Tiskovina, poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk Majšperčan April – mali traven 2021 123 GLASILO OBČINE MAJŠPERK Želimo vam vesele velikonočne praznike! Županja z občinskim svetom in občinsko upravo ter uredniški odbor Majšperčan … ter z njo obdarili ženske in dekleta za 8. marec V Stopercah so z lepimi mislimi obogatili emajlirano posodo … Najmlajši so pustovali v svojih protikoronskih »mehurčkih« Vezenine Veronike Kolar Tudi otroci iz vrtca so se pridružili čistilni akciji Devetošolka Tjaša Arnuš je razstavljala v OŠ Majšperk Majšperčan je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisan v razvid medijev pod zaporedno št. 94. Naslov: Občina Majšperk, Majšperk 39, 2323 Majšperk, tel.: 02 795 08 30, e-naslov: obcina.majsperk@majsperk.si. 2 Pri slapu Palenk Uredniški odbor: Peter Kitak, Marjan Kokot, Branka Vedlin, Suzana Vuk, Barbara Rodošek – odgovorna urednica Avtorica: Barbara Rodošek Avtor naslovnice: Lea Žunkovič Oblikovanje in tisk: Grafex d.o.o., Izlake Naklada: 1600 izvodov; lokalno informacijsko glasilo Majšperčan prejme vsako gospodinjstvo v občini brezplačno. Izdajatelj plačuje 9,5% DDV (Ur. list RS, št. 89/98). marec 2021 | 123 Majšperčan NAGOVOR ŽUPANJE Spoštovani občani in občanke! Pred nami je pomlad, pred nami je praznik velike noči in s tem izid prve številke našega časopisa v še vedno posebnem letu, letu 2021. Ko sem v lanskem letu pisala uvodnik za prvo številko našega Majšperčana, se je koronavirus že dodobra naselil med nas in ravno v tem času smo doživeli prvo zapiranje države, spoznavali delo od doma, morali smo se sprijaznili s tem, da se v teh razmerah zaradi svoje varnosti in varnosti drugih ne moremo družiti na različnih dogodkih. Danes, eno leto kasneje, imamo virusa celo več, kot smo ga imeli lani, a smo se bili nanj vsaj deloma prisiljeni navaditi, predvsem pa smo bolj vešči uporabe zaščitnih sredstev ter obnašanja v zasebnih in javnih prostorih. Ni kaj, verjetno med nami ni osebe, ki bi lahko zatrdila, da je kaj takega pričakovala v življenju. Sedaj lahko samo upamo, da bo sčasoma postalo življenje veliko bolj podobno temu, česar smo bili navajeni v preteklosti, a z zavedanjem, da popolnoma takšno, kot ga poznamo, verjetno ne bo nikoli več. Vsekakor pa bo vsaj naši generaciji ostal grenak spomin in upam, da vsem nam tudi opomin, da je vse to tudi posledica brezbrižnega ravnanja z okoljem. Želim si, da bi to krizo, ki prav gotovo še sledi, prešli s čim manjšo gospodarsko škodo in da bi si tudi v prihodnosti znali prisluhniti in pomagati drug drugemu. Kljub vsem tem krizam pa so delo in investicije tiste, ki nas ženejo naprej in nam dajejo energijo za prihodnost. Področje investicij bo v letu 2021 v občini Majšperk zelo pestro in za nekatere od njih že imamo izbrane izvajalce. Tako se je že pričela energetska obnova doma krajanov v Sestržah, prav tako pa smo začeli z modernizacijo cest; v tem letu jih bomo modernizirali kar 14, in sicer v skupni dolžini preko 6,4 km. Te ceste so: LC Stogovci–Ptujska Gora (1580 m), JP Janški Vrh–Krček (266 m), JP Slape–Muršak (200 m), JP Spodnja Sveča–Dežno (530 m), JP Breg–Dravinja (103 m), JP Vabča vas–Skrblje (147 m), JP Slape–Vuzem (445 m), JP Sevce–Piške (990 m), JP Sestrže–Gajšt (223 m), LC Doklece–Ptujska Gora, odcep Šerbak–Malek (474 m), cestni odcep Mohorko (170 m), JP Kupčinji Vrh–Rebernice (507 m), JP Pajnkiher–Jelovice (353 m) in JP Zgornja Sveča–Prašjek (685 m). S tem pa se investicije v cestno infrastrukturo še ne zaključijo, saj naj bi še v tem letu pričeli z gradnjo kolesarskih povezav, pri čemer bomo v Majšperku zgradili 5,6 km dolgo povezavo med Bregom, skozi Majšperk in čez Vrhe do Lovrenca na Dravskem polju, od tam naprej pa bo potekala skozi občini Kidričevo in Hajdina 123 | marec 2021 do Ptuja. Prav tako pričakujemo razpis za izvedbo pločnika na Vrhah do Ptujske Gore, ki je prav tako del kolesarske povezave; ta del bomo gradili skupaj z DRSI. Podobno pa pričakujemo še razpis za izvedbo pločnika v Stopercah, saj je v državnem proračunu. V teh dneh so se pričeli izvajati tudi odkupi zemljišč za pločnik, izgradnja pa je predvidena etapno, med letoma 2021 in 2025. V tem času smo na Bregu odkupili iz stečajne mase zemljišče in stavbo t. i. ležečega nebotičnika, kjer bomo zgradili parkirišče in s tem uredili vstop v industrijsko cono, načrtujemo pa še nakup dela stavbe ob regionalni cesti za potrebe galerije in muzeja; morda tja umestimo (glede na pobude) še strelišče ali kaj podobnega. Časovnica je odvisna od banke, ki je postala nova lastnica nepremičnin v industrijski coni. Kar nekaj investicij je v tem letu povezanih tudi z urejanjem pokopališč. Tako želimo na Ptujski Gori urediti žarni zid, ki bo povečal zunanji poslovilni prostor, na katerem bo umetnik in kipar g. Franc Tobias zgradil skulpturo, mi pa bomo glede na možnosti uredili še nekoliko povečano parkirišče. V Majšperku bomo nadomestili velik del dotrajanih cipres z zidom iz kamna in ograjo, medtem ko bomo v Stopercah urejali notranjost vežice oz. bomo združili oba poslovilna prostora in zamenjali okna na stekleni steni. Veliko dela nas čaka tudi na področju novega zazidljivega zemljišča v Majšperku, kjer smo v fazi pridobitve OPPN-ja za to področje. Čaka nas načrtovanje in projektiranje infrastrukture, večnamenskih in individualnih stavb ter doma za starejše. Vprašanje, kako umestiti dom za starejše in kolikšne naj bodo kapacitete in spremljevalne dejavnosti, je še odprto, saj se potrebe in trendi na tem področju ravno v tem času bistveno spreminjajo, tako da je dobrodošla vsaka pobuda in razmišljanje, kaj je tisto, kar naše okolje najbolj potrebuje. Tudi področje turizma je dobilo pomembno mesto v našem proračunu, saj nadaljujemo s projekti na področju Haloz. Občine smo preko LAS-a dobile sredstva in v okviru tega bomo naredili pomembne premike zlasti v promociji, skupni blagovni znamki, v digitalizaciji poti, pridobili bomo skupne stojnice, degustacijske kozarce, izobrazili turistične vodnike in sommelierje, dobili prospektni material in pričeli s trženjem. V okviru projekta Drava pa bomo dobili kolesarnico in električna kolesa, ki si jih bo mogoče izposojati. Občina Majšperk sodeluje tudi pri projektiranju vodo­ 3 Majšperčan vodnega sistema, kjer gre za načrtovano celovito obnovo skupnih objektov, prav tako pa smo v postopku pridobivanja ponudb za projektiranje obnove vodov, ki so na našem področju dotrajani ali zastareli. Upajmo, da nam v prihod­ nosti za ta del uspe pridobiti evropska sredstva. Sicer pa je v tem proračunu predvidena tudi novost. Prijavili smo se na razpis, ker želimo pridobiti dodatna sredstva za nakup električnega avtomobila, ki bi služil v prvi vrsti našim občanom, predvsem starejšim oz. društvom upokojencev (npr. za prevoz do zdravnika ali za ostale nujne zadeve). Avto bo na razpolago po vnaprej določenem redu, o čemer se bomo z društvi upokojencev v občini natančno dogovorili. Sicer bo avtomobil lahko uporabljala tudi občinska uprava za potrebe občine. Še ena novost nas čaka letos, in sicer bomo v tem letu prvič nagradili s simbolnim zneskom 50 EUR tudi vse tiste mlade, ki bodo zaključili svoje srednješolsko ali poklicno izobraževanje. To je v prvi vrsti namenjeno temu, da se po zaključenem izobraževanju na tej stopnji ponovno srečajo, da se z njimi srečamo tudi mi, da vidimo, kje oz. kateri poklici zanimajo naše mlade in na katerih področjih lahko računamo nanje. Sedaj pa le še informacija glede projekta RUNE, o katerem govorimo že kar nekaj časa. Super bi bilo, če bi bil že izveden. Kljub vsem zastojem in dilemam se končno, upamo, približujemo realizaciji, saj je zemljišče za centralo že urejeno, projekte za glavne vode smo že prejeli in pri letošnjih investicijah v ceste bodo istočasno že polagali cevi za optiko. O tem, kako bo potekalo nadaljevanje, vas bomo sproti obveščali. Vljudno vas prosim, da natančno preberete vsak mesečnik, v katerem vas poskušamo sproti na kratko obveščati o vseh pomembnih zadevah, sicer pa je obveščanju namenjena tudi naša spletna stran, za katero se trudimo, da je aktualna in polna informacij. Za konec pa le še čestitka. Vse dobro in veliko miru ter prijetno praznovanje velike noči vam želim. Velika noč je največji krščanski praznik, namenjen nam samim in tudi druženju, ki smo ga v tem letu zelo pogrešali. Še vedno glede na situacijo pazite nase in praznujte v krogu svojih najdražjih, ali kot bi se izrazili po »koronsko«, v svojem mehurčku. Pa veliko zdravja vam želim. Dr. Darinka Fakin, vaša županja POZDRAV UREDNICE Pozdravljeni! Spet prihajamo v vaše domove. Majšperčan se mi zdi kot nek nevsiljiv obiskovalec, ki potrka na vrata in potem potrpežljivo čaka, da ga bo nekdo prijel v roke, odprl in malo prelistal oziroma prebral (ali pa ga, žal, uporabil »za podkurit'«). Naši zvesti dopisniki, ponavadi so to člani društev, vedno najdejo kakšen zanimiv dogodek, o katerem je vredno pisati. Tudi tokrat so bili kljub koronskim časom aktivni. Prispevke, ki so tokrat prispeli v uredništvo, povezuje ena 4 sama beseda: ustvarjalnost. Kako ustvarjalni znamo biti ljudje, ko se znajdemo v čudnih okoliščinah (kar epidemija vsekakor je)! Kljub ukrepom, ki veljajo, se dá praznovati. To npr. dokazujejo člani KPD Stoperce, ki so se za 8. marec odpravili po vasi ter čestitali ženam in dekletom, namesto da bi jih vabili v dom krajanov na proslavo. To dokazujejo tudi člani KUD Majšperk, ki svojo 25-letnico praznujejo preko Facebooka. Verjamem, da bo prišel čas, ko jo bodo lahko obeležili tudi v živo. Do takrat pa jim splet omogoča, da dosežejo vsak dom in da praznujejo veliko dlje, kot bi morda sicer. In ustvarjalni so bili tudi naši najmlajši, pravzaprav njihove vzgojiteljice in učiteljice. Niso si pustili vzeti pustovanja, prazničnih tednov in vsega lepega. V