosegel sovražnik nika-kega uspeha. Ob Dardanelah. Atene, 14. julija. (Koresp. urad.) Z Mvtilena se javlja, da je bil pred-včerajšnjim velik franeosko - angle-ški napad na turske pozicije pri Akibabi in Kritiji. Zlasti pri Akibabi sta se združeni armadi silno trudili, pa ništa ničesar dosegli. Mali uspehl. velike izgube zaveznikov. Iz Aten poročajo: Kakor poročajo privatno, se nadaljujejo boji na Oalipoliju z veliko ljutostjo. Dne 13. julija so dosegle čete četverozveze majhen uspeh na desnem krilu, ven-dar pa so imele velike izgube. Sle-herni dan vozijo lazaretne ladje ka-kih 800 ranjencev v Egipt in Mar-seille. Pri Dedeagaču vrže morje dan za dnevom mnogo trupel angle-Ških vojakov na kopno. Nov napad na Dardanele? Iz Berlina poročajo z dne 14. julija: Po poročflu »Messaggera« iz Aten, deiajo zavezuiki mi^licao ua pripravan za nov velik kombiniran napad na Dardanele. Z Malte so do-spele vojne ladje popravljene k morski ožini in iz Anglije in Francije so dospela nova ojačenja, veliki angle-ški topovi in velikanske množine municije. Napad se bo izvršil najbrže še pred koncem julija. Iz neutralnih drznu. Intrige četverozveze na Balkanu. Berlinska >Vossische Zeitung« poroča, da raznašajo agenti četverozveze vest, da se nameravuta centralni državi porazumeti s Srbijo in da se radi tega ne moreta več ozira-ti na bolgarske zelju, v kolikor se na-našajo na kompenzacije na srbski račun. — Temu nasproti poudarja »Vossische Zeitung«, da o kakem sporazumu s Srbijo ni govora in da polagata centralni državi največjo važnost na to, da se sporazumeta Bolgarija in Turčija. Isti list označuje tuđi vesti o entrevuii balkanskih kraljev v Ate-nah za malo verjetne. m m * Veto romunskesa generalnega štaba. »Adeverul« prijavlja izjavo ne-kega ententnega diplomata, ki je de-jal: Ententa niinistrskemu predsed-niku Bratianu sploh ne zaupa več. Tuđi če bi Romuniji vse obljubili, bi nam Bratianu odgovorili »Jaz sem diplomatično vse pripravil, toda generalni štab odklanja vsako intervencijo. Prepričajte se.« Rekonstrukdia romunskega kabineta. Bukarešta, 14. julija. »Dimi-ncatze« javlja, da vstopi v Bratianov kabinet dosedanii voditelj konserva-tivne stranke Marghiloman. Konservativna stranka je izvo-Ii!a na Filipescov predlog kneza Can-tacuzeno za svojega načelnika. • • " f? Razpoloženie na Grškem. Ko!n, 14. julija. Neki grški po-slanec iziavlja v »Kolniche Zeitg.-: >'lzkliučeno je, da bi se Grska udeležila vojne kot zaveznica četvornega sporazuma, V javnem razpoloženju pri nas je nastal v tem oziru popolen preobrat. Krali je silno popularen in vsa armada je zanj.« • . • ^ Brzojavna zveza s Švedsko. Stockhohn, 13. julija. (Kor. ur.) »Svenska Pagblaćet« poroča: Včeraj je preiela švedska brzojavna uprava poročilo, da so pripravljene angleške oblasti v vprašaniu brzojavne cenzure nekoliko odnehati. Poročilo pravi, da bo Anglija tuđi še nadalje podvrgla one brzojavke, ki so nevarne angleškim interesom, cenzuri, da pa je Anglija pripravljena, brzojaviti odpošiljateljcm takih brzojavk o zadržanju njihovih brzo-javk, ter da bo pri brzojavkah. ki stanejo čez 5 frankov, povrnila stro-ške za pot, po kateri se jih ni moglo poslati naprej. Pri brzojavkah iz Švedske v Ameriko. se bo torej povrnila pristojbina samo za pot iz Anglije v Ameriko. Za uporabo teh odredb je glavni pogoj. da so vlade severnih dcžel pri angleških brzojavkah, ki jih bodo zadržali cenzurni nradi severnih dežel, pripravljene k istemu postopanju. Nota dunajske vlade Zedinjenim državam. Avstrija opominja Ameriko na dolžnosti nevtralnosti. C. in kr. zunanji minister ie iz-roČil poslaniku Zedinjenih držav na Dunaju noto. ki se peča z daleko-sežnimi učinki, ki jih je povzročilo dejstvo, da se že dalj časa vrši med Zedinjenimi državami na eni strani in Veliko Britanijo in njenimi zavez-niki na drugi strani kupcija z vojnim materijalom v največjem obsegu, dočim sta Avstro - Ogrska in Nemčija popolnoma odrezani od ameri-škega trga. Čeprav je c. in kr. vlada popolnoma prepričana, da stališce, ki ga zavzema zvezniška vlada v tej za-devi, nima nobenega drugega name-na, nego varovati najstrožjo nevtra-liteto, vendar nastaja vprašanje, ali nišo razmere, ki so se tekom vojne pojavile ter se neodvisno od volje ameriške vlade razvile, take. da pre-križavajo, da, naravnost preobrača-jo intencije washingtonskega kabineta. V tem slučaju nastaja zopet vprašanje, ali bi ne bilo mogoče, da, ćelo priporočljivo, da bi se odredili kora-ki, ki naj bi popolnoma uveljavili željo ameriške vlade, zavzeti rapram obema vojskujocima se strankama strogo paritetično stališce. Po