121. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. maja XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Železnice v orijent. Ne dolgo, kar se je otvorila železnica, ki vodi iz Srbije v Solun. Ta železnica je zvezala srednjo Evropo z Egejskim morjem. Čez par mesecev bode pa tudi izročena prometu železnica iz Srbije v Ca rigrad. Obe železnici bi se bili imeli hkratu otvoriti, pa se je grajenje bolgarske železnice zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev bilo nekoliko zakasnilo. Ne da se tajiti, da sta ti dve železnici veli kega, da svetovnega pomena. Potegnil bodeta balkanske dežele v krog evropskih kulturnih dežel, odprli nove pote evropskej trgovini. Pospešili bodeta razvoj balkanskih narodnostij. Že tako se je poslednja leta kazal po Balkanu lep napredek, mesta so hitro rasla. Samo pomankanje občil je oviralo Še kulturu i in narodno-gospodarski razvoj balkanskih narodnostij. Gotovo bodo balkanske železnice velicega pomena za avstrijsko trgovino in obrtnijo. Nadejamo se, da se bodo na Balkanu našla nova trgovišČa za izdelke avstrijskih tovarn, morda tudi za železniške izdelke po slovenskih deželah. Samo jedno reć moramo obžalovati, da se je pri grajenji balkanskih železnic zopet v prvej vrsti oziralo na interese ono stranske državne polovice, interesi kronovin, v državnem zboru zastopunih, so se pa tu zopet prezirali, dasi plačuje Cislajtanija 7O°/0 k skupnim državnim troškom. Vidi se, da na našo vnanjo politiko imajo največ upliva Madjari. Orijentske železnice imajo svojo zvezo z ostalo Evropo skoz Pešto. Tako so Arpadovci napeljali vso orijentsko trgovino skozi svojo deželo, kar bode gotovo le njim koristilo. Za našo državno polovico bi bilo gotovo ugodnejše, da se je gradila dolenjska železnica in tako na pravila najkrajša zveza mej Dunajem in bosensko železnico. Iz Bosne bi se pa bila železnica podaljšala proti Solunu. Tako bi bila vsaj tostranska polovica nekaj pridobila. Sedaj pa si malo oglejmo balkansko trgovino. V tem oziru bi lahko Balkan razdelili v več pasov. Prvi tak pas bi obsegal jugov zhodno Srbijo in Severno Bolgarijo. Za te kraje nemajo nove železnice nobenega pomena. Za nje bo še nadalje kakor dosedaj Dunav glavna prometna |proga. Iz Zabreča in Šabaca ob Savi, iz Miljanovca, Tehije, Radujevea, Vidina, Loma Rahove?, Nikopolija, Sistova in Silistrije ob Dunavu, se bode še nadalje prevažalo avstrijsko blago v sredino Srbije in Pridonavske Bolgarije. Trgovina in promet v teh krajih bi se najbolj pospešila, ko bi se uravnal Dunav pri Železnih vratih. Že dolgo se priznava j potreba te ureditve pa se še dosedaj ni izvršila. ^Sekaj se bode pa tudi pomoglo prometu z lokalnimi železnicami, kateri bodeta pa morali Srbija in Bolgarija sami zgraditi. V tem kraji se pa utegne kdaj začeti hud boj mej avstrijko in rusko trgovho Že sedaj vozi po Dunavu rusko Gagarin ovo pa.niško društvo, ki pa ni moglo doseči posebnega uspeha, ker politične razmere tudi ovirajo rusko trgovino, a drugače bode pa, Če se politične zadeve drugače zasučejo, Če Rusi ne bodo več obračali vse pozornosti na Azijo temveč bodo začeli gledati tudi na Balkan. Za drugi pas, to je Sofijsko dolino in Vzhodno Rumelijo, bode otvorjenje železnic imelo več pomena Avstrija bode sedaj svoje izde'-ke lahko vozila v Sofijo in Plovdiv, koder sedaj naši i/delki bili skoro nepoznani zaradi jako pomankljivih občil. Dosedaj je bilo za kvintal železa plačati z Dunaja do Sofije 10 gld. 50 kr. vožnine. Pri tako velikanskih vož-njih troških se pač ni čuditi, da nesmo mogli v Bolgariji tekmovati v trgovini z drugimi državami. Zaradi teh neugodnih odnošaj'!e;ae izvrstno avstrijsko železo ni skoro nič rabilo pri grajenji nove želez niške proge. Tretji pas je Novi Pazar in Makedonija. Te kraje odprla je evropski trgovini železnica, ki drži iz Srbije v Solun. Tudi tu avstrijski izdelki dosedaj radi visoke vožnine neso mogli tekmovati z izdelki druzih držav. Popolnem brez vsega upliva bodo pa nove železnice za Albanijo in Grško. S tema deželama bode Avstrija tudi nadalje morala tržiti le po morji. Če tudi se važnost omenjenim železnicam odrekati ne more, vender glede naše države na nje ne smemo gojiti posebnih nad. Celo madjarski listi se že boje, da bodo morda železnice nazadnje naši državi še v škodo, če tudi so grajene na videz baš Arpadovcem na korist. Bati se je še močnejše angleške in francoske konkurence. Res se je odprla nam Makedonija in Vzhodna Rumelija, a tudi an- gleškim izdelkom je sedaj odprt pot v te dežele, poleg tega pa tudi v Srbijo, ki je bila dosedaj najbolj navezana na nas. Začel se bode torej nov konkurenčni boj, v katerem je vprašanje, kdo bode zmagal. Mnogo je zavisno od dobre trgovske in ca-riuske politike. Če bodo zuali naši državniki zagotoviti nam ugodnih pogojev, tedaj jokaj dobrega upati, v nasprotnem slučaji, bodo pa nam prebrisani Angleži izrinili naše izdelke še z dosedanjih trgov. Govori Be, da hoče naša skupna vladu gledati na naše trgovske koristi in hoče pred vsem pomnožiti kon zulate v Makedoniji. Nam se pa žalibog dozdeva, da s pomnoženjem konzulatov še ne bode dosti pomagano. Će bodo naši državniki tako ^nespretni, kakor so bili glede Rumunije, s katero še sedaj nemarno trgovske pogodbe, zna se pripetiti, da se nam na-krat zapro vsa trgovišča na Balkanu. Zatorej mislimo, da