Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 11. V Ljubljani, v soboto 18. marcija 1899. Letnik IV. ,'Slovenskl I»lat“ izhaja v sobotah dopoiudne. - Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka slane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista" — Nefrankovanl doplal se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov Lista". Uredništvo in upravnistvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne uro od 9—12 ure dr p. in od 2—4 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Katoliško-narodna stranka o položaju. V četrtek zvečer je imelo „ Katoliško politično društvo* v Ljubljani svoj občni zbor v „Katol škem Domu*. Knezoškof ljubljanski poslal je zborovalcem svoj pozdrav. Za nas je shod važen, ker sta na njem izrazila svoje mnenje dva slovenska državna poslanca. Drž. poslanec Fr. Povše risal je položaj na Dunaju z dvema barvama, a svitlejša je bila neugodneja. Opisoval je rovanje obstrukcije, ki je preprečila s premenljivo taktiko vse predloge in končno primorala vlado, da je posegla po § 14. Slovenska delegacija je imela težaven položaj, ker tudi pod to vlado je moralo prestati slovensko ljudstvo mnogo krivic: sklep graškega nadsodišča, imenovanje v šolstvu in v justici. Culi so izraze skrajne nevolje, da se slovenska delegacija nahaja v tej zvezi. Govornik pripozna, da so bili ti glasovi opravičeni. Začul se je tudi glas štajarskih deželnih poslancev. Slovenski poslanci, osobito pripadniki našega društva, so storili svojo dolžnost. Naznanili so vladi in večini, kolika ogorčenost vlada v domovini in združena desnica je pripoznala utemeljene te pritožbe, ker so v zakonu utemeljene. Slovenskim poslancem„se je dejalo: „Vaše zahteve so tako opravičene, da jih mora vlada potrditi." Sestavili smo svoje postulate in jih izročili tudi mi-nisterskemu predsedniku. Odgovor njegov ni bil tako ugoden, kakor so se nadejali poslanci, toda priznati se mora, da bi bil odgovor ugodnejši, ko bi predsednik bolje poznal razmere slovenskih dežela in se ne zanašal na informacije od drugod. Po katerih uplivih so postale za slovenske postulate razmere neugodne, ni težko uganiti. Dobro se je vedelo, da se naš narod popolni, če dobi univerzo, o kateri je vitez Javorški dejal: „Vi morate zahtevati univerzo, ker potem bodete ložje zahtevali od vlade, naj Vam da domačih uradnikov.14 Rezultata vseh pogajanj govornik še ne more prijaviti. Hvaležno se spo- Slovensko gledališče. 14. marca. — Fužinar. Igrokaz v štirih dejanjih. Francoski spisal G. Ohnet. (Gostovanje gospoda Ignacija Borštnika iz Zagreba) Ohnet je francoska Marlitka. S svojimi ganljivimi, deloma romantiški navdahnjenimi, z realistiškimi mrvami potresenimi romani je uprav razvnel širše občinstvo. Ker so nekateri izmed teh romanov kar kričali po odru, poprijel se je tudi on gledališke industrije, temveč ker je v Francozih splošna navada, vse, kar vzbuja pozornost in senzacijo, prirejati tudi v drama-tiški obliki. Ohneta ni kar nič motilo, da ni mogel ravno one, maso vabeče posebnosti svojih romanov prenesti popolno v dramo, saj vender njegovo slavno ime zakrije vsako dolgočasno banalnost......... Gledališče bi bilo pri tej igri gotovo prazno, da nismo imeli ljubega našega rojaka gospoda Borštnika kot gosta. Redke so prilike, da on nastopi na našem odru, ker je Zagreb tako oddaljen in pa ker ga je sila težko pridobiti za gostovanje........ minja moškega obnašanja vlade v zadevi hr-vatske gimnazije v Pazinu. Ministerski predsednik je nekoč dejal: „Zakaj ne zahtevate tudi popolnjenja svojih gimnazij ?“ Mi to zahtevamo! Tudi popolnjenje obrtnih šol nam je obljubljeno. Govornik pripoznava tudi resno voljo kmetijskega ministerstva, a vlada ima mej seboj tudi nekaj takih mož, ki svoje informacije dobivajo od uradno jim podrejenih oseb in celo od obstruk-cijonistov. O teh informacijah izreka govornik ostro sodb) in odločno pove, da klub, v katerem sede slovenski poslanci, ni bil nikdar vladen, nego samo klub, spadajoč k parlamentarni večini. Pregledali smo račune tistih, ki so želeli, da razpade desnica, zato smo ostali v večini, ki se je trdnejše zvezala. Boj, ki se bije sedaj, ni boj za jezikovne naredbe, boj je za nemški drž. jezik, za nemško hegemonijo. Preparirati se hoče Avstrijo, da postane sposobna za to, za kar so jo namenili nemški nacijonalci. Za nemško hegemonijo pa dela tudi nebroj skritih sil ... . Tudi z Ogerske se čujejo klici za nemško hegemonijo v Avstriji, vsaj je Deak ustvaril dualizem, da ostane Avstrija nemška, Ogersba pa madjarska. O § 14. pravi govornik, da je bil opravičen, ker vlada od parlamenta ni mogla najpotrebnejšega doseči. Želimo, da bi § 14. dolgo ne vladal, ker na parlamentarnem terenu smo mogli vsaj razkriti, kake krivice se nam gode. Kak bode izid? Govori se o spravi, a govori se o spravi v Šleziji, v Primorju itd. pa ne. Odločno se izražamo proti jednostranski poravnavi, ker ne maramo, da bi se vresničil Hohenburgerjev načrt: „Ker v sudetskih deželah ne moremo potujčiti Čehov, prosta nam mora biti pot do Adrije". „Mir ljudem, ki so dobre volje", in take volje so nemški katoliki, ki so zopet zadnji čas z jasno izjavo pobili vsa domnevanja, da se nam bodo izneverili. Te može pa nihče v večini ne sme žaliti s sklepi, kakor je bil oni o Husovem spomeniku. Govornik se čudi, da nemške stranke na levici po svojem referentu sestavljajo tudi zahteve na Kranjskem, kjer imajo itak več, kakor Igral je Filipa Derblaya. „Das Geheimnis eines grossen Schauspielers liegt in seiner ange-borenen Eigenschaft, seine Seele irradiieren, aus-strahlen zu lassen, und dadurch in Verbindung mit dem Publicum zu treten", pravi Strindberg. O istinitosti teh besed se je vsakdo prepričal, kdor je videl Borštnika na odru On nas s svojo besedo in igro ujame, osvoji, fascinira. Ulogi, katero predstavlja, vtisne pečat vsega svojega bistva ter nas prisili, da ž njim mislimo in čutimo. Kot pristašu novega realistiškega sloga v igralski umetnosti, mu je geslo narava. Druge resnice ne pripozna. Tehniško dovršen je, poln moči, jasnosti, odločnosti, poleg tega pa mojster v dijalogu. V kritičnih trenotkih doseže skrajnost v naravnosti in strasti. Seveda bi se morali pri nas igralci ozirati v tacih slučajih na one ljudi, ki ne preneso najmanjše estetske muke, pa če se jim ob jednem nudi največji igralski ali pa literarni užitek .... Borštnik je igral Derblaya v najpripro-stejših oblikah, pa je bil vedno interesanten in duhovit. Kako je s svojo mlado, lepo ženko ravnal začetkoma nežno in obzirno, potem, ko jim gre. O spravi se je pošteno izrazil načelnik mladočeškega kluba poslanec Engel. Nemcem je dejal: „Kolikor Vi koncedirate Slovencem na Štajarskem, toliko Vam tudi mi damo“. (Živahni „ Dobro “-klici.) Grozi se, da bode Thunovo ministerstvo padlo. Morda se bode to re8 zgodilo, ker v Avstriji je vse mogoče, a dolgo nova vlada ne bo delala brez nas. (Klici: Niti pričeti ne sme, če je desnica združena!) Zmaga bode avstrijske misli, ki znači jednakopravnost avstrijskih narodov! Drž. poslanec dr. Krek je govoril o taktiki katoliško-narodne stranke proti slovenskemu liberalizmu. Kdo je katoliški politik? Vsak. kdor pripoznava katoliška načela, vsak, kdor jih brani in jim skuša izvojevati zmago, Dasi imamo pri nas več smeri j, to nič ne dene, da se ne bi skupaj shajali in občevali mej seboj kot bratje. Stranke, ki nimajo zgoraj označenega temelja, vlada terorizem. Mi pa hočemo pri človeku tisto avtoriteto, ki jo Bog hoče, in tisto svobodo, katero Bog hoče, da jo človek ima. Na Slovenskem so konkretne oblike liberalizma, kar dokazujejo v najnovejšem času dr. Tavčarjevi izrazi na shodu v Krškem. Na znanje moramo vsprejeti te izjave in se po njih ravnati. Boj proti škofovim zavodom