mne-nju dunajske vlade, se eksport vojnih potrebščin iz Zedinjenih držav, kakor se vrši v scdnnji vojni, ne da spraviti v sogiasje z zahtevami ue- vtralitete. Tu ne gre za vprašanje, ali naj se ameriška industrija, ki iz-deluje vojni materijal, obvaruje pred tem, da se zmanjša njen izvoz, ki ga je imela v mirnih časih: marveč se je ravno ta industrija vsled vojne tako zelo razvila, da se je takorekoč v ćeli državi izpremenilo vse gospodarsko življenje. Amtriški vladi torej niliče ne more odreci pravice, da inhibira z izvoz, prepovjdjo ogromni eksport vojnih potrebščin, pridejo razentega notorično v pnd le eni voj-.skujoči se stranki. Će pa praviio, da hi ameriška industrija pač rada dobavljala tuđi Avstro-Ogrski in Nem-čiji, kakor dobavlja Veliki Britaniji in njenim zaveznikoni, in da Zedinjenim državam le vsled vojnega položaja ni mc^oče, trgovati z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, tedaj se srne pač poudariti, da ameriška vlada brez-dvomno more odpomoči opisanemu položaju. Popolnoma bi zadošcalo, obljubiti naprotnikom Avstro - Ogr-ske in Nemčije, da se bo sistiral dovoz živi! in sirovin za slučaj, če se ne omogoci zakonita trgovina s temi predmeti med Unijo in obema centralnima državama. Končno apelira c. in kr. vlada na vlado Zedinjcnih držav, naj v tem zmislu revidira svoje dosedanje stališce. Odgovor ameriške vlade na zadnjo nemško noto. 2eneva, 14. julija. Pariški listi poročajo: Predsednik \Vilson se po-svetuje z državnim tajnikom Lan-singom o odgovoru Združenih držav na zadnjo nemško noto. Zatriuje se. da vlada med obema popolnoma so-glasje. »Petit Parisien< pravi, da bo ameriški odgovor odklonil predloge. nemške note ter stavil nove precizne zahteve, na katere bo lahko Nemčija odgovorila s kratkim da ali ne, Sicer pa priznavajo tuđi francoski listi, da ni izvedeti o VVilsonovih, namerah ničesar in da je torej popolnoma negotovo, kakšen da bo njegov odgovor. Dnevne vests« — Imenovanja v armadi. Za1 stotnika je imenovan nadporočnik 4. gorskega topničarskega polka Oton B r a t a n i č. Za nadporočnika) 5. topničarskega polka je imenovan^ poročnik Ivan J u v a n c. Za nadporočnika v rezervi 25. topničarske • ga poika je imenovan poročnik v rezervi Aloizij Gorjup. Za stotnika 1. trdnjavskega artiljerijskegL1 bataljona je imenovan nadporočnik: Anton A 1 e š. Za poroenika vr rezervi sta imenovana Vinko B o Š n j a 1.^ in Ivan M a k, oba pri 4. trdnjavskem artiljerijskem polku; za nadporočni4 ka sta imenovana poročnik Bruno. J e 1 e n č i č 13. trenske divizije \v poročnik Rudolf J u r e k avtc-od* delka. — Iz vojnega vjetništva v Rusi-l jl. Janez Bek piše stricu Jakobu) Beku v Dvoru na Dolenjskem: . . ,{ daleč so nas odpeljali in dolgčas mj je po domovini. Tuka] je z menoj še> en Slovenec. — Jakob OgriČ piše ženi Mariji v Zibršah, občina Rovte pri Logatcu: . . . Naznaniam ti, da-sem na Ruskem v bolnisnici. iako daleč sem od doma. Do semkaj semj se vozil iz Galicije 12 dni in 12 noči. Ranjen sem bil dne 16. maja v desno ramo in ma je ruska patrulja odnesla,. Naslova ti ne morem naznaniti, ker ne vem, koliko časa bom še tukaj. Pozdrav tebi in staršem. Kadar bo mir, e borno še videli, če se bom po-zdravil. — Mihael Marine se je oglasi! ženi Neži v Dolenji Brigi pri Kocevski Reki hiš. št. 43 iz Ashaba-da ob perzijsko - ruski meji. — Anton 2uk se je oglasil materi Katarini v Ribnici na Dolenjskem: . . . Vam pišem iz Rusije kjer sem vjet. Tukaj nam gre že se dobro. Pišem Vam za-enkrat le toliko, da ne boste mislili, da sem mrtev. Če Bog da zdravje, Vam in meni, se bova Še videla . . . — Alojzij Razpotnik se je ogiasil iz Taškenta v vroči turkestanski deže-li. Piše svoji sestri Heleni, ki biva v Podlipovici hiš. št. 25 pri Izlakah, da je na Ruskem v vojnem vjetništvu. — Jakob Burger piše staršem v No-vem Vodmatu hiš. št. 133: Ljubi moji starši! Naznanjam Vam, da sem v Aziji vjet. Rusi so me iz Prze-mysla prepeljali semkaj. Vozili smo se 20 dni po železni cesti. Tukaj je jako vroče in so velike peščene pu-ščave ... V Taskentu, dne 21. aprila 1915. — Jožei Sever je pisal svoji ženi Mariji, ki stanuje na Privozu hiš št. 17 v Ljubljani: . . . Prej sem ti enkrat pisal v nemškem jeziku, zdaj sem pa izvedel, da ti lahko pišem tuđi v milem maternem jeziku. Kdo bi si bil mislil pred letom dni, da bom v tein času toliko sveta vi-del, Tukaj je milo podnebje. Zime in mraza ne poznajo, je nekako tako, kakor v južni Italiji ali v južni Dalmaciji. Kraji so prekrasni. — Ferdo Ciulia piše žciu Munji v Strauski va- »o^. stev (3Lt.'tt-^3ni nlrtrVv^Lr , lilie li> junja 