178. StBvlIha.                                            UMljnl, t MU. npufi 1913.                                               XLUI. lelo.
—,-----------------------------------------......------------------------                             _ —_________________-            ____                                                          '                         '                             ,___   ________________________

.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:                      v upravništvu prejeman:
telo Icto.......K 24—      cefo teto.    .   •   .   #   .   .    K 22 —
pol leta.......m 12—      pol leta........11*—
*etrt leta.......6—     četrt leta*   .•••••    .   5'50
na mesec    •«••••    w   2—      na mesec     •   •••••    •    l"90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. VrednUtro: Kn milo va nlica At. 5 (v pritllčju levo.) telefon ŠL 34.
Itha|a vsak daa svečar IivimUI nedelle tu prozaike.    *
lnserati veljajo:   peterostopna   petit  vrsta  za enkrat   po   16 viri., za   dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin/ Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin   Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljnjo naročnine, reklamacije, inserati Lt.il,
to je administrativne  stvari
———   Fosameina ćtevllka velja 10 vinarjev.                 ■■
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira-
„Narodna tlskarna" telefon &L 8S.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                *                    za Nemčljo:
ćelo leto.   .   •••..K25—  I ćelo leto ...                 .    •   K 30*—
pol leta   ..•«...    . 13■—•  I     za Aaieriko in vse druge deželes
četrt leta     ••••••    «   ooO I                          .
na mesec    ••••••    •    2 30 ■ ćelo leto.......K 35.—
VpraŠanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravntttvo (spodaj, dvorišče levo) Knaftova nliea ŠL 5, telefon St 85.
Hrvatje na haf ollšlieni shodu.
Slovenski     klerikalci    iinajo    z enim delom hrvaških pravašev tesno zvezo,   slučajno ravno s tisto stranko, ki ima v bistvu o hrvaško-sloven-ski  vzajemnosti  najbolj  predpotopne nazore. Združuje jih samo vez med-narodnega značaja, namreč klerika-lizem, kajti v drugih ozirih so si pre-cej nasprotni, kakor priča zgodovina parlamentarnih dogodovičin   zadnjih let. Na! postavljaio hrvaški pravaši katoliški    tuđi klerikalizem in svoje državnopravne težnje na prvo mesto in vendar je med   njimi   in med slo-venskimi  klerikalci  važen  razloček. Hrvaški   pravaši so vendar,    četudi izgledajo kakor bi bili samo politična in  državnopravna    stranka    vendar narodni   in   jiin je pospeševanje na-- rodnih, torej političnih in jezikovnih, kulturnih, gospodarskih in socijalnih interesov   hrvaštva    ravno tako pri srcu.   kakor skrb za klerikalizem in za   državnopravna   prizadevanja hr-vaskega naroda. O slovenskih kleri-kalcih pa se to ne more reci.    Ti so slovenski samo na zunaj. samo navi-dez. nič več kakor so madžaroni hrvaški.    Hrvaški pravaši so to lahko že spoznali v državnem zboru, kjer niti njihov boj proti    brezustavnosii na Hrvaškem    ni    našel    ne pravih simpatij ne pravega    smisla pri slovenskih   klerikalcih    in se je zgodil ćelo ta nezaslišani    skandal,   da    je vodja slovenske    klerikalne    stranke hrvaško    obstrukcijo  zaradi  Cuvaia zamesetaril    in pro-dal vladi za čast kranjskega dež. glavarja. Spoznali so hrvaški  pravaši v dunajskem  parlamentu lahko tuđi to, kake nevredne in nepoštene kupčije delaio klerikalci z najvažnejšimi narodnimi interesi Slovencev, kako žrtvujejo vladi in nemštvu vse resnično    narodne slovenske    koristi,   kako so vedno pripravljeni na vsako nevredno kupčiio z narodnimi nasprotniki,    samo    da jim  vlada  nomaga  utrditi  klerikalno stranko      in      njene    izkoriščevalce ohraniti pri koritu.
Neizmerna je škoda, ki so jo slo-venski klerikalci v kratkih letih sto-rili slovenskemu narodu v narod-nem in v gospodarskem oziru. Nazadovanje je strašno.  Danes že lah-
ko rečemo: tri kuge ima slovenski narod: izseljevanje, tuberkulozo in izdajstvo klerikalnih voditeljev. Za-kaj vzlic vsemu načelneniu nasprot-ju med slovenskimi naprednjaki in klerikalno stranko nas sili resnico-ljubnost do pripoznanja, da so vse nesreče in vseh izdajstev krivi v prvi vrsti klerikalni voditelji, kajti tuđi v klerikalni stranki je poleg mase tuđi se dokaj narodno mislečih mož, samo vpliva nimajo nič. Pokler pa bo vodstvo klerikalne stranke v se-danjih rokah, ni čisto nobenega upa-nja, da bi klerikalna politika krenila na narodno pot.
Ne hodi nam na misel, da bi Hrvate odgovarjali, naj se ne udeleže katoliškega shoda. :>e v sanjah nam ne more kaj takega v glavo pasti, tem manj, ker vemo, da se ćelo lahko nacijonalno različne stranke združu-jejo na skupno postopanje za zmago klerikalizma. Pribijamo samo, da pri- j dejo hrvaški pravaši na katofiški ; shod podpirat in utrjevat izdaia'sko stranko, da pridejo delat stafažo stranki, ki je storila Slovencem v narodnem oziru več škode, kakor bi jo mogli storiti nasprotniki, da pridejo demonstrirat za stranko, ki ubija vse narodne institucije in vodi naj-ostrejši boj ćelo zoper družbo sv. Ci-rila in Metoda. Hrvsška trobojnica se bo klaniala na katoliškem shodu kupljenim hlapcem nemike hranllm-ce, ubiialcem družbe £v. CirHa in Metoda, zatiralesni slovenskega gl&-dallsča, uftanoviteljem nemških sol in najvažnejših nemških pozicij v kranjski deželu klaniala se bo iia-dem, ki so pravi Izda?alci in 30 hoteli morda hrvaškim, poljskim in češkim katoličanom na čast še posvinjati slovensko troboinico.
Slovenski naprednjak! so v res-nici svobodomisclni in priznajo tuđi svojim političnim nasprotnikom vse pravice, ki jih sami zasc zahtevajo. Slovenski naprednjaki nimajo nič proti katoliškemu shodu. četudi dobro vedo, kaki so njegovi nameni. To pa stoji, da bo to strankarska prire-ditev in sicer prlreditev stranke, ki ni vredna. da stopi poštena narodna stranka, kakor so hrvaški pravaši, ž njo pod eno streho. Tišti drn, ko se bo hrvaška trobojnica klaniala slovenskim klenkalcem,    bo n, > sram!
Še ni jasno.
D u n a j, 4. avgusta.
Ia BukareŠte prjhaja jako samo-zavestno poročilo: ' romunski krogi so prepričani, da bo mirovna konfe-renca končala uspešno. Romunska vlada smatra, da je prišel ugoden tre-notek za njeno posredovanje, mini-strski predsednik Majorescu je pred-lagal danes podaljšanje premirja in je povabil posamezne delegate za juir. na razgovor, da jih prepriča o potrebi popustljivosti in zmernosti.
Kar smo že ponovno konstatirali, to se nam sedaj popolnoma od-krito in jasno pojavlja. Romunija na-stopa na Balkanu kot pametnejši in razumnejši tretji, ki si je osvojil pravico poravnati spore med nerazsod-neži: Romimija je prevzela vlogo, ki je spadala dosedaj med privilegije evropejskih velesil ter nastopa kot učitelj in avtoritativni prijatelj balkanskih drzav, ki po potrebi zagrozi — tuđi s šibo. Prisilila ie Bolgare, da so se uklonili njenim zahtevam ter giadko akceptirali vse njene pogoje, požurila se je, da odnese svoj plen na varno in zadovoljna ter sita kaže ostalim resno prijateljski obraz uglednega arbitra in strogo obličje sodnika.
Druga balkanska vojna je velika nesreča. drugi balkanski mir bo morda še večja. Srbija in Bolgarija sto-pate v ozadje in nnj bo uspeh mirovne konference v Bukarešti tak ali tok. naj priđe ćelo do obnovljenja balkanske zveze — prvo vijolino na Balkanu no v bodoče igrala Romunija. katere nacrti za bodočnost še nikakor nišo jasni, vsekakor pa po prepričaniu dobro podučenih krogov jako dolekosežni. Neverjetno. da voj-skuioče se države teea ne spoznajo in da se prvi politiki Balkana drže osko-srčnega načela o vrabeu v ro]d. Boi-garski delegati posebej se odiikuiejo po nn.ravnost hrezumni servilnosti, kateri pripisuiejo ne le ves vojaski uspeh srbske in grške armade (ki da ic bil Ie moeoč vsled nastopa Romu-ni'e!), ampak ji tuđi izročajo nolitič-no hegemonijo brez pridržkov in brez pomislekov, le v slepi strasti, da dobe zaveznika proti zasovraženim Srbom in Grkom.
Znano je, da se je bolgarski šef-delegat Tončev v Bukarešti izjavil: »Mi akceptiramo romunske zahteve z veseljem U Tej bolgarski brezglav-nosti se pridružuje grška trdogla-vost. Grki hočejo obnoviti vojno radi Kavale. Posest tega pristanišča ima za nje predvsem le negativno ce-no, bojijo se, da bi postala bolgarska Kavala velika konkurenca za njihov Solun in radi te možnosti se zoper-stavljajo zaključenju miru, akoravno vedo, da bo tako postopanie povzdig-lnlo le še prestiž romunskega posre-dovalca in izzvalo morda intervencijo Evrope. Reci se mora, da se Srbi dejanskega položaja še najbolj zave-dajo. Omilili so svoje mirovne pogoje tako, da se njihova zmernost v kro-gih internacionalne diplomacije od-krito priznava.
Položaj v Bukarešti je v trenot-ku tak, da si ne upa nikdo napovc-dovati, kaj se bo zgodilo. Pritisk Evrope na mirovne delegate pa postaja vedno večji in kot najvažnejši pojav poslednjih dni je zaznamovati dej-stvo, da soglašate Avstrija in Rusija v nekaterih kardinalnih točkah, predvsem v tem, da se sovražnosti ne smelo obnoviti, in pa v tem, da naj Kavala pripade Bolgarom- Drugo vprašanje je, na kakšen način naj se to stališče uveljavi. Nasilna akcija je izključena; preostala le, da se obe velesili zavzamete za evropejska revizijo mirovne pogodbe, oziroma za sklicanje evropejske konterece, ki bi imela nalogo, »napraviti na Balkanu mir in red«.
Ta možnost pa se protivi časti-hlepnim romunskim težnjam. Romunija si ne mara dati posegati v tako lepo ustvarjeno »lastno kompenten-co«. In zato bodo pač romunski dr-žavniki skoraj izigrali svoje »argumente« ter prisilili nasprotnike, da sklenejo mir. Romunska armada je sveza in čvrsta, včeraj je grozila Bolgariji, jutri obrne svoje kopje proti Srbiji in Grški.
Je li mogoče, da se konca balkanska tragedija s takim prizorom? Balkanska zveza je vpropastila Tur-čijo,Srbi in Grki so potolkli Bolgarijo in Romunija naj sedaj porazi Srbe in Grke ter ostane edina triumtatorka?
Kdo bi mogel verjeti, da se to zgodi? Ako ostanejo mirovni delegati še nadalje nespravljivi in trma-
sti, potem tuđi take možnosti nišo iz-ključene.        _________
Med vojno in mirom.
Mirovna konferenca v Bukarešti.
Med romunskimi in bolgarskimi delegati je prišlo glede vseh točk, ki jih je predložila Romunska, do popol-nega sporazuma. Romunska vlada pa je že začetkom mirovnih pogajanj naglašala, da pod nobenim pogojem ne sklene z Bolgarsko separatnega miru in zdi se, da hoče Romunska to svojo obljubo tuđi držati. Dasiravno je sklenjen med Bolgarsko in Ro-munsko sporazum, se bodo tedaj to-zadevne določbe podpisale sele ob enem s sporazumom z zavezniki, torej, ko se bo podpisal definitivni mirovni protokol
Med tem se je romunska delegacija trudila, da pospeši sporazum tuđi z ostalimi državami. Delegati ji morajo šteti to v dobro, dasiravno izvira ves ta trud iz egoističnih mo-tivov.
Posebne konference, ki so jih imeli bolgarski delegati z delegati zaveznikov, so pokazale, da obstoja-jo še prav velika nasprotstva. Zlasti velika so ta nasprotstva še vedno med gorskim i*1 bolgarskim štališcem, med tem ko so Srbi velikodušno že odnehali od svojih prvotnih in že tedaj ne pretiranih zahtev.
Toda čas je potekal jaderno in še ni bilo videti, da se doseže preliminarni mir. Danes opoldne je pote-kel petdnevni rok premirja in sovražnosti bi se bile z dvanajstlm udarcem zopet pričele, če bi glavna taborišča ne dobila drugačnega povelja. Skrbeti je bilo treba za to, da se premirje podaljša.
Zopet je pripadla romunskemu ministrskemu predsedniku Majores-cuju. ki so si ga bili sovražniki izvo-lili za permanentnega predsednika konference, naloga, da v včerajšni plenarni seji konference predlaga tako podaljšanje za 3 dni. Dne 8. avgusta ob 12. opoldne preneha premirje, če do tedaj ne   priđe do sporazuma.
Da se je premirje podaljšalo ni storilo v prvi vrsti prizadevanje Romunske, kakor iskrena želja Srbije, da se sovražnosti ne nadaljujejo in da
LISTEK.
Dolga roka.
M. G a r d e n h i r e.
(Dalje.)
»Dobil sem pismo od vaše hcere, milostljiva gospa,« je začel ter se obrnil proti mrs. Maitland, kakor hitro sva sedela. »V tem pismu me je prosila za pomoč, in v istem zmislu se je obrnila na me mr. Vining — smem torej kar naravnost govoriti?«
»Rotim vas, storite to!«
Hci je odgovorila namesto matere. Conners je resno in mirno po-gledal mlado damo, in njegov pogled ji je moral dati poguma, kajti mirno je vzdržala ta pogled.
»Mr. Vining je napram meni popolnoma odkrito govoril,« je nada-Ijeval Conners, »toda odkar me je obiskal. je v vašem krogu zopet umrla ena oseba. Kako dolgo ste poznali mrs.   Garcio,   milostiva   gospa?«
»Da. odkar tukaj stanujemo,« je odgovorila mrs. MaitlancL »Stanovala je že v soseščini, ko smo se semkaj priselili.«
»Ker je dama mrtva, lahko prosto o njej govorimo,<' je rekel Conners ter pogledal hčer. »Mrs. Garcia je prej nastopala kot somnambula, in kakor sem slišal, ste zelo mnogo z njo občevali. Ali je kdaj poskusila, vam prorokovati?«
Mlada deklica je povesila oči.
»Govorite brez strahu,« je pri-pomnil Conners ter ji dal že v svojim glasom poguma. »Morda vam lahko pomagam, ker poznam delovanje teh ljudi. Ali vam je rekla, da morate molčati?'<
Miss Maitland je očividno postajala vznemirjena. Ko smo nekoliko časa molče čakali, je prikimala z glavo.
»Zdaj razumem marsikaj,« je na-daljeval Conners. »Će je to res, tedaj je govorila z vami o gotovih stvareh, ki se ražen vas tuđi drugih tičejo. Gotovo bi vam ne prepovedala govoriti o stvareh, ki so se nje osebno tikale. Menim, da vas je smrt te žene oprostila, da še nadalje pripisujete kakšen pomen njenim izrekom, Če ste sploh kdaj to storili. — Toda jaz menim. miss Maitland, da gre zdaj za resnejše stvari nego za tajnosti, na katere ste po vašem mnenju vezani, ženska vas je men-da ostrašila. Ali vam je naprej tove-dala slučaie smrti, ki so zadele vasn rodbino? Mr. Vining, mislim, da bi bilo dobro, če stopite na stran miss Maitlandove.«
Mlado dekle se ni moglo več zdržati; krčevito je začela jokati in se tako tresti, da jo je mogla Ie roka skrbne matere ščititi ter jo pridržati na njenem stolu. Tedaj pa se je Vining postavil na njeno stran, in tuđi mrs. Parton ji je pomagala.
