292. številka. Ljubljana, v četrtek 20. decembra. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan *ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za av^tro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j »,}..„ mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poStnina znaša Za oznanila plačuje se od četirisropne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank: rat i. — Rokopisi se ne vračajo. —Drednifitvo in apravnistvo je v (tospodBkih ulicah st. 12. Dpravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari.
Nujno delo.
Naša narodna borba je pred vsem borba za slovensko šolo, v prvej vrsti za ljudsko šolo. Odkar je uvedena občna šolska dolžnost, je šola jako važen faktor glede napredka in obstanka narodnosti. Narod, ki ima dobre ljudske šole z maternim jezikom, nema se bati potujeenja. Vsaj se mladini že v šoli uceplja narodna zavednost, v šoli uči se ljubiti materni jezik, domačo knjigo. Drugače pa je, kjer se že v ljudskih šolah usiljuje le tujščina, ali je deloma, morda pa tudi povsem učni predmet. Tu se otroci ne nauče ljubiti jezika matemega, temveč navadijo se ceniti tujščino. Taka šola je najboljše izgojišče za renegate in nurodne mlačneže.
Zaradi tega se vsi slovenski rodoljubi od začetka slovenskega gibanja potegujejo za slovensko Solo. V mnogih govorih so jo zagovarjali narodni zastopniki v raznih zastopih. Za slovensko narodno Solo sklepale bo se že peticije in resolucije. Vse dosedanje prizadevanje pa še ni imelo povsod za-željenega sadu. Po slovenskem Koroškem so še skoro jedino nemške učilnice, po Istri pa italijanske. Pa tudi na Kranjskem in Štajerskem Še ni povsod tako, kakor bi moralo biti. Baš v tem oziru je še mnogo dela, zlasti ob mejah slovenske domovine, kjer je narodnost naša v največji nevarnosti. Mnogo stori v tem oziru družha „sv. Cirila in Metoda", toda ta družba že zaradi preslabih gmotnih sredstev ne more odvrniti vseh nevarnostij, temraanj, ker jej nasprotuje nemški „Schulverein", ki je v gmotnem oziru mnogo siluejši, ki dobiva pomoč tudi iz inozemstva, in pa društvo „Pro Patria", katero s svojim rlelo vanjem italijanči šole in s tem dela za Irredento. Naša družba sv. Cirila in Metoda pa od nikoder drugod ne dobiva podpore. Mnogo se je že govorilo o ruskem kotalečem se vublji, toda mi Slovenci dosedaj še nesmo čutili njegovemu blagoslova.
Seveda bi bila dolžnost vlade same, da nam da slovenske ljudske in srednje šole. Saj jih nam zagotavlja ustava in po ustavi se bi morala ravnati vsaka vlada in njeni organi bodi že vzeta iz katere koli stranke Res bi moralo biti tako, pa Slovence je že skušnja izučila, da takrat, kadar gre za naše narodne pravice, vlade nič prav strogo ne tolmačijo
državnih osnovnih zakonov. Vedno se še najde kak izgovor,  da se le našemu jeziku ne odkaže v šoli mesto, knkeršno mu gre. Pri tem pa zna vlada že tako urediti svoje delovanje, da jej prav ne moremo do živega. Naš upliv v državnem zboru pa tudi ni takšen,  da bi  pred  nami  ministri  imeli poseben respekt.   Morda je nekoliko krivda tudi naših poslancev, da se na nje tako malo ozirajo, pa o tem ne bomo govorili danes.   Toliko je gotovo, da Slovenci  nemamo od  vlade dosti pričakovati bodi na krmilu Taaffe ali kdo drugi.  Da bi se odnošaji v kratkem tako zasukali, da pridejo na krmilo možje, ki bodo zimitrali  za svojo glavno  nalogo, gledati, da se tudi  nam Slovanom v  narodnem oziru ne bode godila krivica, tega ne pričakujemo Kake nade so se stavile v TaarTejevo ministerstvo, ko je prišlo na krmilo, in kaj vse se je pričakovalo še od grofa Schbnborna, ko je postal  pravosodnji   minister, a danes pa že položaj trezneje sodimo in vsi spoznavamo, da z vladne mize nam  ne  bodo metali mastnih kosov.
Še manj nego od vlade je pričakovati Slovencem od nekaterih deželnih zastopov in deželnih odborov Razen na Kranjskem nemarno nikjer Slovenci večine v deželnem zboru. Pa še na Kranjskem se deželni zbor ne upa prav postaviti na noge. Zavladala je mej deželnimi zastopniki neka oprav Ijivost in prijenijivoBt, zato od deželnega zbora nemarno v tem oziru Bog vedi kaj pričakovati.
Poleg tega pa tudi deželni zbor dosti storiti ne more. Sicer nam pa na Kranjskem ne preti posebna nevarnost.
Goriški deželni zastop se je bil sicer prav moški postavil na noge, ko se je hotela uvesti nemščina kot obligatni pouk v ljudske šole. Vsi poslanci brez razločka so ugovarjali tacemu rušenju osnovnih pravic. Na Goriškem pa Slovencem ne preti glavna nevarnost od nemščine, temveč od la-ščine. Proti laščini b> se pa naši poslanci tako odločno morda ne uprli, pa bi tudi njih glas se ne poslušal, ker je polovica deželnega zbora laška in so tudi nekateri slovenski poslanci, zlasti oni mogočni gospod iz Bolca, malo nezanesljivi. Tako da od Goriškega deželnega zbora bi tudi ne mogli pričakovati, da bi se posebno odločno potegnil za nas.
Mnogo neugodnejše so pa ra/.mere za Slovence v Istri, Korotanu in Štajerske j. Deželni zastopi so v rokah naših najhujših nasprotnikov. Saj je baš štajerski deželni zbor s svojim potegovanjem za nemščino dosegel oni zloglasni ukaz deželnega šolskega sveta, s katerim so se hotele ponemčiti vse večrazrednice. Deželni zbori teh dežel gotovo ne zamude nobene prilike, kadar treba nam vreči kako poleno pod noge. Kaj je pa torej storiti nam Slovencem, če ne najdemo pomoči niti pri vladi niti pri deželnih zastopih.