svojem življenju so bili ustvarjalni tudi tisti, od katerih se v tem Majšperčanu poslavljamo. V preteklih mesecih sem opazila še nekaj: na Facebooku se je vzpostavila skupina za družine iz Majšperka, in sicer z namenom, da si družine pomagamo med seboj, izmenjujemo različne informacije … Morda bo kdo zamahnil z roko, češ da to ni veliko vredno, ampak ni res. Marsikdo se je v teh časih znašel v (materialni) stiski; podpora okolice je pri tem še kako pomembna. Meni osebno se zdi ta gesta plemenita. Hvala tistemu, ki je skupino »ustanovil«, pa čeprav je virtualna. Ljudje namreč potrebujemo drug drugega, pa naj si priznamo ali ne. Življenje vedno zmaga. Vedno se najde pot. Vprašanje je le, koliko moči imamo, da to pot (po)iščemo. Sami pot do izpolnjenega življenja težko najdemo, zato je dobro imeti ob sebi sopotnike. Ob zaključku tokratnega uvodnika vam seveda želim »veselo pisanko«, predvsem pa to, da bi bili ob vas vedno dobri, ustvarjalni ljudje, pravi sopotniki in prijatelji. Barbara Rodošek marec 2021 | 123 Majšperčan POSLANSKI KOTIČEK Spoštovani občanke in občani občine Majšperk! Vse daljši in toplejši dnevi skupaj s prvimi spomladanskimi cvetovi naznanjajo, da je prišla pomlad. Prebujanje narave, žive zelene barve in toplo sonce v nas zbudijo željo po prvih opravilih okoli hiše, na njivah in v vinogradih ali pa nas zvabijo na daljši sprehod. Posledično več časa preživimo v naravi, ki nas napolni z novo energijo, prepotrebno za obvladovanje novih izzivov. Dogajanje v državnem zboru je vseskozi pestro. V začetku februarja smo sprejeli že 8. protikoronski paket, s katerim se je podaljšal ukrep čakanja na delo, dodal se je ukrep subvencioniranja minimalne plače, odpravila se je neenakost med delavci, ki so decembra prejeli božičnico in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Dodatnim skupinam državljanov je bilo omogočeno, da prejmejo solidarnostni dodatek (polnoletni dijaki, brezposelni, prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in študenti, ki se izobražujejo v tujini). Sredi februarja smo končno odločali tudi o nezaupnici aktualnemu predsedniku vlade, o kateri je bilo govora vse od lanske jeseni. Rezultat je bil pričakovan. Nezaupnica ni uspela, saj je opoziciji uspelo zbrati zgolj 40 od potrebnih 46 glasov. Erjavec se je tako v zgodovino glasovanj o mandatarjih zapisal z daleč najslabšim rezultatom doslej. Marca smo sprejeli spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim se trajno ureja sobivanje staršev z bolnimi otroki v bolnišnicah ali zdravilišču. Do danes so morali starši sobivanje v zdrav­ stvenem zavodu ob otroku, starem šest let ali več, plačati sami. S to spremembo pa bodo lahko starši brezplačno bivali v bolnišnici s svojim otrokom do njegovega 14. leta, s hudo bolnim otrokom do 18. leta in s tistimi, ki potrebujejo 24-urno nego oziroma imajo status po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, ne glede na njihovo starost. Pomembno je, da se s predlagano novelo ureja pravica do sobivanja tako v bolnišnici kot tudi v drugem zdravstvenem zavodu in zdravilišču, pri čemer bo staršem za ta čas avtomatično pripadalo tudi denarno nadomestilo. Vrsto let je bil ta problem sicer izpostavljen, a do sedaj žal nikoli prepoznan. Vesela sem, da je le prišlo do teh prepotrebnih zakonskih sprememb. Bivanje starša ob bolnem otroku namreč nikakor ni privilegij, ampak nuja, ki pomembno prispeva tudi k temu, da se otrok lažje spopada s svojo boleznijo. Marca smo sprejeli tudi Zakon o prijavi prebivališča. S sprejeto spremembo je konec s fiktivnimi prijavami prebivališč. Gre za dlje časa trajajočo problematiko. V praksi se namreč dogaja, da posamezniki pravico do prijave prebivališča in z njo povezane ugodnosti prepogosto zlorabljajo. Prebivališče tako prijavijo na naslovih, na katerih dejansko sploh ne prebivajo. Razlogi za takšno početje so različni: pridobivanje dovoljenja za delo, koriščenje socialnih transferjev ter ponekod v času lokalnih volitev tudi zato, da so lahko odšli na volišča. Ključne rešitve, ki jih zakon prinaša, so v spremembi postopka preverjanja resničnosti prijave z možnostjo takojšnje izdaje zavrnilne odločbe s strani zaposlenih na upravnih enotah, če stavba ni namenjena stanovanjski nastanitvi, če stavba ne dosega 123 | marec 2021 površinskih standardov ali če ne bo predloženo dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu. Svojo zakonodajno proceduro pa nadaljuje tudi Zakon o nacionalnem demografskem skladu. Osnovni cilj ustanovitve demografskega sklada je zagotoviti dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. To se bo zagotovilo na ta način, da se bodo vse naložbe države skoncentrirale pri enem upravljavcu, prihodki od tega pa se bodo večinsko namenili za pokojnine, nekaj pa tudi za izvajanje ukrepov družinske politike. Zakaj je to nujno potrebno? Po projekcijah se bo število upokojencev do leta 2070 povečalo še za 20 %. Slovenski pokojninski sistem pa deluje po načelu solidarnosti in načelu »iz rok v usta«, kar pomeni, da se to, kar se ta trenutek s strani zaposlenih vplača v pokojninsko blagajno, na drugi strani izplača trenutno upokojenim. Glede na vse večje število upokojencev in manjše število delovno aktivnih je potrebnega denarja za pokojnine bistveno premalo. Zadnja leta tako dodatno iz proračuna namenimo od 1 do 1,5 milijarde evrov letno za pokojnine. Z demografskimi skladom se bo zmanjšal pritisk na javne finance in hkrati se bodo zagotovila dodatna sredstva za dostojne pokojnine. O zakonu na marčevski seji nismo mogli odločati, saj so opozicijske stranke vložile zahtevo za posvetovalni referendum in tako sprejem zakona zamaknile. Spoštovani, naj vam toplo spomladansko sonce vlije novih moči ter vas napolni s pozitivno energijo. Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vam želim ter ostanite zdravi. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS 5 Majšperčan OBČINSKA UPRAVA Delovanje Občinskega sveta Občine Majšperk Občinski svet se je sestal na 18. redni seji 16. 12. 2020. Občinski svet se je ponovno sestal na daljavo, preko programa Zoom. Najprej je potrdil dnevni red, nato pa zapisnik prejšnje redne in dopisne seje. Nato je po skrajšanem postopku sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Majšperk in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk. Sprejel je Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk. Nato je v prvi obravnavi sprejel Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Majšperk in Odlok o predkupni pravici v Občini Majšperk. S sklepom je dopolnil načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Majšperk za leto 2020, ukinil zaznambe grajenega javnega dobra in potrdil novelirani DIIP za projekt »Energetska sanacija in obnova doma krajanov Sestrže«. V Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj so imenovali g. Borisa Kmetca iz Apač. Sledili sta točki Pobude in vprašanja ter Razno. Občinski svet se je sestal na 19. redni seji 10. 2. 2021. Ker se zadeve glede epidemije še niso umirile, je OS zasedal na daljavo, preko programa Zoom. V drugi obravnavi je bil sprejet Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Majšperk, ki je bistveno ugodnejši za investitorje, in Odlok o predkupni pravici v Občini Majšperk. Nato je bil sprejet rebalans proračuna Občine Majšperk za leto 2021. S sklepom sta bili sprejeti dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Majšperk za leto 2021 in določitev statusa grajenega javnega dobra. Podalo se je tudi soglasje k imenovanju direktorice Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, in sicer ge. Mileni Doberšek. Potrdila se je zaprta lista kandidatov za člane Razvojnega sveta regije Podravje. Sledili sta točki Pobude in vprašanja ter Razno. Občinski svet je izvedel 11. dopisno sejo 19. 2. 2021. Občinski svet Občine Majšperk je sprejel Sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra na parc. št. 264/22 k. o. 442 – Skrblje. Gradivo in zapisniki sej OS so dostopni na spletni strani Občine Majšperk. Tatjana Varžič Korez Visit Haloze Haloške občine Majšperk, Žetale, Cirkulane, Podlehnik in Zavrč smo skupaj pristopile k projektu razvoja turistične destinacije Haloze in razvile skupno blagovno znamko, ki smo jo poimenovale Visit Haloze. V okviru projekta je definiranih 22 aktivnosti. Registrirali smo blagovno znamko »VISIT HALOZE« in zanjo oblikovali novo grafično podobo, vzpostavili smo spletno stran www.visithaloze.com in odprli spletna mesta nove blagovne znamke na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in YouTube. V sklopu enotne celostne podobe destinacije bomo pridobili tudi enotno opremo za izvajanje promocijskih in tradicionalnih dogodkov: stojnice, kozarce, tehnično opremo. Trenutno tečejo aktivnosti na področju sistematičnega urejanja pohodnih poti in kolesarskih poti, ki bodo digitalizirane z geotočkami ter opisi ter bodo na ta način omogočale orientacijo s sodobnimi tehnološkimi napravami. Sledilo bo še usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov in izvedba izobraževanja sommelierjev. Med drugim dajemo poudarek tudi na nastanitvene objekte tipa »razpršenih hotelov«, ki jih bomo »združili« v e-recepcijo ter v nadaljevanju zainteresirane ponudnike vključili v skupno mrežo nastanitvenih kapacitet na spletni strani nove blagovne znamke, v sklopu destinacijskega rezervacijskega sistema. S tem namenom pozivamo vse obstoječe ali potencialne nastanitvene ponudnike (to so kmetije z dopolnilno dejavnostjo, gostilne s sobami, vikendi, morebitni apartmaji …), da se priključijo destinaciji Visit Haloze, ki omogoča, da sooblikujejo turistično destina6 cijo in skupno recepcijo pod imenom »Razpršeni hoteli v Halozah«. Na voljo jim bodo naslednje možnosti: - povezovanje med vsemi deležniki v turizmu, - povezovanje s