»Vidim, da imam prav,« je nadalje val Conners, ko se je ubožica ne-
koliko pomirila. »Zelo obžalujem, da sem vas tako zelo vznemiril, todči bo pozneje tern boljše. Pregnati hoćemo oblake, da damo prosto pot jasni dnevni svetlobi.«
Vining ga je hvaležno pogledal, in Conners je nadaljeval: »Ali vam je mrs. Garcia povedala, da bi mogli vi s svojim osebnim posredovanjem preprečiti to zlo? Ali vam je rekla, da bo vaša svojeglavost povzročila dogodke, ki so se pozneje v resnici dogodili?«
Mlada deklica je odrinila od sebe roke, ki so jo obdajale in Ščitile, ter vstala. S široko odprtimi očmi, iz katerih se je čitala neizrekljiva groza, je gledala Connersa.
»Kako je mogoče, da to veste?« je vskliknila ter komaj dihala. »Ali vam je mrs. Garcia to povedala?«
»Ne; mr. Vining,« je mirno od-govoril Conners. »To se pravi, on mi je toliko povedal, da sem mogel, ko sem vpošteval dejstva, pravilno sklepati. Ko ste nekoliko pretrpeli žalost za svojim ocetom in svojima bratoma, ste se brezdvomno jeli bati za svojo mater in mr. Vininga. V zvezi z nevarnostjo, ki je baje te dve čakala, ste rabili izraz »ogroženo«. Ali je mrs. Garcia grozila, da bosta te dve umrli, če bi vi to ali ono de-janje storili ali opustili, dočim je vaša vest vendar nasprotovala tej zahtevi?«
Mlada deklica si je z rokama za-krila obraz ter se zgrudila na stol.
»Res je,« je jecljala. »Neizreklji-vo so me strašili. Imela sem čut, kakor da sem odgovorna za izgubo svojih dragih, in vendar nisem mogla drugace postopati. Nič drugega nisem želela, da tuđi jaz umrjem.«
»Vidim, da je vse tako, kakor sem si predstavljah kajti drugače bi si tuđi ne mogel razlagati vašega obnašanja. Seveda se vam ne more ničesar očitati, in hudodelka mora zdaj polagati račun o svojem delu pred sadnikom, pred katerega borno vsi poklicani. Ker sta vaša mati in mr. Vining še živi, mrs. Garcia pa mrtva, vas prosim, da govorite odkrito in da nam ničesar več ne skrivate.«
»Rekla je, da moram poročiti njenega sina,« je skoraj neslisno rekla deklica.
»Kaj?« je zdaj s čudnim glasom vskliknil Conners. In videl sem, da je zdaj on iznenađen.
»Prosim, oprostite,« je rekc!, ko se je še en trenotek obotavljal. ^Tega nisem priČakoval.«
»In tako je bilo,« je rekla Hor-tenza. »Rekla je, da mi ga je usoda določila, in da bodo moji drag* drug za drugim pomrli, če se bom upirala usodi. Vsak hip lahko ustavim smrt v njenem groznem delu, če se uklonim sklepu, ki ga je sklenila usoda in ki je neizogibljiv. Rekla je, da je to ena izmed onih čudnih določil, ki se jih usoda tupatam poslužuje. In če ne bom poročila njenega sina, bodo pomrli vsi ici jih ljubhn. Seveda ni-
sem temu verjela, toda začela sem se bati, in potem so se začele izpol-njevati njene besede. Moj oče je umri; moja vest mi je predbacivala, toda jaz sem ostala trdovratna. Srce mi je pokalo, in nisem si znala pomagati, še vedno sem vsa obupana.«
Z žepnim robcem je zakrivala svoj obraz ter z roko iskala pomoć Viningovo. Strastno ji je poljubil roko, jo trdno držal med svojima ter padel pred dekletom na kolena, dočim je mati glasno jokala. Tuđi meni so se zarosile oči, ko sem videl po-gumnega mladeniča; Conners je ostal na zunaj miren in hlađen.
»Hudodelstva, katerega žrtev ste bili vi, miss Maitland, se ne more popisati z besedami. Ni treba, da bi si vi kaj predbacivali. Mrs. Garcia, ki je bila zvita in izkušena, je videla vsako znamenje bolezni, ki se je pojavilo v tej hiši, in je bila zlobna do-volj, da vas je svarila samo v interesu svojega sina. Da ugodi njegovim nadam in njegovi častilakomnosti, si je drznila, igrati se z vašo bolestjo in vašim strahom. To je jasno kakor solnee. In zdaj, ko ste izpregledali vso stvar, se vam tuđi ni treba ničesar več bati. Ženska je mrtva, senca se je umaknila od vaše hiše. Ostaja le še ena malenkost, ki vam bo morda povzročila bolesti. Rad bi vam prihranil še to žalost, toda, žal da Je to nemogoče.«
(Dalje prihodnjifc.)
Strm f                                                                                                  »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. avgusU 1913.______________________________________________________178 Stcv.
fce ne obnove ogromne žrtve, kl JiH Stojna zahteva. Pf ipravljenost Grške, dbnoviti premirje pa izvira iz dej-3va, da Je pozicija grške vojske skrajno slaba. Grška vojska je imela velikanske izgube pri Simetliju in Đjumaji, kolera razsaja med Grki in zadnji napad je Grke potisnil daleč na stran. Tuđi je Grška s svojim zavratnim nastopom proti Srbiji izgubila simpatije svojega zaveznika. V Gevgeliju je prišlo ćelo do spopa-dov med Grki in Srbi.
Včeraj dopoldne se je zopet se-stala mirovna konferenca v Bukare-šti pod predsedstvom romunskega ministrskega predsednika Majores-cuja, ki je delegatom naznanil, da more staviti v vprašanjih med Bol-garsko in Romunsko konkretne pred-loge. Veselilo bi ga, če bi bila tuđi dela med ostalimi delegati napredovala tako, da bi mogei stopiti pred konferenco s konkretnimi predloži. Izrekel je željo, da bi bil bolgarsko-romunski zgled dobregi predpoine-na tuđi za ostala pogajanja.
Majorescu je izjavil, da so vsa vprašnja med Romunsko »n Bdlgar-sko definitivno rešena. Med tem pa Romunska svojega dela se ne smatra za končano. Svojih zadev ne bo odlo-čila od skupne stvari in se bo še bolj trudila, da se konca čim prtrj skupno delo. Da se to delo srečno kcnča, predlaga podaljšanje prcmirja za tri dni.
Pređlog o podaljšanju prenvria je bil sprejet sogfasno in seja zaključena. Prihodnja seja se vrši danes ob 4. popoldne.
Včeraj popoldne so se nato vršili zopet ;)rivatn: razgovori ivxd Ma-jorescujem, Venizelosom in Paši-ćem.
Diplornatični krogi v Bukarešti so prepričani, da bo prišlo do petka opoldne, ko poteče rok za podaijša-no premirje,   tuđi že do sklepa miru.
Med tem pa tečcjo paralelnu z mirovnimi pogajanji v Bukarešti tuđi še pogajanja med velesilarni zaradi razdelitve ozemlja na Balkanu. Tako poročaio z Dunaja, da se nađa-liujejo tozadevna pogajanja med Rusijo In Avstro-Ogrsko.
Turki in Odriff.
Forocali smo o raznih načnih, ki so se pojavili tekom pogajanl, kako bi Evropa prisilila Turke zapustiti Odrin. Finančne represalije, skupni koraki in grožnje, separatni koraki, vpad Rusije v Armenijo, demonstracija evropskih vojnih ladij pred Carigradom, demonstracija ru-skega črnomorskega vojnega bro-dovja, zasedenje turskih pristanišč s strani Rusije, mednarodno zasedenje crte Enos-Midia, izgon Turkov iz Odrina, kar naj prevzarnejo Romu-ni, izgon s strani Ruske, Ruska naj posije vojaštvo v kak bolgarski pristan in prodira proti Odrinu, Rusija naj zasede Midijo, Bolgarska pa pritisne od severa, vse to je bilo že na dnevnern redu in se ali ni izvršilo, ali pa je ostalo brezuspešno. In sedaj prinaša pariški -Temps < novo kombinacijo, ki jo hoćemo tu omeniii. Glasom tega poročila namreč se vrši med Avstro-Ogrsko in Rusijo iz-menjava misli, da se dosežejo povodom sklepov balkanskih držav tuđi principi sporazuma med Avstrijo in Rusijo v balkanskih zadevah ziasti z ozirom na prodiranje Turčije. Zdi se, da Romunska noče biti edini gendarm Evrope in pregnati Turke iz Odrina. Resno se govori o balkanski vojski z Romunijo na čelu ali o bolgarsko-romunski vojski. Na drugih točkah turske meje pa naj se izvrši paralelna akcija Avstrije in Rusije. Govori se tuđi o izkrcanju ruskega vojaštva pri Ćataldži.
Kako pa bodo velesile resile to vprašanje svojega prestiža, sedaj ni znano. Iz Carigrada poročajo, da je turska vojska prisegla, da ostane za vsako ceno v Odrinu. Z ozirom na vesti, da so baje nekateri člani tur-škega kabineta pripravljeni sprejeti kompenzacije za odstop Odrina, iz-javlja notranji minister Talaat beg, da za one, ki se zavzemajo za odstop Odrina, ni prostora v turškem kabinetu.
•     *     *
Gska vojska v zagatf.
Tz Aten ćelo prihajaio seda? po-ročila, da je stanje grške vojske v Makedoniji zelo slabo. Tako poročajo, da je imela grška armada v Makedoniji do sedaj kakih 35.000 mrtvih, ranjenih in takih, za katere se ne ve, .kje se nahajajo. Če se prištejeio Se bolni, |e s kora i polovica, najmanj pa 40 ćele vojske, nerabna za na-daijno vojno.
Iz Sofije pa prihaja sledeča brzojavka generala Ivanova:
Grška vojska, ki operira v dolini Strume, se od predv čerajšnem neprestano umika. Ob demarkacijski crti je pustila samo neznatne oddelke, ponekod   pa je umaknlla ćelo pred-
[ straže. Grki se trudtjo porablti primirje za ta, da se resilo iz kritične?« položaja. Če bi bile operacije trajale samo se en dan ali k vcčjrara dva dol, bi bilo jedro grške armađe brez dvoma popolnoma poraženo hi Bolgari bi bili Grke popolnoma obkotili. Vse grške čete se pomikajo sedaj proti srednjemu vhodu prelaza pri Kresni. Pri svojem umikanju plenijo in požigajo grške čete v bolgarskih vaseh.           _________
i                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                         j
Pismo spbshBga majorja.
Eden izmed članov našega uredništva je dobil od prijatelja artilerij-skega majorja v armadi gener. Stepa-novića, to-le pismo s pravico, da ga objavi:
»Imel sem priliko, da sem se par-krat javil, ko sem se boril pred Odri-nom. Na vaše pismo sem vam poslal dne 27. marca ob 8. uri 45 minut zju-traj tuđi brzojavno poročilo v tre-notku, ko je Odrin padel. Sama moja brzojavka, ki je obsegala samo par besedi, je pač zadostovala, da vas prepriča, kako smo se jaz in vsi srb-ski častniki in vojaki radovali tega uspeha naših zaveznikov-bratov Bol-garov, to tem bolj, ker je ta uspeh bil kronan z našim iskrenim sodelo-vanjem.
Verjeli mi boste, ako vam rečem, da je bilo življenje v borbah pred Odrinom tako strašno, da se da le težko predstavljati. Toda Srbi smo vse ravnodušno pretrpeli, ker smo se zavedali, da se gre za splošno slo-vansko stvar. Sami Bolgari so bili iznenađeni vzpričo naše iskrene in brastke požrtvovalnosti.
Ako se boste kdaj vozili skozi Odrin, videli boste z železniškega voza množico grobov srbskih junakov, padlih za sveto stvar in za račun Bolgarov.
Lahko si mislite, kako težak je nam bil povratek v domovino. Vračali smo se sicer kot zmagovalci nad ono strašno trdnjavo, ki je postala grobnica celih srbskih polkov, ostavili pa smo tamkaj med solzami legi-jon tovarišev, ki spe smrtni sen daleč od svoje rodne grude, od svojih milih in dragih.
Izmučeni od neprestanih borb, trpeči glad, smo živeli sredi silne zime pet mesecev brez krova po rovih, napolnjenih do polovice z vodo, bo-reč se z bogom in Turki. In ko smo se vračali skozi Bolgarijo, kakšno razočaranje! Nihče nas ni niti po-gledal. Brez postrežbe, brez usmi-ljenja, brez vsake tople besede pre-važajo srbske ranjence po železnici. Vsi zro nanje s prezirom, nobena bolgarska usmiljenka jih ne pogleda, nobena solza usmiljenja ne kane. Tuđi nas, ki smo ostali nepoškodovani od krogel, bomb in granat, ne pogleda nihče, nihče nas ne spremlja, nihče nas ne pozdravlja, kakor so nas sprejemali in pozdravljali na pohodu v Odrin. Zdi se, kakor da bi se sra-movali nečesa, zakaj beže od nas, kakor da bi bili okuženi.
Vračamo se v domovino, kakor da bi se vračali z nečastnega posla, a ne s posla, polnega junaštva in samozataje van ja.
Bolgarski častniki svojih srhskih tovarišev niti pozdravljati nišo hoteli, marveč so zrli nanje z najvcjim preziranjem. Ko smo se vračali v domovino, so poedinci prihajali k iam in nam govorili: »Počakajte Srb;. tuđi vam vzamemo vse do Morave!«
Velika srbska duša je na vse to molčala. Mi, zmagovalci Odrina, smo se vračali domov, kakor da bi nas bilo sram.
Kar se je pozneje zgodilo, je vam znano. Nas so isti Bolgari v noči dne 30. junija nepričakovano brez napo-vedi vojne napadli s svojo armado. Uničili so naše predstraže in izvršili strašna grozdejstva na naših ra-njencih.
Tuđi našim častnikom nišo pri-zanašali.
Kar je temu sledilo, je vam tuđi znano: Potolkli smo Bolgare popolnoma. Borba je bila strašna po svoji grozoti — morda bo ena najstrašnej-ših v vsi svetski povestnici.
Hrabra srbska vojska je kakor z jeklenim obročem obkolila bolgarsko armado, ki sedaj ječi, kriči in prosi za pomoč.
Dne 7. iulija so Bolgari vdrli na staro srbsko ozemlje pri Kadi Boga-zu, kjer je bilo samo en bataljon starih veteranov. Te so napadli z eno ćelo divizijo z namenom, da v hrbtu zagroze srbski armadi. Posrećilo se jim je prekoračiti reko Timok in brez odpora zavzeti mestece Knjaževac, kjer so bili samo starci, ženske in otroci, docim so ostali pravočasno pobegnili.
Bolgari so zasedli mesto in je popolnoma oplenili, kakor tuđi vse sosedne vaši. Vpepelili so vse vaši, kakor tuđi velik del hiš in vojašnic v Knjaževcu-
Med vplenjenimi v mestu Knjaževcu se nahajam tuđi jaz in moji ofi-cirji.     Tu je namreč bila v mirnem
času naša garnizija. Tu so ostale tud! vse naše stvari.
Tako se je zgodilo, da so mi vplenili vse moje stvari ter mi od-nesli tuđi vso mojo imovino.
Zanimivo je^da se med mojimi odnesenim! stvarmi nahaja tuđi bolgarski red »za hrabrost«, s katerim me je odlikovalo njegovo veličanstvo car Ferdinand I. za časa silnih borb pred Odrinom. Bog z njim! Jaz in vsi častniki, ki smo bili odlikovani s tem redom, smo se odrekli, da bi ga nosili, zato sem red poslal domov v Knjaževac, kjer so mi ga zopet nazaj vzeli Bolgari sami. Ni mi sedaj žal, m; vsaj ne bo treba kupiti znamk, da bi red vrnil po pošti.
Po divjastvu, ki so ga izvršili Bolgari v Knjaževcu, sem jaz najmanj prizadet, saj veste, da sem brez rodbine, toda rrfoji tovarisi častniki se nahajajo v zelo mučnem položaju, ker so sedaj njihove rodbine doma v Knjaževcu na cesti.
Zanimivo je, da so vaši okrog Knjaževca, ki so jih Bolgari vplenili in požgali, domovja mojih vojakov, ki so se za Đolgare tako junaško borili pred Odrinom. V zahvalo za junaštva pred Odrinom imajo sedaj razdejana in vpepeljena domovja! Strasno? —...
Toda bog je velik, dober in pra-vičen! 2e sedaj jih kaznuje za njihove grehe! Naše zmagonosne zastave se vijejo že v blizini Vidina, Drago-mana. Trna, Radomira, Kjustendila in Dupnice.
V Makedoniji ni niti enega bol-garskega vojaka več in Sofija sama je v nevarnosti vsled naše slavne zmage v bitki ob Bregalnici.
