280. številka.
Ljubljana, v sredo 6. decembra 1899.
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izunSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 18 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljnbljano brez poSUjanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vposttjatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12.
Telefon št. 34.
Spravna pogajanja.
Ko je grof Clary dobil nalogo, da spravi volka, kozo in zeljnato glavo čez deročo reko, se je lotil tega dela z veliko lahkomiselnostjo. Zanašal se je popolnoma na to, da mu pomagajo nemški obstrukcionisti, odstraniti vse ovire, in da od strani Čehov ne bo odpora, dasi je z žaljivo brezobzirnostjo razveljavil jezikovne naredbe.
Babilonska zmešnjava, ki vlada danes v parlamentu, nam kaže, kako se je CIary varal. Njegovi računi so bili napačni in nasveti njegovih prijateljev iz tabora nemških obstrukcionistov so bili slabi. To je Clary spoznal v tistem trenotku, ko so mu češki poslanci naznanili, da preprečijo rešitev »državnih potreb", ako ne dobe popolne satisfakcije.
Posledica sklepa čeških poslancev, da začno obstrukcijo, so bile spravne konference. Nihče ni hotel verjeti, da bi te konference imele kaj uspeha, in včeraj se je izkazalo, da so bila ta domnevanja do cela utemeljena. Čim se je Clary postavil na stališče, da ne stori ničesar, v kar niso Nemci privolili, ni bilo nobenih dvomov več, da se sprava ne doseže, kajti nemški ob-strukciji ni bilo niti sedaj, niti kdaj poprej za spravo nego vedno le za popolno zmago.
Nemški klerikalci so poskusili posredovati. Prezident poslanske zbornice, dr. Fuchs je sprožil v to svrho poseben predlog, ki pa ni našel simpatij ne mej Nemci, ne mej Čehi. Fuchs je nasvetoval:
„Poslanska zbornica mora tekom osmih dni izvoliti poseben odsek, kateri ima vse na uredbo jezikovnih in narodnostnih razmer nanašajoče se predloge pretresti, tekom šestih tednov sestaviti primeren zakonski načrt in o njem poročati v plenumu poslanske zbornice. Ako odsek in parlament tekom štirih mesecev svoje naloge ne rešita in ne doženeta jezikovnega zakona, potem sta minister notranjih del in pravosodni minister dolžna, uvesti s posebnimi ukazi češki notranji uradni jezik v čeških okrajih. Ako se sprejme ta predlog, se mora obstruk-cija v parlamentu ustaviti, in se morajo dovoliti državne potrebe".
Morda bi se bili Čehi s tem predlogom sprijaznili, ako bi se mu bili Nemci
LISTEK.
Knjige družbe sv. Mohorja.
Koledar za leto 1900.
(Dalje.)
Koristen je sestavek Fr. Praprot-nika „Slovenci, poprimimo se sadjarstva!", kateri navdušuje kmeta za umno sadjerejo. — Pri prostemu narodu jako dobrodošel je brezdvomno životopis avstrijske cesarice Elizabete, katerega je spisal Jožef Rozman. Spis je sestavljen v poljudnem, lahko umljivem slogu ter je vseskozi zanimiv. Diči ga tudi več slik: „Grad Pose n ho fen", kjer se je cesarica rodila, „Napad na cesarico", »Cesta „Montblanc" v Gene vi i. dr.
Prav na mestu je tudi kratki životo pis dr. Valentina Miillerja stolnega prosta, kateri je bil družbi sv. Mohorja od leta 1860. do svoje smrti 1. 1899. marljiv in požrtvovalen vodja. Životopisu je pridejan tudi Mtillerjev portret.
„Stara in nova hiša", povest Fr. Finžgarja, ni velika po svojih idejah. Da pride radi slabe gospodinje vse na boben,
udali. Toda Nemci so ta predlog odločno odklonili. V svojem binkoštnem programa so Čehom sami koncedirali češki notranji uradni jezik, ali vzlic temu so se uprli Fuchsovemu predlogu. Pravi vzrok njihovemu postopanju je ta, da sploh nečejo rešitve jezikovnega vprašanja, ker v sedanji motni vodi najbolje ribarijo, in da sploh nečejo sprave, ker upajo, da razpade desnica, in da pride nova večina na krmilo, večina, v kateri bi Nemci zvonec nosili.
Ako so češki poslanci ta predlog odklonili, se temu ni čuditi. Upoštevati je samo njihov položaj. Razveljavljenje jezikovnih naredeb je zanje strašen udarec. Češka delegacija se nahaja v položaju vojskovodje, ki je izgubil odločilno bifso. Pomislimo samo, kako se je godilo Bene-deku po bitki pri Kraljevem Gradcu. In prav tako se godi sedaj češkim poslancem, vsa stranka je izgubljena, če ne doseže zadoščenja za veliko krivico, ki se je zgodila češkemu narodu. Ta krivica peče češki narod toliko bolj, ker si je svest, da so se njegovi poslanci več let žrtvovali za krono in za državo, naposled pa učakali tako zahvalo.
V obče se sodi, da so spravna pogajanja z odklonitvijo Fuchsovega posredovalnega predloga končana Govori se sicer, da so tudi Poljaki sprožili nekak posredovalni predlog, ali nihče ne veruje, da bi se pogajanja znova začela. Čas sili. da se izreče odločilna beseda, in tudi vse stranke žele to. Nemci se trudijo, da bi dosegli odločitev v svojem smislu. Vse jim je prav, kar se zgodi, samo da se ohrani sedanja popolnoma njihova vlada. Celo za to se poganjajo, naj se posnema Banffvja in naj se uvede stanje exlex. Niti najpredrz-nejšega kršenja ustave se ne ustrašijo te stranke. Nasprotno upajo Čehi, da odstopi vsaj ministrstvo.
Odločitev je odvisna od višjih faktorjev. Boj za to, kako se odloči, se je prenesel za kulise. Zmešnjava v parlamentu je splošna. Vse se krha, tudi desnica, in zato se čedalje bolj utrjuje mnenje, da pride do razpusta poslanske zbornice. Dolgo ne bo čakati na odločilno besedo, kajti čas beži in do Božiča mora biti stvar odločena.
ter da si priden gospodar zgradi v kratkem času hišo, to sicer ni nič novega, to 1 a priznati moramo, da je Finžgarjeva povest prav čedna, kajti pisatelj dobro pozna kmeta in ve za vse njegove težnje ; on tudi piše prav tako, kakor govori narod, krepko in jedrnato. Finžgar je gotovo med najboljšimi povestničarji naše družbe.
Dr. Janez Ev. Krek se nam pa zdi v svoji povesti „Božji blagoslov" že od sile tendencijozen. Povest vendar nima samo namena razlagati in podkrepljati raznih pobožnih rekov! Tudi se nam zdi stari Janez nenaravno blag in idealen. To je marijoneta, katero si je dr. Krek postavil v svojo povest, da z njeno pomočjo z največjo vnemo pridiguje, kakor da je na leci . . . No, beletristu je treba pač česa druzega kot doktorata in državnozborskega mandata. Zato pa bi tudi svetovali gosp. doktorja, naj ostavi literarno polje, kjer ni imel Se nikdar velike sreče ter naj ne spravlja odbora čestite Mohorjeve dražbe, kateri je takorekoč primoran, sprejemati spise rimskega doktorja svete besede, v nepotrebno zadrego! „Ein.es scbickt sich nicht fur Alle" — eden imeniten beletrist, drug imeniten politik in kršč. sociolog.
V LJubljani., 6. decembra. Kakšne koristi nam donaša trozveza?