storimo prav, če glede novih železnic ne gojimo preoptimističnih in presangviničnih nad. Najbolje bode nas poučila še le bodočnost. Pa tudi mi sami moramo gledati, da si utrdimo svojo trgovino na jugu. V tem oziru se bode nekaj storilo 8 tem, če se mej našim trgovstvom razširi znanje balkanskih jezikov. V tem oziru so pa avstrijsko državno polovico že prehiteli Madjari. Kdo se pri nas meni za bolgarščino, srbščino ali novogrščino, v Pešti se pa že uče dotični jeziki v trgovinski šoli. Priznati moramo Madjarom, da so praktični v tem oziru, da je sovraštvo do Slovenstva ne moti, da ne bi prav spoznali koristij svojih. Koliko jih je pa še pri nas, ki ne spoznajo, da bi jim koristilo poznanje slovanskih jezikov ! Nove orijentalne železnice pa neso le trgovskega pomena, ampak tudi politične važnosti. Tu naj omenimo samo, da ruski listi pišejo, da bode sedaj Avstrija lahko hitro poslala vojake na Balkan in prisvojila si Makedonijo. Tudi bolgarski list „Trnovska Konstitucija" izraža bojazen, da bode Avstrija začela uplivati na Makedonijo, kjer bode podpirala srbski živelj izrivajoč bolgarskega. Mi nečemo preiskavati, če je ta bojazen opravičena, a omenili smo te glasove, da bralci zvedo, kako sodijo drugod o novih železnic pomenu. Na glavi imel je že novo čapko, smehljal se je in klanjal. „In kje imaš Titanjo?" Ilić pokazal je nekam na stran. Izvošček se je že pripravljal na odhod, toda meni ni dalo, da bi se Kazaku — se ve da iz gole šale — ne pobahal: „Poglej, kaj mije dala Titanja!" in pokazal sem mu prst, na katerem so je lesketal. Titanjin prstan. „Miruj!" posegel je mogočnim glasom v mojo intrigo prijatelj in dal s tem znamenje na odhod Izvošček pognal je z jermenom konje. Peljal nas je k obedu Le nehote ozrl sem se proti vhodu za Kaza-kom. Čapka padla mu je z glave in Kazak gledal je osupel za menoj. Izvošček zavil je koj potem v ine ulice in ker je jel moj prijatelj goreče govoriti o rečeh scela inih, brigal se jaz za vse to nisem kar nič. Pozabil sem na Ilica popolnem. In, da sem vedel, kaj iz tega pride, bil bi si gotovo rekel: To si ti stvoril . . . morebiti bi se bil celo k Ilicu vrnil . . . Mimogrede treba opomniti, da se je moj prvi Berdičevski obed izborno obnesel. Ne le društvo, LISTEK. Črtice K a z a š k e. T3.ta.rn.ja.. (Čeaki spisal E. Je I in e k , poslovenil Podvidovski.) (Dalje.) Naklaniaje glavico svojo k zrcalu spustila je nehote robec. Stoprv tu opazil sem njene prekrasne neobičajno bogate lase. V debelih pramenih viseli bo po belopoltnem tilniku ter dajali temu zadovoljnemu obličju nemalo povabnosti. Nehote sem vzlik-nil: wTo so lasci! To so' lasci!" Tudi Žid pridal je temu začujenju svojo pritrditev: „Krasota, kakšna krasota!" in progledavši si še natančneje z očesom izvedenca Titanjine lasce je izjavil s priglasom premetenega mešetarstva, da bi dal za nje „tri rublje". Verujem, Žid, mislil sem si v duhu, in da bi preprečil možno kupčijo, s kakeršno se je sedaj žid že goreče Titanje loteval, skončal sem naše pogajanje mahoma in odvel dekle skoro šiloma iz kra-marjevega brloga. Stoprv za voglom druge ulice pustil sem Ti tanjo iz svoje obrambe. Poslal sem jo k ilieu, da bi ga obdarila s čapko, a sam sem se spustil na daljše potikanje po Berdičevskera blatu. Bil sem vesel, da sem dobil „molodyeo* iz rok zidovih — bil bi jo zares pregovoril, da bi si dala z „tri rublje" odstriči te Čarokrasne lasce. Potikal sem se dolgo po mestu in bil svedok nejednega veselega prizora židovsko-kazaškega. Veseli bili so vsi, ali mnogi izmej njih imeli so zelo dramat8ko ozadje. Toda ne spada v okvir tega pri povedovanja dotikati se zlasti inih prigodkov in osob; dodavam le, da sem tudi v Berdičevu imel srečo, sniti se slučajno z znancem. Poznala sva se iz Lublina in imela sva ni marsikaj povedati. Dogo vorila sva torej, da bodeva skupaj obedovala. Za tem približal se je poldanji čas, in dasi sera imel pred obedom še malo uredbo doma, osobito oskrbo zamotanosti potnega lista, moral sem vsaj za tre no^ek stopiti v hotel. Prijatelj me je spremljal in zato sem spešil dvakrat bolj. Sicer pa sem hrepenel tudi sam pa miru za mizo in pri krožniku. Na srečo uredil sem vse naglo in ni mi trebalo prijatelja svojega zadržavati. Jedva sva ustopila v hotel, že sva zopet izstopila. Gospod Nadvvorski zažvižgnil je na izvoščeka in hipoma sva se usedla. In v tem hipu mignil mi je pred očmi Ilić. Iz državnega zbora. Na Dunaj i. 24. maja. [Izv. dop.] Naj Vam še na kratko poročim, kaj sta nam važnejšega prinesla zadnja dva dneva budgetne debate. Češki poslanec Zucker zagovarja najnovejšo okrožnico pravosodnega ministra na najvišje sodišče in oziroma vit. Schmerlinga, katero je pobijal pred njim Nemec Wenzliczke, ter poudarja, da ta okrožnica ne zahteva druzega, kakor da se izvede §. 27 statuta od 7. avgusta 1. 1850, katerega je izdal vit. Schmerling sam in kateri zapoveduje najvišjemu sodišču, da mora v tistih slučajih, v katerih se je razprava v I. instanci vršila v kakem nenemškem jeziku, izdati sodbo z razlogi v tem jeziku. Opomnimo pa, da minister je to zapo-vedal za sedaj le za češki in poljski jezik. Pri naslednjem naslovu: „Justićna uprava v posameznih krouovinah", ustopi se Graški poslanec dr. Derschatta zopet proti slovenskemu upiso-vanju v zemljiške knjige. Prizadeva si popraviti to, kar je bil pred njim temeljito spridel zvest mu pristaš Celjski. Toda slišali nesmo ni jednega novega razloga; kar je povedal, to je vse že znano iz deželno-zborskih razprav od nasprotne strani in to je bil že anticipativno vse pobil dr. Ferjančič. Mislimo, da tudi svoje stranke ni prepričal, da je slovensko upisovanje nepostavno. Sklicujoč se na §19 tem. zak., kateri pre se ne more izvajati z uaredbami, in na §. 