172. Številka._Ljubljm, v torek 29. julija 1902._XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, taamai nedelje tu praznike, ter velja po posti prejem*^ sa •vslio-ogrsk* dežele sa vse leto 36 K, za pui .ota 13 K, aa Četrt ieta b ti 60 h, aa jmoou ai«w>c a K 30 n. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 83 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K SO b, aa jeden mesec i K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toiiao vec, kouaor znaaa Ooatnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo&iijatve naročnino se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedankrat tistta, po 10 h Je ne dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali veCkrat tiska, — Dopisi naj se izvoid traskovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod'1 telefon št. 34. — „Narodna tiskarna' telefon št 85.
Prevarani!
Z dežele, 28. julija.
»Slovenski Narod« je pred kratkim naštel dolgo vrsto zadev, ki ostanejo nerešene, ker je klerikalna stranka raz-gnala deželni zbor, deželni odbor pa po veljavni postavi nima pravice, dovoljevati podpore in prispevke za namene, katerih deželni zbor ni potrdil. Sobotni »Slov. Naroda je naštel prvo serijo tistih podpor in prispevkov, ki jih je deželni odbor odklonil, ker jih po postavi ni smel dovoliti. Kakor blisk z jasnega je treščilo »Narodovo« sobotno poročilo o odklonjenih podporah med občinstvo. Ljudje so zdaj spoznali, da obstrukcija ni šala, nego prava nesreča za deželo in tisti, ki so še pred kratkim podpisovali zaupnice črnim ljudskim škodljivcem, dvigajo sedaj pesti in kolnejo to izdajalsko stranko.
Med tiste zadeve, katerih rešitev je vsled klerikalne obstrukcije za dolgo časa odložena, je tudi kmetska stanovska organizacija. Odložitev te zadeve je morda še večja nesreča za kmetijstvo, kakor odklonitev posamičnih podpor.
Klerikalci so nam več let razlagali, da je stanovska organizacija, ki naj bo zastopstvo kmetijskih koristij, najznamenitejšega pomena in koje državni zbor naposled dotični zakon res sklenil, je zavladala med kmetovalci velika radost. »Slovenec« tedaj ni mogel pre-hvaliti tega zakona in obetal je, da bo stanovska organizacija pri sklepanju nagodbe in mednarodnih trgovskih pogodb lahko z velikim uspehom branila kmetske koristi.
V državnem zboru sklenjeni zakon pa je le okvir, in je deželni zbor poklican, ta okvir spopolniti. Šele kadar se to zgodi, zamore kmetska stanovska organizacija stopiti v življenje.
Ker pride avstro-ogrska nagodba že na jesen pred državni zbor in ker bo tudi vprašanje o mednarodnih trgovinskih pogodbah v kratkem pereče — saj jo avtonomni carinski tarif že sestavljen, smo
vsi kmetovalci trdno pričakovali, da pride vprašanje o naši stanovski organizaciji že letos v deželnem zboru na razpravo. Pričakovali smo to, kajti samo v tem slučaju je bilo upati, da bo mogla stanovska naša organizacija braniti korist kmetovalcev pri nagodbi in trgovsLih pogodbah.
Obrambe smo krvavo potrebni. Vin ska klavzula uničuje naše vinogradništvo, nagodba je vzrok, da kmetijski pridelki nimajo cene in da se živinoreja ne more razviti. Kaj bo lahko vse storila krepka stanovska organizacija t tem oziru, je jasno, kakor beli dan.
Toda glej, tisti ljudje, ki so nam jih usilili duhovniki za poslance, tisti ljudje, ki vedno tako sladko govore o svoji ljubezni do kmeta in vedno pridigujejo, kako so pripravljeni z vsemi silami zastopati kmetske koristi, ravno ti ljudje so s svojo obstrukcijo dosegli, da se deželni zbor poleg druzih stvarij tudi s stanovsko organizacijo kmetovalcev ni mogel pečati, da je tudi ta zadeva padla pod mizo.
Posledica tega bo, da kranjski kmetovalci ravno tedaj ne bomo imeli zastopstva naših koristij, ko se bo odločevalo o najvažnejših, uprav življenjskih vprašanjih kmetijstva, ravno tedaj, ko bi tako organizacijo najbolj potrebovali.
To je zasluga klerikalnih poslancev, ki so v svoji neskončni brez-vestnosti deželni zbor razbili, namesto da bi v njem delali v korist svojih vo-lilcev, v korist kmetskoga stanu. S tem so klerikalci pokazali, da so pravi izda-! jalci kmetskih koristij. Če bi naš I kmet ne bil tako grozovito neveden, da še svojih lastnih škodljivcev ne spozna, nagnal bi klerikalne poslance z bičem. Toda kmet je tak revež, da tudi sedaj ne spozna, da so ga klerikalci prevarili in jim v zahvalo za storjeno mu škodo izreka še zaupanje! »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal« — pravi pregovor, našemu kmetu pa še Bog ne bo pomagal, ker je sam tako zaslepljen, da ne pozna svolih največjih sovražnikov.
V Uubftjanl, 29. julija Revolte francoskih klerikalcev.
Ker je Combes trd in neomajen v izvrševanju kongregacijskih in šolskih zakonov, prirejajo francoski klerikalci izgrede in demonstracije. Klerikalci so upali, da jih bo ščitil Loubet ter so se mu po svojih časopisih nekaj mesecev laskali na vse načine; ker to ni izdalo, so hotele aristo-kratke pridobiti Loubetovo gospo, a ta se v politiko seveda ne meša in jih niti sprejela ni. Zdaj so najeli klerikalci nekaj gospodskih postopačev in klativitezov, da razgrajajo po ulicah. Redovnice so se večinoma že vse udale ter so opustile šole. Razgrajači pa nekaterih redovnic ne puste iz šol, da delajo vladi težave. Delavstvo in proletarijat pa demonstrira proti klerikalcem. Vlada postopa mirno, taktno, a vendar energično. Najeti in plačani razgrajači ne opravijo ničesar ter bo v kratkem zopet vse mirno.
Iz Macedonije.
Turška oblastva se boje, da bi nastal V kakem okraju večji upor radi nečloveških grozovitosti, zato iščejo po hišah orožje in bandite ter zapirajo Bolgare in jih obsojajo v smrt. V zadnjem Času se je govorilo tudi o zaroti proti življenju sultana, zato se je vršilo mnogo hišnih preiskav v Carigradu in po deželi. V topni-carski šoli so se vaje z novimi topovi ustavile ter so dovoljene le s starimi, nerabnimi. Vojaškim gojencem se je pobralo orožje in streljivo. Namesto s puškami se vadijo s palicami. Več jih je bilo zaprtih. Baje se zgodovina r.e poučuje več; gojenci morajo znati le celo vrsto sultanov na pamet. Z dežele ne sme noben častnik v Carigrad. Knjige se sploh več ne tiskajo in cenzura časopisov je najstrožja. V Kruše-vem in v okoliških macedonskih vaseh je bilo mnogo oseb zaprtih. Prebivalstvo je obupano. V Lerinu in okolici je položaj neznosen. Povsod nastopa turška policija kruto. V Ohridi je položaj kritičen. Nad 600 oboroženih Arnavtov se kiati po okolici. Orožniki so brez moči, ker jih je premalo. V mestu, v Ohridi pa terorizira 200 Turkov že več mesecev vse prebivalstvo.
Kopališčna uprava nosi ponosno ime »Prvo hrvatsko morsko kupalište u Kraljevici« in je ista z marljivim g. Petrom Begno na čelu že prav mnogo storila za povzdigo kopališča s tem, da je 10' hoda od Kraljevice na poluotoku »Oštru« zgradila ob odprtem morju prav prijazno -in udobno kopel, ki se bode vzlic svoji pri-prostosti vsakemu gostu na prvi pogled takoj priljubila, kajti morje je tam krasno in čisto, na njegovom dnu pa najfinejši pesek brez blata.