je boj proti škofovi avtoriteti v njega lastnem delokrogu; boj proti zadružnemu življenju pa ni zato, ker bi bil morda kje kak liberalni pristaš gmotno oškodovan, nego boj je zato, ker liberalizem ne pusti, da bi stanovi med seboj se krepili. Ravno to vidimo v boju proti konsumnim društvom. Ker se boj proti konsumnim društvom vrši, se pljuje na vse zadružno življenje, na vse gospodarske zadruge, na vse posojilništvo. To zadružno gibanje pa se mora vedno kriti s inten-cijami katoliških politikov. Kaka taktika naj velja? Govornik opozarja posebno na to, da tistih mož, ki bi bili sicer naši, ne odbijajmo. Politično življenje se mora oživeti mej nami, časopisje postati mora živahnejše’ se je čutil žaljenega v svojem moškem ponosu, pa postajal vedno razkačenejši, posmehoval se ironiški, bil vedno glasnejši, burnejši ter končno glasno ihteč padel na divan! In v zadnjem dejanju njegova brezmejna gorečnost! Občinstvo je vstrajalo do konca ter pozabilo ob njegovi igri vse druge hibe. Borštnikovo umetnost v vsem obsegu pa bi še le spoznali, ko bi nastopil v kaki Ibsenovi, Hauptmanovi, Schakespearejevi drami. Zal, da tem ni mesta na našem odru, na katerem se šopirijo »Trije pari čevljev" pa še kako drugo skrpucalo. Gdč. Slavec je prepiičala v ulogi Claire, da jo moramo vender smatrati za resno igralko. Igrala je z vnemo, poštenim navdušenjem in nekatera mesta prav z umetniškim zanosom V trenotkih pa, ko ji je treba srčnih tonov, pravih globokih čutov, zmanjka ji tal. Niv6 njene igre je bil za naše razmere zelo visok. Omenim še gg. Danilovo in Polakovo, pa g. Ine-manain Danila; svoje naloge so izvedli dobro. Režija, notranja in oblikovna, je bila neprimerna, pomankljiva i. t d. m. osnovati se mora kolikor mogoče malih političnih centrov in snovanje zadrug naj se krepko nadaljuje, kjer so koristne narodu. — Poročili, kateri smo slišali na shodu kato-liško-političnega društva, sta napravili na nas vtis, da se v stranki vrši znamenit proces, namreč prehod iz stare konservativne v novo krščansko-socijalno strujo. Nadejamo se, da bode ta novi, času primerni pojav našel odmeva tudi v taktiki, katero začrtava vodstvo stranke svojim državnim in deželnim poslancem. Deželni zbor kranjski. Starega strelišča čestitljivi prostori so zopet vprejeli gostoljubno tudi tiste naše deželne očete, ki ondi ničesar druzega ne pogrešajo, kakor dobre kuhinje in še boljše pijače ljubljanskega „Narodnega Doma“. Stavba deželnega dvorca počasi napreduje. Deželni odbor je radi tega vprašal vse tri klube, ako bi ne bilo primernejše, po Veliki noči zborovati v „Narodnem Domu", kjer je dovolj prostora. Tako bi se najložje izvršil stari načrt, pridobiti veleposestniške poslance za „slovensko stvar". Ker se dr. Tavčar nad kazinskim pragom ni nikdar spodtikoval, se bodo dotični računi z veleposestniki menda tem lažje uredili, ker je v „Nar. Domu" za nemško postrežbo že naprej preskrbljeno, težje pa bode po znani abstinenci pri „Naši Straži" s katoliško-narodno stranko. V drugi seji dne 14. t. m. so bile na vrsti razne formalnosti. Deželni glavar je naznanil, da je cesar dovolil, vsprejeti deputacijo deželnega zbora v zadevi slovenskega vseučilišča. Predlagal je tudi, da se presvetli knezoškof, ki se tudi tega zasedanja udeležuje, naprosi, da naj je ob ozdravljenju sv. očeta tolmač udanosti in spo štovanja kranjske dežele pri sv. očetu. Poslanci so temu predlogu soglasno pritrdili. Po govoru dež. glavarja obrnila se je po zornost na novega poslanca kranjskega veleposestva Antona Ulma. Mož je dolg in se kaže precej raztresenega, ker je menda prvič med tako modro družbo. Najlepše na njem je njegova toaleta. Kako naj se obnaša in kam naj stopi, kaže mu z roko postrežljivi grof Bar bo. Njegova izvolitev se je potrdila, potem se ga je pa še na mesto poslanca Luckmanna izvolilo v upravni odsek. Poročila deželnega odbora so se odkazala raznim odsekom, ki so takoj pričeli svoje seje. Deželni zbor kranjski je imel včeraj tretjo sejo. Na mesto obolelega g. deželnega glavarja pl. Detele je predsedoval njegov namestnik baron Lichtenberg. kateri prečita zahvalo sv. očeta za čestitko dež. zbora povodom ozdravljenja. Poslanec Šubic utemelji nujni predlog, naj deželni odbor odpošlje prošnjo na železniško ministerstvo, da bi tudi v zimskem času vozil s Trbiža do Ljubljane takozvani potresni vlak, ki bi prihajal v Ljubljano med 7. in 8. uro zjutraj ter odhajal okolu 7. ure zvečer. Predlog je bil soglasno vsprejet. Deželni zbor je dalje sklenil, da se namesti vsaj 5 deželnih živinozdravnikov z letno plačo 600 gld., od katerih bi dežela plačevala 400, prizadete občine po 200 gld. V prvi vrsti se je ozirati na Metliko in Mokronog. Deželni odbor se je pooblastil da od gosp. Val. Šubica v Poljanah kupi umetniško zapuščino bratov Šubic za znesek 1500 gld. ter to svoto izplača v dveh letnih obrokih. Baron Schwegel je na to poročal obširno o muzejskem zakladu ter utemeljeval že davno nameravano (!) organizacijo dež. muzeja. Skupni troški za muzej 1. 1897. so znesli 9098 gld. 82 kr, pokritje 9249 gld. 23 kr. Redna potrebščina za 1. 1899. se proračunava na 6396 gld. Računski zaključki in proračuni ustanovnih zakladov se odobrč. Čista imovina vseh 22 zakladov je koncem 1. 1897. znašala 2,049.019 gld. 34'/2 kr. Deželni zbor je pooblastil deželni odbor, da sme dovoliti nad 20% priklade onim okrajnim cestnim odborom, ki dokažejo višjo potrebo, Deželni posojilni zaklad je imel 1. 1897. potrebščine 203485 gld. 18Va kr. Garancijski zaklad dolenjskih železnic je imel v 1. 1897. izplačil 37.410 gld. 30ya kr. Proračun za 1. 1899. se odobri. Prošnja županstva na Vinici za podporo k zgradbi nekega studenca se s priporočilom izroči dež. odboru, istotako prošnjo županstva na Trati za popravo občinske ceste Trata — Lučne. Glede izločitve vasij Brezova, Reber, Selo in Piano iz sodnega okraja novomeškega ter združitve z okrajem žuženberškim se naroči dež. odboru, da v tem smislu stori vse nadaljne korake. — Občini Vojsko se za vzdrževanje občinske ceste od Gorenje Idrije dovoli na leto 200 gld. Prošnja davčnih občin Hrenovice, Gorice, Landol, Šmihel in Studenec za združitev s po-stojinskim sodnim okrajem se odkloni. — Prošnje županstev Mala Gora, Stara Cerkev, Štange itd. za okrajno cesto do Dobrepolja, dalje županstva v Logu za uvrstitev obč. ceste Knežja-lipa-Log med okr. ceste in podobčine Čatež za novo cesto čez Ukrog se izroče dež. odboru' Prošnja posestnikov s Sela pri Šumbregu za ustanovitev samostojne občine se odkloni. Prihodnja seja v torek. Izvirni dopisi. Iz Kolobocije; koncem 19. stoletja. Dokončal sem precej srečno agitatorično opravilo, zato vstopim v hišo, kjer se skazujejo telesna dela usmiljenja proti gotovi odškodnini. „Danes imajo naši občinski očetje važno zborovanje. Odločevali bodo o smrti in življenju nem škutarsfva na naši univerzi", pripomni prijatelj krčmar, ko postavi merico dolenjskega pred-me. Peljal se je gori tudi rudniški zastopnik in ž njim naš nstari Kranjc". Grom in ... ta dva, da uničita ves moj trud? Počakamo izida zborovanja. Očetje so se važno vsedli okoli javorjeve mize. Komaj so si pred nekaj meseci po hudem boju z modernimi mokrači priborili slavno zmago in rešili svojo ožjo domovino, danes pa pride med nje pri nas že enkrat pokopani neprijatelj, ki pa je začel zopet glavo dvigati kot moderni „stari Kranjc". V svesti si gotove zmage jim piha na dušo in dokazuje, kako koristno je za njihove sinove, da se že prično v prvem razredu učiti blažene nemščine. Prišli bodo k vojakom, šli bodo po svetu kot delavski sinovi dela iskat. Kam se pride s „kranjsko špraho" in kam z nemško? Nekateri očetje so že začeli pritrjevati. Oglase se pa korenina oče župan in pravijo, da nikakor niso zoper nemščino. „ Kolikor jezikov kdo zna, toliko mož velja." Posebno v zadnjem času bi bilo znanje te Šprahe potrebno, ko večina uradov samo nemški dopisovati zna. Vender pa mora vsak pameten človek vedeti, da naj se otroci naj pred nauče slovenskega abc, ker tega bodo v prvi vrsti rabili, in še le na podlagi tega nemškega, kajti, ako se začno učiti obojega ob jednem, ne bodo znali ne prvega ne druzega, naučili se bodo le čudno kolobocijo. Predlog prišel je na glasovanje in izrekli so se — ti nazadnjaški zatiralci nemčur-stva — zoper poduk nemščine v prvem razredu. Uboga konjiča! To sta jo popihala z borilci za veliko Germanijo tja doli proti Kolobociji. Kak poraz! Pred tednom pri zborovanju v Kolobociji razun dveh vsi Bza", danes razun treh (odvisnih) vsi „kontra"! Kontra je bilo tudi okoli 500 delavcev na velikem zborovanju, kontra ves odbor bratovske skladnice, ki sicer stoji pod predsedstvom rudniškega vodstva. Kaj bo sedaj iz te kolobocije? Govorimo jasneje! Deželni odbor se je pritožil zoper naredbo deželnega šolskega sveta, ki je na prizadevanje naših Nemčurjev dovolil poduk nemščine že v prvem razredu topliške štirirazrednice. Ministerstvo pa ni samo odločilo, v nasprotnem slučaju bi bilo pač, ampak je prepustilo to zagorskemu in ržiškemu občinskemu odboru in odboru bratovske skladnice kot zastopniku delavcev. Kako zagorski umetno skovani nemčurski občinski odbor izraža javno mnenje prebivalstva, je že večkrat izvrstno pokazal. Deželni šolski svet — upamo — sedaj ne bo v zadregi, popraviti, kar je zakrivil, in bo ukazal, da se prej ko mogoče iztrebijo iz 1. in 2. razreda samo nemški abe- cedniki. Seveda! Zagorska občina velja za nemško, dasi sedi le v njenem zastopu nekaj Nemčurjev. Tako se je in se nam Slovencem še vlada umetno, ker nam manjka narodnega ponosa, značajnosti, možatosti in ker se čutimo bolj odvisne, kot smo v resnici. Žalostna nam majka! Nemčurstvo nam deli klofute na desno in levo. Velmožje njegovi dobivajo zlate križce, kateri se pripenjajo z največjim sijajem, in mi jim pri tem hlapčujemo, kumujemo in se udeležujemo banketov v šulferajnskih dvoranah njim na čast prirejenih. Potem ni čudo, da se nas nič ne boje, da se norčujejo iz našega naroda in ga žalijo, žalijo na vse mogoče načine. Kdor pa pokaže le malo narodne zavesti, , malo samostojnega mišljenja, alč po njem! Uničimo ga! Proč ž njim! Ako bi bili mi Slovenci med seboj tako prizanesljivi, tako popustljivi, kot smo do tujcev, ki nam sistematično krčijo zemljo in rod, potem bi med nami vladala najlepša sloga, in ne bili bi razbiti v toliko strank, ki te prav po mesarsko koljejo med seboj. Da, če se gre zoper rodnega brata, če se gre za strankarske in osebne koristi, potem pa ne manjka eneržije, potem je na razpolago dovolj močij, dovolj gmotne podpore. Dokler bo tako, šopirilo se bode med nami nemčurstvo, občine, ki so slovenske po prebivalstvu, se bodo imenovale nemške in bodo pošiljale peticije zoper nas Slovence na nemško nacijonalne državne poslance, odklanjale pa bodo za nas Jugoslovane prepotrebne in opravičene zahteve, kakor n. pr, vseučilišče v Ljubljani. In tudi v urade in šole se bode vedno bolj kar pod roko zoper-postavno utihotapljala nemščina, kakor se je to zgodilo na naši štirirazrednici v Toplicah na prizadevanje par Nemčurjev iz čudno čistega nemškega plemena, bivajočega doli ob hrvaški meji. Svoje, za naš narod krivično postopanje pa ogrinjajo v plašč ljubezni do bližnjega, češ to je za otroke silno koristno in potrebno. Mi se le čudimo, zakaj n. pr. slavni agitator za „šulferajn" in „zidmarko", trgovec Mihelčič, te potrebe ne uvidi pri svojih otrocih, in zakaj jih ne pošilja v šolo, za katero tako goreče skrbi, da se potrudi celo v odborovo sejo ržiške občine, pri kateri nima prav nič opraviti. Res prijetne razmere vladajo v deželi Kolobociji in vsak dan prineso toliko zanimivega, zabavnega, da je Človek kljub resnim bojem z modernimi mokrači in zastarelimi starimi Kranjci, ki pa so začeli zopet od smrti vstajati, vedno dobre volje. Mi tudi o postnem času ne počivamo, ampak prirejamo „zabave“ in „plese", ki pa v zborovanjih in shodih obstoje. Kakor po vsem Slovenskem, tako skrbe za zabavo tudi pri nas posebno „konzumi“. „V nedeljo bo pa zopet shod pri Medvedu", završalo je po Kolobociji. Vedite, da naše ljudi beseda ahod kar elektrizuje. Pa nov ,, konzum" bodo uatanovili, zašumelo je in šumelo. Uhu! Bu! Konzum, zum, zum! Sklicatelju ahoda 8e je čudno zdelo, da je naenkrat vse, tako „hladnou poatalo. Pa shod je minul brez povodnji novega konzuma, le po rudniškem se je udrihnilo. Pri nas imamo že tako dva: rudniški, kateri ima le ime konsuma, sicer je pa navadna trgovina pod vodstvom ravnateljevim, kajti delavci nimajo deležev in tudi nič besede. Z dobičkom razpolaga ravnatelj „po svoji previdnosti". Dalje: soc. demokratični konsum s filijalo. Čudno, teh dveh nihče ne vidi in jih puste na miru, mi pa še na to mislili nismo, in je vže završalo. Naša želja je pač, da bi delavci imeli en skupen, neodvisen konsum, ki bi izvrstno deloval. V nedeljo je imela shod pod sv. Jurjem kmetijska podružnica Zagorje Izlake. In zopet je šumelo in so klicali na pomoč junake, ki bi za pijačo shod razgnali, ker, snoval se bode — oj konzum! Neumnost ali hudobija, ali pa oboje skupaj! Pač smo se pa posvetovali o ustanovitvi mlekarske zadruge in o upeljavi novega govejega plemena namesto sedanjega sivega. Ako hočemo kaj doseči, bodimo gluhi za kričanje in delajmo neustrašeno, neutrudno za mili nam narod! Z Morave. Brno 13. marca. —K — Prostšjov je malo mesto hanaško, ali — napredno. Pred kratkim časom so gospodarili v njem sami Nemci, sedaj je pa mesto v čisto čeških rokah; z energijo se je prostčjovskim rodoljubom posrečilo, pregnati usiljene Nemčurje iz vseh javnih mest in stolic. V tem malem Prostčjovu se je 5. t. m. vršila prva seja kuratorija za stalno tržnico in razstavo „Muzejne in obrtne jednote". Tu se je sklenilo, da se tržnica in razstava kmalu odpre. Za raztavo se je oglasilo že precej firem. S to tržnico in razstavo bo po uzoru praške in hrnske spojen tudi informacijski bureau. Predsednik kuratoriju je Ig. St ec k. V tem mestecu obstoji tudi gospodarsko društvo, katero izvrstno deluje. Dne 9 t. m je to društvo priredilo v Prostčjovu, 12 t. m. pa v Vzlatkach predavanji. Na prvem se je obravnaval predmet: Kako se naj uspešno Prostčjov založi z mlekom in na drugem: Važnost mlekarskih društev in skupnih mlekaren. Danes pa ima to društvo občni zbor, kjer bo poleg običajnega programa i govor dež. in drž. poslanca I. Roskošnega: „0 organizaciji poljedelcev". „Jednota Českych pivo vari a sladkfi na Morave" hoče v kratkem ustanoviti v Olomucu tržnico za ječmen in hmelj. Monakovka „Alg. Brauer und Hopfen Zeitung" ne veruje, baveč se s tem projektom, v prospeh take ječmenove burze, pač pa prorokuje hmeljevemu trgu uspeh v najbližji bodočnosti. V okolici Olomuca raste veselje do gojenja hmelja od dne do dne. Središče dosedanje trgovine s hmeljem so Tršice, katere so precej oddaljene od železničnih postaj. Po mojem mnenju bo ta tržniča vrlo pospeševala umno gojenje hmelja. „Ustredna jednota česk^ch obchodnikh na Moravč sidlem v Pferove" (poslednjič je bilo napačno v Prostčjovu, kar s tem popravljani), izda v kratkem „Adresar čeških slovanskih exportnih firem", kateri bo tiskan v ogromni množitti. Pošiljal se bo zastonj vsem interesentom. Inserovati zamorejo samo Slovani. Cela stran velja 12 gld., pol 6 gld. 50 kr., tretjina 4 gld. 60 kr., šestina 2 gld. 60 kr., osmina 1 gld. 76 kr. To je vrlo dobro zamišljeno podjetje za zboljšanje naših gospodarskih razmer Kdor hoče kaj več poizvediti, naj se obrne na ^Sekretariat Ustfedni jednoty českčho obchodnictva v Pferovč". Stalna tržnica in rastava v Brnu lepo napreduje. Dne 9. t. m. je započel v njeni čitalnici prof. S. Krejči za člene #Ustfedniho spolku živnostniku moravskych“ celo vrsto predavanj o menicah, trgovskem pravu in knjigovodstvu, katero se bo i praktično učilo. Vidimo torej, da Čehi na Moravskem delajo v vseh ozirih. Glavna briga se seveda posvečuje gospodarskim stvarem, kar je popolnoma umevno. Človek se tam popraska, kjer ga srbi, da se iz razim po domače. No, narodnega vprašanja tudi ne pozabljajo. Dne 7. t. m. se je akt ro v vsakem selu slavila stoletnica rojstva znamenitega pesnika Čelakovskega, vsaj vsi lokalni listi so pisali o pevcu „Rfiže stoliste" in prinašali programe in opise slavnostij. Moravski deželni zbor napreduje v svoji nedelavnosti. V soboto 11. t. m. n. pr. je moral gospod predsednik četrt ure zvoniti, da je bila seja sklepčna. Razume se, da pa pri zvršetku ni bila niti malo. Kaj hočemo? Včeraj so imeli tukajšnji socijalni demo kratje shod, kjer sta govorila sodrug Haberman in drž. posl. dr. Verkauf. Na dnevnem redu: 13. marec 1. 