V delegacijah so se bavili s tem vprašanjem posl. dr. Kramaf, dr. Stran-sky in grof Dzieduszycki. Kramaf je dejal: Ne tajim, da đonaša trozveza velike koristi, žal, da ne nam, nego predvsem Nemčiji. Na naravnost občudovanja vreden način zna izrabljati Nemčija svoje stališče, katero ji branimo mi. V zaupanju do nas in do Italije ima docela svobodne roke za izkoriščanje vseh prilik, sedaj na rusko, sedaj na angleško stran. V Potsdamu so svečano naznanili, da ne bodo posredovali (med An-lijo in Transvaalom), na drugi strani pa je dobila Nemčija Samoo, velike koncesije v Afriki in sedaj še velik dragocen dar, ki nas gotovo briga, koncesijo za železnico od Konija do Bagdada in Bassore v perzijski luki. S to železnico dobi Nemčija Malo Azijo ekonomsko povsem v oblast, mi pa si bomo obrisali usta. Rodovitni kraji, katere odkrije nova železnica, bodo nova konkurenca za naše kmetijstvo in zlasti Ogrska jo bode občutila pri svojem izvozu. Na drugi strani pa dobi Nemčija za svoje industrialne izdelke nova tržišča in mi bomo mogli le mirno gledati, kako nas Nemčija gospodarsko vedno bolj zapreja ter nas izpodriva z naših naravnih tržišč. In mi to politiko še podpiramo in sicer s tem, da pospešujemo direktno progo Lvov-Jassy-Carigrad. Drugi naš zaveznik, Italija, tudi ne zaostaja; njegov vpliv v Albaniji je vedno večji in njegova konkurenca, zlasti v pre dilni stroki za Balkan vedno nevarnejši in grozilnejši. Dzieduszycki je konstatiral, da je izvoz avstrijske goveđe in avstrijskih prašičev v Nemčijo malone onemogočen. Gotovo tudi ne povzdiga simpatij do tro-zveze, ako Nemčija izganja avstrijske Slovane iz svojih obmejnih krajev ter jim uničuje v zahodnjih pokrajinah eksistenco. Izganja pa Slovane večkrat naravnost brutalno. Trgovini avstrijskih državljanov na Visli pa delajo največje težave. Treba torej pomnožiti naše konzulate v vzhodnjih in zahodnjih nemških provincijah, da bodo branili Avstrijce brutalnosti in šikan naših ljubih nemških zaveznikov. Stransky je očital Goluchow8kemu,da ne stori ničesar v obrambo
Vsega pa dandanes ne zadene nihče več!
Jako lična je slika iz vasi „Norec", katero je spisal znani pisatelj in pesnik „Ljubljanskoga Zvona", Fr. Ks. Meško. Povestica je lepa psihološka študija, ki pa bode tudi pri prostemu narodu lahko um-ljiva ter ga bode gotovo zanimala. Značaji so realistično, plastično slikani, jezik kakor vedno pri Meškotu, vzoren. Meško bi bil pač v prvi vrsti sposoben spisati družbi daljšo povest, katera bi bila kmetu umljiva, a pri tem vendarle umotvor. On živi med ljudstvom, zato ima tudi priliko, študirati ga, in kar človek-pisatelj dobro pozna, to tudi najložje spiše. Preverjeni smo, da bi se Meškotu kmetska povest prav posrečila, morda bolje kot njegove povesti, vršeče se na salonskih tleh, ki so mu španska vas . . .
Peter Bohinjec je znan kakor dober beletrist Tudi njegova sličica v koledarja „Pri moji kokoši" popolnoma ustreza svojemu namena. Prepir med dvema sosedoma, katerega posledica je neprestano pravdanje, je sicer že jako obrabljen sujet, toda Bohinjec ga je obdelal dosti izvirno.
preganjanih avstrijskih podanikov na Nemškem, in da je delal celo ovire Thunu, ki je nastopil v tej zadevi energično. Zares, veliko korist nam donaša trozveza!
Obstrukciji v ogrski zbornici.
Radi kvote in radi dogodkov pri kontrolnih shodih so začeli Košutovci in somišljeniki v ogrski zbornici najhujšo obstrukcijo. Poslanci kriče, razbijajo s pulti, s stoli in s palicami, predlagajo imenska glasovanja in tajne seje, imajo brezkončne govore, napadajo predsednika ter povzročajo za malenkost burne in dolgotrajne debate. Poslanec Barabas — nomen omen! — pa je napadel celo kralja ter dejal, kakor posnamemo iz „\Viener Allgemeine Zeitung" o razmerju Ogrov do vladarja: „Z obžalovanjem moram konstatirati, da narod vzlic svoji nepremagljivi visoki otroški ljubezni do svojega kralja nikdar ne čuti njegove naklonjenosti in njegovega očetovskega srca". Seveda je poklical predsednik zbornice poslanca Barabasa k redu, naglašujoč, da kažeta zgodovina in izkušnja o največji ljubezni kralja do ogrske dežele. Tudi ministrski predsednik Szell je zavračal Barabasovo očitanje. Ogri se pač ne morejo pritožiti, saj jih njihov kralj prav posebno ljubi in jim svojo ljubezen dejanski izkazuje pri vsaki najmanjši priliki!
Vojna v Južni Afriki.
Ako so resnična poročila, da se je pridružilo Burom 8000 Holandcev iz Kapa, potem so Buri pridobili pomoč neprecenljive vrednosti. Gotovo se jim pridruži še več Afrikanderjev, morda nastane celo splošna ostaja, da bodo imeli Angleži dosti posla v svoji koloniji ter ne bodo mogli rabiti vseh svojih čet proti Barom. Proti lordu Methuenu maršira general Grobler, general Cronje je poslal nekaj svojih čet izpred Mafekinga in vojska pred Kimber-leyem se pripravlja na odločilno bitko. S treh stranij žuga torej Methuenu nevarnost, da ga pobijejo. V Londonu imajo zategadelj hude skrbi. Zmagoslavni Methuen bo morda že te dni začel umikati se zopet proti jugu. V Natalu se Angleži še vedno ne morejo ganiti. Most pri Kolensu so Buri popolnoma porušili.  Celo stebre je razgnal
„Sv. Gora pri Gorici", spis vele učenega g dr. Andreja Pavlice, bode preprostega kmeta nedvomno zanimal. No, ne bo mu koristil, pa tudi ne škodoval. Dokazi, da se je na sv. Gori res prikazala Marija, pa so vsi kruljavi in se opirajo le na ustna izročila. Pa saj naš kmet rad verjame, kar mu „gospod" povedo!
Životopis vzornega slovenskega rodoljuba ter velikega prijatelja in dobrotnika savinjskega kmeta, Janeza Hausenbih-lerja, spisal Ivan Kač, bode vsekakor v spodbujo slovenskemu narodu ter je zato na mestu, prav tako kakor naslednji sestavek Fr. Št up ar j a:
„Mišji so vražniki", katere poznati je kmetovalcu gotovo v korist.
Posebno dobro došel pa bode naroda spis .Nova civilna pravda", spisal neimenovan praktičen jurist. V tem spisa podaja pisatelj glavna navodila v pouk novega zakona. Poučuje, kdaj treba pri pravdi najeti odvetnika, kako narediti pooblastilo za pravdo, kako je postopati pri sodiščih itd. . . . Brezdvomno je ta spis za narod neprencenljive vrednosti, ker se more iz njega naučiti marsičesa potrebnega, je tudi posebno hvalevredno, d;: je
dinamit, tako da mosta ne morejo popraviti. Onstran reke Tugela pa so se utrdili Buri tako, da je baje nemožno pregnati jih. Povsod manjka Angležem topov. Najnovejše brzojavke poročajo, da Joubert nikakor ni mrtev, nego da je docela zdrav in krepak ter poln zaupanja v bodočnost.
„Ljubljanski Zvon".
(Konec.)
Razume se pa samo ob sebi, da velja še dandanes — in zlasti dandanes! — Ho-racijevrek: „Nonum prematur in annum!" Vesten pisatelj, ki se popolnoma zaveda, kako važno misijo opravlja v prosveti vsakega naroda književnost, zlasti pesniška književnost, bo svoj spis temeljito pretehtal, pregledal in opilil, ter bo uredništvu za tisk pošiljal samo popolnoma zrele rokopise ...
V poeziji, v beletristiki (kakor v umetnosti sploh) je slog važna stvar. Ravno v slogu, v dikciji vtisne pisatelj pečat svoje individualnosti. Jurčič piše drugače nego Krsnik, Stritar drugače nego dr. Tavčar, Govekar drugače nego Murnik — in Cankar drugače nego Kostanjevec . . . Ako torej hočemo, da dobimo čim več samostalnih in izvirnih novelistov, ne sme urednik po ne-~ otrebnem segati avtorju v besedo, ampak mu mora pustiti, da govori po svoje.