turistično destinacijo, ki ima že oblikovano turistično ponudbo in trženje pod nazivom »Visit Haloze«, - oblikovanje celovite nastanitvene in ostale ponudbe v skupni turistični brošuri, ki bo destinacijo na turističnem zemljevidu umestila na prepoznavno mesto, - oblikovanje ITP (integralne turistične ponudbe). V naslednjem koraku bomo za ponudnike organizirali tudi izobraževanja in svetovanja. Vse, ki ste lastniki potencialnih nastanitvenih kapacitet in si želite zagnati dejavnost ali pa samo tržiti pod skupno blagovno znamko oz. izkoristiti ugodnosti sistema »razpršenih hotelov«, vabimo, da svojo prijavo oddate na sedežu Občine Majšperk ali po elektronski pošti na naslov: obcina. majsperk@majsperk.si oziroma nas pokličete za več informacij na telefonsko številko: 02 795 08 30 najkasneje do 5. aprila 2021. Po podpisu pogodbe z izvajalci izobraževanj turističnih vodnikov po Halozah in ljubiteljskih sommelierjev za vodenje degustacij bomo na naši spletni strani www.majsperk.si objavili tudi poziv kandidatom, ki bi se želeli udeležiti teh izobraževanj. Ta bodo potekala predvidoma v aprilu in maju. Vse zainteresirane prosimo, da spremljajo objave na naši spletni strani. marec 2021 | 123 Majšperčan REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Več informacij o celotnem projektu razvoja »Turistične destinacije Haloze« je dostopnih na spletni strani v nastajanju: www.visithaloze.si. Povezava do fotografij: Mediateka - pCloud Povezava do kanalov na družbenem omrežju: visithaloze. com/fb, visithaloze.com/ig, visithaloze.com/yt Operacijo sofinancirata Evropska Unija in Republika Slovenija. Več informacij o evropskih strukturnih in investicijskih skladih najdete na povezavi: www.eu-skladi.si NOVICE IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Spomladanska čistilna akcija Lansko leto je bila zaradi razglasitve epidemije čistilna akcija žal bila odpovedana. In ker epidemija ni izgovor, da pozabimo na naše okolje, smo v občini Majšperk letos organizirali čistilno akcijo, ki pa je zaradi trenutnega epidemiološkega stanja potekala nekoliko drugače kot doslej. Odpadke v naravi so prostovoljci pobirali v krogu svojih družin in bližnjih. Tako so se v soboto, 13. marca, ob 9. uri zbrali prostovoljci na predvidenih zbornih mestih v naseljih Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce, Breg, Preša, Podlože, Medvedce, Sestrže in Naraplje, kjer so jim lokalni koordinatorji razdelili vreče, rokavice in maske ter jih razporedili po skupinah na posamezne relacije čiščenja. Kot je že ustaljena praksa, so se odpadki pobirali ob občinskih in državnih cestah ter ob vodotokih. V dobrih treh urah se je nabralo pribl. 17 m³ različnih vrst odpadkov. Najdene in pobrane so bile predvsem odvržene pločevinke, plastenke in folije, našlo pa se je tudi nekaj kosovnih odpadkov, avtomobilskih in celo traktorskih gum, akumulatorjev ... Odpadke je že isti dan z dogovorjenih zbirnih (odjemnih) mest odpeljalo podjetje Čisto mesto Ptuj d.o.o. s smetarskim vozilom. Letos se je čistilne akcije udeležilo 220 prostovoljcev. Poleg staršev je prišlo nekaj osnovnošolcev, lahko pa bi jih Vreč je bilo veliko Kupček na Vildonu 123 | marec 2021 7 Majšperčan bilo bistveno več. Ampak tudi šolarji (pribl. 250) so sodelovali na svoj način. Svoj (šolski) okoliš so nekateri očistili že kakšen dan prej. Pa še naši najmlajši ... Vsaka čast. Otroci in zaposleni vseh vrtčevskih skupin so se že dan prej izkazali s čistilno akcijo v okolici vrtca in ena skupina v okolici šole v Majšperku. Vsi so dobili rokavice ter vreče za odpadke. Vsaka skupina je v svojem »mehurčku« upoštevala vsa priporočila NIJZ. Pobrali so veliko smeti. Ob koncu čiščenja so bili zelo ponosni, saj so opravili še kako pomembno delo. Vse pohvale namenjamo tudi zaposlenim vrtca Majšperk, ki s čistilno akcijo ozaveščajo otroke o pomenu čistega okolja. Čistilne akcije se je udeležilo pribl. 120 otrok in 15 strokovnih delavk vrtca. Čistilna akcija na splošno morda ni bila tako množična kot v preteklih letih, smo pa vsekakor izvedbo prilagodili trenutnim zaščitnim ukrepom zaradi pandemije covida-19 ter s tem pokazali, da skrbimo za okolje, v katerem živimo. Koordinatorjem in udeležencem čistilne akcije se v imenu občine Majšperk iskreno zahvaljujemo, da ste namenili nekaj ur svojega prostega časa za zdravo in čisto okolje ter za ves vložen trud in pomoč pri izvedbi čistilne akcije. Letos se je začelo pobirati odpadke tudi na območju Janškega Vrha, Vinarij ter Donačke gore, kar je zelo pohvalno. Območje Janškega Vrha je npr. nekoliko bolj odročno, a vendar potrebno rednega letnega pobiranja odpadkov, saj je precej obiskano od spomladi do jeseni. Veliko je namreč vikendašev, pohodnikov in kolesarjev, ki tam puščajo odpadke. Hvala vsem in na svidenje naslednje leto, smeti namreč še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Hkrati vas naprošamo, da med letom sproti opozarjate na morebitna nova/ stara divja odlagališča in sporočite to bodisi na občino ali na Zavod za gozdove. Občinska uprava Obnova in energetska sanacija doma krajanov v Sestržah Izvajalec GP Projecting d.o.o. iz Ptuja je pričel z obnovo in energetsko sanacijo doma krajanov v Sestržah. V sklopu obnove se bodo izvajala naslednja dela: dograditev prizidka za dostop v prvo etažo in prizidka pred vhodom v objekt, namestitev izolativne fasade, izolacija podstrešja, ureditev dvorane z znižanjem odra, zamenjavo poda, svetilk in radiatorjev, nabava in vgradnja opreme za ozvočenje in razsvetljavo dvorane, nabava ostale opreme v dvorani (stolov, zaves), nabava opreme v kuhinji ter zamenjava strojnih inštalacij s prehodom na ogrevanje na lesno biomaso. Dela bodo potekala od meseca marca 2021 in predvidoma do konca avgusta 2021. Vrednost investicije je približno 232.000 €. Občinska uprava Knjigobežnice v občini Majšperk Čas korone, ko smo vsi naveličani šole na daljavo, posedanja pred ekrani, je skrajni čas, da se stvari normalizirajo in gremo na stara pota. Narava in pohodniške poti po naših gozdovih poskrbijo, da pozabimo na ta ponoreli svet. Ljudje se sprehajamo po bližnjih gozdovih, se spotaknemo ob korenino, kamen, opazimo podrto drevo, ki ga pred nekaj dnevi še ni bilo. Ob moji utečeni sprehajalni poti do lovskega doma, proti ribniku, čez jaso in skozi gozd do središča Majšperka že leta opazujem s soncem obsijano knjigobežnico, ki pa je tokrat pritegnila mojo pozornost. Moja radovednost ni pustila, da ne bi odprla steklene vitri8 ne in prelistala nekaj knjig, ki so samevale na razgledni točki. Na polici je bilo še kar nekaj prostora in moja želja je bila na police prinesti nove zgodbe. Napisala sem sporočilo knjižnici Ivana Potrča na Ptuju in povprašala o morebitnih odpisanih knjigah. Odziv je bil neverjetno hiter. Že naslednji dan sem dobila odgovor, da mi lahko podarijo nekaj literature za mlade in stare. Pripravili so manjšo zbirko slikanic, »romantike«, kriminalk in še veliko druge mešane literature. Vsak najde nekaj zase. Zahvaljujem se knjižnici Ivana Potrča za podarjeno literaturo. Vsi vi, ki pa živite v občini Majšperk, sprehodite se od marec 2021 | 123 Majšperčan Ptujske Gore, skozi Majšperk pa vse do Brega. Ustavite se pred knjigobežnico, odprite stekleno vitrino in morda knjiga čaka prav vas. Vsaka ima svojo zgodbo, morda vonj po podstrešju in morda je bila komu v napoto. Zdaj stoji tukaj pred vami in želi nekomu polepšati osamljen večer. Vse knjige, s katerimi sem napolnila police, sem označila z nalepko in upam, da ostanejo v našem kraju, med domačimi ljudmi. Ob naslednjem sprehodu se bom zopet ustavila, pogledala na police in morda se najde še kakšna nova knjiga zame. Morda imate tudi vi doma kakšno knjigo, na kateri se nabira prah; lahko jo podarite v knjigobežnico. V naši občini so knjigobežnice še na Bregu, v Narapljah in Stopercah. Tja me pot žal ni zanesla, zato upam, da se tudi tam najde kdo, ki bo napolnil police. Želim, da knjige krožijo med ljudmi po vsej občini in da se zgodbe dotaknejo mnogih src. Želim vam lepe, napete trenutke ob prebiranju knjig. Maša Majcen Ustvarjalna delavnica v Stopercah V nedeljo, 14. februarja 2021, je ustvarjalna sekcija KPD Stoperce priredila delavnico izdelave pustnih mask. Zaradi trenutnih razmer in ukrepov pa je delavnica potekala malo drugače kot ponavadi. Za udeležence smo pripravili paketke z vsemi potrebnimi pripomočki in navodili, vsak pa si je nato doma ustvaril svojo masko lisičke, medvedka, srne ali pisane ptice. Razdelili smo več kot 20 paketkov. Mojca Jernejšek 123 | marec 2021 9 Majšperčan Jaz pa v gorico grem … rezal bom sam Poznate pesem »Jaz pa v gorico grem«? V vsaki drugi kitici se pojavi vprašanje: »Kaj boš pa delal tam?« Sledijo odgovori: »Rezal, kopal, vezal, šprical, trgal, prešal in pil ga bom sam.