ZELEZAR Leto XV. Oktober št. 10 1975 SKUPNA PRIZADEVANJA REZULTATI AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV POSLOVANJA ZA MESEC JULIJ 1975 Spremljanje poteka akcije za boljše gospodarjenje kaže ria uspešno realizacijo zastavljenega programa. Uspehi niso bili doseže^ ni na vseh področjih poslovanja. Lepi rezultati so bili doseženi ria področju proizvodrije in splošne štednj e, manj uspešni pa so biii pri neproizvodnih — spremljajočih dejavnostih in pri doseganju rezultatov na zunanjetrgovinskem in kadrovskem področju. S sprejetim akcijskim programom smo se obvezali mesečno povečati rezultat poslovanja za 1.971 tisoč diri. V mesecu juliju smo uspeli to zadolžitev celo preseči za 10,9 %, Dosežen poslovni rezultat v mesecu juliju je bil namreč ža 2.161 tisoč din večji od planiranega. Del omenjenega rezultata izhaja iz povečarie proizvodnje, in sicer v višini 710 tisoč din, zaradi znižanja stroškov pa preostali del, v višini 1.451 tisoč din. Mesečni prihranek predviden iz povečane proizvodnje je bil tako presežen (planiran 475 tisoč din), medtem, ko je bil predviden rnesecni prihranek zaradi znižanja stroškov nekoliko nižji od predvidenega (1.496 tisoč din). Po posameznih elementih štednj e predvidenih z akcijskim programom so bili doseženi naslednji rezultati: v .000 din Elementi štednje , Planirani prihranek Doseženi prihranek 1 475 710 2 903 646 3 408 691 5 185 . 114 Skupaj 1.971 2.161 Opomba: Elementi štednje zajemajo: 1 — povečanje proizvodnje in prodaje; 2 — izboljšanje izplenov, znižanje direktnih iri indirektnih stro- škov; 3 — racionalnejše koriščenje materiala,-.substitucije materiala; 4 — sprememba asortimana (rezultati vključeni v točki 1); 5 —- znižanje stroškov energetike, vzdrževanja in strokovnih služb. Kot smo omenili, so bili rezultati iz povečane proizvodnje in prodaje večji od planiranih. Zadolžitve po akcijskem programu niso bile dosežene pri doSegariju boljših ižplenov; več pa je bilo ustvarjenega prihranka zaradi racionalnejšega, koriščenja materiala in substitucije materiala. Stroški energije so se zmanjšali bolj kot je bilo predvideno z akcijskirn programom in sicer je bil ustvarjen prihranek y višifti 215 tisoč din. Tu mislimo na manjšo porabo energije v obratih, s čimer pa še znižuje realizacija TOZD Energetika, kar v skupnem prihranku na nivoju OZD zmanjšuje učinek pri uporabljenem načinu prikazovanja poslovnih rezultatov." Stroški vzdrževanja so se povečali, pri strokovnih službah pa je bil ustvarjen prihranek v višini 208 tisoč din, kar je več kot je bilo predvideno z akcijskim programom. Uspešnost akcije boljšega gospodarjenja po posameznih TOZD in strokovnih službah. v 000 din Zadolžitve v akc. progr. Doseženo po akc. progr. Indeks TOZD I 1.155 1.529 123,4 TOZD II 776 907 116,9 TOZD III 21 — 167 TOZD IV 16 — 163 TOZD V 1 E — 50 — . TOZD VI 2 105 OSS 15 208 — OZD 1.971' 2.161 110,9 * Všteto kot prihranek znižanja splošnih stroškov v TOZD. V TOZD I so, bili ustvarjeni boljši rezultati od planiranih v akcijskem programu tako iz proizvodnje kot pri znižanju stroškov. Iz povečane proizvodnje in prodaje je bil dosežen rezultat v višini 559 tisoč din (predvidenih 474 tisoč din), stroški pa so se zmanjšali za 970 tisoč din (predvideno 681 tisoč din). Uspešni so bili vsi obrati razen jeklarne'II in valjarne I, ki v mesecu juliju nista dosegli pozitivnega finančnega rezultata. (Nadaljevanje na 4. strani) PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V SEPTEMRRU Tričetrt leta je za nami, samo trije meseci še ostanejo do obračuna, kako smo izvršili letošnji proizvodni in gospodarski načrt. Zaenkrat smo še v zavidljivem stanju, da želimo čim večjo pro-izvodnjo'in nas recesija, ki vlada v železarski proizvodnji v zahodnem svetu ni prizadela. Drugod izdajajo priporočila za omejevanje proizvodnje, mi imamo akcijski program, da bi izdelali več jekla, kot znaša letni načrt. Sem in tja sicer nastajajo tržni viški, ki so bolj odraz neuravnanega uvoza, kot presežka proizvodnih zmogljivosti predvsem kar zadeva osnovno vejo proizvodnje železarn. S proizvodi predelave in finalizacije je drugače. Recesija v gradbeništvu v deželah evropske gospodarske skupnosti, kriza v proizvodnji avtomobilov zaradi višjih cen nafte in splošno zaostajanje proizvodnje v kovinskopredelovalni industriji so vnesli nemir na svetovnem trgu, kar se odraža tudi na naših možnostih izvoza. Takšno stanje je prineslo s Seboj tudi spremembe povpraševanja na domačem trgu in tako nastajajo težave z možnostjo prodaje in zasedbe kapacitet za nekatere naše proizvode. Ukrepi za zniževanje uvoza so nas ponekod prizadeli, vendar je najhujše, upajmo, za nami. Po eni strani prizadevanje in uspehi v povečanju izvoza, po drugi strani pa boljša oskrba domačega trga s proizvodi črne metalurgije in s tem znižanje potrebe uvoza so pripomogli, da smo v SOZD Slovenske železarne dosegli predpisano mejo 120% lanskoletnega izvoza. Proizvodni rezultati v mesecu septembru nam sicer niso izpolnili pričakovanj in želja, so pa boljši kot avgusta. V proizvodnji surovega železa to sicer ne drži, ker je bila za skoraj 700 ton manjša kot v avgustu, skupni mesečni proizvodni načrt je pa izvršen s 101 %,. Plav-žarji na Jesenicah so izvršili načrt s 102 -% in še naprej poprav-(Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja ljajo svoj zbirni rezultat. V Železarni štore so imeli večje in manjše okvare, tako da so izgubili nad 310 ton proizvodnje in izvršili mesečni načrt s 97%. Skupen zaostanek ob koncu meseca septembra znaša 5.010 ton. Da bi dosegli letni načrt, bi morala znašati mesečna proizvodnja surovega železa 18.420 ton. To je celo nekaj več, kot je znašala lani meseca septembra, ko je bila 18.359 ton, pa le manj kot je znašala lani decembra, ko je bila skoraj 19.000 ton. Letošnja proizvodnja surovega železa je za okoli 6.700 ton nižja, kot je bila v enakem obdobju lani, vzrok je znan, popravilo plavža na Jesenicah. Mesečni načrt proizvodnje jekla ni bil dosežen, vendar je količina že blizu 65.000 ton. Dolomitni bloki iz domače proizvodnje imajo zaenkrat precej slabšo vzdržnost od uvoženih. Večje število popravil je imelo za posledico nižjo proizvodnjo na elek-tro pečeh v Železarni Jesenice. Mesečni načrt so izvršili z 88 %. V Železarni Ravne je del proizvodnje izpadel, zaradi popravila transformatorja 25-tonske peči. in okvare na stikalu 40-tonske peči. Mesečni ' načrt so izvršili 93 %. Še dobro, da so SM peči delale dobro, saj so na Jesenicah izvr- j šili mesečni načrt 102 %, v Železarni Štore pa celo 131 % zaradi ponovne uvedbe četrte izmene. Lani je bila ob koncu septembra proizvodnja surovega jekla 29.170 ton nižja od letošnje. Zbirno je izvršitev 99 % načrtovane količine. Zaostanek znaša 8.229 ton. Da bi izvršili letni načrt, mora znašati proizvodnja jekla poprečno mesečno 69.100 ton. Da bi dosegli količino, postavljeno v akcijskem programu in za leto 1975 načrtovano po srednjeročnem planu, to je 800.000 ton, bi morala znašati poprečna mesečna proizvodnja 70.410 ton. Letos smo imeli že v nekaj, mesecih približno toliko jekla. Lanskoletna,decembrska je bila celo 73.100 ton. Vse možnosti obstajajo, če se ne bi zgodilo, kaj nepričakovanega, da dosežemo proizvodnjo 800.000 ton. Blagovna proizvodnja dosega v železarnah tako mesečna kot tudi zbirno načrtovane količine in jih tudi presega. Mesečni načrt je izvršila Železarna Jesenice s. 103 %, Železarna Ravne s 97 % in Železarna Štore s. 121%. Vse tri železarne so izvršile mesečni načrt blagovne proizvodnje s 106 %. Zbirno so v Železarni Jesenice praktično na planirani količini, v Železarni Ravne prav tako, v Železarni Štore pa 13%. nad načrtovano količino, kar potegne skupni rezultat na 102%,. Letošnja količina blagovne proizvodnje ob koncu septembra je za 41.496 ton večja, kot je bila ob istem času lani in prav ta uspeh nam je prinesel tudi sprostitev uvoza: Kolikor več damo domačemu trgu, toliko manjša je potreba uvoza izdelkov črne metalurgije. , če pregledamo izvrševanje blagovne proizvodnje po posameznih izdelkih in železarnah vidimo, da so ponekod zaostanki, ker so imeli popravila ali nepredvidene zastoje in ne izvršujejo na- slovenskih železarn v septembru črt, ponekod pa. načrt ni izvršen, ker ni naročil. V Železarni Jesenice ni izvršen načrt proizvodnje valjanih polizdelkov, valjane žice, srednje in tanke pločevine in valjanih trakov. - s Zaostanek je tudi v proizvodnji vlečene žice, žičnih .izdelkov in konfekcioniranih izdelkov. V Železarni Ravne nišo dosegli načrtovano količino valjanih profilov, vlečene žice, vzmeti, pnevmatskih strojev in orodja ter rezilnega orodja. V Železarni, štore niso na načrtovani količini pri proizvodnji kokil, strojne sive litine ter strojnih delov. Za izvršitev letnega načrta se nam ni treba bati in so ižgledi, da bo mesečno poprečje še naprej nad 60,000 ton-, kot je bilo že v septembru. Nekatere Zaostanke bo mogoče še izravnati, tam kjer so‘ tudi naročila. Bolj zaskrbljujoče je, da obstaja nevarnost, da. bodo za nekatere proizvode zmanjšane potrebe na trgu in da ne bo mogoče polno izkoriščati vseh razpoložljivih kapacitet. Izvršitev blagovne proizvodnje pri predelovalcih je za malenkost odnosno za približno 1% nižja, kot je bila”v avgustu, in zaostajajo za 4 % za mesečno načrtovano količino. Zbirno izvršujejo načrt blagovne proizvodnje 98 % in je nad načrtovano količino samo To vil s 7%. Ostali zaostajajo za nekaj odstotkov. Skupen zaostanek znaša nekaj, več kot 600 ton, Letošnjega dosežka pa ne moremo ocenjevati samo po izvrševanju plana. Ob koncu septembra je letošnja proizvod- Škarje na konti napravi v elek-tr o jeklarni nja za 3.419 ton večja od lanske ob istem času ali za več, kot znaša letošnji enomesečni načrt. Ker za nekatere proizvode manjka naročil, bodo težko dosegli letno načrtovano količino, posebnega preobrata stanja pa v zadnjih treh mesecih letošnjega leta ne moremo pričakovati. Skupno je bila mesečna izvršitev blagovne proizvodnje v Slovenskih železarnah v septembru 105 % in znaša zbirna izvršitev 102 % ter je za 9 % večja, kot je bila konec septembra lan j. CBMBaHESSS^SS**5'- Izvoz je v splošni politiki za stabilizacijo, našega gospodarstva ena osnovnih: postavk. V spremljanju naših izvoznih nalog in v prizadevanjih za povečanje izvoza, smo, doslej primerjali podatke gospodarskega načrta za letošnje, leto. Po teh podatkih so v preteklem mesecu izvršili količinski'načrt Železarna Jesenice s 103 %, Veriga Lesce 183 % in Žična Celje 186 %. Zbirno so nad načrtovano količino v Verigi in Žični, vse ostale delovne organizacije zaostajajo, in to velja tudi za izvrševanje izvoza po vrednosti. Da bi-se stanje popravilo, so izvršeni posebni napori in je delavski svet Slovenskih železarn na zadnjem zasedanju dne 30. septembra potrdil tudi poseben pravilnik za stimulacijo izvoza. Kot že- rečeno, nam pa štejejo v dobro, dar z boljšo, oskrbo. domačega tržišča znižujemo potrebo: po uvozu. V eksterni realizaciji so bile v septembru vse delovne organizacije zelo uspešne, saj znaša najmanjši presežek načrtovane mesečne realizacije 8%. Zbirno izvršujejo Slovenske železarne načrt akumulacije tudi s 108 %. ,Iz mesečnih problematik, ki jih- dobivamo, je v septembru vidna tudi sprememba.. Problema delovne sile ni več, vsaj ne v taki obliki kot v letnih mesecih. Lani so proizvodni in poslovni uspehi zadnjih treh mesecev prekosili vsa pričakovanja. Letošnji pogoji ob pričetku zadnjega četrtletja niso nič slabši in upamo, da nam bodo dosežki to potrdili. Milan Marolt, dipl. ing. Stabilizacijskim prizadevanjem ob rob Res je, da je sestavek, ki ga objavljamo, nastal na Jesenicah, ne v našem kolektivu; Najprej'sem pomislil, 'da hi ga »preuredil« in naravnal na naše razmere, pa sem ugotovil, .da ga ni kaj popravljati. Marsikje je tudi pri- nas do besedice tako. Zdravko Ivačič Ko bi besede, ki jih o tem in onem izrečemo vsak dan, spremenili;.* kakršnokoli energijo, recimo v toplotno, bi lahko, brezplačno ogrevali Jesenice, ne da bi se bilo treba bati za onesnaževanje okolja'. Pa pustimo vsesplošno besedičenje in ostanimo samo pri tistih besedah, s katerimi usmerjamo in uravnavamo naš vsakdan, naš nadaljnji razvoj, naloge, cilje in podobno. Množica besed in še več papirja, ko bi vsaj. ves našel pot nazaj v papirnice, nas dnevno opominjajo na tisto, kar bi morali, da dosežemo stabilizacijo našega gospodarstva, kar pomeni trdno socialno varnost slehernega zaposlenega, pa se ne spremeni niti v toplotno energijo, niti v tisto človeško silo, ki bi v nas delovala kot pobudnik boljšega, odgovornejšega, bolj discipliniranega opravljanja svojih delovnih dolžnosti. Kaj bi, saj je bilo že toliko izrečenih besed, ki niso bile uporabne niti za energijo, niti niso našle odmevnosti v našem vsakdanu, zakaj bi si ob teh sedanjih belili glave. Kaj bi si belili glave ob stabilizaciji, zato so drugi, družbenopolitični delavci, vodstveni in vodilni kadri, kaj bomo mi. Osebni dohodek nam raste po načrtovani krivulji, saj zato skrbijo drugi, mi pa lahko delamo po starih, pa še bolj po novih navadah. Zakaj bi zapravljali prosti čas, da bi sodelavce povabili na kozarček ob svojem rojstnem dnevu ali drugem, včasih tudi »narejenem« jubileju, samo da je, če pa to lahko opravimo med delovnim časom. Zakaj tudi ne, saj imamo celo razne sestanke in seje med delom, pa ne bi smeli proslaviti jubileja sodelavca. Kakšni čudni ljudje, saj nas vendar to zbližuje, »utrjuje« kolektivnost, »pripadnost« kolektivu, pa ne bi smeli med delom popiti kozarčka. Saj se nam nemalokrat pridružijo celo tisti, ki bi nam morali to preprečiti, ki so najbližji krogom, kjer se govori o stabilizaciji, delovni disciplini... pa nam ne rečejo nič. Zakaj ne bi potem te »družabnosti« opravljali med delom. Včeraj je praznoval Janez, danes France, jutri bom jaz in tako nam v prijetnosti mine teden, pa tudi delo normalno teče dalje. Konec koncev pa nikogar ni, da bi nam rekel, da ne smemo, saj morda tisti, ki bi to morali, tudi Sami to počenjajo. Pa se žal najdejo tudi taki posamezniki, ki ob vsem tem »tečnarijo« in se ne udeležujejo takih »družabnih« srečanj. Na njih se ne oziramo, ker ali nimajo smisla za družabnost, ali pa so tako škrti, da jim je žal za steklenico pijače. Tako se mnogokje obnašamo, besede pa letijo mimo naših ušes, Sklepe in dogovore pa nam v predalih prekriva prah. Pa kaj bi, ko pa nam besede o tem, kaj bi morali, prehitevajo tiste, s katerimi bi morali ugotavljati, kaj pa od dogovorjenega še nismo naredili. Lažje je besedičiti o tem, kaj bi še morali, kot pa o tem, kaj še nismo naredili, ker bi ob tem pač morali pogledati tudi sami na sebe. Pa tudi tu in tam bi se morali sprehoditi po nekaterih pisarnah ali obratih, da bi videli, kako je z besedami, sklepi ali okrožnicami v praksi. Pa niti zato ni časa, ker nam preveč energije jemljejo besede, kaj vse še moramo. Kaj bi, zopet same besede, čeprav je v njih veliko trpke resnice, za katero pa nimamo pravih besed. Tako se vse suče le okoli besed in zaradi množice besed nam »primanjkuje« časa za dejanja, ki jih še kako pogrešamo ob množici besed... Delovna dolžnost in inovacije Čeprav lahko