19 IH iSCieiii o. si pri Dobrovi: . . . Naznanjam ti, da sem bil vjet 21. decembra 1914. Se-daj sem v Aziji. Tukaj ni mraza. Sredi februarja je tako toplo, kakor pri nas o Veliki noči. Drugo je že Se, samo tobaka ni. Godi se mi tako - le: Do Božića sem bil na 3. stopnji, se-đaj sem na 2., ko pridem domov, bom pa na 1. Leže imamo dosti, la-čen nisem. Rad bi videl, da bi mi kaj denarja poslala, če ga pa ne, je tuđi mir, se borno še videli, če se bom po-narja, saj mi ni sile. Ali ste doma vsi zdravi? Jaz sem vedno zdrav. Z Bogom! V Skobelevu, dne 15. februarja 1915. — Anton Kosir je sporocil svojim staršem v Crnem vrhu nad Pol-hovim gradcem, da je vojni vjetnik v Barnaulu v Sibiriji. — Iz Črnega vrha nad Polhovim gradcem je tuđi vjet Anton Oblak, kakor je sporocil svoji ženi Mariji, a ni v Sibiriji, am-pak v Soligaliču, y kostromski gu-berniji, v evropski Rusiji. Koncem pisma je pristavili Prosi Boga in Mater božjo za ljubi mir, da bi kaj krnalu prišel domov. — Ivan Mikla-vič je sporocil svojemu stricu Aleks. Miklaviču iz Taškenta, v vročem Turkestanu: . .. Naznanjam Vam, da sem tukaj v vojnem vjetništvu.Zdrav sem in mi gre še precej dobro. Tukaj je lep kraj. Upain, da ste zdravi in da se borno še videli . . . Zbogom! Ko je prišla ta dopisnica v Kobarid, ni bilo Aleksandra Miklaviča več tamkaj, ker se je naslovljenec pred vojno nevihto umaknil v varno za-vetje — Ciril Kurat se je cglasil svoj-cem v Sempasu iz Skobeleva. — iViatevž Klun, dema iz Razdrtega, piše ženi in otrokem iz Taškenta ter jim pošilja srčne pozdrave iz daljrw ruske dežele. — Peter Malečkar je oglasil po daljši dobi iz Tašken... Piše ženi in staršem v Vremskem Britofu, da je sicer v vojnem vjetni-štvu v Aziji, a hvala Bogu še med živimi. 2ena Petrova in starši so se silno razveselili tega sporočila, ker ni bilo toliko časa nobenega glasu od njega in so bili že v velikih skr-beh zanj, ali je še živ ali ne. — Mati-ia Vrabec se je oglasil iz Samarkan-da svojcem, ki bivajo v Kalcu pri or. Logatcu. Oj, kako so bili Vrab-čevi veseli, ko so brali Matijevo last-noročno pisano pismo, da je še živ. — Iz ruskega vjetništva sta se v veliko veselje rodbine, ki jih je ob-žalovala kot mrtva, oglasila brata četovodja Josip in korporal Pave! jR o n Č i g a], doma iz Zagorja ob Savi Oba od 17. pešpolka. Prvi ni od 26. avgusta 1 1. nobenega glasu od sebe dal. drugi piše pa, da je bil 10. maja 1915 vjet. — Odlikovanje. Ljubljančan, Fran H o r v a t, računski nadporcč-nik pri 9. topničarskem polku, je bil odlikovan z zlatim križems krono za traku hrabrostne kolajne za zaslužno delovanje in hrabro ve-denje na bojnem polju. — Fantje domobranskega 5. (fstrskega) pešpolka nam pišejo: »9. junija 1915. Ko slišimo o slav-nem bojevanju naših bratov na jugu, se nam srce širi ponosa in trepeta hrepenenja. pridružiti se Vam, brat-je, in udariti skupno na kletega so-vraga, — za staro pravdo. Castita-mo Vam, pozdravljamo Vas in kli-čemo: Naprej za dom, v bojni grom! — Fantje dom. pešpolka ste v. 5.* — Pobegli tržaski Iredentovci. Vladni komisar za Trst je, kakor smo že poročali, izdal uradni poziv, da se morajo do gotovega dne vrniti razni obeinski nastavljenci, med nji-mi tuđi magistratni vodja in državni peslanec dr. Pitacco. Vsi ti so namreč pred vojno pobegnili v Italijo. Med pobeglimi je zlasti mnogo učiteljev in učiteljic. V mestnih otroških zavetiščih, ki so bili vseskoz italijan-ski, je vladni komisar vpeljal voja-ški režim z nemškim poveljstvom. — Mišljenje istrskega prebival-stva. Iz vojnega poročevalskega stana: Obiskal sem Piran in Koper, ki sta bila iredentistična. Odkar se je začela vojna z Italijo, se je tu mišljenje popolnoma premenilo, ker so nositelji iredentizma deloma pri vo-jakih. deloma pa pobegnili. Prebi-valstvo, ki je bilo prej pod njihovim vplivom, je po bitki pri Gorlicah upalo, da pridejo vojaki domov, ka-tero upanje pa je vojna z Italijo uni-čila. Zdaj imajo Ijudje največio jezo rta Itaiiio. Na dan vojne napovedi so Ijudje iredentističnim voditeljem okna pobili. Na dan zopetnega za-vzetja Lvova so bile vse hiše okra-šene z zastavami, ne da bi bila oblastva to zaprosila. Kaj takega se prej sploh ni nikoli zgodilo. Pre-memba v mišljenju se kaže tuđi v tem, da tuđi najmanjše in najubož-nejše istrske vaši pošiljajo darove za vojake na južnem bojišču. — Te- mu je le pripomniti. da v vaseh okrog Kopra in Pirana sploh ni Itali-janov, ampak žive tam Slovenci in Hrvati. — 75Ieten prostovoliec. Zaseb-nik Žiga Horvat na Reki, ki se je udeležil vojn leta 1866. in leta 1878. se je prostovijno oglasil, da se ude-leži sedanje