130. številka. Ljubljana, v petek 10. junija 1904 XXXVII. leto. Irbaja vsak dan zvečer, isimSt nedeije in praznike, ter vetja po posti prejeman za avstro-ogroka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za odcn me&ec 2 K 30 h. Za LJubljano 8 pošiljanjem m dom za vse leto 24 k, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 R, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 li. — Za tuja 'dežele toliko *eč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od poterostopne petit-vrate DO 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, pO 10 h, če 86 dvakrat, in pO 8 h, Cfl «q trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je V Knaflovih ulicah St 5, in sicer nrednifitVO V I. nadstropja, apravniStVO pa f pritličja. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalizem na Hrvatskem. Že dober mesec izhaja novi klerikalni dnevnik *> I Irvatstvo« v Zagrebu. Ta list je tudi že nam posvetil svojo pozornost V posebnem, sicer prav spo.kbno pisanem članku se je postavil na stališče, da naj se mi ne vtikamo v boj, ki ga vodijo hrvatski klerikalci proti narodnim strankam. V istem zmislu, samo z vidnim fanatizmom in sovraštvom, se je proti nam oglasil tudi župnik v Bribiru, Pr. Lorbek, ki je svoj čas v Kamniku hotel nekaj zgage delati in nas ima od tedaj v želodcu, ker smo mu nekoliko na prste stopili. Na to odgovarjamo uredništvu »Hrvatstva« in smešnemu župniku Lorbeku, da nam niti v sanjah ne prihaja na misel, da bi se vtikali v boje hrvatskih strank, dasi smo neizprosni sovražniki nad vse pogub neea rimskega klerikalizma, se vendar omejujemo zgoij na to, d a svo j e čitatelje obveščamo o dogodkih na Hrvatskem in med to, kar naše čitatelje zanima, spada gotovo tudi nastopanje hrvatskega klerikalizma. Te pravica nam menda tudi »HrvatstvG« ne bo odreklo, saj so se hrvatski klerikalni listi časih prav strastno vtikali v naše politične razmere. Prav s tega stališča, da informu-jemo svoje čitatelje, beležimo danes pojav, ki kaže, da hrvatska duhovščina Bama prav odločno nasprotuje »Hrvatstvu« in se prav toplo zahvaljuje za čast, bojevati se za ideale bribir-ga župnika Lorbeka. Ne samo, da je škof Strossmayer nasprotnik »Hrvatstva«, ker neče pomagati, da bi se hrvatski narod okoval v verige rimskega klerikalizma, tudi drugi duhovniki se branijo »Hrvatstva«. Dunajski »Vaterland«, osrednje glasilo vsega avstro-ogrskega klerikalizma, nam pripoveduje v tem oziru prav zanimive reči. »Vaterland«, ki seveda ne pojmi, da more biti katoliški duhovnik tako naroden, da nasprotuje protinarodnim tendencam klerikalizma, toči bridke solze, da duhovniki pobijajo »Hrvatstvo«. Milo tarna »Vaterland«, da je na Hrvatskem vse katoliškc-liberalno (!!) in o vsem se molči, samo proti katoliškemu listu se upije, a tist«, ki najbolj upi-jejo, so katoliški duhovniki. Potem nadaljuje »Vaterland«: Bil je torej že sfcrajni ča«, da smo (Hrvatje) dobili tak list (»Hrvatstvo«) In zdaj, ko je tu, se govori o njem vse — samo nič dobrega — in sicer dela tako jako mnogo duhovnikov. Ti pravijo, da provzroča list razpor, da razdvaja narod, p:»množuje str^nkarstvo itd. Ta iz klerikalnih hrvatskih krogov izvirajoči dopis v »Vaterlandu« priča, da je na Hrvatskem prav malo takih duhovnikov, kakor je bribirski župnik Fr. Lorbek. Klerikalni so seveda vsi, a najprej so vendar narodni in lato se branijo »Hrvatstvaa. V tem pa, ko se hrvatski duhovniki branijo »Hrvatstvaa, mu oduševljeno pritrjujejo kranjski klerikalci. »Slovenec« se kar topi veselja, da imajo zdaj tudi Hrvatje list, ki služi izključno klerikalnim težnjam, ljubljanski lemenatarček Andrej Orehek pa je v imenu svojih tovarišev sporočil »Hrvatstvu« pismeno pozdrav vseh ljubljanskih Semenatarjev in ga poučil, da »v Kristusu, v cerkvi, v Rimu je zdravlje in moč in prihod-nost«. To je vsekakor vrlo zanimivo, da kranjski klerikalci, odrasli in ne-odrasli, to pozdravljajo in proslavljajo, kar velika večina hrvatske duhovščine obsoja in zametuje. Zanimivo pa je še nek^j drugega. Med hrvatskimi poslanci v dunajskem državnem zboru ni ne enega, ki bi se strinjal s »Hrvatstvom«, vilic tema pa so se združili s kranjskimi klerikalci, ki kar gore za »Hrvatstvu« in njega namene. Hrvatski državni po- slanci obsojajo tendenco »Hrvatstva«, a vendar podpirajo kranjske klerikalce, ki se pehajo z* uresničenje teh tendenc tokraj in onkraj Sotle. Morda bo »Hrvatstvo« iz tega dejstva spO< znalo, zakaj se mi s:>loh ne maramo vtikati v hrvatske razmere. Vojna na Daljnem Vztokn. Senzacionalne vesti O porazu Japoncev pred Port Arturjem in o veliki pomorski bitki, v kateri bi Japonci bili izgubili štiri velike vojne ladje, še dosedaj niso potrjene, a tudi ne demontirane. Iz Londona so pač poroča, da se tem vestem tamkaj ne verjame, vendar pa se ne trdi, ds bi bile neresnične, oziroma, da bi bili dotični dogodki nemogoči. Dotična poročila je priobčilo rusko brzojavno ?gentstvo, o katerem baš ob tej priliki »Reichswehr« naglasa, da se je doslej izmed vseb neuradnih virov odlikovalo po veliki zanesljivosti. Pa naj že bo, kakorkoli, to je gotovo, da divja že več dni pred Pori Arturjem njljutejši boj; le od ponedeljka sem so dohajale neprestano vesti iz Č hi.-;, da se sliši od od portarturške strani neprenehoma silno gromenje topov, iz česar se pač da z gotovostjo sklepati, da je ali japonsko brodovje samo bombardiralo Port Ar ur, ali pa so Japonci istočasno napadli trdnjavo s sube in morske strani. Dasi se ne ve nikakih podrobnosti o pomorski bitki, ki se je baje te dni bila v zalivu Pečili, vendar se glasi vest ruskega brzojavnega agentstva, da se je ta bitka završila za Ruse ugodno, precej verjetno, zlasti ;ko se upošteva, da je Reu-terjev biro, ki se pač ne more dolžiti posebne naklonjenosti do Rusije, že v torek, torej en dan pozneje, ko bi se imela vršiti dotična bitka, poročal, daje rusko brodovje vdrlo iz port-arturškega pristanišča in z uspehom napadla japonsko eskadro. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da poročilo ruskega brzojavnega agentstva, dasi se naslanja na kitajske vire, nemara le ni tako neverjetno, kakor se zdi na prvi hip. In zakaj bi baš v tem slučaju bili kitajski viri tako nezanesljivi? Ali niso do sedaj se vsa poročila o važnejših dogodkih na bojiš&u skoro brez izjeme najprvo došla s kitajske strani? Sicer pa, ali se more sploh misliti, da bi Kitajci govorili o ru skib uspehih, ako bi te uspehe dejanski dosegli Japonci, ko je vendar notorično znano, da Kitajci ničesar bolj ne žele, kakor d\ bi bili Rusi poraženi na celi črti? No, pa bodi, kakorkoli, mi sedaj o dogodkih pred Port Arturjem pravzaprav ne vemo ničesar drugega, kakor da se tam vrše hudi boji, podrobnosti pa so nam neznane po polnoma. In kakor se BecUj kaže, se tudi ne smemo nadejati, da bi v kratkem čau dobili zanesljivih poročil o teh dogodkih. Brzojavna in vsaka druga zveza Port Arturja z ostalim svetom je pretrgana, torej ni upanja, da bi skoro došlo kako pcročilo iz Port Arturja samega. Takisto pa tudi iz japonskega vira ne bo vesti, ker je pretrgana, kakor se brzojavlja iz Londona, brzojavna vez med Japonsko in Korejo. Ker je to edina brzojavna vez, ki veže Korejo in Mandžurijo z Japonsko, je pretrgana tudi zveza Japoncev, ki stoje pred Port Arturjem, z domovino. Ker bo pa najbrže dlje časa trajalo, predno se bo brzojavna zveza zopet uredila, se lahko prigodi, tako se namreč bridko pritožujejo Angleži, da bo pal Port Artur, ne da bi zato ostali svet kaj vedel. V tem oziru se menda Angleži že lahko pomire in potolažijo* Sicer pa je ta vest, da je prekinjena telegrafična zveza med Japonsko in bojiščem, ako je resnična, zelo važna. Nastane namreč vprašanje, kdo je to iveio prekinil? Japonci? To je popolnoma izključeno. Preostajajo nam samo dve možnosti: podmorski kabelj je bil