102 zem knj. zak. ter §. 9 zvršilnega zakona, katera nič ne govorita, v katerem jeziku se ima upisovati, je trdil, da morajo biti upisi, kakor dozdaj, nemški. Nasprotno pa mi trdimo, da ravno zato, ker ti zakoni ne trde, da bi morali biti upisi nemški, se morajo ti izvršiti v jeziku, v katerem se prosi za upis. Opravdanje zemljeknjižnih upisov od slovenske strani je nasprotnikom zmedlo štreno, da bi pa vender kak uspeh dosegli, spravili so se nad ministra ter mu očitali, da je skrivno postopal s svojim ukazom, ker se ga je sramoval. Čitateljem so pa iz odgovora ministrovega na interpelacijo Fo-reggerja, Sturma itd. že znani na vse strani opravičeni nagibi o postopanji z ukazom. Dr. Ferjančiču je dr. Derschatta očital, ker mu druzega ni mogel očitati, da je govoril kakor drž. pravd, substitut in exoi'fo- zastopnik justičnega ministerstva. To in pa krivo citirauje številk prebivalstva okrajnega sodišča Št. Pavelskega, da o je slovenskemu poslancu povod stvarno popraviti, da dan prej ni govoril drž. pravd, subst. dr. Ferjančič, kar bi utegnilo v občinstvu vzbuditi misel, da se je morda kaka kazenska razprava vršila v zbornici — saj menda na ono proti dru. Foreggerju ni mislil, — ampak da je govoril državni poslanec dr. Ferjančič. Glede številk se je konstatiralo, da v Št. Pavlu ne prebiva poleg 18.000 Nemcev, le 28 Slovencev, kar je istina za okraj Volšperg, ampak poleg 11.000 Nemcev, 1800 Slovencev, in da temveč i kuhinja bila je naravnost znamenita, v Berdičevu scela nepričakovana. Pozneje sem zvedel da je presenetljive izvstne jedi z umetelno roko pripravila češka kuharica, prišedša iz ruskega Dubia, kjer se nahaja velika kolonija češka. Tem Čehom zahvaljuje Rusko ne jedno dobro kuharico. Pri takovih okoliščinah ne bo mi zlo šteto, ako rečem, da se niti pri obedu, ki je trajal pri milem razgovoru do samega večera, nisem spomnil Ilica. Domov v tuskul gospoda Schmausa vračal sem se pozno v noč. (Po ulicah bilo je tiho in prazno in le tu pa tam prodirali so slabi žarki motnega svetila, gojenega v redkih svetilnicah nočnih go-stilnic. Tudi v mojej krčmi bilo je dosti tiho. Res je, zdaleka^sem sicer opazil, da se v prizemnih prostorih smrdljive krčme še sveti, toda v obednici ni bilo po vrevi ni sledu. Velika vrata pri uhodu bila so na stežaj odprta in obstojno razvetljena. Ustopim. Kaj to ? V senci opiraje se ob črn steber, stala je Titanja. Predpasnik mečkala je obema rokama ter si tako zakrivala obličje. Pristopil sem sem bliže. Razločno sem zaslišal ihtenje, prežalostno ihtenje! »Titanja ln (Dalje prih.) je Št. Pavelsko sodišče postavno in izključno sodišče za vsakega v okraji bivajočega Slovenca. Celjski junak, ki je veliko večji v improviziranih umesnih klicih, kakor v govorniških silah, ni opustil prilike pri krivem citatu dra. Derschatte to bvojo zmožnost na novo dokazati s klicem: „So wird gefalscht!' Za dr. Derschatto poprime minister P r a-žak besedo ter odgovori Deischatti, ki j.j zanikal potrebo gruutno-kujižnega ukaza, da ta ukaz bi res ne bil potreben, če bi bili sodniki svojo dolžnost spolnovali. Po sklepu debate govori poslanec Dunajskega Novega mesta, izdajatelj lista „Deutsche Worte" Pernerstorfer. Kakor generalni govornik svoj, kakor se pravi, od nekega odstavljenega gališkega advokata poslani mu govor o galičkih justičnih razmerah — ali pravo rečeno ga čita, ne da bi zbornica najmanjše zanimanje za te jeremijade kazala. Še tisto, kar bi utegnilo pozornost zaslužiti, moralo jo je zgubiti, če se ozira na izvor teh pri-tožeb in na osobo poslanca, ki jih je prednašal, ker vsakdo se je vprašal, kako je to, da nejurist in neveščak v scdnem poslovanji prevzame razpravo o celo tujem mu predmetu. Ker je Pernerstorfer precej v začetku svojega „čitanja" izjavil, da mu ne bode mogoče ustreči večkrat izraženi želji predsednika Smolke, da bi kratko govoril, morali so se poslanci uravnati na 2—3urno zabavo. — Izdatno je v to pripomogel interesantni zakonski par na poslanski galeriji; od tam sta s čudovito potrpežljivostjo opazovala dolgočasni obraz zbornice — japonski poslanik ali morda le podredjeni član tega poslaništva, — mož, s katerim je previdnost pri razdeljevanji moške lepote silno po mače-hinsko ravnala, — s svojo čudovito lepo soprogo — Evropejko. Ekscelence in taki člani zbornice, ki so na tem, ali bi vsaj radi ekscelence postali, pohajali so dvorit lepi ženi, seveda le v namenu, da tako osvedočujejo dobre diplomatične odnošaje s tujo državo, — navadnim poslancem odkazon pa je bil skromnejši užitek, — mogli so le iz daljave opazovati silni kontrast božjega stvarstva. Opomniti nam je še, da je zbornica odklonila predlog budgetnega odseka, kateri je predlagal, da se preide na dnevni red o dr. Ferjančiča lani stavljeni resoluciji, da se ima pri imenovanji avskuitantov potrebni ozir jemati na znanje sloven-venskega jezika. — Pri naslednjih odstavkih pro-iačuna so še govorili mej drugimi tudi