zadovoljni- ugotavljamo, da si inventivna dejavnost uspešno utira pot v podjetju, obstaja še vedno niz nedomišljenega in nedorečenega. Velik del problematike bomo reševali sproti. O tistem pa, ki predstavlja temelj uspešne dejavnosti, je treba razpravljati, prečiščevati stališča, oblikovati zaključke. V tej fazi skupnih prizadevanj, da bi s spodbuditvijo in organiziranjem inventivne dejavnosti dosegli -že znane'cilj e, je treba posebej proučiti naslednje: — kako ločiti delovno dolžnost od inventivne dejavnosti, — kakšen je postopek določanja faktorja po 26. členu samoupravnega sporazuma1 o izumih in tehničnih izboljšavah Sž,' — ali smo že pripravljeni za osnovanje društva oziroma kluba inovatorjev. V praksi ugotavljamo, da je število prijavljenih izboljševalnih predlogov manjše, kot bi bilo sicer, ker ni določena meja med službenimi dolžnostmi' in področjem inventivne dejavnosti. Kako je pravzaprav s to ločitvijo? Službene ali;: delovne dolžnosti so določene v opisih delovnih mest; tisto, kar pa nekdo stori izven tega na lastno pobudo, se more smatrati kot inventivna de- j javnost. Pri vodstvenih kadrih je ta ločitev .zahtevnejša, vendar možna. V nobenem opisu delovnega mesta namreč ne piše, da je nekdo zadolžen za izumljanje. Opisi obvezujejo -Vodstveni; kader le za gospodarno uporabo' sredstev za proizvodnjo in vodenje tehnoloških procesov po ustaljenih ali predpisanih postopkih. Izumljati ali izboljševati pomeni 'ustvarjati nove rešitve uporabne vrednosti, katerih izvedbo je mogoče ekonomsko utemeljiti. Kako pa obravnavati predloge sodelavcev iz služb, ki so zadolžene za razvoj?; V takih primerih se Joči službena dolžnost od inventivne» dejavnosti na podlagi obsega 'in vrst informacij ob zadolžitvi ter preseganja pričakovanih rezultatov. Ker je ločenje delikatno; je -treba: vsak predlog posebej pozorno in vsestransko proučiti in zanj najti ustrezno rešitev. Pomanjkanje določil o teni, kako se loči delovna dolžnost od inventivne dejavnosti posameznih kvalifikacijskih struktur, negativno vpliva na število prijavljenih predlogov. Avtorji se izgovarjajo, da ne vedo, če je izoblikovani ali že realizirani predlog dovolj pomemben,, bojijo se mnenj svojih sodelavcev in menijo, da tudi takšna dejavnost spada v okvir delovnih dolžnosti. Prepričani smo, da bodo ta vprašanja v doglednem času razčiščena. Sicer pa — kdo pravi, da se ne more o tem razviti širša polemika, ki bi saino koristila. Razpravljali smo že o kvalifikacijski strukturi predlagateljev in ugotovili, da je med avtorji prijavljenih predlogov odločno premalo strokovnih sodelavcev z višjo in visoko izobrazbo. Ta u-gotovitev pa ne pomeni, da omenjeni kadri niso bili aktivni. Nasprotno! Trdimo, da so bili in so še vedno nosilci vsestranskega razvoja, vendar dosežki niso bili registrirani kot kategorije inventivne dejavnosti. Zdaj je napočil čaš, da dobijo za dejavnost, ki presega' službene dolžnosti, primerno in s Samoupravnim Sporazumom.. skladno priznanje. Dne 30. Septembra 1975 je delavski svet SŽ potrdil samoupravni sporazum o izumih in tehničnih izboljšavah Sž, po katerem bomo odslej obravnavali in ocenjevali predloge. Vsli tisti dejavniki, ki so po sporazumu dolžni sodelovati pri obravnavi, bodo morali skrbno proučiti člen 26, po katerem se določajo odškodnine, ker so le te neposredno odvisne od pravilne določitve faktorja, s katerim upoštevamo odmik od redne delovne dolžnosti in stopnjo novosti predlaganega. Tako bodo morala doslej pogosto pavšalna ocenjevanja pridobiti na kvaliteti s tem. da bo ocena vsebovala u-temeljen predlog faktorja. Delo inovatorjev bi bilo lažje in učinkovitejše, če bi se na pri-, meten način; združili- Ocenjujemo, cla je čas, ko lahko razmišljamo o ustanovitvi društva ali kluba inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav. Takšna društva ponekod že imajo. V samoupravnem sporazumu o izumih in tehničnih izboljšavah je celo predviden način financiranja njihove dejavnosti. . Za ustanovitev potrebujemo le neposredno pobudo in iniciativni odbor, ki bo organiziral ustanovni občni. zbor. Razmislimo o tem! Nagrajene inovacije: Komisija za racionalizacijet je na 13. seji 3. oktobra 1975 razpravljala pod vodstvom predsednika inž. Ploštajner. Hinka o 11 novih izboljševalnih predlogih. S sklepom je odobrila izplačilo odškodnin za naslednje predlo-ge: — predlog tov.; Antona žibre-ta št. 77/16/75 »Razrez materiala« se osvoji. Na osnovi izkazanega prihranka v višini 24.507,68 din se odobri izplačilo Odškodnine, ki znaša za prvo leto 579,17 din; — tov. Ivan Judež je. predložil ,6 racionalizacij. Med temi sta predloga pod zapovrstno številko I in V sprejeta, ostali pa se ne morejo šteti kot izboljševalni predlogi. Za predlog št. 78/17/75 >- I »Izdelava vmesnih komadov« se imenovanemu odobri izplačilo odškodnine ža prvo leto v višini 2.787,76 din ha osnovi izkazanega letnega prihranka 187.776,00 din. Za predlog št. 78/17/75 — V »Dopolnitev formanja vztrajni-kov E-7677« se imenovanemu b-dobri izplačilo odškodnine za prvo leto .v višini 3.051,60 din na osnovi izkazanega prihranka 206.450,00 din. — Predlog tov. Antona Novačana št. 85/24/75 »Dopolnitev kr- milnih m kopirnih stikal« se o-švoji. Na osnovi letnega prihranka v višini 290.085,58 din se odobri izplačilo odškodnine, ki znaša ža prvo leto 3.720,68 din. •— Predlog., tov. Ivana Rozmana št. 88/27/75 »Priključitev vetrila« se osvoji in nagradi z enkratno nagrado v. višini 600,00 din. — Predlog tpv. Vinka Moško-na in Ivana Kraglja št. 97/36/75 »merilna naprava za medosne razdalje« se osvoji. Na podlagi letnega prihranka v višini 14.174 din se odobri izplačilo odškodni-ne za prvo leto - v višini 703,66 din. Predlagatelja delita odškodnino v razmerju 50:50. G. j. Pri mehanski obdelavi zapletenih ulitkov je treba kontrolirati tudi njihovo notranjost. V ta namen so uporabljali električne svetilke, napajane preko prenosnega zaščitnega transformatorja 220/6 V. Zaradi pogostih okvar svetilnih teles in nedovoljenega brušenja priključnih vtičev, ki bi lahko povzročilo zgrešeni priklop na 220 V in s tem težko nesrečo, je elektro delavnica izdelala po zamisli tovariša Zupanca varne ročne svetilke. V bistvu gre za domiselno adaptacijo žepne svetilke, ki omogoča popolhoma varno kontrolo notranjosti ulitkov. R. V. TEDEN KOMUNISTA Občinski komite Zveze komunistov oziroma njegova komisija za informativno dejavnost je organizator programa prireditev »Tedna komunista«, ki bo v Celju od 3. do 8, novembra 1975. V okviru toga programa bodo naslednje prireditve: otvoritvena svečanost bo v ponedeljek, dne 3. novembra v dvorani Narodnega doma, na kateri bo govoril sekretar občinskega komiteja ZK,. izveden bo svečan Sprejem mladih v Zvezo komunistov, izvoljeni bodo poverjeniki Komunista. Svečanost , bo popestrena s kulturnim programom- Osrednja točka prireditev pa bo tribuna z delavci organizacije združenega dela Ingrad, na kateri bo osnovna tema »Temeljna organizacija združenega dela v vlogi nosilca samoupravnega načrtovanja in dosežki na področju stabilizacijske, politike«. Javna tri- buna bo v torek, 4. novembra v novem obratu Ingrada. Ob. zaključku tedna, to je v petek, 7. novembra; bo večer s predvojnimi revolucionarji —* komunisti, :S katerimi se bodo raz-govarj ali mladi.. oziroma novo sprejeti komunisti 'o spominih revolucionarne poti. V okviru proslav bo organiziran tudi razgovor o vlogi novinarjev v našem - samoupravnem informacijskem sistemu za vse člane aktiva novinarjev, organizatorje obveščanja v organizacijah združenega dela ter člane komisij za informativno dejavnost pri komiteju ZKS in občinskem sindikalnem svetu. Organiziran bo tudi posvet za prosvetne delavce in vodje marksističnih krožkov iz osnovnih in srednjih' šol na temo: »Oblike in vsebina predavanja zgodovine partije«. STORSKI železar. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto- in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: aero, kemična in grafična industrija Celje. SKUPNA PRIZADEVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) V TOZD II doseženi poslovni rezultat presega zadolžitve po akcijskem programu za 16,9%. Z uspešno vključitvijo v akcijo za racionalnejše gospodarjenje so povečali poslovni rezultat za 907 tisoč din, njihova mesečna zadolžitev po akcijskem programu pa je znašala 776 tisoč din. Ugodni poslovni rezultat izhaja predvsem iz znižanja stroškov zaradi boljših izplenov v livarni I in racionalnejšega koriščenja materiala ter substitucije materiala v nekaterih obratih. Negativni finančni rezultat je v mesecu juliju imel edino obrat livarne II zaradi reklamacij njihovih proizvodov. Negativni poslovni rezultat v TOZD III — Energetika je pogojen z manjšo porabo energije v obratih, višjimi cenami pogonske energije in režijskega materiala ter prenosa stroškov — prispevkov za samoupravne interesne skupnosti na posamezne TOZD. TOZD IV — ViT je imel v mesecu juliju negativen finančni rezultat, ki je posledica premalega števila opravljenih efektivnih ur, večjih popravil in nepredvidenih nabav. V TOZD V — GSKS izkazani finančni rezultat je posledica obračuna realizacije po starih cenah — nove, višje prodajne cene še niso bile upoštevane. S povečanjem prometa v domovih in ustreznejšo poslovno .usmeritvijo so v TOZD VI — gostinstvo dosegli mnogo večji poslovni rezultat od predvidenega z akcijskim programom, kar je razvidno iz prej prikazanega pregleda rezultatov po TOZD. Akcijski program štednje pri materialnih stroških v sektorjih je bil v mesecu juliju uspešno realiziran, saj so bili dejanski materialni stroški za 10,8 % nižji od predvidenih. Povedano ne velja za ekonomsko organizacijski sektor, kjer so bili stroški preseženi zaradi povečanega obsega dela pri mehanografski obdelavi podatkov. Ustvarjene prihranke smo v tem pregledu razčlenili po njihovem nastanku tako v TOZD, kot po posameznih elementih štednje. Akcija dobrega gospodarjenja pa je bila še posebej usmerjena na znižanje materialnih stroškov. Pregled doseženih stroškov v mesecu juliju v' odnosu na planirane stroške kaže, da se še. vedno večajo stroški energije- pomožnega materiala, obratovne režije, zelo pa so se povečali v nekaterih obratih tudi fiksni stroški. . Dosežki na področju nabavno-prodajne oziroma uvozno-izvozne politike so bili v meseou juliju naslednji: Prihranki pri nabavi — julij 1975: Vrednost din % Plan nakupa 53,023.400 100,0 Od tega uvoz .16,222.000 100,0 Izvršen nakup 64,998.335 122,6 Od tega uvoz 11,531.438 71,1 Nabava surovin in materiala je presegla planiran nakup zaradi povečanega nakupa belega surovega železa iz Smedereva in gredic iz Železarne Ravne, kot tudi na račun zmanjšanja uvoza. Kljub temu pa znaša koeficient obračanja 5,9 % (planski 5,5 %) oziroma vezavo zalog 61 dni (plan 65 dni). Poleg samega zmanjšanja uvoza smo pri nakupu starega železa na domačem trgu prihranili 293.300 din. Za pultom v valjarni II se učijo tudi mladi valjarji Prihranki pri prodaji: Ton % ; Din % Plan realizacije Dosežena realizacija 12.040 12.359 100 102,6 : 88,459.254 90,824.408 100 102,7 Prihranek 90.824 0,1 ASortiman bi nam omogočal 4,2% prihranek, ki ga pa znižuje doseganje prodajnih cen (97 % — vpliv cen specialnega grodlja, ki še Vedno niso rešene). Akcijski načrt in izvršitev pri izvozu: Akcijski načrt v $ Izvršitev • % % II. poli. 1975 za julij 1975 izvoz julij 1975 1 2 3 4 = 3:2 5 = 3:1 4,065.000 644.096 458.565 71,1 11,3 Realizaoija akcijskega načrta izvoza zaostaja kljub vsem prizadevanjem in aktivnosti služb sektorja in TOZD. Rezultati akcij, ponudb in stikov se bodo zaradi dopustov (julij, avgust) odrazih šele v naslednjih mesecih. Na višino realiziranega izvoza imajo še vedno vpliv neizdobav-ljene količine. Spričo nadaljnjega zniževanja svetovnih cen je izvozna dejavnost pod velikim pritiskom nerentabilnosti izvažanja in-bo zato možno program realizirati z veliko težavo. . Zaposlenost v mesecu juliju: Število • Plan 1975 Stanje 1.1. 1975 Stanje 31.7. 1975 % plana ljudi iz nadur in pogodb, dela Skupaj % plana 1 2 3 4 5 6 7 = 4 + 6 8 TOZD I 924 865 906 98,1 42 948 102,6 TOZD II 759 690 724 95,4 50’ 774 101,9 TOZD III 112 92 95 84,8 3 98 87,5 TOZD IV 556 : 511 547 98,4 39 586 105,4 TOZD V 118 115 121 102,6 4 125 105,9 TOZD VI, 65 63 64 98,5 6 70 107,7 OSS 455 462 480 105,5 9 489 107,5 OZD 2.989 2.797 2.937 98,3 153 3.090 103,4 Iz pregleda je razvidno, da je na osnovi kadrovske evidence plan-delovne sile na koncu meseca julija bil realiziran z 98,3%; Ker pa je v tem času bilo določeno delo opravljeno v podaljšanem delovnem času in s pogodbenim delom, so opravljene ure bile preračunane v ustrezno število delavcev, za normalni delovni čas, ki konkretno za julij znaša 153 delavcev. Teh 153 delavcev predstavlja povečanje števila zaposlenih za 5,1%. Z upoštevanjem evidenčnega stanja ter preračunanega stanja na osnovi števila ur v podaljšanem delovnem času iz pogodbenih del je znašalo število zaposlenih ob koncu julija 3.090, kar je za 3,4 % Več kot je bilo planirano. Produktivnost preračunana na tako upoštevano število zaposlenih (3.090) je bila v mesecu juliju za-4,2 %.nižja od planirane. Produktivnost v kg/dan/zap. v juliju:- v Plan y Doseženo ; Indeks TOZD I 957 : ..956' 99,9 TOZD II ‘ 154 r 110 . r. 71,4 OZD .,-334 . 320 95,8 Sprememba kvalifikacijske strukture V času od 1. 1. do 31. 7. 1975 se je vidno izboljšala tudi kvalifikacijska struktura, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: Kvalifikacijska struktura Zaposlenih 31. 7. 1975: Stopnja kvalifikacije Stanje • 1.1.1975 Stanje 31.7.1975 Razlika Indeks Ozki profili I 301 332 3i 110,3 Ozki profili II 656 561 — -95 85,5 Ozki profili III 793 938 . + 145 118,3 Poklicna šola . 662 714 + 52 107,9 Srednja šola 315 320 + 5 101,6 Višja šola 35 35 . — 100,0 Visoka šola' 35 37 -J- 2 105,7 . V času od 1. 1. 1975 do 31. 7. 1975 smo pridobili 145 delavcev s poklicem ozkega profila ter 52 delavcev s poklicno šolo. V mesecu juliju so se zaposlili štipendisti (predvsem s poklicno šolo), v tem času pa so končali interno izobraževanje tudi delavci za poklice ozkega profila. Uresničevanje akcijskega programa v sektorju za novogradnje Načela, ki si jih je zastavil sektor za novogradnje so bila v celoti upoštevana pri delu in tako: 1. Pri nabavi opreme so vztrajali na ponudbenih cenah iz leta 1974 kljub temu, da so dobavitelji zahtevali tudi 40 % višje cene. Razen v enem primeru so povsod uspeli zaključiti pogodbe po cenah leta 1974. Zaradi znanih omejitev oziroma zahtevanega kritja sredstev že ob naročilu v mesecih juliju in avgustu ni skoraj zaključena nobena pogodba oziroma naročilo iz lastnih sredstev. Ker niso dosegli dogovora glede kritja z menico ali čekom, Sredstev za otvoritev akreditiva ni bilo na razpolago, LB pa do 20. 9. ne daje nobenih garancij na tekoči priliv amortizacije, so v tem času naročili in plačali razen poslovnega inventarja le še dela na čistilni napravi v jeklarni II, Ingradu Celju 1,409.000 din. 2. Pri izstavljanju nalogov za velika popravila so upoštevali samo nujno potrebna dela. 3. Vsi primeri strojeloma in škoda po toči je bila nemudoma prijavljena in utemeljena pri zavarovalnici. 