Obupati ni nam nikakor treba. Državno sodišče je že večkrat pokazalo, da ga je volja pripomoči ustavi do veljave. Razne odločbe tega sodišča že za prejšnjih in za sedanje vlade so se glasile tudi za nas Slovane ugodno in pravično. Treba je torej le, da take stvari spravimo pred to sodišče, ako drugje ne najdemo pravice. To je pa le mogoče, če občine, ki šole vzdržujejo, store dolžnost svojo. Dogodki na Spodnjem Štajerskem so nas poučili, da občinski odbori marsikedaj lahko več store glede šol, nego naši deželni in državni poslanci.
Zaradi tega je pa treba delati na to, da slovenske občine po vseh pokrajinah začno boj proti nemški oziroma italijanski šoli. To je tembolj potrebno, ker se višje oblasti baš na občine rade sklicujejo, če naši poslanci zahtevajo slovensko šolo. Hitro slišimo ugovor, da teženje po slovenskih šolah ni utemeljeno, ker sicer bi zanje prosile občine. Spominjamo se, da so v poslednjem zasedanji deželnega zbora kranjskega slišali z vladne klopi odgovor, da sta proti pouku nemščine na večrazred-nicah izrekli se le dve občini, da tudi tu velja pravilo, »kjer ni tožnika, tudi ni sodnika".
Posebno pa morajo naši rodoljubi v onih pokrajinah, kjer je narodnost v nevarnosti, delati na to, da dobimo slovenske občinske zastope, ki so baš v teh deželah za nas večje važnosti, nego kak mandat v deželnem zboru, kjer naš zastopnik itak nič opraviti ne more. Uspehi, ki so jih dosegli koroški Slovenci pri volitvah za deželni zbor, naj služijo marljivim koroškim rodoljubom v spodbujo, da delujejo ustrajno na to, da dobimo slovenske občinske zastope.   Zasluga Celovških rodoljubov je,
LISTEK.
Silhuete z nabora.
(Češki spisala Gabrijela Proissova.) (Dalje.)
Hlubalovki šel je danes jedini sin drugič na nabor, in uboga starka videla bi nerada, da bi bil vojak. Doma bi ne bila mogla prestati, zato prosila je Rosenfeldko, da bi se peljala ž njo, kajti do mesta bilo je za njo predaleč.
Jedva je Miša uzrl mater, skočil je k njej. Ostali mladenci so se tudi vrnili, in tako prišli so vsi do gostilne. Mej tem skrbela je Židovka za starko Hlubalovko.
„ Pojdite mamica Hlubalova, pojdite z nami v gostiluo! Dam vam naliti čašico rozolije in rožiček kruha. Bom že plačala, ne bojte se!" A starka zahvalila jo je lepo:
„Izvolite le sami ustopiti; jaz ostanem tu pri uhodu in si ogledam ruje mladenče ..."
„Ta Rosenfeldka ima dobro srce", rekel je jelen iz Bojančiških mladcev, ko je Židovka poravnavši si na glavi obledeli klobuk, ki jej je zlezel mej vožnjo na tilnik, odšla v goBtilno. „Zvedav
sem. ako bodo njenega Jako tudi vzeli. Ej to bi J tarnala . .
„Kakor vsaka mati", odgovoril je Miha Hlubal, kateremu je najedenkrat postalo tesno. Še pred trenotkom se je veselil, a sedaj, ko je videl potrto mamico, prešlo mu je vse veselje do norčevanja.
Miha bil je hlapec pri nekem seljaku in pri-trgal si je boljši grižljaj prihranjuje vse materi. Ona imela je sicer svoje bivališče, malo kočico, a z delom se ni mogla več preživiti. Prela je in čistila kmeticam perje ; a da bi ta skromni zaslužek trpel le vse leto!
Bojančiški župan sklical je prihitevši iz krčme brzo mladenče:
„Ali ste vsi tu? Sedaj pridejo naše številke ; pojdite z manoj v predsobo, da budete na klic pripravljeni. Moj sin pojde prvi, ima številko štirideset; kdo ima jednoinštirideset?"
„Jaz", oglasil se je mesarjev Pavel.
„ Tedaj prideš ravno za Cirilom, idite torej!"
Mladeniči gnetli so se iz krčme do predsobe, kjer so se klicali novaki. Uboga Židovka z njimi držeč svojega sina za roko, kakor bi se bala zanj.
Starka Ilubalova ostala je za trenotek sama pri uhodu v krčmo.   Stopila je nekoliko korakov
na dvorišče in gledala lepe kure, mej katerimi Be je ošabno sukal neuavadno velik petelin. Tudi kupica ljubeznjivih pišk gnetla se je okrog koklje, a vse to se ej zdelo stari Hlubalovki kukur v sanjah. Migalo in migalo je vse, a razpoznati se ni dalo, kajti starka gledala je s solznim očesom.
„Mamica!" kliče za njo znan drag glas. „Niti županovega studenta niti mesarjevega Pavla neao vzeli! Sedaj kličejo številko štirinštirideset, jaz imam šestinštirideset, torej moram iti."
Mladeneč se je silil, da bi bil videti ravnodušen, a goljufalo ga je. Obledel je v obraz in po vsem telesi prešinil ga je mraz. Ker mati ničesar ni odgovorila nežno upirajoč oči vanj, obrnil se je Miha raje.
„Idi sem, da te še prekrižam," zadržala ga je starka.
Pristopil je k njej, in matka blagoslovljala ga je s tresočo roko :
„V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha
amen.  Pojdi torej--" in cela postava starkiua
zatrepetala je v nekaki tesni slutnji.
Miha izgiuil je v dverih krčme. Često čujejo se iz krčme ali z ulice vrisk in glasovi glasnega govora, a Illubalovka ne sliši ničesar.   Pri vratih
da se je vzbudil Korotan, ki je že veljal za cisto nemško pokrajino, a s* daj naj skrbe, da še dobimo slovenske občinske zastope, ker sicer bi utegnilo vse njih dosedanje delovanje biti brez pravega uspeha.