poslanec Hren, kakor lani tudi letos, o penzijah in poslanec dr. V i tezi č se je trudil ukljub upiranja dr. Smolke zbornico seznaniti z nedostatki pri upravi isterskega zemljiško-odveznega zaklada, škodo, ki jo trpita obe narodnosti s to upravo in s silovitostjo, s katero postopa lahonska večina isterskega zbora proti slovanski manjšini, Proračunska debata, ki je trajala od 16. aprila je s tem sklenena in proračun s primaukljajem 21,181.360 gld. vsprejel se je tudi v tretjem branji. Potem rešili sta se še dve nepomenljivi imunitetni zadevi, vsprejela postava, po kateri je mogoče tudi še nadalje majhne zneske brez kolekov in pristojbin izkujiževati in odobrili dve pogodbi z avstro ogerskim Llovdom. Debata o slednjih pogodbah je bila neznatna, ker je levica izjavila po poslauci Haivvichu, da se ne protivi pogodbi, da se* odpravijo pri tem podvzetji tarifni nedostatki ter preustroji prometni reglemeut, da se ne bode domaČemu blagu pri odpravi slabeje godilo kakor inozemskemu. Minister Bacquebem je v daljšem govoru kazal na nove in boljše določbe v novi pogodbi, — katera se potem vsprejme v drugem in tretjem branji. Žganjarji delajo danes na vse pretege, da bi priredili popolno rarinado za torek, — v ponedeljek je seja in poleg nepomenljivih stvarij na dnevnem redu postava o odpisovanji davka po vremenskih nezgodah. Govor državnega poslanca Vilj. Pfeiferja v državnem zboru dne 25. aprila 1SS8. (Dnlje. Zatiranje kug ne more biti dolžnost občin, katerim se je že itak naložilo preveč bremen. (Poslanec Sukjje: Tako je!) V tridesetih letih se ni občinam ta zadeva nakladala. Občinam se po članu V. zakonu z dne 5. marca 1862 državnega zakonika št. 18, o načelih občinske uprave, more odkazati le to, kar se naravnost tiče interesa občine in se more preskrbeti in izvršiti mej njenimi mejami ž njenimi lastnimi silami. Kar presega krog občinskih koristij, meje občine, in njene moči, ni zadeva občin. (Posl. Šuklje: Res je!) To, gospoda moja, ni zasobna interpretacija, temveč je jako oficijelna ter jo je izrekel dne 21. novembra 1876. pri obravnavi o predlogu Gollericha zastran reforme politične uprave minister Lasser; ta interpretacija je avtoritativna in mora veljati tudi nasproti zakonu iz 1870. leta o reformi sanitetne uprave, kolikor se more iz tega izvajati, da se nakladajo občinam posli, ki presegajo njih moči. Tudi sedanji gospod ministerski predsednik vzel je kot vodja notranjih zadev občine v varstvo svoje z ozirom na njih prevelika bremena proti očitanju, da ničesar nestore, z besedami: „Od koga se more le toliko zahtevati, kolikor more storiti, zahteva se ravno preveč od občin!" (Odobravanje na desnici.) Lahko je reči: To je občinska zadeva, občina ničesar ne stori. Občina pa tudi ničesar storiti ne more, ne more ustaviti prometa po železnicah, ne more za-branjevati potnikom, izstopati na Železniških postajah, iz lastne moči — brez ukaza deželne ali centralne oblasti — niti razkuževati potnikov in stvarij, prihajajočih iz okuženih krajev ; kako Btrašno kričal bi proti takemu nerituelnemu exoffo-čistenju potujoči Izrael. (Veselost na desnici.) Občina mora gledati splošni svetni promet z zvezanima rokama; ta promet je posledica državnih naprav. Železnice se neso gradile toliko zaradi občin, skozi katere drže, kolikor iz višjih državnih koristij, gibljejo se na podlagi državnih zakonov, železnični promet je pod varstvom in jamstvom države; državni zakoni urejajo obrat, občina pri tem nema nič govoriti, temveč mora le trpeti neugodnosti, ki je prinaša promet; — take neugodnosti so kužne bolezni, katere lahko za trosijo železnice. Dočirri stavbene družbe ali država spravljajo dobiček od vožnje, silijo se občine, da napravijo bolnice za zbolele za kolero ob železniških postajah, dasi bi to morala prav za prav storiti država ali stavbene družbe, kdor ima dobiček, naj nosi tudi bremena. Durmi skrbi država pri železničnem obratu za za lastniško pravico, da se z iskrami iz lokomotive ne zažgo sela iu poslopja ob železnici, dočim skrbi za osobno varnost s prepovedbami, da se ne sme vsakčas iti čez železnico, morala b't tem bolj gledati, da odvrne nevarnosti, katere prouzročujejo železnice s trošenjem kužnih boleznij v večjej meri in obsegu, ker prete obljudenim mestom in celim pokrajinam, splošno zdravje spravljajo v nevarnost in slabe celo brambeno silo države, kajti večkrat se morajo ustaviti vojaške vaje zaradi nalezljivih bolezni]. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V L j ub lj a n i 28. maja. Vlada vsckako želi, da državni zbor konča zborovanje do 4. dne prihodnjega meseca. To se je že naznanilo klubom desnice. Predsedstvo zbornice poslancev in držav uozborska večina bodeta potem uravnali delovanje svoje. Predloga, da se podaljša veljava anarhističnemu zakonu, ne pride več na vrsto. Ko bi bila ta stvar priAla v posvetovanje, bi se bila unela dolga debata, ker hi levičarji hudo ugovarjali iu s tem bi. zborovanje zavlekli. Vlada si hoče pomagati po administrativnem potu. Res, da ne bode mogla za vso državo proglasiti, da anarhističnih zločinov ne sodijo porotniki, temveč bode le na podlagi zakona z 23. dne maja 1873 ustavila porotna sodišča za jedno leto za vse zločine v onih sodnijskih okoliših, kjer je anarhizem najbolj razširjen. Deželni zbori snidejo se letos v avgustu in bodo