1848. in absolutizem v Avstriji. Haberman je mlad mož. Dr. Verkauf je mož pri 40 letih, elegantno oblečen, z dolgo, rmeno brado in zlatimi cvikarji, on se je z rezkim glasom predstavil občinstvu, ki je zaploskalo Shod se je začel ob polu 10. uri zjutraj, izvršil se je ob 12. uri. Potem so pa socijalni demokratje odšli po mestu v demonstrativnem sprevodu in prišli v konflikt s celim korpusom policajev. Mej brnskim delavstvom se socijalna demokracija zelo širi. Pri volitvah za bolniško blagajno so prodrli z ogromno večino. Njihovi kandidati so dobili do 14.228 glasov. (Žalostno; Tudi pri nas bi bil napredek soc. demokracije velik, da ga ni zaustavila slovenska kršč. soc. organizacija s sooijalnimi dejanji. Stranka na rodnih čeških delavcev, naj bi nastopila to pot in tudi v Čehih bi internacijonalizmu odklenkalo. Opomba uredništva.) Brno šteje 108.000 stanovalcev, od kojih je jedna tretjina delavska in maloobrtnijska. Elektrike, kakor tudi poštenega vodovoda Brno še nima. Politiški pregled. Deželni zbori. Največja pozornost političnih krogov obrača se na zborovanje češkega deželnega zbora. Češka politika je postala odločilna za avstrijske razmere. Nemški zastopniki se sej ne udeležujejo, zato je odstopil tudi pod-maršal Nemec dr. Verunsky, na katerega mesto bi Čehi radi spravili dr. Podlipnega, a imenovan je bil Wohanka, tudi Mladočeh. Sprava na Češkem bode šla po vodi. Nemci so proti vsemu, ka rbi Thun predlagal. Sami so med svojimi zaupniki razpravljali, kako bi se sprava dala doseči potom jezikovnega zakona. Podrobnosti teh pogovorov je izdal poslanec Barnreither in Thun je hitel, dogovarjat se o zakonu, ki bi ugajal dogovorom nemških prvakov. A opekel se je. Barnreitherja so proglasili izdajicam in Thunu povedali, da so proti njegovemu zakonu. Tudi Čehi so proti Thunovemu načrtu, ker bi po njem Čeh v nemških krajih ne našel pri sodišču tiste jednakopravnosti, katera mora veljati v vseh krajih in vseh deželah krone češke. „Deutsches Volksblatt" in „ Deutsche Zeitung" pa sta se potegnila za Thunov načrt in bi bila torej obstrukcija zopet razdvojena. Širijo se vesti, da Thun pade, če se mu ne posreči pomiriti Nemce in Čehe, ker to je višja volja. Čast višji volji, a Čehi svojih pravic na ljubo lepim nemškim očem in priljubljenosti na zgoraj ne bodo prodali pod nobenimi pogoji. — Vesela znamenja se kažejo v dalmatinskem deželnem zboru. Hrvatje in Srbi so složno glasovali proti izdatku za italijansko šolo v Spljetu. — V koroškem dež. zboru so bili Slovenci prezrti v v vsih odsekih. — V štajarskem dež. zboru so dobili Slovenci po jednega zastopnika v 'vsakem odseku. — V tržaškem dež. zboru so se Lahi zopet izrazili, da ne potrdijo izvolitve Ivana Nabergoja. Vlada je, kakor se danes poroča iz Trsta, uničila ta sklep. — Isterski dež. zbor ni sklican, ker vlada ne ve, kako bi mogel redno poslovati. — V šlezijskem dež zboru so nemški nacijonalci stavili predlog proti jezikovnim naredbam, a dež. glavar ga je za vrnil. — V tirolskem dež. zboru se nadeja vlada spraviti laške in nemške poslance na pod lagi narodnih kurij, kakeršne bi bile umestne tudi v Primorju. Ko to doseže, skliče tudi ta deželni zbor. Deželnozborska volitev v Istri se je dne 15. t. m. vršila za mestno skupino Pazin-Labin-Plomin. Izvoljen je bil kandidat laške stranke dr. Constantini s 155. glasovi, hrvatski kandidat pazinski župan dr. Kurelič je ostal v manjšini samo za 15 glasov. Dobil je 140 glasov. Boj je bil ljut in je pokazal, da je bila laška zmaga v tem okraju zadnja. Slovani pod turškim jarmom. Ruski po slanec na turškem dvoru, Zinovev, se mnogo trudi za preuredbo Macedonije in Stare Srbije. Njegova zasluga je, da je sultan obsodil agita cijo divjih in krvoželjnih Skipetarov. Miroljubna ruska politika hoče ravno, kakor je uradno pro glasila, doseči reforme za Slovane pod turškim jarmom mirnim potom, brez prelivanja krvi. Ker nam je znano, kako mogočno besedo ima Rusija v svetovni politiki, kako odločilno je že nastopila na turškem dvoru, potem se lahko nadejamo, da bo Macedoniji in Stari Srbiji kmalu zasijal dan svobode. Italija bi po porazu v Afriki jrada si za celila rane v Kini. Ker vidi, da evropske vlasti pridobivajo tal v Kini, bi ona rada dobila zaliv San Mun, a kitajska vlada noče o tem ničesar slišati. Bismarcka so 16. t. m. prenesli v novo-sezidani mavzolej, kjer bode sedaj počival, Na-vzočen je bil tudi nemški cesar. Domače novice. Osebne vesti. V Leskovcu je 14. t. m. umrl župnik dr. Jurij Sterbenc. Revne dijake je rad podpiral. — V Ameriki je umrl škof Vertin, rodom Slovenec. — Za župnijo hre-noviško je prezentiran g. Anton Žgur, župnik v Beli Cerkvi. — Okrajni šolski nadzornik v Gorici, ces. svetnik g. Fran Vodopivec, je stopil v pokoj. — Predsednik dež. sodišča v Celovcu, g. dr. Friderik Perko, je baje prosil za umirovljenje. Vseslovenska delavska slavnost, ki se je lani vsled smrti cesaričine morala odložiti, vršila se bode, kakor smo že naznanili, dne 28. maja. Dolžnost vseh prijateljev slovenskega delavstva je, pričeti delo z vsemi silami, da bode 28 maja sijajen praznik žuljavih rok. Na noge vsa društva, ki ste že naznanila svojo udeležbo; čas je še, da število udeležencev podvojite! Pripravljalni odbor je te dni doslej oglašenim društvom poslal pozivnice, na ostale se pa še posebej obrne. Prosimo hitrega in točnega odgovora. Radostna vest je pripravljalnemu odboru prišla iz zlate Prage. Bratje Cehi pošljejo na slavnost deputacije svojih delavskih društev z mnogo-brojnimi zastavami. Da se prva vseslovenska delavska slavnost častno izvrši, nadeja se odbor pomoči od vseh Slovencev, ki ved6 delu „slavo, čast". Delavci in njihovi prijatelji, pričnite takoj po vseh krajih domovine akcijo za impozantno udeležbo, pričnite takoj z najžilavejšo agitacijo. O gibanju obveščajte pripravljalni odbor. Vsi dopisi naj se pošiljajo na č. g. Luko Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani.— Pripravljalni odbor. Shod gospodarskih zadrug. „ Glasnik" piše: „Narod“ predlaga, naj se dn6 6. aprila snidejo v Ljubljani liberalni bojevniki proti konsumnim društvom. Če obvelja ta dan, skliče se prav takrat tudi shod gospodarskih zadrug. Dobili smo že od mnogih stranij najveselejša poročila in prepričani smo, da bo naš shod najlepši odgovor liberalnemu rovanju Določil se je tudi že dnevni red in sicer tako le: 1. Nameni kmečkih in obrtnih zadrug. 2. Vzajemno delovanje gospodarskih zadrug. 