4. V kolikor je popravilo v zvezi s strojelomom spadalo pod sektor za novogradnjo, so takoj poiskali najhitrejšega' in najcenejšega izvajalca. . 5. Poostrili so nadzor nad izvajanjem del in storitev. Pri pogodbah za tovarno traktorjev so iskali najcenejše ponudnike in tako dosegli znižanje cen celo za 10%. Rezultate vseh prizadevanj je težko oceniti, dejstvo pa je, da se bo odraz, štednje pokazal v daljšem časovnem obdobju. Realizacija akcijskega programa po posameznih elementih štednje za mesec julij 1975 O Ph . 2 5b ■ p,-M ' 'S u >N Sh Elementi štednje / doseženo • cu ^ Sij o ^ "S O 1 2 3 4 5 p”! N ia Indeks TOZD I 559 250 435' — * 285 1529 1155 132,4 TOZD II '51 396 312 — 148 . 907 776 116,9 TOZD III ' — ' — — —167 —167 21 . TOZD IV — — — — —163 —163 16 — TOZD V — — —56 — 6 — 50 1 — TOZD VI 100 — — — 5 105 2 — OZD 710 646: 691 — 114 2161 1971 110,9 V preteklem mesecu so v novo kotlarno prepeljali še drugi parni kotel. Takole so ga naložili REALIZACIJA AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV POSLOVANJA ZA MESEC AVGUST 1975 Realizacija akcijskega programa za boljše poslovne rezultate je v mesecu avgustu potekala uspešno, če upoštevamo rezultate DO kot celote. Vidni so uspehi pri povečevanju proizvodnje, kjer s šted-njo pri proizvodnih stroških, ponekod z boljšimi izpleni in boljšo organizacijo dela dosegamo rezultate predvidene z akcijskim programom in jih celo presegamo. Drugače je na področju izvozne dejavnosti, kjer kljub velikim naporom komercialne službe in drugih odgovornih dejavnikov v DO, ne dosegamo predvidenih rezultatov. Ravno tako na področju zaposlovanja in večanja produktivnosti dela še nismo dosegli večjega napredka. V mesecu avgustu smo se obvezali v okviru akcijskega programa povečati planirani rezultat poslovanja za 1.616 tisoč din, zadolžitev je bila nekoliko nižja kot v mesecu juliju, zaradi remontov in kolektivnih dopustov. Poslovni rezultat smo povečali za 1.768 tisoč din ali za 9,5 % več, kot smo predvidevali z akcijskim programom za mesec avgust. Del omenjenega rezultata, ki izhaja iz povečane proizvodnje in prodaje je znašal .769 tisoč din, preostali del, v višini 1.459 tisoč din pa je nastal zaradi znižanja proizvodnih stroškov. Pri povečanju proizvodnje in prodaje smo zadolžitev po akcijskem programu presegli, pri znižanju proizvodnih stroškov pa dosegli! Pri posameznih elementih štednje smo dosegli naslednje rezultate: Elementi štednje . Planirani prihranek Doseženi prihranek 1 390 769 2 740 263 3 335 657 5 151 539 Skupaj 1.616 1.768 Dosežen prihranek, zaradi večje proizvodnje in prodaje je bil, kot vidimo iz zgornjega pregleda, znatno' presežen, pri izplenih pa še vedno ne dosegamo zadolžitev po akcijskem programu, kar v mesecu avgustu velja še posebej za panogo 117. Akeija pa poteka uspešno pri racionalnejši porabi materiala in substitucije materiala, kjer dosegamo boljše rezultate od predvidenih. Zaradi manjše porabe energije V nekaterih proizvodnih obratih je bil ustvarjen precejšen prihranek pri .stroških energije in sicer je znašal le-ta 319 tisoč din. Omenjeni prihranek izhaja tako iz manjše proizvodnje v nekaterih obratih v mesecu avgustu, kot iz racionalnejšega trošenja energetskih virov. Prihranek v sektorjih je znašal 220 tisoč din, kar je več kot je bilo predvideno z akcijskim programom. Uspešnost akcije boljšega gospodarjenja po posameznih TOZD in strokovnih službah za mesec avgust: Zadolžitev po akcij, progr. Doseženo po akcij, progr. Indeks j TOZD I 947 2.157 227,8 TOZD II 636 — 357 TOZD III 18 — 113 TOZD IV . 13 49 TOZD V 1 33 TOZD VI 1 — 1 OSS* m ' 220 DO 1.616 1.768 109,4 * Všteto kot prihranek znižanja splošnih stroškov v TOZD. Ustvarjeni rezultati v TOZD I so bili boljši od planiranih v akcijskem programu za mesec avgust in sicer tako iz proizvodnje in prodaje kot pri znižanju proizvodnih stroškov. Stroški so bili nižji zaradi racionalnejšega koriščenja materiala in substitucije materiala ter manjše porabe energije; niso pa bili doseežni rezultati pri izboljšanju izplenov. Višje izplene od predvidenih sta dosegla le elektroplavž in jeklovlek. Akcijo boljšega gospodarjenja so uspešno realizirali vsi obrati v TOZD I razen jeklarne I, ki je bila v remontu več kot pol meseca. TOZD II se v mesecu avgustu ni mogla uspešno vključiti v izvrševanje akcijskega programa, zaradi remontov v livarni II in kolektivnih dopustov V -vseh ostalih obratih. Iz omenjenih razlogov se je proizvodnja znatno znižala, pa tudi pri ustvarjeni proizvodnji nišo bili doseženi predvideni izpleni. Večji prihranek v stroških predstavlja energija, ki so jo porabili manj, ravno zaradi nižje proizvodnje. (Nadaljevanje na 6. strani) STRAN 6 ŠTORSKIŽELEZAR« št. 10 — oktober 1975 SKUPNA PRIZADEVANJA (Nadaljevanje s5. strani) Negativni finančni rezultat v TOZD ITI — energetika izvira iz manjše porabe energije v obratih, s čimer se znižuje realizacija omenjene TOZD. TOZD IV — ViT je z racionalnejšo porabo materiala in zadostnim številom opravljenih efektivnih ur povečal poslovni rezultat nad predvidenim v akcijskem programu. V TOZD V ■—■ GSKG so s smotrnejšo porabo nekaterih materialov (rezani les, čistilna sredstva) dosegli večji prihranek in boljši rezultat poslovanja od predvidenega z akcijskim programom. TOZD VI — Gostinstvo v mesecu avgustu sicer ni dosegla pozitivnega finančnega rezultata, vendar pa so bili ustvarjeni določeni prihranki (pri: toplih obrokih). -Negativni rezultat izhaja jz stroškov nastalih v mesecu avgustu, ki -se regresirajo iz sklada skupne porabe, kar bo izvršeno v mesecu septembru. Akcijski program štednje pri materialnih stroških v sektorjih je bil v mesecu avgustu uspešno realiziran. Dejanski stroški so bili znatno nižji od predvidenih v vseh sektorjih. Dvomesečno spremljanje rezultatov akcije dobrega gospodarjenja, kljub doseženim uspehom kaže, da še vedno nismo storili vsega za doseganje boljših rezultatov. Več pozornosti je treba posvetiti predvsem izboljšanju izplenov in doseganju večje produktivnosti dela na vseh ravneh. Palice Dosežki na področju nabavno-prodajne oziroma uvozno-izvozne politike so bili v mesecu avgustu naslednji: Prihranki pri nabavi — avgust 1975 Vrednost din % Plan nakupa 55,223.000 100 Od tega Uvoz 21,815.000 100 Izvršen nakup 51,882.000 93,9 Od tega uvoz 11,666.658 ' 53,5 Zaradi asortimana je bil kljub nedoseganju PPC (TOZD I 97,1 %, TOZD II 101,9, DO 97,4%) dosežen boljši rezultat v višini 8,946.551 dinarjev. Prihranek pri reklamacijah din % od fakt. real. Plan reklamacij 321.855 0,3 Dejanska vrednost reki. 112.854 0>11 Prihranek 209.001 ■ Izvršitev izvoza—• avgust 1975 ■ S . - - % Plan izvoza 297.000 100 Izvršitev 333.863 112,4 Operativni plan izvoza je bil za mesec avgust presežen, vendar pa je bil že sam plan, glede na potrebno letno dinamiko prenizek. Na nizko kumulativno doseganje letnega plaha izvoza (I—VII 38 %) vplivajo vse neugodne značilnosti inozemskega trga. Z akcijami za IV. kvartal moramo stanje bistveno izboljšati in rezultat izvoznega poslovanja približati ,začrtanim ciljem. Zaposlenost v mesecu avgustu. štev. Plan -i 1975 Stanje 1.1: 1975 Stanje 31.8. 1975 > % real. piana ljudi iz nad. in pog. dela p Skupaj mm plana- TOZD 114 p- 940 865 911 96,9 43 954 101,5 TOZD 117. p. 759 : 690 723 95,3 19 742 97,8 1 TOZD cnerg. 112 92 97 86,6 2 99 88,4 TOZD ViT 556 510 551 99,1 43 594 106,8 TOZD GKSG 118 115 123 104,2 m . 127 107,6 1 TOZD DPG 65 63 66 101,5 4 70- 107,7 OSS 455 462 485 105,0 3 488 . 107,3 OZD 3.005 2.797 2.956 98,4 118 3.074 102,3 . Iz pregleda gornje tabele je razvidno, da je bil plan delovne sile avgusta realiziran z 98,4 %. V mesecu avgustu pa so bile izvršene tudi nadure ter delo po pogodbi, ki predstavljajo še dodatnih 118 zaposlenih. Z upoštevanjem evidenčnega Stanja ter preračunanega stanja na osnovi števila ur v podaljšanem delovnem času in pogodbenih del je znašalo število zaposlenih konec- avgusta 3.074 delavcev, kar je za 2,3 % več kot je bilo planirano. Produktivnost, izraženo količinsko (ton/zap.) 'in preračunana na tako upoštevano število zaposlenih, je bila v mesecu avgustu za 3,5 % nižja od planirane. Kljub redni oskrbi proizvodnje s potrebnimi surovinami in materiali operativni plan nakupa ni bil presežen, bistveno manjši pa je bil uvoz kot rezultat uvoznih restrikcij in. ustrezne nabavne selektivnosti. „ ' - Pri relativno zmanjšanem uvozu starega železa na račun nakupa na domačem trgu smo zaradi nižje cene prihranili 457.340 din. Prihranki pri -.prodaji — avgust 1975 ton % dm J % Plan realizacije Dosežena realizacij a 14.802 14.808 100 1 101,1 98,338.800 107,285.340 100 1 . 109,1 Prihranek : 8,946.551 9,0 Realizacija akcijskega programa po posameznih elementih štednje za mesec avgust 1975 (v 000 din) X., . v , . ,, v \ Zadolž. Elementi štednje (doseženo) DO akci 1 2 3 4 5 progr. Dosež, po akc. progr,. Indeks TOZD I 1.331 369 570 — 347 - 2.Í57 947 227,8 TOZD II —562 —106 6 305 —357 636 TOZD III Í ;—; j - — —113 —113 18 TOZD IV ' . 1—s 49 5S^lsi§ : 49 13 TOZD V — WÈ — ; 33 33 1 TOZD VI j — —1 —1 1 Skupaj 769 263 657 . ’ 539 1.768 1.616 109,4 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV KRATEK PREGLED DELA Danes najprej objavljamo sklepe odbora za splošne zadeve in informacije; ki se je sestal sredi prejšnjega meseca in predvsem razdelil posojila za individualno gradnjo. Celotni spisek odobrenih posojil smo objavili na oglasnih deskah. ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD je na 21. seji razpravljal o vplivu rezultatov poslovanja v prvem polletju na OD v zadnjih mesecih letošnjega leta. Predvidel je, da bi poleg izračunanega gibljivega dela OD dodali še določen odstotek za postopno rast OD, vendar pa je to. odvisno predvsem od naših delovnih prizadevanj. Višje OD si bomo pridobili le z večjo storilnostjo. S 1. 7. se za stimulativne dodatke vzdrževalcem uveljavlja nov sistem participacije. , KADROVSKO-SOCIALNI ODBOR Na 17. seji so razdelili štipendije za izredni študij članov delov-, ne skupnosti, precej pozornosti pa. so posvetili tudi zapletu okrog plačila finančne' udeležbe pri zamenjavi stanovanj. Konkretnih zaključkov o tem odbor na tej seji ni sprejel. V tem mesecu se je nekajkrat sestala tudi STANOVANJSKA KOMISIJA. Razdelili so stanovanja, ki so jih posamezni člani kolektiva odklonili in rešili nekaj prošenj in pritožb. Osrednja tema na seji DELAVSKEGA SVETA delovne organizacije so bili rezultati akcije za boljše gospodarjenje in ukrepi za dosego še večjih uspehov. Poleg tega je DS obravnaval še poročilo službe za varstvo pri delu, problematiko pospeševanja izvoza, kadrovsko poročilo in drugo. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE je ponovno zaživel. Na Svoji 3. seji je najprej ugotavljal nedoslednost pri sprejemu novega stanovanjskega pravilnika in predlagal ukrepe, nato pa je obravnaval predloge za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Odbor je prejel dve pismeni prijavi, da so bili kršeni samoupravni akti. Po temeljiti proučitvi gradiva je odbor za en primer podal prijavo pristojnemu samoupravnemu organu. Ivačič OSMA SEJA DELAVSKEGA SVETA SLOVENSKIH ŽELEZARN Delavski svet .Slovenskih železarn se je sestal 30. septembra v »Tovilu« v Ljubljani ter sprejel naslednje sklepe: . 1. Zapisnik. 7. seje DS SŽ se potrdi. Ugotovljeno je bilo, da so sklepi izvršeni, razen sklepa pod točko 5. 2. DS SŽ potrjuje pravilnik za pospeševanje izvoza ŠŽ. 3. Za Objektivno presojo" izvozne problematike v času premira-nja v , letu 1975 bodo morale delovne Organizacije posredovati podatke o vseli posameznih poslih, iz katerih bo razviden^ obseg, vloženi materiali, dosežena cena in cena za te izdelke na domačem trgu. Pregled izvoznih poslov bo V pomoč za izdelavo izpopolnjenega pravilnika za spodbujanje izvoza v letu 1976, 4. DS SŽ odobrava; pristop SOZD SŽ v 'samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti za ekonomsko, finančno in pravno konzul tantstvo pri dolgoročnih aranžmajih s tujino, 5. Ustanovitveni delež, v višini 400.000 din se. poravna iz združenih sredstev v interni banki sž. - 6. V skupščino poslovne skupnosti določi člane upravni svet SŽ. 7. Pripombe upravnega sveta Slovenskih železarn in delavskega sveta Slovenskih železarn (glede mandata predsednika izvršnega' odbora ter delitve ostanka dohodka) Se v pismeni obliki posredujejo iniciativnemu odboru in delegatom SŽ v skupščini, da se upoštevajo pri pripravi čistopisa ‘sporazuma. 8. DS SŽ potrjuje samoupravni sporazum; o poslovno-tehnič-rieni sodelovanju s Tovarno dušika Ruše. Pri tem se v 4. členu zadnja alinea pravilno glasi: _»— povrniti neposredno škodo, ki bi nastala ... nepravočasnega izpolnjevanja prevzetih obveznosti,« - 9, Člane v koordinacijski odbor imenuje naknadno upravni svet SŽ. . s i 10. DS SŽ odobrava pristop SOZD SŽ k družbenemu dogovoru d kriterijih za dolgoročno usklajevanje medsebojnih razmerij pri oskrbovanju proizva-j alcev-..oborožitve in vojne opreme S proizvodi črne metalurgije. Kot podpisnik se določi generalni direktor Gregor Klančnik. 11. DS SŽ potrjuje samoupravni sporazum o izumih in tehničnih izboljšavah v SŽ. Pri praktičnem izvajanju samoupravnega sporazuma DS SŽ priporoča vsem pristojnim organom v DO SŽ, da ne zanemarjajo malih racionalizacij. 12. Na podlagi informacije o uresničevanju ustave v SOZD Sž DS SŽ ustanovi komisijo za pripravo splošnih aktov SOZD SŽ v sestavi: , — Železarna Jesenice: Tušar Albina, Dolgan Alojz, Rozman Rudi; — železarna Ravne: Cigler Adi, Žnidar Janez; ■- železarna štore: žmahar Ivan, Suhar Tone; — Veriga: Smole Janez, .Teše Jože; — Plamen: Bogataj Miran; — Tovil: Novak Frane;; — žična: Delevič Vladimir; — OSS Sž: Cetinski Andrej, Potočnik Miha; — za KO sindikata Sž: Franc Kobcntar; — za Svet ZK Sž: Ivan Vuš-nik; — za svet ZSM SŽ: Mirko Krajnc. Komisijo vodi Potočnik Miha. "Vodstvo Sž je zadolženo predhodno opredeliti cilje združevanja V SOZD SŽ. Ekonomski model za ' komisijo je dolžan pri- praviti Cetinski Andrej', samoupravni in pravni del Potočnik Miha-. Komisija je dolžna tekoče informirati o. svojem delu US' sž. Komisija je dolžna zagotoviti vzporedno pripravo aktov SOZD SŽ z akti v DO SŽ, kjer že tečejo priprave za uskladitev sedanjih rešitev z ustavo. 13. DS SŽ soglaša z investicijskim programom gradnje druge obločne elektro peči v Železarni Štore.; V zvezi s četrto točko dnevne-ga .reda je dodatno mag. Peter Kunc sprožil še razpravo o razvojni politiki elektro energetike, kat je v uvodnih besedah že nakazal Gregor Klančnik, Na podlagi razprave je DS Sž sprejel-naslednje priporočilo: Na podlagi ugotovitve, da nastopajo delegati iz OZD SŽ v republiških organih običajno neusklajeno in ne razpolagajo z dovolj podatki, bi morali. vnaprej, pri vseh bistvenih vprašanjih razvoja SŽ delegati vseh -OZD SŽ predhodno uskladiti .svoja stališča na podlagi pripravljenega gradiva za bolj učinkovito skupno delo. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE • ŽELEZARNE: ŠTORE je na svoji 10. redni seji 29. septembra 1975 Sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdil je sklepe 8. seje in se seznanil s, poročilom, o poteku 9. — svečane seje ob 25-letnici delavskega samoupravljanja: in 130-letnici obstoja Železarne Štore.. Zelo ugodno je ocenil sveča-; no sejo in še posebej] zaključno proslavo delovnega kolektiva in pri tem ugotovil, da je bil za svečano proslavo obeh jubilejev zelo pomemben delež Vseh nastopaj očih kulturnem progra- mu (AG »Želežar« Celje—Štore, pihalni orkester in komorni moški zbor). Ob tej priložnosti -je bilo komornemu moškemu 'pevskemu Zboru iz Celja pod vodstvom prof. Cirila Vertačnika izrečeno posebno priznanje. 2. Seznanil sc je z rezultati akcijskega programa dobrega gospodarjenja za julij. Ugotovil je, da rezultati kažejo na uspešno realizacijo zastavljenega programa, čeprav uspehi niso bili doseženi na vseh področjih poslovanja. Lepi rezultati so bili doseženi na področju proizvodnje in splošne štednje, manj uspešni pa so bili pri neproizvodnih- spremljajočih dejavnostih in pri doseganju rezultatov na zunanjetrgovinskem in kadrovskem področju. Tako je bila v juliju zadolžitev presežena za 10,9 %, kar je delno treba pripisati povečani; proizvodnji, večina pa znižanju stroškov. DS je. priporočil, da se ž akcijo dobrega gospodarjenja seznanijo in jo kot svojo sprejmejo samoupravne delovne skupine, pri čemer je še zlasti pomembno tekoče spremljanje rezultatov. Poudaril je vlogo in dolž- nost koordinacijskih odborov v TOZD -ter vseh nosilcev akcijskega programa za dosego končnega stabilizacijskega cilja. DS DO se je obvezal, da bo tekoče spremljal rezultate akcije. 3. DS DO se je seznanil z obširnim -kadrovskim poročilom za razdobje od L. 1. 1975 do 15. 9. 1975 in sklenil, da priporoči temelj itej šo obravnavo tega poročila v TOZD: 4. Seznanil se je s problematiko varstva pri delu za obdobje do L 9. 1975 in sprejel program ukrepov za zmanjšanje števila' nezgod (ta program je posebna, priloga pregleda sklepov); S tem* v zvezi je DS DO energično zahteval ureditev -razmer na področju splošnega reda in discipline v tovarni (parkiranje, nadzorna služba,, ograja), 5. a) DS DO je Sprejel pravilnik za pospeševanje izvoza v SŽ z veljavnostjo od 1. 9. do 31. 12. 1975. b) ‘V verifikacijskem postopku je sprejel samoupravni sporazum o sanaciji doma tehniških šol v Ljubljani. c) DS DO je preučil Vlogo in sklep odbora za splošne zadeve- in informacije in sklenil, da se Vlogi Društva upokojencev SRS podružnice štore—Teharje ugodi in sc zgradbo starega vrtca odstopi brezplačno v njihovo lastništvo. Podrobnosti v zvezi z 'izvršitvijo prenosa naj uredi naša pravna služba. d) DS DO je sklenil, da železarna štore; začasno prevzame obveznosti, ki bi nastale iz naslova odplačevanja anuitet za kredit Beograjske banke (za so-vlag. delež Agrotehnike) za Agrotehniko v znesku ca. 3,200.000 din, v kolikor bi le-te nastale pred 1. 3. 1977 in bi bila 'Agrotehnika v tem času ves čas kreditno nesposobna: ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE 14. seja, 12. septembra 1975 1. Odbor je pregledal in potrdil sklepe prejšnje seje. 2; Razdelil je sredstva za posojilo individualnim graditeljem in tb 1,927.000 din za novogradnje in 467.000 din za adaptacije. 3. Odbor I ni odobril posojila 25 prosilcem, ker niso izpolnjevali pogojev. 4. Doman jko Zdenki in Ivanu je odbor odobril 30.000 din posojila pod pogojem, da takoj odstopita od prošnje za stanovanje in predložita adaptacij sko dokumentacijo. 5. Hercog Antonu iz jeklarne je odbor ' odobril posojilo pod pogojem, da bo uredil vse potrebno, da dosedanje stanovanje, last Železarne štore ponovno vrne naši delovni organizaciji. 6. Pristovnik Ivanu je odbor odobril maksimalno vsoto kredita, t, j. 30.000 din za. adaptacijo lastne stanovanjske hiše v Šentjurju pogojno,-da do septembra 1976. leta izprazne družinsko stanovanje v četvorčku na Lipi in izroči ključef Železarni Štore. (Nadaljevanje ma 8. strani) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD 7. Odbor tov. Jančiču trenutno ni mogel odobriti posojila, ker se ni mogel prepričati o lastništvu glede na to, da družina Jančič gradi več hiš. Zato je sklenil, da pravna služba to preveri in obvesti odbor za splošne zadeve in informacije o dejanskem stanju. 8. Odbor ni odobril posojila inž. Černak Feliksu, ker za enkrat še ne izpolnjuje pogojev. Če bo te pogoje pridobil, ima možnost dobiti posojilo prihodnje leto v okviru sistema, ki bo veljal. 9. Stanje gradenj prosilcev, katerih prošnje so prispele po razpisanem roku, naj si komisija ponovno ogleda in eventualne nujne primere ponovno obravnava. 10. Z razdelitvijo sredstev je seznaniti člatie kolektiva na obi- 17. seja, 3. oktobra 1975 1. Odbor je pregledal in potrdil sklepe prejšnje seje. 2. Strinjal se je s predlogom sektorja za kakovost in razvoj v zvezi s postopkom odkupa diplomskih nalog. 3. Sklenil je, da se poleg že razpisanih, razpišejo še naslednje štipendije za izredni študij zaposlenih oziroma da se razpis razširi: — višja tehniška šola strojne stroke — razpis se razširi od 2 - na 3 štipendije, 'A-' tehniška srednja šola — elektro stroke — jaki tok — razpis se razširi od 2 na 3 štipendije, — administrativna šola — raz- pis se razširi od 2 na 4 štipendije, ; — delovodska šola — razpišeta se 2 štipendiji, — pravna fakulteta — II. stopnja j*| gospodarska smer — razpiše se 1 štipendija. 4. Odbor je na podlagi razpisa podelil štipendije za izredni študij zaposlenih. 5. Odbor je spremenil sklep št. 7 c) z 11. seje odbora in sicer tako, da se odobri kritje stroškov strojepisnega tečaja tov. Godicelj Dragici, ker se je tov. Sevškova odločila .za drug študij. 6. Strinjal se je z organizacijskim predpisom o arhiviranju in hrailjevanju dokumentacije v Železarni Štore. S tem se uredi celotno arhiviranje materialov, ki so. za našo DO pomembni. Pri tem naj se vključi tudi arhiviranje tehnične dokumentacije in to po možnosti na moderen način. V tekstu naj se na str. 5, tč. 1.9. popravi namesto utemeljen — upravičen interes; povsod pa se naj piše namesto podjetje — 'delovna organizacija. 7. Na podlagi predloga odbora samoupravne delavske kontrole je odbor odložil sklepanje o predlogu kadrovskega sektorja o določitvi načina obračuna finančne udeležbe pri Zamenjavi stanovanj, dokler se ne razčisti dejansko kršenje pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev Železarne Štore. O kršitvi pravilnika (čl. 36) naj čajen način. Vse ostale formalnosti se urejajo po obstoječem pravilniku. TOZD GKSG odbor priporoča, da omogoči upravičencem takojšnje koriščenje kreditov. 11. Za pomoč pri napeljavi telefona je odobril Gasilskemu društvu Prožinska vas 4.000 din iz sredstev sklada skupne porabe. 12. Ob obravnavi vloge Osnovne šole Štore je sklenil, da se le-tej posreduje naslednji odgovor: Vloga Osnovne šole Štore' za odstop enosobnega stanovanja je bila že dvakrat obravnavana in ji zaradi majhnega števila tovrstnih stanovanj ni bilo možno u-, goditi. Odbor zahteva, da osnovna šola izprazni prostore starega vrtca. dejansko stanje ugotovi vodstvo TOZD GKSG v. sodelovanju s pravno službo in tov. Markovičem, svetovalcem za upravne zadeve. 8. Odbor je zavrnil predlog TOZD Energetika, s katerim je ta predlagala, da se ji v zameno za dvosobno stanovanje dodelita dve garsonjeri in sklenil: — stanovanje, ki ga je odklonil inž. Leskovšek Leon, naj stanovanjska komisija dodeli po listi prosilcev, Dvoršek Slavku, tehniku za zvese v MS-se v skladu s 16. in 20. členom pravilnika o urejanju 'stanovanjskih vprašanj do-' deli garsonjera v noyi stolpnici v Celju, — stanovajsko vprašanje tov. Korent Jožeta bo obravnavano, ko se bo ta vrnil iz JLA. 10. Ob vlogi dipl. inž. Marolta je odbor sklenil, da se mu povrnejo stroški selitve; vračila vplačane finančne udeležbe pa odbor ni odobril. Ob tem je priporočil strokovnim službam, da v bodoče ne dajejo nikakršnih obljub pri sklepanju medsebojnih razmerij. 11. Odbor je sklenil, da se članom kolektiva, ki se v dodeljena stanovanja še niso vselili in vzroka niso sporočili, takoj odvzame pravica do stanovanja. Izjeme so le tisti, ki še niso dobili odločbe o dodelitvi stanovanja, za kar naj poskrbi kadrovski sektor. Vsi, ki se po prejemu odločbe ne bodo vselili, ali svojega namena pismeno izjavili, izgubijo pravico do stanovanja. 12. Odbor je sklenil, da se tov. Štraus Jožici dodeli dvosobno stanovanje v Celju v zamenjavo za stanovanje, v katerem stanuje sedaj, če ostane stanovanje na razpolago Železarni Štore. 13. V zvezi s predlogom za dopolnitev mikroorganizacije za TOZD Energetika je odbor sklenil, da TOZD Energetika izvede postopek po normalni samoupravni poti. 14. Odbor je sklenil, da se Mirt Francu prizna jubilejna nagrada za čas neprekinjene zaposlitve v Železarni štore od 15. 9. 1945 do 31. 10. 1973 ter čas po vrnitvi iz »Vatrostalne«, t. j. od 1. 7. 1975 dalje. Doba zaposlitve pri Vatro-stalni se ne prizna. 21. seja, 30. septembra 1975 1. Odbor je pregledal sklepe 20. seje in jih potrdil. 2. Sprejel je predlagani korigirani izračun variabilnega dela OD za obdobje I.—VI. 1975 po TOZD, in sicer: — TOZD 114. 6,0%; TOZD 117. 4,5 %; TOZD Energetika 6,0 %; TOZD ViT 6,0%; TOZD GKSG 5,0%; TOZD DPG 5,5%; OSS 5,0%. E Ti odstotki se bodo uporabljali pri obračunu za september, oktober in november. 3. Za mesece september, oktober, november in december se potrdijo predlagani odstotki za postopno rast OD, in sicer: za september 15 %, za oktober 17%, za november 19 % in za december 21 %. 4. Sprejel je predlog obračuna stimulativnih dodatkov za mesec julij (izplačilo 15. 10.) iri sprejel naslednje dopolnitve: — V jeklarni I se operativni plan količine proizvodnje poveča za 180 ton (delali so dve prosti soboti). — V jeklovleku se operativni plan količine proizvodnje poveča za 20 ton zaradi spremembe asortimana. — V jeklarni II se pri variabilnih stroških do konca leta izločijo storitve Vatrostalne, ker 14. seja, 3. in 6. oktobra 1975 > ' 1. Komisija je potrdila-sklepe zadnje Seje. 2. Na osnovi sklepa odbora za KSZ in družbeni standard še tovarišu Dvoršek Slavku, tehniku za zveze v MS, dodeli garsonjera c št. 59 v novi stolpnici v Celju. 3. V novi stolpnici v Celju se dodeli stanovanja naslednjim prosilcem: — Koprivc Primožu, livarna II, stanovanje št. 91 (dvosobno); Kočevar Ivanu, TOZD ViT, stanovanje št, 76 (garsonjera D); Bo-horč Štefki, TOZD ViT, stanovanje št. 80 (garsonjera C); Kolar Marjanu, jeklovlek, stanovanje št. 15 (garsonjera G); Šalič Mariji, EOS, stanovanje št. 23 (enosobno); Drobne Igorju, SNG, stanovanje št. 69 (garsonjera D); Černe Vidi, laboratorij, stanovanje št. 6 (garsonjera D); Petru-šič Srečku in Šoštarič Ani, stanovanje št. 11’(dvoinpolsobno). 4. V stolpnici Štore 138 se dodelijo garsonjere naslednjim prosilcem: — Kerznar Vidi, finančni sektor (izselil se bo tov. Mirnik); Leskovšek Rozaliji, SNG, (izselil se bo tov. Grubenšek); Halar Borisu, MS, (izselila se bo tov. Ša-ličeva). 5. Garsonjero v Vrunčevi ul. v Celju (izselil se bo tov. Germek) se dodeli Oblak Vladu, TOZD ViT. 6. Triinpolsobno stanovanje v Drapšinovi 15, Celje se dodeli Petrič Mariji in Francu. 7. Tov. Jashari Behramu, valjarna I, se dodeli stanovanje v Štorah 80, iz katerega se je; izselila Juračič Neža. 8. ‘ Soree Slavku, MO, se dode- niso predvidene z letnim planom. — Pri Energetiki se do konca leta pri akumulaciji in variabilnih stroških izločijo planiram in dejanski stroški pitne vode, ker niso realno planirani. 5. Od 1. 7. 1975 se upošteva pri izračunu stimulativnih dodatkov za vzdrževalce naslednji dopolnilni kriterij: Vzdrževalci participirajo na povprečnem stimulativnem dodatku po kriteriju količina proizvodnje. Participacija se giblje od 100 % do 50 % in je odvisna od 'števila ur zastojev in planskih ustavitev v primerjavi s povprečjem zadnjih treh let. (Pri izračunu povprečja se v letu 1972 izloči obdelovalnica valjev in e-nergetika, ki imata nenormalno visoke zastoje).' Višino participacije na povprečnem stimulativnem dodatku po kriteriju količina proizvodnje ugotovimo po naslednji lestvici: Indeks zastojev Višina in planskih ' participacije ustavitev. , %, 100 in manj 100 110 90 120 80 130 70 140 60 150 in več 50 li enosobno stanovanje v Štorah (izseli se Šoštarič). 9. Lukič Voju, energetski, se dodeli stanovanje v Štorah št. 3. 10. Petriček Faniki se dodeli stanovanje, iz katerega'se je izselil tovariš Veber. 11. Podstrešno enosobno stano-vanje .v Celju, Titov, trg 7, se dodeli Hažič Franju. 12. Hliš Mirku se dodeli enosobno stanovanje v Štorah 12 (izseli se Kralj). .13. Tov. Kaderišek Ivanu se dodeli stanovanje v Štorah 55 izselil se bo Kramperšek Stanko). 14. V zvezi s prošnjo tov. Zorko Alozije je komisija ugotovila, da tovariš Štefanec še ni upravičen na stanovanje, ker je zbral premalo točk, zato se prošnji ne ugodi. 15. Komisija ne soglaša s predlagano zamenjavo stanovanja Pi-šek Albine—Irene. 16. Komisija priporoča odboru za splošne zadeve in informacije, da odobri sofinanciranje nakupa stanovanja za tovariša Met-ličar Antona. 17. S tov. Kostadinovom se je potrebno dogovoriti. Za razgovor je zadolžen kadrovski sektor, rok do 15. 10. 1975. 18. Kadrovska služba mora pismeno obvestiti tovarišico Ši-banec — Nečemer o dodelitvi garsonjere. Rok: 15. 10. 1975. 19. Po sklepu odbora za kad-rovsko-socialne zadeve ‘ in družbeni standard lahko dobi tovarišica Štravc Jožica dvosobno stanovanje v zamenjavo za staro. Za razgovor je zadolžen Štefan Arzenšek in sicer do 8. 10. 1975. Oddelek za informativno: in samoupravno dejavnost ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD STANOVANJSKA KOMISIJA Naši sodelavci j »Neverjetno«, mi pravi, »kako se je vreme spremenilo«. Živahne oči me opazujejo, hudomušen nasmeh mu spreleti od vročine ožgani, z brki, moškim ponosom okrašeni obraz. zacijo, da se bodo cene umirile, potem bo boljše.« Z zdravjem še gre, mi pravi. Le večni nahod, ki se ga ne more znebiti. Rad je vesel in sproščen. Tako je tudi prav. In težave? ¡—a Talilec Janez Brin pri peči - »Pa ne, da ti je hladno?« Prav rad bi mu priznal, da mi je pošteno hladno, da mi to kislo, deževno oktobrsko vreme prav nič ne ugaja. Tako sva začela razgovor s tovarišem JANEZOM BRINOM, kvalificiranim topilcem v jeklarni II. Pravkar so odlili šaržo, ponovno naložili nenasitno elektro peč tako, da si je lahko privoščil nekaj minut za naš razgovor. Z vajeno kretnjo Si je prižgal obvezno cigareto in povedal, da je doma iz Pristave, blizu Podčetrtka. Doma imajo nekaj zemlje poleg hiše, pa premalo za vse. Tako je odšel v svet. Bil je knap v velenjskem rudniku. Težka so bila dela v jami in nevarna. Pa se je vrnil. Bližina doma in dekle sta ga privezala tu, v naši železarni, kjer se je zaposlil in ostal. Sedaj je že veteran v jeklarni. Od leta šestinpetdesetega. Nekaj ga veže na ta obrat, tu je začel in vse tako kaže, tu bo ostal. »Nova jeklarna je povsem nekaj drugega kot stara, "sicer dobra martinovka. Tu so pogoji dela drugačni, kvaliteta je zahtevnejša, več naredimo. Znati je treba marsikaj. Delo je zahtevno, težko, odgovorno in nevarno. Vendar tu bom ostal. Vzljubil sem to delo, obrat, sodelavce.« Počasi se je odtajal in Se razgovoril. Z rokami si pomaga, ko pripoveduje. Tako pove lažje, enostavneje. »Da! Sem delegat v našem TOZD. Delavsko upravljanje je dobra reč. Marsikaj zvemo, kar poprej nismo imeli možnosti. Bil sem že na raznih sejah, pa tudi izostal sem. Izmensko delo, pa nisem utegnil. Sem pa z marsičem na tekočem.