Naši beletristi-začetniki pa naj si spo-polnjujejo in požlahtnujejo svoj okus na dobrih vzorih, naj študirajo življenje ter naj si razširjajo svoje obzorje. Le na ta način pridobijo njihovi spisi na globočini du-šeslovne analize, na višini naziranja o svetu
ter na resničnosti značajev delujočih oseb...
* * *
Uredništvo je povabilo vse dosedanje sotrudnike „Zvonove" in vse pripoznane pisatelje, da bi sodelovali tudi v novem letu pri „Zvonu". Gospoda pisatelji in pisateljice naj nam oproste, da smo jim poslali tiskana povabila; zaradi tesnobe časa smo izvolili to kračjo pot.
Nekateri so se že prijazno odzvali našemu povabilu ter nam ali že poslali ali pa obljubili poslati primernih spisov.
Kar se tiče poezije v ožjem smislu, poezije v vezani besedi, ima novi urednik, ki je to panogo našega leposlovja vodil do-sedaj itak že izza leta 1895., še obila gradiva, ki so ga poslali naši priljubljeni pesniki. Tudi v novem letu se bodo oglašali v našem listu s svoj i mi poezijami: Aleksandrov, Batog, Borut, Cankar, Doksov, Funtek, Gangl, Laščan, Maksimi-]jan, Marica II., Novljan, Kaz. Radič, Radivoj, Sigma, Šorli, Vida, V o j a -nov, Oton Zupančič, Zagorska in še nekateri drugi, tudi mlajši pesniki . . .
Z novelističnimi spisi so nam do-sedaj obljubili prispevati za prihodnji letnik ali so nam jih že poslali: Iv. Cankar, Fr. Govekar, Jo s. Kostanjevec, Zofija Kvedrova, E. Kristan, Laščan, Marica II., Josip Murn, R. Murnik, Pavlina Pajkova, J. Prijatelj, Marica Strnadova, dr. Ivan Tavčar, Milutin Zamik, dr. Fr. Zbašnik in O. Zupančič.
Glede pripovednih spisov omenjamo, da bi v bodoče našemu mesečniku bolj ugajale krajše novele in povesti, nego
sv. Mohorja vvrstila v svoj koledar tudi ta spis. Še več takih in enakih!
Prav tako potreben je tudi sestavek „Kako plačujmo davke?", spisal Ant. Obreza. Pisatelj svetuje kmetu, naj bi vplačeval svoj davek na bližnji pošti z „vplačilnicami za plačila c. kr. davčnim uradom", s čimer bi si prihranil mnogo časa in pota.
Končno poroča še župnik F. S. Še-gula o katoliških mi si j oni h. Temu sledi zanimivi »Razgled po svetu", poroča Jožef Rozman.
Omenimo naj še lepo število pesmij, od katerih so nekatere dobre, druge pa so sila prozaične. Pesmi so tele:
„V spomin umrli, blagi cesarici Elizabeti", zložil R. K. — Sijon-ski glasovi: „Sveti večer", zložil J. M. Kržišnik. — „Ti boš sodil", Fr. Ks. Meško. — „Ob vodnjaku", Mih. Opeka. — „Terice", Fr. Neubauer.— „Resje in rilje", A. Medved. — »čez morje", Žaljski. — »Življenja pot", Fr. Ks. Meško. — „Sveta noč", Fr. Ks. Meško. — „Planincu", A. Medved.— „Oče in dete", Meško. — „Spozna-nje", Fr. Nenbauer. (Dalje prih.)
pa dolgi romani, ki se vlečejo skoz ves letnik. Sicer pa uredništvo s to pripomnjo nikakor noče pisateljem vezati rok. ..
Tudi sestavkov poučne, znanstvene, umetniške in kritične smeri imamo že nekaj priposlanih ali obljubljenih.
Gosp. ravnatelj Ivan Š u b i c začne v našem listu objavljati prezanimivo korespondencijo svojega bratranca, prerano umrlega slikarja Jurija Šubica, ki je svoje dni pismeno in osebno občeval z raznimi znamenitimi osebami, kakor n. pr.: s kraljem grškim, s Schliemannom, z Mommsenom, z Munkacsy-jem in z dr.
Gosp. dr. Simon Šubic, vseučiliški profesor v Gradcu, nam je dal na razpolaganje več znanstveno - poljudnih in filozof skih razprav, ki pridejo na vrsto v novem letniku.
G. stud. phil. Ivan Prijatelj priobči studijo o Tolstega najnovejšem romanu »Vstajenje".
G. Vat r. Hol z bo pisal o modernih slovenskih slikarjih.
Prof. Rut ar bo sodeloval z zgodovinskimi in narodopisnimi črticami; dr. Fr. Zbašnik in dr. Foerster bosta oskrbovala rubriko »gledališče" ter s svojo znano vestnostjo in objektivno kritiko, kakor doslej, poročala o razvoju in napredku našega jedinega Talijinega svetišča.
Da bo podpisani urednik lože ustrezal svoji nalogi, stopila sta mu na stran ter mu bosta stalno pomagala pri urejevanju novelističnih spisov gospoda: dr. F r. Z b a š-nik in Fr. Govekar. Jezično stran »Zvo novih" spisov pa bo, kakor doslej več let, pregleda val in opravljal korektorski posel z lastno mu akribijo g. A. Mikuš.
„Narodna tiskarna" je nabavila novih vinjet.  Uredništvo je naročilo tudi novo, moderno ilustracijo za „Zvonov" ovitek. To ilustracijo nam izdela mladi, v Parizu ži veči slovenski slikar g. Ivan Vavpotič.
„Ljubljanski Zvon" pričakuje torej z veselimi nadami novega leta; laska si, da bo pel „z domače line" na čast slovenski književnosti in umetnosti.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1899. Za uredništvo „Ljubljanskoga Zvona":
A. Aškerc.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 5. decembra. Seji je predsedoval župan Hribar, ki se je najprej s toplimi besedami spominjal umrlega predsednika trgovinske zbornice Perdana. Pokojnik je bil pri vseh strankah priljubljen, nikjer ni imel nasprotnikov, zato tudi vse meščanstvo občuti njegovo izgubo.
V znak sožalja so obč. svetovalci vstali raz sedeže, kar se zabeleži v zapisniku.
Župan je potem prečital dopis firme Siemens & Halske, s katerim se predloži podpisana pogodba glede cestne električne železnice. Firma pravi, da se je le težko odločila za podpis, ker so pogoji jako težki, in upa firma, da jej bo obč. svet šel na roko. Župan je pripomnil, da je to, kar piše firma, dokaz, da je obč. svet izposloval jako ugodno pogodbo ter dostavil, da mora firma, ker je pogodba datirana z dne 1. decembra t. 1, izročiti električno železnico dne 1. marca 1901 prometu.
Naposled je župan odgovoril na interpelacijo obč. svet. Lenčeta glede stroškov, ki so nastali vsled tega, da se je na Rimski cesti pozabilo položiti kabelj in vodovodne cevi. Izkazalo se je, da se kabelj sploh ni mogel prej položiti, dokler ni bilo delo že deloma dokončano. Kamnita podlaga se je morala pač razdreti in potem na novo narediti, a vsi stroški ne znašajo več kakor 70 gld. Iz tega se vidi, kako malo osnovane so bile govorice, ki so se raznesle, in na katere se je tudi interpelant preveč oziral.
Obč. svet je potem na mesto prosta dr Elberta izvolil na poziv davčne administracije svojim zaupnikom kanonika Sušnika.
Obč. svet. Prosenc je nujno predlagal, naj se naroči županu, da posreduje pri vladi, naj vse potrebno ukrene, da se odvrne nevarnost, ki preti vsled tega, ker pride v četrtek v Trst okužena ladja „Be-renice". Po kratkih opomnjah župana, da se bo kava, ki jo vozi „Berenice", žgala, in da po mnenja mestnega fizika se noben bacil tako hitro ne uniči kakor bacil kuge, je bil Prosenčev predlog sprejet.
Po poročila obč. svet. drja. S tare t a je občinski svet sklenil, da v zadevi kanala in jame v hiši Josipine Selanove na Starem ne vloži protispisa na upravno sodišče.