« Meni je prišla na misel ob pripravi načrta dela etnografske sekcije KPD Stoperce za leto 2021. Že nekaj let je namreč prvo srečanje članov v novem letu prav vincencova rez 22. januarja. Za letos nisem bila prepričana, kako (oziroma če sploh) naj se tega lotimo, čeprav bi obdelava vinograda oziroma gorice, vsaj po pesmi sodeč, lahko či- sto varno potekala tudi v zdajšnjem koronskem času. In tako se je začelo. Po nekaj telefonskih klicih je postalo jasno, da rezi ne bomo opustili. Rezačev je bilo pol manj kot prejšnja leta, razkužilo pripravljeno, vsak je moral v svoji vrsti sam rezati in petja ni bilo. Tak način je seveda malo manj vesel, a tradicijo smo ohranili in delo opravili. Eden od rezačev je dejal, da je bolje biti na razdalji kot čisto sam. Kakšna dva tedna za rezači so se na delovno akcijo v vinograd odpravile še naše punce in pospravile porezane trsne rozge (rožje) na kup, ki čaka na prvomajski kres. Morda nam pomlad prinese čas, ko bomo lahko spet skupaj delali, ustvarjali, se družili in veselili. Marjanca Kamenšek Emajlirana posoda – posoda tradicije Nekaj časa skoraj pozabljena ali vsaj premalo cenjena emajlirana posoda je tradicionalno prisotna v naših kuhinjah. Zadnja leta se ponovno uveljavlja in navdušuje tudi mlajši rod. V etnografski sekciji KPD Stoperce se trudimo ohranjati tradicijo v najširšem smislu in predajati znanje ter izkušnje. Tako smo 26. februarja v okviru dovoljenega zbiranja v dvorani doma krajanov Stoperce izvedli delavnico za člane društva, na kateri smo na tradicionalne emajlirane posode zapisali motivacijske misli, lepe želje, voščila, narisali tudi kakšno rožico oziroma se prepustili ustvarjalnemu navdihu. Posodam smo dodali osebno noto, upamo pa, da so naši izdelki tudi koga razveselili. Marjanca Kamenšek 10 marec 2021 | 123 Majšperčan Zimski krog kulture – poklon slovenskemu kulturnemu prazniku KPD Stoperce je na predvečer slovenskega kulturnega praznika na daljavo, po vseh petih vaseh našega kraja, ponudilo košček kulturnega poustvarjanja. Poskusili smo najti mesta, na katerih smo lahko z varne razdalje poslali zven slovenske himne, ljudske pesmi in poezije Franceta Prešerna ter ostalih slovenskih pesnic in pesnikov. Zaradi znanih omejitev smo se na zimski krog kulture podali z maloštevilčno ekipo. Jerica in Milan Galun sta zapela, poezijo pa sva prebirali Darja Galun in Marjanca Kamenšek. Za tehnični del izvedbe je poskrbel Peter Kitak, za koordinacijo in organizacijo celotnega dogodka Anica Rejec. Malico »za zraven« je pripravila Nada Golob. Obiskali smo Dol pri Stopercah, Grdino, Zg. Svečo in Kupčinji Vrh, kjer sta se našim pesmim z domačega dvorišča pridružila še glasova harmonik Ivana in Marcela Stojnška. Krog smo sklenili na ploščadi nad župnijsko cerkvijo v Stopercah. V okviru zimskega kroga kulture smo za najmlajše pripravili še pravljico na daljavo, ki jo je interpretirala Lea Gregurec. Prav tako smo povabili krajane, da prebudijo svojo ustvarjalno žilico in na društveni naslov pošljejo z roko zapisane lastne zgodbe ali pesmi, če jim je ljubše fotografiranje, pa fotografije na temo »zimsko veselje in običaji«. Rok za oddajo je bil do konca februarja 2021. Odzvali so se večinoma mladi, prispelo je nekaj pesmi in nekoliko več fotografij. Vsi sodelujoči so prejeli simbolične nagrade. Naj dodam še, da smo bili resnično veseli vseh, ki so se odzvali in nam s tem Foto: Maja Žunkovič pokazali, da podpirajo naše aktivnosti tudi v teh omejenih časih. Naj kultura up budi. Marjanca Kamenšek Planinski kotiček Pozdravljeni, bralke in bralci našega glasila. Po kratkem premoru se ponovno oglašamo z novicami iz našega društva. V zadnjem glasilu v lanskem letu ste lahko prebirali prispevek o aktivnostih mladih planincev iz osnovne šole in cici planincev iz vrtca. Mladi planinci so v prispevku obudili spomine na lep pohod po Logarski dolini. Morda vsi ne veste, ampak pohod po Logarski dolini smo na isti dan imeli tudi odrasli planinci. Ko smo razpisali izlet v osnovni šoli in društvu, je bilo zanimanje tolikšno, da 123 | marec 2021 smo se odločili organizirati dva pohoda. Pohod za odrasle je bil organiziran z dodatnim avtobusom in drugo vodniško ekipo. Tudi sam pohod po dolini smo izpeljali v dveh ločenih skupinah in za vsako skupino po malce drugačni poti. Odrasli pohodniki so se po ogledu izvira Črne povzpeli do Rastovškega slapu in nato nadaljevali pot proti slapu Palenk. V nadaljevanju je sledil pohod do holcarske in oglarske bajte. Pot po vseh točkah po dolini in ob njej je bila dolga dobrih 10 km, na samem zaključku 11 Majšperčan Začetek poti proti prvemu Rastočkemu slapu Drča pri holcarski bajti Rastočki slap poti pa je udeležence razveselil pogled na najmogočnejši slap v dolini, to pa je, kot verjetno veste skoraj vsi, slap Rinka. Kljub temu da pohod ni imel nobenih zahtevnejših vzponov, je na koncu večina udeležencev čutila prijetno utrujenost. Večina je tudi prvič spoznala, da je Logarska dolina tako bogata s slapovi. Žal je virus pozno jeseni in pozimi močno omejeval naše pohodniške aktivnosti. Organizirani pohodi so se morali umakniti individualni rekreaciji. Kje vse ste posamezni pohodniki skrbeli za svoje zdravje, žal ni zabeleženo. Smo pa v prvih mesecih leta, ko so se omejitve zaradi virusa nekoliko sproščale, tudi mi začeli razmišljati o novih aktivnostih. Zaenkrat smo članom lahko dali le idejo in namig za pohode, ki smo jih zapisali v letošnji program pohodov. Namig je obrodil sadove in kar nekaj članov je individualno že spoznavalo haloške griče nad dolino Pe12 klače in občudovalo luno na delu Martinove poti. Pohvaliti moram tudi naše markaciste, ki so letos že opravili prvo zimsko spomladansko delovno akcijo, na kateri smo kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu počistili kočo, očistili žlebe na njej, opravili servis mehanizacije, pograbljali »krtinovce« in listje ter porezali in počistili trnje in nekoristno grmovje v okolici koče. Udeležba na akciji je bila dobra. Hvala organizatorju in vsem pridnim udeležencem. Morda je prav, da na tem mestu omenim še ostale aktivnosti, vezane na organiziranost društva. Ker zdravstvene razmere omejujejo zbiranje več oseb, smo morali izvedbo občnega zbora preložiti za nedoločen čas. Izvedli smo dopisno sejo upravnega odbora, vodnikov, markacistov in nadzornega odbora. Na tej dopisni seji smo pregledali in potrdili vsa poročila za leto 2020 in sprejeli tudi program pohodov za leto 2021, ki ga je pripravil vodniški odsek. Potrdili smo tudi finančni program za leto 2021 in oblikovali predlog višine članarine, ki je enaka kot v letu 2020. Članom smo na različne načine omogočili plačilo članarine. V zvezi s plačevanjem članarine sem bil pozitivno presenečen, saj kljub omejenim možnostim za organizirane pohode pripadnost članov društvu ni upadla. Članarino je do danes poravnalo že več kot 80 % članov. Vsem zvestim članom se še enkrat zahvaljujem za izkazano zaupanje. Da boste lažje počakali na nove pohode, pa si poglejte nekaj posnetkov z našega zadnjega organiziranega potepanja po Logarski dolini. Predsednik Planinskega društva Majšperk Miran Smolej marec 2021 | 123 Majšperčan KPD ob prazniku med ženske po stoperških vaseh O, ti preutrujeno srce, ti roka vsemogoča, ti dlan ljubeča, ki dehtiš za duh življenja. Lep, a hladen sobotni dan pred 8. marcem je KPD Stoperce namenilo srečanju z ženskami ob poti po vaseh v Stopercah. Pričeli smo na stoperški ploščadi, kjer je voščilo ob prazniku prisotnim na daljavo izrekla tudi naša županja dr. Darinka Fakin. S kratkimi kulturnimi točkami, ki so jih izvedli člani KPD (David Novak na harmoniko, Maja Novak s petjem, Rahela Kitak z recitacijo in Martina Krnc na kitaro), smo razvedrili ženske v domačem kraju. Prisotne so prejele dar KPD, z lepimi mislimi popisano džezvo in kavo ter cvet, ki ga je poklonila Občina Majšperk. Veseli smo bili srečanj z ženami in puncami, ki so prihajale od povsod, nekatere tudi na drobnih kolescih rolerjev. Dan je bil prepoln lepih doživetij in presenečenj. Zanje so poskrbeli domačini. Vlado je prisotne in delovno ekipo na Kosovem sedlu opogumil za pot naprej. Tudi Miran je vsem prisotnim na vrhu Zgornje Sveče podaril trajne rožice iz krep papirja, Nada pa je poskrbela za času primerno okrepčilo. Pozornosti oz. tradicionalnih Martininih dobrot smo bili kot vedno deležni tudi pod osrčjem Donačke gore, v Kupčinjem Vrhu, kjer smo naše popotovanje že skoraj na večer zadovoljni in veseli zaključili. Hvala vsem, da ste si ta dan vzeli čas in nas nagradili s svojo prisotnostjo. Skupaj z nastopajočimi so pri izvedbi sodelovali Marjanca, Peter, Nada in Ana. Ana Rejec Foto: Peter Kitak Bronasti znak Civilne zaščite za častnega predsednika Milan Korže že več desetletij deluje v vrstah gasilcev. Njegov začetek delovanja sega v čas, ko je gasilsko društvo v Majšperku delovalo v kletnem prostoru na sedežu nekdanje krajevne skupnosti, ko je bila odločitev o tem, kako občanom zagotoviti učinkovitejše požarno varstvo, komaj v povojih. Že kaj kmalu po vstopu med gasilce je bil zaradi svoje natančnosti in profesionalnega odnosa do društva izvoljen v upravni odbor društva, čez nekaj časa pa je prevzel predsedniško delo. Veljal je za odgovornega; to je bila glede na takratni obseg aktivnosti v društvu 123 | marec 2021 ena od ključnih lastnosti za vodenje in uspešen zaključek investicije v gasilstvo. Pri tem se je izkazal kot izredno zanesljiv in dosleden. Zaradi svojega profesionalnega odnosa pri vodenju društva je postal skorajda nenadomestljiv. Ob vsem tem delu je vedno našel čas tudi za operativno in organizacijsko delo v gasilstvu. Danes je v PGD Majšperk in GZ Majšperk še vedno gonilna sila pri organiziranju in urejanju različnih prireditev za potrebe društva, pa tudi naše gasilske zveze. Volja do dela oziroma neizčrpen elan, ki ga ima pri vsem tem delu, je za marsikoga takšna 13 Majšperčan spodbuda, da dodatne besede niso potrebne. V urah ni mogoče preprosto izmeriti njegovega udejstvovanja Milan Korže je leta 2016 prejel tudi plaketo občine Majšperk za človekoljubne cilje, njegovega vloženega dela, zaradi katerega so pogoji dela operativne gasilske populacije v gasilskem društvu v Majšperku in tudi širše postali del učinkovitega požarnega varstva. Vsi v našem društvu smo veseli ljudi s takšnimi nesebičnimi kvalitetami. Milan Korže je bil vrsto let predsednik društva, pa tudi tajnik in predsednik GZ Majšperk. Zato smo nanj še posebej ponosni, saj je zgled nam in tudi mnogim, ki komaj stopajo v naše gasilske vrste. In upravičeno je bilo pričakovati, da bo ob opravljenem delu komisija za priznanja Civilne zaščite nagradila to, kar vidno izstopa iz povprečja, in tako ohrabrila tudi tiste, ki se zgledujejo po izrednem prispevku Milana Koržeta v našem prostoru. Na področju gasilstva ter v sistemu zaščite in reševanja