3. Konsumna društva in njihovi nasprotniki. Ker je ta shod važen za vsakega konsumenta in producenta, zato so nam dobro došli tudi gostje iz takih krajev, kjer še nimajo zadružnega življenja. Po tem shodu se bo brez dvojbe vstanovilo mnogo novih zadrug in liberalni trgovci nas bodo pri svojem shodu najbolje podučili, kje so potrebne v zvezi s kon-sumnimi društvi". — Shod ^Narodovih" trgovcev bode torej brez koristi, še celo verjetno je, da se bodo konsumna društva osnovala na istem mestu, od koder se bode oglasil kak trgovec na „Narodovem“ shodu. Obžalujemo, če bodo šli trgovci na limanice. Svarili smo ob pravem času, ko smo priporočali, naj sena en-k e ti čedno sporazumijo trgovci in konsumentje. 0 kranjski stavbinski družbi nam dohajajo jako čudna poročila. Zdaj zopet jedho. Poklicala je družba v upravni svet zgraditelja slavnega kamniškega mostu nadinženirja v p. in ljubljanskega občinskega svetovalca Frana Ž u ž e k a. Prav! Tako bode g. Žužek vsaj lahko izvedel, koliko dobička ostaja od grajenja Tržaške, Kuhnovske in Rimske ceste ter Bleivveiso vega ringa. Pričakujemo pa, da bode g. Žužek odložil mesto občinskega svetovalca, ker so si očevidno interesi obeh mest popolnoma nasprotni. Za volilno pravico v mestni zbor ljubljanski je priredilo „Slov. katoliško delavsko društvo v Ljubljani preteklo nedeljo shod pri Ferlincu. Udeležba je bila mnogobrojna. Soglasno je bilo vsprejeto besedilo te-le peticije: „Slovensko katoliško delavsko društvo je na shodu dne 12. t. m. sklenilo na slav. občinski svet sledečo peticijo za spremembo občinskega volilnega reda: Ker nosijo vsi prebivalci mesta bremena, katera jim nakladajo javne mestne potrebščine, sledi iz tega, da morajo imeti tudi vsaj vsi polnoletni moški prebivalci mesta pravico do gospodarstva v občinski upravi. Dosedaj je ogromno število istih izključeno od volilne pravice za mestni svet. In to vkljub temu, da je država dala za državnozborske volitve nekako občno volilno pravico in da so brez dvojbe delavci tako važen faktor v mestu, da bi brez njih zaostalo javno blagostanje. Vsled tega so tudi tembolj opravičeno zahtevali svojih pravic, katerih jim v današnjem napredku kulture in svobode pač nihče kratiti ne more in ne sme. Zatorej zahteva današnji javni shod slovenskega katoliškega delavskega društva: »Slavni mestni občinski svet skleni, vpeljati občno, direktno in tajno volilno pravico za volitve občinskih svetovalcev. Odpravijo naj se do sedaj obstoječi razredi in se vrede volitve po okrajih. Izključi naj se volitev po pooblastilih, ženske volilke naj oddajajo glasove osebno z zaupniki". Utemeljeval jo je g. Gostinčar. Za te zahteve se bodo vršili shodi po vseh okrajih. Delavski sloji ne bodo mirovali prej, predno si ne pribore svojih pravic. Njihova odločnost bode že pregnala ironijo ma-gistratovega trobila. Čudni ljudje ti „Narodovci“. Misel svobodna jih preveva, a mase hote imeti brezpravne. Krščanski socijalci so jim nazadnjaki, in vender ti nazadnjaki na Dunaju upeljujejo splošno, direktno in jednako volitev za občinski zastop, a proti se pri nas bori »Narodova" »svobodna misel*. Preosnova volilnega reda, kakeršno zahtevajo slovenski krščanski socijalci za obč. svet ljubljanski, bi za vedne čase zagotovila obč. zastopu slovensko večino in bi bili v tej smeri vsi nasprotni napori Nemcev brezvspešni! Učitelji in konsumna društva. »Učiteljski Tovariš", glasilo kranjskih učiteljev, piše pod tem naslovom: »Poroča se nam, da se utikajo nekateri učitelji na deželi v konsumna društva. Dotičniki so zelo kratkovidni, da ne sprevidijo, kam merijo ta društva. Moke za učiteljski kruh ne prodajajo v teh konsumnih društvih, in kdor jih podpira kakorkoli že, je podoben onemu, ki je sekal tisto vejo, na kateri je stal. Podpirajmo trgovce in obrtnike, ti so učiteljski prijatelji, ne pa gospodarji konsumnih društev. Toraj pozor!" — Odkrito povemo, da nas je osupnila ta izjava po obliki in vsebini. Ko bi bil gosp. Dimnik dokazoval, da so konsumna društva v tem ali onem oziru škodljiva za narod, čigar vzgojitelji so učitelji, naj bi že bilo, a pri vsakem, ne le političnem, ampak tudi gospodarskem in soci-jalnem vprašanju bobnati le ob „učiteljski kruh" — to preseda, ker je grozno umazano. In če že govori o kruhu, naj misli logično. Nekoliko več socijalnega čuta bi bili pričakovali od gospode, ki toži, da je vedno lačna, in to tembolj, ker se gotovo bolj strinjajo glede nabave živil interesi učiteljev z interesi gospodarjev konsumnih društev, namreč kmetov, revnih delavcev in obrtnikov, kakor interesi revnega uči-talja konsumenta in premožnega trgovca. Gosp. Dimnik seka tedaj vejo, na kateri stoji, ne pa njegovi stanovski tovariši, če delajo za konsumna društva v krajih, kjer so potrebna. Napačno je tudi, gledati na ta društva le z liberalnega po litičnega stališča. G. Dimnik ni samo kratkoviden, ampak tudi zelo slaboviden. Vid mu jemlje grdi dim, ki se kadi iz liberalnega »Slov. Naroda", odkoder Dimnik zajema vso svojo modrost. Jako značilno je, da Dimnik, ta vzgojitelj katoliške mladine, opominja v istem listu svoje stanovske tovariše, naj pišejo v luteransko neverni „Narod“, in da bode on že iz tega »uglednega" lista potrebno izstrigel za učiteljsko (!) glasilo, (kakor je »preplonkal" opis svojega potovanja v zlato Prago). Zastonj niso Slomška dejali v pokoj pri »Učiteljskem Tovarišu"! Strahu lahko trepetajo dobri krščanski stariši, ki morajo pošiljati svoje otroke v vzgojo takemu »novodobnemu svobodomiselnemu učiteljstvu", kateremu je »ugledno" Slančevo luteranstvo in Malovrhovo sovraštvo do katoliške cerkve uzorec učiteljskega glasila, Pozor, katoliški stariši, na te dimnike, da ne bo prepozno! Spoštujte pa dobre učitelje, ki spoštujejo, kar je narodu svetega! Spomenik Ivanu Kunšiču, nedavno umrlemu visokošolcu, ki je bil najboljši izmed delavnih mladih slovenskih mož, žele napraviti njegovi tovariši in prijatelji dostojen nagrobni spomenik. S svojo neumorno pridnostjo in vstrajnim delom zaslužil je Ivan Kunšifi, da vsaj primeren spomenik kaže, kje počiva v tuji zemlji on, ki je za svojega naroda prosveto daroval vse svoje moči. Prijatelji Ivana Kunšiča, oglasite se z doneski ! Denar vsprejema gosp. Anton Zupan, cand, phil., Dunaj (Univerza). Svoboda sooijalnih demokratov je »Narodu" jako pri srcu. Dunajski župan dr. Lueger je pogledal na prste nekaterim učiteljem, ki so trosili socijalno demokratske nauke v mlada srca. »Narodu" to ni prav. Prav pa mu je bilo, ko je njegov šef hotel snesti kruh nekaterim našim somišljenikom. Ko bi bili isti socijalni demokrati, bi se »Narodovci" zanje potegovali. Shod krščanskih socijalcev v Trstu je bil preteklo nedeljo veličasten. Dvorana Mally, v kateri se je shod vršil, je bila natlačeno polna. Irridenta se je zbirala, da bi demonstrovala, a se ni upala. Nekaj vročekrvnih glav so zborovalci hitro poslali iz dvorane na zrak, kjer jih je sprejela še policija. Na shodu sta govorila dr. Krek in dr. Pavlica, tudi dva soc. demokrate sta se oglasila, pa nista mogla naprej, ker jima je nedostajalo misli. Kristan na shod ni prišel. Shod je bil javen in proti njemu je stala brez moči tržaška irredentovska klika. Kolika sprememba! Naj bi se čvrsto nadaljevala organizacija krščanskega ljudstva v Trstu, v prvi vrsti Slovencev, katerih je ondi za jedno celo Ljubljano! Kanonično obiskovanje in birma v ljubljanski škofiji bo: nedeljo 23. aprila v Postojni, 25. aprila v Slavini, 26. aprila v Hrenovicah, 27. v Senožečah, 28. v Vremah, 29. na Suhoriju, 30. na Nadanjem Selu, 1. maja na Premu, 2. v Trnovem pri II. Bistrici, 4. v Knežaku. Nadalje bo birma v ljubljanski okolici: 13. maja v Sostrem, 14. v Polju, 15. pri sv. Jakobu ob Savi, 16. na Črnučah, 17. na Ježici, 18. v Šmartnem pod Šmarno goro, 19. v Preski, 20. na Sori, 24. pri sv. Katarini, 25. na Brezovici, 26. v Rudniku, 27. v Želimljah. Cerkvena umetnost. Pasar g. Ivan Kregar v Ljubljani je izdelal za tukajšnjo frančiškansko cerkev lep ciborij v renesančnem slogu, dragoceno