zborovali do srede septembra. Zadnja leta so zborovali deželni zbori v decembru, letos bode pn državni zbor od 20. septembra do božiča neprestano zboroval, da bode rešil začasno budget in ne bode treba več dovoljevati provizorija. Dosedaj ni mogel državni zbor nikdar za časa rešiti bud-geta, ker sta delegaciji, ki določujeta skupne državne potrebščine, zborovali še le jeseni. OgerNki trgovski minister je odsvetoval nekaterim obrtnikom, da nuj ne pošljejo svojih izdelkov v Pariško razstavo. Zaradi tega je Helfy interpeloval vlado in Tisza je v soboto odgovoril na dotično interpelacijo. V odgovoru je rekel, daje vlada že z začetka se izjavila, da ne Želi, da bi ogerski obrtuiki pošiljali svoje izdelke na razstavo v Pariz. Če je lto 1^89. pravi čas za razstavo, 0 tem naj sodijo Francozi. Vlada je že izjavila, da privatnih razstavljalcev ne bode nikakor gmotno podpirala. Nobenega ne ovira vlada, če hoče kaj poslati na razstavo v Pariz, če jo pa kdo vpraša za svet, mu pa odločno odsvetuje. Ogerski industriji ne bode nič koristdo, če kdo pošlje svoje izdelke v Pariz. Mnogo jih tako ne bode poslalo in svet bi potem utegnil le napačno in neugodno soditi o ogerskej industriji. V sedanjem razburjenem času vlada ne more prevzeti jamstva za premoženje razstavljalcev, niti za to ne, da bi se ne žalile ogerske narodne barve. Spominja, kaj se je godilo z ogersko zastavo pri slavnosti nemških telovadcev v Draždanah. Če se je kaj taeega pripetilo v deželi, s katero je Avstro Ogerska v zvez', tem ložje bi se na Francoskem. Trgovski minister grof Szechenvi je pa izjavil, da je res bil poklical več obrtnikov in jim svetoval, da naj nikar ne pošiljajo svojih izdelkov v Pariz. Razložil jim je, da jih vlada podpirala ne bo, četudi jih oviralo ne bode. Pomisliti treba, da razstava ne bode le razstava, marveč slavnost s politiškim ozadjem. Škodljivo bi pa bilo, ko bi nekaj svetlopiscov (fotografov) in trgovcev s porcelanom zastopalo vso ogersko industrijo. Večina je odgovora obeh ministrov vzela na znanje, a videlo se je, da poslanci ž njima neso bili nič kaj zadovoljni. * u a u J c države. S kraljevim ukazom odstavili so se v Srbiji skoro vsi liberalni in radikalni policijski uradniki in nastavili naprednjaški. Seveda, vlada potrebuje lju-dij, kateri bodo pri volitvah z vsemi sredstvi zanjo delali. Ko bi ne bili vsi policijski uradniki tudi njeni politični pristaši, bi pač pri volitvah vlada ne dosegla nikakih uspehov. Koburžan ni baje nič prav zadovoljen s sedanjimi ministri Zdi se mu, da Stambulov vse preveč samovoljno postopa. Mutkurov, ki je svak Stambulova, se vede, kakor bi bil Stambulov njegov najvišji gospodar, ne pa bolgarski knez. Princ Ferdinand je že vprašal polkovnika Nikolajeva, bi li hotel prevzeti vojno ministerstvo. Nikolajev pa neče nič slišati o tem drugače, če odstopi vse sedanje ministerstvo in pride zopet Radoslavov na krmilo. Ne ve* se, če si bode knez upal odstraniti Stambulova, kajti s tem bi si nakopal mnogo nevarnejšega nasprotnika, nego je Radoslavov. Naj se sodi o Stam-bulovu, kakor hoče, to se mu mora priznati, da je mož jako prebrisan, kajti sicer bi se ne bil mogel obdržati tako dolgo v tako kritičnem času V stanovanje armensko katoliškega nadškofa Vanskega in Bitliškega, monsignora Ohannesa, je po noči dne 19. t. m. udrlo več mož, ki so ga z noži umorili. Xur$ka oblastva so zaprla na to jednega armenskega učitelja in 3 druge Armence, ker je dolže, da so krivi umora. Mej Armenci se pa govori, da so zaprti najbrž nedolžni. Zaprli so je le, ker je iz političnih uzrokov Turki sovražijo in se je sedaj ponudila lepa prilika, znebiti bo jih. Pravi morilci so pa Turki, katerim se pa seveda niti las ne bode skrivi). Italijanski senat je poslednja leta zgubil ves upliv in vidna je potreba, da se preustroji. To potrebo spoznali so senatorji sami ter so že pred dvema letoma izbrali si bili odsek, kateri naj bi izdelal načrt za reformo senata. Odsek je dovršil svoje delo in njega poročevalec Vitteleschi predložil je svojo obširno delo. V njem mej družim priporoča, da bi senatorjev zanaprej ne imenoval več kralj sam, temveč bi plačujoči največje davke izvolili več osob, izmej katerih bi kralj imenoval senatorje. Ofi-cijozni listi zagovarjajo ta načrt, torej se ž njim strinja vlada. V soboto je v pruskoj zbornici poslancev bila jako burna seja. Vodja svobodomiselne stranke je očital narodnim liberalcem in konservativcem nelojalnost. Omenjal je agitacije proti kroni v Lipsiji in Vratislavi. Svobodomiselna stranka je ostala lojalna, ko so se druge stranke kar skušale, katera bode drugo prekosila v nelojalnosti. Sedaj, ko je ozdravel cesar, se je ta zalega zopet skrila v svoje brloge. „Dresdener Nachriehten" priobčile so članek proti cesarici in „Kolnisehe Zeitung" je pisala proti Ženskej politiki, kar je cikalo na cesarico. Sleparji in goljufi ščuvali so proti vsemu, kar je bilo v kaki zvezi z Anglijo. Narodnoliberalni in konservativni govorniki so, odgovarjajoč Richtorju, se izgovarjali, da njih stranki nesta v nobeni zvezi z izjavami navedenih listov. Dopisi. Iz ISrežir na Spodnjem Štajerskem 25. maja. [Izv. dop.] Učiteljstvo Breškegajn Sev-niškega okraja je pod načelništvom ravnatelja, gosp. Pr, Jamšeka lna 22. dan t. m. zborovalo o Brežicah. Prisoten je bil tudi okr. glavar, gosp. Vagner, ki se