183 MARIJA LUKANC KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU1 Na podlagi raziskave iz leta 1986 1. U V O D V seminarski nalogi »Kovaštvo na Vrhniki od začetka 20. stoletja do danes« sem skušala prikazati vsakdanje življenje in delo vrhni- ških kovačev. V prvem delu naloge je podan kratek zgodovinski razvoj kovaštva, nato pa sledijo poglavja o delu in življenju kovačev na Vrhniki v obdobju od začetka 20. stoletja do 1986. Celotno nalogo torej sestavljajo le elementi materialne kulture. Morda se bo ob branju naloge bralcu porodilo vprašanje, čemu svojega mesta v tej nalogi nista dobili niti družbena niti duhovna kultura. Kot študentka etnologije, ki živi – kot bi se temu reklo »v pravem kovaškem okolju« že vse svoje življenje, se mi je tema sama pravzaprav ponujala že vsa tri leta mojega študija etnologije. Nemalokrat sem v kovač- nici svojega očeta pomagala tudi sama, ime- la sem priložnosti, da si veliko stvari, ki so mi jih pripovedovali informatorji, ogledam na lastne oči. Ko sem si zastavila koncept naloge, sem se najprej vprašala, kaj je prav- zaprav tisto, kar pri vrhniških kovačih še ni bilo deležno pozornosti s strani etnologov. Ugotovila sem, da bo prav to torej predsta- vljalo jedro naloge, ki se deli na surovine, delovno orodje, način dela, kmetovanje na eni strani in kovaštvo na drugi strani, proda- jo – zaslužek – reklamo in delovni prostor. Na področju duhovne in družbene kulture vrhniški kovači niso v ničemer izstopali. Me- nila sem torej, da nima pomena nalogo pre- komerno razvleči in pisati o tistih elementih etnološkega raziskovalnega dela, o katerih je bilo že kar precej napisanega. Pri pisanju naloge sem se opirala le na in- formatorje. Pri tem sem imela srečo, saj mi je veliko koristnih podatkov posredoval upo- kojeni kovač Anton Kunc. Prav presenetljivo pri tem informatorju je, da kljub svoji visoki starosti, rodil se je namreč leta 1900, še ve- dno vsaj po šest ur dnevno kuje v kovačnici. Drugih uporabnih virov in literature o vrh- niških kovačih je malo. Nekaj malega sem našla v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki; oglasila sem se tudi v Zgodovinskem arhivu – oddelek za občino Vrhnika je v Blatni Bre- zovici2. Nekaj gradiva sem tu sicer dobila, a na žalost se je veliko zame pomembnih po- datkov izgubilo. Vse fotografije sem posnela sama na terenu. Žal so vrhniški kmetje veliko starih kovaških izdelkov skurili ali pa kam založili, tako da jih ni bilo mogoče fotografirati. KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 184 Vrhniški razgledi 2. T R A D I C I JA R O K O D E L S T V A I N O B R T I N A V R H N I K I Zemljepisna lega in naravni pogoji so ustva- rili podlago, da se je na območju občine že v srednjem veku razvilo močno obrtništvo in trgovina. Tako je npr. prevozništvo in tovorništvo bla- ga po cestah v Srednjo Evropo in obratno narekovalo zaposlitev raznih obrtnikov, ki so izdelovali in popravljali vozove, konjsko opremo, podkovali konje in podobno. Vse do 2. pol. 19. stoletja je slonela gospo- darska moč Vrhnike na obrtništvu. Pri obr- tnem sodišču so bile pred 1. sv. vojno vpi- sane samo štiri tvrdke: dve opekarni – last Franca Kotnika in Ignaca Jelovška, strojar- stvo Tomaža Javornika in mešana trgovina Franca Goloba. Le-te so tudi lepo kazale na prehod iz obrti v industrijo. Opekarni sta spadali s kamniškimi med prva kranjska podjetja te panoge. Po višini plačanih davkov sta se industrijski in obrtniški sloj delila v tri kategorije: 1. kategorijo so sestavljali pivovarnar, oba opekarnarja in bistriški mlinar. 2. kategorijo je sestavljalo pet usnjarjev, ve- čji trgovci, mlinarji, gostilničarji in trški notar. Vseh skupaj je bilo okoli 20. 3. kategorijo so predstavljali vsi preostali manjši obrtniki. Zadnja desetletja 19. stoletja pa vse do obdo- bja med obema vojnama je bila na Vrhniki raznolikost obrtnih delavcev odlično zasto- pana, saj se je opravljala obrt v več kot 30 panogah. Nekateri poklici, kot fotograf, pek, klavec, klobučar itd., so bili zastopani le na Vrhni- ki in v Borovnici, ostali pa so bili razpore- jeni po celotnem ozemlju današnje občine.3 Prednjačili so mizarji, čevljarji, kovači in mlinarji. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bilo ob močnih izvirih Ljubljanice in njenih pritokih toliko žag kot nikdar prej ali pozneje4. Do ve- ljave je prišlo izkoriščanje lesnega bogastva v bližnjem kraškem gozdu. Za kovaštvo so bile v tem obdobju razmere dokaj ugodne. Kovači so imeli največ dela s podkovanjem konj, popravilom raznih verig, predvsem pa je bilo pomembno izdelovanje močnih vozov, namenjenih zlasti prevozu lesa iz gozdov. Surovin – tako koksa kot oglja – je bilo dovolj. Prvi upad števila kovačev na Vrhniki zasledi- mo v obdobju med 1. svetovno vojno. Skoraj vsi kovaški mojstri so bili poklicani v vojsko. Ostali so le redki kovači, ki služenja bodisi zaradi slabega zdravja bodisi zaradi starosti ali drugih posebnih razlogov niso bili dolžni opraviti. Na Vrhniki je tako med 1. svetovno vojno ostalo le 8 kovačev. V obdobju med obema vojnama se je obrt v določenih panogah že umikala industriji, za katero je bila tudi močna podlaga. Predvsem sta bili to usnjarska in lesna industrija, v ka- terih je vrhniška občina vodilna še danes5. To pa ni veljalo za kovaštvo. Po 1. svetovni vojni so bili namreč za vrhniško kovaštvo pravi »zlati časi«. Dela za kovača je bilo ogromno, saj je bilo med vojno veliko kmeč- kega orodja uničenega, nekaj ga je tudi po- brala vojska. Nekateri kovači so takrat začeli nabavljati prve stroje – predvsem vrtalne, prišle so tudi že prve stružnice na nožni po- gon. V tem obdobju se je število vrhniških kovačev podvojilo. Leta 1932 je splošna kriza zajela tudi kova- štvo. Dela je bilo vedno manj, ljudje niso imeli denarja in kovači so se v tem obdobju silno težko prebijali. Davek je bil velik, mar- sikateri kovač je obrt odjavil in se zaposlil drugje. »Zlati časi« za kovače se niso več vr- nili. Med 2. svetovno vojno je kovače ponovno močno zaposlovalo podkovanje konj. Do leta 1956 kovaški mojstri niso bili zavaro- vani, ves čas – že pred tem – pa so bili zava- rovani vajenci. Leta 1956 je bil ustanovljen 185 Pred 1. svetovno vojno Št. Med obema vojnama Št. Leta 1981 Št. Borovnica 4 Blatna Brezovica 1 Sinja Gorica 1 Podlipa 1 Borovnica 3 Vrhnika 1 Verd 1 Drenov Grič 1 Smrečje Vrhnika 2 Sinja Gorica 2 Stara Vrhnika 1 Velika Ligojna 1 Verd 1 Vrhnika 4 Zaplana 2 Skupaj 8 16 3 Številčno stanje vrhniških kovačev v posameznih krajih: sklad obrtnikov. Elektrika, ki pomeni glavno spremembo v načinu dela kovačev, je prišla na Vrhniko leta 1921, v vse vasi pa šele leta 1940. Od tedaj so kovači zelo hitro nabavljali električne stroje. Danes je v vrhniški občini raznolikost obr- tnih delavcev še večja kakor pred 2. svetov- no vojno. Nekatere obrtne dejavnosti, kot so kovaštvo, čevljarstvo, kolarstvo, krojaštvo itd., so se zmanjšale bodisi zaradi cenejše industrijske proizvodnje ali pa enostavno ni več potrebe po njih. Razvile pa so se obrtne dejavnosti, za katere lahko rečemo, da so plod novejše dobe, kot