Temperatura morja variira v tem času od 22—27 stopinj Celzija; ker je pa kopališče ob odprtem morju, prihaja od morja sem skoro cel dan lahka in prijetna sapica, ki kaj uspešno paralizira sicer znatno vročino.
Vrednost morskega zraka in morskih kopeli je itak dovolj znana in bilo bi pač odveč naštevati tu podrobno dobrote morskega zraka in morskih kopeli, kakor je to storil nekdanji kopališčni zdravnik v Kraljevici, g. dr. Grodecki v svoji jako nespretno sestavljeni, ali bolje prepisani knjigi: »Portore. Seebad und klim. Station.«
Okrog kopališča so sedaj že skromni nasadi, obstoječi iz borovcev, mandljevih dreves, murb, smokev itd.
Vas Lektine je porušena, oplenjena in upepeljena. Tudi v vilajetu Bitolja je velika razburjenost. Arnavti ropajo kolikor le hočejo. V dolini Demir Hassar so se vršili boji med vojaki in ustaši. Kmetje beže v gore. Vasi Terse, Banica in Ekimsu pri Lerinu so opustošene. Take žalostne vesti prihajajo iz vseh delov Macedonije. Ker ne store turška oblastva ničesar, da bi ščitila prebivalstvo, nego ga še mučijo in preganjajo, se je doslej mnogo mirnih oseb pridružilo ustašem. Macedonci so obupani, in če se kmalu položaj ne izboljša, se morajo dvigniti ter začeti boj za življenje ali smrt. »Manj strašna noč je v črne zemlje krilu kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi«.
Iz stradajoče Turčije.
Iz Carigrada poročajo dunajski »Information«: Pred strašno hnancialno krizo stojimo. Izsesani narod ne more plačati več. Kmetje so prisiljeni, prodajati svoja posestva za vsako ceno in vlada se nič ne obotavlja, oropati produktivni element imetka, samo da dobi svoje davke, dasi-ravno ljudstvo ničesar več nima. Neki uradnik je rekel Armencu, ki ni mogel plačati davkov: »Prodaj svojo ženo!« In nikakih naravnih virov ni več, da se odpravi kriza. Posojilo je še edino sredstvo. Kmetijstvo in trgovina sta uničena; -obrti sploh ni. Pravcati Babilon imamo. Že 600 let ne ve Turčija, kaj so dobre finance, kaj dobra politika. Vlada je nasilna, ki rajše narod brigantsko ropa, kakor da bi lojalno zahtevala, kar ji gre. Abdul Hamid je preštudiral macchiavellizem temeljito in ga vestno uporablja. Ker je narod pro-pal, mu je vladati lahko. Vse, kar je za narod dobro, pobija ter je menda tudi civilizaciji sovražen. A bogat je, zato more doseči vse. Denar je njegova moč. Sultan ni popularen, da še ni padel, se mu je zahvaliti le — denarju, s katerim plačuje sam vojsko in svoje stražnike, svoje ovaduhe in rablje. Da bi pridobil simpatije naroda in bi obrnil njegove misli drugam, zato si izmišlja razne senzacije. Sedaj se mnogo govori in piše o prenovljenem la-dijttvju, kar naj dokaže, kako skrben je sultan za najvišje interese naroda. Turško
Do kopališča vodita dve poti, jedna ob morju mimo svetilnika, druga in krajša pa preseka poluotok »Oštro«; jako priljubljena je pa vožnja v čolnih iz Kraljevice do kopališča in narobe ter zelo cena, ker plača osoba za sedež 10 v, za cel čoln pa 40 v.
Ravno tako ceno je pa tudi kopanje v morju; za časovno neomejeno kopanje v morju, kopalno obleko, rjuho, brisalko, slamnik in kabino se plača samo 30 v.
Tudi stanovanja in hrana niso v Kraljevici draga, temveč ravno nasprotno.
Za kosilo in večerjo skupaj se plača v jako dobrih gostilnah kakor pri »Zvezdi«, »Zrinjskem«, »Narodni kavani«, »Mami Lizi« po 1 80 do 2 K na dan; soba z dvema posteljama v zasebnih hišah pa stane mesečno od 48—60 K, vendar se dobiva zasebno tudi sobo z jedno posteljo za manj časa proti plačilu 1 do 1 60 K na dan.
Rodbine pa dobe tudi stanovanje s kuhinjo, da si morejo same kuhati in to je posebno priporočati, ker bi marsikomu in posebno otrokom na prvi mah more biti ne ugajala nekoliko po laški kuhinji dišeča hrana po gostilnah.
Pitne  sladke  vode pa nima danes
LISTEK.
Kraljevica.
Črtica. Spisal dr. A. Ko kalj. (Konec.)
Župansko breme leži na ramah jako ljubeznivega načelnika g. Stjepana Polica, ki se v družbi na vse strani uslužnega nadučitelja g. Juraja Turine briga vestno za vse potrebe mnogoštevilnih gostov.
Kraljevica ima tudi svojo, leta 1861. ustanovljeno »Čitaonicu«, katera nudi svojim članom in tujcem — poslednjim proti mali odškodnini 2 K za čas prebivanja — raznovrstno čtivo v veliki in jako hladni dvorani v novem poslopju kralje-viške šole, ki leži tik morja.
Trgi in ulice nosijo skoro izključno imena slavnih Hrvatov kakor: Zrinjski trg, Zvonimirova ulica, Strossmaverova ulica, Preradovićeva ulica, Frankopanka itd.
Iz hvaležnosti je pa jedna ulica imenovana po Karlu VI., ki je zgradil leta 1728 okrog cele luke v dolžini kakih 2 km iz velikih kvadrov še danes precej dobro ohranjeni ke, katerega rabijo danes gostje
in domačini kot jako prijetno šet&lišče ob morju.
Isti vladar je zgradil ob veliki luki tudi ladjedelnico, katera je dala Avstriji velike jadrenice na pr. »Adrijo« in velike vojne parnike n. pr. »Marijanoa.
Odkar pa je postal Pulj avstrijski prvi vojni pristan in ko se je otvorila železnica na Reko (1875), ponehalo je tu veselo življenje in gradnja raznih brodov in danes nas tega časa spominjajo le še žalostne razvaline velikanskih skladišč ter mala f i lij alka. tvrdke Lazarus z Reke, ki gradi baš sedaj dva mala brodova in popravlja staro jadrenico.
Bližnja Reka je v tem oziru pač največ škodovala Kraljevici, ker oholi Madžarji delajo vsakovrstne zapreke in z vso silo preprečujejo, da se ne bi gradile ladije ob hrvatskih obalih.
Kraljevico obiskujejo šele od nekako 1889. naprej tujci kot morsko kopel; vendar pa rase obisk rapidno od leta do leta, n. pr. 1889. leta 60 osob, leta 1892. že skoro 400 osob, leta 1891. pa 860 osob; do 22. julija letošnjega leta je pa prišlo v Kraljevico že okrog 450 osob, kar gotovo najbolj ugodno govori za Kmljevico kot morsko kopališče.
ladijevje leži že četrt stoletja ▼ luki zla-tega roga in je nerabno. Popraviti se ne da, ker je gnilo in piravo. Mornarični minister in sultan si razdeljujeta mornarični budget za ženske in nezmerno življenje. Sultan se sploh boji vojnega ladijevja, ker je pomagalo vreči sultana Abdul Aziza. Zato se je tudi preselil na hrib v Yildiz, kamor ga ne dosežejo kroglje ladij. Mornarični minister se je dogovoril z genovsko tvrdko, da mu obije ladije namesto z jeklenimi pločami z železnimi. Zaračunil pa bo jeklene ploče in profit spravil v žep. A še toliko denarja ni, da bi se izvršila vsaj ta sleparija ministra, ki je največji tat v državi Alaha in Mohameda!
Najnovejše politične vesti.