Užaljen srbski narod ima pravico, da zakliče Bolgarom: Vae victis — gorje premagancem!
Toda ne! — Srbski narod je kul-turen slovanski narod, on se noče in ne srne maščevati!
Srbski narod hoče s svetlim svojim zgledom pokazati, da je narod plemenit, ki hoče žrtvovati vse kulturi, napredku in slavi slovanskega imena!
Verujte mi, da pišem to pismo kot Slovan in srbski častnik, ki sem bil oduševljen pobornik zvcze z Bolgari, v katerih sem zri en narod s Srbi, Hrvati in Slovenci • . .
Vaš vdani prijatelj
Košta Ristić,
artilerijski major.
P i r o t (Babušnica), 27. julija 1913.
Štajersko.
Iz    državne    pisamiške   službe.
Štajerski namestnik je uvrstil okraj-ne tajnike Janeza Koudelka v Mari-' boru, Antona Ivanetiča v Brežicah, Jožefa Požuna v Ptuju in Jožefa Krambergerja v Celju ad personam v 9. činovni razred.
Iz Ce!.ia. Uradni predstojnik mestnega urada si je dovoli! pred kratkim napram nekemu obrtniku v uradu neslano opazko: »Če ne-na-znanite fanta za bolniško blagajno, vas moram kaznovati in potem bo deficit, o katerem dr. H. in R. toliko govorita, precej manjši.« Dr. Ambro-schitz očividno ne ve, da nima v mestnem uradu, ki je v Celju politična oblast prve instance, delati napram strankam o navzočih ali nena-vzočih osebah nobenih opazk, tem-več le objektivno uradovati. Če dr. Ambroschitz sam tega ne razume, bo pa treba tozadevnega poduka od namestnije!
Iz Celja. Pred okrožnim sodi-šcem se je vršila v soboto popoldne vzklicna obravnava v zađe vi kaplan Kranjc v Žetalah contra šima Potoč-nik, posestnik in občinski svetovalec v Čermožišah. Kaplan Kranjc je nekoliko pregoreč vojščak bojujoče se cerkve in ima zato pogosto opravke pri sodnijah. Tuđi v Žetalah je vzel na piko »liberalce« in zato mu posestnik Potočnik prav posebno leži v želodcu. Spomladi ga je enkrat ćelo zdelal s prižnice in se ima le zahvaliti znani, skoro preveliki popustljivosti »liberalcev«, da ga ni zadela zato zaslužena kazen. Kakor mnogi drugi kaplani, bavi se tuđi kaplan Kranjc prav mnogo z žetalskim žen-stvom. Razumljivo je, da je dalo to povod mnogim resničnim ali neres-ničnim govoricam med ljudstvom, ki ima o takih stvareh svoje lastne, mnogokrat zelo utemeljene nazore. Tako sta pripovedovala Potočniku neka Vogrinc in Jerič, da se kaplan Kranjc ukvarja pri mladoletnih žetal-kih dekletih s somatologičnimi štu-dijami. Potočnik je stal menda ravno pod vtiskom dogodkov, vsled katerih je pobegnil sloviti Kranjčev kolega kaplan Berk v Ameriko in je zato v posebni ovadbi naprosil žetalsko orožniŠko postajo, naj preiskuje, ali je kaj resnice na VogrinČevih in Je-ričevih izpovedbah. Orožništvo ni dognalo glede deklet pod paragrafom ničesar, kar je pa sUšalo o obče-
vanju kaplana Kranjca z odrastlimi dekleti, ga ni dalje zanimalo. Kranjc je zvedel za to preiskavo in je tožil Š. Potočnika. Ta je bil v Rogatcu obsojen na 8 dni zapora, pri sobotni vzklicni obravnavi pa se mu je kazen za njegovo neprevidno ovadbo znižalo in olajšalo na denarno globo 50 K. Med razlogi je vzbudil senzacijo stavek, s katerim se je konstatiralo, da prižnica pač ni primeren prostor za »imenovanje«, de facto hrula-cije faranov. Kaplan Kranjc, ki nič ne pozna iste popustljivosti kakor Potočnik in se ni hotel poravnati, nima zadoščenja, da bi »liberalec« zaradi njega sedel. Sodba ne bode, kakor se bojimo, kaplana Kranjca nič povišala v očeh Zetalanov in zato bo ordinarijat prav storil, ako bo pripo-mogel do miru v fari z odstranitvijo tega vročekrvnega kaplana.
Iz Vranskega. Ker se med vran-skimi tržani opetovano pojavlja sum, da sem podpisanec avtor raz-ličnih v naprednih političnih listih obelodanjenih člankov — bodisi zaradi svoječasnega misijona ali minulih občinskih volitev — in ker mi pri-zadete osebe kažejo že očitno svoje sovraštvo, sem prisiljen k sledeči izjavi: Ves čas svojega bivanja na Vranskem nisem za politične liste spisal ni enega članka o domaćih razmerah. Osobito pa nisem glede misijona in občinskih volitev niti avtor, niti povzročitelj dotičnih člankov, ker je vendar vsem Vrančanom znano, da trpim že čez osem mesecev na hudi živčni bolezni in nisem v tem času skoraj z nikomur občeval ii-T sc spioh vsakemu stiku z ljudmi izogibal; zaradi bolezni sem tuđi od občinskih volitev izostal. Osebne napade po časopisih na politično brez-pomembne osebe pa naravnost ob-sojam. To izjavo podam s svojo čast-no in moško besedo ter jo tuđi uredništvo lahko potrdi. — Rudolf Vivod, c. kr. davčni upravitelj. — Potrjuje-
i mo, da g. Vivod ni napisal niti inspi-riral kake notice o vranskih razme-
j rah v našem listu. Štajersko uredništvo »Slov. Naroda<.
Iz Ljubnega   v Savinski   dolini.
Na naši soli vladajo čudne razmere. Mi posiljamo svoje otroke v Solo, da bi se tam učili in vzgajali. Neki klerikalni gospod na naši soli je pa čisto nasprotnega mnenja. Namesto, da bi se otroci podučevali, jih pošilja med šolskim časomk različnimkmetom, da tam podaiejo opeko na streho. Zad-njič so prišli od tega dela otroci še-le v mraku domov, med tem ko bi morali doma pasti in staršem pomagati. To se je letos že dvakrat in pred tremi leti enkrat    zgodilo in vsakokrat
t med šolskim časom. Mi sicer nima-
f mo nič proti temu delu, pa vsaj vprašati bi moral nas starše, ali imamo svoje otroke za tako delo na razpolago. ker jih moramo sami rediti in oblačiti in jih tuđi za domače delo resnično potrebujemo. Ali pa ima dotični gospod od šolske oblasti
! za to posebno   dovoljenje?   — Lju-
S benski starši.
Dr. J. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slovenski Bistrici. >Slov. Narod« je objavil dne 23. julija t. 1. dopis iz Slov. Bistrice, ki zadeva usta-novitev in poslovanje »Dr. J. Vošnja-kove ljudske knjižnice«. Ker je g. dopisnik napačno poučen, si dovolim v pojasnilo par besed. Dne 9. aprila 1. 1908. je izročila sedanja upraviteljica omenjene knjižnice odboru tu-kajšne Čitalnice pismeno prošnjo, naj bi se čitalniška knjižnica izpre-menila v ljudsko knjižnico in sicer z ozirom na dejstvo, da so sfc do takrat čitalniske knjige preredko izposoje-vale. Na ta dopis je sklenil Čitalniški odbor ustanovitev ljudske knjižnice z uporabo ćele čitalniske knjižnice, ki je tedaj štela 106 knjig. S tem je torej Čitalnica položila temelj sedanji ljudski knjižnici. Upraviteljica knjižnice se je obrnila na slovenske rodoljube s prošnjo za knjige in za denarne prispevke. Da ta prošnja ni bila zaman, priča dejstvo, da se je že meseca oktobra istega leta vršila otvoritvena    slavnost,    katere se je
i udeležil tuđi rajni dr. Vošnjak, ki je bil tuđi dovolil, da nosi knjižnica njegovo ime. Čitalniški odbor je hotel namreč na ta način izkazati hva-ležnost možu, ki si je pridobil toliko zaslug za slovenstvo sploh in za naš okraj še posebej. Ko je bila čitalniška deputacija pred otvoritvijo pri njemu, je iskreno obžaloval, da nima knjig za našo knjižnico, ker je bil že vse primerne razdal pri snovanju drugih knjižnic. Na kritiko g. dopisnika omenim le to, da se njegove želje glede naročevanja novih knjig lahko izpolnijo, a k temu je treba — denarja, denarja in zopet denarja. Znabiti ima gospod dopisnik tuđi v tem oziru kak dober nasvet!
Od Sv. BoKenka pri Središču nam poročajo: Dne 31. julija okoli pol 8. zjutraj je počil pri Kltimpi mo-čen strel; prihiteli so bližnji ljudje in našli poleg ute za streiianje proti to-
či, viničarja Martina Zoreca, k? si je v samomorilnem namenu popolnoma razstrelil glavo in strašno razmesa-ril gornji del telesa. Zorec je dva dni pijančeval v Gregorinčičevi gostilni na Kogu; v četrtek zjutrai se je vrnil in ne da bi ga opazila žena ali kđo drugi, izginil proti strehu uti, ki leži streljaj daleč in je lastnina pl. Kodoliča iz Radgone, oziroma obči-ne Kog, ki je Zorcu že dolga leta pla-čevala letno nagrado za streljanjc proti toči. Prišedši do ute, vzame možnar, ga močno nabije s smodr.i-kom, postavi na zemljo, poklekne in
—  zažge.   Pozneje smo iskali glavo po goricah; tu smo našli čelno kost, tam lobanjo,   dočim   so možgani in pljuča bili raztreseni daleč okrog po trsju. Občina je ukazala truplo dezinficirati in po komisijskem ogledu so ga spravili v mrtvašnico pri Sv. Bol-fenku. — Zorec je bil alkoholik »prve vrste«.   Kadar je dobil »debele« pod prste, hej, to je bilo življenje za več dni! Pil pa je vse povprek:    žganje. likerje, pivo, vino — kar teče, to se da piti — mi je sam   dejal nekaj dni pred smrtjo.   Alkohol je storil, da je že davno dozorela v njem samomo-rilna misel; prestal je že več »pred-izkušenj«, ki pa so se mu vselej po-nesrečile,   dokler jo v četrtek ni po-godil tako »izvrstno«. Sicer je bil dc-ber človek. Lahka mu zemlja!
Iz Maribora. Kako zelo »neni-ško« je naše obrtništvo, kaže to, da se je odbor zveze obrtnih zadrug se-stavii sledeče: predsednik Kral, pod-predsednik Misera, blagajnik Leto-nja in tajnik Beranič. Seveda nam rn s tem nič pomagano, da konstatiramo slovensko pokolenje teh ljudi, ki so danes trdi nemškutarji in ki po-nemčujejo tuđi svoje rodbine. Tuđi to nam nič ne pomaga, ako se danes spominjamo, koliko smo grešili in zamudili, ker se nismo pravočasno lotili organizacijskega in politično-izobraževalnega dela med našim obrtništvom. A lahko bo v bodočno-sti bolje, ako skusamo vsaj odslej popraviti zamujeno. Trgovstvo in obrtništvo, trgovski in obrtniški na-raščaj — to bodi odslej najnujnejša tema našega javnega dela.
Iz Maribora. Tukajšnje c. kr. okr. glavarstvo je izdalo jako pametno odredbo na občine, da se naj strogo gleda na snaženje strug pri potokih in hudournikih. Tako se lahko zabrani marsikatera povodenj. Križ je sumo to, da naš uradni šimelj misli na take reci še le tedaj, ko se je — nesreća že zgodila.
Drobne novice. Imenova-n j e. NamestniŠki konceptni praktikant pri c. kr. okr. glavarstvu v Ptuju Egon Schrey je^ imenovan za nar mestniškega koncipista. — I z C e -1 j a. Neki Fijavž, ki je pobiral po Vojniku in okolici vžitnino, je bojda dne 31. julija s prilično 1500 K po-branega    denarja pobegnil v Srbijo.
—  V Š t. P e t r u n a M. s. je obhajal v   nedeljo    vpokojeni    župnik Janez Sparhakl    zlato maso.    Sparhakl    je duhovnik  »stare vrste«, to se pravi strpen in pošten.    Še na dolga    leta!
—    »M arburger    Hiitte«     na Pohorju    nameravajo    otvoriti v nedeljo. dne 24. avgusta. Slovencem priporočamo    kar    najtopleje Rusko kočo! — Prajzinainspekci-j i.    »Društvo   za vzdrževanje Nem-Štva v tujini« s sedežem v Berolinu aranžira letos koncem avgusta večjo inspekcijsko    potovanje    po Sloven-skem, da vidi, kako zaležejo prajzov-ske marke za ponemcevanje teh kra-jev.   Dne 29. avgusta bodo Prajzi v Mariboru in nekaj dni kasneje v Celju. —   U t o n i 1   je   v neki jami na Glazerjevem travniku pri Rušah šo-lar Jože Šari. —   Pasji zapor je odpravljen v slovenjbistriškem   sod-nem okraju. V lenarškem in maribor-skem sodnem okraju še traja naprej.
—  Surovost prve vrste. Dva suroveža   sta ujela lepega lovskega psa, last gostilničarja Goričarja v Libiji pri Mozirju, mu odrezala ušesa, razbila nos in iztaknila oči. Psa sta še povrh tega razrezala po celem tele-su.   Ko so reveža   našli, je še živel. Osumljena sta dva mesarska vajen-ca.    Zaslužila bi suroveža, ki sta to zakrivila, pač eksemplarično kazen!
Korošho.
Dezerter. Iz Celovca poročajo*. Infanterist Ivan Schmolzer od 7. pešpolka št. 7 je včeraj dopoldne de-zertiral iz tukajšne garnizije. Ob pol 1. popoldne so ga prijeli v Beljaku.
Nesreča pri streljanju z možnar-jem. Iz Brež poročajo: Trgovski pomočnik Alfred Gorišek je 1. avgusta težko ponesrečil. Ob pol 10. zve-čer ga je neki njegov prijatelj pova-bil, naj gre z njim z možnarjem stre-ljati na čast nekemu prijatelju. Gori-škov možnar se ni hotel takoj izpro-žiti. Ko pa ga je Gorišek vzel v ro-ko, da pogleda, zakaj se ne izproži, se je možnar izprožil. Gorišku je strel odtrgal desno roko, levo mu ie
178. «tar.                                                                                               .SLOVENSKI NAROD«, dne 5. avgusta 1913.                                                                                               Stran 3.
težko poškodoval in tuđi po ostalem telesu je dobil težke poškodbe.
Samomor. Iz Kotarč poročajo: 30. julija se je vrtnar Viktor Kum-mer s flobertko ustreiil v levo sence in bil takoj mrtev. Prišel je pijan do-mov,   vsled česar ga je žena oštela.
Primorsko.
V škafu vode utonil. Iz Trsta poročajo: V nedeljo dopoldne se je v Rocolu dogodila težka nesreća. 2V2letni Bruno Vitorec je padel v škaf vode ter utonil, čeprav ga je neka ženska takoj potegnila iz vode.
Nesreća z ognjem. Iz Trsta poročajo: Neka petletna deklica z imenom Skrabole je ostala v soboto zve-čer sama v stanovanju. Ko je šel otrok z gorečo svečo na stranišče, se je užgala obleka. Takoj je bila vsa v plamenu. Neka deklica, ki je prihi-tela na pomoč, je z lastno obleko pogasila ogenj. Otrok se je smrtnone-varno opekel.
Samomor. Iz Trsta poročajo: V nedeljo ob pol 8. zjutraj so našli ljud-je. ki so sli iz Katinare v Trst, blizu vile Sartorio neko mlado žensko, ki je nezavestna ležala na tleh. Bila je iz boljših krogov. Reševalna družba jo je v avtomobilu odpeljala v sploš-no bolnišnico. kjer je čez eno uro umrla. Izpila je Fenilovo kislino. Do-zdaj je se nišo identificirali.
Preprečena nesreča na morju. Iz Trsta poročajo: Ko je v nedeljo zvečer odplul parnik »Primiero« pa-roplovne družbe »Istria-Trieste«, na katerem je bilo polno izletnikov, je zadel ob parnik -Quieto< iste paro-plovne družbe. Pasažirji so se zelo prestrašili. Ko pa se je izkazalo, da se parnika ništa poškodovala, so se pasažirji pomirili.