npr. plastika, napeljevanje centralnega gre- tja, klimatskih naprav, avtomehanika, kle- parstvo, ličarstvo. Kovača sta danes na Vrhniki le še dva, eden na Vrhniki in eden v Sinji Gorici. Leta 1984 je kovač v Smrečju zaprl svojo delavnico. Vse do 2. svetovne vojne je predstavljal vrh- niškim kovačem njihov poklic glavni in edini vir zaslužka. Kmetij niso imeli. Le dva kovača Leto: Število kovačev: 1987 1980 1957 1970 1965 1960 1955 1950 1945 1940 1935 1930 1925 1920 1915 1910 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Prikaz razvoja števila kovačev v obdobju od leta 1910 do leta 1987: KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 186 Vrhniški razgledi sta imela po eno kravo in nekaj zemlje. Takoj po 2. svetovni vojni so imeli kovači še vedno toliko dela – predvsem z izdelo- vanjem gumi vozov, da bi jim pravzaprav vsaka ura dela na kmetiji pomenila izgubo za obrt. Nato so začeli prihajati prvi traktorji in kmalu tudi razni traktorski priključki. Na- ročila za gumi vozove so upadala, tudi konj je bilo vedno manj, s tem pa tudi kovaškega podkovanja. V tem obdobju je šlo spet veliko kovačev v službo ali pa so se prekvalificirali v ključavničarje. S prihodom elektrike si je skoraj vsaka hiša, kjer so imeli kmetijo, priskrbela svoj varilni aparat. Tako so kovači dobivali tudi vedno manj kmečkega orodja za popravilo. Kova- čem je ostajalo več časa za kmetijo, zato so se začeli ukvarjati tudi s kmetovanjem. 3. D E L O I N Ž I V L J E N J E K O V A Č E V V O B D O B J U O D Z A Č E T K A 2 0. S T O L E T J A D O D A N E S SUROVINE Glavne surovine, ki so jih vrhniški kovači že od nekdaj potrebovali za svoje izdelke, so je- klo, oglje in koks. Oglje in koks so uporablja- li kot gorivo za kovaška ognjišča, iz jekla pa so po preoblikovanju kovali kovaške izdelke. Lesene dele so vedno naročali pri kolarjih. Jeklo Jeklo so pred 1. svetovno vojno kupovali pri trgovcih na Vrhniki – pri Rutnerju, ki je imel poleg železnine tudi špecerijo, in pri Šetincu. Po 1. svetovni vojni je odprl svojo trgovino tudi Malavašič. Delno so jeklo kupovali tudi pri raznih zbiralcih starega železa. Tu so ga zamenjevali za še uporabno, staro kovaško železo. Npr. za stare podkve, razne kratke kose železa itd. Razmerje zamenjave se je gibalo nekje od 2 kg starega železa za 1 kg jekla, pa tudi do 4 kg starega železa za 1 kg jekla. (Kovači loči- jo izraz železo in jeklo po kvaliteti. Pobolj- šano železo imenujejo jeklo. Ali je železo poboljšano ali ne, ugotovijo na preprost na- čin: skupaj udarijo z dvema kosoma, in tisti kos, na katerem se udarec pozna, je mehak in torej navadno železo. Tisti pa, ki udarec prenese brez posledic, je jeklo.) V Ljubljani je obstajala tudi nabavno-prodaj- na zadruga. Surovine so torej kovači lahko kupovali tudi tu in člani zadruge so jih do- bivali po nekoliko ugodnejših cenah. Vendar se je velikokrat zgodilo, da so nekateri »tež- ji« obrtniki pokupili ves material, ki ga je bilo sicer težko dobiti, pa so ga v zadrugi tu in tam le imeli na zalogi. Tako so se manjši obrtniki – med njimi vrhniški kovači, lahko kaj malo zanesli, da bodo potrebni material tu lahko kupili – tudi če je bil v zalogi. Po 2. svetovni vojni so jeklo kupovali v glav- nem v Metalki v Ljubljani. Dober vir jekla so bile zlasti neposredno po vojni t. i. histernist štange. To so bile spiralaste palice s preme- rom približno 20 mm zavite okrog bunker- jev. Nanje je bila pripeta bodeča žica. V tem obdobju je bil pomemben vir jekla tudi ljubljanski Odpad. Prav gotovo je tudi danes tu veliko uporabnega kovaškega ma- teriala, a pogoji menjave so se od povojnega obdobja do danes bistveno poslabšali. Raz- merje je bilo najprej nekje od 1 : 2 do 1 : 3. Za 2 kg jekla, ki ga je pripeljal kovač in ni bil uporaben za resnično nič drugega kot za predelavo, je v zamenjavo dobil 1 kg sicer prav tako odpadnega materiala, ki pa ga je kovač pri svojem delu še lahko uporabil. Seveda zamenjava jekla ni bila pogoj. Odpa- dno jeklo so lahko plačali tudi z denarjem. Za kg je bilo v začetku potrebno odšteti 2–3 dinarje. Sedaj je razmerje bistveno drugač- no. Za material, ki ga pripelješ, dobiš 10–20 din za kg; za tistega, ki ga odpelješ, pa pla- čaš kar 120–190 din. 187 Koks Koks so vrhniški kovači kupovali v plinarni v Ljubljani na Resljevi do približno leta 1963. Tu so premog predelovali v plin in koks. Ko so plinarno ukinili, so koks nekaj časa kupo- vali pri podjetju Kurivo v Ljubljani. Zadnje čase ga nabavljajo predvsem pri livarjih – prav tako v Ljubljani. Tu dobijo tisti koks, ki za livarje ni uporaben. Livarji ga namreč presejejo in tisti droben koks, ki pade skozi sito, zanje ni več uporaben, kovačem pa pri- de prav ravno takšen. Ko so ga nabavljali še v plinarni, so ga dobili v kepah in so ga morali nato sami zdrobiti. Oglje Oglje so vrhniški kovači dobili v okoliških krajih, kjer so ga kurili kmetje. Od 1922 do okrog 1935 ga je v velikih količinah kuhal Franc Kogoj pod Zaplano. Ko je on prenehal, so se kovači usmerili v Polhov Gradec. Če niso odšli tja sami, so ga tamkajšnji oglarji sami pripeljali. Vedno so ga tehtali pri gostil- ni "Pri Tinetu" v Sinji Gorici. V obdobju med obema vojnama je kovač za 1 kg oglja odštel od 50–70 par. Danes pride ista količina od 100–150 din. Zdaj ga kupujejo v glavnem pri kmetih iz Orešja in s Korena. Kurivo, les in drug material Kurivo so kovači vedno nabavljali sami, prav tako tudi ves material za podkovanje konj. Les so naročali pri kolarjih. Pred leti so živeli kovači in kolarji vedno v neposredni bližini, zdaj pa je kolarjev vedno manj. Najbližji Vrhniki je v Kamniku. Sicer pa jih je treba iskati prav po celi Sloveniji, saj se mladi za ta poklic ne odločajo več. Še pred 20 leti so kovači po surovine hodili s konjem in vozom, nato pa že z osebnim avtomobilom in prikolico. Pred 1. svetovno vojno se je pogosteje zgodi- lo, da je stranka material, npr. za zapravljiv- ček, nabavila sama. Kovač ji je povedal vse potrebne dimenzije – temu so rekli "noto narediti". Tak dogovor se je kovaču seveda splačal, saj mu tako niso ostali odpadni deli, ki jih ni mogel uporabiti. Predelava surovin Kovači surovine pravzaprav dobesedno ne predelujejo. Oglje je že pripravljeno, koks pa le zdrobijo, če je predebel. Včasih so morali to opraviti ročno, danes pa imajo v ta namen drobilce na električni pogon ali t. i. maljne. Jeklo segrejejo, nato pa ga le preoblikujejo. Tisto jeklo, ki ga uporabljajo pri izdelovanju vozov, sholajo. To se pravi, da vsako plošča- to jeklo upognejo, da je bolj močno in da se pri vžiganju lažje in boljše prilagodi lesu. GLAVNI IZDELKI Glavni izdelki vrhniških kovačev so bila ve- činoma orodja, ki so jih pri svojem delu po- trebovali kmetje. To velja za kovača, ki sta še danes v občini. Predvsem so to vozovi. Vozovi Do 2. svetovne vojne so kovači v glavnem izdelovali štumlerje. To so bili vozovi z lese- nimi osmi. Namenjeni so bili predvsem za kmečka opravila. Zlasti so bili nepogrešljivi ob košnji za prevoz sena. Kmetje so ponava- di imeli kar več štumlerjev, tako da so ob le- pem vremenu res lahko zvozili vse seno pod streho. Na en štumler je šlo namreč le 700 kg sena. Ti vozovi so se uporabljali še nekaj let po 1. svetovni vojni. Do prihoda traktorjev so vrhniški kovači iz- delovali tudi vozove z železnimi osmi. Vozo- vi z lesenimi in železnimi osmi so se delili na parizarje in tajselne. Tajsel so uporabljali predvsem za prevoz lesa v gozdovih, ker je bil močnejši. Imel je močnejše, a ne preši- roke šine, široke le do 70 mm. Tudi sicer je bil tajsel po izvedbi močnejši. Parizarji pa so imeli šine od 70 do 120 mm. V glavnem so jih uporabljali pri kmečkih opravilih. (Za primerjavo: zapravljivčki in kočije so imeli le do 40 mm široke šine – ker je šlo za zelo lahko izvedbo). KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 188 Vrhniški razgledi 144. Štumler, voz z leseno osjo. 145. Včasih nepogrešljivo prevozno sredstvo – zapravljivček. 