je vse opravljal za človekoljubne cilje, zato je podeljeno visoko priznanje nekakšna zahvala za njegovo dobro opravljeno delo in spodbuda tistim, ki še nadgrajujejo dosežene rezultate. Dragomir Murko Za debelo repo – otroška etnoskupina KPD Stoperce V otroški etnoskupini KPD Stoperce so Ana, Marjanca, Brigita in Stašo poskrbeli, da člani skupine v teh časih ne bi bili prikrajšani za doživetje pusta. Otroci so po pošti pre14 jeli predloge pustnih mask, ki so jih nato sami dokončali in okrasili po svoje. Na pustni dan so na svojih domovih zaplesali za »debelo repo«. marec 2021 | 123 Majšperčan Svit – Zolar: Mostovi so tisti, ki nas povezujejo kljub težkim časom Epidemija novega koronavirusa se je dotaknila vsakega posameznika, pa tudi slovenskega gospodarstva. Vplivala je na naša življenja, delovna okolja in delovne procese v naših podjetjih. Za pomoč podjetjem je vlada pripravila kar nekaj ukrepov, vendar se je delo v večini podjetij deloma ali začasno ustavilo. Spremeniti smo morali »koncepte prihodnosti dela« in vsak dan razmišljati o reševanju problemov, saj je naše podjetje vezano na Evropsko unijo, na trg bivše Jugoslavije in zadnji dve leti tudi na ruski trg. V letu 2021 naše podjetje Svit – Zolar obeležuje jubilej ob 25. obletnici ustanovitve podjetja. Lastnik podjetja Ivan Zolar je izjemno ponosen na svoj dosežek pri vodenju in upravljanju podjetja v vseh zadnjih 25 letih in v času epidemije. Vodstvo podjetja s pomočjo tehnoloških rešitev in novih načinov dela zaposlenim omogoča uspešno, učinkovito in zadovoljno opravljanje nalog. Za uspešno delo je bilo treba zagotoviti dobro organizacijsko kulturo, ki je temeljila na zaupanju, empatiji, motiviranju, predvsem pa smo v času epidemije morali delovati povezano, da smo skupaj lahko zaključili vse naše projekte in dosegli cilje ter hkrati prenesli vodenje podjetja na mlajšo generacijo. Podjetje je v času epidemije poslovalo nemoteno, razgovori s potencialnimi kupci na domačem in tujih trgih so potekali na daljavo. Spoštovali smo poslovne dogovore in dobavne roke ter se tako povezali z novimi naročniki doma in v tujini. Reči moramo, da je podjetje zelo znano tako na domačem trgu kot tudi mednarodno. V preteklosti ste tako že brali, da izdelujemo vozila za zelo zahteven avstrijski trg. Vendar se je še vredno zapeljati po naši Sloveniji in se spominjati ljudi, ki so prihajali k nam na Ptujsko Goro in obiskali našo občino Majšperk ob nabavi novih gasilskih vozil. Vedno znova nas prevzame Prekmurje, grički in ravnica, ki je od nas »zelo daleč« in jo redko obiščemo, vendar so nas ti ljudje v našem podjetju obiskali največkrat, tako da se lahko pohvalimo, da ima skoraj vsak gasilski dom v garaži vozilo, izdelano pri nas. In ker pravijo, da dober glas daleč seže, je segel tudi do Kapce. Kapca je naselje v občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina. V našem podjetju tako zdaj poteka izdelava novega gasilskega vozila GVV-1 za gasilce iz Kapce. RTV Slovenija nas je povabila k sodelovanju pri snemanju prispevka v oddaji Mostovi – Hidak, v kateri so na ogled aktualni dogodki z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. V prvem delu prispevka smo predstavili našo občino, podjetje in sam proces izdelave gasilskega vozila. Prispevek je bil v celoti posnet na Ptujski Gori in v naših proizvodnih prostorih. Drugi del prispevka bo posnet ob predaji gasilskega vozila v občini Lendava. Prvi del prispevka je bil predvajan v oddaji Mostovi v petek, 19. marca, drugi del prispevka pa je predviden v mesecu juniju. V Prekmurju živijo zanimivi in edinstveni ljudje. Govorimo o Romih iz Pušče, ki se lahko 123 | marec 2021 pohvalijo, da je njihovo gasilsko društvo edino tovrstno na svetu, ko je govora o romskih gasilcih. Prav oni pa so nam zaupali izdelavo njihovega novega gasilskega vozila GVGP-1, ki je velika pridobitev za občino Murska Sobota in pomursko regijo. Naše podjetje in novoizdelano gasilsko vozilo so tako predstavili romski novinarji v oddaji So vakeres – Kaj govoriš, ki je na sporedu dvakrat mesečno, vsebina oddaje, ki je na sporedu na prvem programu TV Slovenija vsak drugi torek ob 14.20, pa je zelo raznolika. Mislimo, da so to dobri in trdni mostovi, ki v času epidemije povezujejo tako nas v podjetju kot vas, občane, z dogajanjem v naši občini. Verjetno bo vsak posameznik po koncu vsega, kar smo morali spremeniti v svojih življenjih, rad kdaj sedel za volan in se odpeljal na drugi konec Slovenije. Takrat z veseljem povprašajte po njihovem gasilskem domu in ponosno povejte, da ste s Ptujske Gore v občini Majšperk. Janja Dežmarić Zolar 15 Majšperčan IZ ŠOLSKIH KLOPI Likovni pouk na daljavo Predstavljeni izdelki so nastali še v času šolanja na daljavo. Učenci so ustvarjali z vsemi sredstvi, ki jim jih je nudil njihov dom. Pri delu so bili kreativni, ustvarjalni, izvirni in neponovljivi. Poslužili smo se tudi oblikovanja arhitekture na računalnik, v svetu Minecraft. Majda Črešnik, prof. lik. um. Lana Založnik (od pojma do znaka) David Adam (skica avta za linorez) Klara Bezjak (skica za ekslibris) Zoja Gajšt (kompozicija) 16 Monja Žunkovič (skica za ekslibris) marec 2021 | 123 Majšperčan Tjaša Arnuš Na šolskem razstavnem prostoru se tokrat predstavlja devetošolka Tjaša Arnuš. Mlada umetnica se uri na vseh področjih likovne umetnosti, prvič pa se nam predstavlja z risbo in sliko. Njena primarna likovna izpoved sloni na liniji – s svinčnikom nam prikazuje različne risane junake v grotesknih podobah. Velik del risb je nastal po opazovanju fotografij, portretov različnih znanih osebnosti. Z linijo nam predstavlja tako obliko kot prostor. Z občutkom uporablja vse likovne spremenljivke: gostoto, teksturo, strukturo, svetlo – temno ... Pri risanju je opazovalcem pustila tudi sledi razmišljanja in znanja o proporcih posameznih opazovanih elementov – to so skicozne linije na samih delih. Njeno risanje dosega že zelo visoko raven. Pri ustvarjanju je pozorna tako na kompozicijo kot na proporce predstavljenih motivov. Predstavlja pa nam tudi nekaj slikarskih del – kot pravi sama, ji najbolj ustre- za slikanje z akrilom na platnu. Tjaša raziskuje različne pristope, načine slikanja: realističnega, ekspresionističnega in ilustrativnega. Igra se tudi z nanosi zlatih lističev na akrilno sliko. Mladi umetnici na kreativni poti želim veliko uspeha. Glede na videno mislim, da to ne bo njena zadnja razstava. Majda Črešnik, prof. lik. um. Ponovno v šoli Ponedeljek, 25. januar, je bil dan, ki smo ga vsi skupaj težko pričakovali, saj smo se po treh mesecih izobraževanja na daljavo učenci od 1. do 3. razreda ponovno vrnili v šolo. Vrnitve učencev smo se veselili tudi učitelji. Pouk sicer poteka prilagojeno in pod posebnimi pogoji. Najprej smo se učili o vseh preventivnih zaščitniških ukrepih, ki pa nam niso bili tuji, saj smo jih izvajali že na začetku šolskega leta. Novost je bila obrazna maska, ki jo učenci nosijo izven matične učilnice, na hodnikih in v ostalih skupnih prostorih na šoli. Učenci so se hitro prilagodili tudi temu ukrepu. Tradicionalno učilnico pogosto zamenjamo za učilnico v naravi, saj veliko časa preživimo zunaj, na prostem. Ne le športnih, poslužujemo se tudi drugih dejavnosti, ki jih izvajamo na svežem zraku, učilnico pa redno prezračujemo. Vsak dan poskrbimo tudi za gibanje, kar ugodno vpliva na učenje, hkrati pa spodbuja učni proces. Kako zabavno je učenje v naravi, si poglejte na fotografiji. Katja Predikaka, učiteljica 1., 2. razreda, POŠ Ptujska Gora 123 | marec 2021 17 Majšperčan Srčna pisma za male borce Z učenci likovnega krožka in podaljšanega bivanja smo sodelovali z Društvom Viljem Julijan v projektu »Srčna pisma za male borce«. Spregovorili smo o otrocih z redkimi boleznimi, spoznali, kaj pomeni besedna zveza redka bolezen, koga vse prizadene in kako smo vsi ljudje v času bolezni ranljivi in občutljivi. Izdelovali smo origamije ter jih skupaj s pozitivnimi mislimi pritrdili na podlago. Voščila smo namenili tako puncam in fantom kot otrokom in odraslim. Vsem borkam in borcem ter njihovim družinskim članom želimo veliko uspeha v boju: kjer je volja, tam je pot. Majda Črešnik, prof. lik. um. Na podružnici se utrip ni ustavil! Kljub šolanju na daljavo se »življenje« na podružnici Ptujska Gora ni ustavilo. Le prestavilo se je v virtualni svet, kjer so učenci vestno opravljali vse delo in sodelovali v dejavno- stih, ki so jim bile ponujene. Tako smo zadnji dan pred božično-novoletnimi počitnicami na svojih domovih pripravili praznično vzdušje. Najprej smo virtualno sodelovali v pri- Pustovanje na daljavo Srečanje 18 marec 2021 | 123 Majšperčan pravljeni šolski prireditvi ob dnevu samostojnosti in enot­ nosti, nato pa smo se zabavali ob prazničnih zadolžitvah. Poslovili smo se z lepimi željami ob novem letu in za nekaj časa ugasnili računalnike. V novo leto smo ponovno stopili »na daljavo«. Preko ekranov smo se družili ob slovenskem kulturnem prazniku in se spomnili pomena slovenske besede. Izvedli smo posebno pustovanje, saj je bila večina učencev že v šolskih klopeh, četrtošolci pa so nestrpno šteli dneve, ko se jim bodo pridružili. In kmalu smo dočakali tudi ta dan, ko so sporočili, da se še preostanek učencev vrača v šolske klopi! Brez težav smo se vsi spet navadili na šolski ritem. Šolsko delo je sicer v primerjavi z lanskim letom daleč od »normalnega«, a ga sprejemamo z vsemi ukrepi vred. Tako smo se pridružili tudi občinski čistilni akciji, ki je letos potekala v spremenjenih pogojih, a smo bili vseeno del nje. Prav je, da se na tem mestu zahvalim vsem staršem, ker nam stojite ob strani in nam pomagate, da skupaj razvijamo odgovorne učence. Hvala tudi vsem, ki nam tako ali drugače pomagate pri uresničevanju naših zamisli. Učenci in vsi zaposleni vam želimo lepe velikonočne praznike! Barbara