pozlačen in bogato okrašen. Delo hvali mojstra. Svoji k svojim! Novi pošti. V Preserju pri Borovnici se odpre v bližnji prihodnosti nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vožnjo pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranil-ničnega urada. Preserska pošta bo imela zvezo z Borovnico. — Istotako kmalu dobe novo pošto v Lazih pod Ljubljano. — Prebivalcem okolo Preserja, kakor okolo Lazov je s tem jako ustreženo. Slika iz ljubljanskega Praterja. Devetletni deček slovenskih starišev občuduje svetovna čuda, ki se jih vidi naslikane že zunaj nečednih barak. Nakrat ga obkoli četa šestih paglavcev. »Bist du »Heil" oder »Živijo?" —' »Živijo!" — Bumf po njem. Dečko seve tudi ni ostal dolžan mladim Heilovcem nobene brce, a značilen je ta dogodek, ker kaže, kako ljubljanski Nemci odgojujejo svojo deco. Drobne novice. Frančiškanska cerkev v Ljubljani dobi električno razsvetljavo. — Vodovod v Vrtovljah pri Brdu, ki je veljal 5500 gld., so 5. t. m. slovesno blagoslovili. — Mrtvega so našli v Ljubljani znanega tičarja Lorenca Majdiča. Zadela ga je kap. — V slovenske Barkovlje pri Trstu hočejo Lahi na mesto pokojnega župnika Črneta odločnega Italijana. Ali se jim bode tudi ta želja izpolnila? — Na smrt je obsodila novomeška porota cigana Helda, ki je umoril kmeta Novljana. — Uradi kranjske deželne vlade se selijo v novo vladno poslopje. — Na Šmarni Gori je v četrtek gorelo na Winkler-jevem posestvu in sicer v dveh progah proti Tacnu in proti skalam Škode je nad 200 gld Zvečer se je iz Ljubljane lepo videlo poreče grmičevje. — Znani Pistor je tožil »Slovenskega Gospodarja". Urednik je bil obsojen na mesec dnij zapora. Skrajno licemerstvo. „Elinost“ poroča, da je neki Hamberger ostavil municipiju v Tridentu svoto 2000 gld., katere svote naj se jednako-merno dele tamošnjim nemškim in laškim šolam za uboge učence. Občinski zastop v Tridentu pa je odklonil ta legat, ker bi bil vaba, da bi laški stariši pošiljali svoje otroke v nemške šole, in to bi postalo usodno za podpirance same, kajti prvi pouk, ki se daje v tujem jeziku, je v prvo v veliko oviro za umevanje materinega jezika, v drugo je ovira duševnemu razvitku otroka ter uničuje ali zmanjšuje vzgojevalno delo, ki je glavna naloga ljudski šoli". Naskok na pravo in moralo je, če Nemci hote germanizovati Italijane — patrijotizem pa je, če Lahi italijančijo slovenske otroke. Novo sredstvo zoper skrnino. Znani urednik lista »Kneipp Blatter" gospod J. O k i 6 v Worishofenu je iznašel dobro sredstvo zoper trganje po udih in revmatizem. Predložena spričevala in priznalna pisma potrjujejo, da je to resnica. Opozarjamo na naznanilo v naši današnji številki. Gosp. Okič je zaveden Slovenec. Društva. »Glasbena Matica" v Ljubljani. V nedeljo, dne 19. marca 1899. v Sokolovi dvorani „Narod-nega doma" III. redni koncert. Pri koncertu sodelujejo: gosp. Aleksander Nosalewicz, operni pevec na Dunaji, bas; g sp. Julij Junek, cello, in gosp. Josip Prochazka, klavir, učitelja »Glasbene Matice", in pevski zbor »Glasbene Matice". Vzpored: 1) Slovenske duhovne pesmi iz XVI. in XVII. stoletja. Za koncert priredil in harmo-nizoval Matej Hubad. 2.) Giuseppe Verdi: Arija za bas iz opere »Don Carlos". S spremljevanjem klavirja poje gosp, Aleksander Nosalewicz. 3.) fclovenske narodne pesmi za mešan zbor: Har-monizovala Matej Hubad in Oskar Dev. 4.) a) Anton Dvofak: »Andante" iz koncerta za cello op. 104. S spremljevanjem klavirja, b) David Popper: »Vito" za cello in klavir. 5.) L. Pachor: »Domovini". Mešan zbor. 6.) a) Lyssenko: »Mi-najut dnij." Rusinska pesem, b) Pet. Čajkovskij: »Serenada Don Juana" Ruska romanca. Poje g. Nosalewicz. 7.) Slovenske narodne pesmi za mešan zbor: Harmonizovala Stanko Pirnat in Matej Hubad. Začetek ob polu 6. Cena prostorom: Sedež I. do III. vrste & 2 gld., IV. do VII, a 1 gld. 50 kr., od VIII, nadalje in na galeriji a 1 gld. — Stojišča a, 50 kr., dijaška in garnizijska vstopnica ž 30 kr. Delavsko gledališče. „Slov. kršč. socijalna zveza“ v Ljubljani priredi jutri v nedeljo 19. t. m. ljudsko predstavo, katera bode ob znižanih cenah v veliki dvorani »Katoliškega Doma'1. Vspored: »Kje je meja?J Izvirna igra v jednem dejanju. — Spisal Simon Ogrinec. Dva prizora: 1.) »Deček in senica." 2.) »Slovenija in nje hčerka Slovenka". „Ob materinem godu." Izvirna otročja igra v jednem dejanju, »Nemški ne znajo!" Izvirna igra v jednem dejanju. — Spisal Jakob Alešovec. Vstopnina: Sedeži 20 kr., stojišča 10 kr. — Sedeži in stojišča se prodajajo v Štefetovi proda-jalnici pred škofijo in na večer predstave pri blagajni. Blagajna se odpre ob */» 7. uri zvečer. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. K mnogo-brojni udeležbi vabi odbor. — »Slovenska Matica" razpošilja ravnokar svojim društvenikom šest knjig in sicer; 1. Letopis za 1. 1898. Uredil prof. Ant. Bartel; 2. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi, IV. snopič; 3. dr. K. Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del. 4 I. Šubic: Elektrika II. del. 5. Zabavne knjižice XI. zvezek in 6. Anton Knezove knjižnice V. zvezek. Knjige obsegajo 82 tiskovnih pol. »Matica" se bode lotila izdavanja »Stenskega zemljevida". »Matica" šteje sedaj 3099 udov, kar je še malo število za slovensko inteligenco. Narodna slavnost v Postojni na korist »Narodnega Doma" v Trstu prirede tekom letošnjega poletja tržaška slovenska društva, Pevsko društvo „SIavec“ priredi v nedeljo 19. t m. ob 8. uri zvečer v gostilni »pri zlati ribi" društven večer, h kojemu se člani in prijatelji društva uljudno vabijo. Vabilo k javnemu občnemu zboru novo ustanovljenega pevskega društva »Lipa", v prostorih g. Ferlinca (»pri zvezdi") v nedeljo, dne 19. sušca 1899. 1. ob 4. uri popoldne. Vspored: 1.) Pozdrav predsednika. 2) Poročilo predsednika. 3.) Volitev odbora. 4.) Raznoterosti. — K mno-gobrojni udeležbi vabi sklicatelj. Čitalnica v Spodnji Šiški vabi na pevski večer, ki ga prirode čitalniški pevci in pevke dne 19. marca 1899. leta (na sv. Jožefa dan) v gostilni pri „Združenji“ v Spodnji Šiški. Vspored: 1.) Pozdrav. 2.) Miroslav Vilhar: „Po jadranskem morju" — predavanje. 3.) Petje. 4.) Šaljiva pošta. Vstopnina prosta. — Začetek ob 1/2 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! K mnogobrojni vdeležbi vabi pevski odbor. Slovenskega planinskega društva zabavni večer dne 11. t. m. je bil prav dobro obiskan. Gospod profesor Orožen, društveni načelnik, predaval je o izletu na 2246 m visoki Krn v Goriškem okraju. Ni treba še povdarjati, da zna g. prof. Orožen poslušalca zanimati s svojimi temeljitimi predavanji, v katera zna spretno uplesti zanimive zgodovinske črtice. Opisal je pot, okolico in razgled izborno, za to so mu pa tudi poslušalci izražali prav živo pohvalo. Oktet pevskega društva „SlavecB je pod vodstvom gospoda Benišeka, prav izborno pel. Zadnji planinski večer bo v petek 24. t. m. Gospod Trstenjak predava o življenju na visokih gorah in prof. Levec, kako je on pred 22 leti hodil na Krn. Lokal: „Narodni Dom“. »Slovensko bralno društvo v Škofjiloki“ priredi jutri veselico, na kateri se bode na vsestransko željo tretjič igral „Črevljar - baron". Vstopnina: udom 15 kr., neudom 25 kr. Pričetek ob pol 8 uri zvečer. Najnovejše vesti. Za razširjenje volilne pravice v ljubljanski občinski zastop se bodo vršili shodi: dne 25 t. m. v Vodmatu, dne 26. t. m. v Kurji vasi in na velikonočni ponedeljek v Trnovem. Iz krogov ljubljanskih gasilcev. Slovenski gasilec nam piše: In naše izjave, katera bode priobčena v treh tukajšnjih političnih listih, uvidi lahko vodstvo gasilnega društva — izjavo je mimogrede podpisala lepa večina — da moštvo trdno drži ob svojem sklepu in da ga je volja odločno upreti se vsemu obrekovanju. Gospodje komandanti