vojne, in je bil sprejet kot kadet-narednik. — Vjetniki v Srbiji. (Kor. urad.) Srbsko vojno ministrstvo je ustanovilo v Nišu poseben urad, ki daje pojasnila o vojnih vjetnikih. — Sladkor se bo torej vsled vladnega dogovora s sladkornim kartelom podrazil pri kilogramu za 9 in pol vinarja. — Cena drva, Zdaj je čas, da si preskrbe Ijudje drva. Ljudje, ki vozi-jo drva na prodaj v Ljubljano, so, deloma iz lastnega nagiba, deloma pa nahujskani od dobičkalakomnih mesetarjev, odirali kupujoče prebi-valstvo do veerajšnjega dne. Zahte-vali so za drva po 40 K in tuđi več. Toda posegla je vmes poklicana roka in v torek pri Sv. Jakobu zaple-iiila tri vozove drv, v sredo pa en voz. Vsled tega energičnega posredovanja je vceraj cena drva zopet padla na 28 K. To je normalna in prava cena. Kdor plača drva dražje, ston škodo vsem drugim. Bržčas bi draginja ne bila tako občutna, Če bi kupovaici sami ne dražili potreb-ščin iv če bi ne plačevali vsega, kar zahtevajo prodajalci. Naj nihče ne da za drva več kakor 28 K, pa bo vsem pomagano in prodaialci bodo še vedno imeli jako dober zaslužek. NVkateii ižanski prodajalci lesa se umikajo kontroli s tem, da vozijo drva za Gradom in jih tam prodajajo po 40 K. Tuđi tu je na občinstvu ležeče, da se temu konec naredi. Končno opozarjamo občinstvo, naj nikar ne kupuje drva kar na voz, ampak le r>a mero. Kdor kupuje na voz. je vedno oskodovan, Časih kar za četrtino. — Kako se denar dela? Tako-le: Vinski trgovec kupi jeseni dobro belo vino (ne mošt) in je plača po ?S v, na dem postavljeno ga velja 32 v. To kapljico prodaja svojemu rednemu odjerralcu po 44 v, potem po 56 v. nazadnje po 70 v in obljubi, da bo cena še poskočila na 80v in na 1 K. — Beguncu iz Trsta, ki ims v gotovi ETOstilni stalno hrano, se za malo mesero klobasico računa 1 K 20 v. S tem. da en trgovec petrolej za 20 v dražje prodaia, kaknr njegov sosed. — S tem, da trgovec koruzni zdrob zaračuna no 12 v kg, dočim se dobi v drugi trgovini po 56 v. — S tem, da se na trgu kislo zelje, ki je začetkom jeseni veljalo 28 v kg. snomladi prodaja (lahko tuđi brez tehtnice) po 48 v. — S tem, da kmet še rnzimi prodaja kromDir, no 16 do 20 kron sto kilogramov, akoravno ga ima toliko, da mu spo-m^-cTi segnile. — 5 tem, da zahteva Vmetica za malo, kakor oreh debelo čebulico. 6 do 10 v. akoravno je ima doma ćele vozove in če zahteva za še5t kakor čebula enako debelih kromnirjev 10 vinar je v. — Kar je tu navedeno, so dejstva. Tz tega ie vi-deti, da vsi, ki imajo kaj prodati, ze-!o lepo zaslužijo in si bodo lahko nakuničili nrecej denarja. A tišti me^tni Ijudje. ki imajo zmerom ena-ke plače in merde in noben.h doklad — kako naj ti izhaiaio. DavČna ad-mi"^traciia bo imela v mnogih slu-čajih dosti posla. — X. X. — Huiskači Prodaialci živil imaio zda] 1ene čaše. Zaslužio, dn Še nikoh* tnko. Pa vzlic temu, da so ce-ne visoke in se vse dobro proda, se erotovim l'udern vendar zdi, da mest-no prebiva^stvo Še ne trpi zadosti pod dracinio. Iz različnih kraiev «mn izvedeli. da so nroducentje naučeni, na? nosiio svoie uridelke le kar moi7oče no malem na trg, da se bodo Kndie boli pote^ovali za dotično Ma ero in bo cena vi^ia. Storit* se nro-ti temu seveda rič ne da. Časih Je bila še reka solidarnost med kupu-iočim občinstvom, zdaj pa so se na trcni vrJornaČT^e čudne navade, recimo tržaške. da namreč drug druge-mu vsakn ^tvar dr^ri. — Poročir se je v frančiškanski cerkvi danes popold. poročnik v re- j zervi bos.-herc. pešpolka št. 2, go-spod Stane Vidmar z gospodično Angelo Su sovo yl znane narodne rodbine iz Dolenje vaši pri Seno-žečah. — Vrlemu in narod-nemu paru obilo sreČe! — Ćrnovojniški zdravnik dr. Al-bin Ćesark, okrožni zdravnik v Mo-kronogu, je bil z ozirom na pomanjkanje zdravnikov v dolenjskih okra-jih začasno odpuščen iz vojaske zdravstvene službe ter prične zopet izvrševati svojo prakso v Mokrono-gu, in sicer dne 18. julija. — Občni zbor »Glasbene Matice« se je vrsil včeraj. Poročilo smo morali odložiti na jutri. — Učiteljstvo tolminskega šolskega okraja se vabi — v svrho nakazanja mesečnih dohdkov za avr-gust — natančno naznaniti svoje bi-vališče (kraj, občina, zadnja pošta in dežela) in sicer na naslov: Andrej L a s i č, c. kr. okrajni šolski nadzornik, Goce, pošta Vipava, Kranjsko. — Umrla je v visoki starosti b8. let gospa Karolina A h n, vdova že pred mnogimi leti umrlega gininazij-skega proiesorja dr. Ahna. Pokojnica — rodom iz Celja — je bila posebna prijateljica dijakov in \c pri nekdanji dijaški in ljudski kuhinji marljivo sodelovala in posvečala di-jakom prav materinsko skrb. Vsi tišti, ki