Mi vemo, da jo ta naloga jako težavna, a z ustrajnostjo se vender da zvršiti. Le poglejmo kake vesele uspehe dosegli so v tem oziru Slovani v Istri. Celo v tacih občinah, kjer pri ljudskem popisovanji niti Slovanov videli neso, zmagali so Slovani pri volitvah v občinske zastope. Jednako bode tudi na Koroškem.
Naši nasprotniki dobro poznajo, kako važne so občine in kaka nevarnost jim preti, če izgube občinske zastope. Zategadel je bila tolika agitacija po koroških občinah proti sloveuskej šoli. Baš to počenjanje nasprotnikov naših naj bode nam v spod-bujo, da tudi vso pozornost obračamo občinskim zastopom. Kajti še le tedaj je zagotovljen naš obstanek, če bodo po vsem Slovenskem občinski zastopi v rokah odločnih narodnjakov.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 20. decembra.
PredvČeraj je vsprejel državni zbor tudi pogodbo s Švico. Debata o tej zadevi je živahnejša, nego bi bili pričakovali, več govornikov je očitalo vladi, da se ni dovolj ozirala na avstrijske interese pri sklepanji te pogodbe. Tudi poslanec kranjskega veleposestva, baron Schvvegel, ki je izveden v tacih zadevah, je grajal nekatere določbe v pogodbi. Ker je Švica zaradi velicega prometa tujcev, kateri jej donaša na leto nad 15 milijonov dohodka, glede mnogih produktov navezana na Avstrijo, bi bila vlada v marsičem več dosegla. Nova pogodba je neugodnejša za obrtnijo in kmetijstvo, nego je bila prejšnja. Avstrija je Švici mnogo odjenjala zlasti glede uvažanja sira, Švica pa Avstriji nič.
Deželni zbor mI»Jerski snide se dne 27. decembra in bode zboroval mej državnozborskimi počitnicami. LetoB bodo zborovali torej mej božičnimi državnozborskimi počitnicami trije deželni zbori, češki, gališki in štajerski.
V na nje itržave.
Velika skupščina srbska snide se 27. t. m. Miuisterstvo se ne bode premenilo, dokler skupščiua ne konča zborovanja. Kralj je te dni pri priliki izrekel zaupanje sedanji vladi, d i ni uzroka za kake ministerske premembe. Drugačnih mislij pa utegnejo biti skupščitjarji. Če Kristić ne odstopi, bodo ja-valjne radikalci voljni kaj odjenjati od zahtev svojih.
Francozi ne mislijo ovirati prizadevanja Nemcev proti trgovini z robi v Atriki. Vlada francoska je zaukazala, da naj primejo vsako sumljivo ladijo pod francosko zastavo in jo odpeljeio k najbližjej francoskej vojni ladiji ali francoskemu konzulu, da jo preišče. Ta postrežljivost Francije bode mnogo koristila Nemcem, kajti drugače bi blokada ne bila imela najmanjšega uspeha.
Belgijska zbornica vsprejela je predlog flamauskega poslanca Coremana, da se razširi raba flamanščine pri sodiščih in druzih uradih, kadar imajo opraviti s namanskimi strankami. Vlada je sprva pobijala ta predlog, pozneje se je pa Zhuj izrekla. Posebno nepovoljen je ta predlog Brusselj-skemu magistratu, kjer izmej dvajsetih uradnikov komaj jeden govori flamanski.
v kotu stoji in pri srci bilo jej je tesno kakor v kleščah. Mine precej časa. Konečno . . . Miha prihaja ... in list ima za klobukom ! Marija!
Velo telo opira se ob zid in videti je, da se bliža k zemlji.   A sklonila se je le siva glava mamici na tako, ko je žalostno vprašala sina:   „11 ka terim so te vzeli ?•
„Na konje k dragoncem ..." odgovori Miha in solze kanile so mu na lice. „Ko sem stopil noter, takoj sem vedel, da je, slabo ..."
„Ne plakaj, Miha, saj so jih več vzeli . . ." tolaži prijatelja Sladkov Tonček, ki se jim je baš srečno izmuznil, ter ga prijateljski objame. „Dobil boš lepega konja, in kako se ti bodo vse devojke smehljale!"
Tonček pred trenotkom niti mislil ni, da ume tako lepo tolažiti.
Mesarjev Pavel je tudi pristopil k tej skupini ; tolaži, kakor more, iii oba mladenča odvajata novaka od matere, da bi ga na  cesti  nekoliko razvedrila.
Hlubalovka zrla je za njimi, potem pa je žalostno zlezla na židovkin voz. Zakrivši si z obema rokama obraz se je razplakala; potem pa so jej prišle na misel gospodove besede iz zadnje prepovedi, da brez  božje  vednosti niti las iz glave ne
izpade. (Kome prih.)
Egiptftkej vladi baje ni dosti ležeče na tem, da bi obdržali Suakin, in bi ga že rada izročila Sudancem, da bi le stroškov ne imela. Angleška vlada pa neče v to privoliti, ker bi to bil hkratu angleški poraz.