Izvoz vina iz Istre. Iz Poreča poročajo: Meseca julija so izvozili na parnikih družb »Istria-Trieste« in »Ungaro-Croata   3531 hl vina.
Poskušen samomor. Z Reke do-ročajo: V petck zvečer so privedli iz Opatije v tukajšno bolnišnico 281et-rtega Antona Vordraica. uradnika Zivnostenske banke. Pognal si je iz revolverja dva strela v Čelo. Njegov položaj je zelo nevaren.
Mizarji !n lesni trgovci se opo-zarjajo na oglas pod tem naslovom, s pripombo, da ste na dražbo postavljeni posestvi z moderno urejenimi mizarskimi delavnicami Ivana Doljana v Solkanu in Josipa Mihelj v Ri-hemberku velikega pomena za naša )brt. in bi bilo škoda, ako bi ta radi nezadostne udeležbe pri dražbi, prišla v roke špekulantov. kar se ob enakih prilikah čestokrat pripeti.
Dnevne vesti.
'+    Katoliški shod in časopisje.
Najvažnejše orožje vsake moderne stranke je časopisje in naravno je, da mu posvečajo klerikalci prav posebno pozornost. Vse moči napenjajo, da bi izpodrinili neodvisno časopisje in razširili svoje liste. Tuđi na katoličkih shodih je poročilo o časopisju stalna točka. Kakor se sliši, bo na le-tošnjem katoliškem shodu poročal o političnem časopisju štajerski posla-nec dr. Anton K o r o š e c. To je ravno tišti Korošec, čigar časnikarsko delo je njegov poslanski tovariš in najboljši poznavalec dr. Verstov-š e k imenovat že 1. 1904. v »Domovini« — zlobno in perfidno; tišti Ko-rošec, ki je kot glavni urednik »Straže« in »Gospodarja* izza poslednjih štajerskih volitev vpeljal psovko in obrekovanje kot politično orožie. — Mahnič in Jeglič sta s pridobitvijo te ^znamenite« referentske moči pač sama sebe prekosila!
-r Darovi za katoliški shod. Iz-kazi o darovih za katoliški shod so prav zanimivi, posebno za tistega, ki nekoliko pozna premoženjske razme-re darovalcev. V prvi vrsti pošiljajo darila seveda župniki, kaplani in fa-rovške kuharice, poleg teh pa se oglasajo, četudi bolj poredkoma, tuđi drugi. V včerajšnjem izkazu napr. čitamo, da je deželni glavar dr. Su-steršič daroval za katoliški shod impozantno svoto — 25 kron. To je za moža, ki še vedno nima milijona či-stega premoženja, vsekako velika žr-tev. Tuđi spekulativni štajerski po-^lanec dr. B e n k o v i č je na katoH-<ki altar položil ogromno žrtev, celih 5 kroo. Taki požrtvovalnosti tuđi mi ne moremo odreci svojega pripozna-nja in se nikakor ne strinjamo z nazorom tistega klerikalnega široko-ustneža, ki je sinoči v »Unionu« ren-tačil: Šusteršič in Benkovič sta na naših hrbtih kvišku zlezla, zdaj pa nama figo kazeta!
-j- Protest novotneškega obČ. sveta proti Golijevim brutalnostim. Poroča se nam iz Novega mesta. Za danes zvečer 4. avgusta ob 7. je podžupan g. Vladimir Vojska sklical iz-redno občinsko sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedni-štva o javnem shodu dne 27. iulija v
Rokodetskem domu. 2. Razgovor in sklepanje o vložitvi pritožbe radi ža-Ijivega in neopravičenega postopa-nja zastopnika c. kr. vlade napram mestnemu županu na javnem shodu dne 27. julija. Ražen odbornikov gg. Štefanoviča (Čevljarski mojster) in Umeka (mizarski mojster) in ražen treh opravičeno odsotnih so se te seje vdeježili vsi odborniki. Podžupan Vojska je izvajal, da se je dne 27. julija imel v Rokodelskem domu vršiti javen shod, katerega se je ude-ležil mestni župan z ostalim občin-skim zastopom. G. župan je zastavil sklicateljem shoda častno besedo, da se bode na shodu mirno in stvarno zborovalo. Vsi zborovalci so se mirno in dostojno vedli. Golija pa je kot zastopnik c. kr. vlade na ra shod z orožniki vdrl brez vsakega povoda in sicer v trenotku, ko so se zborovalci obeh političnih strank poga-jali zaradi predsedstva shoda. Župan je hotel, da se zborovanje vrši v smislu zakona, čemur so nasprotmki ugovarjali. Golija se kot vladni zastopnik niti sam ni predstavit, niti ga je kdo drugi predstavit. Cim se je Golija pojavil na shodu, je bilo vse pri kraju. Golija je županu, ki se je mirno vedel, takoj zažugal, da ga pusti aretirati, pri tem pokazal s prstom proti vratom in za njim stoje-čim orožnikom s hrulečim glasom, kot bi izganjal kakega psa zavpil: Odpeljite ga! Slučajno so bili orožniki previdnejši, čemur se je edino zahvaliti, da mestnega župana nišo are-tirali. Občinski zastop je dolžan se primerno zavarovati proti takemu brutalnemu nastopanju. Taki nastopi ne le da razburjajo sicer mirno ob-činstvo, ternvcč vsied nje^a :rpi tuđi ugled c. kr. vlade in vladnih zastop-nikov. Glede druge točke dnevnega reda se otvori debata. K besedi se oglasi g. dr. Šegula, ki izvaja: Vam vsem mora biti znano, da ima v vsa-ki občini župan policijo v rokah. Tuđi pri nas jo ima. Na shodu dne 27. julija je župan tuđi osebno pod svojo častno besedo jamčil za red, ne glede nato, da je župan šef mestne policije. Župan, ki je bil torej odgovoren za red na zborovanju, se je popolno-ma pravilno obnašah Glede na podano poročilo g. podžupana predlagani, da se posije visoki c. kr. deželni vladi in c. kr. okrajnemu glavarstvu protest sledeče vsebine: »Po breztaknosti. po ne le samooblast-nem, temveČ tuđi brutalnem. poleg tega tuđi protizakonitem postopanju imenovanega g. c. kr. vladnega kon-cipista se čuti žaljenim ves mestni občinski odbor novomeški. ker se je s tem kruto žalilo čast mestnega župana ne glede na osebo; posebej pa v osebi našega vestnega. občepri-ljubljenega g. Karl Rozmana ter proti takemu postopanju z ogorčenjem protestiramo. Predlagamo ob enem. da se c. kr. vladni zastopnik (Gustav Goliju) zaradi gori opisanega posto-pania pokliče na odgovor.« Ker se nihče več ni oglasil k besedi. podžupan zaključi sejo. Na galeriji je bilo tuđi nekaj klerikalcev, med njimi seveda neizogibni Malovič in Mejak.
— Jarčev ponedeljski shod v Novem mestu — zopet fijasko. Kakor se nam poroča iz Novega mesta, je posl. Jare tuđi na drugič s! lica-nem shodu v Rokodelskem don i do-živel izdaten fijasko. Kriv je bil tega največ sam. Še pol ure pred shodom se namreČ ni vedelo, ali imajf vsi obrtniki brez vabila dostop na shod ali samo vabljeni. Na shodu je bilo kakih 30 do 40 oseb. Novomeški župan je vabilo odklonil. Na shodu na-vzočni trgovec g. Franjo Kenda je Jarca dobro zafrknil: pozvat ga je namreč. naj skliče res javen ljudski shod, tako da ga bodo lahko tuđi drugi slišali, ne samo nekateri obrtniki.
-j- ObgJavljenje dr. Gregorčiča. Izid goriških deželnozborskih volitev pomeni velik poraz kranjskega klerikalizma. Goriški novostrujarji namreč nišo nič drugega, kakor za-stopniki in agentje kranjskega klerikalizma. Ni se torej čuditi, da je »Slo-venec« strašno hud zaradi izida teh volitev. Svoj jezo zliva nad dr. Gre-gorčičem. Poseben prijatelj mu ni bil nikoli, zakaj dr. Gregorčič se ni nik-dar strinjal s kranjskim klerikalizmom in so ga ekstremni klerikalci pred več kaokr dvajsetimi leti ravno tako preganjali, kakor ga danes. Zdaj zahteva »Slovenec« glavo dr. Gregorčiča. Proglasa ga za politič-nega mrliča in zahteva za Goriško tako organizacijo starostrujarjev in novostrujarjev po načelih kranjskega klerikalizma, da bodo dr. Gregorčič in njegovi tovariši iz nje izključeni. Če se bo posrečilo ustvariti tako organizacijo, kakor jo želi »Slovenec«, je seveda še vprašanje. zakaj zadnje goriške volitve so pokazale, da ni varno se z ognjem igrati, vprašanje pa je še tuđi, če bo »Slovenčevo« slavnostno obglavljenje dr. Gregorčiča kaj zaleglo. Dr. Gregorčič Je že velike bole in krize prestat pa kadar
so ga najbolj obglavljali, se je vselej čudovito poživil.
■r Berolinski publicist Maks flarden si je med Nemci pridobil neko veljavo, ker ga je ranjki Bismarck časih porabljal za žurnalistični boj proti svojim nasprotnikom in ker je pred nekaj leti razkril Eulenburgov skandal. Ta Maks Harden je lansko jesen imel na Dunaju predavanje o balkanskem problemu. Tega predavanja so se udeležili minister zuna-njih del grof Berchtold in ž njim vred ćela vrsta najvišjih državnih do^to-janstvenikov, sami taki ljudje, ki imajo merodajen vpliv na avstrijsko politiko. To je pač dokaz, da je Har-den danes tolmač misli in nazorov odločiinih avstrijskih krogov, zakaj drugače si je pač težko misliti, da bi bili ti možje povodom rečenega predavanja vprizorili pravo demonstracijo za tega berolinskega publicista. Prav zaradi tega je posebno zanimiv članek, ki ga je ta isti Maks Harden v nedeljski »N. Fr. Presse« priobčil v skrajno neprebavljivi nemsčini. Članek napravlja vtisk, da je naro-čen od avstrijske vlade, zakaj Harden pobija v njem politiko berolinske vlade in jo obsoja, da v balkanski krizi preslabo podpira dunajsko politiko. Znano je, da so na Dunaju že več mesecev zelo nevoljni na Bero-lin, ker se nemška vlada res kar nič neče razgreti za bojevite nacrte Hotzendorfove in ni dvoma, da je skrajno hladnost berolinskega kabineta dosti pomogla, da je avstrijska politika v zadnjem letu doživljala neuspeh za neuspehom. Harden je bil poklican, da nastopi zoper berolin-sko politiko in pridobi nemško javnost za to, da podpre avstrijske nacrte. Interesantno je pri tem, s kaki-mi argumenti poskuša Harden vpli-vati na nemško javnost. Bistvo njegovih izvajanj je, da se bori Avstrija na Balkanu za vsenemško stvar, da se v tem boju ne gre za interese Av-strije, nego za skupne interese vsega nemštva, da se žrtve, ki jih doprinaša Avstrija, storjene tuđi za Nemčijo, da se gre za stvar, ki je skupna vsemu nemštvu v Avstriji in v Nemčiji, sploh da bo dobička od avstrijskih uspehov deležna tuđi Nemčija in da se Avstrija kakor leta 1805. (proti Napoleonu) in 1. 1909. (kriza zaradi aneksije Bosne in Hercegovine) voj-skuje za vsem Nemcem skupno stvar. — To so gotovo zelo zanimi-va in zelo podučna razkritja, to so priznanja, ki jih ni mogoče preceniti. Ali so nas torej na Dunaju za norca imeli, ko so zatrjevali, da avstrijska politika na Balkanu ni naperjena proti Slovanom, nego da ima le namen, braniti življenjske interese avstrijske? Harden pravi, da sploh ne gre za nobene avstriiske interese, nego samo za vsenemško stvar in mi mu popolnoma verjamemo. saj njegova izvajanja le potrjujejo nazore, ki jih mi zastopamo že vse te mesece, od-kar je nastala balkanska kriza. Če bi bila dunajska vlada hotela varo-vati na Balkanu avstrijske interese, bi bila pač delala drugačno politiko, kakor jo ie delala v resnici. Za vsenemško stvar se je šio, a če se v Be-rolinu vzlic temu nišo ogreli za avstrijsko politiko, če so vzlic temu pustili dunajske vodilne može na cedi-lu, ima to svoj jako naraven vzrok: Nemčija je pač spoznala, da je riziko prevelik in ni hotela miru. sreče in bogastva nemškega naroda riskirati za vsenemške nacrte, ki bi se bili lahko tuđi totalno ponesrečili. Nemčija je raje pustila Avstrijo in vse-nemške naklepe na cedilu, kakor da bi bila življenje postavila na eno samo karto. Za nas pa so Hardenova odkritosrčne izjave dragoceno priznanje. Kažejo nam, kako prav smo sodili cilje in tendence dunajske politike in opravičujejo tisto naše ne-patrijotično veselje, ki smo je občutiti vselej, kadar je kak naklep avstrijske politike ponesrečil.
4- Zivinski vozovi za rezerviste.
V soboto ponoči se je pripeljalo v Ljubljano z juga kakih 500 rezervi-stov, ki so bili naravno od dolge vožnje silno utrujeni in izmučeni. V Ljubljani so po ukazu od zgoraj hoteli te rezerviste vtakniti v živinske vozove, v katerih so se preje prevažali voli in krave. Rezervisti so sprva samo energično protestirali ter za-htevali, da se jim da vozove, kakor se spodobi ljudem. Ker ni protest nič pomagal, so se vsi rezervisti od pr-vega do zadnjega uprli in kategorično izjavili, da se z živinskimi vozovi ne peljejo naprej. Rezervisti so bili skrajno razburjerii in so dajali glasno duška svoji nevolji in ogorčenosti, da hoče železniška uprava postopati z rezervisti kakor z neumno živino. Ker železniška uprava le ni hotela ustreči zahtevi rezervistov, da se jhn da vagone, določene za ljudi, je po* stat položaj skrajno kritičen, tako kri-tičen, da so morali rekvirirati takozvano »pripavljenost« Z7. pehotnega polka, ki pa ni stopila v akcijo, kei se ie nekemu višienm žetezoiSkema
uradniku posrečilo rezerviste prepričati, da glede živinskih vozov ljub-Ijanskega postajnega vodstva ne za-dene nobena krivda, ter jih pomiriti s tem, da jim je osebno zajamčil, da dobe od Gradca naprej — človeške vagone. Rezervisti so se na to uklonili ter se odpeljali naprej, samo kakih 60 jih je ostalo v Ljubljani. Ali se ti sploh nišo hoteli peljati v živinskih vozovih, ali so morda v Ljubljani iz-stopili, o tem se nismo mogli natan-ko poučiti. Pripominjamo, da je za ves dogodek odgovorna uprava južne železnice, ki v svoji znani uma-zanosti in nekulantnosti misli, da so za vojake, katerih ne more tako odi-rati kakor navadne potnike, dobri tuđi zivinski vozovi. V tukajšnjih častniških krogih se postopanje južne železnice odločno obsoja, češ, da uprava te železnice vobče konsekventno bagatelizira vojaštvo in mu daje na razpolago vselej samo naj-slabše, to je živinske vozove; za to, da bi bilo potrebno, da bi vojaška uprava vendar enkrat tuđi železnici pokazala zobe in jo na energičen način poučila, da so tuđi vojaki ljutile!