poškodovan vsled kake elementarne nezgode, ali ga pa je prerezal sovražnik. V zadnjem slučaju bi se vitj nekoliko daK razt^lmaSiti vest, da se je vladivostoska eskadra združila s portarturškim brodovjem Izpred Port Arturja. Včeraj je došla v London iz Čifua vest, da se je japonsko brodovje, obstoječe iz 12 vojnih ladij, ▼ nedeljo pred polnočjo približalo Port Arturju. hi o j se ft« večkrat ponovil. Več torpednih uuiče-valk je poskušalo položiti mine in zapreti izhod iz pristanišča. Drugi dan v oonede ljeksoJapone; ob 11. uri dopoldne znova e i i bombardirati Port Artur. Reuterjev urad pa poroča takisto iz Cifua: Kitajski trgovci, ki 10 z dovoljenjem ruskih oblaati v 50 ladjah zapustili Port Artur in dospeli tu sem, pripovedujejo najrazličnejše stvari, vsi se pa strinjajo v tem d a divja že Štiri dni v daljavi 10 milj pred Port Arturjem ljuta bitka. V luki se nahaiaio samo tri velike bojne ladje in nekaj malih. Kaj se je zgodilo z ostalimi velikimi ladjami, Kitajci ne vedo povedati. Pripovedujejo tudi, da so vsied bombardiranja utrdbe manj ali več irpele in da so pri zadnjem viharju eksplodirala mine, ki bo jih nedavno položili Rasi ob izhodu iz pristanišča. Druga poročila pa zatrjujejo, da so zunanje utrdbe portarturške trdnjave znatno, notranje pa le malo poškodovane. Mnogo poilopij v mestu je razdejanih. Vest, da 80 v LISTEK. Med cigani. Veselo je bilo v krčmi, tako veselo, kakor je le tedaj, kadar godejo cigani. Trije so godli, in mlada ciganka je plesala. Živa je bila kot iskra, oči so ji gorele z zelenim ognjem. Bila je bosa; z levico je privzdigovala krilo in plesala kot burja. Kot čarovnica se je vrtela in poskakovala golih nog in razgaljenih nedrij. Pri vratih je stal Pust, štiridesetleten fant. Bahal se je z zlato verižico, in mešal z roko po žepu med samim srebrnim denarjem, da je zvenelo in so se bliskale oči ciganom. Godli so kakor besni, neutrudno in burno, mlada ciganka pa se je vrtela, dvigala krilo in se ozirala na Pusta s črnimi očmi, vražjimi očmi. Godci so ponehali, in plesalka je planila fantu za vrat. Tresla se je kot plamen nad žerjavico in se vsesala z razbeljenimi ustnicami na njegova usta. Nato je stopila na stol in zapela: „Hola, hola, lep junak prišel z ogrske zemlje, puseljc nosi za klobukom, dol visi mu na rame*. Hola-a-£!" Past je bil fant in prijela se ga je zidana volja. Pil je iz litra, da se mu je rumeno vino zlivalo za vrat, ciganka se ga je ovijala kot kača. ..Ti mačka, ti mala, čakaj no, že poplešem s teboj." Prilizoval se ji je in grabil z roko za njene prsi, ki so kar kipele pod rdečim robcem. Cigani so zagodli iznova. Plesalka je poskočila, se ovila zlatega fanta in ga zavrtela naokrog. Pust se je skoba-lil pod mizo. „He, ti mačka, glej, no, ti si kot podlasica, pa ti že vrnem!" Postavil se je na noge, se razko-račil sredi sobe in skušal ujeti ciganko, ki je zopet švigala v kolobarju. Bil je ves omamljen, vražje oči so ga začarale. Šel je k mizi in sedel k vinu. Zopet je pil in zaklical krčma rja: „Prinesi bokal, ne, dva bokala, cigani so moji gostje!" „Pust, ne blazni, cigani so hudiči." „Kaj boš, Andrej, prinesi!" Krčmar je odšel po vino, cigani so se ozrli nanj iz kota, in največji je pljunil predenj. Bil je kosmat do oči, ves črn. Govorili so nekaj med seboj, a godli neprestano. Vino je prišlo na mizo. „Le pijmo, na, mačka, pojdi sem!" Sedla je na mizo, vzela v roke bokal in se ovila Pusta okrog vratu: „Dečko, odpri gobček!" „He, he!u Nastavila mu je bokal na usta in zlivala vino v grlo. „Pust, ne blazni!" Kaj boš ti, ki nič nimaš! Vina prinesi, vina, cigani so žejni." Krčmar ga je potegnil za suknjo proti vratom. „Pusti me, ti pravim! Jaz sem dečko, da je kaj, in s to-le ciganko se nocoj oženim." „Jaz ti rečem, pojdi z menoj! Greš spat." Z druge strani se ga je ovila ciganka. „Hej moj fant, hej moj fant ves je zlat — Hej, hej, hej !" Pred Pustom jc plesala vsa izba. Videl je samo ciganko pred seboj in jo potegnil k sebi v naročje. Objel jo je okoli pasu ter ji odpel srajco za vratom. Roka se mu je tresla in drgetal je pijane strasti. Pogledal je za vrata, a ciganov ni bilo več v izbi. Bila sta sama. Zaklical je tiho kreni a rja, a ciganka mu je z roko zamašila usta. Oglasil se ni nihče. Vstal je in jo pestoval na rokah kot otroka. Oklepala se ga je z rokami in grizla z zobmi v vrat. „Ti mačka, čakaj no!" Zavihtei je ciganko in jo skušal vreči na tla, a Pust ni bil več fant. Izvila se mu je kot blisk in ga sunila od sebe. Zagrmel je na tla vznak in obležal. Skušal se je dvigniti z rokami, iskal opore, a vedno je omahnil nazaj. „Ti, poberi me, no, ker ne morem sam." Ponudila mu je roke in ga potegnila pokonci. V sobo je stopil krčmar. „Na, Andrej, zdaj pa grem. Kje so pa cigani?" „So že šli, najboljše bo, da ne hodiš nikamor. Na klop lezi !u „Ne, prijatelj, pri tebi pa še nisem spal, tvoja klop je trda." Krčmar ga je pogledal. Pust je imed odpet naprsnik, in verižica je visela iz žepa. „Le ostani pri meni, deklina pa naj gre!" „Nikamor ne pojde, oba ostaneva!" NoČilo se je, in cigani so se vrnili. Ne da bi zinili besedo, so sedli in znova zagodli. Pust se jih je razveselil, dekle pa je sedlo k njim. Grozna so-parica je bila v izbi, vino je puhtelo iz tal, zrak je bil gost in težak. Ciganka je zopet plesala. Robec ji je pudel z glave in lasje so se ji vili okrog pleč, krilo je vihralo za njo. Pust je bil pijan. Zunaj pred kremo je stalo nekaj ljudij. Govorili so in kričali. Glasovi so bili ciganski. Moj dečko, ne spi vendar!- Dekle se je zopet jpfttbvpafta „GreŠ plesat z menoj! Pust se je vzdignil in zakolovratil s ciganko. Opotekal se je, a njene roke so bile močne in držala ga je, da sta zaplesala parkrat naokoli. Prišlo je nekaj novih gostov, cigani so godli neprestano ; pili niso. Pust je zaspal za mizo in nikdo se ni več brigal zanj. Proti polnoči ga je prišel krčmar budit; vstal je in iskal klobuka. „Dečko ne hodi!" „Ti mačka, na, pojdiva !a Ciganka se je zasmejala, in Pust je odšel. Zopet je krčma odmevala veselih glasov, gostje so plesali s ciganskim dekletom, in zvezde so že zašle, ko je še šumelo v izbi. Rdeča zarja je vzhajala, ko so odšli zadnji gostje. Dva sta jo mahala skupaj in spala po potu. Kar se eden spodtakne in pade. Sredi ceste je ležal Pust napol gol. Senci je imel prebite, in na vratu so se mu Še poznali odtiski eigan-skih zob. Bil je ubit. Sip-sap. luki usidrane samo tri velike vojne ladje, se tolmači tako, da se druge ladje nahajajo v zunanjem pristanišču pri Tigerskem polotoku. »Daily Chronicle« javlja iz Tokija, da Rusom v Port Arturju primanjkuje streljiva. Nemci v Kiav-čavu preskrbljujejo trdnjavo z municijo, katero utihotapljajo v Port Artur s pomočjo kitajskih diunk. V Berolin pa je došlo včeraj poročilo iz Liaojanga, da je bila v sredo v zalivu Pečili nova pomorska bitka, ki se je zopet srečno završila za Ruse. Japoncem se je potopila velika oklopna k r i £ a r k a. Podrobnosti o bitki še manjka. Napad na Inkov in Kajčov. Po poročilih iz Liaojanga, ki so došla v Petrograd in Berolin, so se v torek opoldne pojavile v bližini Inkova in Kajčova tri japonske vojne ladje, ki so dije časa križarile ob obrežju. Skoro na to je naraslo njih število na sedem ladij; med temi ste bili dve križarki in ena okiopnica, ostale pa so bile transportne ladje. Ob treh popoldne so se ladje približale obrežju in jele bombardirati obal. Kanonada je trajala s presledki do šeste ure zvečer, a ni povzročila nobene škode. Nato so se ladje oddaljile na široko morje in križarile pri Kajčovu. Japonci so se umaknili v Kinčov. Japonci so se po boju pri Va-fankovu 3. t. m. umaknili iz svojih pozicij in so se s svojo artiljerijo vred odpravili proti jugu. Japonske konjenice ni nikjer več videti. Sklepa se, da so Japonci vso svojo armado koncentrirali pri