Po vseh časopisih se sedaj mnogo govori o , I .m (mi pasi. Zaradi tega bode zanimalo čitatelje zvedeti nekoliko životopisnih črtic o Eminu paši Ded njegov Josip Schnitzer se je preselil iz Krzepica na Poljskem v Oppeln ter se je poročil s hčerio Pappenheirna, jako strogo vernega Žida. Oče Koiina paše se je oženil s hčerjo židovskega bankirja Schweitzerja v Neisse. Pavlino Schvveitzer. Izak, kakor se je sprva imenoval Emin paša, se je preselil s stariši v Neisse, kjer mu je 1845. leta umrl oče. mati se je v drugič poročila s kristijanom in se po-kristijanila. Za gotovo se pa ue ve, če se Emin paša ni poprej že pokristijanii, nego je pristopil mo hamedanstvu. V osmem desetletji bil je Schnitzer sprva polkovni zdravnik pod Gordouora pašo v ekvatorijalnoj pokrajini. Ker je neka diplomatična opravila dobro opravil, je imel Gordon vanj veliko za upanje. 1878. leta je postal ta nemški doktor bej in je potem opravljal važne državne službe v Sudanu. — Ko so Mahdijevi pristaši vzeli Chartum je bil Emin paša podguverner v Ladu. Trdno je sklenil upirati se Mahdiju. Toda kmalu se je moral s svojimi vojaki umakniti dalje proti jugu. Poslednja direktna poročila o njem dobili smo dne 2. novembra 1887. Tedaj se je izrekel, da se ne uda. Iz prejš njih njegovih pisem pa izvemo, da se je nadejal, da se snide s Stanlev em, ki mu pripelje orožja. Poslednje posredno poročilo o njem pa imamo iz Zanzibara dne 31. julija letošnjega leta. Po tem poročilu je Eminu paši že v aprilu letošnjega leta jako trda šla. Njegovi vojaki so že bili nevoljni, proti njemu je pa bila odposlana močna Četa Sudancev. Emin paša se pa še ni hotel udati, temveč je celo s svojimi ljudmi šel sovražniku naproti, da bi ga nenadoma napal in mu odvzel živeža. Manjkalo je Eminu namreč že živeža. Potem ni novejših zanesljivih poročil in zatorej ne vemo, če se mu je ta nakana posrečila ali je res ujet, ali so vse novejše vesti osnovane ali pa ne.
Dopisi.
Od beiieSke meje 9. decembra. [Izviren dopis.] (Avstrijski Slovani in 2. dan de cembra.) Mnogobrojni sovražniki vzbujajočega in dvigajočega se Slovanstva ne zamujajo nikake mogoče priložnosti, če mu le morejo vreči pod noge poleno naj nesramne j še denuncijacije, podlega zavija nja resničnih dejanj, ostudnega tendencijoznega ova-duštva ali slabo zakritega natolcevanja. Vse jim je dovoljeno!  Slovan pa požiraj in — molči!
In ko smo letos zlasti mi avstrijski Slovani pošiljali radostnih src tja gori nad oblake vroče molitve svoje, naj bi dobrotno nebo ohranilo še mnoga leta na slavopolnem prestolu avstrijskem onega li udom i lega potomca Rudolfa Habsburškega, ki že polnih štirideset let toli modro, toli slavno caruje tolikim in toli raznolikim narodom avstrijskim, — ne! tudi taka sveta čustva neso bila čista našim fakcijozom in tudi ne oficijozom, ki zobljejo iz bogatega dispozicij^kega korita: razupili so nas, da smo le hinavci in politiški licemerci. — Pač merili so po svojem vatlu!
Da takih nesramnosti ne moremo zadostno zavrniti, to je več kot očitno in umevno Vender ne dajmo se motiti. Naprej! — to bodi naše gaslo. Mnogo papirja smo popisali o tej velevažnej zadevi, no, nič ne bo škode, če rečem o tem tudi jaz nekaj primernih besed. Predočiti hočem čest i t emu čitajo-Čemu občinstvu, zakaj li se smemo odkritosrčno veseliti štiridesetletnice slavnega vladanja našega krepostnega vladarja zlasti mi avstrijski Slovani.
Zares veseliti se smemo, da je v usodepolnem letu 1848., v najbolj kritičnih dnevih, koje od Tise in Pada pretila domovini naši upropastujoča nevarnost od nezadovoljnih revolucionarnih življev, da je torej ravno v toli viharnej dobi Previdnost posadila na vladarski prestol mladega, no energičnega princa Frana Josipa, položila mu na mladostno glavo carski veuec in z žezlom prastare diuastije habsburške izročila mu usodo mnogobrojnih narodov avstrijskih. In glej, že v nastopnem manifestu dokazal je mladi vladar, da je dorasel ogromnej nalogi svoji in znal ceniti svobodoljubni pokret nemirne dobe 1. 1848.
Ustanek ob Tisi, Adiži in Padu grozil je strmoglaviti prastaro domovino našo Toda vsi ostali in od pamtiveka zvesto udani narodi avstrijski združili bo se pod zastavo mladega vladarja in porazili nezadovoljne puntarske in sovražne čete. In kdo je bil v toli viharnej dobi najboljši Avstrijec, najver-nejši podanik mladega vladarja Frana Josipa? — Nemec je škilil v Frankobrod in podrediti je hotel našo mogočno Avstrijo tujemu suverenstvu; Madjar
in Italijan bojevala sta se proti cesarjevim četam za svojo politiško osvobojo in nezavisnost. Preostaja nam torej še Slovan, — ki je rešil Avstrijo in —
— sebe! Živo so mu bile pred očmi pomembne besede voditelja pobratimskega naroda češkega, Pa-lackega: „ K d y b i statu rakouskćho (države avstrijske) nebylo již ode davna, musili bvehom (namreč Slovani) v interesu Evropv, ba ii u m a ri 11 v same pričiniti se co nej-dffve, aby se utvofil!" In združil se je Slovan pod praporom avstrijskim, združil se je Slovenec, Hrvat, Srb, Čeh, Poljak, Slovak in z mogočno vojsko tudi Rus (— oj! to je bil pravi pansla-vizem, — združeno vseslovanstvo! —) in rešil je Avstrijo in — sebe! Zlato gaslo mladega vladarja: Viribus unitis! — z združenimi močmi! — uauda-jalo je slovanska srca in liki sedmerim palicam Svatoplukovim lebdelo jim je pred očmi: Sloga in
— življenje, nesloga in — gotov narodni pogin!
Slovani I zapišimo si zlasti mi globoko v srca svoja to zlato gaslo! Otresimo se vender ie onega kletega greha slovanskega, kojega podeduje za rodom rod! Bodimo složni, kakor jeden mož, kadar je braniti koristi domovine in — svoje! Bodimo pansla-visti, združeni, krepki, kakor smo bili leta 1848.! Ne dajmo se slepiti od nasprotnikov svojih, kadar nas hote razdvojiti; pomislimo, da mora propasti vsak posamičnik, vsak osamljen narodič, in da le prava bratska sloga rodi moč, ob katerej se prej ali poslej morajo razbiti vsi sovražni napori, kajti: Viribus unitis!