še vedno groze, da bodo odstopili. Naj ne čakajo, da bode Ljubljanica res tekla nazaj in naj svoje grožnje rajši takoj dejanski izvrše. Moštvo bi rado delalo in se le čudi, da sedaj, ko je slovensko poveljevanje, g. Dober-leta in Achtschina nikdar k vajam ni. Moštvo se zaveda svojih dolžnosti, požrtvovalno je v svojem delu, zato je že čas, da se vsi go spodje pri ognjegasnem društvu v slovensko poveljevanje popolnoma užive, ali naj pa — gredo proti Vrhniki. Koper. Vlada se je odločila sklicati v Koper prihodnje zasedanje deželnega zbora isterskega. Deželni glavar se je posvetoval z občinskimi svetovalci radi prostorov in si je ogledal poslopje sv. Klare. Gospa Gabrijela Preissova, sloveča češka pisateljica, je došla iz zdravstvenih ozirov v Gorico in se nastanila v penzijonatu „Wiener-heim". Grof Thun je svojo akcijo za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem pričel, ne da bi se domenil z zaupniki desnice, čeprav je po zaključku zadnjega zasedanja obljubil, da bode delal tudi izven parlamentarne dobe z desnico. Razni listi desnice, zahtevajo naj se radi tega skliče izvrševalni odbor desnice. Thun se je posvetoval zadnje dni z baron om Chlumeckyjem in knezom — Auerspergom. Dr. Kaizl je po poročilu češkega radikalnega lista BSamostatnost“ odložil svoj portfelj. Demisija se ni sprejela. V dalmatinskem deželnem zboru je poslanec Biankini predlagal resolucijo glede združenja Dalmacije z Hrvatsko ter proti postopanju vlade v nagodbenem vprašanju. Predsednik ni pustil razpravljati o tej stvari. „Čista stranka prava" bode imel svoj strankarski shod v Zagrebu dne 10. aprila. Načelnikom te stranke, ki je prava nesreča za Hrvatsko, bode izvoljen David Starčevič.a dr. Frank ostane duševni vodja te frakcije. „Deutsches Volksblatt" danes poroča, da so se udeležniki oglasili tudi s — Kranjskega, kar jako dvomimo. Razne stvari. O sv. očetu se poroča, da pešanje njegovih moči skrbi zdravnike, poroča se pa tudi, da za sedaj ni nevarnosti. Slovanska kri. Dne 12. marca so imeli južnoavstrijski nemški turnarji v Ljubnem shod, pri katerem so hvalisali in povzdigovali nemštvo, ljudje, ki nosijo imena, kakor Čermak, Dzimski, Gorjup, Podpečnik, Ferjen, Holenc, Duhač, Čižek, Blažek itd. Slovanska kri, a nemško mišljenje! Voditelji Nemcev so ponemčeni Slovani! Socijalna slika. Grozen zločin se je pripetil v Draždanih. Žena bivšega tramwayskega sprevodnika Boderja je po noči v njegovi odsotnosti zastrupila svoje štiri otroke v starosti 11, 5, 4 let in 6 tednov. Po dovršenem zločinu je skočila v Labo in utonila. Splošna beda je baje vzrok zločinu. Ministerstvo za trgovino glede na povspe-ševanje avstrijskega eksporta, poživlja v posebnem dopisu vse trgovske in obrtnijske zbornice, naj zaslišijo želje obrtnikov in trgovcev svojih zborničnih okrajev, naj stavijo ministru za trgovino svoje nasvete, ter naj se zavzamejo najizdatneje glede mest, na katerih bi bilo namestiti odposlance, glede kandidatov, sposobnih jezikovno in strokovno, in glede snovanja eks-portnih sindikatov z ozirom na produkcijska središča, obstoječa v okrajih zbornic. Anekdote o Levu XIII. Sv. oče si je baje pridobil svojo zadnjo težko bolezen, ker se ni hotel pokoriti odredbam svojega telesnega zdravnika in je skoro ves dan prebil na planem v ostrem vetru. Taka nepokornost ni bila redka pri Levu XIII. in je včasih provzročila veselih prigodkov. Ko je bil sv. nče nekdaj močno pre hlajen, mu je zdravnik napisal neki prašek. O poludne je bila neka veča ceremonija in papež je govoril več, nego je bilo ljubo zdravniku. Da bi ga svaril, je zdravnik večkrat zakašljal. (Zdravnik je bil tudi na ceremonijah vedno v bližini papeža). Po dovršeni slavnosti je papež vrnil prašek zdravniku, smej6 se in men6: „Ljubi doktor, pomagajte vender sami sebi; zdi se, da kašljate bolj, nego jaz!" — Lev XIII. jako rad čita časopise, toda tega ne more odpustiti novinstvu, ako se isto bavi z njegovimi nakanami in načrti, ali če celo govori o kandidatih, kadar je izpraznjeno kako mesto. Kogar priporočajo časopisi, ta gotovo ne dobi dotič-nega mesta. — Sv. oče je jako dober gospodar. Le v jednem pogledu ni: Kadar zlaga poezije. Ko mu je prišla inspiracija, se mehanično igra s peresom tako dolgo, da je pero prišlo v do tiko z belo soutano in — obleka je pokvarjena. — Lev XIII. živi jako zmerno. Njegovi obedi so priprosti. Ko je po izvolitvi svoji prvikrat — kakor veleva etiketa — sam šel k obedu in so mu prinesli jedno jed več, je menil začujeno: Kaj je to? Služabnik je pojasnjeval v zadregi: „Vaša eminenca ste postali svetost — menil sem, da Vaša svetost želi kake spremembe." Papež je odgovoril: „Kaj mislite, da ima papež Pecci drug želodec, nego ga je imel kardinal Pecci?" Dasi ima papež 11.000 sob na razpolago, vender nima posebne jedilnice, ampak j6 tam, kjer se nahaja slučajno, ali v knjižnici, ali v svoji sobi ali pa v sobi za vsprejemanje. Požrtvovalni germanizatorji. Baroni Ko-nig8warterji, lastniki veleposestev v Kvasinah na Češkem, darujejo vsakemu sinu svojih uradnikov mesečno 15 gld., ako obiskujejo nemške šole. Pač hude boje bijejo naši severni bratje za s voj obstanek nasproti takemu nemškemu na-silstvu in lokavosti. Prusko nasilje. Vsled „ višjega ukaza" ne sme biti v Harburgu na Nemškem noben poljski ali ruski delavec nastavljen v tamošnjih tvor-nicah. Oholost in brezobzirnost nemškega „kul-turvolka-* preseza res že vse meje. Prevzetnost gre pred padcem. Zidovska inteligenca. Žid dr. Eichen v Ogerskem Brodu na Moravskem je onečastil krščansko deklico. Svojega otroka je zatajil in je celo s prisego potrdil svojo izjavo. A sedaj je prišlo na dan, da je dr. Eichen po krivem prisegel ter je bil na to obsojen v dvamesečni I zapor. Potujoče knjižnice imajo na Ruskem. Trikrat na mesec drdra po južni Rusiji vlak z vagonom, v katerem se nahajajo skladanice lepih knjig. Na vsaki postaji si uradniki lahko knjige izposojajo, ter jih črez nedoločen čas vračajo. Kako pomenljiva bi bila ta naprava za duševno omiko mogočne Rusije, ko bi se smelo teh potujočih knjižnic posluževati tudi priprosto ljudstvo. Bržkone bo Rusija tudi preosnovala knjižnice v tem smislu in potem postanejo še-le uprav velicega kulturnega pomena za prostrano Rusijo. Pomnožitev trafik je odredil finančni minister Kaizl. Mali junak narodnega mišljenja. Danski listi prinašajo to-Ie povedko: Izgon Dancev iz Pruskega izzval je občno ogorčenost in narodno junaštvo v najnižjih slojih. V severonemški vasi Sk. hotel je nemški učitelj prisiliti danske šolarje, da bi peli prusko narodno pesem: „Ich bin ein Preusse, kennst du meine Farben, die Fahne schwebt mir weiss und roth voran". Slučajno je tudi danska barva rudeče-bela in dečki so peli: „Ich bin kein Preusse", itd. Učitelj poklical je enega izmed trmoglavcev k sebi in ga silil peti po prusko, toda deček pel je kakor preje. Učitelj ga je tepel, tepel tudi drugega, toda nikdo ni pel drugače. Drugega dne sklical je učitelj vse šolske interesente: župnika, šolski svet, in vsi ti so silili dečka, naj poje, kakor mu učitelj veleva. Deček ostal je trden in ni hotel peti. „Veš kaj te čaka?" grozili so vsi. „Vem — tepen bodem, toda pel ne bodem". In bil je bit. Ko je prispel domov, pravil je junaški svoji materi: „Mati, nisem te prevaral:" Žitna skladišča čeških kmetovalcev. Češki kmetovalci so uvideli, da imajo glavni dobiček njihovih žuljev pač oni, kateri z njihovimi pridelki trgujejo, namreč Židje. Statistično je dokazano da je izmej 100 žitnih trgovcev samo — 20 Čehov, a 80 procentov je Židov. Tako imajo žitne trge zopet židovski oderuhi v rokah, in kmet je tako rekoč na milost in nemilost izročen židovskim pijavkam, ki določajo brezsrčno kmetom žitno ceno. Zatorej se vzbujajo češki poljedelci ter se