Rajh, vodja podružnice Ptujska Gora Učenci so med poukom na daljavo pokazali svoje skrite talente Nekateri učenci so na področju tehnike in tehnologije ustvarjali celo več, kot zahtevajo učni načrt in standardi znanja. Ukvarjali so se s sodobno tehnologijo in izrazili svoje sposobnosti. Žan Luka Tuš, učenec 7. b, je naredil izdelek s postopkom 3D-tiskanja, kar je trenutno vrhunska tehnologija. Ambrož Zebec, učenec 6. a, je sestavil robota, ki zna opravljati različna dela. David Adam iz 6. a je sestavil letalo, ki je daljinsko vodeno in ga rad popelje v zrak. Učencem čestitam in jim želim, da še naprej razvijajo svoja močna področja. Učitelj Jožef Režek 123 | marec 2021 19 Majšperčan Pa smo spet v šoli Lutkovna igrica Pa smo ga dočakali – šolski dan namreč. Šolski dan, ko smo se lahko ponovno vrnili v šolo. Pa ne vsi. Samo učenci prvih treh razredov. Ostali so se v šolo lahko vrnili po zimskih počitnicah. Pouk v živo, v šoli, skupaj s sošolci in učitelji – to je bila velika novoletna želja vseh nas, tako učencev kot učiteljev. Uresničila se nam je 25. januarja. Prvi dan je bilo čutiti vznemirjenje, pričakovanje in veliko veselja. Vsi smo bili navdušeni, da se spet vidimo in učimo v živo. Razveselili smo se ponovnega srečanja s sošolci in prijatelji ter učiteljicami, ki pa bi jih gotovo raje videli brez mask. Kljub vsemu smo ob vrnitvi v šolo uživali. Prvi dan vrnitve v šolo smo posvetili prijetnemu druženju s sošolci, seveda na ustrezni razdalji. Seznanili smo se z novimi pravili in hišnim redom ter se dogovorili, da bomo vse pridno upoštevali. Učenci so nas prijetno presenetili z dobrim poznavanjem preventivnih ukrepov, s katerimi so jih seznanili starši (nošenje zaščitnih mask, upoštevanje razdalje, umivanje in razkuževanje rok, prezračevanje, gibanje …). Naslednje dni smo posvetili ponavljanju in utrjevanju snovi. Učenci so ponovno dokazali, da so šolo doma vzeli zares, pridno delali in se učili. V pomoč ste jim bili vi, dragi starši, zato vam še enkrat velik hvala. Sedaj že več kot en mesec pridno nadaljujemo z delom v šoli. In ja, dobili smo že prve ocene, ki so zelo spodbudne. Trudimo se, delamo, se učimo, upoštevamo pravila in si želimo, da nam ne bi bilo treba več ostati doma in delati od doma. Nekaj utrinkov ob vrnitvi v šolo. To so povedali učenci 3. in 4. razreda: Vesel sem, da sem prišel nazaj v šolo in da vidim svoje prijatelje. Ponosen sem na to. Srečna sem, ker sem spet v šoli. Lepo je videti svoje prijateljice in sošolce. Pogrešala sem tudi učiteljice. Malo me skrbijo ocene. Vesela sem, ker sem po dolgem času prišla spet v šolo. Vesela sem, da vidim sošolce in učiteljice, da lahko delam v šoli. 20 Pišemo s peresi kot France Prešeren Črtaste roke Všeč mi je, da sem prišel nazaj v šolo. Vesel sem, da vidim vse. Zelo sem vesela, da sem spet v šoli. Saj doma sem lahko malo dlje spala, ampak v šoli je bolj fajn. Lepo je, da smo spet v šoli, da se učiš. Rad sem v šoli med sošolci, da se družimo in učimo. Komaj sem čakala, da gremo nazaj v šolo, da sem s prijatelji. Tudi učiteljice smo vesele, da smo spet v šoli, čeprav z maskami na obrazu. Vesele smo, da so naši učenci ostali pridni, vedoželjni, pripravljeni na delo in učenje. Ostali so pozitivni in postali nekoliko bolj odrasli. Zima se je poslovila. Pomlad se je prebudila ter nam postregla s pisanim cvetjem in zelenjem. Sonce nas vedno bolj vabi v naravo. Bližajo se velikonočni prazniki. Učenci in zaposleni na podružnični šoli Stoperce vsem želimo lepe velikonočne praznike. Milena Širec, vodja podružnice marec 2021 | 123 Majšperčan VRTEC Zimske urice malo drugače Mesec december je mesec veselja, razigranosti, pravljic, obdarovanj. Vsako leto se ga zelo veselimo, in to tako »veliki«, predvsem pa seveda otroci. V vrtcu pripravimo otrokom pravljično vzdušje ob raznih zgodbicah in izdelovanju voščilnic, okraskov ter ob prihodu dedka Mraza. Tudi letos smo še v začetku decembra verjeli, da bo tako kot vsako leto. Vendar so nas razmere prisilile, da smo izpustili »veseli december«. Ker nismo želeli razočaranih otroških obrazov, smo iskali rešitev, kako bi otrokom vseeno pričarali vsaj delček le-tega. Glave so bile polne idej. Odločili smo se, da otrokom preberemo zgodbico Medvedja skrivnost, ki opisuje pravi pomen božiča in praznikov. Pridružil se nam je tudi dedek Mraz in nas obdaril, za kar se zahvaljujemo Ob- čini Majšperk. Vse skupaj smo posneli in poslali otrokom ter njihovim staršem preko spleta. Darila so počakala v vrtcu in smo jih dali otrokom, ko smo zopet vsi prišli nazaj. Takšne so bile letos zimske urice. Potrudili smo se po najboljših močeh in prepričana sem, da smo otrokom polepšali čas, ko niso smeli biti z vrstniki. Čeprav se znajdemo v kakršnikoli situaciji, ki nam jo prinese življenje, si želimo, da se naslednje leto vidimo v živo. Ostanite zdravi. Ob tej priložnosti bi se zahvalila sponzorjem, ki so nam pomagali, da smo otrokom nabavili dežnike in zaščitne čelade. To so bili: Čisto mesto Ptuj d.o.o., W-Metaltech d.o.o., Konpres d.o.o. in Korže Marjan d.o.o. Hvala vam. Vzgojiteljica Vlasta Leskovar Pust v vrtcu Zaplešite nam, maškare, da zima se prestraši, prinesemo vam flancate in krofi bodo vaši. (A. Štefan) Kljub vsem izzivom, ki nam jih je prineslo letošnje leto, smo dočakali naš najljubši praznik, pust. V vrtcu Majšperk smo 123 | marec 2021 ga obeležili zelo razigrano in nasmejano. Letos se zaradi epidemioloških razmer nismo mogli zbrati na pustnih delavnicah, kjer vsako leto skupaj s starši izdelujemo pustne maske, s katerimi se predstavimo na tradicionalni sobotni pustni povorki v Majšperku. Letos bi bila to že 21. pustna povorka. Teden dni pred pustom smo se v vrtcu veliko pogovarjali o pustnih šemah, običajih, peli pesmi, prebirali 21 Majšperčan zgodbe ter si ogledali pravo masko kurenta. Otroci so izdelovali maske iz papirja in druge pustne okraske, s katerimi smo okrasili igralnice, garderobe in hodnike. Na pustni torek je v vrtec prišla pisana druščina različnih maškar: princesk, gasilcev, batmanov, spidermanov, muc, pikapolonic … Maškare so bile čudovite, nasmejane in igrive, kakršne tudi morajo biti, saj je pust eden najbolj zabavnih praznikov. Praznovanje smo sicer morali prilagoditi t. i. »mehurčkom«, da ne bi poleg veselja širili tudi virusov. V vsakem mehurčku so otroci in vzgojiteljice rajali ob glasbi, peli pesmice in se sladkali s pustnimi krofi. In kot se za ta dan spodobi, smo odšli na sprehod po Bregu, kjer smo »zganjali« direndaj, da preplašimo zimo in prikličemo pomlad. Seveda pa smo tudi za pusta hrusta dobili polno sladkarij. Hvala vsem, ki ste nam dali sladke dobrote. Za starše in otroke smo pripravili zabaven videoposnetek z naslovom Iz vrteške pustne omare, da so si lahko ogledali naša pustovanja od leta 1997 do danes. Tako smo jim tudi doma popestril pustno rajanje. Čeprav nam trenutno časi niso ravno naklonjeni in smo za marsikaj prikrajšani, smo se močno potrudili, da so naši otroci doživeli veselo pustno rajanje. Želimo si, da nas kmalu pozdravi pomlad, maškare pa se spet srečamo naslednje leto. Barbara Vedlin Knjige praznujejo Že naši najmlajši spoznavajo, da si življenja in izobraževanja brez knjig ne moremo predstavljati. Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo, ki otroka popelje v svet domišljije, hkrati pa z njeno pomočjo odkriva pisan svet, ki ga obdaja. V vrtcu se strokovne delavke trudimo, da se otroci srečajo s pisano besedo, širijo svoj besedni zaklad, hkrati pa jim nudimo različne dejavnosti, s pomočjo katerih čutijo zadovoljstvo ob poslušanju našega jezika. Posebno pozornost smo tej tematiki namenili v začetku meseca februarja. V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom smo v vseh skupinah z vsakodnevnimi dejavnostmi usvajali zavedanje o obstoju lastne kulture in jezika. Pogovarjali smo se o kulturi, prazniku, njegovem pomenu za našo državo ter spoznavali Prešernova dela in držav22 marec 2021 | 123 Majšperčan ne simbole. Otroci so uživali ob ogledu lutkovnih predstav, prebiranju zgodb, izdelovanju lastnih knjig in v likovnem ustvarjanju. Nekateri so se tudi sami preizkusili v vlogi pripovedovalca zgodb, obiskali so vrtčevsko knjižnico ali pa so si knjižnico uredili kar v igralnici. Tako so spoznali delo knjižničarja in se naučili pravilnega rokovanja s knjigo. V petek, 5. februarja 2021, smo v vseh skupinah na različne načine počastili spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Poslušali smo slovensko himno, spoznali pomen državnega kulturnega praznika in se pogovarjali o Francetu Prešernu. Otroci so pri tem izvedeli, da so našega pesnika klicali tudi dr. Fig, saj je otrokom delil fige. Tako smo se tudi mi na ta dan posladkali s figami in uživali v svetu knjig. Kaja Valand, vodja dejavnosti V SPOMIN Čas epidemije je čas, ko veljajo številni ukrepi, ki so marsikomu preprečili, da bi se poslovil od znanca, prijatelja, soseda … na njegovi zadnji poti. Zato tokrat izjemoma objavljamo tri nekrologe, čeprav to ni bila in ne bo navada v občinskem časopisu. Nekrolog v občinskem časopisu je namenjen spominu na najstarejšega občana ali občanko občine Majšperk in spominu na prejemnike občinskih priznanj oziroma posameznike, ki so pomembno prispevali k razvoju kraja. Spomin na ljudi, ki so nas žal zapustili, naj ostaja zapisan predvsem v naših srcih. Vincenc Doberšek (1927–2020) 11. decembra 2020 je v objemu njemu tako ljubega doma za vedno zatisnil svoje oči Vincenc Doberšek, po domače Tranturetov Cenc iz Sestrž. Rodil se je 6. aprila leta 1927 in že ob rojstvu je s sabo prinesel svoje ime Vincenc, katerega god se praznuje dan prej. Bil je peti v vrsti osmih otrok. Še ne polnoleten je bil vpoklican v nemško vojsko. Njegovo služenje v nemški vojski in kasneje vrnitev domov je opisal v oddaji Moja zgodba (2015, radio