—  Kako se je rezervistom, ki so se dali v Ljubljani pomiriti,    godilo    v Gradcu, opisuje  »Arbeiter Zeitung.<: »Ko je vlak s približno 200 rezervisti
—  500 rezervistov se je odpeljalo   s Pragerskega na Ogrsko — prispel v Gradec, je pričakoval na kolodvoru rezerviste oddelek  bosanskega   polka. Bosanske vojake so postavili na obe strani vlaka v svrho, da bi ne mogel   nobeden    rezervist   zapustiti vlaka. Ko so rezervisti uvideli, kako podlo so jih prevarili z    obljubo    v Ljubljani, se jih je polotila nepopisna ;•  .'j!j:t, ki  se javljala v  klicih    naj-večjega  ogorčenja.  Ko je  neki  pra-porščak razjarjene vojake, ki so nosili na prsih od cesarja ustanovljeno častno medaljo, pozval po    kadetski maniri k miru, mu je neki rezervist dunajskega polka zaklical:   »Gospod praporščak!    Poglejte nas, ali   srao avstrijski rezervisti ali avstrijska goveda!«    Praporščak je menda začu-til, da bi to ogorčenje lahko napravilo težko škodo avstrijskemu   militarizmu, zato je zahteval od   mestnih stražnikov, naj odstranijo s   perona ne samo   tamkaj   zbrano   množico, marveč tuđi vse   železniške   usluž-bence, kar pa so stražniki seveda otklonili. Okrog dve uri je trajal vinar na kolodvoru, potem pa se je vojaški vlak z živinskimi vozovi zopet od-peljal med živahnimi iej-klici zbrane množice. V Bruku ob Muri je pričakoval vojaški vlak oddelek lovskega bataljona.    Lovci so imeli   nasajene bajonete. Torej z bajoneti nastopajo proti avstrijskim rezervistom, mesto da bi ljubljansko krajevno in graško korno poveljstvo energično zahteva-lo   od    južne    železnice   odpomoči! Takšni očetje svojih vojakov so zla-toovratniki!«  —  Pripominjamo,     da se  rezervisti nišo vračali  na stalen, marveč samo na    21 dnevni   dopust. Pripeljali    so se iz južne   Dalmacije in so se vozili na parniku od Metkovića do Trsta polna dva dni. V Trstu so takoj prestopili na železnico, kjer so jih vtaknili v stare osebne vozove. V Ljubljani pa so jih   spodili    iz teh in jih vtaknili v živinske vozove. Če se uvažuje, da so se ti reveži vozili že tri dni, ne da bi pošteno jedli, pili in spali, potem se    pač    razume njihovo ogorčenje, ki bi se malodane spremenilo v pravo revolto.    Kakor pa je umljivo ogorčenje rezervistov, tako nepopisljiva    in    neopravičljiva je malomarnost in brezbrižnost    železniške uprave, kakor tuđi nič manj vojaških oblasti!
-h Iz srednješolske službe. V osmi čin. razred so bili pomaknjeni profesorja Makso P i r n a t in Fran K o m o t a r na drž. gimnaziju v Kra-nju, profesorja Martin Majcen in Bogumil Remec na drž. gimnaziju v Novem mestu, prof. Josip R e i s -n e r na I. drž. gimnaziju v Ljubljani, prof. Josip B u Č a r na II. drž. gimnaziju v Ljubljani in prof. dr. Henrik Svoboda na drž. realki v Ljubljani.
-h Zadružni instruktor za Kranjsko, Trgovski minister je imenoval okr. komisarja Henrika Stesko za zadružnega komisarja na Kranj-skem.
— Narodno vprašanje — krušno vprašanje. Piše se nam iz Gradca: V raznih slov. listih se je že mnogo pisalo o naši brezbrižnosti glede slovenske korespondence z raznimi podjetji drugorodcev. Učinek je ma-lenkosten. Ravno sedaj se mnogo razpravlja o bedi revnih naših viso-košolcev. Edina opora, blagajne pod-pornih družb, je odpadla. Da bi se korespondenca v materinŠčini uve-ljavila, bi bilo marsikateremu viso-košolcu pomagano. V Gradcu je se-dež mnogih zavarovalnih družb, ki z velikim dobičkom delujejo med našim ljudstvom. Ce bi zahtevali Slovenci le slovensko koresponden-co, slovenske police, bi bile zavaro-valne — jih ie Cea 3 — primorane po
par ur na dan vzeti si prestavljača. Na ta način bi naše ljudstvo podpira-to ubogo dijaštvo, ne da bi le vinar-ja žrtvovalo. To bi bil stalni vir. Di-jak bi bil rešen največjih morilnih skrbi. K temu bi posebno lahko pripomogli krajevni zastopniki. Družbe so odvisne od teh in ne narobe. Kar isti zahteva, temu mora družba ugoditi. Je pač sramota, da se na Kranjsko izkljucno nemške police pošiljajo. Tozadevno je le malo izjem. Pa tuđi za zavarovanca same-ga bi bilo to koristno. Le tedaj bi se ravnal po zavarovalnih določbah, katerih se vsaka družba strogo drži, če bi jih znal čitati. Koliko neprilikam bi se ljudstvo izognilo, koliko nepotrebnih tožb bi izostalo! Vsaj bi za-varovanec znal, kaj vsebuje polica. Zahtevajte tedaj izkljucno slovensko dopisovanje. To je minimalni zahteva, koji lahko vsakdo ugodi! To zahteva narodni ponos! Ob enem pa podpirate s tem revno visokošolsko dijaštvo. Drugokrat se si. uredništvu postreže z imeni onih Slovencev, ki niti na ta lahek način nočejo podpi-rati ubogih akademikov.
—  Češko - slovaške konference priredi češko - slovaška enota v Lu-kačovicah na Moravskem. Konference se    prično    12. t. m.    »Slovanski klub« je v včerajšnji svoji odborovi seji sklenil poslati na te konference svojega delegata in je v to naprosil predsednika      »Slovenske     Matice« profesorja dr. Frana 11 e š i č a.
—  Glede legarja v Mostah dobili smo od meradajne strani    naslednje poročilo: Bolezen se je pojavila v 7 hisah    takozvanega    Predovičevega sela, to je skupine eno-  do   dvonad-stropnih delavskih hiš, ki tvorijo posebno Predovičevo  selo   imenovano ulico. V ostalem delu Sela    vladajo normalne zdravstvene   razmere.    Iz okolnosti, da je prvih 11 slučajev iz-bruhnilo       eksplozivno,      takorekoč hkrati, se da sklepati, da se je sko-raj gotovo okužil eden treh vodnja-kov, ki so prebivalcem Predovičevega sela na razpolago, po izločilih za legarjem    obolelega    in    da    se    je tako bolezen razpasla po teh hišah. Radi tega in ker preide pri    legarju od okužbe do obolenja po več dni, se bo v prihodnjih dneh morda pojavilo še nekaj slučajev. Doslej je obolelo 19 oseb, ki so se vse takoj oddale v deželno bolnišnico. Vse tri sumljive vodnjake je oblast takoj    zaprla   in vrhu tega razkužila, ker je prebivalcem na razpolago voda iz bližnjega iztoka mestnega   vodovoda.    Prebi-valci prizadetih hiš, pri katerih bi se še lahko pojavila bolezen,    so    pod strogo zdravniško kontrolo, tako da se jih v slučaju obolenja takoj lahko izolira in odda v bolnišnico. Stanovanje, hišna oprava, perilo itd. obo-Ielih se je takoj natančno razkužilo, istotako se je izvršila razkužba stra-nišč in greznic. Tako je upati, da se bo ta lokalna epidemija kmalu zatrla.
—  Davčne   olajšave.   Finančno ministrstvo ie naročilo vsem   dežel-nim finančnim oblastim, naj se primerno ozirajo pri pobiranju davkov na slabo finančno stanje vpoklicanih rezervistov in njihovih rodbin,    ker je bilo to stanje vsled dolge   službe znatno oškodovano.    Prav   posebno pa je finančno ministrstvo naročilo, naj se postopa z največjo prizanesljU vostjo tam, kjer je dokazana beda.
—  Izlet na vserusko razstavo v Kijev izostane, ker se    ni   priglasilo zadostno število udeležencev.
—  Vse e mogoče. Afera železni-škega uslužbenca Grogerja, ki je na svojih vožnjah    po    dolenjski    progl kradel kure in imel radi tega opraviti tuđi s sodiščem, je znana. Nihče ne bo verjel, a vendar je resnica, da na-merava železniška uprava tega čio-veka zopet sprejeti v službo. Seveda Groger je zagrizen    Nemec in tak-šnemu se odpušča vse, slovenskega uslužbenca pa pode iz službe    radi vsake malenkosti.
Požar v Gameljnih. Pretečeno nedeljo ob enajstih ponoći je začela goreti pri Janezu Kregarju, vulgo Matevževcu, v Zg. Gameljnih. Vnela so se tuđi sosedna poslopja Medve-Ščeka in Pavlina. Domače gasilno društvo je takoj prihitelo na pomoč. Ker pa je bila noč mirna, se ni pq£ar razširil. Najprvo so začeti reševati živino, ki so jo resili, čeprav je bila že vsa v ognju. Pozneje so morali dve kravi zaklati. Ko je požar iz-bruhnil, sta spala gospodar Kregar in njegov 601etni svak na hlevu. Kregar je Še pravočasno zlezet iz hieva, dočim je na svaka skoraj gotovo po-zabil. Ko so prišli gasilci, je bilo že prepozno. Gasilci so ga našli popolnoma opečenega v hlevu. Prišla so na pomoč tuđi nekatera sosedna ga-silna društva, ki pa so že ob pol treh zjutraj odšla, ne da bi natančno dognala, ali je vsa nevarnost že odstranjena. Ostalo je na pogorišču samo še domače gasilno društvo. Proti jutru se je požar zopet ponoviLRanje^ nih in opečenih je bilo sedem gasil-cev. med njimi Ova utf&ej  nemarno.
Stran 4,                                                                                                       .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. tvgustt 1913.                                                                                                     178. 5tev.
fTudi oba posestnika, Janez Kregar in Janez   Pavlin,   sta   se   nevarno
opekla in so ju morali prepeljati v deželno boinišnico.
Nesreća v gorah. V Mojstrani uslužbena delavca Janez Jeršc iz Stahovice pri Kamniku in Anton Bertoncel] iz Dobrave pri Pod-nartu sta se podala v nedeljo v peči-ne stenarja v Vrata nabirat planinke, kjer sta oba smrtno ponesrečiia. Po-nesrečence prepeljejo na Dovje, kjer bodeta pokopana.
Novo postajališče. Dne 3. avgu-feta t. 1. se otvori med postojarr.a Kranjska gora in Dovje na progi Tr-biž - Ljubljana v 19*6 km ležeče postajališče Gozd - Martuljek za osebni in prtljažni promet. Prometni čaši vlakov, ki se ustavljajo v tem posta-jališču, so razglašeni v od 1. maja t. L veljavnih voznih redih. Vozne list-ke izdaja čuvaj postajališča, prtljaga se odpošilja proti naknadnemu pla-Čilu pristojbin.
V Zagorju ob Savi sta se 4. t. m. poročila gospod Martin Darenda, uradnik južne železnice, in gospica Lenčka Škoda. Bilo srečno!
Slovenec drugi na mednarodni plavalni tekmi. V nedeljo priredit je Magvar Athletikai Club iz Budimpešte skupno z Cirkveničkim veslač-Kim klubom v Cerkvenici mednarod-no plavalno tekmo, katere so se ude-ležili razni prvorazredni plavači med njimi tuđi svetovno znani plavac Bella Las Torres. S. F. K. Ilirija poslala je na to tekmo svojega člana Fran Ravnika in to ne brez uspeha, kajti je na daljavo 100 m, katere je preplaval v 1 minuti in 202/5 sekunde — drugi in na 50 metrov tretji. Ako se upošteva veliko in prvorazredno konkurenco, jako časten uspeh.
Kolera v Mitrovici v Slavoniji. Glasom objave kr. deželne vlade v Zagrebu je bila v Mitrovici pri ne-kem iz Belgrada došiem in na ladji že obolelem delavcu azijatska kolera bakterijologično dognana.
Kinematograf »Ideal«. Spoređ za
torek. sredo in četrtek: 1. Bavarska jezera. (Kol. potovalna slika.) 2. Janez zamorec. (Humoristično.) 3. Tr-niač. (Znanstveno.) 4. Journal Pathe. (Najnovejše.) 5. Mulike in njegov pri-jatelj. (Komično.) 6. Gradnja letalnih strojev. (Industrijski film.) 7. Usodna poplava v Gradcu. 8. Odvetnica. (Življenska slika v 2 delih.) 9. Pogodba Don Juana s satanom. (Mistična drama v 2 dejanjih.) 10. Mcric s kito. (Velekomično s Princem.) — V petek drama: »Špekulant z žitom«. — V soboto »Kolo sreče«.
Svarilo! C. kr. trgovsko mini-strstvo naznanja, da se je več industrijskih delavcev in poslov, ki so se iz Avstro - Ogrske naselili v Romu-nijo, tam pri naših konzulatih prito-žili z ozirom na razne nepravilnosti, ki so jih zakrivili njihovi delodajalci. da pa pritožbe nišo imele zaželjene-ga uspeha, ker ti nišo imeli nikake pismene pogodbe. Trgovsko ministr-stvo zategadelj opozarja vse one, ki gredo za delom v Romunijo, da se oskrbe s potnimi listinami, z gospo-darji pa naj se, dokler so v svoji domovini, napravijo pismene pogodbe. Da pa ne pridejo v nepriporočljive kraje. naj se preje pismeno informu-jejo pri avstro - ogrskih konzulatih v Romuniji, ki jim bodo rade volje ŠH na roko.
Nesreća. Včeraj je 43Ietni sirar Anton Kolenc padel na Olažuti z voza ter si zlomil desno nogo. Pri-peljali so ga v deželno boinišnico.
Ročni vožiček je v soboto pre-menjal nekdo na trgu hlapcu Franu Pavliču. Le-ta je rjav ter vreden 20 kron.
S trga. Danes je na trg neki Vi-pavec pripeljal 42 škatulj sadja, kate-rega so prekupčevalci naglo pokupili. — Tržno nadzorstvo je včeraj konfiskovalo raznim strankam 12 kg gob, ki so bile že nagnite in c; vivc.
Hčerka gosp. Bernatovića je od-potovala danes v Pariz, da nakupi najnovejše jesenske in zimske pariške modele.
m                                                                                                          -------                   ■
Narodna obramba.
*
Petindvajseti občni zbor mestne ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se je vršil dne 1. avgusta t. 1. v damski sobi Narod-nega doma. Otvorila je občni zbor predsednica gospa Franja dr. T a v -t a r j e v a s presrčnim pozdravom in izrekla zahvalo vsem odbornicam, ki so brez izjeme požrtvovalno delo-vale v prid podružnice. Poročilo tajnice: Mestna ženska podružnica družbe sv.Cirila in Metoda v Ljubljani je štela v pretekiem letu 194 čianic: 29 pokroviteljic. 22 ustanovnic in 143 letnic. Kot delegatke za XXVII. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu so se udeležilc: predsednica ga. Fr. dr. Tavčarjeva, ga. Marija S i č e v a in gospa Jelka dr, B r e 11 o v a. — y pretekiem letu
zaznamuje podružnica 7 sej in 2 cve-tlična dneva. Prva cvettična prire-ditev se je vršila meseca septembra 1912 v prid »Radogoiu«, »Sokolski zvezi«, »Braniboru« in družbi sv. Cirila in Metoda. Pri tej prireditvi so odbornice mestne ženske podružnice delovale skupno z odbornicami šent-peterske in trnovske podružnice. Pri-deljeni in v pomoč so jim bili napredni visokošolci. Čisti dobiček tega dne je znašal 17.933 K 61 v. Od tega zneska je dobil: »Radogoj« 5977 kron 87 v, »Sokolska zveza« 5977 K 87 v, »Branibor« 2988 K 93 v in družba sv. Cirila in Metoda 2988 K 94 v. — Letos so pa sklenile ljubljanske ženske podružnice pri skupni seji, naj se odslej naprej redno vsako leto 5. ju-lija obhaja praznik sv. Cirila in Metoda v obliki cvetličnega dne. Ves čisti dobiček, nabran na ta dan, naj pri-pade zgol družbi sv. Cirila in Metoda. Pri tem cvetličnem dnevu je vršilo vse delo ženstvo samo. Neutrudno in z veliko vnemo so razpečavale naše vrle gospodične razne cvetke in razglednice ter nabrale skupno 3969 kron 83 vin. čistega dobička. S tem zneskom je družba sv. Cirila in Metoda dobila skoraj 1000 K več kakor lansko leto, ko se je morala zadovoljiti le z eno šestino nabrane svote. •— Poročilo blagajničarke: Članarina za leto 1911,12 znaša 258 K; tretjina čistega dobička, nabranega dne 5. in 6. julija t. 1., znaša 1323 K 28 v; sku-paj 1561 K 28 v. V odbor so bile so-glasno voljene: predsednica gospa Franja dr. T a v c a r i e v a, tajnica g. Marija Klobučarjeva, blagaj-ničarka g. Marija dr. Kokaljeva; namestnice: g. Minka Knchova, g. Marija M c li 1 c i o \ a ni g. Anka dr. Toplakova; odbornice: gospa Lina dr. H u d n i k o v a, ga. Marija S i č e v a, g. Jelka dr. B r e 11 n v a, ga- Marija P i n t a r j e v a, ga. Marija Zu p a n č e v a in ga. Ana H u d o-v e r n i k o v a. — Kot delegatke za XXVIII. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda, ki se vrši letos v Pomžalah, se pošljejo: predsednica ga. Fr. dr. T a v č a r j e v a, ga. Marija M e h I e t o v a, ga. Marija S i -č e va in ga. Marija Kl obućar je-v a. Priglašene so sledeče nove pokroviteljice: ga. Amalija W i d r o -v a, ga. Marija M e h 1 e t o v a, gdčna. Pipa Tavčarje v a, g. Zora Hudovernikova. g. Sada r j e v a in g. Milica K u n č e v a. Pri slučajnostih se je izrekla želja, naj se letošnja velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda preloži na primernejši čas. ker obhaja Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev svojo 251etnico dne 7. septembra v Ljubljani. S tem so bile vse točke dnevnega reda izčrpane. na kar zaključi z zahvalo gospa predsednica redni občni zbor.