Kinčovu in da so se zapletli v ncv ljut boj s po'tarturško posadko. Ruska armada v ofenzivi. O strategičnih načrtih generala Kuropatkina se ne ve nič novega. »Daily News« javlja iz Petrograda, da ima armada barona Stakelberga nalogo, se kot zagvozda vriniti med japonski armadi generalov Kurokija in Oka. Stakelbergov voj se je sedaj znatno ojačil, ker je v zadnjem času dobil Kuropatkin veiiko novih vojakov iz evropske Rusije. Stakelberg razpolaga sedaj z armado 30.000 do 40.000 mcž in bo jei resno prodirati proti jugu, čim bodo Japonci s suhe strani napadli Port Artur. Kuropatkin sam ima v Liaojangu že zbrano toliko armado, da lahko brez posebnih pomislekov takoj prične z ofenzivo. Boj v gorah Motien. Na cesti v gorah Motien in med japonskimi pozicijami je bilo pretekli teden več bojov med sovražnimi pred-stražami. Rusi rabijo navadno za pred-straže kozake. Japonci so se umaknili iz Siamacija, nakar so Rusi zasedli to važno pozicijo. Rusi smatrajo japonsko prakso, v rekognosciranje se posluževati pehote, kot dokaz, da Japonci nimajo dovolj dobre konjenico na razpolago. Ruski kozaški oddelki Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Komaj je Aleksander VI. zasedel papeški prestol, že je vrgel krinko od sebe in se z največjo brezstid-nostjo vdal svojim strastem. Čemu bi se bil tudi ženiral, saj je pri svojem kronanju proglasil: »Kristusova čreda mora biti knezu apostolov slepo pokorna« in je z barbarsko krutostjo tudi skrbeh da je to obveljalo. Poteptal je vse božje in posvetne postave; spoštoval ni ne imetja, ne časti drugih ljudi, ne vere, ne Boga. Najbolj je pa preziral nravnost. Upeljal je svojo ljubimko in njene, oziroma Bvoje otroke v Vatikan in zanje uprav kraljevsko poskrbel. V tem času je Kolumb razkril Ameriko, Vasco de Gama pa spravil Bvetovno trgovino v zvezo z vzhodno Indijo. Posledica tega je bila, da sta se Španska in Portugalska sprli, ker se je vsaka hotela polastiti novih bogatih dežel. Portugalski kralj Ivan II. in španski kralj Ferdinand sta si bila kmalu v laseh. Po daljšem bojevanju sta sprevidela, da ne more nobeden se nahajajo celo med Takušanom iu Fe ng vančengom. General Samsonov na Liao-tongu. Poroča se iz Petrograda, da je general Samsonov prodrl najdalje na jug proti japonskim pozicijam. Samsonov je napal neko vas, katero bo zasedli Japonci. Opoldne se je pričel boj, ki je trajal neprestano do večera. Ko je zašlo solnoe, so se Japonci umaknili in pustili na bojišču 60 mrtvecev in 150 ranjencev. Na ruski strani je padel 1 mož, 16 pa jih je bilo ranjenih. Ekspedicija generala Samsonova se je torej uspešno završila. Želja borzijancev. Dunaj, 9. junija. V današnji Beji borzijske zbornice je predlagal ravnatelj Bauer, naj bi vse borze v državi skupno apelirale na ljudske zastopnike, naj store konec neplodnim bojem ter naj zopet o^ ive gospodarsko delovanje državnega zbora. »Za vojsko je pač poskrbljeno, toda na dnevne potrebščine, na mirno delo se še ni mislilo.« — Da bo borzijan-cem borbe za narodnostne svetinje nerazumljive, je razumljivo nam, ki vemo, da so večinoma — Židje. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 9. junija. Zbor* niči se je predložilo poročilo finančnega odseka o dvameseČnem podaljšanju proračunskega provizorija. Na predsednikov predlog se je načrt odložil na ponedeljkovo sejo. — Posl. Varadv je urgirai pradlogo o zboljšanju plač železničarjem. — Ministrski predsednik grof T is z a je izjavil, da dobi zbornica še v teku te^a tedna tozadevno poročilo finančnega odseka in je vlada tudi pripravljena pripustiti predlogo v razpravo takoj po dognani imunitetni predlogi. Ogrsko-hrvaška nagodba sklenjena. Budi m pešta, 9.junija. Finančna nagodba med Ogrsko in Hrvaško se je dognala. Hrvaška dobi višjo kvoto za svoje avtonomne izdatke. D d tega je prišlo v današnji skupni seji obeh pododsekov regnikolarne deputacije. Hrvaška regnikolarna deputacija je imela takoj danes popoldne svojo zadnjo plenarno sejo, nakar so se delegatje vrnili v Zagreb. Vse ostale podrobnosti bo dognal finančni mi-nibter Lukacs z obojestranskima poročevalcema, nato pa se predloži nagodba hrvaškemu in ogrskemu deželnemu zboru v odobrenje. V novi nagodbi pomeni pridobitev to, da se bo moralo natančno obračuniti. h katerim izdatkom finančnega, t? ^ovin skega in poljedelskega ministrstva mora Hrvaška prispevati. O ^poraz-umljenju obeh pcdodsekov je izšel danes zvečer oficijalni komunike. Iz Srbije. Belgrad, 9. junija. Tukaj se na tihem snuje republikanska stranka, ki že šteje 160 odličnih pristašev. zmagati in zato eta se obrnila do papeža, češ, da naj on med njima razsodi. Aleksander VI. je prevzel to nalogo z največjim veseljem, saj je dobro vedel, da mu donese obilo dobička. Izvršil je to nalego na zado voljstvo obeh strank; kar na kratko je odredil: vse zapadne dežele (Amerika itd.) spadajo Španski, vse vzhodne (afriško obrežje, Indija itd) pa Por tugalski. Samo ta pogoj je stavil, da se morajo prebivalci teh dežel spreobrniti h »kristjanski veri«, bodisi zlepa ali pa /grda Papež je dobro vedel, da se bodo ljudje branili nove vere in da jih bodo misijonarji vsled tega dali klati in sežigati, ter da bodo obsojencem pobrali njih imetje. In papeževa špekulacija se je sijajno obnesla. Oznanjevalci in razširjevalci vere ter ljubezni so poklali kakih 15 milijonov ljudi, ki se niso hoteli spre obrniti in papežu je to neslo toliko denarja, da bi bil lahko sezidal celo piramido iz samega suhega zlata. V papeževih blagajnah so se zbirali kolosalni zakladi in dasi je vsak vinar smrdel po človeški krvi, je bil papež vendar vesel svojega dobička. Zdaj se je papež posvetil posebno Praga, 9. junija. Kakor se poroča »Narodnim Listom« iz Belgrada, razkrila se je med častniki niške garnizije larota zoper provzročitelje krvavega prevrata na kraljevem dvoru. Vojni minister se je takoj odpeljal v Niš, da zadevo preišče. Belgrad, 9. junija. Vlada je naročila 80 novih brzostrelmh topov ter jih plačala a posojilom, ki si ga je najela pri otomanski banki v Parizu. Dogodki v Macedoniji Carigrad, 9 junija. Preiskave so dognale, da je bila vstaska četa, ki so jo Turki pri Romanovem do zadnjega moža uničili, organizovana v Belgradu. Rezervni stotnik R a -failović je nabral primernih mož ter izročil vsakemu 300 patron in pet malih bomb. Blagajnik srbsko-macedonskega komiteja, trgovec Luka Cel o vic, je dal vsakemu 100 frankov in vozni listek. Potem so vsi člani prisegli popu, da se nikoli ne vdajo. Pri ti priliki je baje navdu seno govoril tudi general Atanac-ković. Ta četa je imela baje nalogo, da se bojuje proti bolgarskim četam, ki vznemirjajo srbske vasi v Macedoniji in Siari Srbiji. Pariz, 9. junija. V današnji zbornični seji je zahteval poslanec Press en se pojasnil o zadnjih dogodkih v Armeniji. Grajal je sultanovo postopanje, rekel, da posredovanja pri sultanu nič ne zaiežejo, zato pa se morajo velesile zavzeti, da se ne obnove grozodejstva iz leta 1894 S pomočjo Rusije in Anglije bi bilo treba demonstrirati z bro-dovjem, da so zabrani uničenje armenskega naroda. Nezadovoljni Finci. Petrograd, 9 junija. Na povelje ministra notranjih zadev, pl. Pleh vej a, je bilo 8 finske univerze v Helsingforsu izključenih nad 100 dijakov, ker so se zoperstavili ruskim naborom. Ko se je to razvedelo, zbralo se je nad 250 dijakov in 14 profesorjev ter so sklenili resolucijo, v kateri so se izrekli solidarne z izključenimi ter izjavili, da so tovariši storili prav, ker se niso pokorili ruskemu vojaškemu ukazu, ker po ustavi imajo pravno veljavo le taki zakoni, ki so jih odobrili ljudski zastopniki, kar pa se v tem slučaju ni zgodilo. Ropar — diktator. London, 9. junija. Maroški sultan je že začel izpoinovati zahteve, ki jih je stavil ropar Raisulli kot pogoje, da izpusti ameriškega milijo* narja