je jaku zanimival za šolstvo ter si dal vse navzoče učitelje predstaviti. Razen navadnih točk je bil na dnevnem redu tudi govor o „šolski hy-gieniu. Govoril je obširno gosp. okr. zdravnik Kepa iz Brežic. C la razprava je bila po vsem jak>> zanimljiva — zlasti za učitelje, ker jim je razkladal, kako naj si postopajo ob nastalih boleznih pri otrocih v prvem trenutku, Na razna vprašanja je Učiteljem druge volje pojasnjeval, kako naj ravnajo. Sploh smo g. zdravniku Kepi jako hvaležni za trud, akoravno je govoril nemški. Se ve da bi bil s slovenskim govorom nam bolje ustregel. Čudno se nam je pač zdelo, da je bilo vse to zborovanje v nemškem jeziku!! Mari se učitelji, oziroma njih načelnik ne spominjajo več sklepa na Vidmu, kjer je bilo sklenjeno, da se ima zapisnik vedno pisati slovenski — in da je s tem rečeno: vsa zborovanja morajo biti izključljivo le »loven-ska! Čemu se laskati „Breškim nemčurjem" ter bati se jih? Saj ni bilo razen zgoraj imenovanih dveh gospodov itak nobenega druzega pri zborovanji! Gospoda, malo več doslednosti v narodnem ozfru, kajti dokazov imamo dovolj, da nam tako postopanje prav nič ne basne Še mnogo bolje čudno, rekel bi razžaljivo za g. dr. Kepo je to, da se niti jeden izmej domačega učiteljskega osobia ni udeležil koristnega zborovanja!! Od strani šolskega oblastva zaslužijo vsi ukor, ker so se odtegnili zdravnikovemu predavanju, ker to je v prvi vrsti v interesu učiteljstva. Pomislijo naj malo, da je bil g. glavar ves čas navzoč — in učiteljstvo Breško?! Ta gospoda ne potrebuje nikakega pouka več, ker je sama dovolj — morebiti preveč učena (?) Ti ljudje so se s tem mislili prikupiti Brezčanom; toda jedenkrat so se zopet pošteno urezali samim sebi v sramoto. Sploh pa je žalostno, da imamo na slovenskem Štajerskem in celo na meji hrvatski take nemčurske vzgojitelje in vzgojiteljice! — Dovolj! Dalje nečem razmotravati tega nemškega zborovanja . . . Domače stvari. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v torek 29. dan maja 1888. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. 2. Volitev župana. (§. 29. al. 2. obč. vol. reda za Ljubljano: „K ti volitvi, katero je zvršiti pod predsedstvom po letih najstarejšega občinskega svetovalca, povabiti je vse člane občinskega sveta z dodatkom, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo, ali pred končano vo-litvijo odidejo, zgube svoj svetovalski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni, in da vrhu tega zapadejo na občinsko korist globi, katero sme občinski svet naložiti do zneska 100 gld.a) 3. Volitev podžupana. 4. Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta. 5. Dopolnilne volitve v stalni mestni zdravstveni svet, v vodovodni odsek, v klavnično ravnateljstvo, v direktorij mestnega užitninskega zakupa in v upravni komisijon za lokalno realkino zaklado. 6. Šolskega odseka poročilo glede ustanovitve strokovne šole za šivanje čipek in umetno vezenje. 7. Poročilo odseka za olepšavo mesta o napravi načrta Ljubljanskega mesta. — "[(Trgovinski minister) potrdil je zopetno izvolitev g. Josipa Kušarja predsednikom, g. Mihe Pakiča podpredsednikom trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Petdesetletnica bolniškega in penzijskega društva Ljubljanskega) vršila se je včeraj v cerkvi Jezusovega srca prav slovesno s propovedjo in mašo, pri kateri je izborno pel stolne cerkve pomnoženi zbor pod g. A. Foersterja vodstvom. Navzočnih je bilo mnogo dostojanstvenikov in društveuikov, trgovcev, trgovskih pomočnikov. PO cerkvenem opravilu sešel se je odbor v stanovanji podnamestnika vodje g. Treuna, kateremu je vodja g. Dreo čestital na 44 letnem uspešnem delovanji društvu na korist in mu kot častno darilo poklonil v trgovskih krogih nabranih 70 cekinov v krasni kaseti. G. Treun se je za to darilo gin jen zahvalil in obljubil, da bode i nadalje svoje sile posvečeval društvu na korist. Popoludne položilo je društvo na grob svojega ustanovnika in prvega predsednika Ferdinandu Schmidta krasen venec. Gospa Giontinijeva po klonila je tem povodom društvu celo vrsto lepo vezanih knjig. — (Občni zbor meščanske vojašnice Ljubljanske) bil je včeraj ob 10. uri dopnludne v magistrutni dvorani. Vodja g. J. N. Ho rak naglasa v svojem ogovoru, da mu je danes čast otvo riti petindvajseti redni občni zbor, da je stanje društva jako povoljno. Izplačalo se je soposest-nikom meščanske vojašnice za preteklo leto 138 gld. 10 kr., naloženih pa je, dasi je posestvo brez VBa-cega dolga, pri obrtnem društvu še proti 41/a0/0 obrestim 1102 gld. G7 kr Tekom letu pa bode društvo od vojaških oblastev za nastanjenje vojakov dobilo še do 10O0 gld. Ko se izplačajo zneski bo-posestnikoni za tekoče leto, potem se bode ostala vsota po g. dr. S ta r e ta lanskem nasvetu razdelila tako, da solastniki dobe 70% čistega dobička, po množini vojakov, kateri bo uknjiženi na njih hišah, 30°/o pa s« prihrani za stavbeni zaklad. Vodja na dalje naznanja dopis tukajšnjega vodstva vojaške bolnice, v katerem se povprašuje, ali bi se meščanska vojašnica v slučaji mobilizacije prepustila kot bolnica. Vodstvo je odgovorilo na ta dopis, da je vojašnica za bolnico na razpolaganje, nikakor pa vodstvo po premoženji svojem ne more pripraviti vse za bolnico potrebne oprave, ker ne more znati, koliko časa se bode vojašnica kot bolnica rabila. Pač