O pritožbi I. društva hišnih posestni kov v Ljubljani zaradi postopanja pri za-menjavanji hišnih tablic je poročal obč. svet. Plantan. Rečeno društvo je vložilo na občinski svet naslovljeno vlogo, v kateri pravi, da je magistrat pri napravi novih hišnih tablic nekorektno postopal, češ, da se hišni posestniki o napravi novih tablic niso obveščali in da so se tistim, ki so protestovali, hišne tablice v vežo postavile. Društvo zahteva, naj se izreče mestnim organom graja zaradi njihovega postopanja pri nabijanju novih hišnih tablic in izjavlja, da nima pri svojem postopanju nikacih političnih namenov. O tej vlogi je župan sestavil jako obsežno poročilo, v katerem se zavrača vsaka posamezna trditev v vlogi društva hišnih posestnikov. Poročilo pravi, da je bila proti novim tablicam podana jedna sama pritožba; ugovarjala je jedino le kranjska hranilnica. Magistrat je takoj ugodil njeni pritožbi in jej sporočil svoje obžalovanje, da je dotični delavec nerodno postopal. Očitanje, da je magistrat postopal napram hišnim posestnikom brezobzirno, je torej neutemeljeno. Vsled demoliranja mnogih hiš in vsled mnogih novih stavb je postala numeracija neizogibna in magistrat se je le poslužil svoje pravice, ki mu jo daje zakon z dne 29. marca 1869, drž. zik. št. 67, ko je numeracijo izvršil. S tem ni posegal v lastninske pravice hišnih posestnikov. Trditev v vlogi društva hišnih posestnikov, da ima vsak hišni posestnik pravico, ugovarjati proti napisom na hišnih tablah, je monstrozna, kakor je sploh vsa vloga zasnovana na neresničnih trditvah, tako da se ne more verjeti, da bi ne imela političnih namenov.
Poročevalec je dejal, da so vse društvene navedbe popolnoma neosnovane. Zgodil se je jeden sam tak slučaj in to po pomoti pri kranjski hranilnici, da je dela vec tablico v vežo postavil. Če bi se jih bilo kaj več zgodilo, bi bilo društvo hišnih posestnikov navedlo dotične slučaje. Iz tega pa izhaja, da društvo ne pojmi svoje naloge in obuja mnenje, da društvo nima druzega namena kakor hujskati proti magistratu. Poročevalec je predlagal, naj se preko prošnje preide na dnevni red in izreče obžalovanje, da društvo hišnih posestnikov brez dejanske podlage dolži mestne organe nekorektnega postopanja.
Obč. svet. dr. Tavčar je dejal, da že vsled tega, ker je član in tudi odbornik društva hišnih posestnikov, ne more molče prezreti, kar se je društvu po krivici očitalo. Vloga društva je nedolžna in nima nikacih posebnih namenov, a vzlic temu sta magistrat in poročevalec stvar po nepotrebnem zelo napihnila. Očitati društvu, da hujska, ker se je pritožilo, proti temu se mora ugovarjati. Resnica je, da so se razni hišni posestniki pritožili tudi osebno govorniku, da so se jim nabile na hišo tablice, ne da bi se jih bilo o tem obvestilo, dasi pravi postava izrecno, da se morajo hišni posestniki pozvati, oziroma obvestiti. To se ni zgodilo, in zato je bilo društvo opravičeno se pritožiti, in mu ni treba očitati, da hujska.
Poročevalec obč. svet. Plantan je dejal, da je očitanje utemeljeno, ker društvo ni navedlo nobenega konkretnega slučaja, in ker se tudi slučaji neokretnega postopanja niso primerili. (Obč. svet. dr. Tavčar: Seveda ne! Še danes so posestniki, ki niti ne vedo, da imajo nove številke. Župan Hribar. Kje? Obč. svet. dr. Tavčar: Na Poljanah.)
Obč. svet je poLem sprejel poročevalčev predlog.
Po poročilu obč. svet. Stareta se je na podlagi dopisa graškega mestnega sveta glede odškodovanja za poslovanje v prenesenem delokrogu sklenilo pridružiti se do-tičnemu potezanju in v ta namen podati posebno peticijo.
Obč. svet. Senekovič je poročal o najetju prvega dela posojila 800.000 gld. Predlagal je, naj se najame posojilo pri ljubljanski mestni hranilnici 800.000 gld. po 4.4% in naj se pooblasti magistrat, da letos in prihodnje leto najame 450.000 gld. za .Mestni dom" (120.000 gld), za ubožnico (50.000 gld.), za dekliško osemrazrednico (60000 gld.) ljudsko kopelj (20.000 gld.) in elektrarno (200.000 gld.), za najetje posojila
za nove ceste na 50.000 gld. in za tlakovanje cest na 100.000 gld. preračunano potrebščino pa naj v vsakem slučaju posebej poprej izposluje dovoljenje občinskega sveta.
Predlog je bil brez debate sprejet. Istotako je občinski svet po poročilu obč. svet. Senekoviča odobril proračun mestnega ubožnega zaklada, proračun splošnih ustanov in zaklada mestne imovine.
O zdravstvenem poročilu mestnega fizika za 1. 1898. je poročal podžupan dr. vitez Bleiweis. Poročevalec je predlagal, naj se vzame poročilo na znanje, naj se na mestne stroške kupi cepiva za slučaj davice in izreče osobju priznanje. Nasve-tovanih vozov za pobiranje smeti ne kažj kupiti, ker bi sicer zopet društvo hišnih posestnikov prišlo s pritožbo, naj torej hišni posestniki smeti še nadalje požirajo.
Obč. svet. dr. Tavčar je najprej vprašal, koliko bi veljali tisti vozovi za odvažanje smeti in je protestoval proti poročevalčevemu utemeljevanju, da naj hišni posestniki smeti sami požirajo, češ, da res kmalu ne bodo imeli druzega ko smeti. Župan Hribar in podžupan dr. vitez Blei\veis sta pojasnila, da bi vsak hišni posestnik moral plačati zanje po tri in već goldinarjev.
Daljša kontroverza, v katero so posegli obč. svet. dr. Tavčar, župan Hriba r in podžupan dr. vit. BI e i w e i s, se je vnela radi nakupa cepiva zoper davico. Dr. Tavčar je zastopal stališče, naj se daje cepivo siromašnim ljudem brezplačno, ali naj se nikogar ne sili, da pusti otroke cepiti proti davici.
Občinski svet je sprejel poročevalčev predlog z dostavkom dr. Tavčarja, da naj je glede cepiva zoper davico oziroma postopanja pri rabi od strani mestnega fizikata vpraša zdravniška zbornica.
0 opravilnem redu mestne posredovalnice za delo in službe je poročal obč. svet. Plantan.  Opravilni red se je odobril.
Na to se je seja zaključila in se bo nadaljevala jutri.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. decembra.
— Osebne vesti. Sodni pristav v Ajdovščini gosp. Matija F a b i j a n je imenovan okrajnim sodnikom v Kobaridu. — Sodni pristav v Tolminu g. Henr. L a s i č je premeščen v Ajdovščino.
— Ivan Perdan f. Vodja trgovinskega ministrstva dr. Stibral je trgovski in obrtni zbornici ljubljanski brzojavno sporočil svoje sožalje na smrti njenega predsednika. Takisto je dež. predsednik baron Hein pismeno izrazil svoje sožalje. Pogreb se je vršil danes popoludne ob pol 3 uri. Pri hiši žalosti je pel »Slavec" in isto tako na grobu. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna in je kazala, kako iskrene simpatije je pokojnik vžival v vseh krogih prebivalstva. Vencev je bilo toliko, da jih ni bilo prešteti. Udeležili so se pogreba zastopniki vseh uradov in vojaštva, jako mnogo meščanstva zlasti trgovcev, zastopniki raznih gasilnih društev z dežele in društva „Slavecu z zastavo, „Gasilno društvo", „Zidarsko in tesarsko društvo" z zastavo in društvo katoliških rokodelcev z zastavo.