Ognjišče). Služenje v nemški vojski in odnosi nadrejenih do Slovencev, ki so morali pristopiti k služenju, ga je tako zaznamovalo, da kasneje ni nikoli obiskal nobene nemško govoreče države. Z izbranko Terezijo Sagadin iz Sestrž, s katero sta se poročila leta 1952, sta si zgradila dom na Ošpanci, kjer so vaščani Sestrž včasih sušili in trli lan. V zakonu sta se Tereziji in Vincencu rodila sin Janez in hči Pavla. V prostem času je izdeloval in polagal ladijski pod, ki je bil v 70. letih prejšnjega stoletja sila iskano blago. Zaradi svojega znanja tesarstva, volje do dela in do lesne stroke nasploh je bil zelo iskan in cenjen mojster. Bil je tudi ustanovni član Gasilskega društva Medvedce, pomagal je tudi pri izgradnji gasilskega doma v Medvedcah. V začetku 80. let je bila v Sestržah zelo aktivna skupina mladih, ki je za svoje delovanje iskala primeren prostor. V okviru KS Majšperk se je ponudila možnost, da krajani Sestrž pomagajo pri gradnji prve mrliške ve123 | marec 2021 žice na pokopališču v Majšperku in obnovi kinodvorane Breg ter tako prislužijo potrebna denarna sredstva za uresničitev ideje o gradnji vaškega doma. Gonilna sila teh dveh projektov je bil ravno Vincenc Doberšek. Bil je pobudnik gradnje doma krajanov Sestrže in eden glavnih udeležencev z zagotovo največ udarniškimi urami. Skoraj ni minila nobena aktivnost, pri kateri Vincenc ne bi bil prisoten. Aktiven je bil tudi v lovski zvezi in član lovskih družin Makole in Cirkovce. Kot član lovskih družin je veliko pripomogel k dobrobiti lovstva, kajti izdelava lovskih prež in krmilnic je bila njegovo veliko veselje. Njegovo lovsko sobo krasijo številne trofeje najrazličnejših divjadi (srnjad in gamsi), le želja po odstrelu medveda je ostala neizpolnjena. Njegovo življenje so zaznamovali gasilstvo, lovstvo, pomoč sokrajanom, izdelava različnih izdelkov iz lesa in ni je bilo stvari, ki se je ne bi lotil (lovske preže, krmilnice, okna, vrata, čebelji panji, vrtne utice, gugalnice, pasje utice …). Za vse storjeno in narejeno smo vaščani Sestrž neizmerno hvaležni. Zelo smo užaloščeni, kajti zaradi covid razmer se nismo mogli posloviti od njega tako, kot si je s svojim delom za dobrobit kraja gotovo zaslužil. Spomin na vas, dragi Vincenc Doberšek, in na vaša dobra dela pa bo gotovo dolgo časa živel med krajani Sestrž. Jožef Trantura 23 Majšperčan Franc Kolar – S52KH (1958–2021) Franc se je rodil na silvestrovo leta 1958. Svoja otroška leta je preživljal na manjši kmetiji v Lešju pri Majšperku. Bil je edinec, a družbe mu nikoli ni primanjkovalo. Osnovno šolo je obiskoval v Majšperku, potem pa se je v Mariboru izučil za električarja. Zaposlil se je na DES-u na Ptuju, nato pa svojo službeno pot nadaljeval v Talumu. Leta 1982 je v Halozah popravljal elektriko in spoznal bodočo ženo Zdenko. Kmalu sta se poročila in dobila hčerko Metko in sina Petra. Franci se je že v mladosti zanimal za postaje, frekvence in razmišljal širše. Priključil se je ptujskemu radioklubu, ki je imel sekcijo na Ptujski Gori. Leta 1989 je ta sekcija ustanovila samostojni Radioklub Ptujska Gora YU3DPG. Takrat je prevzel njegovo vodenje. Klub je uspešno vodil do svoje prerane smrti. Veliko prostega časa je namenil prav svojemu hobiju in vodenju radiokluba in delu v njem. Nikoli mu ni bilo težko pripraviti dejavnosti in poprijeti za mikrofon. Vodil je preko 300 SKED-ov. Kot aktivni radioamater in pripadnik zvez v TO je bil soudeležen v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, zato je postal tudi vojni veteran. Vseh 30 let obstoja radiokluba je organiziral različna tekmovanja: spominsko diplomo ob občinskem prazniku občine Majšperk, ARG-tekmovanja. Sodeloval je na drugih tekmovanjih po Sloveniji, pomagal pri izobraževanju mladih radioamaterjev. Na Janškem Vrhu je zgradil tekmovalno lokacijo za potrebe radiokluba. Leta 2019 je vodil selitev radiokluba s Ptujske Gore na Vrhe in postavitev antenskega sistema na stolp. Leta so tekla, ob službi je užival tudi na Janškem Vrhu, kjer je obdeloval vinograd in sadovnjak. Leta 2012 se je upokojil. A žal se mu je zdravstveno stanje postopoma slabšalo. Ko je Radioklub Ptujska Gora praznoval 30. obletnico delovanja, je izvedel za diagnozo, a bil je tako zagnan, da je govor za proslavo pisal kar v bolnišnici. Na to častitljivo obletnico je bil tako ponosen in odločen, da je zaradi nje prestavil celo operativni poseg. A žal je bolezen postala močnejša in 24. februarja se je njegovo življenje za vedno ustavilo. Izgubili smo vestnega radioamaterja, ki mu ni bila odveč nobena minuta za to dejavnost. Rad je priredil druženja in piknike, posebej je stremel k temu, da se vidi napredek. Izredno je bil vesel ob pridobitvi novega klubskega prostora in dodatnega prostora za druženje. Dragi Franc, počivaj v miru. S tem bo tudi S52KH za vedno izgubil Frančevo modulacijo, pogrešali jo bomo. Miro, S52KK Veronika Kolar (1921–2021) V stotem letu starosti je 15. februarja za vedno zaprla oči najstarejša občanka občine Majšperk gospa Veronika Kolar iz Stoperc. Gospa Veronika se je rodila 19. decembra 1921 v Travnem potoku (danes se kraj imenuje Kupčinji Vrh) mami Elizabeti in očetu Antonu Golobu. Svoje otroštvo je preživljala v družini petih sester in dveh bratov. Osnovno šolo je obiskovala v Stopercah, kot pravemu kmečkemu dekletu pa ji tudi delo na kmetiji ni bilo tuje. Leta 1949 se je poročila z Ivanom, s katerim si je v Stopercah ustvarila družino. V njunem zakonu so se rodili štirje otroci. Gospa Veronika se je razdajala svoji družini, gospodinjskim in kmečkim opravilom. Njeni otroci se radi spominjajo, da jim je sama šivala, pletla, saj so izpod njenih rok prihajali lepi ročno izdelani izdelki. Žal pa ji je večkrat zmanjkalo časa za ustvarjanje. Temu se je posvetila takrat, ko ni bilo treba skrbeti za živali. Predvsem pa se je ročnim delom posvetila po izgubi svojega moža. Njeno veselje so bile tudi rože, za katere je vzorno in z ljubeznijo skrbela. Zelo rada pa je obujala spomine, najraje na svoj rojstni kraj. Ob večerih in v prostem času je 24 najprej svojim otrokom, nato pa zase rada brala ter z njimi tudi prepevala. Skupaj z možem, kasneje so se jima pridružili tudi njuni otroci, je sodelovala pri raznih delovnih akcijah (zbiranje pobud za vodovod, telefonijo …). Bila je ustanovna članica Društva upokojencev Stoperce, po vojni pa je bila tudi članica Kulturno prosvetnega društva Stoperce. V kulturnem društvu je najprej skrbela za knjižnico, nato pa igrala v različnih igrah. Nenehno je sledila vsem dogodkom v domačem kraju, s čimer je dokazovala svojo veliko ljubezen do domačega kraja. O njem je napisala tudi pesem. Moja pesem V dolino pod goro jaz vračam se rad miru in nekdanje spomine iskat. Tu vse je v zelenju, narava živi, ni mestnega hrupa, le potok šumi. Od griča do griča se pesem glasi, tu kos jo drobi, tam škrjanček žgoli. Zastonj ti ta zborček naravni igra, le k oknu se skloni, ko dan se zazna. Se zdi ta dolinca kot konec sveta, a vendar te pot na goro pripelja. Odpre očem se prekrasen razgled, ti hribi in polja, prelep je naš svet! A spet se v dolinco najbližjo ozrem, še dom naš stoji tam in lipa ob njem. Spod gore potoček pa mirno šumlja: Še pridi, tu tvoje srce je doma. marec 2021 | 123 Majšperčan OD DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Bistvo sistema so ljudje, ki sočloveku pomagajo V Republiki Sloveniji imamo sodoben in učinkovit sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V ta sistem smo vsi skupaj vložiti veliko znanja, tako teoretičnega kot praktičnega, izobraževanj in usposabljanj. Ponosni smo lahko nanj. Ob tem pa se je treba zavedati, da je treba zanj skrbeti in ga stalno nadgrajevati. Bistvo sistema pa so ljudje, prostovoljci, ki sočloveku pomagajo, da ob ujmah in drugih nesrečah bistveno lažje preživi najtežje trenutke, ki si prizadevajo, da iz nesreč izidemo s čim manj posledicami in čim manjšo škodo na premoženju. Vse te ljudi odlikujejo velike človeške lastnosti: prostovoljstvo, solidarnost in ljubezen do bližnjega. Zaradi tega in zaradi visoke strokovne usposobljenosti se zato vsi počutimo varne. To je izjemna dobrina v naši skupnosti. Malo je besed, ki bi imele toliko pomenov kot nesreča. Nesreče, še posebej množične naravne in druge nesreče, prinašajo motnjo v naše življenje, prinašajo nemoč, škodo, trpljenje, bolečino … Prinašajo nam pa tudi zavedanje o tem, da so sopotnik našega časa, ne glede na tehnološki ali informacijski razvoj. Občasni odzivi narave, ki nas s svojo silovitostjo, hitrostjo, obsegom prisilijo v reševanje življenj in premoženja, nas opozarjajo, da moramo biti vsi, od posameznika pa do celotne družbe, na to dobro pripravljeni. Ponosni smo na široko razvejano organizacijo poklicnih, dolžnostnih, zlasti pa prostovoljnih reševalnih služb in operativnih sil, ki jih po potrebi okrepijo policisti in slovenski vojaki. Zadovoljni, da se večina ljudi zaveda nevarnosti, se zna nanje pripraviti in pravilno ukrepati. Visoka stopnja povezanosti in usklajenosti poklicnih in prostovoljnih reševalnih služb ter Civilne zaščite, policije in vojske v enotno delujoč sistem je pomembna odlika in prednost, ki se vsak dan znova potrjuje v realnih razmerah, v času in v prostoru. Tako posamezniki kot družba vas in vašo pomoč vse prepogosto jemljemo kot samoumevno in velikokrat ne pomislimo na to, koliko znanja in truda ter časa je potrebnega, da ste pripravljeni in ob nesrečah rešujete življenja ali zavarujete premoženje. Zato je prav, da ob dneh, kot je dan Civilne zaščite, opozorimo na plemenito in obenem izjemno odgovorno poslanstvo, ki ga uresničujete prav vi v različnih in številnih reševalnih službah. Enote Civilne zaščite so namensko organizirane kot del sistema za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih ter drugih nesreč. Civilna