« Tudi na dom sva prišla. Ima hišico v Kompolah in nekaj zemlje, bolj vrt, na katerem še v krogu družine sprosti in pozabi na skrbi in vsakodnevne težave. »Osebni dohodki še nekako, čeprav bi lahko bili boljši. Upam, da bomo le dosegli trdno stabili- »Teh ne manjka. Najsi bo tu V obratu ali doma. Sicer pa, kdo jih danes nima. Vendar se da marsikaj - urediti, premagati z . dobro voljo in sodelovanjem. Ne, z vodstvom obrata ni težav. Dobro se razumemo. Radi bi, da se , dokonča čistilna naprava. Boljše ozračje bo v jeklarni. Tudi novo peč čakamo. Pravijo, da bo boljša, modernejša. Tako je prav, da bomo boljše in cenejše proizvajali, da bomo izboljšali o-sebne dohodke.« Ponovno si je vzel cigareto, jo nekaj_časa mehčal, oslinil in nato prižgal. Tak je naš Brinov Janez,, žilav, trden m jeklen kot jeklo, ki ga vsak dan proizvaja. Na ■ vzvišenem prostoru nad ulivališčem, od koder je za nepoklicane lep razgled na novo elektro peč je sodobna konti naprava. 80 tonski žerjav je pripravljen, da odloži 45 ton tekočega jekla, katerega bodo kontisti izlili v razlivno ponev, nato pa v kokile, ki so nameščene na oscilatorjih. Tako bomo dobili izdelek jeklarne, konti gredice. Skupina delavcev, dobro zaščitenih, rutinsko pričakuje izliv tekočega jekla. Tu sem dobil našega drugega znanca, sogovornika VINKA DROBNETA. Bolj drobne , kot močne postave, mož srednjih let, da okoli petintrideset bi mu jih prisodil, se mi je prijazno smehljal. Dogovorila sva se za kratek razgovor, po sarži, po odlit ju. »Doma sem iz Planine pri Sevnici. Vsak dan se vozim z avtobusom in verjemite mi, da me vožnja bolj utrudi kot vsakdanje delo. Seveda med vožnjo zadremam, malo počivam. Doma je hiša z nekaj zemlje. Ni pa dovolj, zato sem se zaposlil v železarni.« Zaposlen je kot kvalificiran livar — kontist. S sodelavci ni težav, tudi z delovodjo ih ostalimi ima dobre odnose. Nekoč je bil poštar na Planini. Kilometre in kilometre je vsak dan prehodil v soncu, dežju in snegu. Pravi, da je tu boljše, stalna, mirna Služba, boljša plača. »Kvalificiran kontist sem od lani. To delo je zanimivo, vendar odgovorno. Lahko se zgodi, da zaradi nespretnosti, nepazljivosti dela s potenciometrom ali malomarnega odstranjevanja žlindre utrgaš curek ulivanja, poškoduješ rahlo skorjo, srajčko in tako pride do izliva.« Nesreče tu niso pogoste, mi pravi. So pa, če so, lahko težke in nevarne. Opeklin se vsi bojijo, zato so tudi dobro Zaščiteni. Ja, prav vsi si želijo čistega ozračja ih manj ropota. »Čistilna naprava bo kar precej izboljšala pogoje dela. Morda bi bilo prav, da bi imeli na čeladah še antifone proti velikokrat neznosnemu ropotu. V delavsko samoupravljanje imam zaupanje. Nisem član nobene komisije ali odbora. Želim pa, da bi Železar, ki. ga redno Prav presenečen sem bil, ko mi je mirno razlagal o pravicah delavcev in da bi bili lahko osebni dohodki le boljši. Potrebno jih je izenačiti z drugimi sorodnimi delovnimi mesti. Vsekakor je delo kontistov odgovorno, nevarno, zahtevno. »Veste, ne bi smel kaditi, ta nesrečni ulkus na dvanajsterniku,« pravi in si prižge cigareto. »Skušam se odvaditi, morda bom uspel!« Otožni izraz se mu razjasni in radovedno čakam, kaj bo, pov,edal. »Smo Kozjanci. Trdni, delovni ljudje. Saj smo veliko že sami storili, vodovod in še kaj. Vendar smo bili zelo presenečeni nad delom in pomočjo mladinskih delovnih brigad. Cesta, ki nas povezuje, je sedaj dobro urejena. To je eno izmed udarniških del naših mladincev. Upamo, da bodo še prišli med nas!« Potres ga ni prizadel, hiša je sicer stara, vendar čvrsta in zanesljiva. In ko sem ga pozneje opazoval pri vsakdanjem delu, lahko trdim, da je dober, marljiv in za- Livar na konti napravi Vinko Drobne berem in tudi »Informator« prinesla ; enostavne pokazatelje o finančnem stanju, o novogradnjah in tudi kaj je novega’ v našem obratu. Kaj je z novo elektro pečjo, kako se bo kaj spremenilo?« nesljiv delavec. Ima voljo in hoče nekaj doseči. Skrita energija mu je podlaga za vsakdanje delo v tovarni in doma. Saj pravi: »Da bi le zdravje bilo v redu pa bomo srečni, zadovoljni in še marsikaj storili.« Objava skladno s 33. členom samoupravnega sporazuma o MRZD TOZD proizvodnja 114. panoge Železarne Štore, objavljamo prosti delovni mesti dveh PREDVALJARJEV V VALJARNI II Delovno mesto je uvrščeno v XV. rang, vključeno je tudi v nagrajevanje po doseženih uspehih skupine (akord), delovna doba se šteje s povečanjem (beneficirana delovna doba). Dober predvaljar ima velike možnosti za napredovanje. Poleg .splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje: — da imata poklicno šolo z zaključnim izpitom za KV strojnega ključavničarja, — da imata 5 let ustrezne prakse, — da imata koordinacijske in organizacijske sposobnosti, — da sta družbenopolitično neoporečna. Pismene prijave za navedeni delovni mesti sprejema kadrovski sektor do 8. 11. 1-975. Obiskali so nas tovariši iz Že več kot 20 let nas veže trdna vez jekla, katerega uspešno izdelujemo za potrebe vzmetar-ne »Fabrike vagonov« Kraljevo. Dne 3. oktobra smo imeli pri-, ložnost v. naši sredini pozdraviti neposredne delavce, proizvajalce, družbenopolitično in samoupravno vodstvo ter predstavnike TOZD vzmetame iz FV Kraljevo. Pozdravili smo jih delavci iz TOZD 114. panoge ter predstav- VSakodnevoo delo na vzdrževanju električnih naprav v proizvodnih obratih in drugod po podjetju, velikokrat tudi v bližini naprav, ki-so v rednem proizvodnem obratovanju, da misliti o pravilnem, strokovnem pristopu, poznavanju tehničnih in varstvenih predpisov in seveda redni uporabi potrebnih zaščitnih Sredstev. Vzdrževalec, električar ima dokaj nehvaležno; velikokrat odgovorno in težavno nalogo. Biti mora vedno pripravljen, da na klic prizadetega obrata hitro u-krepa, najde okvaro in jo v najkrajšem času odstrani, da stroj oziroma defektno napravo usposobi za ponovno, normalno delo. Današnja, sodobna tehnika zahteva izkušenega električarja, poznavalca strojev, njihov tehnični pomen, električno ožičenje s pogonskimi električni motorji, pripadajočim krmil jem in avtomatiko. Tak električar mora poznati zahtevne stike-posameznih vezav, obvladati razvoj elektrotehnike, zaščite, regulacije, pretvornike in slediti osnovnim elementom elektronike. Znati mora »citati« zapletene električne načrte, uporabljati razne električne merilne instrumente in velikokrat mora bit samostojen pri iskanju in odpravljanju okvar. Vsekakor pa. mora biti tak e-lektričar tudi zdrav/sposoben za dela na višinah, -ha raznih konstrukcijah in žerjavih. Tu pa je podvržen marsikaterim nevšečnostim kot prahu, agresivni atmosferi, vročim, spolzkim konstrukcijam in ne navsezadnje je vedno- prisotna nevarnost 'udara električnega toka. Že nekaj let nazaj vodstvo e-lektroobrata v tesnem sodelovanju s službo varstva pri delu skrbi za redna predavanja O varstvu pri delu, opozarja zaposlene na vsakodnevne nevarnosti, skratka, skuša odpraviti nezaželena nesreče, predvsem udar e-lektričnega toka. Lanskoletna težka nesreča pa tudi letos -smo imeli nekaj nevarnih udarov električnega toka, tudi nekaj takih »ilegalnih«, vendar brez hujših posledic, — da misliti o preventivi na~področju varstva pri delu. Te dni smo imeli kratka predavanja o nevarnosti udara e-lektričnega toka, o pravilnem, varnem vsakdanjem delu, o dolžnostih in pravicah delavčev - iz varstva pri delu in o nevarnosti niki družbenopolitičnih organizacij ter vodstva železarne, Prvič po dolgih letih skupnega uspešnega dela, smo imeli priložnost si stisniti roke v železarski sredini. Besede so kar same od sebe prihajale iz ust, govorila so čustva, vprašanj pa ni in ni hotelo biti konca. O V9em in vse je ' zanimalo naše goste, predvsem pa počutje in. standard de-lavcev-železarj ev. požarov na električnih napravah. Predavanja so se udeležili novo-zaposleni delavci., in mladi po: močniki, bilo jih je petindvajset. Po končanem predavanju smo izvršili obvezno testiranje, uspeh je bil zelo pozitiven. Upamo, da bomo tako tudi zmanjšali število nezgod, povečali varnost in odgovornost pri delu prav pri vsakem posamezniku. V jesenskem času bodo še predavanja. Kot1 vedno, bomo povabili strokovne delavce, da bomo popestrili, obogatili različne teme predavanja. Prav je, da v nekaj besedah o-pišemo kako posredovati v poduk tistim, ki so v primeru nesreče dolžni prvi pomagati. Nekaj primerov udara električnega toka v minulem času se je sicer končalo »na srečo« -brez težkih posledic, lahko pa bi bilo tudi drugače. Odgovorne službe, ki kot prve sprejmejo ponesrečenca od udara električnega toka mora istega, ne glede na to, da je pri zavesti, poslati k zdravniku in to s spremstvom. Slednji bo strokovno ugotovil nevarnost poškodb od udara električnega toka in odredil oziroma določil nadaljnje zdravljenje. Pri težjih nesrečah, nezavesti, pa je ponesrečencu nuditi prvo pomoč — umetno dihanje, zahtevati zdravnika na mesto nesreče, transport ponesrečenca se prepove do prihoda zdravnika, ki prevzame odgovornost nadaljnjega reševanja - o-življanja. Sicer pa je dovolj navodil po celi tovarni, ki govore in nazorno prikazujejo nudenje prve pomoči: Potrebno si je vzeti nekaj minut časa in prečitati, da bomo v primeru nezaželene nesreče u-. dara električnega toka strokovno pripravljeni in ponesrečencu pomagali. Nezgode z elektriko so • med drugimi nezgodami razmeroma redke, vendar So lahko težke in s hudimi posledicami. Prva pomoč v nekem obratu ali proizvodnem procesu pa ni več samo stvar zainteresiranega in požrtvovalnega posameznika, marveč je ali bi vsaj morala biti organizacijski problem delovne enote. Prav zato smo sklenili v elek-troobratu sistematično nadaljevati vzgojo oi varstvu pri delu, kjer je med ostalimi možnostmi poškodb vsekakor na prvem mestu nevarnost udara električnega toka. Upamo, da bomo uspeli! R. V. Pozno zvečer smo pospremili 42 tovarišev iz bratske republike Srbije, iz mesta, kjer je okupator iz istega stroja izločil srbske in slovenske rodoljube, tiste, ki so si želeli svobodo in zanjo • tudi žrtvovali svoja življenja. Pospremili smo dolgoletne, sicer do tega trenutka, nepoznane, sodelavce na Svetino, kjer smo jim v našem domu priredili sprejem ob harmoniki našega sodelavca iz valjarne II — tov. Boy-ha ta. - . Po prijetnem snu, ki ga na Svetini in Celjski koči ne manjka, kar pripomore tišina in svež zrak, smo dne 4. oktobra, to je v soboto organizirali pogovor med delavci TOZD proizvodnje 114. panoge, čigar gostje so bili tovariši, iz Kraljeva, med družbenopolitičnim in -samoupravnim vodstvom in vodstvom železarne ter gosti; Po predstavitvi naše .organizacije smo ši izmenjali izkušnje iz samoupravnega in družbenopolitičnega dela. Po pogovoru v gasilskem domu so si gostje ob številnem spremstvu ogledali našo tovarno — stari in novi del. Gostje iz Kraljeva so bili prijetno presenečeni nad sprejemom, izčrpnimi in ustreznimi pogovori ter zaključnimi besedami našega direktor j a tovariša Voge, ki je med drugim poudaril ne-razdružljivo vez med Fabriko vagona Kraljevo in Železarno Štore, katerih sodelovanje je bilo že pred ustavnimi spremembami Zgled naši jugoslovanski jaynosti. Skupno smo reševali razne probleihe tako tehnične, ekonomske kot komercialne, vedno z u-godnimi rešitvami za obe strani, Nove TECHNOLOGISCHE Planung, VEB Verlag, • Technik, Berlin 1974, S-2800 FACHKUNDE fuer Traktoren-und Landsmaschienenschlosser, Verlag, Technik, Berlin 1966, S-2801 Rockstroh W.: TECHNOLOGISCHE Betriebsprojektierung, VEB Verlag,' Technik, Berlin 1973, S-2802 MONTAGE im. Maschinenbau, VEB Verlag, Technik, Berlin 1974, S-2803 Stankovič V.: TEHNOLOGIJA mehaničke obrade metala, TK Beograd, S-0434 Capek D : POLJOPRIVREDNI traktori, TK Beograd, S-0435 VDI TASCHENBUCH T42, Grundlagen und Grundbegrieffe der Betriebswirtschaft, 1973 S-0436 VDI TASCHENBUCH T46, Bilanzierung und Erfolgerrechnung, S-0437 VDI TASCHENBUCH T45, Finanzierung und Investitionsrechnung, 1973, S-0438 VDI TASCHENBUCH T 47, Industrielle Kostenrechnung, 1973, S-0440 VDI TASCHENBUCH T44, Grundlagen und Grundbegrieffe des Marketing, 1973, S-0441 Lažje je preprečevati kot pa zdraviti Kraljeva bili . smo za zgled odprtega jugoslovanskega trga, povezanosti v asociacijo izvoznika in domačega proizvajalca vseh vrst vzmeti. Rezultate dela, ki jih imamo na obeh straneh moramo še izboljšati na osnovi zbliževanja! zaupanja in skupnih prizadevanj za enotnost v jugoslovanskem prostoru, je poudaril tov. V oga. Po končanih razgovorih so tovariši- iz Kraljeva izročili vodji TOZD priozvodnje 114. panoge v spomin album s slikami na srečanje; mladina Kraljeva pa je obdarila naše mladince z lepim darilom. Po kosilu in ogledu Celja, srno se zvečer zbrali v našem domu na Svetini in/preživeli skupno nekaj prijetnih trenutkov. Zdravice na obeh straneh so še bolj poglobile vzdušje in pre-nekateremu šotovarišu so čustva premagala zadržanost. Ponavljala so se vprašanja, f obljube in tudi. tehnična dogovarjanja. Za prijetno vzdušje je tudi tokrat poskrbel tov. Bovha Jože' s svojo harmoniko. Ob slovesu smo si stisnili roke . z željo, da med naslednjim obiskom takega značaja ne bi smelo miniti ponovno 20 let, da vlak bratstva in enotnosti ne bi smel peljati mimo štor, ki so vedno dajale zgled temu, za jugoslovanske narode tako važnemu dejanju. Dogovorili smo se, da bo posebna delegacija prisostvovala komemoraciji ob dnevu žrtev v Kraljevu in da ob koncu meseca obiščemo v istem številnem se-' sfavu Fabriko vagonov Kraljevo. Ferdo Haler k njige MATERIALNO poslovanje v industrijskem podjetju, izd. »Moderna organizacija« Kranj, 1974, S-2806 RICHTWERKE fuer die Kalkulation im Maschinenbau, Technische Rundschau, Bern, I960, S-3636 NAČELA KONSTRUIRANJA ulitkov, izd. Društvo livarjev SRS, 1974, S-2804 FINANSIJSKO UPRAVLJANJE u OUR, Str. knjiga, Beograd, S-2805 RAZVOJ RACUNSKOG modela za uvodjenje postupka izrade Čelika... Metal. inst. Zenica, 1975, S-3637 DOLOČITEV parametrov kombiniranega gorilca, Metal, institut Ljubljana, 1975, S-3638 PREGLED SREDSTEV za modernizacijo upravnega dela, Lj. 1975, S-3640 TRAKTORI »Belärus«, Minsk, 1975, S-0442 GRIVCEW V.: INFLACIJA u Jugoslaviji, Bgd. 1975, S-2808 BÜTNER: KLEINCOMPUTER sinnvoll auswaehlen und einset-zen Köln, 1974, S-2807 RO ZBIRKA predpisov v gostinski dejavnosti, Ur. list SRS, 1975, S-0444. . ■ ' - Program ukrepov za zmanjšanje števila nezgod (sprejet na 10. seji DS DO 29. septembra 1975) 1. V mesecu juliju in avgustu 1973 je večina obratnih komisij /Za varstvo pri delu v sodelovanju z obratovodstvi izdelala svoje konkretne akcijske programe za zmanjšanje števila nesreč pri delu. Vodstva TOZD in obratov in obratne komisije za varstvo pri delu naj prekontroliraj o izvršitev teh programov ter pristopijo k reševanju še vseh neizvr-' šenih nalog. Nosilec naloge: vodje TOZD in obratovodje. 2. Izdelati program dopolnilnega izobraževanja in vzgoje neposrednih vodij dela s področja varstva 'pri delu. Delo z neposrednimi vodji mora biti • sistematično in kontinuirno. Nosilec naloge: služba varstva pri delu in izobraževalni center (program). 