— Slovensko gledališče. Repertoar: V petek, dne 8. t. m., igra se drugikrat v sezoni „Od stopnje do stopnje"; v nedeljo, dne 10. t. m, poje se četrtikrat v sezoni veličastna opera Smetanova „Dalibor"; v torek, dne 12 t.m., drugi-grat opera Faust"; in v četrtek, dne 14. t. m., prvikrat v letošnji sezoni domača igra „Rokovnjači".
— Miklavžev večer „Sokola" ljub Ijanskega, ki je postal že tradicijonalna veselica za nežno našo mladino, je tudi včeraj uspel prav sijajno. Udeležba je bila upravo ogromna, da so obsežni prostori te lovadne dvorane postajali pretesni. Zbrala se je prav odlična narodna družba. Največjo zabavo je imel vsak prijatelj mladega sveta nad malimi udeležniki, ki so žarečih obrazov in iskreči h se oči nestrpno pričakovali, kdaj se bode na impozantno prirejenem odru prikazal tako zaželjeni Miklavž. Vspored so začeli iz prijaznosti sodelujoči gg. hrvatski tamburaši, ki so, akopram za veliko dvorano malobrojni, tem neumornej še in prav krepko udarjali ves večer z zares
vse hvale vredno požrtvovalnostjo. Svirali so 16, skoro vseskozi slovanskih točk in jeli toliko priznanja, da so morali Se marsikatero dodati. Nastop Miklavžev je bil izredno sijajen, in gre za res okusno in efektno prireditev velike Miklavževe skupine, razsv etljene z magično električno lučjo, rediteljema br. Jagodicu in Verniku vsa hvala. Krepak, narodno navdah-nen govor Miklavžev, dovtipne opombe Fausta, Mefista in drugih spremljevalcev, ter razposajene burke peklenščekov so zanimale stare in mlade gledalce. Bratsko društvo „Slavec" je pelo pod vodstvom kapelnika g. Beniška prav dovršeno štiri zbore in moralo na splošno zahteva nje tudi še kaj dodati. S kratka bil ie prav lep rodbinski večer, ki ga je priredil „Sokol', zabavalo se je staro in mlado prav dobro in neprisiljeno, kot da so vsi navzoči le člani jedne velike rodbine. In tako je prav!
— Iz Cerknice se nam piše: Pri nas nameravajo napraviti vodovod. Vodo hočejo napeljati iz bližnjega Martinjaka, toda temu ugovarjajo ondotni prebivalci, češ, da bi potem v suši ne bilo dosti vode. Pred tremi leti je to vodo meril inžener in sicer o suši; mera je tedaj pokazala, da je vode za vse dovolj. Vsled ugovora se je pa ven-der sklenilo, da se ta voda še enkrat meri. Ker je sedaj že toliko časa suša, in je tudi jezero popolnoma suho, bi bilo sedaj najbolj umestno, da se voda še enkrat meri, in da se potem store potrebni koraki, da dobimo za naš trg toli potrebno vodo.
— Volitev kraj nega šolskega sveta v Zagorji ob Savi. Dne 4. t. m. volil se je nov cdbor. Izvoljeni so bili: Gospod P. Weinberger, predsednikom, gg. Fr. Dr-novšek iz Potoške vasi in Fr. Drnovšek iz Kotredeša. Vsi trije so pristaši narodne .stranke.
— Občni zbor „Narodne čitalnice" v Novem mestu bo v soboto, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
— „Matica Hrvatska". Prvo mesto med slovanskimi „Maticami" pristoja brez dvoma „Matici Hrvatski". Nobena druga ne daje na svetlo toliko in tako izbranega književnega blaga. Členi „Matice Hrvatske" dobe za leto 1899. deset knjig — jedno več nego lani. Poleg Gjurašinov'h „Ptić" (I. del) izidejo letos tri zgodovinske knjige, namreč: prvi del „Poviesti novoga vieka" (1453.—1789), spisal Valla, Šrepelov „Preporod — renesansa — u Italiji v XV. i XVII. stolječu" in Poparićeva monografija: .Pomorska sila Hrvata za dobe na. rodnih vladara". Nadalje prejmo letošnji Matičarji šest leposlovnih knjig: Vovčok, „Pučke pripoviesti", prevel dr. Avgust Harambašid. Puškin, „Izabrana djela u hrvatskoj knjizi", Arnold, „Izbrane pjesme", Novak, „Posljednji Stipan-čići, Šandor Gjalski, „Diljem doma" in J. E. Tomić, „Melita". — Deset tehtovitih, po več pol obsežnih knjig za borne 3 gld., poprečno torej knjiga po 30 kr. — kaj takega v zmore samo slovanska, nesebična požrtvovalnost. Slovencem, ki na novo pristopijo v kolo hrvatskih Matičarjev, dojde darom še 11. knjiga, namreč „Slovnik hrvatsko-slovenski". Slovenci, vpišite se v „Matico hrvatsko", namesto da kupujete mnogo dražje nemške knjige in časopise. Iz knjig „Matice Hrvatske" se na vzamete slovanskega mišljenja, nadivite se blagoglasnemu hrvatskemu jeziku, najbližjemu bratu naše mile slovenščine. „Matica Hrvatska" izdaja poleg navadnih društvenih knjig še „Hrvatske narodne pjesme", katerih so dosedaj izšli trije zvezki. Prihodnje leto izide četrti. Nanje se je treba posebej naročiti. Vsak zvezek velja 1 gld. 50 kr. Kdor se želi vpisati v „Matico Hrvatsko", naj svoj letni donesek 3 gld. pošlje ali naravnost v Zagreb gospodu blagajniku Iv. Ko-strenčicu ali pa naj ga izroči bližnjemu Matičnemu poverjeniku. Na Kranjskem so ti-ie poverjeniki „Matice Hrvatske": v Ilirski Bistrici g. posestnik Ivan Valenčič, v Kranju g učitelj Fran Giirtner, v Postojini g. dr. Janko Ponebšek, v Novem mestu g. lekarnar Širne pl. Sladovid, v Šmartnem pri Litiji g. beneficijat Ivan Trpin, v Ljubljani g župnik Ivan Vrhovnik ali njegov pooblaščenec g. Ivan Bonač. Dosedanji in novi gg. Členi „Matice Hrvatske" naj blagovole čim preje poslati letnino za 1899.
— Akademično teh. društvo „Triglav" v Gradcu priredi dne 8. t. m. na čast  svojemu   častnemu  članu gospodu
dru. Benjaminu Ipavicu, odličnemu slovenskemu skladatelju v Gradcu o priliki njegove 70Ietnice slavnostni večer. Vzpored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Dr. B. Ipavic: „Kolo" iz opere »Teharski plemiči", tamburaški zbor. 3. .Slavnostni govor", govori g. predsednik Rasto Pustoslemšek. 4. Dr. B. Ipavic: „Podoknica11 iz opere .Teharski plemiči", bariton - samospev s spremijo vanjem glasovirja, poje g. med. Jos. Strašek. 5. Dr. B. Ipavic: „Je pa davi slanca pala", bariton-samospev s spremljevanjem glasovirja, poje g. med. Strašek. 6. Dr. B. Ipavic: „Prošnja", moški zbor s tenor-samospevom, poje g. iur. Stojan. 7. Dr. B. Ipavic: „Domovini", moški zbor s tenor in bariton samospevom. Začetek ob 8. uri zvečer. Lo kal : „Hotel Triest". Društva in osebe od zvunaj, ki se nameravajo udeležiti tega večera, naj blagovole to javiti do petka dopoludne odboru.
— Požari. V Obolnem pri Št. Vidu v zatiškem okraju je dne 29. m. m. gorelo pri posestniku Francu Kastelicu. Škoda, ki jo je najbrž po otrocih zaneteni ogenj pro-vzročil, se ceni na 1500 gld. — V Spodnjih Poljanah je dne 2. t. m. začelo goreti pri posestniku Ivanu Polončiču. Ogenj, ki je nastal vsled neprevidnega ravnanja s tlečim pepelom, se je hitro razširil na sosedna poslopja. Ker se je morala za gašenje potrebna voda dovažati celo uro daleč, je osem poslopij zgorelo. Skupna škoda znaša 30.000 gld., zavarovani pa so bili pogorelci skupaj le za 2280 gld.