Kongregacijske šole na Francoskem. Ministrstvo je dobilo poročilo, da so se v več kot petdesetih okrajih kongregacijski zavodi prostovoljno razpustili, ne da bi bilo treba oblastim postopati. — Solnograško visokošolsko društvo bo imelo svoj prvi občni zbor dne 2. in 3. avgusta v Solno-gradu. — Vinska klavzula. Glede vinske klavzule se predlaga pri obnovitvi trgovinske zveze med Avstrijo in Italijo, naj bi se omejilo ono italijansko vino, ki se uvaža proti nižji carini, na gotovo količino. S tem predlogom so tudi italijanski interesenti zadovoljni. — Revolucija na otoku Haiti se širi naglo po celi deželi. Začasna vlada je razpu-ščena. — Ministrska kriza v Srbiji se reši najbrže šele danes. Včeraj so imeli člani radikalnega vladnega kluba pri kralju sestanek. Po konferenci je podpredsednik skupščine Protić demisijoniral.
— Španska kraljica-mati pride dne 4. avgusta v kopališče Baden pri Dunaju. — Pogajanja z Ogrsko. Dne 20. avgusta prideta baje še enkrat avstrijski in ogrski ministrski predsednik v Ischl ter se bo vršil kronski svet, da se končno odloči o nagodbenem vprašanju.
— Nemški cesar obišče ruskega carja med 6. in 8. avgustom ob priliki manevrov ruske mornarice. — Konzistorij se bo vršil zadnje dni meseca septembra, v katerem bo imenovan dunajski nuncij kardinalom. — Prva vseslovanska umetniška in industrijska razstava se vrši v Pe-terburgu leta 1904 pod protektoratom velikega kneza Aleksandra Mihajlovića.
Dopisi.
Iz radovljiškega okraja. Treba je posvetiti par vrstic kot odgovor »Slovencu«, ki se v številki od zadnjega četrtka kar v dveh dopisih huduje nad učitelji kranjskega in radovljiškega okraja, kateri so podpisali nezaupnico tovarišu in deželnemu poslancu Jakliču. Stvar ni tako malovažna, kot jo hoče naslikati dopisnik, sicer bi molčal in nas pustil v miru.
Poslanec Jaklič je s tem, da se je udeležil obstrukcije v deželnem zboru, preprečil, da je ostala prošnja deželnega učiteljskega društva za zboljšanje plač — nerešena za negotov čas.   Obenem pa je
Kraljevica nič ter se mora ista dovažati po morju iz Bakara; ta voda je jako okusna in stane liter 2 v.
Kakor se pa zatrjuje, dobila bode Kraljevica kmalu svoj vodovod, za katerega se hoče uporabiti v Bakaracu studenec »Jerun«; za tozadevno vprašanje se baje zelo zanima sedanji ogulinski veliki župan, g. plem. Nikolić.
V Kraljevici so jako prijetni izpre-hodi ob morju; posebno lep je pa poluren izprehod v prijazno ribiško vas Ba-karac koncem krasne doline Vinodol čez mal hribček, ki loči Kraljevico od Bakar-ca in iz katerega se uživa velelep razgled daleč po odprtem morju in po bakarskom zalivu notri do prijaznega mesta Bakarja, ki se vidi od tod, spenjajoč se od morja po bregu navzgor, kakor božične jaslice.
V Bakarcu dobi izletnik tudi priliko, da vidi velezanimiv lov na tune, katerih meso (tunina) je jako priljubljena in okusna jed; nikar pa naj tukaj izletnik ne zamudi izpiti stekleničico jako dobrega domačega vina in pojesti zelo pikantnega ovčjega sira.
Najlepši in seveda tudi najbolj pogosti so pa izleti s parniki in jadrenicami
sam v »Slovencu« nas razialil, ko je pra-ial, ali mi kujemo nezaupnice, ko smo že preveč globoko pogledali v čašo. To je konstatirala nezaupnica v prav mirnih besedah. Kdor jo je prebral, jo je lahko z mirnim srcem podpisal, ker je s svojim podpisom samo obsodil tistega, kateri dela zoper naše koristi in koristi našega stanu. Ni bilo treba pri agitaciji za podpise izgubljati mnogo besedi pri tovariših, kateri nepristransko opazujejo politiško življenje in ne zajemajo svoje modrosti samo iz listov, ki so nam in našim težnjam nasprotni. Malo razsodnosti torej kažejo, zlasti mlajše učiteljske moči, kateri sploh niso vedeli, čemu je treba podpisati. Javen protest v »Slovencu« zoper nezaupnico je nepotreben in brezmiseln. Pomen bi tak protest imel, ako bi bil dopisnik v naglici skoval zaupnico in jo tudi dal podpisavati svojim privržencem. Sicer pa dvomim, da bi bil dopisnik med učitelji navzoč. On poje slavo Jakliču, ki ss je potegnil za pravico zatiranih slojev, on kliče »živio« Jaklič, ki je stal ob obstrukciji z drugimi poslanci na strani našega naroda. Ne po tegne pa se niti z eno besedico za naše lastne pravice in koristi in ne pove, da smo tudi mi radi preskromnih plač zatirani. (Saj je celo »Domoljub« priznal opravičenost naših prošenj.) Dvomim torej, da je dopis zrastel na učiteljskem zelniku in da dopisnik stoji v naših vrstah. Če pa je, pljuje v svojo lastno skledo.
Dopisnik privlači za lase tudi nadzornika Žumra na pozorišče. Pri konferenci smo se menili o strogo strokovnih šolskih stvareh. Pri kosilu pa je nadzornik slekel svojo uradno suknjo in je bil tovariš med tovariši. Nadzornik, ki je imel dovolj takta in politične razumnosti, da je tudi podpisal nezaupnico, je pokazal s tem svojim korakom, da se pridružuje učiteljstvu, katero obsoja svojega tovariša obstrukcijonista Jakliča. Takt pa bi odrekli dotičnemu, ki je baje glasno za-klical: »Živio, Jaklič«! Konstatiram, da tega vsklika nobeden drugi ni slišal, kakor samo dopisnik, ki je pa bil odsoten.
Učitelj.
Rimski klerikalizem
in še to in ono.
VII.
Vse, kar smo doslej pisali, je pravzaprav le uvod k razpravi o klerikalizmu. Bil je potreben, da se spozna, kako je postalo mogoče, da se dandanes klerikalizem izdaja kot vera, dasi je sveta resnica, daje klerikalizem najhujši sovražnik in škodljivec vere.
Nimamo namena, začeti s to razpravo verski boj, kakor trde klerikalci v svoji neskončni lažnivosti, pač pa z označe njem klerikalizma dokazati, da boj zoper klerikalizem ni še boj zoper vero in da občna k o r i s t zahteva boj zoper klerikalizem.
Ta boj ni od danes, nego traja že tisoč let. Prvi, ki je natančno spoznal razloček med klerikalizmom in med vero, je bil vernokatoliški pesnik Dante. Različni narodi in različne države so vodile omenjene boje. Klerikalizem je izgubil mnogo bitk, izgubil je — in to je najvažnejše— ves vpliv na razvoj kulture
po morju v Bakar, Reko, Opatijo, Pulj, okrog otoka Krka, v Sinj, Novi, Cerkve-nico, Selce itd.
Vožnja se vrši le ob ugodnem vremenu in je silno cena; n. pr. je plačati za vožnjo iz Kraljevice v Opatijo in nazaj (nad 3 ure le vožnje na morju) le 120 K.
Kakor se more iz tega skromnega popisa posneti, je Kraljevica nedvomno v vsakem oziru priporočljivo morsko kopališče in ni se torej tudi čuditi, da je vsako leto več gostov; samo Slovencev in sicer po večini Ljubljančanov nas je bilo gorenjega dne (22. julija 1902) okrog 20 in jih prihaja vsako leto več.
Saj se pa tudi v marsičem razlikuje Kraljevica prav ugodno od druzih morskih kopališč in posebno od Opatije, kjer mrgoli v tem času takozvanih 50 kr. — Madžarjev, ki ostentativno govore madžarski in žalijo s svojim »Protzenthum« oko druzih navadnih Zemljanov!
In takih elementov se dosedaj, hvala Bogu, pogreša v Kraljevici in to ni najmanjša prednost tega morskega kopališča.