Perdicarisa in njegovega angleškega pastorka. Sultan je namreč dal po mošejah prebrati svoje pismo, da odstavita pašo v Tangeru. To je bila prva roparjeva zahteva. Istočasno so dobile sultanove Čete v Tangeru ukaz, naj odidejo v Fes, kar je tudi ropar zahteval. V varstvo belgijskega poslanika in njegove žene se je izkrcalo v Tangeru več ameriških mornarskih vojakov. svojim otrokom. Svojo hčer Lukrecijo je omožil s pesarskim vladarjem Iva nom Sforzo. Poroka je bila kar mogoče slovesna. V Rimu so trajale siavnosti celih deset dni. Kaj se je vse godilo, se ne da popisati. Naj navedemo le eno: Po večerji so bile pripravljene v dvorani plesalke, ki so biie popolnoma gole. Te bo morale pred papežem, pred njegovo hčerjo-nevesto in zbranim dvorom uprizarjati prav razuzdane plese, vmes pa je papež med nje metal cekine, da so so morale pripogibati in se valjati po tleh. Papež je potem svojo hčer in njenega moža spremil v spalnico, in ostal tam toliko časa, da je Lu-krecija postala res žena svojega moža. Sramovala se seveda ni, saj je imela a svojim očetom krvosrarnno razmerje. Kmalu po tej poroki si je postarni papež izbral novo ljubimko Julijo Farnese. Zagledal jo je pri neki cerkveni Blavnosti in se koj zaljubil vanjo. Julijin brat, Aleksander Farnese, je bil tedaj v ječi. Papež mu je obljubil, da ga izpuhti iz ječe in ga bogato obdari, Če mu dopelje svojo sestro. Aleksander Farnese je res Dopisi. Od štajersko - kranjske meje« „Domovina" in slovensko štajersko u č i t e 1 j s t v o.) Celjski „Domovini" si je zljubilo, lopniti po slov. - štajerskem učiteljstvu. Mesto ovreči to, kar je „Učiteljski Tovariš" v svoji 15. št. z dne 20. maja 1.1. stvarno pisal pod zaglavjem „Rezki odmev", pa je prav po nepotrebnem se obregnila ob naše nčiteljstvo, ki mu ni po godu, ker — bojkotira „Nar. dom-, ker premalo intenzivno poseza v narodno delo, čeprav ima — kako milostno! — precej zmožnosti itd. V očeh „Dom.u seveda to ni bil napad, ampak le „zavrnitev". No, vsak po svoje! Gospoda, čemu spravljate reči v javnost, o katerih bi najpametneje molčali ? HoČemoli mi tudi javno povedati, zakaj se odtegujemo gostilni „Nar. doma" ? Hočemo navesti, kako nesramno se nas je razžalilo ? Mislite mar, da je naša dolžnost, poskrbeti za red tam, kjer nimamo ničesar govoriti? ! Vzemite veliko metlo Vi, in^ našli boste nesnage dosti v odpravo! Ce ima „Domovina" tako nervoznega urednika, da si že domišlja, da bi „Dom." morala prinašati o učit. shodih poročila a la „Xeue Fr. Presse", potem je to njena stvar. A zavarujemo se proti tema, da bi se našemu uciteljstvu podtikalo kakor da hi bilo pričakovalo poročevalca „Dom.u ob 16. glavnem zboru „Zaveže" v Postojni. Kaj še ! Pač pa smo smeli pričakovati, da lokalni list v Celju pošlje svojega poročevalca k 1. občnemu zboru „Zaveže slov. štaj. učiteljev in učiteljic" v Celju: saj iz Rotovške ulice pa v Novo ulico je vendar malo bliže nego — v Postojno. Ker se je pa po „Domovini" naš shod povsem ignoriral in smo mi ta fakt pribili: zato pa strašna razburjenost v uredništvu „Dom." in — lop po nas. Nam to ne škoduje nič; če pa bode glasilu „nar. stranke v Celju" (?) has-nilo, Čemo videti. „Dom." v svoji 41. št. z dne 21. maja med drugim piše: „Slavno vodstvo „Zveze" je v dopisu z dne 28. t. m. hotelo izraziti željo, (izraza „zahtevamo" ne poznamo), da naj objavimo doslovno ves članek „Uč. Tovariša", iz česar bi se baje dalo soditi, ali je bil naš odgovor (ne napad) stvaren. Ti želji že iz tehničnih tiskovnih razlogov danes nismo mogli ugoditi in ponatisa tudi sploh ne smatrali primernim, ker želimo, da se ta obžalovanja vredrja disharmonija poleže." Slovensko učiteljstvo štajersko, sedaj pa sodi, je-li tako postopanje pošteno, ter izvajaj svoje kon-8ekvencije! ! Mi ne rabimo tu nobene milosti. Mi ne bomo prosili, kjer se nas je teplo. Po tem pa se še rDom.w usmeljuje govoriti o nekem taksovanju našega dela. Naše delo že vedo prav taksirati poklicani Činitelji, „Dom." odločno odklanjamo kot taksatorja. In s tem za danes — basta ! Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. junija — Na indeksu. Rimski »Os-ser vato re R '* nr* *» n o« razglaša, da je kongregacija indeksa knjigo slovenskega župnika A. Vogrinoa »Nostra mBxima culpa« postavila na indeks. O tem znamenitem deiu smo svoj čas govorili obširneje. Župnik Vogrinec je v svojem deiu opozoril na tiste kričeče nedostatke, vsled katerih propada katolicizem in ob razložil sredstva, da Be temu odpo-more. Zdaj so v Rimu to knjigo cb- lepo Julijo pripeljal v Vatikan in jo izročil papežu. In papež je bil hv* U žen kajti Julijin brat je postal še kardinal in je končno celo kot papež Pavel III. zasedel papeški prestol. Lukreciji je življenje v Rimu tako ugajalo, da ni hotela 11 i s svojim možem v Pessaro, nege je ostala v Vatikanu Živela je v popolnem prijateljstvu z Julijo Farnese in je bil papež tako srečen, da je imel pod eno streho k. r dve ljubimki, sfijj hčer LukctcijO in JuIjjo. Ker je bila Lukr cija jako izobražena in v vseh stvareh spretna, si je kmalu pridobila velikanski vpliv na cerkev. Naposled se je celo ud-leževala sej kardinalov. Na te seje je prišla vedno v popolnoma prozorni oblek', nedrija docela razgaljena, in je navadno povabila kakega cerkvenega dostojanstvenika v svojo spalnico Večkrat so se papež, Lukrecija in Julija ter kardinali zabavali tudi s tem, da so gledali, kako Be žrebca spusti h kobili. Da bo se take dni v palači Zveličarjevega namestnika morale goditi posebno lepe reči, si je pač lahko misliti. (Dalje prih.) sodili in »prepovedali« katoličanom jo brati. Pred par sto leti bi bili Vo grinca sežgali, danes pa na srečo nimajo te moči. — Kristus ali Lucifer? Še ni dolgo temu, ko je pisal neki duhovnik »Primorskem listu«, da je bil Kristus prvi liberalec. Vso botnem »Slovencu« pa smo čitali iz peres* jeseniškega duhovnika, da je bil L uci fe r prvi liberalec. Torej precej različno naziranje o prvem liberalcu! Kn vo verstvo ? ! Kdo ima prav, ali goriški »gospod nune« ali kranjski »gospod«? — Mesarski konsom. Kle rikalci so imeli sinoči zborovanje, na katerem so sklenili, da ustanove m e sarski konsum. Človek bi mislil, da so brezštevilni bankeroti klerikalnih konsumov te sušmarje v duhovski obleki vender že prepričali, da pri nas niso tla ugodna za konsume, ali te bu tiče so tako trde, da jim ni ničesai dopovedati. Draginji mesa se da samo tako odpomoči, če se dobi dovolj živine, s k on su mom pa se ne bo ničesar opravilo in doseglo le to, da pride nekaj konsumentov v škodo. — Važna notica. »S!ovtnec< je izvrsten list in njegovi bralci stoj* intelektuvalno na silno visoki stopnji Tej iutelek tuvalni visočim je primerna tudi vsebina škofov*g*a iisU V sinočni številki Čitamo n. pr. naslednjo notico: »Mlada veverica je ušla nekemu fantu v Ključarskih ulicah ter tekla na M e s t n i i r g.