so svoje čaše obiskovali dija-ško in ljudsko kuhinjo, se bodo blage gospe gotovo spominjali s hvalež-nimi čustvi. — Požar v Spodnji Šiški. Danes ob pol 7. zjutraj je pricelo goreti go-spo-darsko poslopje posestnika Jane-za Sirnika, po domaće Trapana v Spodnji Šiški, Jernejeva cesta 44. V par minutah je bila vsa streha v ognju. V podstresju je bilo mnogo sena in slame, vsled česar se je o^enj se hitreje razširil. Tako] je prihitela na ponioč požarna bramba iz Spod-nje 5iske, ki je s pomočjo vojakov in železničarjev kmalu lokalizirala ocreni. K sreči ni bilo vetra, sicer bi bile v nevarnosti tuđi bližnje hiše, da ćeli del Spodnje Siske. i?koda je precejšnja. Kako je nastal ogenj, šc ni dognano. — Ubiialec svoje lastne žene. Jakob Kotar, 57 let stari posestnik na Čatežu, je pogosto svojo ženo ne-človeško pretepaval, posebno pa se, odkar ie k hisi prišla njegova lju-bimka Marija Cvetežar za deklo. Sv. Rešnjega telesa dan je z deklo popi-val in prišedši domov, dobil za ve-Čerjo ješprenj, ki se mu je zde! premalo zabeljen. To si je izhral za povod, da ie ženo kruto pretepal s se-kiro po hrhtu, jo vlnčil po sobi in veži, jo udaril s sekiro in nato še par-krat z ušesom sekire po glavi, da so ji popokale žile in je čez dva dni umrla. Zverinskesra diviaka ie obso-dilo llubliansko iziemno sedišče na 11 let težke ječe. — Nečloveska maci. Elizabeta Mlinarič, 27 let stara tovarniška de-lavka v Gradcu pri IJtiji, je imela dva nezakopska otroka. Za starelŠe-ga je dobivala od države po 35 v na dan, za mlajšega sinčka Franceta pa niti prosila r.i, nego ga ic ponoči v Litiji vrgla v Savo, kier je utonil. Neusmiljena mati je bila pred ljubljanskim izjemnim sodiščem obsoje-na na smrt. Umri ie v Radovljici dne 14. ju-Iija ob 9. zvečer po dolgi mučni bo-lezni vpokojeni šolski ravnatelj gosp. Andrei O r č a r v 71. letu svoie starosti. Pokojnik je bil v Radovljici in v vsej okolici splošno priljubljen vsted svojega konciljantneefa vede-nja, kar pričajo pač priznanja, ki jih je užival v svoji aktivni službi, kaiti bil je dolgo let zastopnik učiteljstva v c. kr. okrainem šolskem svetu ra-dovljiškem, več let predsednik okraj-nega učiteliskeRa društva, mestni zastop radDvljiski ga je volil v ravnateljstvo mesttie hranilnice itd. — Rajnki se ic s pridoni udeleževal jav-nega življenja, bil je vedno zvest naš pristaš in odkritosrčen ter vztrajen zagovornik učiteljstva. Zapušča ža-lujočo vdovo, sina učitelja - vojaka, ki je vjet na Rukem in hčer. ki se je posvetila samostanskemu življenju. Pogreb dragcgi pokojnika se vrši dne 16. julija ob 5. popoldne. Blag mu spomin! Dragotin Hren t. Tz Maribora. V noči od 10. na 11. julij je iz-dihnil v naši sredi starček in sodela-vec izza slavne dobe naših slovenskih taborov, gosp. Dragotin Hren, nadrevident Južne železnice. v starosti 72. let. Starček po letih, je bil poln mladostnega ognja, kadar je šio za slovensko, narodno stvar. Močan, neomaien značaj, je bil do lani vedno v naših prvih vrstan, ne le, kadar je bilo odpreti roko in položiti kaj na žrtvenik za narodne institucije, mar-več tuđi, kadar je bilo treba, z be-sedo in sploh dejanjem, zastaviti svoje moči v povzdigo narodne stvari. Bil ie železniški uradnik v Sežani in v Mariboru itd.. živel je v časih, ko je bilo treba osvojiti vsako malenkost z najodločnejšim nastopom, pri tem pa tvc^ati marsikdaj ne le eksistenco, nego tuđi več. Ni se tega ustrašil nikdar, ne v mladosti, ne na stara leta. Kot mlad uradnik je, kakor že omenjeno, živel v dobi slo- venskih taborov, v Časih dr. Valentina Zarnika, Božidara Rajča, Trstenjaka, Vošnjaka itd, sledil njijiovemu klicu in sam stal ter delal na braniku slovtnske domovine, videl nje vihar-je, a videl tuđi njeno vstajenje. Še letos, v prvih mesecih, pozimi, sva bila često ob popoldncvih skupaj v restavraciji našega Narodnega doma in govorila o oni slavni dobi v zgodovini našega narodnega preporoda. Vedel je toliko in tako zani-mivo pripovedovati, da je pičla ura minila kakor nar kratkih trenotkov. Kadar je o tistih časih guvoril, se inu je zazrlo oko proti zahodu, tja v toneče solnee, v večerno ožarjeno nebo in bilo je v njem, kakor bi svetilo tam čisto drugo, neskončno mlado življenje, življenje polno razkošia nad delom v mladosti__Cesto sem ga prosil, da mi naj da priliko, si napraviti zapiske iz svojega življenja, ali, bulezen in starost, sta nama vedno prekrižala namero. Kakor je v mladosti sodeloval za splošno pro-budo našega naroda, tako je na stara leta sodeloval pri raznih organi-zacijah, zlasti v podružnici Zveze jugoslovanskih železničarjev, ne kot njen