S to pripombo pa tudi skončujem svojo skromno črtico.
V Kraljevici, dne 23. julija. 1902.
— a ndal se t svojo usodo še ni, ampak se prav ▼ naših časih s podvojeno močjo bori za svoje gospodstvo. Seveda se na rodi branijo. To vidimo pri nas, vidimo pri vseh v kulturi količkaj naprednih drugih narodih in zlasti na Francoskem. Vojna, ki jo vodi Francija danes proti klerikalizmu, je morda naj večja, kar jihje kdaj bilo, ker sega klerikalizmu do srca.
Kaj je klerikalizem ? Naš odgovor na to se glasi:
Klerikalizem je posvetno-po-litičen sistem, ki s kriva j oč se pod plaščem vere in z 1 o r a b 1 j a j o č v er o v svoje namene, stremi po absolutnem gospodstvucerk ve v vseh p o s v e t n o - p o 1 i t ič n i h in materialnih zadevah in ki zahteva za poglavarja cerkve neomejeno gospodstvo nad vladarji, državami in narodi.
Kristusovi nauki.
Vsak narod, ki gre v boj zoper klerikalizem, si mora biti predvsem na jasnem, kakšna je zveza med vero in med klerikalizmom.
Učili so nas vedno, da stoji katoliška cerkev na naukih in izgledih Jezusa Kristusa, kakor jih obsegajo evangeliji. Dosledno temu je, da predvsem preiščemo, kako se strinjajo nauki o posvetnem gospodstvu cerkve z nauki in izgledi Jezusa Kristusa. Če soglašajo ti nauki, potem je klerikalizem del religije, če pa ne soglašajo, potem je gotovo, da je klerikalizem nekristijanska primes Kristusovi veri. To je tako logično, da temu nihče ne more ugovarjati.
Poglejmo torej v evangelij, da vidimo, kako stališče je zavzemal Izveličar glede posvetnih zadev. Kdor prebere evangelij, spozna hitro, da je ni zadeve, glede katere bi bil Kristus tako odločno odklanjal vsako vmešavanje, kakor glede posvetnih zadev. Štiri dogodbe iz Kristusovega življenja izpričujejo to posebno jasno.
Sveto pismo (Matevž 4, 8, Luka 4, 5.) pripoveduje, da je »izkušnjavec« peljal Kristusa na zelo visoko goro, mu pokazal vsa kraljestva sveta in njihslavo in mu rekel, da mu da vse to, t o r e j v s e posvetno gospodstvo in bogastvo, če odpade od Boga. Z besedami »Poberi se, satan«, je Kristus spodil izkušnjavca. Kristus ni hot e 1 i m e t i n i č o p r a v k a s posvetnimi zadevami, njegov namen je bil, služiti samo Bogu.
Značilno je, da je Kristus to izjavo storil koj v začetku svoje delavnosti. Brez dvoma je to storil namenoma, da pokaže svoj zgolj verski program.
Druga dogodba (Luka 12, 13, 14), ki se v raznih oblikah večkrat ponavlja, je naslednja: »Reče pa mu nekdo izmed ljudstva: Učenik, reci bratu mojemu, naj razdeli z menoj dedovino. On pa mu reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca med Vama?« Tu je Kristus kar najočitneje pokazal, da ni njegov poklic, vtikati se v posvetne zadeve, v posvetne prepire in v pravosodje, in da neče s temi zadevami imeti opravka.
O tretji programatični in načelno najpomembnejši izjavi Kristusovi poročajo kar trije evangelisti, Matevž, Marka in Luka. Sveto pismo pravi: »In pošljejo k njemu učence svoje s Herodovci, govoreč: Učenik, vemo, da si pravičen in pot božjo v resnici učiš, in ti ni mar nobenega, ker ne gledaš ljudem na lice. Povej nam torej, kaj ti se zdi? Ali se sme dati cesarju davek ali ne? Jezus pa spozna njih zvijačo in reče: Kaj me izkušate, hinavci ? Pokažite mi davkarski denar. In oni mu prineso denar. In reče jim: Čegava je ta podoba in napis? Reko mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar cesarjega in Bogu, kar je bož je ga.« (Mat. 22, 16—21.)
Jasno in določno je tu Kristus izrekel nauk, ki naj bi ostal vedno vodilno načelo v njegovi veri: da sta vera in država dve popolnoma ločeni zadevi, da naj bodo kristijani pokorni postavam države, v kateri žive, in da naj se vera ne meša s posvetnimi zadevami, ker nimajo nič skupnega.
Videli bomo še pozneje, kako nesramno je klerikalizem to jasno Kristusovo izjavo popačil.
četrta dogodba se je primerila ob koncu Kristusovega življenja. Kristusa so njegovi sovražniki zatožili rimskemu namestniku, da hoče igrati politično ulogo posvetnega kralja. Slovesno ga je izpraševal Pilat o tej obtožbi in slovesno je Kristus odgovoril: Moje kraljestvo ni s tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo s tega sveta, moji služabniki bi bili branili, da ne bi bil Judom izročen: Seda j pa kraljestvo moje ni odtod.
Te štiri dogodbe pričajo pač popolnoma jasno, da je Kristus hotel biti le kralj v kraljestvu vere, kralj duš, da ni hotel o posvetnih in političnih stvareh ničesar slišati. Kar je v začetku svojega delovanja proglasil kot svoj program, kar je z nauki in izgledi potem
dostikrat ponovil — kolikrat se je umaknil tistim Židom, ki so ga hoteli proglasiti kot posvetnega kralja — to je potrdil s svojo smrtjo; Kristus ni hotel vladati sveta v posvetnih rečeh, nego je to odbijal od sebe: »Poberi se, satan!« — »Kdo me je postavil za sodnika ali delilca med Vama?« — »Dajte cesarju kar je cesarjevega!« — »Moje kraljestvo ni s tega sveta«.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29 julija.
— Protest okr. cestnega odbora radovljiškega proti obstrukciji se glasi: Okrajni cestni odbor radovljiški je v svoji seji dne 26. julija t. 1. sklenil, da odločno protestira proti divjanju političnih sleparjev, takoimenovanih katoliško narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem, ki so z nedostojno ob-strukcijo preprečili redno delovanje te naše najvažnejše konporacije ter prizadeli s tem celi deželi neprecenljivo gospodarsko škodo, katere škode bode v občutni meri deležen tudi podpisani cestni odbor, ker bodo izostale podpore in dovoljenja za različne zgradbe. Podpisani obžalujejo, da se nekaterim koristolovnim, oziroma abnormalno častilakomnim, sicer pa brezčutnim ljudem na ljubo dela davkoplačevalcem tako ogromna gospodarska škoda. Okrajni cestni odbor radovljiški, dne 26. julija 1902. Tomaž Šusteršič m. p.; J. čop m. p.; Ivan Jane m. p.; Luka Grilc m. p.; Ivan Zark m. p.; Anton Pogačnik m. p.; Anton Pezdič m. p. — Pripomba: Ta protest se je seveda zabeležil tudi v zapisniku in zapisnik je podpisal tudi župan iz Krope, gosp. Luka Hafner, odhornik »katoliškega političnega društva« ter je pristavil svojemu podpisu iz previdnosti opazko: »v cestnih zadevah«. No, nam ni prav čisto nič ležeče na tem, ali g. Hafner naš protest podpiše ali ne, pač pa mimogrede lahko opomnimo, da »žebljarska zadruga v Kropi«, katere član je tudi ondotni gosp župnik, uživa tudi deželne in državne podpore in bode vsled obstrukcije morebiti tudi morala malo počakatijna denarce. Tako je, kroparsk i župan! No, morebiti bode »zadrugi« za ta čas posodil brezobrestno kakšne tisočake — poslanec Pogačnik!?