« — T je silno interesantna in važna vest. Pozdravljamo z veseljem, da so šen kUvški duhovniki delokrog svojega lista tako rasi rili. Kam bi Slovenci tudi prišli, če bi listi samo z?.beie-ževali, kadar kak tiger iz menaŽe rije uide. Odslej upamo, da bo »Slovenec« vedno poročal o vseh takih dogodkih, kakor je preinteresantna novica, da je mlada veverici tekla na mestni trg, ali kdaj je kaka fa-rovška kura kako jajce znesla. To bo intelektuvalno stopnjo katoliških backov vsekako povišalo. — Birma v Trbovljah. Te dni je bila birma v Trbovljah. Pri kolodvoru je bil postavljen slavolok, ki je imel na sprednji strani latinski, na zadnji strani nemški napis; v vasi je bil slavolok, kjer je bil na spredn|i strani latinski, na zadnji strani pa slovenski napis. Škof je bil vidno ginjen, ko so ga sprejeli. Ali zato, ker je bil slovenski napis tako v kot potlačen? Škofova ginjenost je bila tol ka, da si je v cerkev dal prinesti kruha in vina in se b to hrano pred altarjem pokrepčal — Postne vesti. Pošto v lia-njaloki je dobil J o s. Kajf ež ml., v Dolu tamkajšnja upraviteljicu Marija Lenčeva, v Bezovici pa Kristina Stanichova. Poštna pomožna uradnica Ana L i n d t n e rj e v a je premeščena na svojo prošnjo iz Postojne v Spodnjo Šiško, Gabrijela Kamen-škova pa iz Banjaloke v Postojno. Za Kuteževo v postojnskem okraju se s 1T>. t. m. ustanovi poštni uabiraluik. — Predsednik ,,Glasbene Matice" gospod računski nadavet-nik Anton Svetek deiuie letos že dvajseto leto za »Glasbeno Matice« bodi«»i kot r.dbornik, bodisi kot bivši pevec >n načel n k p^v8k«-*^t zt»^r&, bodisi kot večletni predaed n;k društva. Upoštevajoč nj*-g -ve z siuge za društvo, priredi mu pevski zbor »Glasbene Matice« juln VtČer podoknico. — Iz krogov davkoplačevalcev v Ljubljani. Odkar j< kr. tinaučna oblast prevzela pobiranje davkov za mesto Ljubljano v »\ lastno oskrbo, se je mestna davkarija preselila iz rotovža (mestne hiše) v svoje lastue prostore, ako se ji b sme tako imenovati, v poslopje linaučue direkcije na Cesarja Jožeta trg v pritličju na desno. Vsakdo si je mislil, da bode c. kr. finančna uprava priredila tu take prostore, ki bode odgovarjali vsem hi-gijeničuim iu praktiČuim zahtevam, to liko za uraduike, kolikor za stranki \ žalibog, motil se je in se še moti, kdor to misli, kajti c. kr. davkarija za mesto Ljubljano se nahaja v neki lukuji, ki obsega približno 30 m-, in v isti m prebiti 4 do 5 uradnikov in ec sluga. Torej pride za pisalne mize, omare, blagajue in druge oprave na vse skupaj po 5 m- prostora. Kje pa je prostor za stranke? Teli je mnogokrat toliko, da se morajo vrniti in zunaj čakati, ker ni prostora v uradu. Ako se pomisli na deževne jesenske čase, posebno ob tržnih in semenjskih dneh, ko pridejo tudi iz okolice kmetje, ki imajo kako posestvo pod mestno občino, davke plačevat, je v tem prostorčku, Ui £a imenujemo c. kr. davčni urad, tak zopern duh, da Človeku slabo prihaja. Razen tega so predpisani higije-niČni pljuvalniki, na kar se pa c. kr. uradom ni treba ozirati. V pravi beznici morajo ubogi uradniki po 8 in še več lir iia dan prebiti in ta nezdravi zrak vdihavati, stranke pa morajo kot sla-niki stisneni čakati, tako da jim še do blagajne priti ni mogoče Take razmere vladajo tukaj, med tem ko ima vsaka okrajna davkarija na deželi lepše in li in se gibali na večjem pi -reru farovški puški kot faranov ?G:s^i (troci. — Čatežanom pa: aPn-prej šolo, potem f>rovške svinjake!!« — Bokser-Verein. Ker se je nast j »B( kserjeve« bmde v Cerknici iako izjalovil in se gospod »Ober-KapePmeis'er« s svojim društvom tako nesmr*no biamirai, z*č^i si je s Bvojim »Ri-giments - tambourjem« Lavričem za svoje muzikalične tate drugod iavorik iskati. P.,-sial je svojega agenta, v osebi bivšega pisarja v Ložu, sedaj v Cerknici, v ložko dolino, da bi kakor nekdaj Janez Krstntk naznanjeval prihod največjega, najizbornejšega, do sedaj nepoznanega tamburaškega zbora. Isti gospod, mimogrede bodi povedano tolče »triangel« pr nlavno-znani bandi, kovai j« cerkniški tamburaški zbor v deveta nebesa (menda na višjo povelj-), pel mu uke slavospeve, da si je mor*l vsak, i-dor ga je slišal, mUliti, kaj takega svetle n' slišal, kot so ti tamburaši Kaj pa je vendar hotel s tem do-Beči? Pridobiti je hotel po okoliščinah katerega naših naprednih go stilničarjev, da bi povabil »cerkniške tamburaie«, da bi priredili pri njem Koncert t^r bi se s tem slava »Bok-serjeve« bande tudi po naši dolini razširila. Zakaj pa ne napravite svo-!*"ga kone^rta v našem konzumnem društvu, kjer bi našli za vašo bando đoati vstvarjenib ušes ter nebroj oh-^natva, katero bi vam napravilo °urne ovacije. Ako pa mislite, da 8l*io mi naprednjaki v Ložu manj rnUiikahčni cd onih v C-rknici, se P* zelo motite. Kar C<-rkničanom ne u'-s;a, tudi za nas ni dobro. Saj »mamo sami svoje tamburaško dru-8tvo in ne potrebujemo nobenih ^rivanrirovcev«, najmanj pa takih, kateri imajo tako veliko in tako nevarno »taktirk o«. Ostanite torej s svojo bando lepo doma, ali pa se obrnite drugam, kjer bodo vas z razprostrtimi rokami sprejeli in kjer imajo debelejša ušesa, kakor pa mi Loiani. Tudi mislim, da ne bi pri nas našli gostilničarja, kateri bi bil toliko brezznačajen, da bi vas pod streho vzel razen »katoliška mati« Zofka. Pa zdravi! — Loško-sta-rotrški Ant ibo k servere i-novci. — Izlet na Cerkniako je- iers Piše se nam: Dne 12. junija, v nedeljo torej, popoldne točno ob pol 4. uri odplovemo iz pristanišča „Vodo-nosu pri Jezeru. Med vožnjo morska bitka ruskih in japonskih ladij. Na otoku, kamor dospemo v dobri uri, veselica s plesom. Pod večer odhod iz otoka nazaj, iluminacija splavov, rakete in bengalični ogenj. Za dobro pijačo preskrbi g. Špuut; mrzla jedila naj pa blagovoli vsakdo seboj prinesti. Vstopnina na splave za osebo 1 K, na Čolne 60 vin. Ce želi kateri od zunanjih gostov po prihodu z vlakom na Rakek do „Vodonosa" voz, blagovoli naj poslati svoj naslov g. Francu Werli v Cerknico. Po izletu sestanek in nadaljevanje veselice v gostilni g. Jakoba Špunta. Za slučaj neugodnega vremena preloži se izlet na prihodnjo nedeljo. Na svidenje. Odbor. — Tamburaški koncert priredi »Slovensko bralno društvo« v Kranju na vrtu g. P. Maj/rja dne 12. t. m. s sledečim sporedom: 1. H. Vogrič: »Na zdar«, koračnic«. 2. J. Zeix: »L}ubičin san«. 3 Mil. pl. F^rkaš: »Rusfci ciganski valček«. 4 V. G Brož: »Souvenir de Ruine«, gavotte. 5 V. G Brož: »Stante zvjezdea, serenadn. 6. V. Parma: »Koračnica«. 7 G Sevek: »SDor derviša«. (Orijentalska scena). 8 V. G Brož: »U eladkoj sanji«, vnlček. 9. dr. Ipavic: »Danici«. 10. Mil. pl. Farkaš: »Vienac hrv. na rodnih popievaka«. Začetek točno ob p~>l 9 uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje cd bor. — Z Bleda se nam piše: »Ro-kovnjaČi« se bodo v nedeljo 12. t. m. r?a Bledu na mnogostransko željo ponavljali. Pri prvi predstavi, pri kateri j* bilo nad 260 oseb navzočih — je moralo kakih 50 oditi, ker niso dobili več prostora. Dvorana »Blejskega doma« je bila prenapolnjena. — „Podravska podružnica slov. planinskega društva" priredi v nedeijo 19. t. m. vel.ko ljudsko veselico, poleg Žuertovega stolpa. Prijatelji in občudovalci na rave naj si podajo tu gori na stolpu prijateljsko roke ter nai se naslajajo ob nenavadnem užitku. — Iz 37 metrov stolpne visečine občudu jejo njih oči preti jugu Kozjanske, Ssvinske in Solčavske planine, iz ozsdja moli Triglav svojo belo čepico in nadalje pozdravljajo ljubko dolomitske gore, Klek pa se prijazno smehiia med tem ko mično vaDi visoki Dachstein, Koroška s svojimi planinami pozicija na prijazni obisk, gornještajerske plaaine z belo odejo spav&io lahno sanje, koje Ču?a zve3to graški Sokol (Schocki) Spod-ob znozju vije se po krasnem bar-veni zemeljski preprogi temi: Drava, naokoli pa če razprostir -liki z zelenim prtom pogrneno polno velikih steklenic široko omizje prelepih Slovenskih Goric, katerim meji ne pred orna ogrska ravan, brat sko hrvatsko Zagorje pa pošilja svoje iskrene pozdrave. Lepše panorama ne more si naslikati največji umetnik. Koliko visokih težavnih in nevarnh gorskih sten in vrhov se mora na visokih gorah preplezati, da se dobi tako krasen, da veličasten razgled! Semkaj ptljejo lepe složne stezice med zeienim drevjem, prijetnim žu-borenjem studencev, in daljava, tako malenkostna, da jo lahko premaga vsaki mali deček: v najlepš-m sprehodu doseže se stolp v 3 urah in bodisi od katerekoli strini. Pa ne samo za občudovalce narave je skrb-Ijeno, v prvo se lahko pobožna naša slovenska duša okrepi pri slovesni sv. maši v romarski cerkvi Sv. Arha, sodelovali bodo vrli naši pevci. Po končani službi Božji pa se začne tu V višavah prava narodna veselica. Z visokim drevjem obdaja ravan bode naravno plesišče, igrale bodo godbe, prepevali pevc>, v