189 Vzporedno z izdelovanjem teh vrst vozov, so vrhniški kovači v obdobju po 1. svetovni voj- ni in do konca 2. svetovne vojne izdelovali tudi zapravljivčke. Informatorji menijo, da so bili zapravljivčki nekoč tisto nepogrešlji- vo prevozno sredstvo pri skoraj vsaki hiši, kot je bil še do nedavna fičko6. Ljudje so zapravljivček uporabljali za lažje prevoze. Po 1. svetovni vojni so izdelovali tudi kočije in koleslje. Koleslji so bili bolj enostavni in cenejši, kočije pa lepše in draž- je. V tistem času so bili pomemben izdelek tudi londoverji. Bili so zelo podobni zapra- vljivčku, le malo večji so bili. Prve gumi vozove so kovači začeli izdelova- ti leta 1960. Od tedaj dalje je skoraj vsaka kmetija hotela imeti svoj gumi voz. Z njim je bilo namreč neprimerno lažje voziti tako po trdem kot tudi po mehkem terenu. Ko so prišli traktorji, so sploh odpadli vsi drugi vozovi. Kovači so tako od tedaj do da- nes izdelovali izključno le gumi vozove. Danes se izdelujejo vozovi od 500 kg do 5 ton. Dimenzije gum pa so od 12–16 col. Ve- čja je dimenzija gume, več se lahko naloži na voz. Odvisno pa je seveda tudi od dimen- zij lesa. Drugi izdelki Poleg večjih izdelkov so vrhniški kovači iz- delovali še številne drobne stvari, kot so: podkve, žeblji, zidarske penije ali klamfe, razni kavlji za verige. Vse to delata vrhniška kovača še danes. Ne izdelujejo pa več bran, vozičkov, drikeljnov, valerjev za trenje kep, samokolnic, raznih delov za konjske komate, verig. Te izdelke so vrhniški kovači večinoma prenehali izde- lovati v obdobju uvajanja traktorjev. POTEK IZDELAVE KOVAŠKIH IZDELKOV Pri izdelavi je nastopila bistvena spremem- ba prav pri vozovih. Lesene osi so zamenjale železne osi, preko teh pa so kovači prešli na gumi vozove. Glavno spremembo pa je seve- da prinesla elektrika, ki so jo vse vasi v oko- lici Vrhnike dobile do leta 1940. Izdelovanje gumi vozov Najprej si kovač pripravi vse okovje. Nato se jeklo vžge – postopek se imenuje vžiganje. Ko se jeklo segreje in razžari, se ga pritisne s kleščami na les. Pri tem opravilu sta po- trebna najmanj dva delavca – nemalokrat pomaga gospodinja ali pa kateri od otrok. Eden prinaša razžarjeno jeklo in ga zamenja z ohlajenim ter tega spet segreje. Drugi s kle- ščami razžarjeni kos jekla ves čas prilagaja na les. Sam postopek je lahko sila neprije- ten, saj se dim smodečega lesa ves čas kadi v oči, ki že po nekaj trenutkih začno peči. Ko je postopek končan, je treba napraviti garnituro. Kovač po navadi dobi jeklene cevi, jih na stružnici nareže (našteha), nato določi širi- ne. Na ploščo privari rinko večjega premera, ki služi za zaviranje, nato privari še oba pe-146., 147. Zadnji in sprednji del gumi voza. KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 190 Vrhniški razgledi sta za ležaje. To postruži, vgradi ležaje, vre- že navoje za kapice in sedišče za obroč (fel- tna). Nato skrivi in zavari zavorne čeljusti in nanje zakoviči (zaneta) zavorne obloge (fe- rode). Napravi še ostale dele zavornega me- hanizma, ki jih dobi že izdelane pri kolarju in sestavi garnituro. Zavorni mehanizem poveže z vretenom (špinglom), s katerim ročno privije zavoro. Zavore so lahko mehanične ali vodne. Vodne se imenujejo tudi primorske zavore. Meha- nične so znotraj zavorne čeljusti z zavornimi oblogami, pri vodnih pa so lesene obloge in pritiskajo z zunanje strani. Njihova poseb- nost je, da lahko uporabnik nalije v zavorne bobne vodo. Te zavore so primerne za dolge klance. Ferode se pri prevozu čeznje namreč segrejejo in lahko zoglenijo, voda pa jih ves čas hladi. To velja seveda bolj pri konjskih vpregah. Traktor zavore manj rabi in zato se v tem primeru uporabljajo mehanične zavo- re. Naročnik zavore izbere sam – glede na to, na kakšnem terenu bo voz uporabljal. Ko je voz sestavljen, se najprej pobarva, nato pa namontira gume. Barvanje vozov Z barvanjem se les predvsem zaščiti, s tem pa naj bi bil izdelek na pogled seveda tudi imenitnejši. Danes se za barvanje uporablja- jo predvsem emajl laki, pred tem pa so se uporabljale oljne barve. Vozovi so v glav- nem zeleni, včasih so izjemoma pobarvali kakšnega tudi rjavo. Železo je črno. Zapravljivčke so barvali s prozornimi laki. Sam postopek barvanja kovači imenujejo štrihanje. To opravilo pri izdelovanju voza moški nemalokrat prepustijo ženskim ro- kam. Les so barvali enkrat, železo dvakrat. Nekdaj so za barvanje vag ali drikeljnov uporabljali tudi kovaško smolo. Ko je bil drikelj okovan, ga je kovač vrtel nad ognjem, da je les po- črnel, obenem pa se je železo na drikeljnu segrelo do določene stopnje. Segreti ga je moral ravno toliko, da ga je lahko s smolo zaščitil – da je lahko z njo drgnil po drikelj- nu – kot npr. s svečo po toplem štedilniku. Drikelj ni smel biti prevroč, da se ni smodilo, pa tudi ne prehladen, ker se v tem primeru smola ni topila. Po 2. svetovni vojni kovači smole niso več uporabljali. Za mazanje osi so včasih uporabljali tudi šmir ali kolomaz. Tako kot smolo so tudi tega že pripravljenega lahko kupili. Marmelada in šmir V zvezi s kolomazom mi je informator pove- dal smešno prigodo Naceta iz Blatne Brezo- vice, ki je po vaseh s konji in vozom ljudem vozil vse vrste potrebščin – od marmelade do šmira za kovače. Vaški otroci so to mar- melado ljubili, in če se je le dalo, so splezali na Nacetov voz, odprli lonček in veselo lizali sladko vsebino. Nacetu pa to ni bilo preveč po volji. Tako je nič hudega slutečim slad- kosnednežem nekega dne podtaknil šmir. Lončki in tudi vsebina je bila na prvi pogled silno podobna. Otroci so tudi tokrat splezali na voz. Vendar pa se njihovi želodčki po tej dogodivščini kar niso hoteli vnesti, pa tudi Nacetove marmelade zlepa niso več napada- li … Toliko o gumi vozovih. Puša, šteselj in osnik Včasih, ko so kovači še delali vozove z že- leznimi osmi, se je os lahko kupila že stru- žena ali pa so jo kovači sami kovali iz kva- dratastega ali pravokotnega jekla. Delali so puše, šteseljne in osnike. Puša je tisti kos, ki se zabije v pest. Jekleno ploščo je kovač najprej skrivil na os, jo zavaril in s pilo prila- godil tako, da se je vrtela, nato pa jo je zabil v pest kolesa. Šteselj je kapica s konca osi. Njen namen je bilo preprečiti, da se kolo ne bi snelo. Osnik je poskrbel, da se ni snel šteselj. To so kovači uporabljali namesto ka- snejše garniture. Pušo je zamenjal ležaj, ki je nabit na akso, šteselj pa je zamenjala matica. 