— Kaplan Nadrah zopet zabavlja. Iz šentjakobske fare se nam piše: V nedeljo je imel v naši fari znan: kaplan Nadrah pridigo. Ljudje so se njegovih neslanih pridig že tako naveličali, da jo hitro odkurijo iz cerkve, čim stopi Nadrah na prižnico. Tudi včeraj ni bilo skoro nič moških pri njegovi pridigi. »Ofer« je prav malo časa trajal in je letos veliko manj vrgel kakor druga leta. To je sad Nadrahovih hujskarij. Tudi včeraj je Nadrah zabavljai, kar se je dalo in s prižnice priporočal brošuro »Liberalna vera« in »Slovenca«. Če bi pa kdo rekel, da s prižnice agitira, bi Nadrah seveda ogorčeno protestiral. Jedno je pa Nadrah dobro pogodil. Rekel je, da bi dandanes še tretjina kristijanov ne šla v smrt za vero. To je resnica, resnica pa je tudi, da bi med tistimi, ki bi celo smrt storili za vero, ne bilo prav nobenega duhovnika.
— Ljudski shod v Šmarju pri Jelšah se vrši venderle prihodnjo nedeljo, a ne po programu mariborskih ru-dečkarjev in dr. Ploja, nego po programu, ki ga je pripravljalni odbor prvotno določil, to se pravi : govor nadučitelja Strmška ne izostane. Govorili bodo: pravnik Kukovec o slovenskem vseučilišču, nadučitelj Strm še k o narodnem šolstvu, posl. dr. P loj o političnem položaju. Značaj shoda bo izključno kulturno slovenski.
— Šolske razmere v Šiški. Izvzemši Ljubljano ima le Idrija par sto prebivalcev več, kakor Spodnja Šiška, (2808) in ta velika občina, še združena z Zgornjo Šiško, broječa skupno nad 4000 prebivalcev, ki plačajo nad 40.000 kron direktnega davka, — ima mesto 5 razredne šole le trirazrednico in še to v komaj zadostnih prostorih. Slabi nasledki te abnormalnosti se vedno očitneje kažejo in skrajni čas je, šolske razmere v Šiški urediti tako, kakor to veleva duh postave, glasna želja in zahteva občanov ter — brez ugovora — živa potreba. Od 507 šolsko godnih otrok hodilo je 211 v domačo šolo, 296 pa v ljubljanske, d e-
loma zgolj nemške šole. Stariši, ieleči svojcem boljšega pouka, kakor ga nudi trorazrednica, bili so prisiljeni in opravičeni, otrokom poiskati v Ljubljani tega, kar domača šola ni zamogla dati. Ta pripomoček je bil do sedaj dovoljen, v prihodnje bo pa sprejem okoliških otrok vsled sklepa mestnega šolskega sveta zabranjen. Že prihodnjo jesen tedaj nijeden šolar iz Šiške na novo v ljubljanske šole ne sme! — Kaj pa bo? Kam z učenci, ki so godni za četrti razred, ako tega v Šiški ne bo?! — Sveta dolžnost deželne in cesarske oblasti je, nemudoma potrebno odrediti, da se otvori s početkom šolskega leta v Šiški četrti razred, in ne glede na to, je li v šolskem poslopji prostora ali ne — za silo zadošča vsaka dovolj velika in svetla soba — in tudi brez ozira na one sile, katere so dosedaj zavirale organizacijo šole. Čakati, da bi se občini Spodnja in Zgornja Šiška na obstoječi du alistični podlagi v šolskem vprašanju zložili, nikakor ne kaže. Razširjava šole v Šiški se vleče kakor morska kača od 1. 1893. Bilo je več ogledov, izdelali so se načrti in  proračuni — vse je  že bilo, le
— zjedinjenja ne. — Šolski voz, vprežen spred in zad, ostal je nepremičen in bo ostal — na veliko škodo napredujoče mladine in starišev, v  nečast  velike občine
— ako šolske višje in najvišje oblasti kategorično ne nastopijo in pospešijo ločitev nesrečnega zakona med Spodnjo in Zgornjo Šiško. Naj Zgornja Šiška, ki ima pravico do Bitenčeve ustanove, le če ima lastno šolo, si tako postavi, kjer kaže. Spodnja Šiška pa naj zida na vasi obširno šolo, v kateri bo prostora za 5 raz-rednico in obrtno šolo itd. Danes pa je akutne važnosti: štirirazrednica! Te do septembra ne ustanoviti bilo bi, z ozirom na okoliščine: zanemarjenje dolžnosti!
— Nemška pevska slavnost v Gradcu. Piše se nam iz Gradca: Že od predvčerajšnjega  sem obhaja  pri nas najekstremnejši veliko-nemški nacionalizem pravcate orgije. Zveza nemških pev skih društev obhaja namreč te dni tukaj svojo šesto veliko slavnost.   Gotovi nemški listi so si  že delj  časa  ante festum na vso moč prizadevali dokazati »nedolžni« značaj te slavnosti, da bi si pridobili »gotove« kroge za stafažo  in  to  se jim je deloma tudi posrečilo.   Toda vojno ministrstvo je imelo  to  pot  izredno »ostre« oči in  je prepovedalo  vojaštvu vdeležiti se slavnosti.   Pogajanja radi sodelovanja vojaških godb so se tudi razbila.  In res, kar je moral vsak pameten človek pričakovati pri nas, se je zgodilo. Vsa slavnost se vrši v najfanatičnejšem vsenem-škem duhu.   Vse, kar leze in gre, mlado in staro graško prebivalstvo kar nori in rjove samega besnega nacijonalizma. Tu se je zopet enkrat pokazalo, kako moč do   priprostoga   ljudstva   ima časopisje. Gradčani, ki so tako materijalni egoistični ljudje, da bi iskal jednakih lahko z lučjo po svetu, so se dali brezmejno nahujskati za vsenemške demonstracije toliko laglje, ker je ta slavnost prinesla v mesto veliko denarja. Došlo je  18000 pevcev in kakih 60000 tujcev — v mestu ostane torej kakih  3 milijonov kron!   Da ni manjkalo pangermanskih izrazov in klicev na vseh koncih in krajih, to  se po  sebi razume. Saj je bila   skoraj cela Veliko-Nemčija zastopana v Gradcu.   V  sprevodu smo opazili mnogo — državnih uradnikov, kar smo pa — tudi pričakovali. Kaj   pa  mislite,   državni   uradnik in oficir, to je velik razloček!   Sicer pa uradnikom že ni  toliko  zameriti,  da so dali   duška   svojim    nacijonalnim strastem, če  so  celo  nekatera  cesarska poslopja izobesila zastave! Tako obe gim-z i j i; s poslopja c. kr. obrtne šole pa je visela mogočna »frankfurtarca«. Vojaška oblast je, ko se je šlo za sodelovanje  vojaških   godb,   zahtevala,   da se frankf urtaric  ne  sme razobesiti — c. kr. šolska oblastva jih   pa sama raz-obešajo.   Kaj  bode  visoka vlada, ki je v prvi vrsti kriva, da se je popel vsenemški fanatizem v  Gradcu do take višine, te dni še doživela,  si  lahko predstavljamo. Že na komerzu v soboto zvečer je župan dr. Graf v p r v i vrsti napil — nemškemu cesarju. Klavrno ulogo igrajo pri vsej tej komediji   —   klerikalci.   Reveži morajo marsikako grenko pogoltniti, pa jim vendar ne kaže drugega, nego pridno ubirati nemškonacijonalne strune in izvrstno haj-
lati. Pa vsaj se gre za — gfieft. V soboto zvečer so bili vsi farovži — iluminirani. Vsa ž u p n i š č a so bila okrašena in razsvetljena, zlasti lepo župnišče v Gospodskih ulicah in celo na cerkvah so bile razobešene zastave. Pred nekaj leti je bilo to še popolnoma izključeno. Kdo bi bil še pred nekaj leti mislil, da bo duhovščina sodelovala pri vsenemški slavnosti! Danes vidimo to na svoje oči. A če se vprašamo, kaj je vzrok tej premembi, leži odgovor na dlani. Gibanje »Proč od Rima« je prisililo nemške klerikalce, da so postali narodni!