Naj preskočim od te viharne dobe, ko je Slovan dokazal svoj pravi panslavizem, kar na I. 1867., ko je svobodoljubni vladar podelil narodom svojim novo ustavo, ki velja še danes in ki je dragocen dar narodom avstrijskim.
Vladsnje muogojezične in mnogoverske Avstrije, ki je gotovo jedina take vrste država, pa ni lehka stvar. Vsem ustreči, ni mogoče; vseh na-sprotstev, ki uznemirjajo posamične narode in rode boj mej narodi, vseh takih nasprotstev pa ne poravna, in pomiri nobena vlada. Preveč so zamotane koristij posamičnih narodov, preveč je mej rodovi prepirnih jabelk, da bi se smeli kaj kmalu nadejati miru in blagodejne sprave. In dokler se nekoji rodovi ne odreko one neutemeljene zgodovinske nadoblasti nad svojimi sosedi, ki se čedalje bolj zavedajo svojega robovanja, dotlej so zaman vsi poskusi. Če smo robovali že tisoč let, ondu imej zadosti, ponosni, trdosrčni sosed; privošči nam, da vsaj zanaprej dihamo prosti zrak in se veselimo življenja 1 Ali smo mi ravno zato na svetu, da s u-žimo tvojej pohotnosti ?! Le potolaži se, že korakamo čez Rubi kun!
Da se pa toliko ložje poravnajo nasprotstva in pohlepnost po tujem dobru mej razuimi narodi, v to pripomore pravična ustava. V le-tej ustavi postavljen je temelj za nadaljno zidanje. Le prav jo moramo umeti in imeti bratoljubno srce. Justitia — fundamentum regnorum! Avstrija ni naslednica Karla Slovanožrca. Že velikodušni cesar Franc I. odrekel bo je dedščini rimsko-nemških cesarjev, in UBtanovil je samostojno cesarstvo avstrijsko. Ferdinand Dobrotljivi osvobodil je narode svoje nečloveške tlake m osobnega sužnjištva. Sedanji cesar je pa osnovatelj duševne svobode!
Ustava, duševna svoboda in politika prava so torej drugačen dar narodom avstrijskim. Bodimo zahvalni! Bodimo zahvalni zlasti za ustavna člena 14. in 19., ki zamoreta spasiti avstrijsko SlovanBtvo vseh spon in zagotoviti mu slovansko prvotnost in zdravo individuvaluost, koja bode mogla lečiti tudi krute rane zapadne kulture, da se uresničijo Blavuega Stritarja preroške besede: Rešitelj svetu bode naj Slovan!
Toda prav moramo umeti ta dva dragocena ustavna člena! Ako jo tu zavozimo, vse je skaljeno in morda celo — izgubljeno. Sporazumeti se moramo in potem združiti in z združenimi močmi iti na delo. Pri tem delu pa bodimo ustrajni, borimo bo za svetinje naše kakor jeden mož. Kdor storiti tega neče, v tem naša kri ne teče! Tak naj se ne uriva mej — prvake!
Ustavni člen 19. zagotavlja narodom jednako-pravnoBt in pravo, da po svojih močeh v»ruje in neguje svojo narodnost in jezik. Toda ta čler izraža le vačelo, za izvršitev pa je treba še posebnega zakona. Iv čuditi se moramo, da potek? že jeduoindvajseto leto, iz ršitve onih načel pa neamo še doživeli. Kmalu bomo smeli reči s slavnim Srbom Popovičem:   3nKOHOA'»Bua   mm, ;»ai<oHo  mo.t>u,c je^y
(Zakonodavca crv, zakone moljci jedu). To so neuspehi slovanske nesloge in partikularizma! Da, da, zares: Divide et impera!
Narodi imajo torej pravo, da upotrebljujejo vsa zakonita Bredstva v obrambo svoje narodnosti in jezika. Narode pa karakterizuje naravni dar jezika in ne začasne politiške meje, ki prepogosto postavljajo mej dele naroda usodepolna danaidna brezna Ta ustavni člen podaje torej narodom prava brez ozira na začasne meje, ki se menjajo, a narod ostane. Li ni v tem členu označena narodna avtonomija, koje si naš narod želi že od viharnega leta 1848.? Tega in naslednjega leta terjal jo je narod naš, terjali so jo zastopniki naši v ustavnih zborih na Dunaji iu Krom i riži s povzdignenim glasom v podobi — združene Slovenije. Pesniki so to novo Slovenijo opevali z odušev-ljajoČimi pesnicami, narod je hlepel po združenji in uzorni rodoljub Peter, Kosler poklonil je narodu za ono dobo prav dober zemljevid slovenskih dežel. (Mimo grede" naj rečem, ali bi ne bilo umestno, da se ta zemljevid popolni in popravi ter pod& narodu slovenskemu? Ali nikdo ne čuti te potrebe? Družba sv. Mohorja bi ga najložje izdala in uštela za jedno knjigo. Toliko v blagovoljen preudarek!).
Vprašati se moramo, kako da je ta ideja omrtvela? kako* da je popolnoma potihnilo ono uzvišeno oduševljenje po zakonitem združenji, predno smo kaj dosegli? Kako je to, da so celo naši narodni zastopniki i /brisal i to točko iz svojega programa, ---če g a s p I o h kaj imajo?! Da,
zdi s» nam, da pohajajo naši politiški diletanti tja gori na Dunaj brez določenega programa, — da ugrabijo čas'h le kako drobtinico, ki pada z gospodove mize. To dobro znajo tam gori (iu še marsikaj, kar pa naj zamolčimo — za danes), odtod vsi naši neuspehi! Brrr! kako me prsti srbe! Toda — križ čez usta! (Konec prih.)
Domače stvari.
— (V budgetnem odseku) obljubil je včeraj minister Gautsch,  da se bodo napravile slo venske paralelke na gimnaziji v Mariboru.   O pa-ralelkah v Celji, Trstu in Gorici pa ni črhnil.
— (V Zagrebu) umrl je pretekli torek gosp. Anton Mažuranić, umirovljeni gimnazijski ravnatelj in brat bivšemu hrvatskemu banu Ivanu Mažuraniću v 84. 1. dobe svoje. A. Mažuranić bil je vrl rodoljub, obče priljubljen. „Matica Hrvatska" ki je ž njim izgubila jednega svojih ustanoviteljev in jako marljivega sotrudnika, razobesila je črno zastavo.