191 Značilno za konje je, da imajo sprednja ko- pita bolj okrogla, zadnja pa srčasta. Prva so običajno tudi večja od zadnjih. Sprednja kopita so vedno bolj obremenjena, zato se velikokrat zgodi, da kovač sprednje, že ob- rabljene podkve pribije na zadnja kopita, na sprednja pa pribije nove podkve. Dokler so še imeli konje v armiji, so bile zelo aktualne podkve s privitimi ozobci, ki so jih lahko kupili v trgovini. Npr. v primeru pole- dice so lahko odvili ozobec in ga zamenjali na pribiti podkvi – ni bilo potrebno odtrga- ti podkve. Ti priviti ozobci so bili različnih oblik – topi ali štirioglati. Oblika je bila prila- gojena vremenskim razmeram. Za posebno slaba kopita so morali kovači vstavljati po- sebne vezi. To so bile t. i. vezane podkve. Zidarska penija ali klamfa Zlasti v zadnjem času je pomemben kovaški izdelek zidarska penija ali klamfa. Postopek izdelovanja: kovač vzame prime- ren kos jekla, ga segreje, ošpiči in zakrivi. Na mestu, kjer je jeklo zakrivljeno, še udari po vogalu in s tem klamfi naredi peto. Zaradi te pete se po klamfi lažje udari, pa tudi skrivi se ne tako hitro. Klamfe uporabljajo pri zida- nju, cimpranju, pri silosih, opažih itd. Podkve Že od nekdaj so kovači izdelovali podkve. Postopek izdelave: Kovač vzame kos jekla, ga segreje in oblikuje. To napravi tako, da naredi režo in s pajsarjem naznači luknje. Nato potegne kapico in luknje prebije s pre- bijačem. Skuje ozobce (štole). Ko je podkev pomerjena na kopito, kovač zavari na kopito oprimnico (grif), ki jo skuje posebej. Podkev je več vrst. Izvedbe so lažje in težje – glede 149. Del železne osi. 148. Kolo z železno osjo. na vrsto dela, ki ga konj opravlja, in glede na vrsto kopita. Prav tako je pri izdelavi podkve zelo pomembno, kakšno hojo ima konj. Npr. konj, ki brusi ali štosi, ima posebno hojo. S kopitom pri vsakem koraku podrsa po tleh, zato zahteva posebno podkev. Če ima konj slabo kopito, se mora kovač posebej potru- diti, da jo sploh lahko kam pribije. 150. Podkev. 2 1 4 3 1 ozobec 2 grif 3 luknje za žeblje 4 reža KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 192 Vrhniški razgledi 151. Kovač A. Kunc st. greje os na ognju. 152. Kovač A. Kunc ml. kuje os. 193 Kavlji in verige Pomemben izdelek vrhniških kovačev so na- dalje razni kavlji za verige. Ti se med seboj razlikujejo glede na moč in obliko verige. Iz- delujejo dve vrsti kavljev. Eni se zapenjajo v člene verige (glide), drugi pa po vrhu člena. Če so členi dolgi, se kavlji zapenjajo v člene in so okrogle oblike. Če pa so členi kratki, se kujejo ploščati kavlji, ki se zapenjajo po vrhu členov. • Potek dela: Kovač vzame primeren kos jekla, ga segreje in obdela na pravilno obliko, na enem koncu prebije luknjo, ki je po velikosti prilagojena debelini členov verige, na drugem koncu jeklo ošpiči. Jeklo se v tem času ohladi, zato ga po- novno segreje, nato pa ga skrivi v obliki kavlja. 153. Verige: 1. ladijska veriga, 2. kneba, 3. presta za komat, 4. S za verigo, 5. navadna veriga. 154. Brana. Brana Še pred 20 leti so kovači izdelovali tudi bra- ne. Kasneje so kmetje začeli uporabljati traktorske brane. • Postopek izdelave: Kovač je najprej nabavil lesene dele pri ko- larju, nato pa je skoval branjike – to so klini. Tem branjikom je napravil glavo, jih segrel in še vroče prilagodil v les. Branjiki so bili vedno štirioglati, da se niso vrteli. Na bra- njike je nato kovač pritrdil vezi (frače) in na vogale rinke za vrv in klamfe. Spredaj se je na brano pritrdila vrv, za katero je kmet pri brananju držal za brano. Kripca Vrhniški kovači so včasih izdelovali tudi vozičke, in sicer na štiri ali na dve kolesi. Voziček na dve kolesi se je imenoval krip- ca. • Potek dela: Lesene dele je kovač dobil pri kolarju. Vo- ziček na štiri kolesa je imel prvi dve kolesi nekoliko nižji. To je bila tudi sicer značilnost vseh vozov pred uvedbo gumi vozov. Nosil- nosti teh vozičkov so bile različne, vse pa lažje od prej omenjenih voz. Razlike v višini med prvimi in zadnjimi kolesi pri gumi vo- zeh ni več. 155. Klini na spodnji strani brane – branjiki. KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 194 Vrhniški razgledi 156. Voziček na dve kolesi, kripca. 157. Voziček – že novejše izdelave. 195 Kovači dobijo naročila za tako oblikovane vozove le še iz BiH7, vendar gre tu menda le še za navado. Dobra lastnost višjih zadnjih koles je bila v tem, da je voz tako raje tekel; slaba pa v tem, da morajo imeti lastniki tovr- stni voz vedno dve rezervi. Drikelj, knebelc, tošel, valer … Kovači so izdelovali tudi drikeljne. Kmetje so jih vpregali za konje skupaj z vprežno vago za voz. • Potek dela: Kolar je izdelal leseni del, kovač pa je skoval knebelce, glide in tošel. Tošel je nabit del na drikeljnu. To je potem zvaril skupaj in nabil na drikelj. Izdelovali so tudi valerje za trenje zemlje, zbite v kepe. Valer je bil sestavljen iz dveh lesenih valov in lesenega okvirja ter oj (štan- ge). V vale so bili razporejeni branjiki. Ko so valerje vlekli po njivi, so ti klini trli kepe. To delo so takrat opravljali še konji. Ko pa so prišli traktorji, so valerje zamenjale freze in traktorske brane. Konjski komat Včasih so kovači izdelovali tudi razne kovin- ske dele za konjske komate: sklepe, špange za kleštre, knebe, preste, rinke za štrange. Vse te dele je pri kovaču navadno naročil ta- petnik, imenovan tudi zotler ali sedlar, ki je komate sicer izdeloval. • Izdelava sklepa: Dokler ni bilo varilnih aparatov, je kovač vzel kos okroglega ali kvadratastega železa (okro- gel je bil cenejši in se je lažje dobil), ga segrel in vročega prikrivil tako, da je bil prilagojen na kleštro. Sklep je sestavljen iz moškega in ženskega dela. V moškem delu je kaveljček. V ženski del kovač navrta dve luknji, da je na- ročnik komat lahko poljubno stegnil. • Izdelava knebe: Kovač je vzel kos jekla, približno 20–22 cm dolgega, ga segrel in na vsakem koncu pre- bil ter naredil podolgovate luknje, nato ga je skrivil in naredi zatiko (šleso). • Izdelava rinke: Kovač je jeklo segrel, skrivil in zavaril. Verige Pomemben izdelek so še danes verige, pred- vsem t. i. brusketne. To je vrsta verige, ki že ima zaključni člen. Okrogel ali ploščat kos železa kovač segreje, na vsakem koncu pre- bije luknjo, vstavi člen in ga privari v verigo. Verig je več vrst in se različno imenujejo. 158. Konjski komat. 