— Pouk za obrtnike. Naučno ministrstvo je odobrilo program glede prirejevanja obrtnopoučnih tečajev na raznih krajih dežele in v to svrho nakazalo primeren pavšalni znesek. Rečeni program je sestavilo ravnateljstvo tukajšnjih umetno obrtnih strokovnih šol in se je izvršitev poverila gg. ravnatelju Šu bicu, in učiteljema Tratniku in Bara n u.
— Za dramatično šolo se je
oglasilo 18 učencev. Poučevanje se začne 1. avgusta t. 1. v mali dvorani v deželnem gledališču.
— Iz beneške Slovenije. Poroča se, da sta bila pri provincialnih volitvah v Vidmu (Udine) izvoljena dva Slovenca, profesor T r i n k o in notar K u k o v e c.
— Umor? V Vidmu pri Krškem je umrl bivši ravnatelj tržaške tovarne za riž g. Alojzij Ribesell in sicer vsled za-strupljenja. Sodišče je aretovalo njegovo ženo, rojeno Levičarjevo, ker leti nanjo sum, da je možu zavdala.
— Požar. Minoli teden so zapalili otroci v Šambijah šupo posestniku Ko-pinu.   Šupa in hlev sta do cela pogorela.
— Nesreča. V ponedeljek ubil se je pod Šambijami pri Trnovem trgovec z lesom, znan z imenom »Črni Jože« iz Rupe. Splašili so se mu konji, padal je raz voz in se ubil.
— Veliko poneverjenje. Minoli teden je nenadoma izginil sodni oficial in jetnišničar na Žabjeku Vinko Šorn. Splošno se je mislilo, da je v hipu duševne zmedenosti zapustil svojo službo, da se pa že zopet vrne. Tako so sodili tudi Šornovi predpostavljenci, ki so bili sploh mnenja, da je Šorn vsled smrti svoje žene postal melanholičen, in sicer tako, da je včasih napravil utis, kakor da ni več zdrave pameti. Sedaj seveda se ve, da je bila ta melanholija — le strah. Šorn se je bal, da pridejo na dan njegova poneverjenja. Samo če bi bil avanziral, bi bil mogel prikriti storjene nerodnosti. Pred kratkim je izvedel, da ni avanziral, da je postal oskrbnik drug uradnik in v tem trenotku je bilo tudi gotovo, da se poneverjenja razkrijejo, čim nastopi novi oskrbnik svojo službo. Šorn je pobegnil. Kakor rečeno, tudi njegovi predpostavljenci niso slutili nič zlega, dokler ni revizija dognala, la je Šorn pone-veril okrog 11.000 K uradnega denarja. Šorn se zdaj policijsko zasleduje.
— Mestni policijski stražnik Fr. Stante je aretoval nekega okrog 30 let starega človeka, ki je z denarjem delal zelo razkošno. Samo za en popoldne je plačal izvozčku 30 K. Natakaricam je dajal dobre napitnine ter jim kupoval dragocenosti. Aretovanec pravi, da ne pove, kdo je, ako se mu tudi odreže glavo. Ima pri sebi okrog 4000 K denarja, za katerega pravi, da ni njegov, toda izvedel pa da ne bode nihče, čegav je. Pravi, da ima tudi nekje družino. Govori dobro laško in nekoliko nemško v laškem narečju. Sumi ■e, da je moral izvršiti kje kak zločin, ker je sicer povsem normalen. Nakupil si je tudi že tukaj vso novo obleko.
— Most gorel. Danes ponoči je policijski stražnik zapazil ogenj na Sv. Jakoba mostu. Počila je bila plinova cev in je najbrže kak mimoidoči vrgel tja prižgano užigalico, kar je provzročilo, da je začelo goreti. Požarna bramba je ogenj pogasila. Obžgale sta se bili že dve deski in bi bila gotovo nevarnost za most, ako bi se ogenj ne bil o pravem času pogasil.
— Tatvina« Kakor smo pred kratkim poročali, je bil ukradel nekemu hlapcu pes uro in jo zakopal. Hlapec je bil dobil uro nazaj — toda le za kratek čas. Včeraj, ko je šel k obedu, je bil zopet pustil uro v sobi v telovniku. Med tem časom se pa
priklati neki postopač in mu jo ukrade. »Ji je že namenjeno«, je rekel hlapec, ko jo je pogrešil. Polieija je tatu že na sledu.
— Nesreča. Ivan Benedek, 55 let stari delavec iz Bukovice, okraj Škofja Loka, je dne 28. t. m. na Dobrovi padel v jamo, ko so gasili apno. Opekel se je na nogi in roki kakor tudi na eni strani života Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Tepež. Ivan Matičič in Anton Zupan sta pila pri »Bavarskem dvoru« in se nekaj sporekla. Ko je šel Matičič vun, je prišel Zupan za njim in ga po nosu tako udaril z neko ostrino, da ga je težko telesno poškodoval.
— Aretovan je bil I. T, ker je oskrunil neko mlado dekle.
— V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 46 oseb.
— Izgubila je Marija Kosec zlato žensko uro z verižico, v vrednosti 60 K.
* Najnovejše novice. Kolera v Mandžuriji. Od 18. do 23. t, m. je zbolelo za kolero 143 Rusov in 340 Ki tajcev; umrlo je 106 Rusov in 276 Kitajcev. — Dva čolna skupaj trčila sta pri Allendorfu. Dvajset oseb je padlo v vodo, izmed teh jih je utonilo devet. — Oder se je podrl pri stavbi »Poli teama« v Tridentu. Pet delavcev se je ubilo. — Štrajk poljskih delavcev v vzhod nji Galiciji se nadaljuje. Orožniki morajo večkrat streljati, ker napadajo štrajkujoči posestva ter pustošijo setve. — Dva turista sta ponesrečila v bližini Regensburga. Realčnega profesorja Kreutherja je namreč vrh gore zadela kap, kar je njegovega spremljevalca, asistenta jako prestrašilo, da se je zvalil črez skalo ter se ubil. — Cigani so ubili v Lučah na Ogrskem krčmarja Dioszegija v njegovi hiši. — Huda nevihta je razsajala predvčerajšnjem ob Reni. V Kolinu je letela opeka na ulico s tako silo, da je bilo več oseb ranjenih.
Društva.
— Čitalnica v Ribnici priredi s sodelovanjem ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, gasil nega društva, bicikliškega in tambura-škega kluba v korist družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. avgusta t. 1. veliko ljudsko veselico na Ugarju, četrt ure hoda iz Ribnice. Posebna vabila se ne izdajo.
— Ustanovni občni zbor aka-demičnega ferijalne društva »Adrija« bo v Gorici dne 9. avgusta t. 1. ob 8 */2 uri dopoludne v dvorani Goriške čitalnice s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Vpisovanje članov. 4. Volitev: a) predsednika, b) 4 odbornikov in 2 namestnikov, c) 2 preglednikov. 5. Slučajnosti. — Gostje dobrodošli!
Telefonska m brzojavna poročila.
Dunaj 29. julija. »Politische C o r r. ■ javlja, da je glavno zborovanje macedonskega odbora sklicano na dan 2. avgusta. — Velesile vplivajo, da bi bolgarska vlada shod prepovedala, ker se je bati, da bi shod mogel provzročiti v Macedoniji ust a j o.
Praga 29. julija. Češki dež. zbor je včeraj dognal proračunsko razpravo in izvolil deželni odbor, potem pa je bilo zasedanje preloženo.
Lvov 29. julija. Štrajk kmetijskih delavcev se razširja čedalje bolj in zadobiva čedalje nevarnejši značaj. V raznih krajih je prišlo že do bojev z or o ž nik i in so orožniki streljali. Oficialna poročila pravijo samo, da je bilo več oseb ranjenih, to pa se trdi, da je bilo tudi več ubitih. Ponekod so štraj kuj oči kmetijski delavci užgali graščinske skednje in shrambe in napadajo povsod s tujih krajev poklicane delavce.
Lvov 29. julija. Položaj je postal tako nevaren, da pošilja vlada z vseh strani vojaštvo v okraje, kjer štrajkajo kmetijski delavci. Ako se položaj ne zboljša, razglasi vlada v dotičnih okrajih obsedno stanje.