— (Suplentom) bodo se plače zvišale. V budgetnem odseku stavil je včeraj v tem zmislu poslanec Kraus resolucijo, ki se je odobrila.
— (P remešče n j e.) Notar Friderik pl. For-macher premeščen je iz Kozjega v Deutsch-Landsberg.
— (Sokolov Jour-fix) bode jutri večer ob 8. ur* v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. Reditelja sta gg. dr. Marolt in Leustek. Program Vojaška godba in petje.
— (I r red en ta.) Im eli smo, žalibog, že preveč priložnosti, da spregovorimo kakeršno koli, skoro vsak dan se ponavljajočo novost o naših „nere sencih". Drznost Tržaške „irredente" pa presega vse meje. Akoprav nazivajo nekatera Tržaška italijanska glasila vse pojave surovosti in sovraštva do vsega, kar je avstrijsko, z besedo »otročarije", prepričani smo, da so te ^otročarije" dobro utemeljene v nazorih Tržaških kolovodij. .Otročarije so bili plakati, katere so se videli po Tržaškem meBtu o priliki bivanja Nj. Velečastva cesarja v Trstu, — kakor smo to žalostno znamenje Tržaških Italijanov udanosti (C tta fedelisima) v kratkem omenili v štev. 97. našega lista, — »otročarije" so tudi druge iajave surovosti, kakor n. pr. mazanje slovenskih napisov nad prodajalnicami, ^otročarije" so tudi napadi na poznate rodoljube itd. Da se pa te ^otročarije" že jedenkrat ustavijo, preskrbeli so naši domačini sami, kajti stražili so neko tablo v ulici Gbega, — o katerej smo nedavno govorili — ter res zasačili ptička, kateri jo
i   je prišel ne le mazati, temveč ukrast!   Čudno je, da se ta irredentovska, protislovauska ptica imenuje Weide in je baje rojen Ljubljančan. Za sedaj so ga ključ in  izvestno ne bode v bodoče ,fijakerji", da maže in krade slovenske (Otročarija"   je  baje tudi,  da  je isti večer Rojaučan I. B. dregnil brez   uzroka vrlega
rodoljuba gosp. I. D. z nožem pod rebra. — „Otro čarija" je baje tudi to, da so dotičnega vročekrv-neža spravili v varno /.avetje. — Nadejamo se, da preiskava spravi na dan resno stran teh najnovejših „ otročarij" in s tem odkrije vsaj jeden člen dolge verige Tržaške irredente. »Edinost".
— (Vreme) bilo je do danes jako ugodno. Imeli smo mrzlo, a suho zimo. Danes pa se je za-temnilo in zače'o je malce pršeti in bati se je, da dobimo za praznike neprijetno vreme.
— (V Črnem Vrhu nad Idrijo) bili so izvoljeni: Matej Lampe županom, posestniki Jurij Lampe, Jakob Čuk in Janez  Pipan odborniki.
— (Novo sodišče) napravilo se je na Hrvatskem. Sedež mu bode v Novem Marofu, ura-dovati pa prične dne 1. januvarja.
— (Hrvatska naselbina v A v s t r a I i j i.) ,Narodni List" ima dopis iz Broad Watera  v Avstraliji, podpisan od 17 Hrvatov ondu bivajočih, ki Be živo zanimajo za dogodke v domovini ter pridno Čitajo časnike in knjige hrvatske.
- (Dalmatinskega vina) se je v preteklem meseci odpeljalo 4.552 sodov, mej temi 1.232 v Trst, 1.630 na Reko, 561 v Cette, 1.129 v Bordeaux.
zemljišno odvezo je bilo njemu podložnih 24 mest, 2 predmestji, 35 trgov, 760 vasij.
* (Dve gledališči pog oreli j ed en da n.) V Ameriki uničil je 13. t. m. ogenj dve gledališči, jedno v Oswegu, drugo v Chikagu. V Oswegu pogorela je namreč glasbena akademija mej predstavo, pri katerej je sodelovala brdka umeteljnica Lang-try, ki je nedavno tudi v Londonu žela občno in izredno pohvalo za svoje prekrasno petje. Jedno uro pozneje pa je ogeuj pogoltnil po predstavi veliko opero v Chikagi Pri obeh požarih zgorel ni nobeden človek.
vveiae m je >Wavili pod iVhajal v „f oftpise. — „<
»LJUBLJANSKI ZVON"
MtoJI (331—292)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
... r,j
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 19. decembra. Vojaške postaje v Kokasici, Cenici, Plevlji in Pije niči javljajo, da je bil včeraj zvečer močen, štiri sekunde trajajoč potres od zapada proti vzhodu.
Bel igrači 19. decembra. Kolikor doslej znano, izvoljenih 449 radikalcev, 74 liberalcev, 9 nepoznatih, naprcdnjakov niti jeden. Iz Banjskega, Vranjskega, Porečko-Rečkega, Pi-rotskega, Paračinskega okraja izid volitev še ni znan. Tudi resultat nekaterih ožjih volitev se še ne ve.
Peterburg 19. decembra. Danes objavljen je zakon, s katerim se letna podpora za dekliško šolo na Cetinji zviša s 5700 moljev na 10.000 rubljev. Za voditeljico in uči teljice na tej šoli določene so ruske državne pokojnine.
P eter burg 19. decembra. („Politische Correspondenz" :) Generalni poročnik Petrov imenovan je predsednikom državnih železnic, inženerski polkovnik pl. Wembrich ravnateljem Kursk-Harkov-Azovske železnice. Car je vsled neposredne uloge generala Paukerja, prometnega ministra, dovolil, da se da 20 častnikov inženirskega oddelka rečenemu ministerstvu na razpolaganje. — Vse te naredbe so v zvezi z nezgodo pri Borku in se zmatrajo kot začetek obširnih  preosnov v prometnem ministerstvu
London 20. decembra. Iz Suakina se brzojavlja: General Grenfell napadel je danes s 4000 angleških in egiptskih vojakov sovražne čete v njih utrdbah. Z naskokom vzel je so vražne utrdbe. Izgube neznatne, sovražnik iz gubil nad tisoč mož. Zmaga bila v pol ure gotova, na kar so naskočili konjiki in sovražnika popolnoma porazili. Sovražnik umaknil se je v Hašin Tamai, Grenfellovi vojaki pa so zaseli rove.