skušajo otresti pogubnega židovskega jarma. Snujejo se pridno gospodarska društva drugo za drugim, otvarjajo skupna žitna skladišča. Take zakladnice čeških poljskih pridelkov so n. pr. v Bilini, v Duchovi, Unhošti in v mnogih drugih krajih. Kake koristi so ta skladišča za češkega kmeta, vidimo iz dejstva, da je do sedaj plačeval Žid poljedelcu meterski stot ječmena po 8 gld. a skladišča mu ga plačujejo po 9 gld. 20 kr. Koliko kapitala, s katerim so se do zdaj redili in mastili židovski krvosesi, pripadalo bo odsehmal obnemoglemu, vrlemu kmetskemu stanu. Taka skladišča bodo izvestno vstrajne trdnjave proti židovskemu kapitalizmu. Ljudomil svečenik v Ameriki. V Brooklynu je priredil tamošnji duhovnik v svoji fari posebno, veliko sobo, v kateri lahko puščajo matere svoje male otročiče, kadar hočejo iti v hišo Gospodovo. Mej tem, ko matere v cerkvi molijo, so otroci v varstvu mladih, pobožnih žen, ki izvršujejo to ljudomilo delo iz ljubezni do bližnjika. Izjava ljubljanskih gasilcev. Ker so nasprotniki slovenskega poveljevanja raztrosili po mestu za nas nečastne govorice, izjavimo tem potom, da mi nismo pod-kupni in da ne bomo nikdar za drugo, nego za slovensko poveljevanje, za katero smo glasovali s polno narodno zavestjo. Na pomoč! (Sledi 55 podpisov, kateri so na razpolago v našem uredništvu.) Krščanski socijalizem, ali socijalna demokracija? IV. Mnogo političnih in socijalnih zahtev je spravila na površje socijalno-politična teorija. Navedli bomo tu le nekatere najvažneje, naj so 2e konservativne ali napredne barve. 1) V gospodarski politiki se zahteva glede delavskega vprašanja: bolja občna in strokovna naobrazba delavskih močij in delavska statistika. Nadalje se priporočajo delavski uradi in zakoni v varstvo delavcev, obrtna sodišča, tovarniško nadzorstvo po posebnih uradnikih in popolnoma koalicijska svoboda za delavce. Te tukaj navedene zahteve so tudi v naši državi več ali raanj znane, ker so deloma že uzakonjene, deloma pa se pripravljajo, da se uzakonijo. Manj znane v naši javnosti pa so socijalno-reformatorične zahteve glede kapitala in zemljiške lastnine. 2) Pri nas na primer se jako malo sliši celo v takozvanih socijalistiških krogih o pre membi dednega prava in o premembi agrarne politike v ti smeri, da se omeji kupičenje lati-fundij in se utrdi mali in srednji kmetski po sestnik. In vender je jako važno, da se omeji oziroma zmanjša posestvo zemlje v rokah nekaterih bogatinov, ker se s tem ovira pomno-žitev proletarjata v vrstah kmetskega ljudstva in se ob jednem ovira tudi pot revolucijonarnim socijalistiškim komunistom v kmetsko maso. Ta točka je jako važna za one socijalistiške struje, ki stoje na temelju historiške avtoritativne družbe. 3) Glede prometa zahteva socijalna reforma: znižanje cen za prevažanje, olajšave glede kredita neimovitim slojem in zabranitev obče škodljivih kartelov. 4.) Z ozirom na zboljšanje gmotnega polo-ženja delavskega ljudstva pa se zahteva: določitev minimalne delavske plače, postave zoper oderuštvo, prememba postav glede skrbi za uboge, da se zagotovi ubožcem za življenje za-doščujoča podpora, da se ustvarijo javni brez plačni posredovalni zavodi za delo, da se skrbi za brezposelne delavce in se jim nakažejo eventualno javna dela itd. 5.) Finančno-politične reforme: progresivni dohodninski davek, opustitev onih konsumnih davkov, ki zadevajo vzlasti ubožne sloje; razširjenje državnih, deželnih in občinskih obrtnih naprav, katerih dohodki se naj uporabijo za so-cijalno reformo, ali naj služijo za razbremenjenje srednjih in delavskih stanov. Take javne naprave bi bile n. pr. zavarovalnice zoper ogenj, o kateri se tudi na Kranjskem mnogo govori, a ničesar ne stori; potem prevzetje leikarn, večjih občilnih sredstev in inseratnih listov v občno-javno upravo. 6.) Glede političnega življenja pa zahteva socijalna reforma uvedenje splošnega volilnega prava v vse javne zastope, kakor državni zbor, deželne in občinske zastope. 7.) Nadalje pa se socijalna reforma unema tudi za naprave, katere naj izidejo iz inicijative in sodelovanja delavskih slojev. Navedimo le ne katere važneje: uredba produktivnih stavbin-skih in konsumnih delavskih zadrug. S sodelovanjem drugih slojev pa uvedenje naprav, kjer se delavec nadalje izobrazuje (predavanja in učni kurzi), in kjer se delavka izotrazuje za gospodinjstvo, in za različne ženske obrte. To so nekateri važneji postulati socijalno-reformatoriške literature. Ako jih tu navajamo, nočemo reči, da se z vsemi strinjamo in tudi ne, da se vsi dajo kar na mah izvesti. Stvar praktične socijalne politike je, da premišljuje in preiskuje, kateri postulati so najnujnejši in v prilog izboljšanja družabnega stanja najvažnejši. Kar za praktično, izvedljivo in koristno spozna tega se naj socijalni politik najprej loti in izvrši. Resno misleči socijalizem je navezan na praktično pot socijalne evolucije, ne pa na pot socijalne revolucije. To misel smo že par-krat izrekli in ne škodi, ako jo i tu ponovimo, vzlasti ko v glavah delavskih mas šumi ponekod revolucijonarska teorija socijalne demokracije, teorija, katere v konečnih smotrih niti ne razu mejo, a se jim je po fanatičnih ali še češče po koristolovskih agitatorjih v glave utepla. Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani so poslali: Č. g. Andrej Podhostnik, župnik v Dramljah, 10 gld — Slavna Hranilnica in posojilnica v Metliki po C. g. kape-lanu Jos. Novaku 5 gld. — Slavna Slovenska posojilnica v Ker je ob sredah in sobotah pritisk občinstva z dežele tako velik, da ne moreva napram vsemu slavnemu občinstvu delovati s polno pozornostjo in postrežbo, zato uljudno prosiva p. n. slavno mestno občinstvo, naj blagovoli priti druge dni kupovat.___________ 3!) (2 2) Z velespoštovanjem Konrad Schumi & Co. „Pri novi tovarni“ v Ljubljani, v Špitalskih ulicah. Št. Jerneju na Dolenjskem 5 gld. — Slavna Posojilnica v Radovljici 10 gld. — Ženska podružnica v Trstu po gdč. Milki Mankočevi 78 gld. 97 kr. - Č. g. Fr. Korošec, nadžupnik na Slatini, 10 gld. 73 kr., katere so zložili prijatelj; na veselici katol. polit, druživa na Slatini — Č. g. kapelan Anton Srabočan nabral o priliki ustanovitve >Delavskega društva« v Laporju pri Slov. Bistrici 7 gld. 47 kr. Slavna Posojilnica v Brežicah 10 gld. — Podružnica za Slov Gradec in okolico 12 gld. 60 gld. — Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Krašovcu 4 gld. — Slavna »Kmetska posojilnica« na Vrhniki 30 — Slavna Posojilnica v Mariboru 100 gld — G. Peter Sire, učitelj v Mengšu iz nabiralnika 3 gld. 50 kr. — Ženska podružnica v Krškem po gospej Mariji Pfeifer 21 gld. 50 kr. — Od biljardnega kluba v Radečah 6 gld.; nabiralec g. V. Kttssel želi, da bi tudi drugi zabavni klubi spominjali se družbe sv. Cirila in Metoda. — Ormoška ženska podružnica 22 gld. 80 kr. — G. dež. sodišča pristav dr. Fran Poček v Ljubljani 1 gld. - Družbeni skupiček za pomorančo gospice Tilke Vidmajerjeve v družbi v »Narodnem domu« v Celju 5 gld —‘ Prisrčno zahvalo vsem darovalcem in nabiralcem. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. „Naša straža“. Hiša s kovačijo in vrtom na prodaj. V večjem trgu na Slovenskem Štajerskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog 3000 gld. — Hiša je v dobrem stanu, jez pa celo nov. Zraven kovačije bilo bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani »Naši Straži«, ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala. ,.Narodna kavarna." Jutri v nedeljo 19. marca 1899 vojaški koncert. Začetek ob 8. uri. — Vstop prost. K obilni udeležbi vabi 32 (1—1) z odličnim spoštovanjem Fran Krapež. tovarna dežnikov, I fjjnbljana. Mostni trg 15 21 (48-6) U >(f) • yl JD 'S O C/3 > 13 Q Ph to >0 (D !> N •H P u M U -P h} 09 • >0 IS, > o1 cz w 'M 43 ' 2 ja