odbornik, pač pa kot vzvišen zbiratelj in vspodbuditeij našega že-lezničarstva. Bil je pa tuđi član slovenske železniške uradniške organizacije, član naše Ciril-Metodove družbe. Sokola, Dramatičnega društva, Citalnice itd. itd. Povsod, povsod snio ga imeli, povsod je bil Ijuh in urag, vsak ga je spošroval in visoko eenil. Zadnja leta je bo'ehal. Zbolei je veckrat, a vedno je zopet okrevai. Lani in I etos ga je pa večkrat prav trdo prijela bolezen. K vsemu je še prišla skrb prvih niesecev vojne, kajti tuđi on je moral prestati težke dneve kakor marsikateri drugi, ne radi sebe samega, pač pa radi svojih dragih. Kadar je potem zopet okre-val in smo ga vspodbujali, da bo še kdaj videl lepe dni, takrat je dejal z Iahnim usmevom: »Vojne konec bi rad še videl, a star sem, ne bom vec doživel tega, moja leta so potekla.« Tako je tuđi bilo! Zatisnil je oči in rešen ie vsega zemeljskega gorja. Bridko je, pisati ravno v tako težkih in resnih časih slovo možem, ki so stali tako trdno in značajno z nami v hudem boju ramo ob rami. Ostaja nam edina tolažba, da smo jih imeli za vzor, da smo črpali iz njih novih moč\ novih naukov, vrednih za nas in za naše narodno delo zlata. — Iz vrste teh je bil Dragotin Hren. Bodi mu lahka zemljica, bodi mu lahek večni počitek! Iv. S k v a r Č a. Zopet eden. Zaprli so velepo-sest. in veletrgovca \Vrentschurja iz Marenberga na Spodnjem Štaier-skem zaradi oderustva z živili. Tuđi je ta Wrentschur v zvezi s tistimi 30.000 kg pokvarienega mesa, ki jih je oblast zaplenila v Gostingu. Tuđi v Mariboru so zaplenili 1000 ke po-kvarjenega mesa, ki Je last \Vren-tschurja. Ta je imel nainen, da pusti meso toliko časa ležati, da se bodo cene še povišale. Iz Herpeljle - Kozine. Oderuštvo je, kakor vidimo sedaj, jako razsirje-na strast. Tuđi pri nas se ie razširilo oderuštvo. Tukaj imamo dva mesar-ja. Tako lepo složno gresta s cenami kvišku, da je kar veselje, za tište, ki namreč imajo zadosti denarja in drucrim še grižljaja mesa ne privošči-io. V teku enega meseca sta poskočila s ceno kar za 40 kron na sto kilogramov. Živina je pa ravno po tišti ceni. kakor pred enim mesecem. če ne še ceneie. Zdaj si morejo privo-ščiti meso le denarno dobro podprti Ijudje. Prosimo, kaj ne bi kaka oblast nastopila proti takemu oderuštvu? Pri nas so Ijudje večinoma ubožni, mali kmetje in pa železničarji. Ti zadnji imajo še vedno tisto plačo, kakor v mirnih časih — kako naj žive? To je zagonetka. Prosimo pristojne oblasti, da bi se malo za stvar zavzcle, posebno za uboge želez-ničarje. »Deiila«. Ta velika drama v 3 delih se bo jutri, v pstek, dne 16. julija. predvajala v kino »Ideal«. Ra-zentega še ena po naravi in dve ve-seloigri. — Danes še »Njegov edini brat*. Drama v treh delih. »Pregled-nik medenih tednov«. Veseloigra v treh delih. OpozoHlo. Cenjene naročnike vljudno opozarjamo na došle jim po-ložnice koncem junija in prosimo za pravočasno obnovitev naročnine, da se jim list ne ustavi, kar bi ne bilo ljubo niti naročnikom, niti nam. Kdor morebiti ni prejel položnice, izvoli jo reklamirati, kar je poštnine prosto. Razne stvari. * Generala Cadorne — »meteorološka opazovanja«. Statistični po-ročevalec lista »Munchener Neueste Nachrichten« se je potrudil, da se-stavi statistiko o »meteoroloških opazovanjih-. Cadorne, ki jih italijan-ski listi dnevno priobcujejo pod naslovom »Vesti z bojišča«. Po tej sta-tistiki ie bilo v časuod 29. maja do 22. junija, torej v 25. dueli: 19krat »neugodno vreme<', 5krat »dež«, »poplave« in »narast reke -, 3krat »megla- in »neurjeSmotra« priobčuie naslednje porodilo z južnega bojišča: »A tko je zadobio prve talijanske mitraljeze? Slavom ovjenčani bataljun majora Turudije satnija, nadporučnika Perbudiča. Sedam talijanskih regimenata navaljuje na slavnu brdsku brigadu, kojoj bijaše dodieljen Turudijin hataljoa Da vam je pogledati bilo naše kršne dalmatinske zagorce i sinove ravnit Kotara. Kada je prestalo pucanje pušaka, onda Dalmatinci stadoše ki-disati neprijatelju šakama, kamenjem, motikama i zubima. Na koncu, Talijanci, potisnuti u njihova skro-višta, ostavjše na hladnim obalama oče preko 1000 mrtvih. Ovo je junačko djelo zadivilo zapovjeidnike vojske. Zborno i divizijsko zapovjedništvo službeno obasuše hvalama naše junake, a pohvali ih i vrhovni zapovjednik vojske N. Vis, nadvojvoda Friderich. — N. Vis, nadvojvoda Eugen, u dnevnoj zapovjedi, hvali našeg Turudiju i Šalje 1000 kruna Dalmatincima, kofi su za-« dobili prve talijanske^ miltraljez^ Umrli so v Ljubljani: Dne 11. julija: Janos Anda, vojak - orožnik, v rezervni vojaski bolnišnici na obrtni