Razne vesti.
* (Baron Aleksander Jomini f) Brzojavno dobili smo vest, da je pretekli torek umrl baron Jomini, jeden najznamenitejših državnikov ruskih, pokojnega Gorčakova desna roka in povodom te smrti pravi odličen nemšk list: „Mit Jomini stirbt gleicbsam Fiirst Gortsehakow zum zweiteumale' Pokojni Jomini bil je porojen 1811.1. Otec bil mu je slavni ruski general in vojaški pisatelj Jomini Že za grofa Nesselroda stopil je bil v državno službo in kmalu postal svetnikom v vnanjem uradu. Jomini bil je učitelj umršemu prestolonasledniku Nikolaju Aleksandroviču, po njegovej smrti pa sedanjemu carju. L. 1882., ko je Giers bil imenovan na mesto Gorčakovljevo, imenovan je bil Jomini državnim tajnikom. Na kongresu v Bruselji 1884. leta bil je Jomini predsednik ter vse člane očaral a svojo ljubeznivostjo in finim taktom. Jomini bil je jako nadarjen in visoko izobražen mož, kot diplomat pa na izvrstnem glasu. Pod gladko, elegantno vrianjo ob liko skrival je svoje globoke misli in načrte in inozemski diplomati zmatrali so ga izredno premetenim državnikom. Politika, za katero je Joinini živel, prodrla je v ves narod ruski in vsprejela se na vrhovnem mestu. Njegove ideje bodo ga dolgo dolgo preživele.
* (Bogat knez.) Vladajoči knez Liechten stein ima v Avstriji 46 graščin in 164 pristav. Vsa njegova posestva obsezajo 104 štirjaške milje. Pred
Javna zahvala.
Dočiin se prirejajo načrti za osuševanje barja, preplavljal jo potok Borovnišica, ves zarasten z vodnimi rastlinami, ob vsakem deževji neoviran mahove, polje in travnike, uničujoč kmetu trpinu setev in košnjo. Slavni glavni močvirski odbor pa je. znajoč, kako pomoči v tej sili, dal iztrebiti ta potol: in izvel b tem, da voda tudi ob hudem nalivu brez škode hitro odteka. Štejem bi torej v sveto dolžnost, v imenu občine slavnemu glavnemu močvirskemu odboru, sosebno njega načelniku g. Fr. Trtniku in odborniku g. 1'eruzziju, za njegovo izvrstno nadzorstvo izrekati javno zahvalo na tem dobrodejneua činu, pravem začetku osuševanja barja.
Županstvo v Borovnloi, dno 17. decembra lf*88.
Jo«. Verfol*.
(868)
Umrli s«» v Ijuhljaiii :
19. decembra: Rudolf Rogel, dimnikarjev sin, 3 mes., Stari trg št. 5, za božjastjo.
V deželnej bolnici:
18. decembra: Marija Mrvar, gostija, 74 bjf, za plućnim edemom.
19. decembra: Anton Kosec, črevljar, 37 let, za plućno tuberkulozo.
19, decembra. Pri Malici : Schick in Bruckner z Dunaja. Pri Slonu: Kumel iz Zagrada. —  VValter iz Celja.
— Frohlich iz Lipskega. — Globočnik iz Krauja. — Schreiber iz Kentelija. — Kelsen z Dunaja. — Jona in Montegnlni iz Novare. — Gablikovvskv iz Prago.  —  Reich z Dunaja.
— Fllrst i i Čubra. — Derael iz Čubra. — Pollak z Dunaja.
— Prossinegg iz Hrastnika. Pri južnem kolodvora I Klemenčič in Kapami iz
Gradca. — Deltse iz Iloze. — Kagne iz Jezera.
Pri bavurskeiu dvoru: Mohar iz Jesenic.
Meleorologično poročilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- I krina v mm. 1
19. dec. j	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	741 •) mm. 740 1 mm. 739-4 mm.	— 72"C oo^c — 24° C	brez v. si. svz. si. sev.	megla jas. obl.	0'00 ma. 1
Srednja   emperatura —32°, za 1-3° pod normalom.
8J6^ 109-60 97-75
Akcije narodne banke... „ 876-— kreditne akcije .....     „   306 10
~ gld.
^ima-jslsEi "borza,
dne 20. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 81-90
Srebrna renta Zlata renta   . . b",. marčna renta
t
London
Srebro  .... ...
Napol.........
C. kr. cekini .... Nlemfike marke .... 4u/0 državno Bru*.ke is 1. 1851 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/„   .   . ... *>gerska papirna renta •>" „   • ...
štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunavu reg. srečke 5°/0        .     100 gld. Zomlj. obč. avstr. 4l/j°/0 /Jati zaat. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
ftudolfove srečke..... 10 .,
Akcije anglo-avstr. banke 120 ,,
Lvummway-druitt. velj. I7u gld. a v.
12P70 —
ih;i>/, -
f)-77 —
r»9»65 — 250 gld. 100 „
13f> gld.
171 „
101 „
93 „
104 „
123 „
122 „
99 !!
184 „
W u
114
danes
81-80
82 60 109-95
97-45 873 -. 305-60 121-55
9-601/, 5-75 5960 Kr.
25 95
75 75 75
60 75
75
Ji-
Za božično in novoletno darilo
priporočam
POEZIJE
SIIME. GREGORCIC-A.
II. zvezek.
Elegantno vezane z zlato obrezo, z bogato pozla cono sprednjo stranjo iti hrbtom po 1 gld. 60 kr., po posti 5 kr. več.   -  Broširane po 1 gld., po pošti 5 kr. več. (869—1)
FRANJO DEŽMAN,
knjigovezec, Sv. Petra ceatr, h. št. 6, Ljubljana.
m g v\ji —^(f* ~ '4i*v 5
Poslano.