Kam Kremo v nedeljo 10. avgusta t. L? Naredimo kratek pa prije-ten izprehod skozi Rožno dolino na Glince k Travnu, kjer ima Viška podružnica C. M. družbe svojo poletno veselico na lepem senčnatem vrtu restavracije pri Travnu na Olincah; vstopnina majhna. zabava pa velika.
Cvetlični dan in veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški. Prireditev sl je kar najbolje obnesla in izkazuje cvetlični dan 311 K 55 vin. in veselica ^? kron 85 vin.. skupaj 374 K 40 v čisuga do-hodka. Prijetno dolžnost izponujemo, ko se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k tako izdatnemu uspehu, posebno v-em so-delujočim gospern in gospodičnam. Zahvaljujemo se nadalje vsem darovateljem cvetja in dobitkov, kakor tuđi pevskemu in tamburaškomu zboru za prijazno sodelovanje. Izpol-nili ste svojo narodno dolžnost čast-no za napredno Šiško, in pokazali, da prav pojmujete važnost narodne obrambe za naš obstoj.
Frosveta.
»Deseti brat« v areni »Narodne-ga doma«. Oojenci dramatične sole pod vodstvom g. režiserja Danila prirede dve gledališki predstavi v areni »Narodnega doma« in sicer v soboto 9. avgusta, Govekarja >Deseti brat« in četrtek 14. avg. L. Steina: »Gospodje sinovi«, za slovenski oder predelal Fr. Kobal. Pri tej predstavi sodeluje v glavni vlogi Vera Danilc-va, Štrukelj in Grom. Vstopnina je zelo nizka 60 vinarjev. Da se osigu-rajo stroški za te predstavo, proda-jale se bodo vstopnice že v sredo za obe predstave. Nadejamo se, da gle-dališko občinstvo ve vpoštevati »na-debudni naraščaj« slov. gledaoca in v mnogobrojnem številu poseti obe predstavi.
Književnost.
— »Slovenski Sokol« ima v št. 7
sledečo vsebino: 1.) Ob 25Ietnici Sokola v Novem mestu. 2.) 2ena v Sokolu. 3.) Navodila za Zvezni let v Novo mesto. 4.) .Vestni slovenskega So-koistva.                     ..*.'.
Slovenci!      Slovenci!
dne 10. avgnsta 1.1. 2S37
osi no zlet
MtetMkM
P*vo4om  proslave   15 totale«
novomeškega „Sokola"
v Novo  mesto!
Razne stvari.
*  Velika sieparija.     Iz Štutgarta poročajo: Tajnik višje židovske cer-kvene oblasti, Friedmann, je poneve-ril poldrug milijon mark ter pobegnil.
*  Nesreća pri zgradbi cerkve. Iz Essena poročajo:    V Fredeburgu se je pri zgradbi cerkve    zrušil   obok. Dva delavca sta bila ubita, 2 pa tež-ko ranjena.
*  Velika nesreća v premogokopu. Iz Ottervilla v Pensilvaniji poročajo; V tukajšnjem premogokopu se je dogodila  velika  eksplozija.       Petdeset oseb je bilo usmrćenih.
*  Nesreća v rudniku. Tz Londona poročajo: V rudniku Cadder, ki je od-daljen kakih 19 km od Glasgova, div-ja že od nedelje velik požar. 23 ru-darjev ne more vsled tega iz rudnika. Boje se, da so vsi izgubljeni.
*  Eksplozija v tovarni za umetalni ogenj. Iz Neapolja poročajo: V tovarni za umetalni ogenj Antonia Pieto v zahodnem delu mesta se je v soboto dogodila    eksplozija,    ki je vpepelila zaloge smodnika, ki so se nahajale v neki veliki duplini. Štirje delavci so bili težko poškodovani, dva pa ubita.
*   Umor na streljišču. Iz Tešinja poročajo:    Na tukajšnjem vojaškein strelišču je prišlo med   infanteristom Tacino pešpolka št. 100 in imanteri-stom Šimenkom pešpolka štev. 3 do prepira. Pri prepiru je Šimenk z ba-jonetom usmrtil Tacino.  Morilca so takoj prijeli.
*  Sleparski bankir pobegnil.     Z Dunaja poročajo:    Bankirja    Janeza Franca Cikana z Margarethengiirtla pogrešajo od 30. julija. Pretekli mesec je stopil v družbo s Cikanom   neki vpokojeni visji oficijal ter ^.zročil Ci-kanu 32.000 kron. S tem denarjem je Cikan izginil z Dunaja.
*  Napad na avtotnobil.   Iz Rima poročajo: Na avtoinobi, v katerem je bil znani bankir Parisi s svojo   rodbino, je bilo oddanih več strelov, ko se je avtomobil peljal skozi   rimsko kampaniio proti Anzio. Stiri osebe v avtomobiiu so bile ranjene.     3Iletm bankirjev    sin,    Aleksander,    je bil smrtnonevarno ranjen.
*  Grozen ćin blaznega Japonca* Iz San Franciska poročajo: Lastnik velikega eksportnega podjetja, Japo-nec Sakes Jotumaru, ki je pred Port Arturjem bil povisan za stotnika in se je s častnim darilom svojih držav-Ijanov v znesku 5000 jenov etabliral, je v hipni blaznosti zaklal svojo ženo in svoje tri sinove. Nato je izvršil ha-rakiri.
*  Tat samomorilec.     Iz Neaplja poročajo: Na krovu parnika »Laura« Atistro-Amerikane je bilo pred    par dnevi ukradenih 3500 kron.    Osumili so stewarda Romana Fabrisa iz Tr-sta.vendar pa mu nišo mogli takoj dokazati tatvine. V Neapolju je izročil neki pasažir II. razreda kapitanu 3000 kron ter sporočil. da je našel ta zne-sek pod svojo blazino.   Našli so tuđi listek, ki ga je napisal Fabris. Fabrisa so internirali. Ko so mu pozneje pri-nesli večerjo. so ga dobili obešenega.
*  Povodnji v Pfemvslu in okolici. Iz Pfemvsla poroč\^:    Poplave postajajo vedno nevarnejše. Pfemysl je deloma god vodo. Mnogo hiš se je podrlo.    Reka Sana še vedno nara-šča. V neki okoliški vaši so zbežali Ijucjje na strehe, pri čemer se je podr-la ena niša. Neki moški je utonil. V neki drugi vaši je voda odnesla mlin z jezom vred ter poplavila 24 hiš.
*  Nesreća na karuselju.     Iz Pa-derborna poročajo: Na nekem karu-selju, katerega vozovi imajo    obliko aeroplanov, se je dogodila velika ne-sreča. Ker se je zlomil en vijak, sta se odločila dva vozova   ter   odletela med gledalce.      Dve deklici sta bili smrtnonevarno, en deček    težko    in kakih    deset   oseb    lahko poškodovani h.
*  Most ćez Niagaro. »New Jork Herald« poroča: V Fort Erie pri Ni-agari je bil sestanek odličnih Kanad-cev, ki so sklenili, povodom stoletni-ce miru med Angleško   in   Ameriko zgraditi zvezo med angleško Kanado in Združenimi državami čez niagar-ski vodopad.     Ta most, ki bo vezal Fort Erie in Buffalo,    bo dolg eno miljo.
*  Bomba v plesni dvorani.    Iz Vidma poročajo: Med plesom v vili Đatocleti pri Cividale,    ki S£ ga je udeležilo 70 parov,   je   nekdo vrgel
bombo v dvorano. Nastala |e velika panika. Eno dekle je bilo težko ranjeno. Bombo so vrgle najbrže osebe, ki so lani priredile ta ples, ki pa so bile letos izključene. Već oseb je bilo aretiranih.
Telefonska in brzojavna poročila.
Med vojno in mirom.
Mirovna konferenca v BukarešTi.
Belgrad, 5. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Romunski listj trde, da so dne 3. avgusta izjavili romunski delegati bolgarskim, da Romunska noće ratifikacije romun-sko - bolgarskega sporazuma, predno se ne doseže sporazum tuđi med Bolgarsko na eni in Srbijo, Grško in Crno goro na drugi strani. Obenem so romunski delegati tuđi izjavili, da Romunska sploh noče sklepati nika-kršne posebne pogodbe z Boigarsko, marveč hoče skupno z zavezniki pođ-pisati  mirovno  pogodbo.
Belgrad, 5. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slo\enskemu Narodu«.) Listi poro-čajo, da bodo delegati zapustili v četrtek Bukarešto, če se do tedaj ne doseže sporazum v kardinalnih vpra-šanjih in se ne doseže podlaga za na-daijna pogajanja. ki morajo dovesti do klepa definitivnega miru.
Belgrad, 5. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«-) Srbski delegati na mirovni konferenci v Buka-rcšii su iioobiastili poročevalce li-stov, da izjavijo, da so Srbi zelo zadovoljni s postopanjem Romunije. —• Kralj, vlada in vsi politični krogi da-jejo dovolj dokazov o dobrem raz-položenju napram Srbiji. Sploh dela njih vedenje vtisk, da so zvesti in iskreni prijatelji zaveznikov.
Belgrad, 5. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Včeraj so delegati razpravljali o vprašanju Ka-vale. Do sporazuma še ni prišlo. Po-svetovanje se je preložilo na danes.
Belgrad, 5. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Minister Jonescu je posetil srbskega ministr-skega predsednika Pasića. Njegove-mu posetu pripisujejo veliko važnost. Konferenca med obema državniko-ma je trajala zelo dolgo.
Bukarešta, 5. avgusta. Včeraj-šnja plenarna seja mirovne konferen-ce ie bila silno dramatična.
Izjava romunskega rainistrskega predsednika, da Romunska vziic sporazumu z Bolgarsko ne bo skle-nila separatnega miru, temveč da smatra svojo zadevo za ozko zveza-no z zadevami zaveznikov, je napravila zelo globok vtisk, dasiravno so bili delegati o tem romunskem stali-šču že prej obveščeni.
Do silno mučne ga prizora ie prišlo med Majoresconi in bolgarskitni delegati.
Majorescu ]e sele začetkom seje konference izvedel, da so bolgarski delegati v včerajšnji posebni seji in-translngentno odklonili posredovalne srbske predloge. Vidno ozlovoljen se je obrnil nato Majorescu na bolgar-ske delegate z besedami:
»Če »e teinu tako, potem igramo tu le čudno komedijo.«
Bolgarski delegat Tončev je nato, odgovorili »Zakaj pa? Prosim. Ali nimamo pravice staviti svoje predloge? Ce te pravice nimamo, gremo lahko vsi domov!«
Majorescu: »Ne pozabite, da ste tu kot odposlanci premagane države in da ste prišli prosit za mir! Če mislite, da boino nadaljevali to ko-medijsko igro, je boljše, da se vsi odstranimo. To pa si potem zapomnite* Nikdar več se ne boste vi potem po-gajali za mir.
Majorescov predlog za poda!i-šanje premirja je bil nato sprejet.
Bukarešta, 5. avgusta. Romunski politični krogi izjavljajo danes, da bo mir vsekakor morda že jutri, najpozneje pa pojutrišnjem podpi-san.
Bukarešta, 5. avgustta. Dobro poučeni krogi trde, da v vprašanju Kavale še ni prišlo do nikakršnega sporazuma ali zbližanja. To vpraša-nje ostane najbrže in suspenso ter je bodo resile velesile.
Bukarešta, 5. avgusta. Včeraj popoldne so se vršile ponovno po-svetovanja grških in srbsKih delega-tov z romunskimi zastopniki. Orški delegati so izjavili, da Grška in Srbija vztrajata na zadnjih propozicijah. Pogajanja ne napredujejo.
Podaljšanje premirja.
Belgrad, 5. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu vx.) Premirie na boitščih se ie podaljsalo še za tri dni pod istimi pogoji, kakor ie bilo premirie prvotno sldeujeno.
GrškI zaveznik.
Budimpešta, 5. avgusta. Poroče-valec lista »A Nap« je imel interviv z grškim zunanjim ministrom Koro-milasom, ki se je baje izrazil sledeče : Bolgari dobe Dedeagač- Mi hoćemo iti s Srbi, ker to zahteva naš Interes. Prevelika moč Slovanstva na Balkanu pa ni v našem interesu. Z interesno sfero Avstrije borno imeli stik na jugu Albanije.
Solun, 5. avgust. Srbska vojna uprava hiti, da spravi svoje velike zaloge, ki jih ima nakopičene v solun-skem carinskem rajonu, nazaj. To je znamenje, da razmerje med Srbijo in Grško ni povsem zadovoljivo.
Iz Seresa. — Zaplenjeni dokumenti.
Belgrad, 5. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Med dokumenti, ki so jih pustili Bolgari v Se-resu, se nahajajo tuđi taki, ki doka-zujejo, da so bili prvi napadi bolgar-kih čet na zaveznike zapovedani. Dokumente so podpisali generali: Sa-vov, Ivanov, Kutinčev in Popov ter pozivljajo bolgarske čete, da naj se pripravijo na nove žrtve v vojni proti Grki in Srbi, ki jih imenujejo ti dokumenti sovražnike. Petnajst dni pred pricetkom sovražnosti ti dokumenti že odobravajo napad na Grke. Drugega marca brzojavlja general Vulkov Savovu, da je poslal general Ivanov v Solun 360 kg dinamita, da se z njim razruši železniška proga, kadar bo zapustila bolgarska divizija mesto.
Dr. Danev aretiran.
Đunaj, 5. avgusta. Listi porocaio preko Londona iz Sofije, da je dala bolgarska vlada aretirati bivšega bolgarskega ministrskega predsednika dr. Daneva baje pod pretvezo, da je neupravičeno ravnal z zaupanim denarjem. Ražen njega je zapletenih v afero baje Še več drugih političnih voditelj ev.
Odrin.
Carigrad, 5. avgusta. Bolgarska vlada se pogaja po svojem zastopni-ku Načoviću glede predaje Odrina ter ponuja kompromis, ki stoji v bi-stvu na podlagi svoječasnih turskih zatrdil porti, da želi Bolgarska s Turčijo stopiti v stik entente cordia-le. Po drugih vesteh pa pre-dlaga Bolgarska, da bodi Odrin avtonomno mesto, ki bi se nevtraliziralo, Turči-ja pa dobi Lozengrad.
Turčija in Romunska. Bukarešta, 5. avgusta.    Sem Je prispel turski minister Osman Nisa-mi paša s posebnim pismom sultana na kralja Karla.
Vprašanje Kavale.
Bukarešta, 5. avgusta. Bolgarsk! delegat Tončev se je izrazil napram nekemu poročevalcu: Grški nasproti obstoja ena točka, v kateri ne more-mo pod nobenim pogojem popustiti. To je vprašanje posesti Kavale. Ka-vala je za nas življenjsko vprašanje. Če nam ne puste Kanale, pomeni to nadaljevanje vojne.
Bolgari popuščajo.
Bukarešta, 5. avgusta. Bale so bolgarski delegati pripravljeni, popustiti v vprašanjih glede Seresa in Drame, katera mesta zahtevajo Grki za sebe.
.   Grška nekoliko odnehala.
Dunaj, 5. avgusta. »Neue Frele Presse« poroča. da so baje Grki popustili toliko, da naj ne gre nova grška meja ob Egejskem morju do Ma-krija, marveč do zaliva Lagos, ki leži med Makrijem in Kavalo.
Makedonski Bolgari. Sofija, 5. avgusta. Neka deputacija makedonskih Bolgarov je izro-čila romunskemu ministrskemu pređ-sedniku Majorescuju in tujim poslanikom v Sofiji spomenico, v kateri se zavzema za avtonomijo Makedonije.
Turčija se pripravlja na odpor.