soli. — Anton Kadunc, zasebnik, 29 let. Stara pot 3. — Ludvik Vetos, desetnik 46. pešpolka. — Peter Dragičevič, pešec 22. pešpolka, oba v rezervni vojaški boU nisnici. Dne 12. julija: Neža Erbežnik* mestna uboga, 90 let, Japljeva ulica 2. — Karolina Ahn, profesorjeva vdova, 77 let, Gosposka ulica 10. —• Frančiška Seifert, hči sluge, 4 leta, Škofja ulica 13. — Franc Husak, čr-novojnik. pešec 28. pešpolka. — Mi-klos Gergelv, pešec 34. pešpolka, oba v rezervni bolnišnici na obrtni soli. — Ivan Zorko, pešec 97. pešpolka. — Nikolaj Jevjomin, pešec 138. ruskega pešpolka. — Lajos Konja, pešec 70. pešpolka, vsi v rezervni vojas.ki bolnišnici. Dne 13, julija: Pavel Plata, pešec 20. pešpolka, v rezervni bolnišnici na obrtni šolu . . V deželni bolnici. * Dne 10. julija: Angela Klezirf, hči lampista, 16 let. Današnji list obsega i sirani. Izdajatelj in odgovorni urednik: v Valentin Kopitar. J? Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Tri želje skoro vsakega Človeka se glase: tdravje, dolgo življenje in bogastvo. Foda obe zadnji stvari moremo do- seci le, ako imamo prvo: zdravje! Zato je prav sedaj prilika, opomniti na to, da iz majhnih, neznatnih do-godkov prav pogosto nastane veliko zlo, ki nam utegne izpodkopavati zdravje. Zato nikdar ne puSČaimo iz nemar bolečin v vratu, siljenja h kašlju, težav pri poziranju ter hri-pavosti, nego vselej takoi rabimo Fellerjev slez razkrajajoči, kašelj blažeči, antikataralični rastliT'ski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«, o katerega dobrodejnem vplivu je na razpolago premnogo zahvalnih pišem. 12 steklenic tega, svoje vrste edinega domaćega zdravila posije franko z:\ s nno 6 kron lekar'iar P. V. f eller, Stubica, tlsatrg it 236 (Hrvatsko), kier tuđi lahko naročimo preizkušeno, voljno odvajilo »Elsa-krogljice*, 6 škatljic franko za 4 K 40 vinarjev. ,, ^ luoser..... Stran 4. .SLOVEN5KI NAROD\ dne 15. juiija 1915. 159 štev. ! „Nuisol" \ Berginanna & Co. Dečin o L | . 697 je in ostane prej ko slej nedo-segljiv v svojem popolnoma < naravnem barvanju las in brade. < V zalogi v plavi, rjavi in crni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri drog. A. i Kane, drog. B. Ćvančara, O. I Fettich-Frankheim v Ljubljani. Heteorolotfčno noročilo. VIII«« sad norjein 306*2 Sređn 1 zračni tlak TS« mm ! Cas 'Stanje ib I •'"- .?£ l~ Vet'Ovi Nebo ; ¥aaJa t mm ČB 14. .2. pop.: 7283 28'4 p.m.jzah. poloblač. „ ! 9. zv. ! 733 5 15 9 sr.svzh. oblačna 15. i 7. zj.! 7347 | 15 6 si. svzh. del. jasno i Srednja vČerajšna temperatura Cl 0°, norm. 197°. Padavina v 24 urari mm o'5. Prodaj alka z večletno prakso v trgovini mešanega blaga, iell slutbe. Nastop s 15 m-lijem. Oniene nonudbe pod „ZVOSta prodajalha 1676" oa upravn. *Slo-venskega Naroda«. 1676 Učiteljica vešča slov., hrvatsk., nemšk. in italii. ie-zika in igranja citer, želi bakine Slu-tbe ah privatnega poučevania, Ponu-dbe se prosi pod „pouk 1671" na uprav. »Slov. Naroda«. Dobro obranjeno dantsko kolo s samotekom se kupi« Ponudbe na „pofttai predal Št. 14. 1685 Trgovi poiti 26 let star, vojaščine prost, izučen spe-cerijske in železninske trgovine, želi svoje dosedanje mesto premeniti in sicer z 1. ali 15. septembrom. Cenj. ponudbe prosim pod ,priden/ 169G' na upr. ,Sl- Nar Moško kolo dobro obranjeno (Adler) PV se proda. ~*%Sft Cena do dogovoru JOSIP NOVAK, Brezovica pri Lfabli&nL 1689 Trg.vajenec dobro vzgojen, Čvrst in zdrav, s pri- merno Šolsko izobrazbo se sprejme takof v trgovini 1680 Bndrej Gpampavčan.Vrbniha. Suhe gobe, Hžol, vinski kamen sploh vse deželne pridelke kakor tuđi prazne!dobro obraniene vreče kupi ANTON KOLENG v Celju, draška cesta 22. 1686 Prvovrstno suho polenovko po skrajDo nizki ceni sa doM t vmM mtmmUai pri 8. Medica. Ljubljana. Tržafka testa t. Nakup se priporoča posebno trgovcem na deželi in tuđi tu, ker bo zaloga kmalu popoinoma pošla. 1691 V»o|ikvllaknaBl#d«se#ddave« stanovan] po nizkih ceoah. MARIJA SKALE, Llnbliaaa, Mesarska ceata it 1. ___________________1dS8___________________ Dva trpka pomoćnika mehane su oke se sprejmeta tako| pri tvrdki 1678 lv. SavnUc, KranJ. Prodajalka mehane stroke, utarejša, z daljšo prakso, jako zmožna želi vstopiti v službo kot samostoina pomoćnica. Nastopi lahko takoj. Naslov pove upr. Slov. Naroda«, Kuharica se sprejme takoj. Pogoje po dogovoru. Nastop lahko takoj. Naslov na upravništvo »Sloverisk. Naroda« pod „pridna kuharica11. 1674 1^ O v divi a čine inribji lov se vza- me V nafenit — Nataučne pogoje se prosi pod: »LOV 1569« na upravn. »Slovenskega Naroda«. 1569 t SANATORIUM • EMONA. 