3. V vseh- TOZD organizirati razgovore vodstev obratov, obratnih komisij za varstvo pri delu z neposrednimi vodji del o problemih uvajanja novincev o-ziroma o izvajanju navodil iz priročnika o uvajanju novincev, katerega je vsak neposredni-vodja prejel. Nosilec naloge: vodje TOZD in obratovodje. 4. Služba za varstvo pri delu je v mesecu aprilu razdelila vsem . operativnim. vodjem brošure z novim zakonom o varstvu pri delu, ki je- v veljavi od 25. pP 1974. Z ozirom na to, da že dalj časa ni bilo izvedeno preverjanje znanja iz varstva pri delu, je potrebno to izvesti pri yseh vodjih dela od skupinovo-dij navzgor. Nosilec naloge r, izobraževalni center in služba varstva pri delu. 5. Visa vodstva TOZD in vodstva obratov morajo proučiti ter pričeti s podvzemanjem - ukrepov za utrditev tehnološke discipline ter reda in čistoče v svojih obratih. Potrebna je Organizacijska porazdelitev odgovornosti in kompetenc za neposredne vodje glede navedenih vprašanj. . Nosilec naloge: vodje TOZD in obratovodje. 6. Izdelati analizo uspešnosti in delovanja obratnih komisij za varstvo pri delu ter predlagati ukrepe povsod tam, kjer tovrstne komisije ne delajo. Predlagati tudi, da na sestankih obratnih komisij obvezno sodelujejo neposredni vodje dela., V obratih z izmenskim delom je potrebno termine teh sestankov prilagoditi tako, da bo mogoče zagotoviti udeležbo vseh posrednih vo-' dij. Nosilec naloge: služba varstva pri delu in vodstva TOZD. 7. Zagotoviti tesnejše sodelovanje med službo vzdrževanja in službo varstva pri delu predvsem pri 'pripravah remontov. Tako kot se pred pričetkom remonta izdela podroben načrt po tehnični in organizacijski plati; je potrebno skupno določiti tudi varnostne ukrepe. Izdelati je organizacijski predpis,- ki bo reguliral to sodelovanje. Nosilec naloge: ekonomsko-or-ganizacijski sektor; vodstvo TOZD ViT in služba varstva pri delu. 8. Kljub predpisom v železarni ni urejenega sistema pregledov delovnih naprav in priprav (razen za žerjave, železniška vozila in posode pod pritiskom). Izdelati je organizacijski predpis' ki bo na osnovi predpisov o varstvu pri delu urejal sistem pregledov, kakor tudi zadolžitve in odgovornosti služb ih posameznikov. Nosilec naloge: ekonomsko-organizacijski sektor, vodstvo TOZD ViT, merilna služba, služba varstva pri delu (SVD). 9. V železarni 'ni enotnih metod oziroma načinov dela pri vzdrževanju in: kontroli povezovalnih sredstev: Prav tako je nerešeno vprašanje izdelave pri-vezovalnih jeklenih vrvi. Izdelani predlog organizacijskega predpisa, ki ureja to področje, je potrebno dopolniti ter pričeti z njegovim uveljavljanjem. Nosilec naloge;: -vodstva TOZD 114. iri 117, panoge,-ViT, SVD. 10; Nadaljevati z izobraževanjem in izpopolnjevanjem Vseh delavcev na tistih delovnih mestih, kjer so nevarnosti za poškodbe večje. Zajeti tudi tiste kategorije, ki že v zadnjem času niso bile v programih. Ravno tako je potrebno v smislu novih zakonskih predpisov iz varstva pri delu organizirati preverjanje znanja oziroma nadaljevati, kjer je že začeto. Nosilec haloge: izobraževalni center, SVD, obrati. IT. Problematiko varstva pri delu posredovati vodstvom družbenopolitičnih organizacij, pred-vsem sindikalni organizaciji, ki naj materiale prouči ter zavzame do teh problemov svoja stališča., Nosilec naloge: služba varstva pri delu. 12. Podobno kot za privezoval-na sredstva je treba enotno določiti način dela z brusilnimi stroji, vzdrževanjem in predvsem poostriti kontrolo vseh e-lemCntov brusilnega orodja. V ta namen je izdelati organizacijsko varnostni predpis o delu, vzdrževanju in kontroli vSeh vrst brusibiih Strojev v vseh obratih železarne. Nosilec naloge: vodstva TOZD 114. in 117. panoge, ViT in SVD. 13. Potrebno je poostriti kontrolo nad vsemi delavci, ki delajo na plinskih napravah. Organizirati je dopolnilno izobraževanje in preverjanje znanja. Isto velja za delavce, ki delajo na napravah z vnetljivimi tekočinami (mazut). Nosilec naloge: ; izobraževalni center, vodstvo TOZD Energetika, SVD. 14. Izvršiti je pregled podjetja z vidika požarnega varstva. Na podlagi ugotovitev tega in prejšnjih pregledov je izdelati program odprave pomanjkljivosti ter ga posredovati samoupravnim organom, kakor tudi operativnim vodstvom; Nosilec' naloge:; gasilska služba v sodelovanju z obratovodstvi. 15. Pri načrtovanju VSeh novih priprav in naprav ter tehnologije, zagotoviti pismene izjave, da so pri vseh fazah načrtovanja m poŠteVani veljavni predpisi ' o varstvu pri delu in tehnični predpisi (5. čl. RZVD). 16. Vsako na novo izdelano delovno pripravo ali napravo mora proizvajalec. opremiti z navodilom za varno Uporabo, ter o načinu preizkušanja in vzdrževanja (24. čl RZVD). Na tem zakonitem določilu je potrebno vztrajati na vseh nivojih, kakor tudi pri nabavi orodja delovnih priprav in naprav, ki jih nabavljamo doma ali iz tujine. 17 Opisi delovnih mest morajo vsebovati vrste in Stopnje nevarnosti. Prav tako mora bithv opisu delovnih mest navedeno, kakšne pogoje glede zdravstvene in psihofizične sposobnosti ter strokovne usposobljenosti mora izpolnjevati delavec pri takšnih delih. 18. Izdelati je potrebno programe za odpravo težkega' fizičnega in zdravju škodljivega dela. Na takih delovnih mestih je običajno : največja fluktuacija, najbolj pogosta bolezenska od- sotnost in povečano število poškodb posebno pri novincih. - 19, Posebno pozornost je potrebno posvetiti funkcionalnemu usposabljanju na delovnih mestih, kakor tudi preverjanju znanja na delovnih mestih, kjer so večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. '20. Pri kadrovanju neposrednih vodij dela (delovodje), organizatorjev dela (vodje proizvodnje, tehnologi in obratovodje) in pri kadrovanju v: tehnične službe moramo zagotoviti takšne kadre, ki bodo svoje naloge izpolnjevali v skladu z zahtevami delovnih -mest in jim bo varstvo pri delu 'sestavni del organizacijskega, tehnološkega in • ekonomskega procesa. Za vse te kadre, ki organizirajo, vodijo in nadzorujejo dela, pri katerih so večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, določa zakon tudi preverjanje znanja o varstvu pri delu. Privezovanje bremen Če je jeklena vrv predolga, jo smemo oviti okoli bremena — vendar ne tako. Nevarnost, da se vrv poškoduje. Nosilnost vrvi je zmanjšana Dopusten način skrajšanja privezovalne vrvi. Tudi manj možnosti, da bi breme zdrsnilo Tudi štorski gasilci V letošnjem jubilejnem letu, ko so se vse organizacije Štor vključile v proslavljanje 30-letni-ce osvoboditve, 25-letnice delavskega samoupravljanja in 130. obletnico Železarne štore so se tudi gasilci Železarne Štore vključili s svojim jubilejem 30-letnico ustanovitve društva. Na to proslavljanje so se temeljito pripravljali. Društvo se je odločilo, da v tem letu da še poseben poudarek strokovni vzgoji in fizični pripravljenosti vseh svojih članov za naloge, ne samo po preventivni in represivni plati, temveč tudi po vseh obveznostih, ki jih ta organizacija ima v pripravah: za organizacijo splošnega odpora, civilne zaščite in samozaščite občanov. Program je bil res obsežen in zahteven. Danes lahko trdimo, da je bil uspešno izveden v v-seh oddelkih članstva, od pionirjev in pionirk do veteranskega članstva. Postavljena naloga, da morajo vsi oddelki sodelovati na pomembnejših tekmovanjih in vajah v celjski regiji je bila v celoti izvršena, za pionirje in pionirke pa je bila naloga, da si na predtekmovanjih pridobijo pravico tekmovanja na republiškem prvenstvu in da tam dosežejo čimboljši uspeh. Naj sedaj navedemo samo nekaj uspešnih nastopov gasilskih oddelkov štorskega društva v regiji in v republiki- Zelo, dober uspeh so imeli veterani, to je člani nad 50 let Starosti,, ki so tekmovali 6. septembra v Kozjem, isti dan so na regijskem tekmovanju zasedli’ prva mesta mlajši pionirji in pionirke, mladinci pp drugo mesto. Mlajši pionirji in pionirke so temu uspehu dodali letos največjo lovoriko. Na republiškem gasilskem tekmovanju 27, in 28. septembra v Žalcu so osvojili vsak v svoji skupini prvo mesto. Prejeli so dva pokala in pionirski gasilski prehodni prapor, ki ga bodo s ponosom nosili naslednje leto. Za pravilno vrednotenje teh uspehov je podatek, da je na tem tekmovanju tekmovalo blizu 100 ekip. Temu je sledilo občinsko prvenstvo članov, ki je bilo 20. septembra na stadionu v Što- rah. Organizator, Občinska gasilska zveza Celje je to tekmovanje postavila v štore z željo, da s tem prispeva svoj delež vrsti dobro organiziranih proslav v tem letu v Štorah in v proslavo 30. obletnice delovanja gasilcev v Železarni štore. Na tem tekmovanju so štorski gasilci med ekipami zasedli s svojo prvo ekipo prvo mesto, z drugo ekipo pa drugo mesto. Po tekmovanju, na katerem je sodelovalo okoli 250 gasilcev je predsednik društva dipl. ing. Slavko Plevnik imel priložnostni nagovor, v katerem je med drugim dejal: »Trideset let obstoja in dela gasilstva v Štorah ob več kot 100-letni gasilski tradiciji v Sloveniji in Jugoslaviji ne pomeni veliko, vendar je ta jubilej za nas v Štorah vseeno izredno pomemben. Morda boste nekateri začudeni, kako je mogoče, da y podjetju, kakršno je Železarna Štore, ki slavi letos 130-letnico svojega obstoja, ni bilo v tem času organiziranega gasilstva. Pripomniti velja, da je bilo to podjetje od ustanovitve leta 1845 do osvoboditve leta 1945 ves čas v rokah privatnih' kapitalistov in to tujcev — Nemcev, ki niso imeli nobenega posluha in interesa za gasilstvo, zlasti še, ker jim je bilo jasno in znano, da so bili v gasilskih vrstah Slovenije in Jugoslavije večinoma napredni in nacionalno zavedni ljudje, kar pa jim v njihovi ponemčevalni politiki ni šlo v račun in jim to ni ustrezalo. Šele osvoboditev je prinesla v Železarno Štore organizirano gasilstvo. Nov družbeni red je zahteval zaščito družbenih sredstev pred požari in elementarnimi nesrečami ih nezgodami. Zato je bila 23. 8. 1945 ustanovljena prostovoljna industrijska gasilska četa Železarne Štore, kar predstavlja dejansko rojstvo in začetek organiziranega delovanja gasilstva v Štorah. Z uvedbo delavskega samoupravljanja v železarni,, septembra 1950, je tudi gasilstvo dobilo novo vsebino dela in upravljanja, kar je narekovalo in povzročilo, da je takratna gasilska četa prerasla v gasilsko društvo, ko so bili prvič izvoljeni organi društva. Z dograditvijo doma in nabavo nove opreme še začenja vzpon društva. Članstvo iz leta v leto narašča, zboljšuje se pa tudi njegova struktura. Poleg tega se v društvo vključujejo tudi pionirji in mladina. Z izboljšanimi pogoji za delo se je društvo strokovno dvignilo in se je pričelo udeleževati raznih gasilskih nastopov in tekmovanj na domačem in tujem terenu. Na teh tekmovanjih so člani in članice, kakor tudi mladinci in pionirji dosegali zavidljive uspehe. Na čelu gasilske organizacije že več let uspešno deluje dipl. inž. Slavko Plevnik V zadnjem desetletju je- društvo usmerjalo svoje delovanje predvsem v preventivo in strokovno, vzgojo svojih članov, zlasti mladine in pionirjev. Z uvedbo sodobne tehnologije v železarni, predvsem pa z izgradnjo novih obratov zlasti v Štorah II, se je društvo pričelo opremljati z modernimi gasilskimi napravami, kar še povečuje interes, udarnost in društveno dejavnost. 30-letno delovanje -društva pa je bilo tudi pogostoma spremlja-tto z mnogimi težavami, "ki pa jih je članstvo skupaj, z vodstvom društva ob razumevanju in pomoči samoupravnih organov delovne skupnosti, vseh družbenopolitičnih organizacij in gasilskih forumov uspešno premagovalo. Prepričani smo, da dejavnost in prizadevnost naših članov tudi v prihodnje ne bo upadala, nasprotno, želimo čim več odgovornega in uspešnega dela, ki nam je v sedanjem času, ko se borimo na vseh področjih za stabilizacijo gospodarstva, in izboljšanje življenjskega standarda- našega delovnega človeka, zelo potreben. Društvo je tekmovalo tudi v Slovenskih Konjicah na področnem tekmovanju . članov z dvema ekipama, od katerih je mlajša desetina dosegla prvo, starejša pa tretje mesto. Štorski gasilci pa niso bili samo na tekmova- njih ampak so sodelovali tudi na . raznih gasilskih in reševalnih vajah v celjski občini. Med pomembnejše vaje smatramo občinsko vajo gasilcev,, enot civilne zaščite in teritorialne obrambe ob občinskem praz-. niku 20. julija v Škofji vasi in na gasilski vaji gasilcev občine. Celje 3. oktobra iz Savinje, vrh Miklavškega hriba v Celju. Za nas v Železarni Štore pa je bila gasilsko reševalna vaja 26. septembra v Železarni Štore, na kateri so sodelovali tudi poklicni gasilci iz Celja. Namen vaje je bil dosežen, to je preizkusiti alarmne naprave, zveze, hidrant-no omrežje, stroje in naprave in končno tudi gasilce ter ugotoviti pomanjkljivosti z namenom, da se izdela nadaljnji program usposabljanji gasilcev in reševalcev. Pri tem je treba poudariti, da je celotno vajo zelo dobro vodil tovariš Štefan Krumpak, ki je tudi sicer strokovnjak na področju požarne varnosti. Vajo so spremljali vodje gasilskih enot iz društev celjske občine in jo zeta dobro ocenili, posebno še zelo. dobro vodenje in sodelovanje s celjskimi gasilci. V to vajo so se vključili tudi delavci, ki so sicer: člani društev na terenu. Z vsemi temi delovnimi uspehi iir svojim delovnim programom so hoteli dati in so dali štorski gasilci svoj prispevek v tem jubilejnem letu. Anton Mackošek Trim hoja ■ Letos je temeljna telesnokul-turna Skupnost v Celju prvič organizirala akcijo TRIM-hoja, ki nima samo rekreacijskega pomena, temveč tudi tekmovalni značaj in tako v tekmovanju združuje ljudi. Na dveh akcijah 21. in 28. 