zaščita obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. Sestavni del znotraj delovanja Civilne zaščite so tudi poklicne in prostovoljne reševalne službe, ki so najštevilčnejše. To so gasilska društva, Rdeči križ, Gorska reševalna služba, potapljaška društva, taborniške in skavtske organizacije ter drugi. Dragomir Murko, regijski poveljnik Civilne zaščite Podravje, vodja izpostave URSZR Ptuj PROMET Meritve hitrosti s samodejno merilno napravo na območju občine Majšperk Zakon o pravilih cestnega prometa v 15. členu določa pristojnosti občinskih redarjev, povezanih z ukrepi za varnost v cestnem prometu. Ena od teh pristojnosti in hkrati naloga občinskega redarstva je nadzor hitrosti vožnje s samodejno merilno napravo, ki podatke slikovno dokumentira. Pri izmerjenih prekoračitvah hitrosti vožnje občinski redarji ne ustavljajo voznikov, ki so prekoračili s splošnim prometnim predpisom ali prometnim znakom omejeno hitrost vožnje. V občini Majšperk se je nadzor hitrosti vožnje s strani medobčinskega redarstva začel izvajati v drugi polovici marca 2021 in se bo nadaljeval tudi v letu 2022. Meritve se bodo izvajale v času prihoda otrok v šolo ali odhoda domov, v prometno najbolj obremenjenih terminih in v poznih popoldanskih urah, ko prihaja do občasnih višjih prekoračitev hitrosti vožnje tako na lokalnih cestah kot tudi na regionalnih cestah v naselju. Osnovni cilj meritev hitrosti je umirjanje prometa ter posledično izboljšanje varnosti najšibkejšim udeležencem v cestnem prometu. S postavitvijo samodejne merilne naprave želimo v sodelovanju s policijo, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem 123 | marec 2021 prometu (SPVCP) občine Majšperk in drugimi organi lokalne skupnosti zagotoviti umirjanje prometa predvsem v okolici vseh treh osnovnih šol in vrtca, na šolskih poteh, na cestah, kjer niso zgrajeni pločniki, in na cestah, kjer občani ugotavljajo pogoste prekoračitve hitrosti vožnje. Nadzor se bo izvajal tudi na cestah oziroma odsekih cest, kjer so občani občinski upravi ali občinskemu SPVCP podali pobudo za umiritev hitrosti vožnje z izgradnjo hitrostne ovire, tako imenovanega »ležečega policaja«. Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic in bo za ugotovljene prekoračitve hitrosti vožnje lastnikom vozila oziroma kršiteljem izdalo plačilni nalog s predpisano globo in izreklo stransko sankcijo predpisanega števila kazenskih točk. Globe za prekrške, ki jih izreče medobčinsko redarstvo, so prihodek proračuna občine, kjer je prekršek storjen. Ker je osnovni cilj nadzora hitrosti vožnje umirjanje prometa na posameznih točkah ali odsekih cest, želimo, da se čim več občanov aktivno vključi ter s svojim mnenjem in pobudami pripomore k uspešnemu umirjanju prometa. 25 Majšperčan Nadzor hitrosti vožnje bomo izvajali: - na LC 240021 Podlože–Lokanja vas, v naseljih Podlože, Medvedce in Sestrže, - na RC R2-432/1284 Majšperk–Rogatec, predvsem v naselju Stoperce, - na RC R3-690/1234 Majšperk–Jurovci, v naseljih Stanečka vas in Doklece, - na RC R3-688/1233 Majšperk–Poljčane, v naselju Lešje, - na območju naselij Ptujska Gora, Majšperk, Breg in Naraplje. Termini in lokacije meritev hitrosti se bodo sproti objavljali na spletnem portalu Občine Majšperk. Najbolj zadovoljni bomo, če bomo po vsaki analizi po opravljenem nadzoru hitrosti vožnje ugotovili, da število kršitev upada in da so tudi te prekoračitve minimalne. S tem bomo dosegli želeni cilj in zagotovili večjo varnost pešcev in kolesarjev. Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev ČISTO OKOLJE Ravnanje z odpadki – obvestilo za uporabnike Spoštovani uporabniki storitev ravnanja z odpadki, obveščamo vas, da smo skupaj z vami uspešno vpeljali ločeno zbiranje stekla po sistemu »od vrat do vrat«. V uporabo ste prejeli posodo (120 L), s tem pa smo umaknili tudi t. i. ekološke otoke za odlaganje stekla. V mesecu februarju oz. marcu smo opravili prvi odvoz po urniku. Pripravili smo natančnejša navodila za ločevanje vseh vrst opdadkov, ki jih najdete na spletni strani: https://cistomesto. si/navodila-za-locevanje/ oz. s skeniranjem QR-kode. Prav tako smo za odpadke, ki se pogosto napačno ločujejo, navedli pravilen način ločevanja. Kaj sodi in kaj ne sodi v posodo za steklo? Zbiranje odpadkov v zbirnih centrih Povečali smo razpoložljivost zbirnih centrov v upravljanju podjetja ČM Ptuj, kamor lahko pripeljete in brezplačno oddate odpadke, ki spadajo v okvir zbiranja gospodarske javne službe. Lokacije in odpiralni časi so zapisani na urnikih odvozov in na naši spletni strani: https://cistomesto.si/zbirni-centri/. Točni datumi odprtja zbirnih centrov so objavljeni na naši spletni strani ter v urniku odvozov za leto 2021 – glej moder kvadratek na koledarju: ZC Akcija odvoza kosovnih odpadkov Obveščamo vas, da bo akcija odvoza kosovnih odpadkov, kot običajno, izvedena dvakrat v letu, in sicer prvič v mesecu maju/juniju in drugič v mesecu septembru/oktobru. Naročilnico prejmete z eno izmed naslednjih položnic. Preverite, kaj sodi med kosovne odpadke, informacije najdete prav tako med navodili za ločevanje na zgornji povezavi. Navajamo pogoste odpadke, ki ne sodijo med kosovne odpadke; zraven je pripisano pravilno ravnanje s temi odpadki. 26 Vaš zbiralec odpadkov ČISTO MESTO PTUJ marec 2021 | 123 OBVESTILA IN VOŠČILA Spoštovane občanke in občani, ob največjem krščanskem prazniku – veliki noči – vam želimo veliko zdravja, sreče, veselja in radosti ter obilo veselih trenutkov. Občinski odbor SLS Majšperk Blagoslovljeno veliko noč vsem. Naj bodo prazniki v domačem krogu veseli. Nova Slovenija ROK ZA ODDAJO ČLANKOV Spoštovane občanke in občani! Želimo vam vesele velikonočne praznike. Lepo jih preživite v krogu družine, sorodnikov in prijateljev. OO DeSUS Majšperk Vse bralke in bralce obveščamo, da bo naslednja redna številka Majšperčana izšla pred veliko nočjo, zato je treba članke oddati najkasneje do srede, 2. junija 2021, in sicer na e-naslov glasilo.majspercan@gmail.com. Člankom pripnite 2 kvalitetni fotografiji. Uredništvo si pridržuje pravico do tega, da nekvalitetnih fotografij ne objavi. Nekrolog v občinskem časopisu je namenjen spominu na najstarejšega občana ali občanko občine Majšperk in spominu na prejemnike občinskih priznanj oziroma posameznike, ki so pomembno prispevali k razvoju kraja. Veselimo se vašega sodelovanja. Vabilo Dragi bralci in bralke! Da bodo naši dnevi bolj veseli, branje Majšperčana bolj zanimivo, vabimo k sodelovanju vse, ki radi »možgančkate«. Iščemo sestavljavce križank, rebusov, anagramov ter drugih miselnih iger, s katerimi bi lahko popestrili življenje občanom občine Majšperk. Svoje domislice lahko pošljete na e-naslov glasilo.majspercan@gmail.com. Eno uganko vam tokrat dajemo za pokušino. Po zraku je na belem listu papirja priletela beseda iz šestih črk. Čeprav so se dijaki, ki so našli ta list papirja, zelo trudili, so jo vedno izgovorili »narobe«. Katera beseda je to? BESEDA, KONJIČ, ZELENA, NAROBE Leta tečejo … Leta tečejo in že kar 25 let je, odkar je bilo ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Majšperk. 25 let se mogoče ne sliši veliko za tiste, ki opazujejo od daleč, za nas, ki v društvu že 25 let aktivno delamo, ustvarjamo, žrtvujemo svoj prosti čas, pa je to kar lepa doba. Koliko novih pesmi, filmčkov, prireditev, koncertov, projektov, športnih prireditev, delavnic se je zvrstilo v teh letih, nihče več ne šteje, ker jih je enostavno veliko. In ko mislimo, da ne bomo ustvarili nič več novega, se porodi kakšna zanimiva zamisel. Ob ustanovitvi društva se je le-temu pridružilo veliko mladih, zagnanih ljudi, ki so začeli z različnimi novimi projekti. Po 25 letih pa se lahko zopet pohvalimo z mladino, ki je polna svežih idej, novih znanj in novega zagona. Letos torej praznujemo tamburaši KUD Majšperk, MePZ sv. Miklavža Majšperk, Miklavžev zborček, dramsko-ustvarjalna sekcija, foto-video sekcija, Franček in Micka. Se spomnite naše spevoigre Slovenski božič ali muzikala Haloško braje (2012), pa vseh prekrasnih božično-novolet­ nih koncertov tamburaškega orkestra ter vseh priznanj, ki so jih bili deležni? In koliko haloških grofov smo okronali v petkovih večerih ob občinskem prazniku! Marsikdo od vas že vrsto let teče z nami na športni prireditvi Tečem zase. Se še spomnite večerov smeha, ko smo se skupaj smejali, ali prireditev ob materinskem dnevu, ko smo mamam ogreli srca? Morda ste si kdaj ogledali našo razstavo fotografij, ki jih že 15 let pripravljamo skupaj z g. Stojanom Kerblerjem. Večina od vas pa je že kdaj pripeljala svoje predšolske otroke ali vnuke na miklavževanje – ta prireditev je namreč naša stalnica v vseh letih delovanja Kulturno-umetniškega društva Majšperk. Mi se še spomnimo in naše dosežke praznujemo. Ker je to leto posebno, je tudi naše praznovanje obletnice posebno. Druženja so odsvetovana in tudi prireditev, kot smo jih bili vajeni, ni, zato praznujemo na daljavo. Odločili smo se, da vsak teden objavimo nekaj utrinkov našega dela na spletu, na naši Facebook strani. Gradiva iz preteklih let je veliko, še posebej naših filmčkov Frančeka in Micke, nekaj pa je seveda tudi svežega, čisto novega. V februarju smo ustvarili spomine naših pustnih norčij, v marcu pa krajšo priredi- Haloško braje Miklavževanje tev ob materinskem dnevu na daljavo. A leto je še dolgo in potrudili se bomo, da vsak teden presenetimo s tamburaškimi, pevskimi, humorističnimi, novimi/starimi utrinki. Hvala vsem članom, ki delate v društvu, sodelujete na tak ali drugačen način, žrtvujete svoj čas, delite svoje znanje, izkušnje, še posebej hvala vsem vodjem sekcij in g. Dragu Kleinu. In hvala vam, ki prihajate na naše prireditve in koncerte; mi že komaj čakamo, da se zopet vidimo na odru. Do takrat pa nam stisnite kak všeček na naši Facebook strani. KUD MAJŠPERK