šotorih točile in delile bodo naše znane požrtvovalne dame, tako da ne bode veselja konca in kr .a. Kdor ae hoće ta dan med slovenskim pravim na rodom zabavati ta pohiti gori, nikdar mu ne bode žal! — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Na zatožni klopi sedi 66 let stari Peter Spoljarič, tat iz navade, ki je pre sedel skoro četrt svojega življenja v ječi. Kaznovan je bil radi žepnih tatvin mnogokrat, a iz zapora po vrnivši se, vdal se je starim strastem. Mikalo ga je, prišedši iz zapora Gra diske, zopet poskusiti svojo ume.t noat — žepno tatvino. Dasi jo bil izgnan vsled obsodbe iz avstrijskih dežel, sel je takoj po prestani kazni dne 29 marca 1904 v Črnomelj zopet poskušat svojo srečo. Takrat je bil v Črnomlji tudi cirkus »Fugaglia«. Spoljarič si je mislil: danes zna biti dan za me. Žilica mu ni dala miru, da bi se ne podal na sejmišče. Tu je iz žepov pokradel 46 kron 20 vin. in poizkušal ukrasti Žepno uro. Fantje bo ga opazili in obstopili. Toženi se zagovarja, da je bil po orožnikih pri njem najdeni denar njegova lastnina. Ta denar j« imel spravljen pod neko streho. V Črnomelj šel je pa ta dan le z namenom, da se mu spregleda izgon iz avstrijskih dežel. Redarstveni urad v Črnomlju je toženemu dal sledečo svedočbo: Peter Spoljarič je poznat kot vrlo nevaren in premeten semenjski tat! Porotniki so vprašanja potrdili in porotni sodni dvor je obsodil Spoljariča na 5 let težke ječe. Rojen biti 1838. leta in zaprt biti leta 1904 na pet let, je pač — miserere! — Rudolf Mohar iz R bnioe tožen je radi hudodelstva uboja. Dne 15. maja je Antonu Turku porinil nož v trebuh, da je ta štiri dni pozneje umri. Mohar dejanja čisto nič ne taji. Iz-govarja se le, da je bil prvi napaden, da je dobil udarec po nosu, in sicer tako močan, da je pal na obcestno mejo. Bil je pa tudi precej vinjen. Z nožem je sunil, a raniti ni imel namena, marveč nasprotnika oplašiti. Prepir se je začel radi znanja »šprah«. Eden je trdil, da jih zna pet, drugi tri. Rudolf Mohar je bil obsojen na dve leti težke ječe. — Taščo je ubil« Umirovljeni orožnik in posestnik Anton PoŽun v Ravnah pri Pleterjah (blizu Brežic) se je spri s svojo taščo. Ko ga je ta napadla, je zamahnil s sekiro proti nji in jo tako nesrečno zadel na desno ser.ee, da se je na mestu zgrudila mrtva. Požun, sicer dobrosrčen človek, se je sam ovadil sodniji. — Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. 1. Jožef Šabec, spioh »Mušni&ov«, posestnik iz Hru-šovja, je imel dne 18 vinotoka 1903 v gostilni Petra Delinca prepir z Antonom Šabcem, ki mu je očital, da ja pijan. To, in ker ga je Anton S^brc od sebe porinil, je precej opitega Jožefa Sabca tako razburilo, da ga je & pestjo tako močno po levem očesu udaril, da je vid izgubil, in ker je že popreje na desno oko slabo videl, postal je sedaj za delo ne zmožen. Priče so pa pri razpravi povedale, da z Antonovo slepoto ni vse tako resnično, kakor se oa dela; izpovedale so, da so ga Videle opravljati taka dela, kakršna morejo oprav Ijati le ljudje, ki dobro vidijo. Po rotniki so vprašanje na težko telesno poškodbo zanikali in sodišče je ob toženca Jožefa Sabca oproatiio. 2. Ru dolf Velikanje, »Prinčev«, delavec v Železnikih, se je imel zagovarjati zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Z* dalje časa je gojil srd na Franceta Š^iida, ki ga je pred par leti nekaj n&lomastii Prilika, maščevati se nad Šmidom, se mu je po nudila dne 2. veli&ega srpana 1903 zvečer pred hišo št. 14 v Železnikih. Tu mimo je prišel Smid in vprašal pred hišo sedeče, med katerimi je bil tudi obtoženec, Če *o že pove-Čerjali. Nazaj idočega Smida je jel Vehkanje zbadati z besedami: »Prokleti klobasar, kam pa greš, prokleta kura« iti., obenem ga je pa sunil z roko ter izza pasa potegnil nož. V obrambo je pobral Smid kamen in stekel za Velikanjem v hišo, a ta je letel v I. nadstropje. Nazaj idočega Smida je Tine Papler z burkljami napadel, priskočil je pa tudi obtoženec t-r jel Smida obdelavati z nožem. Vsega tega obtoženec ne taji, zagovarja se le nekako s silobranom. Pri tem je dobila dve poškodbi z nožem tudi Lucija Lotrič, ki je Smid u v bran priskoč la. Poškodbe leve Smi-dove roke so bile težkega značaja, ker so mu jo morali odrezati, ker ie pa imel Smid tudi desno roko že prej pohabljeno, je postal sedaj nezmožen za delo. Porotniki so vprašanju na krivdo težke telesne poškodbe pritrdili in sodišče je Veli-kanja obsodilo na tri ieta težke, z enim postom na mesec poostrene ječe. — Iz Šiške se nam poroča: Predvčerajšnjim zvečer je prišla neka ženska obiskat ženo Franceta Kor-barja, sluge v Koslerjevem gradu Ker žene ni bito doma, je Korbar mislil, da bode prijateljica odšla in je zaspal. Prijateljica pu je to priliko porabila in ukradla dva prstana z dijamanti in čez 60 K denarja. — Tatvina. V pondeljek zjutraj je pil v gostiini »pri Fani« mizarski pomočnik Aleksander Kavčič, stanujoč v Spodnji Šiški št. 130, kojemu se je pridružil neki Človek, kateri je ponudil Kavčiču »špricer«, toda bila je polna čaša siivovice. Kavčič, ki je bil že nekoliko vinjen, ni poznal žganja in je vsega izpil ter zaspal. Neznanec mu je pa med spanjem ukradel iz žepa rernontoir-uro s častniško in oklopno verižico ter okoli 6 kr^n denarja. — Pasji pogreb. Pred nekaj dnevi se je v Ljubljani pripetil slučaj, ki priča, kako so nekateri ljudje navezani na živali. Neki dnmi je zbolel pes, kojega je ljubila čez vse. In res 1« bil tudi zelo dobro nAUČen. Nosil je z njo po ulicah torbico, dežnik in ji tudi prinašal časnike. Zaradi tega se mu je pa tudi godilo boljše, kakor maraikakemu siromaku. Imel je svojo posteljico iz blazin, bi v*ak dan lepo razčesan in umit ter je bil sploh v časti, kakor prvi ljubljenec. Tudi v bolezni mu je stregla in poklicala k psu konjača in razne »p*sje zdrav nike«, ki pa v njeno največjo žalost niso mogli ubogf-ga kužeta ozdraviti. Prišla je zadnja ura in tudi kužek se je moral ločiti s tega sveta. Kolikor |e nam znano, ga dama ni dejala na mrtvaški oder, pač pa mu dala narediti krsto in poklicala konjača, da ga je nesel pokopat. Tudi pri »pogrebu« mu je dama izkazala zadnjo čast. Oblekli sta se s služkinjo v Črno obleko, vzeli vsaka svoj šopek in šli za »pogreboma Ko je konjak odpravil svoje običajne »ceremonije* in odšel, ni bilo joka ne konca ne kraja. Toda kar je mrtvo je mrtvo, in tudi žalujoča gospa se je morala tužnim srcem posloviti od pasje gomile. Pri odhodu sta s služkinjo zasadile na »gomilo« še vsaka svoj šopek — in pegreb je bil končan. — Ukraden otroški voziček. Predvčerajšnjim je pustila pe stunja H.Ida Garbova prazen otroški voziček pri Čuvajnici užitninskega zakupa na Marije Terezije cesti in se šla z otroci sprehajat. Ko je prišla čez nekaj časa nazaj, je bil voz ček že n^kdo odpeljal. Voiiček je vreden 30 kron. — Kolesar podrl. Včeraj je podrl neki hiapec na Rimski cesti s kolesom Ernesta Cgoja, sina c. kr. učitelja na strokovnih šolah in ga neznatno poškodoval. — Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo i južnega kolodvora v Ameriko 5 Kranjcev, iz Amerike se je pa pripeljalo 15 Hrvatov. — Izgubljene reči. Adela Planinčeva, soproga postajenačelnika iz Divače, je izgubila danes po Sa lenburgovih ulicah svetlo rujavo denarnico, v koji je bilo 15 do 20 K denarja in neka potrdila. — Neža Maiavašičeva, posestnioa v Podsmrcki štev. 18, je izgubila včeraj nekje v mestu aJi na potu od dom* do Ljubljane velikn rujavo listnico, v koji je bilo do 90 K denarja Neka gospodična je izgubila na Telovo zjuž-naga kolodvora v mesto v ruto zavit rožni venec in denarnica. Rožni venec je bil iz slonokostenih jagod, obrobljen s srebrom in z dvema srebrnima svetinjama. V denarnici — temno-rdeči usnjati—je bil srebrn goldinar in koledarček s popolnim naslovom lastnice. Najdene reči se tedaj naj oddajo lastnici sami, ali pa uprav-ništvu našega lista. — Marija Marovt, poBestnic* iz Kleč, je izgubila dne 8. t. m. na Vodnikovem trgu črno denarnico z vsebino 10 K. — Fran Wohlmann, nadporočnik 17. pešpolka, je izgubil dne 7. t. m. na vojaškem vežbališču srebrno tabakivo vredno 56 kron. — Našel je šolski učenec Franc Kliš, stanujoč na Starem trgu št. 26, dne 7 t. m srebrno uro z verižico. — Koncert „društvene godbe11 se vrši jutri, v soboto, v hotelu pri »Avstrijskem cesarjua. Za četek ob 8. uri zvečer. V slučaju ne ugodnega vremena se vrši koncert v nedeijo zvečer. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. maja do 4. junija 1904. Število novorojencev 24 (=32 25° 0o), mrtvorojeoec 1, umrlih 24 (= 32 25 °/00)i med njimi so umrli za skarlatico 1, za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 4, vsled mrtvouda 1, za raz ličnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 7 (= 29 1 °/0), iz zavodov 13 (=54 1° o) Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 3, za skarlatico 3, za tifuzom 2, za ušenom 1 osebi — Hrvaške novice. Bratomor. V Celini pri Zaprešicu je M&rko Krajačić na polju s sekiro ubil svojega brata Antona zaradi dedšČine. Morilec je bil obsojen v Šestletno ječo. — Stari bosanski denar najden. Blizu Konjice (Bosna) je našel neki mohamedanski kmet 1084 starih bosanskih srebrnih novcev izza časa Tvrtke in Tome Tomašević*. — Obsojen župnik. Okrajno sodišče v Krku je obhodilo župnika don Pietra Voiaricha na globo 70 K, ker je navzočnosti mnogih kmetov prepeval pesem, v kateri je napadal Čast žene nekega Balona. — Slovenci v Ameriki. — V Clevelanduje umrl v bolnišnici Anton Somšek iz Gor. Pobrež na Štajerskem. — Skala je ubila v rudniku v Exportu, Pa. Valentina V a v k u a iz Rovt pri Logatcu. Ravno isti dan se je hotel poročiti s Franjo Dolenčevo. * Najnovejše novice. — Nova vojaška afera na Ogrskem. V Vel. BeČkereku je pri procesiji na Telovo zaigrala godba madjar-sko himno. Nadporočnik 29. polka vitez Dittl je zaakazal takoj svoji stotniji počivati, in ko se je himna doigrala, zapovedal je zopet „pozor!" Madjarski listi nadporočnika strastno napadajo, a nobeden urednik mu noče dati zadoščenja, dokler ne izjavi, da ni imel namena, demonstrirati proti madjarski himni. — Mlada samomorilka. 15-letna hčerka historika in arhivarja akademije znanosti v Budapešti, Dezid. Osankija, se je obesila. — Veliki nenravni škandali so se razkrili v Parizu. Zapleteni so razni aristokratje in bogati lahkoživci. Matere so svoje mladoletne hčere za plačilo prisilile, da so bile za predmet razuzdanim orgijam. — Perzijski šah pride meseca avgusta v Marijine vare ter so že najeta stanovanja zanj. — Grofica Montignoso (biv^a saška princezinja) je prišla b svojo hčerko na grad Wartegg pri Rorscha-chu, kjer jo je obiskal njen oče, veliki vojvoda Toskanski. Književnost. — „Povjest Hrvatske". Prejeli smo drugi zvezek jako temeljite in zanimivo pisane »Po v jesti Hrvatske«, ki jo je spisal dr. Rudolf Horvat, profesor kr. resne gimnazije v Petrinji. V tem zvezku je popisana kulturna zgodovina HrvaUke pred 1. 1102., potem sgo-dovma Hrvatske za vlade Arpadovi-ćev (I. 1102—1301) in Anžuvincev (!. 1301—1386). Pisatelj je koncem vsacega d« janja navedel vire in zgodovinsko literaturo, t-Čočo se dube ki je popisana v dotičnem poglavju K*kor znano, namerava dr. Horvat v tem svojem delu popiaili vso politično in kulturno preteklost hrvatske domovine do konea 1. 1903. Celo delo bo obsegalo lest zve*kjv, a bo končano še v takočem letu. Poeiini zveze* velja, naročen pri pisateiju. 1 krono, doČim bo celo delo pozneje v knjigarnah veljalo 8 kron. Kaiar bo ta »P>vjeit Hrv *t ske« končana, priobčimo o sj#] ob š rnejšo oceno, dane? izrekamo Je ieljo, da bi ee kmalu riob^l zg. dovi nar, ki m bil sposoben in voljan, spisati enako »Zgodovino Sl> vence v«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. junija. Dant?s se je sešla avstrijska kvotna deputacija. Na sejo sta prišla tudi ministrski predsednik Kor-b e r in finančni minister B o h m -Bawerk. Seja, katere so se razen barona D i p a u 1 i j a udeležili vsi člani, je traiala tri ure. Desnici poslanske zbornice pripadajoči člani so se zedinili zahtevati, naj se avstrijski prispevek zniža, ^ če*bi to ne obveljalo, naj se kvota določi samo za eno leto. Ti predlogi pa niso bili sprejeti. Sprejet je bil predlog barona Schvvegla, naj se določi avstrijska kvota zopet na, 05 6° 0, ogrska na 34 4°/0 i" sicer do konca 1. 1909 Ta predlog je bil sprejet s 7 proti 6 glasom; proti so glasovali Fied-ler, Fo*t, Povše, Kaiser, Zedtvvitz in Baumgartner Rusko-japonska vojna. Pariz 10. junija. Veliko senzacijo vzbuja brzojavka iz Petro grada, ki jo priobčujejo tukajšnji listi Brzojavka pravi, da je admiral Skrvdlov v Port-Ar-turju in da je to car ju brzojavno sporočil. Kako je prišel Skrvdlov v Port-Artur in je-li prišel tja sam ali z v 1 a d i v o s t o-škim brodovjem, tega listine vedo povedati. London 10. junija. Listi trde, da zunaj Port-Arturja ni bilo te dni nobenega boja med Rusi in med Jarxmci. London 10. junija Japoncu vohuni so so vtihotapili v Port Artur in razdeljujejo med kitajsko prebivalstvo pozive, naj pomagajo Japoncem zavzeti Port Aitur, za kar dobe bogato plačilo London 10. junija. General Stakelberg stoji s svojim cd-delkem 12 milj južno odKaj-pinga v jako trdni poziciji. Fronta te pozicije je eno miljo dolga. OS" Slabotue9 nervozna in malo-krvns osebe, bledične, slcke in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča železnato vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani na Dunajski cesti. —-S Zunanja naročila po povzetju 4 Zahvala. Preblagorodoi gospod Ivan Hribar, ljubljanski župan in posestnik v Cerkljah, je blagovolil darovati odboru za prireditev vrtne veselice uCiteljstva kranjskega okraja, ki se vrši 12. t. m. — ker se veselice ne more udeležiti — prispevek 10 K, za kar se mu najtopleje zahvaljuje Cerkljansko učiteljstvo. Cerklje, 7. junija 1904. Umrli so v Ljubljani: Dne G. junija: Alojzij Kuparčič, delavčev sin, 6 mes., Tržaška cesta št. 23, Meningitis basilaris. — Ivan Lipovec, posestnikov sin, 21 , lota, Streliske ulice št. 13, Paralvsis cordis. Dne 8. junija: Marija Brajar, tesarjeva vdova, 73 let, Kadeckega cesta št. 1, Bronchi-tis chron. Dne 8. junija: Josip Kopač, delavčev sin. 2 mes., Hradeckega vas st. 34, pljučnica. — Ivana Korsika, posestnika in vrtnarja žena, 63 let, Na Vrtači št. 1 a, srčna hiba. V hiralnici: Dne 7. junija: Ana Dolinar, dekla, 59 let, Enterit's. V deželni bolnici: Dne 5. junija: Marija Povž, dninarica, 50 let, srčna hibi. Dne 6. junija: Rudolf Eggenberger, posestnik, 42 let, spridenje jeter- Dne 5. junija: Fran Hribernik, delavčev sin, 5 dni, Ecclampsie. Dne 6. junija: Fran Sersen, mizar, 47 et, Tumor mediostinalis. Dne 7. junija: Franja Šušteršič, kajža-rica, 48 let, Leukemia. — Marjana Celarc, posestnikova žena, 64 let, Sarcomatosis. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 10 junija 1904. Nalošbeiii papirji. 4», 0 « * ft /o 4 2' o majeva renta . . . 4270 srebrna renta . . . 4° i avstr. kronska renta 4°/0 „ zlata 4° o ogrska kronska „ 4% „ zlata „ 4 - o posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljet ,, „ Zader 41 a% bos.-herc. žel. pos. 1902 4° o Češka dež. banka k. o. . 41 2e o zst. pisma gal. d. hip. b. 4l,° o pest. kom. k. o. z 10°, o pr..... 4l V 0zast. pisma Innerst. hr. 4l ,*/• h n ogrske cen. I dež. hr......j 10050 41,° o z. pis. ogr. hip. ban. i 100* 4V//i obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . • obl. češke ind. banke Denar I 99*25 »905! 