9. t. 1. je sodelovalo 1.250 udeležencev; od tega mladine do 18. leta 567, delavcev TOZD 522, ostalih 157 in 134 družin. Zbiralna mesta so bila Na gričku, kjer jih je startalo 314, Celjska koča (493), Svetina (321) in Dobrna s 122 udeleženci. Akcija TRIM-hoja je zelo zanimiva in privlačna, zato so jo organizirale še druge organizacije izven navedenih terminov. Pohvaljene so bile organizacije, ki so ' se akcije, množično udeležile, med njimi tudi Žele-": žarna Štore in Gasilsko društvo Štore. TRIM-hoja se bo še nadaljevala na odprtih terenih Na-gričku in na Dobrni. Iz Železarne Štore se je TRIM-hoje udeležilo 66 moških in 10 žensk. V veliki gasilski reševalni vaji je bilo prikazanih več načinov reševanja ljudi Po sledeh ankete o informiranosti Pred kratkim je naš oddelek za informativno in samoupravno dejavnost izvedel krajšo analizo o strukturi in vsebinski zasnovi naših glasil: štorskega železarja in Štorskega informatorja. Obe glasili predstavljata pomemben del samoupravnega komunikacijskega in informacijskega sistema v tovarni. Predvsem nas je zanimalo, kakšne informacije posredujeta obe glasili samoupravljal-cem, istočasno nas je zanimala torej tudi splošna odmevnost tega »pisanega« sredstva informiranja. Posredujemo nekaj zanimivih ugotovitev: Najprej si oglejmo klasifikacijo informacij po vsebini: Štorski informator Štorski železar Proizvodnja 2,9% 21,0% Finančno poslovanje 14,4 % 3,0% ■ Kadrovska politika j 5,7%- 10,0% Samo- upravljanje 27,% - 14,3%' Socialna politika 26,0% - 14,4% I Ostalo 24,0% 16,4% Cene,' tržišče 2,5% Notranjá zakonodaja - - 3,5 % Družbenopolitične org. — • - 12,4 % Medosebni odnosi — 5,0% Opredelitev . obeh glasil glede na tematsko področje (upoštevali smo, iz katerega področja je vodilna informacija) nam kaže, da je INFORMATOR tipično oh časno glasilo, katerega bistvena lastnost je informiranje o tekočih dogodkih. na kratek in enostaven način, prav tako je želo specializirano glasilo z neenakomerno strukturo informacij. Največ prostora je namenjeno obveščanju o delu samoupravnih organov. “Klasifikacija informacij v ŠTORSKEM ŽELEZARJU kaže na enakomernejšo razporejenost, največ prostora pa je namenjeno informacijam o proizvodnji. To je razumljivo in prav, ker je važno, da so samoupravljala seznanjeni s tem, kar ustvarjajo. Vendar pa je največ podatkov takšnih, ki kažejo na proizvodne dosežke združenega podjetja Slo-venskih železarn, ne pa posameznih TOZD oz. proizvodnih enot (obratov). Drugo področje, ki je tudi močno zastopano, je področje »ostalo«. To kaže na to, da je struktura obveščanja v Železarju resnično raznolika, predvsem pa, da se INFORMATOR m ŽELEZAR med seboj po vsebini dopolnjujeta. Prav tako se še glasili dopolnjujeta v razporeditvi informacij po času •— upoštevati je treba, čas izdajanja oz. izhajanja obeh glasil: Železar je mesečno glasilo in pač ima »mesečni domet« informacij, Informator pa ima glede na »gostoto izhajanja« že Značaj tednika. Razporeditev informacij po času Štorski Štorski informator železar Pretekli čas 31,3% 74,3 % Sedanji čas 15,3% 17,1% Prihodnji cas 53,4 % 8,6% ' Več kot polovica Informatorja je namenjena obveščanju d prihodnjih dogodkih, malo manj kot tretjina je takšnih informacij, ki obveščajo o preteklih dogodkih, ena šestina informacij pa je takšne narave, ki se dogajajo v času obveščanja. Takšna razporeditev po času kaže na usmerjenost Informatorja v obveščanju o prihodnjih dogodkih— to pomeni, da je njegova bistvena informacijska funkcija predvsem v mobilizaciji za (določeno) akcijo. Anketa o informiranosti je praktično predstavljala vsebino 27. št. Štorskega informatorja. Kljub temu, da je šlo za prostovoljno in neformalno izpolnjevanje anketnih listov, so bili le-ti izpolnjeni z veliko mero resnosti. Na vprašanje »od kod dobijo največ informacij o pomembnih dogodkih v tovarni« smo dobili naslednjo strukturo odgovorov. Od sodelavcev 12,2% Na sestankih 9,9 % Od predpostavljenih - 10,6 %. Iz Štorskega informatorja 38,1% Iz oglasnih desk 4,6 % Iz Štorskega železarja 21,6 % Drugo ' 3,0 % Četudi združimo prve tri vire informacij . (sodelavce, sestanke in predpostavljene) in dobimo 32,7 % kaže, da bomo morali temeljiteje preveriti informacijsko učinkovitost naših samoupravnih delovnih skupin in naš odnos do tega vprašanja. Na vprašanje o »seznanjenosti s pomembnimi dogodki v.tovarni« smo dobili naslednje odgovore: Seznanjenost. . Rang Dovolj 35,7% 2 Í¡ Premalo 62,9 % 1 Sploh nisem 1,4% 3 Nedvomno je 62,9% za nas samoupravno in družbenopolitično nesprejemljiv odstotek in kaže, da moramo še marsikaj storiti pri obveščanju in dviganju informacijske. ravni'— kulture-zaposlenih. Na to ugotovitev nas navaja tudi podatek, da je skoraj tretjina članov samoupravnih organov izjavila, da se čuti premalo seznanjena, pri nečlanih samoupravnih organov pa je te »premale seznanjenosti« dobri dve tretjini. Seznanjenost Premalo član samoupr. org 32,4% Ni član samoupr. org, : 67,6 % Prebiranje Informatorja je bolj razveseljivo: Vedno ■ 77,5 % Pogosto 16,9 % Malokdaj 5,6% Nikoli - ~ 0,0 % f Zadovoljstvo z Informatorjem: Zadovoljen 61,9 % Nisem zadovoljen 27,0 % Neopredeljen 11,1 % Opomba: Iz izjav v odprtih odgovorih sledi, da so zadovoljni predvsem zaradi sprotnega informiranja in razumljivosti jezika, nezadovoljni pa z neredno dostavo, saj se mnogi pritožujejo, da ga dobijo z zamudo ali pa : sploh ne.. Zaključna misel: Tu je nanizanih le nekaj zanimivih ugotovitev, ki spadajo v sklop vprašanj oblikovanja informacijskega sistema pri nas. Vendar že teh nekaj podatkov daje dovolj osnove za akcijo, tudi družbenopolitično. Dejstvo pa je, da kljub vsemu dopolnjevanju posameznih sredstev informiranja ostaja še vedno odprto vprašanje integracije informacijske dejavnosti v železarni štore. Skratka: Razdrobljena in »razmetana« informacijska dejavnost onemogoča temeljito programsko delo in predvsem slabi učinkovitost. Gre nam za vsebinsko integracijo informacijske dejavnosti, ki pa bo predhodno nujno zahtevala tudi organizacijski preporod. Mitja Umnik OBJAVA Skladno s 33. členom samoupravnega sporazuma o MRZD TOZD ViT Železarne štore objavljamo naslednja prosta delovna mesta: VODJA PREVENTIVNEGA ELEKTRO-VZDRŽEVANJA Pogoji: • Izobrazba: VS — dipl. elektroinženir za jaki ali šibki tok. Praksa: 4 leta na podobnem delovnem mestu. Dodatno znanje: znanje enega tujega jezika. VODJA PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA DVIGALNO-TRANSPORTNIH NAPRAV Pogoji: Izobrazba: VS — dipl. inž, strojništva ali druge ustrezne smeri. Praksa: 4 leta na podobnem delovnem mestu. Dodatno znanje: znanje enega tujega jezika. OBRATOVODJA TRANSPORTNEGA OBRATA Pogoji: Izobrazba: VS — dipl. prometni inž. Praksa: 4 leta na podobnih delovnih mestih. Dodatno znanje: poznavanje železniških in cestno-prometnih predpisov, poznavanje poslovanja prevozništva. OBRATOVODJA OBRATA ZA VZDRŽEVANJE TRANSPORTNIH SREDSTEV Pogoji: Izobrazba: VS — dipl. strojni ali elektro inž. Praksa: 4 leta na podobnih delovnih mestih. Dodatno znanje: poznavanje pravil za vzdrževanje železniških, cestnih in dvigalnih sredstev. VODJA CESTNEGA TRANSPORTA Pogoji: Izobrazba: Vš — inž, cestno-prometne smeri. Praksa: 4 leta na podobnih delovnih mestih, s Kandidati za objavljena delovna mesta morajo poleg splošnih in navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da so družbeno-politično neoporečni in aktivni, imeti morajo gospodarske, koordinacijske in organizacijske sposobnosti. Osebni dohodki so usklajeni po samoupravnem sporazumu za črno metalurgijo. Delovna mesta so vključena tudi v nagrajevanje po doseženih uspehih obrata. Kandidati imajo pri vodstvu TOZD ViT na vpogled organizacijski elaborat, lahko pa dobijo tudi bolj podrobne informacije o delovnih zadolžitvah. K prijavi naj kandidati priložijo kratek opis dosedanjega strokovnega in družbeno-političnega dela. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor Železarne Štore do 8. 11. 1975. OBJAVA Skladno s 33. členom samoupravnega sporazuma o MRZD organizacije 'skupnih služb Železarne Štore objavljamo prosto delovno mesto: . REFERENT OBRAMBNIH PRIPRAV Delovno mesto'je predvideno po novi Organizaciji v sekretariatu podjetja in je do Uskladitve rangiranja žačashoruvršeeno -v XX. rang. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati'še naslednje: — da ima višješolsko izobrazbo ustrezne smeri; — da ima 4 leta ustrezne prakse; — da ima organizacijske ter koordinacijske sposobnosti; -—da je družbenopolitično neoporečen. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor do 8. 11. 1975. Tekmovanje varilcev REGIJSKO TEKMOVANJE VARILCEV JE BILO V ŠTORAH Čeprav po nekajletnem zatišju, je Mio zato tembolj uspešno 4. oktobra v novi šolski [ varilnici ŠKIMC .v Štorah tekmovanje varilcev celjske regije. V teoretičnem znanju in praktični usposobljenosti so se pomerili varilci v treh tehnikah varjenja in sicer: plemenskem, obločnem in polavtomatskem varjenju v zaščiti plina CO2. Sodelovale so tekmovalne ekipe: Železarna Store, Rudarsko e-lektroenergetski kombinat Velenje; SIP Šempeter, EMO Celje. Klima Celje, Metka Celje in Cinkarna Celje. Skupno je sodelovalo 25 varilcev, ki so v težki konkurenci in res s polno.vloženim trudom dosegli takle vrstni red prvih treh mest: birno tekmovanje za zvezno tekmovanje v Skopju. Lahko z velikim optimizmom pričakujemo u-spehe .naših varilcev v republiki in tako ponovno posežemo v borbo za prva mesta v zveznem tekmovanju. Velja povdariti, da je Celje pred leti.že imelo zmagovalca v zveznem merilu, za kar ima tudi sedaj vrsto možnosti. Večmesečne priprave za tekmovanja, ki so potekala v združenih močeh Društva za varilno tehniko, Sveta zveze sindikatov celjske regije in Organizacije zveze za tehnično kulturo Celje, so vsekakor rodile uspeh. Pokroviteljstvo in močno oporo pri celotnem dele je nudil Občinski in medobčinski Svet zveze sindikatov Celje. ŠKIMC v Štorah pa je pokazal, da je vsestransko sposoben nuditi gostoljubje tudi tako zahtevnim nalogam, kot so regijska Priznanja je podelil predsednik medobčinskega sveta sindikatov tov. Ivan Kramar. Na, sliki naš varilec Geršak Vlado Plamenska tehnika varjenja: 1. Imširovdič Muradin — REK, TOŽD TEŠ Velenje 2. Petauer. Štefan — EMO Celje 3. Geršak Vlado — ŽELEZARNA ŠTORE' Obločna tehnika varjenja: 1. Sekulič Drago — REK TOZD TEŠ — Velenje 2. Klančnik Franjo — SIP — Šempeter 3. Žohar Karl — ŽELEZARNA ŠTORE GO- tehnika varjenja: 1. Belina Ivan — EMO Celje 2. Kavalar Srečko — EMO — Celje. 3. Rat Ivan — SIP — Šempeter Pri ocenjevanju je komisija poznala samo šifro dzdeika-varjenca in tako lahko bila skrajno objektivna v dokaj (težki odločitvi vrstnega reda močno izenačenih tekmovalcev. Prvi trije iz vsaike tehnike varjenja so se v soboto 11. oktobra udeležili republiškega tekmovanja v Ljubljani, M. bo služilo kot iz- tekmovanja varilcev. Prav posebej velja poudariti, da je ŠKIMC s svojimi novo urejenimi šolskimi delavnicami in še zlasti varilni-cami in ambicioznim kadrom zmožen vzgajati nove varilske kadre, ki jih tako močno primanjkuje na našem področju. CO2 tehnika, ki je našla svoje mestp tudi v varilnici ŠKIMC, pa bo lahko pripomogla -k (postopni razširitvi, tega sodobnega postopka tudi v manjše delavnice celjske regije. Aparature za varjenje v CO2 tehniki, proizvod Velstroja iz Lendave, so dostojno dokazale, da je njihovo mesto tudi na varilnih tekmovanjih. Pečat svečanemu zaključku pri Mlinarjevem Janezu je dal pokrovitelj tov. Ivan Kramer, predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov celjske regije z razglasitvijo rezultatov in predajo pokalov, plaket in nagrad. V prijetnem in sproščenem kramljanju je bila izražena želja varilcev po vsa|koletnih srečanjih in merjenju sposobnosti, ne samo na področju varjenja, temveč tudi na drugih področjih, kar je v ostalih republikah stalna praksa. .Alojz Pišete, str. ing. Prizor iz slovenskega filma »Povest o dobrih ljudeh« Kinodvorana je oživela PO VEC KOT POL DESETLETJA TRAJAJOČEM FILMSKEM ZATIŠJU Po sedmih letih so Štore 25. Septembra ponovno, doživele film-, sko predstavo. Film »Prdvi kavboji« so si v okviru -Pionirskega gledališča ogledali učenci višjih razredov štorske osnovne šole. Pobudo za oživitev filmske kulture je zrasla iz vrst kulturniških navdušencev domačega amaterskega 'gledališča, oto izredni podpori in razumevanju samoupravnih organov železarne. Prav -spodbudno pa je, da so bili prvi gledalci filma učenci osnovne šole, ki ko še ria ta načiin vključili v. programski okvir filmske vzgoje in za katero se požrtvovalno Zavzema tudi občinska zveza kultumo-prosvetnih ‘organizacij. Idej in načrtov okrog, -poživitve filmske dejavnosti in vzgoje je veliko, želeti je predvsem, da bodo .prve lastovke prinesle • v. naše Štore nov kulturni navdih. Rrav bi 'bilo, da bi se tudi mi vključili v že tradicionalno filmsko manifestacijo v Celju — Teden domačega filma, ki je od 9. do 16. decembra. Predstavitev in razgovor s filmskimi ustvarjalci, pa tudi premiera domačega filma bi bila dobrodošla priložnost, da bi se o filmski dejavnosti temeljiteje pogovorili. ¡S V okviru pionirskega kina, ki ga odslej uvajamo v Štorah, in sicer za učence Osnovne šole, si' bodo naši najmlajši lahko ogledali naslednje filme: I. stopnja (2. do 5. razreda) Od 15. 12. do.19. 12. 1975 SKRIVNO ŽIVLJENJE W. MITTYJA Od 16. 2. do 20. 2. 1976 POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA Od 8. 3. do 12. 3. 1976 USPAVANA LEPOTICA Od 10. 5. do 14. 5. 1976 KOLIBA STRICA TOMA II. stopnja (6. do 8. razreda) Od 17. H. do 21. 11. 1975 VOLK SAMOTAR Od 15. 3. do 19. 3. 1976 IVANHOE Od 26. 4. do 30. 4. 1976 PASJE ŽIVLJENJE-SAUNDER Od 17. 5. do 21. 5. 1976 OPICA IN SUPEROPICA Od 31. 5. do 4. 6. 1976 ŠAMPION RODEA Filma »pravi kavboji« in »Paka nogavička« so si šolarji: že ogledali^ in sicer v začetku meseca. Tudi meni, ki še vedno ročno nakladam in prekladam gredelj, Kaj me sekirate, mojster! se je v sanjah prikazala takšnale Saj šefa tudi še ni v službo. slika. ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT -ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT-ŠPORT NAŠI: ODLIČNO PRVENSTVO SLOVENSKIH ŽELEZARN ,V soboto, dne 18. oktobra je bilo v TOVILU v Ljubljani prvenstvo Slovenskih železarn v šahu in streljanju z zračno" puško. V šahu je naša ekipa zasedla 3. mesto za Ravnami in Jesenicami. Na 4. mestu je bila TO V'IL Ljubljana in na 5. mestu žična Celje. Pri streljanju z zračno puško so ženske zasedle odlično prvo mesto : s 724 krogi 'pred Jeseni: eami in Ravnami. Posamezno pa je bila Kavka Lidija z 255 krogi prva, Ivačič Katja z 235 krogi NOGOMET . Partizan-Kovinar Štore je v nedeljo, dne 19.. oktobra imel v gosteh Opekarja iz Ljubečne. Do šest minut pred; koncem tekme so vodili naši nogometaši 2:0, takrat pa je prišlo na igrišču do incidenta, ko je igralec Opekarja Gorjupi najprej iz neposredne bližine namerno streljal z žogo v sodnika ler ga nato z desnim ROKOMET Naši rokometaši v zadnjem času, zahvaljujoč resnemu delu, dosegajo vidne uspehe. Tekmujejo v savinjsko-kbroški ligi. 11. oktobra so v 6. kolu igrali s prvim iz tabele Tehnomercatorjem iz Celja ter z zmago ugodno presenetili. Zmagali sol sicer tesno 24 : 23, vendar zasluženo. V 7. kolu so dne 18. oktobra imeli v 'gosteh Fužinarja iz Raven, ki velja za eno najmočnej- ših ekip v tej ligi, ter ga premagali z rezultatom 33 : 29. Tekma je bila dobljena v zadnjih petih; minutah, do- takrat so se eni in drugi menjavali v vodstvu ter j e bil l pet minut. pred koncem tekme še neodločen rezultat. ženska ekipa tekmuje v medobčinski ligi ter je v soboto, 18. oktobra igrala v Velenju ter zmagala z znatno razliko golov 18 :10. Medabratno tekmovanje v streljanju z MK - puško V dneh 24. in-25.. 9'.. t. 1. j'e:bi1o, tekmovanje v streljanju z MK-puško. Udeležilo še ga je 10 ekip in 83 posamezni ko%r. Vsaka ekipa je štela 8 tekmovalcev. Ekipni, vrstni red: L. Livarna (473 krogov), 2. Elektro-delavnica (44:6), 3. Valjarna I< (424), 4. Jeklarna (419), 5. Uslužbenci (416), 6.- Obdelovalnica (.400), 7. Valjarna II (399), 8. Priprava dela (394), 9.. Mehanična delavnica (299) in 10. OTK z 270 krogi. Deset najboljših posameznikov je doseglo naslednje rezultate: Dečman Vili 89 krogov, Ivanšek Stane 87, Založnik Anton 84, Centrih Jože 82, Pušnik Alojz 82, Krumpak Ivan 81, Gradišnik Frido 80, Leban Jože 80, Potrata Florijan 80, Seme Brane 79, Ivačič Katja 72, Kavka Lidija 69 -krogov. ROKOMET Finalno medobratno tekmovanje v rokometu je bilo 2. 