159. Veriga tajselna. KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 196 Vrhniški razgledi Kovači jih delijo na dve vrsti: ladijske in na- vadne. Ladijske imajo krajše, ploščate člene, kavlji se zapenjajo čez člene. Navadne veri- ge pa imajo daljše člene z dolgimi luknjami, kavlji se zapenjajo v člene in so okrogli. Na- vadnih verig danes skoraj ni več, večinoma se uporabljajo ladijske verige. Ko ladijskih verig še ni bilo, so kovači izde- lovali tudi t. i. golbakse. Dolgi so bili okrog dva metra, na enem koncu so imeli rinko, na drugem kavelj. Ti golbaksi so bili dobri zato, ker se je kavelj lahko potegnil čez rinko in se je tako pri močnejši vleki tudi močneje zate- gnil. Poleg golbaksov so imele rinke in kavlje tudi žlajdre; ketne pa so kovači imenovali ti- ste verige, ki so imele na obeh koncih kavlje. Zapravljivček Potek dela pri zapravljivčku ali fedrvozič- ku ali vzmetnem vozičku: Najprej je kolar naredil pesto za kolesa. Kovači pa so vozu naredili rinke in okvir za koš. V koš so dali t. i. kosnšpange ali šine, ki so celotni okvir vezale. To je bila osnova zapravljivčka. Nato je kolar naredil tudi kompletna kolesa in enega do tri sedeže. Ti sedeži so bili lahko razvrščeni tako, da sta bila zadaj dva, obr- njena drug proti drugemu. To je nato kovač okoval. Običajno je najprej naredil prvi del, imenovan podvozje ali hštel. Deli podvozja so: dve šajbi, spodnja in vrh- nja, vrhnji in spodnji kipštok in del, ki je 161. Takole pa je tak voz zgledal, ko je še opravljal svojo nalogo. Voznik je Anton Kunc, roj. 1928. Posne- tek je iz leta 1957 (iz družinskega albuma A. Kunca). povezoval celo prednje podvozje, imenovan hštelštricen. Vse dele je bilo treba spiliti, da se je barva prijela. Osi so že narejene kupili v trgovini. Bile so dveh vrst, pol oljnate in oljnate. Pol oljnate so bile cenejše in so se lahko maza- le z vazelinom, oljnate pa so se mazale le z oljem. Zadnje so imele s konca tudi medeni- naste kape, kar je bilo na pogled seveda bolj imenitno. Te osi je kovač zavaril, da je lahko izbral poljubno širino. Tudi vzmeti so se ku- pile že narejene. Vzmeti je kovač montiral na osi. Vezi pa so se lahko kupile ali pa so jih kovači naredili sami. Vezi, ki so jim rekli tudi federzugpanti, so pritrdili na osi, na vrh pa prvi del podvozja. Na zadnje vzmeti so prav tako pritrdili osi, nato pa so vse skupaj pritrdili na koš. Od zadaj so pritrdili še zavoro, ki je pritiskala na vrh šin, in seveda sedeže. Nato so oko- vali koš in spredaj privili t. i. špictablo. Ta je služila zaščiti pred blatom, ki bi ga konj sicer nametal na voz. Na teh tablah so bile včasih izrezljane konjske glave ali pa so bile okrašene na kakšen drugačen način. Priviti je bilo treba še blatnike. Če je bil en sam sedež, so bili blatniki v obliki smuči; če pa je bil sedež dvojni, je bil zadaj tudi dvojni blatnik. Blatnik je bil zakrivljen, spredaj je bilo izdelano stopalo, futstrit. Po vsem tem je kovač še pobrusil vijake in 160. Zapravljivčki, ki so v občini še ostali, so slabo ohranjeni. 197 vse očistil. Les so kovači vedno prijemali le s papirjem, da se ne bi umazal že med samim sestavljanjem zapravljivčka. Barvali so jih večinoma tapetniki. Kovač je moral paziti, da je bilo vreme ob prevozu zapravljivčka k tapetniku vedno lepo in suho, da železje ni zarjavelo. Tapetnik je običajno najprej naredil sedeže. Ti so bili zelo topli in mehki, spodaj so bile usnjene blazine, v njih pa konjska dlaka, žima ali pa morska trava. Tudi jermen za vprego je dodal tapetnik. Nato ga je še en- krat temeljito očistil in ga prevlekel s firne- žem – varilnim oljem. Čez to ga je namazal z lakom za kočije. Barva je bila tako naravna, zapravljivček pa se je poleg tega lepo svetil. Vsi železni deli so bili črni. Na koncu je ta- petnik voziček še okrasil z raznimi črtami. Zapravljivčke so skoraj vedno delali po naro- čilu. Včasih so ga naročali uporabniki, vča- sih kolarji. Če se ga je kovač lotil brez naro- čila, je seveda moral založiti denar, zato so se temu kovači izogibali. Samokolnice Do leta 1960, ko je prišla v rabo guma, so vrhniški kovači na veliko izdelovali tudi sa- mokolnice. • Potek izdelave: Lesene dele je izdelal kolar. Kovači so na pe- sto nabili ozke rinke in nato nabili šine na kolo. V pesto so zabili tudi štekeljne. To so 162. Samokolnica, t. i. šajtrga. bili okrogli, približno 15 cm dolgi kosi, ki so jih segreli in ošpičili. Na teh štekeljnih se je vrtelo kolo. Kovač je pritrdil še dve vezi, da je vse skupaj držalo, dodal spodaj ležaje in še opore za ročice. Včasih so samokolni- ce pobarvali s karbolejem, ki je bil poceni, hkrati pa je samokolnico dovolj zaščitil. PODKOVANJE KONJ Do leta 1955 so kovači morali imeti tečaj iz podkovstva. Podkovanje in kovaštvo so prej namreč strogo ločili. Ta tečaj je trajal pol leta, na koncu pa je moral kovač opraviti mojstrski izpit v podkovanju. Ko pa je po tem letu število konj začelo upadati, tega do- voljenja niso več zahtevali in tudi tečaja niso več izvajali. • Kako kovač podkuje konja? Najprej potrga stare podkve, če jih seveda konj še ima na kopitu; nato poreže in obli- kuje kopito glede na konjevo hojo in telesno konstrukcijo. Če so stare podkve še uporab- ne, jih segreje, popravi, kar je potrebno – npr. zavari luknjo, če je postala prevelika, da ne bi izpadel žebelj, in nato zopet uporabno podkev prilagodi na kopito. Če je treba pri- trditi nove, le-te spet segreje, označi luknje, potegne stranske kapice in jih pritrdi na ko- pito. Nato prebije luknje, navari oprimnico (grif) ter z ustrezno velikimi žeblji pribije podkev na kopito. V izrednih primerih je treba podkev segreti in toliko osmoditi kopito, če je le-to zelo vra- ščeno, da se vrhnja plast omehča. Podkve so različnih oblik glede na sprednja in zadnja kopita, pa tudi glede na to, v ka- kšen namen se konja uporablja. Pri podko- vanju lahko pride do zakovanja. Npr. kopi- to je lahko preveč izrabljeno in kovač nima podkve kam pribiti. Tako se lahko zgodi, da jo zabije v živo meso. Lahko je kriv tudi pleniv žebelj – to je žebelj, ki se razcepi na dva dela. Ko ga kovač zabije, ena polovica žeblja pride ven, druga pa ostane konju v KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 198 Vrhniški razgledi nogi. Noga se tako lahko zagnoji in včasih je potrebno na pomoč poklicati živinozdravni- ka. V večini primerov pa kovač sam poskuša popraviti napako. Kadar se je zgodilo, da je konj poginil, je bil temu zaradi nestrokovnega dela vedno kriv kovač. Informatorji pa menijo, da se je ne- malokrat zgodilo, da bi lastnik, ki je imel žival vsak dan »na očeh«, to lahko preprečil, če bi pravočasno reagiral in poklical živinoz- dravnika. Pri podkovanju konj se danes uporablja na- prava, ki jo nataknejo konju na gobec. Ime- nuje se premza. Ta premza konja pripravi do tega, da med podkovanjem vsaj večino časa miruje. STRIŽENJE KONJ Od leta 1930 do 1940 so kovači na Vrhniki konje tudi strigli s posebnim strojem na roč- ni pogon. Od leta 1940 naprej pa so v ta na- men že uporabljali motorne stroje. Zdaj konjev ne strižejo več. Prej so jih na- mreč veliko uporabljali za delo na polju, in če bi imeli konji ves čas dolgo dlako, jih la- stniki ne bi mogli očistiti. Poleg tega je bilo zaradi dolge dlake konju tudi vroče. Bil je venomer poten, kar je bilo za zdravje živali slabo. Najbolj primeren čas za striženje je bil v začetku novembra. POREZOVANJE KRAV Kovači so tudi porezovali parklje krav. Da- nes so to le še izjemni primeri. Kovač mora pri porezovanju oceniti, kako krava stoji. Če stoji bolj postrani, ji čim manj »pobere« peto in ji s tem hojo poravna. DELOVNI STROJI IN ORODJE Nekaj orodja so vrhniški kovači med obe- ma