pa prepusti vodstvo vbo dosedanjo opravo tudi bolnici v porabo. Nadalje naznanja vodja, da se je zahvalilo tukajšnje poveljstvo za 40 gld., katere je lanski občni zbor dovolil za zboljšanje kosila v meščanski vojašnici nastanjenih vojakov na cesarjev rojstni dan. Dohodki in stroški leta 1887 znašali so 30G3 gld. 14 kr, ostalo pa je razen prej naglašene uloge v blagajnici še 108 gld. 42 kr. Prečita se izvestje gg. preglednikov o računskem sklepu iu izjavi se vodstvu zaupanje občnega zbora. Gosp. Regali želi, da bi se izkazal v poročilu stan premoženja v obče. Vodja g. Hora k odgovarja, da je poslopje meščanske vojašnice cenjeno na 40 000 gld., koliko pa je še prihranjenih novcev, se je danes natanko povedalo. Dolga vojašnica nema nikakega. Po nasvetu gosp. vodje izvoli zbor overovateljema zapisnika denašnjega občnega zbora gg. dr. S tare t a iu umirovljenega polkovnika gosp. Seemanna; za skrutinatorje gg. Ničman, Bili na in Regali. Za preglednike računov izvolita se gg. M. Muk in Josip Gerber. V odbor dosedanji gg. odborniki: T r t u i k Franc, B i 1 i n a Ferdinand, Mila ve c Jakob in Kremžar Anton. Za poboljšanje kosila v meščanski vojašnici nastanjenih vojakov dovoli zbor letos ua cesarja rojstni dan v spomin 40 letnice 50 gld.; za požarno hrambo Ljubljansko 10 gld. in po nasvetu g. Trtnikaza Trnovske farne cerkve potrebe 20 gld Nasvet g. Pakiža, da bi se dovolilo „Katoliškemu rokodelskemu društvu" 50 gld. podpore, se ni odobril. Koncem seje naglašal je g. dr. S tare, da je danes g. J. N. Hora k otvoril 25 letni občni zbor. Vse je bilo pred 25 leti pri društvu popolnem zavoženo, polno je bilo dolga. A gospod Ho rak je s svojo krepko delavnostjo pripravil vse zopet na pravi tir. Ne le, da je meščanska vojašnica danes popolnem brez dolga, dasi je v teku let dozidala še lepo po-Blopje, katero je stalo nad 10.000 gld., dospelo je podjetje in to le po skrbi g. Horaka tako daleč, da dobi vsak soposestnik iz doneskov toliko, da bode popolnem prost doneskov, katere mu nalaga nova postava za vojaško nastanjevanje. Zato izreka gosp dr. Stare presrčno zahvalo vseh soposest-nikov gosp. Horaku izražajoč gorko željo, naj bi gosp. Hora k še dolgo vrsto let stal na Čelu temu meščanskemu zavodu. ZakliČe mu trikratni „Živio", kateremu zbor jednoglasno naudušeno pritrdi. Gosp. J. N. Horak zahvaljevaje se pravi, da je res neumorno, z veliko naudušenostjo deloval za ta meščanski zavod Prevzel ga je s 5250 gld. dolga, v jako zanemarjenem stanji, a ne le, da je staro poslopje dobro popravil, dozidati je bilo i mogoče novo poslopje, katero je stalo nad 12.000 gld. Sedaj je vse na zadovoljstvo vojaških oblastev lepo urejeno. Z veseljem deloval bode i nadalje na korist zavodu, izreka presrčno zahvalo na njemu izraženi častitki, na kar zborovanje sklene. — (Policija) je v soboto zvečer prijela trgovskega pomočnika Marka Pšeničnika, rodom iz Kapel pri Brežicah, ker je v g. J. Perdana prodajal niči na cesarja Josipa trgu, kjer je bil mesec dnij v službi, okolu 50 gld. drobiža pokral. Pšeničnika, ki je svoje zlo dejanje priznal, oddali so deželnemu sodišču. — (Na Šmarni gori,) kjer je bil včeraj velik shod, pokral je včeraj popoludne okolu 5. ure neznan tat iz zakristije vso za cerkev nabrano miloščino. Sumna sta neka ženska iu možak, ki sta ob rečeni uri obotavljala se okolu cerkve. — (Iz Senožeč) se nam piše, da se je volitev novega občinskega odbora Z vršila na splošno zadovoljnost in v največji slogi, katera naj tudi v bodoče vlada mej zavednimi občani Senožeškimi. —. ( M a I o n e d e 1 j s k o bralno d r u š t v o nam piše: Gospod profesor A. Raić blagovolil je podariti našemu društvu 5 gold , za kar se mu izreka presrčna hvala. — (Vinarsko društvo v Štanjelu) imelo je dne 10. t. m. v Tomaji svoj občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni gg.: Predsednikom jednoglasno A. F a b i j a n i iz Štanjela; v odbor pa : Fran Čeme iz Tamoja, Josip Živic, Josip Fa-bijani iz Kobdilja, Anton P up is iz Tamoja, Alojzij Fabijan iz Avbera in Ivan Moče var iz Štanjela. Telegrami „Skvenskerru Narodu': Dunaj 28. maja. (Oficijalno.) Delegaciji sklicani na 9. dan junija v Budimpešto. Pariz 28. maja. Več časopisov izraža se proti Tiszinemu govoru o razstavi. „Siecle" zahteva, da Goblet na to odgovori. — Na pokopališči „Pere Lachaise" bile včeraj ob obletnici, ko se je 1871. leta komuna zatrla, demonstracije, pri katerih so se anarhisti in Boulangisti sprli. Dve osobi z revolverji lahko obstreljeni. Berolin 28. maja. Zdravje cesarjevo povoljno navzlic nekolikoj utrujenosti. — Pri prezidavanji kraljevskega gledališča podrl se je del strehe in podsul 40 delavcev, izmej katerih so jih doslej 26 izkopali, mej njimi šest mrtvih. Berolin 28. maja. Državni kancelar se je včeraj zvečer v Berolin pripeljal. Po Ljubljani se trosi — zopet jedenkrat za premeno — zanimljiva dogodbica glede soproge moje o nekem klobuku. Svarim torej vNaecga raztrošati take luži, ker bodem sodnijski postopal proti zlobnim jezikom. (381) Ivan VVfilfling. Zanesljivo zdravilno Hredtttvo. Osobe h slabim prebavljenjeni, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S oi d i i t z-pra šeku. Škatljica stane i gld. Vsak dan razpošilja po poštuera povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dn naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (31 — 7) „LJUBLJANSKI ZVOM" »toji (331—121) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ----cSLPi-------ra.gt---re.