— Obsojeni Poljaki. V Gorici je bilo obsojenih več mladih Poljakov, ker so hoteli, ne da bi bili zadostili vojaški dolžnosti, preko Vidma pobegniti v Ameriko.
— „Friuli Orientale". Zloglasni „Cor-riere" bo torej z novim letom vendar prenehal. Poroča se, da ustanove Lahi mesto njega dnevnik, ki se bo zval „Friuli Orientali".
— Proračun mesta Trsta za 1.1900. izkazuje po načrtu mestnega urada pri-mankljaja 864 370 K, po načrtu finančnega odseka pa 1,091.770 K. Magistrat je za po kritje primankljaja nasvetoval zvišanje do-klade na stanarino od 2 do 5 odstotkov. Finančni odsek pa je proti vsakemu zvišanju doklad. Kako se bo primankljaj pokril je uganjka, za katero se zanimajo zlasti vsi tisti, ki se bavijo z upravnimi in finančnimi vprašanji.
— Kriv prorok. V Munah v Istri so zaprli velikega proroka, nekega Jos. Klaića iz Dalmacije. Hodil je po vaseh in naznanjal konec sveta. Tistim, ki so mu dali groš, je obljubil, da jih komet ne ubije, nego da pridejo celi na „drugi svet".
— Porotne obravnave. Tudi včeraj bili sta pri tukajšnem deželnem sodišču dve porotni obravnavi. Pri prvi bila je 18 let stara planšarica Ivana Ž v a n iz Srednje vasi obtožena hudodelstva detomora. Ker pa so porotniki vprašanje glede krivde zanikali, bila je Ivana Ž van od obtožbe oproščena. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 34 let stari Egidij di L e -nar d o, obtožen hudodelstva goljufije, ker je Egidija Jegliča v Selu premotil tako, da mu je leta dal za braziljanski bankovec, vreden samo 19 krajcarjev, 820 goldinarjev avstrijske veljave. Bankovec glasil se je na 500 reis, a Jeglič je mislil, da je vreden 500 dolarjev. Di Lenardo, ki zatrjuje, da sam ni vedel, koliko je vreden bankovec, bil je od obtožbe oproščen.
* Nadvojvodkinja Elizabeta, hčerka prestolonaslednice Štefanije, bo ob novem letu proglašena polnoletno ter se udeleži dvornih plesov. Poroča se, da se zaroči v kratkem s 231etnim vojvodo Ulrikom VViirtemberškim, vnukom pokojnega nadvojvode Albrehta.
* Zadušila se je. V noči od 30. novembra do 1. decembra se je 181etna Cecilija Kristafon iz Ladviča v občini Cirkve-nice zadušila. Postavila je petrolejko pod stopnjice, ki so se vžgale in tlele ter se je pri tem razvijal silen dim, ki je dekleta udušil. Zjutraj so jo našli mrtvo v postelji.
* Žaloigra ljubezni. V N i c i se je ustrelila lepa 181etna Angležinja MarvRobb, ker ji stariši niso pustili zaročiti se z mladim premožnim Francozom. Gospića se je ondi zdravila. Pri njenem pokopu je bilo ogromno ljudij; po pokopu pa je ostal na njenem grobu njen ljubimec sam. Malo ur kasneje so ga našli mrtvega — s prestreljenimi senci.
* Poročnik — zgorel. Bataljonski pobočnik, poročnik Friderik Hoffmann-Smutnv, 23 let star, je snažil v Rndolfovi vojašnici na Dunaji z bencinom svoje rokavice tik goreče sveče. Bencinovi plini pa so se vneli, steklenica z bencinom se je razletela in hipoma je stal poročnik ves v plamenu. Kmalu nato je umrl v garnizijski bolnišnici.
* Morilec — obsojen na dve leti ječe. V Pfemislu je bil minole dni obsojen, pionirski poročnik Stumpf, ki je umoril posojevalca denarja Hopfingerja, na dve leti v navadno ječo in degradacijo. Pred meseci pa je bil nadporočnik Matačic, ki je ponarejal za svojo ljubico, princesinjo Koburško menjice, obsojen na šestletno ječo v trdnjavi. Morilec v dveletno, ponarejevalec menjio pa v šestletno ječo!
* Karikature angleške kraljice. Različni francoski humoristični listi so prinesli minole dni karikature angleške kraljice, radi katerih vlada v angleškem časopisju velika ogorčenost ter groze angleški trgovci, da se pariške svetovne razstave ne udeleže. Na zahtevo angleškega poslanika je bilo nekaj teh karikatur konfisciranih. Karikature se nanašajo na južnoafričansko vojno.
* Ne poljubljaj javno! V Budgeportu je javno poljubljanje zakonito prepovedano. To zakonito prepoved je izdal kralj Karol II. Po tem zakonu dobi vsak moški 40, vsaka ženska, ki poljublja javno pa 30 udarcev z bičem. Zakon je nastal zategadelj, ker so se moralni meščani pritožili, da poljubljajo vseučiliščniki svoje ljubice kar na cesti. Zakon Še ni odpravljen.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina poslednjega, 12. zvezka je tale: Oton Zupančič: Doma. T. Doksov: Življenska pesem. Marica II.: Sinkronistične tabele moških triumfov. Ivan Pucelj: Hugon Mrak. Ivo Šorli: V mraku. Fr. Ilešič: Matematiški problem v slovnici. Oton Zupančič: Srečanje. Vojanov: Bolno srce. Josip Kostanjevec: Gojko Knafeljc. Ivan Cankar: Ah, ne verjemi! E. Gangl: S harfo k meni. Dolenjski: Nagli sod po zmagi. Aleksandrov: Sonet starčka. Fr. M.: V mraku. Listek: f Dr. Janko Pajk. — Družba sv. Mohorja.
— Prešern v novi izdaji. — „Žarki in snežinke". — Slovensko gledališče. — Matica hrvaška. — Dr. I. Maretića gramatika hrvatskoga ili srbskoga jezika. — Jugoslavenska akademija. — Slovenskih prilik. — Beležke iz novejše književnosti srbske in hrvaške. — Umrli znameniti pisatelji srbski.
— Domovina cerkvenega in starosloven-skega jezika. — „Mačevanje". — „Zgodo-vina slovenskega naroda" — kje si? Tej številki „Ljubljanskega Zvona" sta priložena: 1. Novega uredništva program „K novemu letu 1900." 2. Knj;gotržnice Klein-mayr & Bambergove „prospekt" nove izdaje Prešernovih peezij.
— Rudolf Vrabel: Sveta noč. Vsebina : I. Smrtne sanje. II. Ob materini gomili. III. Zlata riba. IV. Sveta gora. V. Vi jolici. VI. Dedkova povest. — Učitelj R. Vrabl je napisal 55 strani debelo knjižico, ki je namenjena slovenski mladini za božične praznike. Te prijetno in gladka čitljive stvari so pisane v slogu pravljic. Kot topla in blagodejna luč odseva iz njih ljubezen do matere. Tisti, ki privoščijo naši mladini nekaj prijetnih in zabavnih ur, naj pridno kupujejo to knjižico. Na prodaj jo imajo vsi ljubljanski knjigotržci in založnik, g. Anton Tur k na Dunajski cesti. Čedno opravljeno delce stane samo 15 kr.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 6. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je podpredsednik prečit al brzojavko dr. Smolke, s katero se izreka parlamentu zahvala za kondolenco povodom smrti Smolko-vega očeta. Potem se je dognala razprava o proračunskem provizoriju, zaključil jo je češki poslanec Schvvarz z govorom, ki je trajal 21U ure. Gross je predlagal, naj se naroči odseku, da mora o budgetnem provizoriju poročati tekom petih dni. Predsednik je predlog zavrnil in ga ni dal na glasovanje, ker je nedopusten. Vsled tega so Nemci začeli razgrajati. Njim na čelu Funke, ki je vpil: To je ob-strukcija    od   strani predsedništva.
Hrup je trajal dlje časa. Ko se je polegel, se je začela razprava o nekih pristojbinskih olajšavah.