svetovnima vojnama nakupili v trgovini, npr. francoski ključ (francoz), nakovalo, ko- vaški primež, razne klešče, navojne čeljusti, navojna svedra, liste za žaganje železa, kla- diva itd. Kupovali so v glavnem v trgovinah z železom. V Ljubljani so največ kupovali pri Verovšku in Stupici, na Vrhniki pa pri Šetin- cu in Malavašiču. Klešče pri ognjišču, razna modelna kladiva, pajserje za naznačevanje lukenj na podkvah, prebijače štemlerje pa so izdelovali kovači v glavnem sami. Nekaj orodja se je podedova- lo ali pa so ga kovači kupili pri sosednjem kovaču. Prve stružnice so prišle na Vrhniko med 1. svetovno vojno. Eden najbolj naprednih vrh- niških kovačev – Tomšič8 je imel lokomobilo – lastni parni stroj. Ker pa je oslepel, je med obema vojnama z delom prenehal in orodje razprodal. Glavni stroji: - Stružnica Uporablja se za obdelavo železa in se imenu- je tudi drejponk. Delu na stružnici pa pravijo kovači drejanje. Predvsem je nepogrešljiva pri izdelavi garnitur za gumi vozove in za ra- zna druga priložnostna dela, npr. za narezo- vanje navojev za zavore (špingle), za vrtanje raznih večjih lukenj itd. - Vzmetno kladivo Imenuje se tudi norec ali fedrhamer. Uva- jati so jih začeli okoli leta 1962. Obstaja jih več vrst. Razlikujejo pa se glede na to, na kakšnem principu deluje udar – na vzmet, zrak, hidravliko ali vodo. Vrhniški kovači so imeli v svojih kovačijah vedno le vzmetna kladiva. Vzmet je sesta- vljena iz 30 do 40 tankih listov žag. Deli so železni, vse pa je na električni pogon. Upo- rabljajo se npr. pri izdelavi podkev in še za razna druga kovanja. Dokler v kovačijah ni bilo vzmetnih kladiv, so bili za isto delo potrebni kar trije delavci. En je gonil meh, druga dva pa sta kovala. Zdaj lahko to delo opravi en sam. 199 163. Tone Kunc reže cevi za zavorni boben na stružnici. 164. Rezanje cevi je pri koncu. KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 200 Vrhniški razgledi - Meh Včasih je bil nepogrešljiv v vsaki kovaški de- lavnici, danes pa mehov ni več. Zamenjal jih je ventilator. Meh je bil lahko okrogle ali po- dolgovate, elipsaste oblike. Narejen je bil iz konjskega usnja, podstavek pa iz lesa. Ko ga je kovač stisnil in zložil v gube, je iz sebe sti- snil zrak. Ta je bil potreben za razpihovanje ognja. Ponavadi je meh stal na podstrehi, od tu je bila v kovačijo napeljana žica, na tleh je bila privzdignjena palica. Gor je meh vlekel sam, dol ga je potisnil kovač. Usnje je kovač od časa do časa namazal z mastjo, sicer bi postalo pusto. Tudi les je bilo treba zaščititi pred črvi. Sicer se je meh ohranjal že s tem, da je stalno funkcioniral. Sodobni električni stroji: - Vrtalni stroj ali bormašina Na električni pogon so v rabi od leta 1954 dalje. Prej so imeli kovači ročne vrtalne stroje. Uporabljajo se, kot že ime samo pove, za vrtanje lukenj. Ostale stroje so vrhniški kovači nabavljali v glavnem v obdobju med 60. in 70. leti 20. stoletja. - Strojna žaga za železo Uporablja se za razrezovanje materiala raznih profilov. Prej so kovači sekali ma- terial na roko. - Strojne krožne škarje Uporablja se za razrezovanje materiala ravnih in okroglih oblik. - Brusilni stroji Uporabljajo se za brušenje. Imajo različ- ne moči motorja. - Različne plošče za brušenje vidia (karbidne trdine). To so specialni noži za struženje. - Ročni brusilni stroj ali fleksarca - Ročni in električni vrtalni stoj ali pišto- larca - Varilni aparati: avtogenski, električni ali polavtomatski - Ventilator za zračenje prostora, za ogenj - Kompresor za polnjenje gum Glavno kovaško orodje: - Jeklena poravnalna miza ali plata Nekateri kovači so jo nabavili takoj po voj- ni. Dobili so jo v bunkerjih. Tu je služila kot zaščitna plošča pri liniji za topove. Takšna plata tehta dobri 300 kg. Odlično je služila predvsem poravnavanju šin za lesena kole- sa, danes pa poravnavi raznega materiala. - Nakovalo s podstavkom ali ampos s čolo Podstavek je iz hrastovega hloda, pol ga stoji v zemlji. Ima 70 cm premera. Na njem sto- ji nakovalo, ki je že novejše izvedbe, tehta okoli 80 kg. Poleg nakovala je še plošča ali loh plata, ki tehta okoli 60 kg. Vanjo so iz- vrtane luknje različnih velikosti in služi za prebijanje. Nakovalo se uporablja v različne namene: za kovanje podkev, klamf in dru- gega orodja. 165. Nakovalo in loh plata. 201 166. Kovač kuje kompresorsko špico. KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 167. Kovač kali kompresorsko špico. 202 Vrhniški razgledi 168. Delovna miza – ponk s primežem. - Kladiva Razna navadna in modelna kladiva stojijo na posebnem stojalu. Vrste kladiv: poravnalno ali plathamer, kladivo za okrogel material ali rundhamer, navadno kladivo ali nethamer, zechamer – kladivo, na katerega se tolče in služi kot na- stavek. Za podolgovate luknje se uporablja pajser, za okrogle luknje pa špichamer. Pred- vsem navadna kladiva so vrhniški kovači v glavnem izdelovali sami. 169. Stojalo za kladiva. - Delovna miza z dvema primežema ali ponk Ima tri podstavke, ki so sestavljeni iz pribli- žno 5 cm debelih plohov. Na te podstavke sta pritrjena ponavadi dva primeža. Na ste- ni nad ponkom je deska z raznim drobnim orodjem: dleti, žagami, pilami, rašpami, iz- vijači, kotomeri itd. - Klešče ali cange Rundcange se uporabljajo za prijemanje okroglih žebljev, cange se uporabljajo za vži- ganje železa, cvikcange se uporabljajo za šči- panje žic, kopit itd., kombinirke ter posebne klešče za prijemanje objemk na vozovih. - Štekeljci Rundštekeljc je del, ki se vstavi v luknjo na nakovalu, na katerem se lahko oblikuje ra- zne okrogle ali ploščate oblike; špicštekelj se porablja za oblikovanje lukenj. - Rašpe se uporabljajo za obdelavo lesa in konjskih kopit. - Pile se uporabljajo za piljenje jekla. - Razne merilne naprave Kljunasto merilo ali šubler se uporablja za ugotavljanje debeline materiala. Drugo orodje: razna šestila, železni in leseni metri, tehnice za tehtanje materiala ali plahvage, podko- vski stol s kompletnih podkovskim orodjem – klešče, podkovsko kladivo, spahalni nož, manjši nož ali žlebičar ali gufrajsar, kopitne rašpe, sekač za odkovičenje netov in že- bljev, sekač za sekanje trdih kopit in klešče za preizkus kopita. Sem spada še šestilo za merjenje podkev na kopitu in trinožni stol za konjevo nogo. Zelo uporabljeno orodje so tudi svedri raznih dimenzij za vrtanje lukenj ter sekači, ki se lahko primejo v roko ali pa so že nasajeni. 203 171. Podkovski stol. 172. Trinožni stol za konjevo nogo. 174. Ročne škarje. 175. Kovaška špica. 173. Kompletni pribor za podkovanje konj: 1 klešče za ščipamje kopit, 2 klešče za ščipanje konjskih že- bljev, 3 podkovsko kladivo, 4 rašpa, 5 žlebičar ali gufraisar, 6 sekač za odvijanje netov, 7 nož za pore- zovanje kopit, 8 sekač za sekanje kopit, 9 šestilo za prijemanje vročih kopit. 170. 