10. t. 1. na Lipi, kjer je 10 tekmovalnih ekip doseglo takole uvrstitev: 1. Elektro-delavnica, 2. Livarna, 3. Obdelovalnica, 4. Uslužbenci, 5. OTK, 6. Priprava dela, 7. Mehanična, 8. Valjarna II, 9. Jeklar- na in 10. Valjarna I. Finalne tekme so bile odigrane z naslednjimi rezultati: Jeklarna — Valjarna 15:0, Mehanična —-Valjarna II 15 : 7, OTK — Priprava dela 9 : 8, Obdelovalnica — Uslužbenci 10 : 9 in Elektro-delavnica — Livarna 10 : 9. Streljanje v okviru TRIM tretja. Malec Olga pa je bila četrta z 234 krogi. S tem so si priborile kar dva pokala, in sicer 1. mesto, ekipno in I. mesto posamezno. Med moškimi ekipami je bila ekipa Železarne Štore druga s 1038 krogi za Ravnami, ki so imele 1045 krogov. Na tretjem mestu je bila Veriga Lesce, na četrtem mestu železarna Jesenice in na: petem mestu TOVIL Ljubljana. Pri moških posamezno je bil Dečman Vili z 275 krogi prvi ter Kočevar Ivan z 272 krogi drugi. Kljub tako odličnim rezultatom pa ti dve uvrstitvi nista zadostovali, da bi tudi ekipno zasedli prvo mesto. direktom položil na tla. Razumljivo je, da je sodnik tekmo prekinil ter zaključil z rezultatom 3 : 0 za Partizan-Kovinar Štore. Sicer pa je bilo ozračje na stadionu že ves čas naelektreno, ker so navijači Opekarja najprej napadli reditelje, nato pa je prišlo še do nadaljnjih fizičnih »razgovorov« -med gledalci. V preteklem mesecu je bilo Na'; gričku (pri Petričku) S streljanje v okviru. TRIM. Vrstni, red moških ekip: 1. Železarna 843 krogov; 2. EMO 841; 3. PTT- 804; 4, Libela 784; 5. Kovinotehna 778; 6. Ingrad 777; 7 To-per 768; 8. Cinkarna 751; 9. Nivo 749 in 10. Libela B 734 krogov. Vrstni red posameznikov: 1, Pihlar T. 188 krogov; 2. Dečman Vili Železarna 182; 3. Jeram J. PTT 179 krogov itd. TRIM HOJA IN TEK V strelskem domu Na gričku, v recepciji Zdravilišča Dobrna lahko dobite karton za-TRIM hojo vsak dan. Prehojeno, označeno pot sami žigosate na dveh. kontrolnih mestih (ki so označena). Na cilju dobite značko in nalepko, ko oddate kontrolni kupon. Odprta je stalna proga za preverjanje telesne kondicije s tekom na 2.400 m Na gričku (pri Petričku). Proga je označena, na startu so navodila, čas pa lahko izmerite sami. Organiziranega TRIM teka z delitvijo značk, in nalepk pa se lahko udeležite vsak petek od 15.30 do 17.00 Na gričku. Zadnji dan teka bp v petek 7. novembra t, 1. _ Naše žene so na tem tekmovanju bile druge s 467 krogi, za Kovinotehno s 476 krogi. Čestitamo. Lidija Kavka je pri posameznicah zasedla 4. mesto s 163 krogi, Katja Ivačičeva pa 5. mesto s 158 krogi. Velja ju pohvaliti, saj že dolga leta uspešno zastopata našo delovno organizacijo na tekmovanjih, dosegata pa tudi lepe rezultate na medobrat-' nih tekmovanjih v okviru naše delovne organizacije. V novo sezono Slovenskega ljudskega gledališča Celje ‘ Tretjega oktobra je celjsko gle- . dališče odprlo vrata v novo gleda-, lisko sezono 1975-1976. Na .programu je osem iger, šest za odrasle, dve za otroke vseh šolskih Stopenj. Kot vsako leto, jo bilo |tudi letos, v mesecu septembru, vpisovanje abonmajev. Abonenti imajo več .prednosti, .¡tako 20. do 50 % popust, predvsem pa zagotovljen svoj stalni sedež' v dvorani skozi vse leto. Razen- tega pa bo v tej sezoni gledališče še posebej opozarjalo, abonente, da imajo 'prednost, tudi pri gostovanju ..tujih gledaliških predstav. Dan pre;d. gostovanjem bodo lahko dobi® vstopnice s popustom pri gledališki blagajni, če se bodo prijavili z abonentsko izkaznico. Vsa 'dela, ki jih namerava gledališče uprizoriti, so bila razgrnjena zelo širokemu krogu obiskovalcev, 3d. so si bili edini, da je gledališče letos bolj kot doslej po- j skrbelo za svoje občinstvo. Program je res tale, da bo razveselil tako gledališče vajenega, ubiskp-valca kakor priložnostnega gledalca,. 'ki; /redkokdaj: 'pride v gledališče,, pa bi 'Ždi radi prav s temi deli pritegnili, da bi postal stalni' gost. celjske gledališke, hiše. Največ je komedij, sproščenih, ne-obeteženih, našli pa bomo. tudi izredno zanimivo, povsem, na novo odkrito pravo ljudsko igro in pa tragedijo, postavljeno v resničen zgodovinski ¡okvir. V enem izmed »informatorjev« smo kolektiv že obvestili o razpisu abonmaja za SLG Celje; ter našteli dala, ki si jih bomo v tej; . sezoni lahko gledali, Kar smo obljubili, da bomo V »Zelezarju« zapisali kaj več. o .posameznem gledališkem delu, danes na kratko povzemamo smisel prvih dveh del. Mihail Bulgakov ZOJKINO STANOVANJE Zoja ima šesisobno stanovanje. Njen večni problem je, kako bi ga zadržala spričo nenehnih o-biskov budnega ¡predsednika hiš- •nega sveta'. Rešitev najde v napovedi, da bo odprla modni salon,: Postopoma salon res-nastaja pred našimi očmi, hkrati pa se seznanjamo še: z drugimi, ~zelo podjetnimi osebami pa z ¡očarljivim manekenkami, ki’ ,takp neopazno obljudijo Zojkinp : stanovanje sumljivega slovesa sredi. Moskve v tridesetih letih našega stoletja. Dokler ji pač ne pride na sled tajna policija, ki sprejme najprej gostoljubje-hiše; da bi laže odkrila mrežo, 1 Veliki-sovjetski 'Pisatelj Bulga-kov, znan pri nas. zlasti po odličnem. romanu Mojster in Margareta, je napisal Zojkino stanovanje v najbpLjšj. tradiciji ruskih piscev ¡kpmedij, Gogolja, Čehova in Ma-jplcovskega. Dogajanje je napeta kriminalka. -Alfred de Musset LORENZACCIC? ' Delo je nastalo v času po julijski revoluciji v začetku prejšnjega stoletja, kor je Francija ,politično- zaostala, v času izostrene diktature. Avtor, veliki,francoski pesnik, je na svojem potovanju" po Italiji odkril v kronikah iz 16. stoletja resnično zgodbo o Lorenzu Medičejskem, ki se je sam samcat odločil, da bo ubil tiranskega vladarja. In tako nas 'prestavi nazaj v zgodovinski ¡okvir 16. stoletja in skozi resnično zgodbo, o Lorenzu govori o svoji' zatirani francoski domovini. V Florenci' 16. stoletja vladajo okrutni Medičejci, to' je čas struparstva, dvobojev in zahrbtnih umorov, razuzdanih dvornih zabav, čas republikanskega vrenja in še ne-. osveščene revolucionarne zavesti. Ljudstvo se upira tiraniji, ni pa še dozdrelo, da bi rodilo iz sebe človeka, M foi ga združil v boju za svoje človeške pravice. Lorenzo ostane 'osamljen in izdan. Zgodovinsko zapisana romantična tragedija je polna pesniške lepote, razgibanega dogajanja in napetosti pred napovedanim in končnim obračunom s tiranom. K Al 3f'| R O V S ] K 1 E- VESI : i V mesecu septembru so bile v. naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: IZ JLA SO SE VRNILI: Berglez Stanislav, NK delavec iz valjarne I Lesjak Franc, NK delavec iz livarne II, Košak Milan, NK delavec iz livarne I; Lončar Branko, KV obratni elektrikar iz elektroobrata; Govc Franc, NK delavec iz livarne I; Verbič Stanislav, strojni inženir iz valjarne I; Kotnik Drago, NK delavec iz valjarne I; Vovč Jožef, PK žerjavovodja iz valjarne II; Dreščak Danilo, KV avtomehanik iz avtooddelka; Tacer Stanislav, KV strojni ključavničar iz obde-lovalnice valjev; Antlej Silvester, NK delavec iz livarne II; Rednak Jožef, KV elektromehanik iz elektroobrata.i NOVI ČLANI NAŠE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA SO: Gobec Anton, NK delavec;^ Perič Jovan, NK delavec; Aužner Anton, NK delavec; Rajrami Se-fer, NK delavec; Trebeš Marjan, NK delavec; Pungartnik Kristijan, NK delavec; Demaj Alit, NK delavec; Planko Ivan, NK delavec: Kornet Trpimir, NK delavec, vsi iz livarne I; Hrvatič Ljudmila, S S učiteljica iz finančnega sektorja; Mravljak Ivana, KV ku-. harica iz ekonomskoorganizacij-skega sektorja; Petelinšek Milan, SS strojni tehnik iz ekonomsko-organizacij skega sektorja; Korže Silva, NK delavka iž ekonomsko-organizacijskega sektorja; Polenšek Dušan, NK delavec iz jeklo-vleka; Kralj Viktor, KV vodovodni inštalater iz mehanične delavnice; Čebulin Branko, KV strugar iz mehanične delavnice; Murič Mumin, NK delavec; Stojan Franc, NK delavec; Savine Danijel, NK delavec; Podjed Martin, NK delavec; Tošič Dobri voj e, NK delavec, vsi iz valjarne I; Mikolič Jožef, PK strugar; Metli-čar Martin, KV strojni ključavničar; Ar tnak Viktor, PK strugar; Tominšek Franc, KV strugar; Schmid Bojan, KV strugar, vsi iz obdelovalnice litine; Ogradi Janez, SS strojni tehnik iz konstrukcijskega biroja; Verk Franc, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MASTNAK JAKOBA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga. tako številno pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala vsem sodelavcem, upravi ter sindikatu Železarne Štore za darovane vence in izraženo sožalje. Zahvala velja ’ tudi godbi - na pihala ter vsem sosedom za izkazano pomoč ob težkih trenutkih.- žalujoči: žena, sinova in hčerka z družinami NK delavec; Stojnic Radenko, NK delavec; Kopranovič Stani-mir, NK delavec; Kosi Stanislav, NK delavec;. Mešiček Marjan, NK delavec; Luttoli Sadik, NK delavec; Pintarič Josip, vsi iz livarne II; Taseski Dordija, KV elektrikar iz elektroobrata; Perc Jože, NK delavec; Smole Franc, Ivanovič Mica, NK delavec, vsi iz prometa; čergič Desimir, NK delavec; Bojanič Mirko, NK delavec; Simič Cvjetko, NK delavec; , Saveljič Mile, NK delavec; Iskač Alojz, NK delavec; Dubravac Zah-dija, NK delavec; Bešič Esad, NK delavec-; Kukič Slavko, NK delavec; Canolli Femi, NK delavec; Drobnak Franc, PK kretnik, premikač; Beka Aslart, NK delavec; Mačastena Rustem, NK delavec; Bojanič Mirko, NK delavec; Rashimi Rabim, NK delavec; Bajrami Bajram, NK delavec; Duran Rifat, NK delavec, vsi iz jeklarne I; Muretčehajič Hasib, PK pleskar iz stanovanjsko gradbene enote; Plahuta Albin, KV ključavničar iz energetskega obrata; Hebar Jožef, VŠ kemijski inženir iz sektorja za kakovost; Novak Jožica, KV kuharica iz gostinske enote; Petek Slavko, SS elektrotehnik, iz merilne službe; Novak Franja, PK bolničarka iz ambulante; Petrašič Sta-menko, KV ključavničar iz valjarne II; Močnik Darinka, KV kroj ačica iz ekonomško-organiza-cij skega sektorja, Kolar Franc, NK delavec; Kodrnjak Dragutin, NK delavec, oba iz elektroplavža; Žavski Marjan, NK delavec iz valjarne II; Kolar Srečko, KV avtomehanik . iz . energetskega obrata; Bahtiri Enver, NK delavec iz jeklarne .1.. Vsem želimo prijetno počutje med nami! - PO LASTNI ŽELJI SO ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: Bovha Franc, PK žerjavovodja: iz" jeklarne II; Grepulja Jožo, NK delavec iz livarne'II; Dokaj Dušan, PK žerjavovodja iz valjarne II;’ Sotpšek-Besimi Danijela, predmetna učiteljica iz kadrovskega sektorja; Banovšek Ljudmila, KV kuharica‘iz gostinske enote. SAMOVOLJNO SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO: Planjšek Stanko, NK delavec iz valjarne I; Arčan Anton, NK delavec iz valjarne I; Bosnič He-nad, NK delavec iz livarne I; Podgoršek Milan, KV slikbple-skar iz valjarne I; Kolar Viktor, NK delavec iz gradbene enote; Škorjanc Viljem, KV strugar iz obdelovalnice Etine; Bičevci Me-džet, NK delavec iz livarne I; Posavec Srečko, NK delavec iz valjarne I; Rogošič Slavko, NK delavec iz elektroplavža;. Čekie Dragomir, NK delavec iz livarne II; Kukič Slavko, NK delavec iz jeklarne I; Jošt Ignac, KV obratni elektrikar iz elektroobrata; Perič Jovan, NK delavec, iz. livarne. I; Kokol Veljko,.NK delavec, iz prometa; Beka Mehmet, NK delavec’ iz jeklarne I; Irgolič Zdenka, KV frizerka.iz.gostinske enote; šodolovič Boško, NK delavec iz valjarne I; Rozman Pavle, NK delavec iz jeklo vleka in Kolar. Franc, NK. delavec iz elektroplavža.: V JLA SO ODŠLI: Goručan Janez, KV strugar iz mehanične delavnice; Jovič Mile, maturant gimnazije iž livarne II; Gajšek Franc, strojni tehnik iz sektorja za novogradnje; Šket Franc, KV strojni kalupar iz livarne I; Romih Drago, strojni ' tehnik iz ? sektor j a za novogradnje; Gobec Srečko, KV rezkalec iz obdelovalnice litine; Šramel-Mirko, NK delavec iz livarne I; Arzenšek Rado, ’ NK delavec, iz valjarne I Slatinšek Anton, KV strojni ključavničar iz obdeloval-nice valjev; Podgoršek Martin, KV livar iz livarne II; Zdolšek Roman, PK talilec iz livarne II; Rebernak Franc, strojni tehnik iz ekonomsko-organizacij skega sektorja. NARAŠČAJ V'DRUŽINI SO DOBILI: Došler Marjan iz OTK, Drobne Viljem in Zdenka iz skladišča in pripravnik iz kadrovskega sektorja; Žolger Franc iz jeklarne I, Kovač Franc iz avtooddelka, Ze-čiri Hajdini iz livarne II, Pocajt Stane, iz mehanične delavnice,. Zupanc Bojan iz obdelovalnice litine, Robič Brane iz vodstva 114. panoge, Durkovič Stanislav iz mehanične delavnice, Kovačič Jože iz valjarne II, Gorenje Ja-,nez in Cvetka iz energetskega obrata in komunalnega oddelka. Vsem iskreno čestitamo! NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT SO STOPILI: Žlendar Anton iz jeklarne I, Radmanovič Nikola iz livarne II, Blagojevič Dragica iz komunalnega oddelka, Benedikt Anton iz. obdelovalnice valjev in Korez Stanko iz livarne I. Vsem želimo: obilo družinske sreče! . : KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI V mesecu septembru so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD I, TOZD ViT, TOZD II sestale 3-krat in obravnavale 23 primerov kršitev delovnih obveznosti. HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST: 1. ROMIH Franc, jeklarna I — dne 28. 7. 1975 poškodoval sodelavca ¡p začasna razporeditev na drugo delovno mesto za 3 mesece. 2. KOZOLE1 Konrad, jeklarna I — dne 26. 6. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin. 3. OZIS Rafael, valjarna I —-dne 2. 8. 1975 neupravičeno izostal z delali- javni opomin. 4. PAVLOVSKI Blagoje, jeklarna II — dne 18. in 19. 7. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin. 5. ZDOLŠEK Pavel, valjarna II — dne 7. in 16. 7. 1975 neupravičeno izostal, z dela — javni opomin. 6. DOKAJ Dušan, valjarna II — dne 21. 8. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin. 7. LESNIKA Viktor, elektro-plavž — dne 28. 8: 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin. 8. PILKO Štefan, livarna II — dne 15., 16. in 31. 7. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin. 9. KOKOLJ Veljko, promet — dne 10. in 16. 6. 1975 neupravičeno izostal z dela E| javni opornih. Pravna služba UPOKOJEN VIHAM STANKO Rojen, je 8. aprila 1932 v Slivnici pri Celju kot sin kmečkih staršev. Ima osnovno, šolo in izpit ža kurjača plinskih peči, ki ga je opravil v Železarni štore. Stanuje v Krajnčiči št. 32, p. Šentjur, je poročen in ima dva otroka. V Železarni Štore se je zaposlil dne 14. 9. 1954. Najprej je delal kot transportni delavec, od 15. 3. 1955 pa je delal na elektro-plavžu kot paznik plina. V mesecu oktobru 1975 je bil invalidsko upokojen. Nove knjige Meyer-Orlando: Technisches v združenem delu ta delovna razmerja, Center za samoupravno normativno dejavnost, Lj. 1975, S-2809. DIN Taschenbuch, 6, Werkzeugnormen, Beuth Verlag 1974, S—1970/b-6. Medsebojna razmerja delavcev Woerterbueh deutsch-italienisch, II. Teil, Co. 1971, inv. 4134. Meyer-Orlando: Dizionario technico, italiano-tedesco, inv. 4135. DIN Taschenbuch, 45, Gewindenormen, 1973, S—1971/45. DIN Taschenbuch, 11, Läenge-messtechnik, 1974, S—1971/11-b. Predpisi o sodiščih združenega dela s pojasnili, 1975, S—0445. Predpisi o cenah s pojasnili, Center za samoupravno norma-tivno-dejavnost, Lj. 1975, S-0443/b. do 19. oktobra 1973, S—3642. Mednarodna konferenca o brusilni tehniki, v Mariboru, od 17. Nomenklatura osnovnih sredstev in dejavnosti. Izd. Center za , samoupravno normativno dejavnost, Ljubljana, 1975, S-0448. Predpisi o zastaranju terjatev, Center za Samoupravno normativno dejavnost, Ljubljana, 1975, S-0447. ■