Dunaj 6. decembra. Spravna pogajanja so se popolnoma razbila. Sinoči ob 8. uri so se sešli členi izvrševalnega odbora desnice z načelniki nemških klubov na skupno posvetovanje. Na razpravo so prišli štirje predlogi: Fuchsov, Povšetov, — da naj se češki notranji uradni jezik administrativnim potom uvede v čeških okrajih — Barnreitherjev — da naj se meseca januvarja vrše nova pogajanja, pri katerih bodo Nemci privolili v uvedenje češkega notranjega uradnega jezika, toda le pod gotovimi pogoji in če Čehi takoj opuste obstruk-cijo — in Luegerjev, da se Čehi poživljajo, naj opuste obstrukcijo. Nemci so se izrekli proti Fuchsovemu in Pov-šetovemu predlogu, Čehi pa proti Barn-reitherjevemu. Glasovalo se ni, ampak je Javvorski zaključil posvetovanja iz-rekši nado, da pogajanja niso popolnoma pretrgana, in da se bodo še nadaljevala. Kriza je torej postala akutna, odločitev se ne da več zavleči; kako izpade, tega sedaj še Clary sam ne ve. V parlamentu vlada tista tišina, kakor v osodepolnih trenotkih. Vse' stranke čutijo važnost momenta, vse se zavedajo, da postane lahko zgodovinskega pomena. Nekateri jutranji listi poročajo, da ima Clary namen, stopiti še danes pred cesarja, mu pojasniti položaj in ga prositi, naj odloči, kako in kaj. Drugi listi pravijo, da se je dopoludne vršil ministrski svet, v katerem se je sklenilo, naj ministrstvo demisionira Obe te vesti se z oficiozne strani proglašata za neutemeljeni.
Dunaj 6. decembra. Tiskovni odsek je imel danes sejo. v kateri se je posvetoval o predlogih glede premembe tiskovnega zakona in dovolitve kolpor-taže. Rus s je predlagal, naj se razprava predloži na nedoločen čas, češ, da bi vsled sklepanja o teh predlogih prišla v nevarnost odprava časniškega kolka. Vladni zastopnik baron S c h \v a r-zenau je naznanil, da predloži vlada v kratkem načrt zakona o dovolitvi kolportažo. Vzlic odločnim ugovorom z raznih stranij je bil Russov predlog z 9 proti 8 glasom sprejet. Načelnik odseka grof Dzieduszycki je. ko so se členi odseka razšli, zaklical Russu: Na svidenje v prihodnem stoletju!
Dunaj 6. decembra. Sekcijski šef v naučnem ministrstvu dr. Ant Rezek je imenovan tajnim svetnikom.
Bruselj 6. decembra Po baje zanesljivih poročilih iz južne Afrike je že 20.000 Holandcev iz severnih delov Kaplandije in iz Natala prijelo za orožje. Angleži so poslali celo divizijo, da zaduši ustajo.
Narodno gospodarstvo.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca novembra t. 1. vložilo je 107 strank 20.233 gold. 85 kr, vzdignilo je 82 strank 8890 gld. 14 kr., posojil pa se je izplačalo 19 strankam 6735 gld. Promet za mesec november 41.781 gld. 78 kr., od 1. januvarja do 30. novembra t 1. pa 614.988 gld. 21 kr.
Darila.
Uredništvu našega listaso poslali: Za „Narodni dom" v Ljubljani: G. dr. Ivan Tavčar v Ljubljani 12 K,  namesto venca na krsto pokojnega g. Perdana. - Živio rodoljubni darovalec!
Za Prešernov spomenik: G. R. Šega v Ljubljani po koncertu Glasb. Matice nabral 12 K. 30 vin. — G. Josip A ž man, nadučitelj v Breznici 11 K 20 vin., na 99 rojstni dan dri Prešernov nabral pri omizju Epri Kuntu" na Selu; darovali so: G. Lazar 4 K, g. F. Kalan, A. Praprotnik, nabiratelj, gdč. Mici Radešek g. K. Lorenc, vsak po 1 K, gg. A. Fertin 60 vin., A. Svetina, Bohm, A. Palovšnik in J. Vovk, vsak po 40 vin. — G. Majzeljevav Belicerkvi 10 K, nabrala v družbi ljubljanskih rodoljubov, slaveč Prešernov god z geslom: „Preganjal z vinom bom skrbi oblake". — G. dr. J. V. v Radovljici 8 K, nabrane v veseli družbi pri Tilnu Hiršmanu. — G. E. Špan 5 K, nabrane v veseli družbi pri „Cacku". — G. Albina Tavčar, poštna upraviteljica v St. Jerneju 4 K, nabrane v veseli družbi v gostilni Tavčar. — G. Karol Trost, učitelj v Št. Jerneju 2 K, ki jih je darovala gospa Ema VVutscher. — Skupaj 52 K 50 vin. — Živeli vsi čestilci in vse čestilke pesnika, ki so se odzvali rodoljubnemu pozivu in se spominjali njega ob rojstvenem dnevu! Vivant sequentes!
Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je
došlo od 15. septembra t. L do danes naslednjih rodoljubnih prispevkov: (Konec.)  Tržeč gospod Ivan  Jebačin   ob   „kavi družbe sv.   Cirila in Metoda"   100  gld.;   gosp. Marija   Bonačeva iz Begunj kot  nabirek „invalidov"  3 gld. 24 kr.; ormoški  blagajnik gospod Fran  Gartner iz g. Gomzi-jevega nabiralnika 7 gld. 10 kr.; g. pravnik Mil. Meža iz g. Ježovnik-ovega nabiralnika v Velenji 3 gld.; čast. osobje v pisarni dr. Danilo Majarona mesto venca t šefovemu g. očetu 15 gld. ; g. blagajnik Fr. Ahačič za podružino sv. Cirila in Metoda v Tržiči 100 gld.;   g. veleposestnik Josip Verbič mesto venca f gosp. materi — da postane v tretjič pokrovitelj 100 gld.; g. župnik Iv. Berlic z Brezij od svatovščine g. Petra Medic z gosp, Pavlo Finžigarjevo 22 gld.; po g. župniku Vrhovniku g. župnik Ivan Sakser 3 gld.; po blagajniča-rici gosp. Olgi Grebenčevi za žensko podružnico v Vel. Laščah 84 gld.;  po g. J. Ebnerju  za podružnico v Medgorjah (Koroško) 14 gld.; podružnica za Beljak in okolico 26 gld.;   gdč. Francika Burkeljčeva z Vrhovega pri Radečah iz nabiral nika 3 gld. 50 kr.; po g. župniku M. Ražunu od* posojilnice Št. Jakobske v Rožu (Koroško) za Ve-likovško šolo 30 gld.; po c. kr. notarju na Vranskem g. M. Jerovšku darilo vesele družbe vLuk-manovi gostilni v Brodeh pri Vranskem, obhajajoče Martinov večer, 4 gld.; po g. Mariji Fischer jevi za žensko podružnico Kameniško 70 gld.; po g. A. Bučarju za podružnico na Pivki v Št. Petru na Krasu 71 gld. 687« kr.;   možka podružnica Idrijska 20 gld. 30 kr.; možka podružnica Št. Jurij ob južni železnici 20 gld. ; ženska podružnica istotam 20 gld.; po g. Fr. Šliberju zbirko nekterih udov bralnega društva v Selcih (Gorenjsko) namesto venca na rakev t g- župnika Iv. Vavpetiča 6 gld.; g. Avg. Skočir, deželne bolnice župnik v Gradcu, 40 gld. (7. aprila t. 1. pa 20 gld., torej skupni prispevek za 1. 1899. 60 gld.) in g. Konšek v Trojanah zbirko prijateljev f župnika Iv. Vav-petič mesto venca 2 gld. 50 kr.