Carigrad, 5. avgusta. V Bosporu se dela dan in noč. Delajo se priprave, da se Bospor zapre z minami. V Armeniji in v okolišu carigradskega armadnega zbora kličejo pod zastave starejše letnike. Mnogo pozornosti vzbuja dejstvo, da sta se zasidra-li dve veliki ruski križarki tik pred vhodorn v Bospor. V Peri so ruski parniki izkrcali 200 vojakov z artile-rijo.
Velesile in Turčija.
Berolin, 5. avgusta. V krogih mirovnih delegatov v Bukarešti so mnenja, da bo Rusija zasedla crto pri Cataldži s svojim vojaštvom in tako prisilila Turke, da se umaknejo iz Odrina. Poleg teh ruskih čet bi se se-stavila še armada iz bolgarskih in romunskih divizij, ki bi operirala potem proti Odrinu.
Carigrad, 5. avgiista. Veleposla-niki tuđi včeraj nišo izročili porti note, ker angleški poslanik še ni dobil instrukcij.
Carigrad, 5. avgusta. Velesile so obvestile porto, da je v Carigradu že zbrana ćela mednarodna komisija* ki
178. §tev.                                                                                               .SLOVENSKI NAROD', dne 5. iveusta 1913.                                                                                               Stran 5.
na] đoloči v Londonu sklenieno mejo Enos - Midia.
Bolgari odstoptfo Kavalo!
Dunaj, 5. avgusta. Iz Pariza je došla vest, da bodo bolgarski delegati na današnH plenarni seji mirovne konference pristanišne Kavalo od-stopili GrŠki. Storili bodo to v nadi in prepričan ju, da bodo evropske velesile pri reviziji mirovne pogodbe Kavalo z okolico prisodile Bolgariji.
Aretacija dr. Daneva. *f: Dunaj, 5. avgusta. V bolgarskih Krogih izjavljajo, da je vest o areta-ciji bivšega ministrskega predsedni-ka dr. Daneva povsem verjetna. Znano je namreč, da je bil dr. Danev že več tednov interniran v svoji rriši in ga je noč in dan stražila stotnija vojakov. Dr. Danev je baje poneve-ril dispozicijski fond v znesku 200.000 kron.
Grško poročilo z bojišča. Atene, 5. avgusta. »Agence. d* Athenes« prinaša oficijozno poročilo o zadnjih dogodkih na grško - bolgar-skem bojišču. Grška armada se je mora! i glasom tega poročila boriti proti grški vojski 120.000 mož in proti več tisoč mož iregularnih čet. Kljub velikim težkocam so grške Čete prodrle 300 km daleč v teren, ki je za obrambo izboren, za napadanje pa zelo težaven- Na gorovju Maleš je bilo prekoračiti visine 1500 in 2000 m. Mnogo pozicij so morali Grki vzeti z bajonetom. Bilo se je 22 bitk, najpo-membnejše so bile pri Kilkišu, De-rnirhisarju, Kostarinu, v pasovih pri Kresni. pri Simitli in pri Djumaji. Gr-Ška vojska je zasedla mesta Kilkiš. Dojran. Gevgeli, Demirhisar, Strum-nica, Petriče, Seres, Dramo. Pečevo, M etnik. Mehnmijo, \evrokor. Kavalo, Ksanti, Dedeagač, Lagos. Makri, Maronia, Gumuldžina in Djumaja. — f irki so ujeli 10.000 Bofearov. 25.000 ćo 30.000 Bolgarov so pa storili ne-rabne za nadaljno vojno: zaplenili so 120 topov.mnogo pušk.municije in ži-vil. V enem mesecu so bili Bolgari
Ipregnani iz Makedonije. Esad paša.
Valona, 5. avgusta. Esad paša se fe odpeljal včeraj v Tirano. Ko se vrne v Valono, bo prevzel najbrže vodstvo albanskega notranjega mini-strstva.
Demisija armenskesa patrijarha.
Carigrad, 5. avgusta. Armenska narodna skupščina je sprejela demisijo armenskega patrijarha, ki jo je ta poda! pod vtiskom dogodkov v Rodostu-
Crna gora je dobila 30 milijonov frankov.
Pariz. 5. avgusta. »Temps« po-foča. da je dobila Crna gora izplača-rtih 30 milijonov frankov, da je popustila brez boja v skadrskem vpraša-nju. Velesile so sklenile, da ne bodo zahtevale izkazov, kako se je ta vso-ta porabila. Francoski častntki in turska vojska.
Pariz, 5. avgusta. Vojni minister je dovolil več francosktm častnikom, da smejo vstopiti kot instruktorji v otomansko vojsko.
Carigrad - Constanca.
Bukarešta, 5. avgusta. Jutri se firične zopet normalni parobrodni promet med Constanco in Carigradom.
Italija in južnoalbanske meje.
Rim, 5. avgusta. »Tribuna-- piše glede južnoalbanske meje: Neizogib-no potrebno je za stališče Italije v južnem Jadranskem morju, da se pri-
Iklopijo rt Stvlos, zaliv Phelia in okolica Korice popolnoma Albaniji. Londonska konferenca je morala spre-jeti to rešitev, ki odgovarja vašim življenskim interesom in veljavi Italije. Neitalijanska torpedna flotila bi fiamreč iz Krfske morske ožine in od rta Stvlos prispela prej pred Bari in Brindisi, kakor italijanska flotila Mz Tarenta. Isto velja za življensko snožnost Albanije. Vsako popuščanje v teh vprašanjih bi imelo za posledi-co možnost agitacij. Avstro - Ogrska in Italija sta že pritrdili meji, ki leži visoko na severu, več ništa mogli storiti. Okolica Korice je najrodovit-nejša in najbogatejša, zato mora ostati pri Albaniji, da se ji da možnost gospodarskega, komercijalnega in moraličnega napredovanja.
*              *
*
Komisija  na  Ceškem. Chomutov, 5. avgusta. Član go-
IfDoske zbornice Barenreither je mnenja, da gre pri zopetnem uveljav-Ijenju ustavnih razmer na Ceškem za uopolnoma novo avtonomijo.
Praga, 5. avgusta. Na trgu pred nernškim konzulatom, kjer so imeli češki narodni socijalisti shod, da pro-testirajo proti uvedbi komisije, so govorili tuđi poslanec Choc, profesor Maxa, dr. Sobotka, dr. Baxa, poslan-ca Stfibrn^ in Vojna. Iz govora dr. Sobotke navajamo sledeče: Protestiramo ne samo proti Dunaju, marveč tuđi proti domaćim činiteljem, ki so, deiajoč za absoiiitizem« prevzeli ve- <
liko odgovornost. Da skrbe za to državo, Je njihova dolžnost, pripomi-njamo pa, da ta država oe vzdrži mnogo takih stresljajev. Do seda] so metali nas in nas materni Jezik iz uradov in šoL českemu delavcu nišo dali živeti — in padli so ćelo tako daleč, da so onečaščali grobove. Pri-šel bo v kratkem čas, ko bo češki narod v široki demokratični solidarnosti rekel: Dosti! Na Dunaju so poza* bili, kaj more češki narod. Grozili so nam tuđi iz Berlina z bojem German-stva proti Slovanstvu. Ne strašimo se groženj. Vračajmo se sami k sebi. Eden za vse in vsi za enega pojdemo v boj. Nikdo ne more zahtevati od nas več ljubezni, kakor je nam prinaša. Poglejmo svojo politiko in po-tem naprej v zmagoviti boj za samostojnost in svobodo demokratične češke države!
Ražen par klicev »Hanljg« med govorom dr. Sobotke, ni prišlo do večjih manifestacij in tuđi nemški konzulat, ki stoji na tem trgu, je ostal popolnoma nedotaknjen, dasiravno bi bili Nemci prav radi videli, da bi bilo prišlo do resnejših demonstracij. £ele pri odhodu s trga je prišlo do burnejših klicov, ki pa so bili večino-ma naperjeni proti nasilni politiki na Češkem.
Ćcško - nemška sprava.
Praga. 5. avgusta. »Čas« razmo-triva vprašanje nadaljevanja češko-nemskih spravnih konferenc, ter piše: Videli smo, da dovede zasilno pravo k absolutizmu, jezikovno zasilno pravo bi moglo dovesti do jezi-kovnega oktroaja, podobno, kakor je financijalno zasilno pravo dovedlo do cesarske komisije. Treba je, da se pravočasno pove, ali se morejo za-stopniki češkega naroda pogajati o pravični rešitvi jezikovnega vpraša-nja z vlado, ki se je postavila na stran nemške obstrukcije. Treba bi bilo povedati. kakšna bi morala biti vlada, s katero bi se mogli in hoteli pogaiati.
Praga, 5. avgusta. Zatrjuje se, da bo vlada povabila sredi septembra češke in nemške zastopnike. da zopet prično s spravnimi pogajanji. Če bi se zastopniki povabilu ne od-7va!i. ali pa, če bi pogaianja ne imela uspeha, bo vlada sele oktroirala vo-lilno reformo in spravno materijo, ki spada v kompetenco deželnega zbora.
Češki narnestnik detnisijoniral?
Praga, 5. avgusta. -Češke slovo« poroča, da namerava namestnik knez Thun v kratkem demisijonirati. Kot njegova naslednika prideta v po-štev ali Karei knez Sch\varzenberg, ali pa deželni predsednik moravski Blavleben.
Francoski generalni svet.
Pariz, 5. avgusta. Do sedaj je znanih 1374 izidov v fran:oski generalni svet. Izvoljenih je 180 konser-vativcev in liberalcev, 12S progre-sistov, 913 radikalnih republikancev, 41 zedinjenih socijalistov, ožjih voli-litev je treba 112.
Pariz, 5. avgusta. Med izvoljeni-mi za generalne svete so tuđi mini-strski predsednik Barthon in ministri Cheron, Baudin in Dumont, predsednik zbornice Deschanel in državna podtajnika Berard in De Monzie.
Pariz, 5. avgusta. Notranje mini-strstvo priobčuje statistiko volitev v generalni senat. Reakeijonarci in nacijonalisti so izgubili 50. pro^ _si-sti desne 9 in nrogresisti leve 7 man-datov. Pridobili pa so republikanci leve 16, socijalni radikalci 42. republikanski socijalisti 2 in zedinjeni socijalisti 6 mandatov.
Ruska praksa.
Petrograd, 5. avgusta. Tz Moskve poročajo, da so včeraj zvečer aretirali tajnika zveze kovinarjev in 57 članov te zveze, arhiv pa konfiscirali. Danes stavka 7000 delavcev.
Usoda zrakoplovcev.
Petrograd, 5. avgusta. V Kra-snem selu je pade! vojaški zrakoplo-vec Polikarpo s svojim mehanikom iz znatne visine. Oba sta mrtva.
Nemiri v angleški Indiji.
London, 5. avgusta. V Khanapu-ru so izbruhnili v nedeljo nemiri trto-hamedancev, ker je dala vlada po-dreti neko mošejo, da regulira cesto. Policija je morala posredovati in je rabila orožje. Trinajst mohamedan-cev je bilo ubitih, 30 ranjenih, ubit je bil tuđi cn stražnik, 40 stražnikov pa je bilo ranjenih.
Simla, 5. avgusta. Nemiri med indijskimi mohamedanci se vedno bolj širijo. V Khanapurju je bilo ubitih 30—40 oseb, več sto oseb pa areti-ranih.
Revolucija na Kitajskem.
Hon^ong, 5. avgusta. V Kanton je bil odposlan oddelek indijskih vojakov, da ščitijo evropski del mesta Šamen. Gubernator je poslal večje kitajske oddelke, da ščitijo tuje na-selbine v notranjosti dežele. Izkrcali so se tuđi francoski mornarji, da šči- I tijo pravice Francozov. Iz Kantona v Samšui so odšli večji kitajski od-delku
Nemiri v Mehlki.
Mehiko, 5. avgusta. Notranji minister objavlja v Huertovem imenu, da bi ne mogel pripustiti vmešavania tujih držav pri pomirjevalnem delu.
Washington, 5. avgusta. Severo-ameriška vlada je sklenila, da ne prizna mehikanskega predsednika Hu-erte.
Đež. Solshi svet v Ljubljani.
Iz seje dne 5. avgusta 1.1.
Imenovani so definitivno: za Polhov gradec Ana Kleinsteinova; za nadučitelja v Blatni Brezovici Josip Zakrajšek; za Golo Ana Vadna-lova; za Škocijan Josip Trobiš; za Dolenjo vas pri Ribnici Josip Jaklič; za Primskovo Marija Flandrova; za Ratece Josipina Sterlekarjeva; za Ribnico (deška šola) Alf. ZavrŠnik; za nadučitelja v Zagradcu Henrik Lobe; za uciteljico istotam Julija Berlanova; za 2iri Leopold Hladnik; za Cerklje pri Kranju Marija Višni-karjeva. Nadučiteljsko mesto v Hor-julu ter učni mesti v Kranju (deška šola) in na Savi se še enkrat razpiše-jo. — Začasno se vpokoji Marija Bo-letova v št. Vidu. — Učitelj Franc Pire se premesti z Ostrožnega Brda v 2užemberk. — Za ljudsko solo v Kopanju se ustanovi ekspozitura v Spodnji Slivnici. — Sistemizira se novo učno mesto na ljudski soli v Šmartnem v Tuhinjski dolini in po-seben oddelek za oddaljene kraje šol-skega okoliša iste sole.
Pravi učitelj na državni gimnaziji v Kranju, Vincenc Marinko, se definitivno namesti in dobi naslov protesorja. Dr. Milan Šerko se pri-poroča za definitivno namestitev v Novem mestu. Prof. Bogumil Remec dobi dopust kot vodja slov. trgovske sole.
Učitelj Adolf Sadar dobi dopust kot učitelj sole na prisilni delavnici, na II. mestni soli pa se sistemizuje definitivno mesto ekstra statum. — Na ljubljanskih mestnih šolah se sistemizuje 6. mesto kateheta s šol-skim letom 1913/14. — Stalno se vpokoje: Štipko Jelenec, nadučitelj na Dvoru, Eleonora Devova v Na-klem in Ida Mallvjeva v Kranju, začasno pa Marta Andoljškova, učiteljica v Šiški. in Franc Grajland, učitelj v Kostanjevici. — Za trorazred-nico v Mirni peči se ustanovi pose-ben oddelek za oddaljenejše kraje. — Odobri se nov disciplinarni red za dekliški licej v LjubljanL — Za mesto geografa in historika na ljubljanski realki se sestavi terno predlog, na istem zavodu se sistemizuje drugo mesto kateheta. — Na ljudskih in meščanskih šolah v krajih, kjer so srednje sole, se odslej šolsko leto zaključi istodobno.
Lju.t>ljani
Jutri v sredo, 6. t. m. od !/2 9 do V210. ure zvečer v telo?adnici redovne vaje. — Obvezno za člane, ki nasto-pajo v kroju.                          Na zdar 1
Nacelstvo.
Gospodarstvo.
— 2rebanje. Srećke i t a 1 i -janskega rdečega križa: Glavni dobitek (15000 lir) je dobila ser. 11.408, št. 16. — Turske srećke: Glavni dobitek (4CO.OO0 frankov) št.  1,054.032;  30.0^0    fran-
kov št. 1,828.317; po 10.000 frankov št. 774.044 in 1,397.311.______________
Današnji list obsega 6 strani.
Iztlajatelj  in  cđjrovorni   urednik;
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tisknrne<;.
Redilno, lahko prebavno živilno in lcrepilno sredstvo za bolnike, slabotne iri prebolele vsake starosti. Dobroslastno je in se pripravlja v raz-ličnih oblikah. Zahtevajte v lekarnah, drogeri-jah ali naravnost od firme R. Kufeke, Dunaj III. kuharsko knjigo .Kufeke* s 107 preiz-kušenimi recepti za kuhanje.
Žitne cene v Budimpešti-
Dne 5. avgusta 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 kg 11 .38
Pšenica za april 1914.    .    .   za 50 kg 11*89
Rž za oktober 1913   .    .   .    za 50 kg   891
Oves za oktober  1913    ,   .   za 50 kg    8 29
Koruza za avgust 1913 .   .   za S0 kz    8.07
Koruza za maj 1914 .   .   .    za 50 kg   738
nefeoroiošično močh&
ViSiaa nad morjem 306*2                 Srednji  zračni tiik 739 mm
~  !    čas   !S[an^'   žlT |         ^"~
|    °Paz°-   mert?a     Is   ' Vetr0Vl         Neb°
4   2. pop.  732-5 i    26*7';  sr. jug    de! oblač. „    9. zv.   733'4 ]    18 5 ! si. szah.      jasno
5.   7. zj.    733 0      14 8   si. jjzah. | megleno
:                                      i
Srednja    včerajšnja  temperatura  20*7*", norm.   19 6°   Padavina v  24 urah 00 mij.