Bruselj 29. julija. Belgijski klerikalci vabijo tiste francoske nune, katerim je vlada zaprla šole, k sebi, da bi nune ostale blizu francoske meje in mogle od tod razvijati politično agitacijo po Franciji. Klerikalni princ Chimav je vzel 30 nun k sebi, bivši klerikalni ministrski predsednik tudi nekaj in agitira se, da bi ta izgled posnemali tudi drugi klerikalci.
Narodno gospodarstvo.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug.
(Dalje.)
Iz namena zveze je razvidno, da ima jako obširen in hvalevreden delokrog, zlasti bode imela zveza hvaležen posel, če si ji bode posrečilo obrtnike in pa obrtne zadruge na Kranjskem organizirati. Obrtnih zadrug na Kranjskem je približno 40, toda le malokatera se poslužuje svojih pravic in dolžnosti.
Jako pomanjkljivo pri obrtnih zadrugah je knjigovodstvo; po dve zadruge ne vodita knjige jednako, zapisniki članov in pripadnikov se vodijo tako različno, in uporabljanje raznih tiskovin, pravilnih pobotnic za vplačevanje sprejemnine itd. je osobito težko dobiti, torej če stori zveza to, da vpelje zadrugam jednako knjigovodstvo in priskrbi druge potrebne tiskovine, bo že storila jako važen in hvalevreden korak.
Kar se pa tiče pospeševanja obrtne izobrazbe vajencev, pomočnikov in obrtnikov, zlasti v strokovnem pouku, bo imela zveza jako težaven posel.
Predvsem bi bilo skrbeti zato, da bi zadruge s pomočjo državne in deželne subvencije ustanavljale zadružne strokovne šole, katere bi pa morale biti za vsako obrt posebej, in v katerih bi se temeljito poučevalo take predmete, kateri k dotičnomu obrtu spadajo.
Sedanje obrtno-nadaljevalne šole za obrtne vajence, so za posamezne obrti jako pomanjkljive in to radi tega, ker se vajenci vseh obrtov uče jednake predmete, kar posamezni celo nikdar ne rabijo. Nasprotno bi se pa vajenci v zadružnih strokovnih šolah faktično učili tega, kar neobhodno potrebujejo za svoj poklic, in kar jim sedaj pri istemu primanjkuje, to je temeljite strokovne izobrazbe.
Če bi se začele take šole ustanavljati, bi bilo treba predvsem, da se kolektivne zadruge razpuste in da se ustanove za vsako okrajno glavarstvo strokovne zadruge, in sicer za krojače, črevljarje, mizarje itd. posebej, za posamezne obrte, kakor za dimnikarje, brivce, izdelovalce sodavice itd., katerih je v vsakem okraju po eden ali dva, pa naj bi se ustanovile deželne  zadruge s sedežem v Ljubljani.
Preosnovo kolektivnih zadrug za strokovne zadruge po okrajnih glavarstvih bi bilo tudi priporočati iz raznih druzih razlogov.
Sedanje kolektivne zadruge imajo po 300—500 članov, kar povzročuje zadružnemu načelstvu ogromno dela, in vsled tega se ne more misliti na plodonosno in za Člane koristno delovanje.      (Dalje prih.)
Poslano.*)
V včerajšnjem »Slovencu« čitam svoje ime v uvodnem članku. Gospod fajmošter Mrak so namreč danes teden na Jesenicah pravili svojim ovcim (nemško torej: Schafen), kakor le kr>t'l ravno* tam in ravno takrat dr. Žlindra s*-be in klerikalce), da mi je 78 BrezniČanov /.a-gromelo, da naj ostanem v Mostah — pri fanirjih in da sem sem se po deželno-zborskih volitvah grozno jezil.
Sicer mi je — ravnodušno povedano — popolnoma vse j ed no, kaj se na takih ovčjih shodih govori in sklepa, ker sem prepričan, da se fanatizem in sleparjenje nerazsodne mase ne bode obdržalo. Te ovce in njih veliki koštruni s takim ravnanjem počasi, pa sigurno sami sebi grob kopljejo.
Revež je le kmet in pa nevedni delavec, ki se dasta slepiti. Pa bodeta tudi ta dva počasi odprla oči in to tem preje, čim bolj bodo »gospodje« na t a k način »delavni«.
Ovčje shode torej zaradi mene le pridno prirejajte!
Pač pa moram resnici in napredni stranki na ljubo konstatirati, da se po deželnozborskih volitvah nisem prav čisto nič jezil, ker sem vendar še naprej pozitivno vedel, da ne bodem dobil niti jedne tretjine glasov! Saj sem vendar že pred volitvami nekje pisal, da je poslancem izvoljen tudi škofov cilinder, ako njegov trmasti lastnik tako hoče.
Danes sem istotako še prepričan, da bodo kmetje na glasovnico zapisali namesto »Jaklič« tudi »podrta peč«, ako Vi, žegnani agitatorji, tako hočete. In »podrta peč« bi prišla potem v deželno zbornico in delala bi obstrukcije tako hudo, da bi vsi liberalni poslanci morali zbežati iz dvorane!
Pa bi si prihranili trobentice in bo-benčke! — Torej, g. Mrak, jaz se nisem nič jezil, le potolažite se in pri priliki mi blagovolite razložiti, kaj je to »pri fanirjih«. Jaz te besede ne najdem v nobenem leksiku. Morebiti mi pišete eno »kartco« »Čez hribe in doline«.
Povejte, g. Mrak, tudi svojim duhovnim sobratom v okraju, da imam z nekaterimi izmed njih Se obračun, kar pride vse polagoma na vrsto.  Pa brez zamere!
Moste, dne 27. julija 1902. __ J. Čop.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolik«, kolikor določa sakon.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dn<5 28. julija 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .  . 101 88
Skupni državni dolg v srebru .... 10165
Avstrijska zlata renta....... 121*70
Avstrijska kronska renta 4e/„  .... 99*80
Ogrska zlata renta 4°........ 12i'30
Ogrska kronska renta 4%.....97*90
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1597'—
Kiaditne delnice ......... 678 —
London vi sta.......... 239*67V«
Nemfiki državni bankovci za 100 mark 117*—
20 mark   .  ...........23*40
20 frankov...........19*05
ItalijansKi bankovci........94*—
C. kr. cekini...........11 26
Žitne cene v Budimpešti
dne" 29. julija 1902. Termin.
Pšenica za oktober .   .   .  .   za 50 kg  K  6 65 „ april 1903   ...    „ 50 „    „ 6*99 Rž        „ oktober ....   „ 50 „    „ 678 Koruza   „ avgust   ....    „ 50 „    „ 4*63 „ maj 1903   ...    „ 60 „    , 480 Oves      „ oktober .-...„ 60 „    ,, 5*25 Efektiv. 15 vinarjev ceneje.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. julija: Jakob Tavčar, branjevec, 82 let, Kolodvorske ulice St. 37, ostarelost. — Marjeta Mavc, delavka, 44 let, Reber St. 9, org. srčna hiba. — Ivan Sluga, posestnik, 67 let, Karolinška zemlja St. 13, pljučna zabuhlina.
Dne 26. julija: Jožefa Erjavček, gostija, 64 let, Radeckega cesta St. 11, rak. — Fran Lamovc, prodajalec obuval, 74 let, Prečne ulice St. 3, ostarelost. — Marija Novak, delavka, 4« let, Cesta v mestni log St. 15, srčna hiba.
Dne 27. julija: Franja Kompare, davčnega adjunkta žena, 25 let, Tržaška cesta St. 45, se je otrovala.
Dne 28. julija: "Valentin Vončina, 19 let, klepar, 19 let, Sv. Petra nasip St. 65, jetika. — Karol Marinko, gostač, 22 let, Valvazorjev trg St. 5, otrpnenje pljuč po kataru.
V deželni bolnici:
Dne 26. julija: Polona Demšar, dninarica, 60 let, srčna hiba.