Slovenci! Veliko narodnih podjetij nam gre v šibre radi nedoumetih razporov med rodnimi brati. — A eno svetišie, to je še nedotaknjeno: naša družba. Obili tiVaši doneski pričajo, da je družba sv. Cirila in Metoda po vsam Slovenskem pri vseh stanovih enako priljubljena. Prisrčna Vam zahvala za to! A, rojaki, zopet letos razširjene šole v Trstu, v Velikovci in v bližnji nam prihodnosti nova šola na Muti — to treba Vašega podvojnatega požrtvovanja. Ob vsem tem so pa te dni zaželeli tudi še Mariboržanje vsaj 3 ali 4 razrede samostojne slovenske šole. Slovenski Maribor namreč v mestu in v predmestjih niti ne pozna slovenskih šol. Naša družba se ne straši nikakega novega narodnega dela. A Mariborska usoda je, Slovenci, v Vaših darežljivih rokah. — Sklepajoč svoj drugi in zadnji očitni račun priporočam, Slovenci, Vaši ljubavi glavnega blagajnika družbi sv. Cirila in Metoda g. profesorja Martina Petelin, ki je dejansko prevzel te dni družbino denarno. Učinite mu v njega težavnem poslu veliko bogatih dni. Oveselili bote tem potem njega; oblagodariii pa svoj rod!
Ljubljana, 2. decembra 1899, Prvomestnik družbi sv. Cirila in M eto da.
CioMpodu JTuliJu Nfhaumann-u, lekarnarju -v Steckema-u.
Dobival sem dosedaj večkrat od svojega kolege, gospoda komercijskega svetnika Junga Vašo želodčno sol. Ker pa nečem tega gospoda s tem več nadlegovati, prosim Vas, da mi pošljete 10 škatljic želodčne soli s poštnim povzetjem.
. Spo&tovanjem        II. (2040—1) Ernegt Ed. Thlel, komercijski svetnik.
Ruhla, dne" 4. septembra 1899.
Dobiva se pri Izdeloiatelju, deželnemu lekarnarju Juliju Sehaumann-u •v Stoekerau-u, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena škatljici 75 kr Manj nego 2 škatljici se ne pošlje.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 4. decembra: Ivan Perdan, trgovec in posestnik, 61 let, Cesarja Jožefa trg št. 13, otrp nenje pljuč.
V deželni bolnici:
Dne* 3. decembra: Neža Kobe, kmetica, 60 let, trebušni rak. — Anton Šiler, krčmar in kaj-žar, 54 let, otrpnenje srca.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem soe-8 m. Srednji anioni tlak 736-0 mm.
Čas opazovanja
Stanje barometra
v mm.
t?
II
Vatvoai
Nebo
9. zvečer
7. zjatraj 2. popol.
7320 I    30 sr.szahod
732 0 732 0
—12 sr. svzhođ
jasno oblačno
44 aL svzhod pol.oblač.
8 i
a
o o
Srednja včerajšnja temperatura 38°, nor-male: —0 3".
"Dtina's'ka "borza.
dnć 6 decembra 1899 Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4° 0, . Ogerska zlata renta 4*/6.  .  . . Ogerska kronska renta 4°,0 Avstro-ogerske bančno ^ei-iite
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci na 100 mark
20 mark........
20 frankov.........
Italijanski bankovci ..... C. kr. cekini........
99	gld. 15		fer.
98	0	95	a
116		60	
99	1	35	e
116		45	a
95	S	—	
913	a	—	,
377		50	
120	o	77*/,	a
59	9	02»/,	
11	9	79	a
9	m	587,	a
45	n	06	a
5	m	69	
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Seienburgove ulice 3. Srečke na mesečne obrok« po 2, 3, 5—10 gld.
Miss Smith
rojena Angleškinja (2193—1)
poučuje v angleščini
v Gospodskih ulicah št. 5, II. nstr.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni po dolgi in mučni bolezni poklical k sebi našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, deda, tasta itd., gospoda
Petra Mayr-ja
bivšega veleposestnika in pivarnarja
danes ob /44. uro zjutraj, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 82. letu njegove starosti.
Truplo predrazega ranjcega se bode v četrtek, dne 7. t. m., ob 3. uri popoludne preneslo na tukajšnje pokopališče k večnemu pokoju.
Sv. maše za ranjcega se bodo brale v mestni župni cerkvi.
Preljubljenega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranjl, dne 5. decembra 1899.
(2191)
Žalujoči ostali.
Št. 41.146
(2183-2)
Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubljanske s stavbnim in žaganim lesom, s kamnoseškimi deli in materijalom ter s posipalnim materijalom ter s posipalnim materijalom za javne ceste in pa preskrbovanje mestne vožnje za leto 1900. oziroma tndi za 1901. in 1902. 1. vršile se bodo pismene dražbene obravnave pri stavbnem uradu mestnega magistrata (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer:
1. za dobavo stavbnega in žaganaga lesa dne 11. decembra t. I. ob 9. dopoiudne ;
2. za dobavo kamnoseških del in materijala dne 11. decembra 1.1. ob 11. dopoiudne ;
3. za dobavo posipalnega materijala za javne ceste dne 12. decembra t. I. ob 9. dopoiudne in
4. za oddajo mestne vožnje dne 12. decembra t. I. ob 11. dopoiudne.
Pogoji in druge podrobnosti poizvedo se v pisarni mestnega stavbnega urada ob uradnib urah.
Podjetniki se opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe Je posameznih tvrdk in posameznih podjetnikov in da se morajo dotična vadija pred dražbo dražbenemu komi-sijonu izročiti ali pa pri mestni blagajnici položiti.
Na ponudbe, ki ne bodo o pravem času vložene, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 30. novembra 1899.
Ces. kr. avstrijske      državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od da« 1. oktobra. 1899. leta.
Odhod ls Ljubljane juž. kol. Prog-a čes Trbli. Ob 12. ari 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunai via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, i ez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubao, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje* Osobni vlaki: Ob 6. uri o4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Prog-a ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Soluograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoiudne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 3ii m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri .' 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoiudne, ob tf. uri 10 m. zvečer. (1206)
Calcium-
(21M-4) Carbid
|a.l^L*» fina. ZZZZZZ
zajamčeno vsebujoč največ plina
Z^^Z brez saj.
Poizvedbe in cene pri glavnem zastopniku
Giulio di A. Levi, Trst
Via S. Spiridione štev. 1.
Trgovski učenec
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme se takoj v prodajalno z mešanim blagom.
Natančneje se izve v upravništvij „Slov. Naroda". (2159-2;
Prodajalniško opravo
kupi (2168-2,
Ivan Jebačin v Izubijani
Rimska cesta.
Razpis.
o ustanovljenem otn razpisuje
služba otrošte vrtine
s 360 gld. letne plače.
Prosilke naj vlagajo svoje pravilne opremljene prošnje pri podpisanem vodstvu do 20. decembra 1899.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
Vsprejmem takoj ali pozneje spretnega
Na novo ustanovljenem otroškem vrtcu v Tržiču se razpisuje
z lepo pisavo.
Plača po dogovoru in zmožnosti.
Dr. Dragotin Treo
(2105—2) odvetnik v Postojini.
Priporočava
21—280
G-otov "aspeli
imajo splošno priznane
Kaiser-jeve
karamele iz poprove mete
proti ne«floMtajuliju apetita. xt»lo«lta-iiemii bolu. Mlubeniu in poUvai*-Jenemii ielotleu.
Pristne v zavojih po vin. pri Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, in pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju v Ljubljani. b (1919-4)
KM sladio m
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
Ea^6i6 Si X*illo
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
V mlekarno spadajoče
orodje
ima na prodaj Fran (-cržliia v Hi. IPetru mi Notranjskem* kak. r konve. vrče po 5, 10, 15, 20, 25 in 30 lr r, ter centrifugo za posnemanje mleka, iiia dilnico in vse drugo.
Kdor  želi kupiti, naj   se  oglasi pri lastniku. (2165-3; Da se tudi na obroke.
Razni posredovalci
ki imajo zveze s širšimi krogi občinstva, se dobro in stalno nameščajo. Ponudbe pod zn. „V. S. Z. 99" inseratni pisarni Jana Gregra, Praga, Jindrišska ul. št. 19 n.
G-lairna slovenska
a in posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo
pisarna v Šelenlmrgovih ulicah h. št. 3 v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po^loOd dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilna vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1688—25) Dfi IVI. Hlldnik^ predsednik.
Izkušeno dobre kvalitete
"blaga za moške obleke
razpošilja
oddelek za sukno
(1789-20)
tvrdite ■ ■
Kastner & Ohler, Gradec,
Specijaliteta: Štajerski loden.
Vzorci se razpošiljajo brez stroikov.
Stalne cene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
J