10 48)
GLAVNO SKLADIŠTE
Vi
najčistije tužna
KISELICE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« Izkuian liek proti trajnom kašlju plućevino I ŽfliHen bolesti grkljana I proti meh. rnin> kataru,
f! I \ K K 1WATT0\I.IA
-       Karlovi vari i Widn.
Dva učenca
vsprejmeta se takoj v neko večjo prodajal-niro z mešanim blagom na Dolenjskem.
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda".
(835—8)
1
4 4 I f
Za božično darilo!
NARODNA KNJIŽNICA.
I. / \ i / i u.
POBRATIMI.
Koman. — Spisal čir. T. "\7~ošxija.lc-
Elegantno vezan 1 gld. 20 kr.
Dobiva  so v „NAUODNi   TISKARNI'  v Ljubljani in v druzib knjigarnah.
4 4 4 4
Jedino pristni, izvrstni, na razstavah v Trstu ♦
in v Ljubljani odlikovani J
brinjevec
T kot pijača In izvrstno zdravilo zoper vodenico, T
+ zttpirtMiJ« vc»«le iti oi»i«'/it\«> želodcu, od zdrav- X
:ni kov priporočan, prideluje iti prodaja v steklenicah ♦
# po 1 liter in več f
4 Anton Uršič
% (846—4)
\ Nent Vidu pri Vipnvl.
8 hektolitrov dobre stare
slivovke
proda so po 50 gld. hektoliter. Na zahtevanje ae pošlje pokušnja. _ _m
Fr. Pri f atol j (844—5) župan, Trilše, pošta Mokronog.
Y „Narodni Tiskarni v Ljubljani
prodajajo ae
ml zbrani sptst
v ■ v
1 t
|M> znižani ceni.
1. zvezek:
2. zvezek
Dpseti brat. Koinan.
I. Jurij Kozjak, slovenski janifar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesnisko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Siimkova ženifev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4. zvezek : I. Tihotapec.  Povest   iz  domačega življenja
kranjskih .Slovencev. — II. Grad Roj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 0. zvezek: 1. Sosedov sin. — II. )loč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter nokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitične^a agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-
tenbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Vabilo na naročbo.
Pred leti imeli smo „Slovenci* hkratu troje humorističnih listov, h, .laj pa, ko s koncem leta preneha šo „KO<JAi*»>, ne imeli hi nobenega veo. Ker bi t.» vvkHkor bil ntdostati-k v našem javnem zi\ljenji, ker se v šaljivi obliki more mrsikaj povedati, kar sicer ni možno, ker je še vedno MNfo predmetov za šal« in dovtipe, mnogo pa tudi taeih, ki »i novega tace^ra lista žele, sklenili smo izdajati z novim letom
političen in šnljiv list,
ki bode izhajal 1. in 15. dne VMacegn m<■-.«■« ... — „JSTZTTS" bode b odločno beNeilo, s satiro in humorjem razpravljal dnevna vprašanja, pisal hode, kolikor rnzuiere dopuNčnjo, svobodno tur skrbel čitateljem svojim za pouk in prijetno zabavo.
V ta namen prinašal bode poleg resnega in šaljivega gradiva vsakovrstnih Izvirnih ilustracij, vmes pa tudi lepo izdelane podobe naših veluuož. V prvi številki pride na vrsto prvi naš humorist, nepozabni Levstik, potem Pre-širen in dr.
Rodoljube po vsem Slovenskem uljudno vabimo, da nas duševno In guioluo blagovoljno podpirajo pri tem podjetji. Chn večji bodo sotrudnikov in Čitateljev krog, tem boljši, tem raznovrstnej i bode list.
„BISTCTS*4 stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gl«!., za četrt leta 1
Dopisi pošiljajo naj se na uredništvo, naročnina pa na upravnititvo „BETJS"-o"vo v „Narodni Tiskarni", kjer se vsprejemajo tudi liiserati, katerim se cena določa po dogovoru.
(828—5)
Uredništvo in upravništvo
si  naroče skupno najmanj deset izvodov.
•21)
SCO 3M.arl^ v slatin
če Grolloh-ova obrazna oremo < Verne Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, ogrc, ogoivlosti itd. ter naredi polti svetlo belo in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Sohminke). — Cena 60 kr. — Glavno razposiljalnieo ima J. Grolich v Brnn (Moravsko . — V Ljubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfnmer. (668—5)
ena
Prodajajo se v (37
„NARODNI TISKARNI"
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12.
Za božične praznike
priporoča
sladčičarska pekarija
v Lingovih ulicah raznovrstne sladčice, cvibake, potvfce, orehove kifelce, šar-keljne i. t. d.
Tudi so prodaja (868—2)
lacr-u-h. na vago -w
kilo po IH kr, 14 kr., II kr. ta O kr.
VIZ1TNICE
priporoča
„Narodnu Tiskarna"
po nizkej ceni.
M M M M M «K M M M
*
M •K
M. M
M M M M «K •K -K
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da no smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kadar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene] starosti (n. pr. v 40 , 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja upeljane ima Viajemno #.u »-rova I mi  ban  a „SL^-"VI v Pragi, katere
prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10°, D1 v prejšnjih letih pa tudi že po 20° „, 25%, celo 48°/0-
Konci leta 1880. bilo je pri banki „SLAVIJP' za življenje zavaruvahih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev.
Vsa pojasnila da e brezplačno (888—76)
j
glavni zastop banke „SLAVLJE" v Ljubljani
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
M-+
»
ft »
w w w *
n
C. kr. konces. parobrodarsko društvo
CUNARD LINE
za severno in južno
Podrobnejša razjasnila  diije „OXJ^T^-^3D   UasTE*1- V   »liol "V^lđ.L-rivo "tor. 28, Trst. (869—8)
Za najprimerneje
- s podobo pesnikovo v bakrotiskn. -
Mehko vezanih stane vseh šest zvezkov......gld. 15,—
V platno vezanih............... » 18.60
V polu platno vezanih......
V prekrasni vezni •: Blatim obrazkom
V Ljubljani, v 17. dan decembra 1888.
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
založna knjigotržnica
7T
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk »Narodne, TiBkarne".
5