Dne 27. julija: Barbara Perr, kajžarjeva žena, 62 let, ostarelost. — Ivan Korbar, delavec, 77 let, ostarelost.
Meteorologicno poročilo.
V14ina nad morjem 806'S m. Sra.lnj! mračni tlak 7S6'0 mm.
0
Izšla Je broš ara i
bstrttkcija <$>
v deželnem zboru
ter ste dobiva
v »Jfarodiii tiskarni" v Cjubliani.
Cena *© -vin., po posti *S -vin., ISO komadov tO kron.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Julij	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	TU o Si	Vetrovi j Nebo 1	11 * _ •s 2
28.	9. zvečer	7412	15 4	rL svzhod oblačno	
29. ■	7. zjutraj 2. popol-	742 7 141*	149 20'9	al. svzhod sk. oblač. o ar. jvzhodjdel. oblač. o	
Srednja včerajšnja temperatura 16*9°, nnr-male: 19-9°.					
Razno pohištvo
5« pc ceni preda.
Resljeva cesta 9 (Fuxova hiša).
Vpraša se pri hišniku. (1762—2)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
Odhod Is lajubljaas j-ž. kol. Proga 6e» Trbli. Ob 12. nri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; tez Selzthal v Anasee. Solnograd, fies Klein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m jjntra; oaobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno. Dunaj; tez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifiing v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 3. uri 56 na popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Bes Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Ciirih, Geuevo, Pariz ; cez Klein-SeiSisg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francovevare. Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj Sez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda). Proga v Sovooiesto in v Kcčevjoi Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v lajubljano juž. kol. Proga la Trbiža.. Ob 3. uri 25 m ejntraj o&obni vlak s Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in U. razreda), Inomosta, Fra»-zensfesce, Soluograda., tanca, Stuvra, Autseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob jI. uri 16 m jopoldne osobni vi&k s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heha, JUacijmih varov, Plzuja, Budejevc, Solnograda, Linca, St«syra, Pariza, Gene ve, Car i ha, firegenca, inomosta, Zeila ob jezera, Lund-Gasttvua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pou tabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dtthaja, iz Ljnbna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, siaziaensfeđice, Pcntabla. Ob nedeljah m praznikih ob. 8 uri ob m zvečer iz. Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 61 ra zvečer oaobiu vlak z Dunaj*, iz Lipskega, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, fieba, MarsjLmh varov, Plznja, Bndejevic, lanca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Foutabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga is Sovegs tnesta In &o0evja. Osobni vlaki: Ob 8. ari m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, cb ur? 82 ta popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. nri 3o m zvečer, istotako. — Odhod iz. I^nbij&ae drž. tol. v Kamnik, Mešani vlaki: Ob i. aa 28 m tsjnjhcij, ob £ uri t> m popolaune, ob >. ur. »r« m ia ob Iti uri 25 >a >.■■■•.->.'•?i, poslednji vlak le ob aedeijah ia pn-amikih.
— Prihod v Ljnv-j-^n drž. kol. Iz S£a^-.,3t-r= Mešani vlaki:  Ob 6. uri   49 m zjatraj, ob 11. mi 6 m do^omdne, ob c'.. uri 10 m in cb 9. uri 55 m zvečer,  posiednii vlak  le ob  nedeljan in . u.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 miuute spredi. 11517)
Zaplembe rešena brošura doktorja Franka Potočnjaka pod naslovom „lz zemlje
bczpraTja i demoralizacije
m
kraljev namjestnik - prosta varalica"
se dobiva v hrvatskem in nemškem jezika pri knjigotržcu L. Schvventnerju v Ljubljani. S pošt-nino 50 h. (1752—2)
VI 1 A
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-135)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki ne dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice i. t. d. napravlja
Ant. Knnz
Morav. Granice
c. kr. dvorni zalagate']
Ta tvrdka je ustanovila, kakor se more izpričati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih, ter je največji in najstarejši slovanski zavod v državi za pridobivanje vode. (1088) Prospekti /uMoiiJ. b (13)
papir za svalčice brez glicerina g in cigaretne jr
stročnice
boljši izdelek sedanjega #   časa!!
Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicah špecialitet:
Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Kordik, Prešernove ulice. 1550-1
Več stanovanj
v pritličju, posebno pripravnih za pisarne, s 3 in 4 sobami je oddati s 1. novembrom v novi Pogačnikovi hiši v Cigaletovih ulicah št. 3, tik justične palače. (1754—2) Več se izve istotam od 1—Va3 ure.
Spreten deček
13 do 14 let star, kateri ima veselje do trgovine,  sprejme se v pouk takoj pri
Antonu Zurc-u (i782-i)
trgovina mešanega blaga v Črnomlju.
Mizarska zadruga v Solkanu
razpisuje
mesto knjigovodje
s takojšnjim vstopom. Plača po dogovoru. Prošnje naj se pošiljajo naravnost zadrugi.
(1755 - 2) Načelstvo.
"5?
Spage vsake vrste
domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, sinovega konca9 ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Ivan Kcrdtk
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—6) Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14.
Mizarska zadruga v Solkanu
sprejme več
stavbenih mizarjev
kakor tudi mizarjev za pohištvo, ki
znajo na strojih delati. Plače po dogovoru. Oglasi naj se pošiljajo naravnost zadrugi.
(1756—2) Načelstvo.
Dobre cenene ure
s 3l8tnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine nos«  (BrUx)   štev.   «4 Č«Mko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 76 Prava srebrna remontoarka. ...   ., 5*80
Prava srebrna verižica....... „ raO
Nikelnasti budilec.......... „ 1*96
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima ziate in srebrne medaije razstav tor tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2758 - 64)
lEST*  ItMftrovani lcatnlog *nxtonj in t»orfm*j»# t^nmm.
Št. 549
(1776—1)
Razpis službe.
Pri okrajni hranilnici v Slovenjem gradcu je popolniti
sItjlžTdo 2. •uradnica
z letno plačo 1600 kron ter s pravico do 5;doklad, vsaka po 200 kron.
Neoženjenim se podeli tudi prosto stanovanje v hranilničnem poslopju.
Služba se odda najprej provizorično za eno leto; po preteku enega leta pa definitivno, ako se je ista povoljno opravljala, in sicer s pravico do pokojnine po dotičnih naredbah hranilnice.
Zahteva se popolno znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, nadalje dokaz izvežbanosti v manipulaciji in računstvu, ki se potrebuje pri hranilničnem uradovanju.
Vložiti je tudi kavcije 1000 kron.
Prosilci naj pošiljajo svoje s prilogami primerno opremljene prošnje podpisanemu ravnateljstvu
do 15« avgusta 1902.
V prošnjah se naj tudi določno izjavijo, kdaj zamorejo nastopiti službo.
Pavnateljstvo okrajne hranilnice v Slovenjem gradcu
dne 22. julija 1902.
% Albin Kapus
odvetnik v Cjubljani
naznanja, da se nahaja od 27. julija t. L naprej njegova
odvetniška pisarna
v kolodvorskih ulicah St. 35 v hiši gosp. £eopolda glumauerja.
(1770-3)
*$?Z KpL        Kt>t ittlftZtti
T
t   t   T t
tj«> «y» t/»v^.'4 ^
t *** irx-I->-%
t)
r.
Kotar
aradcijc cd 1. euga^ta t. I. naprej ^
v pritličja 3«nk°_l,ebi5e5t* 3^ :|
na5prcti nci^i jc^tični palači. (1764-2)
XX XXX X Jl Jl Jl X
Styria-, francoskih Peugeot-, Stefaniekoles
Vplača zaloga (I14-B7>
pristnih Jos. Reit-
jmz-ft—^K^   hoffer slnov
m Pneumatik
katere nudim po i m 11 •eni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck)
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vseni_8poStovanjem
Fr- Čuden
lB&i|35Žy urar in trgovec, na Mestnem t<s    trgu št. 25, nasproti rotovža.
Udsjateli in odgovorni urednik: D v. Ivan Tsv«»v.
Lastnin« in tisk »N»rodn« tiskarn*:«
50