1 rundhamer, 2 del osi, 3 rundštekelj, 4 kom- binirke, 5 klešče za ogenj, 6 pajser, 7 folchamer, 8 sprebijač, 9 okroglo kladivo, 10 štolhamer. KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 204 Vrhniški razgledi KOVAŠTVO IN KMETOVANJE Za vrhniške kovače je bila glavna sezona dela pred začetkom kmečkih opravil, v me- secu marcu in aprilu. Takrat so v glavnem podkovali konje. Pozimi so delali vozove, kovali podkve in izdelovali druge kovaške izdelke. Poleti pa se je začelo tudi delo na polju. Ko so se kovači začeli ukvarjati tudi s kmečkim delom, so morali svoj čas razpore- diti med obe dejavnosti. Včasih, ko so imeli dela v kovačnici še toliko, da vsega niso mo- gli izdelati tako hitro, da bi časovno ustregli vsem strankam, se s kmetovanjem, kot že rečeno, niso ukvarjali. Ko pa so prišli z me- hanizacijo manj donosni časi za kovače, jim je kmetija prinašala tisti dodatni zaslužek, brez katerega bi kovači svoje družine težko preživeli. A kljub temu je bilo kmetovanje vedno le sekundarnega značaja. Vrhniškim kovačem je bilo kovaštvo v vseh obdobjih primarna dejavnost. Kovačev delovni dan Kovači so vedno vstajali zelo zgodaj in de- lali cel dan. Jedli so petkrat dnevno. Zjutraj med 6. in 7. uro – prej so vsaj dve uri že de- lali – je bil zajtrk ali fruštek. Okoli 10. ure je bila skromna »malca«, ob 13. uri kosilo ali južna. Nato, če je kovač le utegnil, je sledila ura počitka, saj je bilo kovaško delo težaško in je bil odmor nujno potreben. Ob 17. uri so zopet pomalicali in nato med 20. in 21. uro povečerjali. Kovaštvo na Vrhniki ni imelo serijskega zna- čaja. Kovač je tisti izdelek, s katerim je začel, tudi najprej končal in se šele nato lotil na- slednjega. Nedelje in prazniki so bili prosti. Letni urnik V aprilu so ljudje zelo pritisnili s konji. Prvi kmetje so pripeljali konje že zelo zgodaj, ko je bilo še hladno. Nekateri so pripeljali tudi po tri konje in podkovanje je v tem času lah- ko trajalo po ves dan. Preden je kovač končal z enim, ga je čakal že naslednji konj. V istem času so imeli kovači veliko dela tudi s popra- vljanjem kmečkega orodja. Na kmetiji kova- či niso utegnili veliko pomagati, utrgali so si le kakšno uro za vožnjo gnoja ali oranje. V začetku maja so kovači imeli vsaj toliko časa, da so posadili krompir in koruzo – s tem pa se je njihovo delo na kmetiji do za- četka junija končalo. Ko se je tedaj začela košnja, so imeli zopet veliko dela s podko- vanjem, konji so izgubili podkve na poljih in travnikih. Razlika v podkovanju spomla- di in poleti pa je le bila: spomladi so konji potrebovali nove podkve, poleti pa so jih v glavnem le prekovali – se pravi, da so jih le popravili, če se je to seveda dalo. Julija so si morali kovači spet vzeti čas za kmetovanje. Kosili in pospravljali so seno. Na jesen je sledil ponovni čas obilnega podkovanja, po drugi strani pa istočasnega spravljanja poljskih pridelkov. Pozimi so se kovači izključno ukvarjali s kovanjem; delo na kmetiji, ki pa ga je bilo v tem obdobju se- veda manj, so opravili ostali družinski člani. Pozimi so kovači delali predvsem izdelke, pri katerih je bil ves čas potreben ogenj. Predvsem so si naredili večjo zalogo podkev, seveda pa so izdelovali tudi vse ostale kova- ške izdelke. Ogenj je pomenil tudi toploto. Poleti pa je bilo takšno delo še težje, saj je bilo zaradi ognja v kovačnici silno vroče. Pozimi so kovači vstajali kakšno uro pozne- je in s kovanjem tudi malo prej nehali, tako da se je njihov delovni dan skrajšal za pribli- žno dve uri. Delitev dela Vrhniški kovači so imeli približno do leta 1960 tudi tujo delovno silo za delo v kovač- nici. To so bili pomočniki in vajenci. Vajenci so velikokrat pomagali tudi na kmetiji. Za svoje delo niso bili plačani, tudi nagrade niso dobili. Mojstri so zanje plačevali stro- ške vsakoletnega zavarovanja. Kovači so imeli največ dva pomočnika in na- vadno le enega vajenca. Skupaj s pomočniki 205 so imeli vajenci pri nekaterih mojstrih svoje sobe, pri drugih pa so spali na skednju. Va- jenci so vedno jedli skupaj z družino za isto mizo, isto je veljalo za pomočnike, vendar so le-ti obedovali tudi doma, če so živeli blizu kovačije in so imeli z mojstrom tak dogovor. Delo samo ni bilo posebej razdeljeno med gospodarja in tujo delovno silo. Vsi so delali vse, vajenci seveda postopoma, od lažjih do težjih del. Vendar pa pomočniki niso nikoli delali na kmetiji, kajti mojstri so jih najeli, ko je bilo naročil dovolj in dela v kovačnici ni zmanjkalo. Pri delu so kovačem pomagale tudi gospo- dinje, ki so sicer opravljale večino vsako- dnevnih opravil na kmetiji. Predvsem so pomagale pri vžiganju – zlasti v obdobju po letu 1960, ko ni bilo več pomočnikov in va- jencev. Prav tako so pomagale pri štrihanju vozov. Otroci so gonili meh in drobili koks. Vendar se ne eni ne drugi niso v večji meri vključevali v delo, saj je bilo kovanje za obo- je pretežko. ŠOLANJE Vsi kovači na Vrhniki so zaključili obrtno šolo, ki je bila ukinjena z usmerjenim izo- braževanjem. Ko so hodili v obrtno šolo, so po opravljenem končnem izpitu dobili naziv pomočnika. Komisijo pri izpitu so sestavljali učitelj iz obrtne šole in dva mojstra kovaške stroke. Najprej so imeli določen dan za izpi- tni del iz prakse – tega so vedno opravljali pri kovaškem mojstru, pri katerem pa prej niso smeli delati kot vajenci. Pri praktičnem delu so se ponavljale iste naloge: izdelati so mo- rali npr. podkev ali pa kavelj za vprežno veri- go. V takih izdelkih so se namreč pojavili vsi bistveni elementi kovaškega dela: kovanje, obdelovanje, varjenje. Nato so svoj izdelek prinesli pred izpitno komisijo in tu odgovar- jali še na vprašanja iz teorije. Z opravljenim izpitom so si pridobili naziv pomočnika. Po dveh letih – toliko prakse je bilo običajno potrebne – pa tudi prej, so se prijavili k moj- strskemu izpitu. Procedura je bila ista, vpra- 176. Mojstri in učenci podkovskega tečaja v Ljubljani, 1948. Četrti z leve stoji Tone Kunc, roj. 1928 (družinski album). KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 206 Vrhniški razgledi šanja so se ponavljala. Tako so postali moj- stri za kovaštvo. Za podkovskega mojstra pa so morali opraviti še podkovski tečaj, ki je trajal šest mesecev. Ta tečaj je bil v Ljublja- ni. Ves čas so se kovači na tem tečaju urili v podkovanju. Podkovski tečaj je bil leta 1955 ukinjen. PRODAJA, ZASLUŽEK, REKLAMA Vrhniški kovači so vedno kovali izdelke, ki so jih stranke same naročale v kovačiji. Iz- delkov niso nikoli prodajali v trgovini, pač pa so pred 2. svetovno vojno svoje izdelke – zlasti vozove – razstavljali na ljubljanskem velesejmu, ki je bil organiziran enkrat letno. V istem času pa so vozove razstavljali tudi na živinskem sejmu, ki je bil vsake tri tedne, prav tako v Ljubljani. Zaslužek vrhniških kovačev je od obdobja do obdobja nihal. Opisano je že bilo, kako so imeli po 1. in 2. svetovni vojni zelo veliko dela, s tem pa tudi dovolj velike dohodke, da so lahko brez dodatnega kmetovanja preži- vljali svojo družino. Ko se je nato število na- ročil zmanjšalo – predvsem z mehanizacijo kmečkega dela, pa so morali kmetovati ali pa pustiti obrt in se zaposliti drugje. Velik problem je kovačem prestavljal pred- vsem način plačevanja. Mojster je imel na- mreč posebno knjigo, v katero je zapisoval vsote, ki so mu jih bile stranke dolžne. Spr- va so ostajali dolžni le revnejši kmetje, ki so bili v