99-30 11835 97 20 117 95 100 — 100-25 100- ; 10C-50 ?9 76 9975 101- 80 106 50 101"—i prior. Trst-Poreč lok. žel dol. žei. . . juž. žel. kup. i ii 4° 4% pnor. So/ 41 a° o avst. pos. za žel. p. o. Srečhe. Srečke od L 1854 . . . . „ n „ 1860«/. • . . „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije „ ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100— „ turske , ... Basilika srečke . , . Kreditne „ ... Inomoske „ . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ „ ,, . . . Radolfove „ . . . Salcburške „ ... Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe CeSke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Blago 9945 9925 99-50 118 55 9740 11815 100*75 10125 10O* -lOloO 99-85 100- 05 102 — 107-50 102.- 100 75 10070 101 — J00 — 100-294 50 101- 75 193 -184 30 260 — 16260 306 — 298 10 274 -94 — 129 25 2190 474--84 50 82 — 70 — 55 50 30 — 72-79 50 522 — 78 50 634 75 1620 — 1629 — 638 50 639 50 743 50, 745 — 249 50 250 50 608- - 610 — 410 25 41125 2000*— 486 — 308--480 — 156 — 100--! 9975 98-6f;< 9950 29250; ICO 76! lamaše -160 60 296 — 291 — 269-&r— 128 25 21-465-— 80--78 — 67 — 53-29-67 — 75 — 5 2 — 77 50 633 75 1995-484 — 305 — 476 — 154- 11-33 1905 23-48 239z 117-35 9510 252 87 484 11-38 19-08 23.56 24-11755 95 30 25*87 5 Žitne cene v Budimpešti. Dne 10. junija 1904. IVriuln. Pšenica za oktober Rž Koruza Oves oktober 1904 . „ julij 1904 . . „ avgust . . . „ maj 1905 . . „ oktober . . . „ EfeUtlv. neizpremenjeno. 50 50 50 50 50 50 9 14 683 529 542 6-56 593 Meteorologično poročilo. iilna oad moHem 8C«'S. Smdnjl «r*onl ili.k 78fl0 ran :=s i Ca« g |opazo* »-a ( vanja Stan}«; barometra v mm. Vetrovi Z*OQ 9. 9. zv. 10 7. zj. ■ 2. pop. 7318 733 4 73^4 18 9 ar s vzhod oblačno 16 5 al j j vzhod oblačno 17 6 si h zala j o oblačno Sprejmejo se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,zavarovalni potovalci" na upravni st v o „Slov. Naroda". 921-20 1000 kron ako je gol j utija Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h Lv avstr. znamkah gospa A* l£aii|»i», Berlin S. \V. 220 Linden-y Btrasse 50 Na novo je izšel: M touflntter" obsegajoč vse železniške in poštne zveze južnih pokrajin v mal. 8°, 84 strani za 30 vin., po pošti 35 vin. priporoča Jernej Bahovec trgovina papirja v LJubljani. ki govori perfektno slovensko in nemško in se razume na ženska ročna dela, dobi dobro mesto. Ponudbe pod R. K. poste re-stante, Ljubljana. 1634—1 Spretni provizijski prodajalci ki obiskujejo privatne odjemalce in so zmožni slovenskega in nemškega jezika, dobe dobro mesto. Ponudbe pod R. K. poste restante Ljubljana« glavna pošta. 1633—1 1585-4 vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki »Francoske prekomorske družbe". Edina najkrajša črta čez Bazel Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne 11«it- in brezplačna mo-JumiiIIh daje edino, g 236—11 oblastveno potrjena potovalna pisarna t^a «Vj tV. iV» cjk. rV« et* »v* .v* *+» t^a v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. veijaven od dne U junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PnOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni Vink v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzem-f ete, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee, Scinograd, čez K'^rn-Reiflin^ v Steyr, v Lmc, na Dunai via Amstetten. — Ob 5 uri 6 m zjutraj oBobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri B m zjutraj osobni vl*k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-festc, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reiflmg v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaK v Trbrž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Čez Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjeviee, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Liubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz L in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer V Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz L in H, razr.; Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in 11. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4.uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala. Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-BIeda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobm vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubr.ega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija d j 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic. Novega n esta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zveCer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri B m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 19 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda ie označen po srednjeevropejskem času ki je za si min. pred krajevnim, časom v Ljubljani. 1635 1 prirede 1630 v soboto, dne 11. rožnika na restavracijskem vrtu južnega kolodvora žMopličiaprt format 6x9 cm in 13x18 cm. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". Prodajalna I vojaški koncert v prid zdravilišču avstr. društva železniških uradnikov. Svira cela vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika. Vitopnlna 60 %iiinrjev. ! Muhe so zopet sitne! I Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in nriicev, i od izmetkov in mrhovine, trpinčij. 1 človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko na stavo za lov muh Janglefoot" » Eden list 10 vin. 'za liOOO muh . I> se povsod. 5.j Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič == v Ljubljani.-- mešanim blagom, na željo tudi gostilna na jako živahnem in dobro obiskanem kraju, se da zaradi družinskih razmer v najem. Trgovina je založena samo s kurantnim, dobro odjemajočim blagom. Izurjeni trgovci imajo prednost. Vprašanja ali najbolje ustmene pogovore sprejema lastnik Vinko Černu 1638-1 Gorje pri Bledu. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste. V soboto, II. junija 1904: nepreklicno zadnji dan razstave velezanimivi prizori: Ljiljai t leti vi vi nekaj dni po potresu. Od nedelje, 12. junija 1904 do sobote, 18. junija 1904: Tretje potovanje ob lepem Renu. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. A Nitk dan — tutli oh tirtteljuii In pt a/nikM: — otipi to otl O. tlo 19. ure dopoldne In od *£. do O. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 1647 ravnateljstvo. ŽV*^* 1*6 JsV.. 1*f ■*'/" ZENITNA 3 o o o o PONUDBA. 30 LET §T*H POiVtfl L ŽEU i S.RHO ŽENIT STOPITI TA^Ou V RESNO KORESPON^ENČNO Z.EZO Z 19—25 LET STARO 96-jPOOtČNO! KATERA IMA V£SE_.L DO GOSPODINJSTVA .EČJE3A POSESTVA ini GOSTILNE NA DEŽELI POLEG uumuAHC. 1569-2 PREDNOST IMAJO GOSPiCE Z DEŽELE iN 5 PREV0ŽENJE7. LE RESNE PONUDBE S SL!KO NAJ SE POŠILJAJO POD ŠIFRO SPRETNA GOSPODINJA 910" DO 19. JUNIJA T. L. NA UPRAVNIŠTVO ^SLOVENSKEGA NARODA*. 7L TA NOC."r c;p JAM(*l 19 Nestrupene barve za pleskanje. Varstvo proti zastrupljenju s svincem. 9Jjit±a.op~"~ je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varaje nesrečnih svinCenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele in zdrave delavce. Pleska se ž njim lepo in stanovitno, kakor z vsaku svinčena barvu. ,,Lithopone " je cenej i kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Specialiteti: sivo (Bpuckengi*an) f smleto kar ••il«i- <-«^ (masehinenrot) \ za pleskanje. ZZZZ^^ZZZZZZZLZZ^I Barve za železniško indnetrij^ V. znamka V. znamka Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji. Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstveno 1576—2 znamko in pečatom rirme. £ithopone~ in kem. tov.: 3(aserit pri Salcburgu. Važno za gostilničarje! 2 koncertna avtomatsta ooliloua 163^-1 odda pod tvornlško ceno IVAN JAX in SIN v Ljubljani, Dunajska cesta 17. l^feKe zdravo n Od t i s o c e v z dr avr\ i 1 love Hprfjriutt v tekoCem raCona ah na viožne knjižuo prut» ugodnim obrestim. Vložek denar obrestuje od dne vloge do Jpe vzdiga. 39—65 Promet s čeki In nakaznicami. Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Laatnina in tisk „Narodne tih kari:«*- 26 224254 HO