1 ZA NDTRANJE IN FJRURGlCNE -fiOLEZTC i PORODKDB^CA 1 LJUBLJANA KOMENSKEG/. ULICA ^ \ f g£F^ia^m:FWl^RkJ^DR^FR-DERGANC finptrn In dobro plaćam vcČ stare se dobro obranjena obletee. Kupim tuđi stare Naslov 1681 Bratovi Vid, Lfubl^ana. NA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Kumi«' 352 H i Ml I 1 krila, kostum^, I II ■■ nočne halje, 1 II f I perilo In Zelo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Lfnlliana, Stari trg 9. Las ta a hiša. 1 Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni oprave. :: Edrard £- !enc raznanja v svojem ter v imena svoje soproge Pep -;2 in svojih i.nov Edvarda in Josipa prcbiidko vest, da je njegov s:n Henrik Metila Doienc poročnik v rez. pri 39. c. in kr. artil. polku, odlikovan z veliko srebr. hrabr. kolajno in z voj. zasl, križeera IH. z voj. razr. dekor., častno preminul, 22 let star, v boju za cesarja in domovino. Bil je 21. junija ranjen, podlegel ranam 28. junija ob 3] '2 uri popoldne v civilni bolnici v Kolomeji in je bil tamkaj 30. junija začasno pokopan. Zemski ostanki se v kratkem prepeljejo v domovino. Grad Orehek, meseca juiija 1915. Josip ina 8r£ar roj. Strgar razn^n]a globoke Žalosti potrta v svojem kakor v imenu svojih otrok Viktorja in mater fcZehtildis, pre-tnžno vest, da je njen iskrenoljubljcni, dobri soprog selski ravnateli ▼ pokoja, blvii vcčlctiii član c. kr. ftolskega sveta, zostopnik ačite!jstva in ravnatelj ■icstne hranilnice, previđen z zadnjimi tolažili sv. vere, v 71. letu svoje starosti, dne 14. juiija 1^15 preminul. Pogreb predragega se vrši v petek, 16. t m. ob 5. uri popoldne. RADOVLJICA, dne 15. juiija 1915. * Brez posebnega obvestila. Trgovskeoa poni špeceri;ske stroke, prva moć m- sprejme takoj -^r od ugodnimi pogoji večja iirma v »nestu na Gorenj&kem. Kje, pove upr. »Slovenske^a Naroda«. 1649 Sprejme se 1^8 dober železninar. Le tak se sprejme. Kje, pove upravništvo »Slov. Narcda». 2 ali 3 1665 Blizanke pomotnlke sprejme lakoj v trajno đelo Kunstler v Sitiji. 1 Več loši za boljša dela se sprejisie takoj na Mesinem trgu šicv. 19. Kneza Auersperga *? I# ft S * 1 radioaktivno |P||lfB |?l I^iPP^PPPI termalno kopališče lUpillu 2!U EJ^&C&ijuftlulIL Dolenjskih 2e!eznic-postaja Straža-Topiice. Gorki vrelec 3Sn C, čez 30 000 hektolitrov jadioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, ni ah ovne kopeli, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi se: revmatizem, proffa, aea?algiie (ischias), noupas*Gnii;a, histerija, ženske bcleznl itd. Prospekte razocSilja toplsško ravnateljstvo. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. 1090 Št. 540/Mob. 1687 Stasom dopisa e* in Isr. 5, armadnega i etapnega pevelktva fs vlagati posiiiđs^ sa ; dno efe^pno psvelfsivo, ki Se i^akopOo po dne 12. juiija 1915. j j^Z C. in kr. dvorni založniki ^p^, tovapne barv, lakov in firnešev LJUBLJANA. 1 Centrala: Gradec. Centrala: Gradec, f Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, ■ Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu, ■ vse vrste ornate, ctihe, esiaiSr.e in iasarine barve3 firnež, pristoi kranfski, mavec (Gyps), ol|e za pod in stroi©, karbo- linej, čepiće, steklarski ia raizar3ki klej !n druge v to stroko —. spađsloče stvari. ^ 7 CerJUl na razoclaao! Cenikl na raznolaoo! ^ ! T 1 CV4 I I II i Ljubljana, Kongresni trg st. 12. 232 za spalse in fcdtlao sobe, salone In rjosposke sobe. Preprotje, zastoru, modre ci na vzmtl žimn&ii modreci, oiroški voilčki iido Sprejema zavarovan;a človeSkega življenja po najraznovrstnejSih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na do-živetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. „SLAVIJA" .-. • .-. Vzajemno zavarovalna banka w Pragi. «-. - .-. ReserTnl fonđi K 7tf9i€.392'2f. ~ Isplaćane odikodniae im kapitalce E 145,150.178-29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. _________,---------- Vsa pofasnila daješ ---------------■—■---------------- fieuralN zagustio i LimUjani '^lji™«?^ la^i-b-^ k Gosnoski uliti štev. 12. Zavaruie poslopja in prcmicnine proti 3 požarnim škodam po najnižjih cenah i Škode ceni takoj in najkulantnejc. \ Uživa najboljSi sloves, koder posluje, t Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte i Telefon &t«v. 16. Ttkftii Mm. ti. 129 Stavbno podjetništvo; pisama za arhitekturo in stavbno« j mr Let« i«7«. ustanovljen« Niniftfca *niu* -i" tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom l)Ma,M!al.A aIaiiLimuIiii J m ii !■ It fi II I 1 lllll 1 ft 1*1 *• stavbna in fina dela; onekarne s strojnim obratom v Kranjska stavDinska družba»Liiiliiii z^-^zr=n;rrr^r=^ ^ ---------------------------.—^—,—,—.