^H Tužnim srcem javljamo vsem mm ^—\ sorodnikom, prijateljem in znancem H| ^H pretresujočo vest, da je po dolgem, ^M ^B mukepolnem trpljenju, vdana v Hj ■■ božjo voljo preminila naša ljubljena ^9 ■B mati. odnosno teta in sestrična, gospa WM
H £ucija Kopač roj. Crpotec I
BB birša gostilnićarka in posestnica H
^B včeraj v ponedeljek ob 4. popoldne fl| ^H v 51. letu njene starosti.                  BEj
BI Pogreb nepozabne rajnice bo dne ■■ |S 6. avgusta ob 4. popoldne iz hiše |B ^H žalosti Metelkova ulica št. 4 na po- |H ■S kopališče k Sv. Križu v lastni grob. gj Wa Pokojnico priporočamo vsem v |JB B8 pobožno molitev in blag spomin. ^H wm Maše zadušnice se bodo daro- j^H ^ffi vale v cerkvi Srca Jezusovega.         H|
^S Na Željo pokojnice se venci hva- ^9 K  ležno odklanjajo.                        2741 HB
E        V Ljubljani, dne 5. avgusta 1913. |H
^                   Žalufočt ostali.   H
EJ Povodom prebridke izdube naše ^S Hg iskreno ljubljene sestre, gospodične     fgft|
M Frančiške Janežič H
m&l došlo nam je toliko dokazov presrc- ni ^m nega sočutja da se nam ni mogoče ^B j^ vsakemu posebej zahvaliti. Posebno se 13 W—H zahvaljujemo prečastiti duhovščini ter Br b9| cenj. gospodičnam učiteljicam na liceju ^k ^M in za darovane vence, ki so jih daro- ftflj ^H vale, obenem pa tuđi vsem prijateljem hB ^B in znancem, ki so se v tako lepem NB ^B lepem številu udeležili pogreba. Bodi EH BB vsem prav prisrčna zahvala.                iS
W       LJUBLJANA, dne 5. avg.  1913.       H
Bj              Rodbina Janežič.   H
^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^Bt^JB^HĐ^BjBB^B^^SS^MlHHBSi^^H^BBBK^fBB
Zahvala.
Josip Petkosig, posestnik in trgovec, zahvaljuje se najsrčneje kakor tuđi v imenu hčerke, sina in sorodnikov za izraženo sožalje povodom bridke izgube svoje ljubljene, skrbne, nenadomestljive soproge.                                          2743
Posebno se zahvaljujemo prečast gospodu Barletu, mestnemu župniku, za mnogobrojna tolažila v njeni mučni boleznif gosp- dr. Benjamin Ipavc-u za njegov vestni in skrbni trud, dalje strežnicam častitim sestram v Marijinem domu, zadrugi krojačev in krojačic, vsem c^arovalcem prekrasnih vencev in šopkov, trgovskemu stanu in vsem drugim prijateljem in prijateljicam za izraze sožalja in sočutja in tolažbe v njeni bolezni in spremstvo k večnemu  počitku.
Bog plačaj I V Ljubljani, dne 5. avgusta 1913.
Žalujoči ostali-
Trgovina
v večjem, zelo prometnem kraju na hrvaŠko-Štajerski meji, obstoječa 40 let, se zaradi dru-gega podjetja daje obenem z opravo in blagom v zakup. — Potrebni kapital 8000 kron.
Vprašanja pod „6. 6. 2703" na upravn. .Slov. Naroda-.                                         2703
obstoječe iz 3   sob   in   kuhinjo   se   za
november ođđa
na    Kuhnovi   cesti  štev.  23.
IzurjBfiGoa stenografa
in strojepisca, eventualno stenografinjo išče pisama đr. Ferdi Mflllerfa ===== ođvetnika v Celovcu. ===
Ponudbe s sliko. Vstop takoi ali pozneje.                                              2706
Mirni stranki brez otrok se ođda v suterenu vile na Erjavčevi c. 24
z eno sobo in kuhinjo.       2740 ::    Pojasnila ravnetam pri lastniku.    ::
Kateri dobrosrčni ^ospod ali dama bi hotela pomagati neki dami (vdovi) v izboljšanje eksistence s tem, da ji pogodi 4500 kron proti intabulaciji na posestvo. Obresti točne.                    2716
Prijazne ponudbe pod „Nujna pOiaOČ11   na   upravn. »Slov.   Naroda«.
Kovinski strugar in
Wm     V             *M              2737
Jucavmcar
se tak oj  sprejmefa
v Prebalski tkalnkl Št. Pavel pri PTebaldu,
karr.cr je pošiljati ponudbe. Javijo naj se delavci, ki se morejo izkazati z —              dobrimi spriČevali.   =====
pivovirna „Union"
■                             97 qq
sps*ejEne v naiakališ6e»
Proda se nova
v Zatični na Đolenjskem
10 minut od cerkve, 20 minut od kolodvora. Krasna lega, v zdravem zraku in z lepim razgledom. 6 opremljenih sob, kuhinja in 12. metrov dolg mostovž, 3 obokane kleti, strelovod, vodnjak. Sadni vrt in vinograd s 3000 koprŠkimi trtami in mnogo zemljiŠča. Pojanila daje
Ludovik Rikobelli št. 34.Zatična.
MU in Ini trgove!!
V sototo, 9. avgusta 1913 oti 9: dopoidne
se vrši                   2733
pri okrajni sodniji v Gorici
dražba tovai poitva
k tovarili spadajočega zemljl&ča in poslopfa !▼■ Doljaka v Solkamu
Istega dne ob 10. uri dopoidne
se vrši
pri okrajni sodniji v Ajdovščini
dražba hne z vrtom in miL delavnite
Josipa Bfiheli Is Blhemborka.
Cenilna vrednost Doljaka K 38.000*—. „         Mihelja K 11.000-—.
Upnloa Tr go vsko-tbrtM uiraa§
Strani       - - -"«+• "~   ~»--                          ^    ^                          »SLOVENSKI NAROD", dne 5. ivgusta 1915.                                                                                              178 Stev.
I1*5l °pHkittšpedallst  ^" JUR^SJ. AN  Optikinšpcdalist. ^^^
-"    rC^>^Ljubljana,         Optični zavod z električnim obratom.          šelenburgovaulicašt.4. ^^^F^^
Aparati,   poljska   kukala,    __   __   ignMi^MP'MIlhMlIM*.......tf >    -.   .-   Za prvovrstno optiko se jamči.   s^*   vf       ■
Pogrešno navadno steklo______rfalitinalpdi    ==    "     ™      ffgn^^^^^^M^ii^P F^^^^^^^^^ffil       36     K                                               Pravilna lega plošč, brušenih
za očala.         2688  -----------  uaijiiugitui. -----------                       «avw^                          -^                        Popravila se izvišujejo v lastnl delavnicj.        po sistemu Perpha.
v vili na Dolen|ski cesti 10, visoko pritliči« sa s L nov. t U odda
stonouonje
obstoječe iz 3 sob, kopeli, vrta z vsemt drugimi pritiklinami.  Več v trgovini L.
M.  Ecker na Dunajski cesti.   3708
^prejema zavarovanja ćloveškega živ- I                                            jP& JTl^ ^^^ ^^J^ JT ~W ^^ •" •"                                         Zavaruje poslopja in premiČnine proti
ljenja po najraznovrstnejših kombina-                                        ^^          m-^                      *J                            •                            požarnim škodam po najnižjih cenah.
cijah  pod   tako   ugodnimi   pogoji,  ko    .>.   .   .-.     vzaiemno    zavarovalna    banka    w    Pragi.     .-.   -    .-.   Škode cenjuje  tako) in najkulantneje.
nobena druga zavarovainica.           l0MrTni londi K 58,461.431-56   -   Uplaćane  odikodntne  i*   kapitali}e B 123,257.695-77    Uživa   najboljši sloves, koder posluje.
I ziasti  je   ugodno   zavarovanje   na   Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi siovansko-narodno upravo.    Po„r! sprejema tuđi zavarovanja
doživetje   in  smrt z manjšajočimi   se                  —_____     v«a   pojasnila   dajei      ——^^———                 protj vlomski tatvini   pod zelo  ugod-
r__________^_____________i^ utneralno lastopstvo i Ljntiliaiii ^gnV^ v Gosposki ulici stev. 12. -wž   nimi *>*>* - Zahteva*e prospektel
rroaa se na lepem  prostom
pod Eožnikom Št.  277     27^
niDJililu vilu
% 2 stanovanji in lepim vrtom za svoto 13600 K.   —   Priseli   se   lahko   takoj.
Od l kr. dežeinega šalsKeoa sveta Mm.
nadaljevalna šoia in
Mii piši
Kristina Joanowits, Dima] VIII., Pfeilgasse 5 (vhod Lercheagasse).
Vtstna vzgoja in pouk. — Poučujejo srednješolski profesorji. — Velik vrt. Razkošno opravljeno. — lzvrstne  reference-
19S2
Starejšl zakonski par
brez  oirok           2556
išle stanovanje
z 2 sobama in vsemi pripadki  sa 110-vember t L
Ponudbe pod „Mir" upr. »SI. Naroda«.
Za  najino   podružnico,   trgovino z  me-
šanim  blagom  in   deielnimi   pndelki  v
Letušu v  Savinski   dolini, iŠČeva
vodjo
ki Daj bode star vsaj 24.   let   Nadalje sprejmeva   tuđi   mlađega     2706
pomoćnika
za trgovino z mekanim blagom   Norbert
Zanier & sin, St Peter ¥ Savinski 1 dolini.                                         2705
»Boi hiti siaiioni ^^B£P>^° oddam za 1. november t. I. Vsakdo, ki   želi   bivati v lepem,   zdravem   kraju,    naj  si  jih  ogleda v Sp. Siški,   Kolodvorska   cesta   šr.   181, v   blizini   državnega kolodvora K vsa-kemu   stanovanju pripada   tuđi del vrta.
PRVA KUKA M\[\Um DROGERIJA I
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
~"^                          GblasfvGoo kontesiionirana piodaia strunov.
KMfl|^^*^f&fen              Ustanovljena leta 1897.
^TSF Britan Kane
ilk^k^kfc'^^SA        Linbljaca, Židovska ulica 1.
^^^^^^^^BSi^^   V           Ceniki na razpolago.           Ceniki na razpoiago.
H|   Ljubljana,   ^    M        S^^l*«^    ^   Ljubljana,   W
Wl Marile Ter. W   ^P     nlilillv   H Mari»e Tep- M H] cesta iL 11 M   I   I .   liII IJU3   H cesta 4t> " T
rt  s (Koliiei). : M   * *§    "^ff*   H = (Koltiel). ; [N
^ Zaloga putim in tapetniškega blaga §
|_y W p q n n n h a g tt ttMji * H K H ft A K K X K K 5^ Zaiaga spalnib ter igdilnm soli § Otomane, divani io zimnice!: :: v različnih najnovejših slogih. ::    W          -     različne kakovosti     =====   W
Vtalrtimfrn dninn npliiitvn E Uelika "bir" 3<0" r tHBffiuJ I« IIIBIH □ otroških vozičkov, P Priznano solidno   blago    p                                           LJ
zaja^r^rT,:;^. g rtma at ogieđai itđ. g
Prota  »•  selo  lepa,  dobro  obranjena kompletna
renesančna oprava
za jedilno  sobo.
Cena  800 K.   —  Naslov   i ove   upravn. i»Slov.  Naroda«.              3693
^Ht^K*^^ llmem
ki je obeh dežeinih lezikov popolnoma zmožen in stenograf. Ponudniki, s prak^ u v trgovini z žitom in moko, in^.ajo prednost. Ponudbe, v katerih je navesti dosedanie službovanje, plačilni zahtevek in dan mogočega vstopa, so nasloviti na :            3725
Peter Majdič, paromlin Celje.
riaiiiitfl
\\\\ \Mt \ Ijulilji, I
frančiškanska ulica 8 1
priporoča pchištvo vsake vrste B
sol'dne izvrŠitve in  po nizki ceni.   ■
Zagreb, Ilica 40.
§ Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplaćno.
^■■■■■■•VHavHBT •*■■*      «^^av^^Bv^^i^»mv^^^i^^i^i^»^»^i^»^»^^^w^^™^^»
I         li£l     J§ f I
i  krojač prve vrste aj
Ljubljana,    J0Q'^B
! DunijsKa cesta št. 20 ^^S
I . (nasproti kavarne yEuropa') D
I ss se priporoča. ss I
| Zahga sniles&ega masa, j
Stalni               254:
krolevni ogsnti
zmožni nemščinc se spre|mejo ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje do-vnhenih *-rečk v Avstro-Ogrski Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Mr. 20.
Lepa Mmw
s 3 sobami,   kopeljo I. t. d.   2707
se odda za avg. ali november na Slovenskem    trgu  8.
Novinka z dovršenim trgovskim tečajem   iŠČO slntbe
korepMii ali tlagajnicarke
vešča slovenščine in nemščine ter stenografije in strojepisa. Nastop s 1. septembrom ali še poprej.                                                      2702
Vprašanja   pod   poštno  ležeče  „Št.  17.a Nova Vas pri Rakeku.
Dva ovčarska psa
iz Italije prinesena pred 6. meseci, čistokrvne pasme, način „Dougen", pes in psića, 8 me-secev stara, sivorjave barve, za vsak lov izobraziti sposobna, sta naprodaj. Kje, pove
Ivan   Rozman  v Velkih Laščah.
Na vse prijatelje
dobre kave!                      i
Ste pokusili kavo z kavinim lt^^61^*^ T.-.^^BE^ pridatkom : Franck: ? Dobite na mizo čvr- | stejši ter barvovitejši zvretek. — :Franck: iz I zagrebške  tovarne  je  le  pravi  z  kavinim
mlinčkom.                              I
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________    i
C. kr. 0 priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831.
fJ^T* Jamstveni zakladi znašajo nad  434   milifOnOV kron. "7jB{g
Poslovni izkaz                      3U
zavarovainega oddelka za življenje.
meseca >ulija 1913 f od Januarja 1913
Vložilo se je ponudb      111.                    1995                         j                   12.764
za zavarovano  vsoto .    .II.          K   15,62818768            K 110,938.989'SS
Izgotovljenih polic je bilo .    •    .                   1688                           9852
za zavarovano vsoto  ...    I    1         K    12,72035779           K   86,205.00718
Naznanjene  škode  znašajo.       1     .       K          895.833 05     '     K       7,170.930'2G
Uradmško hranilno društvo v gradcu
Ml.    SE.    SE    mg-    'M**.
£ Osebni kredit i?
uradnikom, profesorjem. učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. Nič predstroškov.                                        Več v razvidih.
Hnanilne vloge se obrestujejo dnevno po
511!      od    zneskov    nad  ^m 1       A        od    ineskov    nad  ■■ f j     A |A   1OOO kron   ob 60-  9% *  _ * i       2OOO kron ob 9O-  *% *       A
O   dnevni   odpovedl i 19     4     IJ    dnevni   odpovedii W     2      U
Obrosti se polletno prištevajo glavnici. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati ol esti četrtlctno. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Rsividi In polotnice brezplaćno. Stanje vlog: K 5,350.000. Jamstvo ladrnlnlh deletev:   K 6,500.000.   Beservnl   fondi  in  vrednostnl  paplr]l:   K   575.000.
Pojasnila daje brezplačno:
Josip Košem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22,
::     vsak ponedeljek, sredo in petek med  lh 3. in   lh4. uro popoldne.     ::
|!?§tlHu|l| .v TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE ::
5Q81JF~f8gaa!!^fi^iSP^j| I    1428                        Centrala: Ljubljana, Realjeva cesta it. 2O (poleg pltnarne). — Podružnice.- Gorica, Trst, Zagreb.
IiŠh^Z^1£23£)^sI  Beton * železobeton         Strokovna izvršitev         Vodovodi   *    elek-         tnoderne  apnenice.
1BBB ff^ffl^P RSI  * mostovi * »tropi *        vseh vrst nairtov +        ti-ične centrale + tur-                   ***       '
i Fi Mi -j^lil fl I  dvorane  *   zazidki         prevzetje   zgradb *         bine * mlini * zage *        Obisk   strokovnih
I^^^^^^^F^Il  .v.-.v      turbin.     :::::         : tehnična  mnenja.        :::; opekame in  ;;;:         inženirjev na željo.