določenem obdobju brez denarja in so prišli do zaslužka šele pozimi, ko so proda- li svoj pridelek. Veljal je izrek, da gre tedaj »kovaču pšenica v klasje«, ker je dobil ve- čino povrnjenih dolgov. Seveda pa je moral tudi čez poletje, ko je bil kmet brez denarja, stiskati tudi kovač, ki ni bil sproti plačan za svoje delo. Ta navada pa se je kasneje raz- širila, saj so tudi premožnejši kmetje silno radi pošiljali po izdelke svoje hlapce in jim naročali, »naj mojster kar zapiše«. Isto je ve- ljali za plačevanje pri podkovanju konj. 177. Prostorska situacija prvih kovačnic na Vrhniki: 1. ograja za podkovanje konj, 2. delovna miza, 3. vrtalni stroj na ročni pogon, 4. ognjišče, 5. primež, 6. varilni aparat na kisik, 7. poravnalna plošča, 8. nakovala, 9. prostor za nekatera orodja, meh je bil speljan na podstrešje. DELOVNI PROSTOR, KOVAČIJA Do 30-ih let tega stoletja so imeli vrhniški kovači svoj delovni prostor kar v sami hiši. Za to so uporabljali posebno sobo, v kate- ri je bilo ognjišče, ki so ga imenovali ješe. Svetili so s karbidom. Potem so začeli zidati kovačije. Prve so merile približno 10 x 8 m. Tla so bila iz kamna, strop pa so tvorile že- lezne preklade, zazidane z opeko. Le eden od vrhniških kovačev je imel kovačijo v na- jemu. Oblika kovačij se v naslednjih letih ni bistveno spremenila. Leta 1941 pa je veliko spremembo v notranji opremljenosti kovačij prinesla elektrika. 207 4. Z A K L J U Č E K Pričujoča seminarska naloga je nakazala ne- katere ugotovitve, na katere želim v tem po- glavju posebej opozoriti. Prav gotovo je bi- stveno za obstoj kovaštva na Vrhniki njegova povezanost z vrhniškim kmetijstvom. To je bilo konec 19. stoletja usmerjeno predvsem v pridelovanje hrane za lastno uporabo. Z ustanavljanjem zadrug v začetku tega stole- tja se je stanje v kmetijstvu precej izboljšalo. Precejšen dohodek je barjanskim kmetom prinašala prodaja sena, z veliko svetovno krizo pa se je opuščanje kmetijskih površin povečalo. Med obema vojnama so pridelali največ krompirja, nato pšenice, detelje, ko- ruze, lucerne, rži, prosa, ajde in zelja. Ko- vači so izdelovali tiste izdelke, s katerimi so kmetje obdelovali polje, in kovali so konje, kar je bilo v tistih časih glavni vir njihovega zaslužka. 178. Prostorska situacija kovačnic v hiši: 1. ognjišče – ješe, 2. meh, 3. nakovalo, 4. delovna miza z orodjem – ponk, 5. primež, 6. vrtalni stroj na ročni pogon. Konje so kovali zu- naj pred hišo. 179. Kovaško ognjišče. KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU V življenju kovačev je prihajalo do vzponov in padcev. Najbolj ugodne razmere so bile za kovače v začetku 20. stoletja ter takoj po 1. svetovni vojni. Prvi upad pa zasledimo med 1. svetovno vojno in nato leta 1932, v času splošne gospodarske krize. Z mehanizacijo kmečkega orodja je bilo dela za vrhniške kovače vedno manj. Kot že po- vedano, sta danes v celi vrhniški občini le še dva kovača, a dela še za dva ni več dovolj. Kovaštva na Vrhniki nikoli ni bilo toliko, da bi predstavljalo kakšen krajevni simbol – za nalogo sem se odločila iz povsem drugih ra- zlogov, – pa vendar je očitno, kako je število kovačev upadlo. Razvoj je zahteval svoje, potreb po kovaškem delu skoraj ni več. Tudi današnja kovača v občini skušata svoje delo preusmeriti. Prav gotovo pa je, da se s kova- štvom ne bodo ukvarjale naslednje generaci- je. Pravega zaslužka ni več, naročil je vedno manj, delo ni nikoli zagotovljeno za več kot mesec dni. Ni več daleč čas, ko bo vrhniška občina ostala brez kovačev9. O kovačih na Vrhniki skoraj ni literature in pisnih virov. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so skoraj vsi informatorji že precej v letih – z njimi vred pa bo pokopano tudi vse tisto, kar si etnologi prizadevamo dokumentirati in ohraniti – če ne drugače, vsaj na papirju. Pričujoča seminarska naloga naj bi služila temu namenu. 208 Vrhniški razgledi 180. Učno pismo obrtne zadruge na Vrhniki, 4. november 1917 (44 X 55 cm) (lastnik Anton Kunc, Sinja gorica 26). 209 KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU 181. Spričevalo podkovske šole v Ljubljani, 23. december 1919 (21 X 34 cm) (lastnik Anton Kunc, Sinja gorica 26). 210 Vrhniški razgledi 182. Spričevalo o usposobljenosti za mesoglednika, 23. decembra 1919 (21 X 34 cm) (lastnik Anton Kunc, Sinja gorica 26). 211 KOVAŠTVO NA VRHNIKI V 20. STOLETJU VIRI IN LITERATURA Krajevni leksikon Slovenije 1, Ljubljana 1968. Petre, Fran: Rod in mladost Ivana Cankarja, Ljublja- na 1947. Grabeljšek, Karel: Vrhnika in okolica v boju za svo- bodo, Nova Gorica 1968. Register trgovinskih in ostalih obrtov, Codex 20/91. Statistični podatki po občinah SR Slovenije, VIII. zve- zek, Zavod SR Slovenije za statistiko. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937. Seznam informatorjev: Birtič Franc, 1929, Podlipa, kmet Jereb Franc, 1928, Mala Ligojna, kovač Kunc Anton, 1900, Sinja Gorica, kovač Kunc Anton, 1928, Sinja Gorica, kovač Treven Andrej, 1932, Vrhnika, kovač Friškovec Anton, 1928, Drenov Grič, kovač Umek Franc, Blatna Brezovica, 1936, kmet OPOMBE 1 Seminarska naloga Marije Lukanc, rojene Kunc, na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Izdelana je bila leta 1986 pri predmetu Obča sociologija pri prof. dr. Slavku Kremenšku v okviru programa Etnološka topografija sloven- skega etničnega ozemlja v 20. stoletju. Za objavo je bil tekst malenkost preurejen in dopolnjen z opombami pod črto. Besede »danes«, ki pome- ni leto 1986 oz. čas ob koncu 20. stoletja, nismo spreminjali. Pustili smo tudi avtentične kovaške izraze, ki po večini izvirajo iz nemškega tehni- škega jezika. 2 Za arhivsko gradivo z območja vrhniške občine skrbi Zgodovinski arhiv Ljubljana. Vrhniške ar- hive so v letih 1980 do 2002 deponirali v Blatni Brezovici, nato so jih premestili v skladišče v Kra- nju. Za raziskovalce gradivo dostavijo v arhivsko čitalnico ZAL na Mestnem trgu 27 v Ljubljani. 3 Od leta 1959 do 1994 je bila Borovnica del vrhni- ške občine. Glej: J. Kopač, Upravno teritorialna umestitev vrhniškega območja med leti 1945 in 1994. Vrhniški razgledi 8 (2007), str. 82 in sl. 4 Glej: Olga Pivk, Mlini in žage na Vrhniškem. Vrhniški razgledi 14 (2013), str. 55–73. 5 Velja za leto 1986. 6 Fičo ali Zastava 600, 750 ali 850 je bila jugoslo- vanska različica italijanskega Fiata 600, fičote so izdelovali v tovarni Crvena zastava v Kragujevcu od leta 1960 do 1985. 7 Bosna in Hercegovina – republika v nekdanji So- cialistični federativni republiki Jugoslaviji. 8 Anton Tomšič iz Verda. Glej: Tatjana Oblak Mil- činski, Vrata v Verdu. Oblikovni in simbolni po- men hišnih vhodov. Vrhniški razgledi 6 (2005), str. 93–224, (Kovač Anton Tomšič, str. 213). 9 Gej: Kovačije na Vrhniki in okolici, april 1990, 10 tipkanih strani. Nalogo so izdelali učenci 7. in 8. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki pod mentorstvom Nuške Železnik. Podatke so zbrali na terenu, kjer kovačij niso več našli. Edino en kovač je še podkoval kakega ko- nja v popoldanskem času, sicer je bil zaposlen v bližnji tovarni. (Nalogo je posredovala Nuška Železnik.)