-frj Vabilo na naroebo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 ,, 50 „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I ,, 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ B4F~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. TJprnvništvo ,,Slov* Naroda*'r. Tržne cene v Izubijani dne 26. maja t. 1. ,1. Ir. Pšenica, hktl. . . . 618 Rež, „ ... Ječmen, „ ... 4 22 390 Oves, « ... 3 09 Ajda, „ • . .. 4 22 Proso, „ ... 4 22 Koruza, „ ... Krompir, , ... i 5 52 1 9G Leča, „ . . . 12 — Grah, „ . . . 13 Fižol, , . . . 11 - Maslo, kgr. . I1 ~ Mast, n U i 70 Speli 11 i Sen „ —,56 Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ Koštrunovo . „ Pišanec...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 | loietr. „ mehka, 4 „ i —i>6' — 90 ~ \ - 56 — 4f> L—66 — 36 ;!— 70' -35 2 32 196 ': 6 60 •1 lf< IiOteriJue srečke 26 maja. Na Dunaji: 83, 7, 10, 19, V Gradci: 10, 8, 35, 19, 85. 39. Meteorologično poročilo. i Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. =0 S 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7319 mm. 730 7 mm. 730 9 mm. 16-4"C 23 2° C 150° C brezv. m. j z. si. jz. jas. jas. d. j as. 0-00 mm. "S* s t— 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7325 mm. 731- 7 mm. 732- 1 mm. 13 2° C 21 0° C 16-00 c brezv. si. vzh. si. vzh. d.jas. d. jas. d. j as. 0-5 mm. dežja. Srednja temperatura 18-2° in 16-7°, za 2-3° in 0 6° nad normalom. D"Utxl&diB2£efa "borza* dne 28 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes gld. 78*55 — gld. 78-55 -J 80-25 — 8025 y 109-70 — JJ 109-65 it 9305 — n 9305 n 866 — — n 86H-— 279-70 — n 279-40 n 126-75 — ■ 126-70 n n 10-03 V, _ n n 1003 » 5-95 — n 5-95 62 12»/, — „ 62-12'/, Srebrna renta .... Zlata renta..... 6 marčna renta . . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije .... London....... Srebro ....... Napol........ C. kr. cekini..... No m Ako 111 ii r K i1 , 47. državne srečke iz 1. 1854 250 gld. "131 gld. 50 Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 168 „ 25 Ogerska zlata renta 4°/0......97 „ 20 Ogerska papirna renta 5°/0 . ... P5 ,, 30 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ 50 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ : 0 Zemlj. obč. avstr. 4Va°/0 zlati zast. listi . 127 „ 70 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 40 Kreditne srečke......U gld. 179 ,, — Radolfove srečke..... 10 „ 20 „ 25 AJtcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 103 ,, 25 Tram mway-drnšt. velj. 170 gld. a v. . 225 „ 50 kr. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno npllvajoče prt vieh "boleznih želodca. Heprekosljiva pri pomanjkanji si usti do jedij, •Ubem io'.idol, smrdeči naju. napenjanji, kislem podiranji, koliki, selodćavam kataru, agagi, ako as nareja pesek tn piano ter «e nabira preveč aleaa, pri alatonici, gnjnsn ln bljuvanji, glavobolji (6e isvira bolečina ia aelodca), krči t aelodci, zapiranji ali aabasanji, preobloienji celodoa ■ Jedjo ali pijačo, glistah, bolaznlb na vranici, na, jetrih ali alataj alli. — Cena stoklenicl a navodilom, kako se rabi, 35 kr., vel. steklenici 60 kr. Glavno salogo Ima lekar 1* v itoi. BRAD V v Kromerial (Moravsko) Marijaceljske kapljico neto nikako tnjno sredstvo. Njih sestavine navedeno so na navodu, kako rabiti, ki se pridene vsnkej steklonici. — Pristne v skoro vseh lekarnah. %m «4» A Kl I.o ! Tristna Marijaceljske kapljice se mnogokrat ponarajajo In posnemajo. — Dn nt* prlatue, mora vsaka stekla-nloa imeti rudee aavitek a forenjo varslvpiio snninko in s iin vodom, klsko rabiti, ki aa pridene vsakej steklonici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. Hnnel -n t Kro> merlal. Prlitne Imajo: V I.|ul>IJmil: lekar Oabr. Piccoli, lekar Jos. Hwoboda. — V Po«t<».|lnl: loknr Fr. Baccsrcich. — T SUolji Lnkll lekar Karol Fabiani. — \ Radovljici: lekar Aleksander Roblek. — V H 11 v "m : lekar Dominik Hi/zoli, loknr Berg-■ nai.n — T /Vii m ii i b u i Likar J. Moćnik. — V i riiiiinl|l: lekar Jan. m . - (789—Su) ijMgjil Važno za trpeče na prsih in plnčib. Neogibno potrebno zoper kašelj, hrlpavost, zasllzenje, katar in oslovski kašelj, za tuke, ki žele dobiti Ćilt in krepak glas, za škrofoljnaste, krvione, slabotne, bledlčne in krvlrevne jo sok kranjskih planinskih zelišč, i/mf m poillViNloriio liisliiu iipnoin in želczoiu poiursiiii. "^BLi Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva se v (615—21) LEKARNITRNKOOZ7 zraven rotovža v LJubljani. ■ Razpn&ilja so vsak dan po posti. ■■" T nj c i : 25. maja: Pri Slonu: llerz z Dunaja — PitBcbman, Singer z Dunaja. — Stiassnij z Dunaja. — Kusmanck, Šušter iz Kleč. Heinrich iz Trsta — Spitz iz Trsta. Pri Malici: Rohne iz Ribnico. — Lorenc, Grin, Jetman, Miillner z Dunaja. — Telger z Dunaja. — Dupelj iz Zagreba. — Stanko iz' TeSena. — Obrezr iz Vrbnike. — Ba-romin z Duuaja. — Lowy z Dunaja. Pri HVNtri jHlte 111 cesar-Jlt "VVimer z Dunaja. — Ma-rušič iz Trsta. Marek z Dunaja. 1 mrli so v Ljubljani: 26. maja: Franca Orošel, čevljarjeva bfii, 9 dni, Trnov ake ulico št. 3, za jetiko. 27. maja: Meta Prežel, Sivelja, 29 let, cesta na južno železnico it. 1, za gnjilostjo. — Antonija Svetek, delavčeva hfii, 5 mes. Hrenove ulice St. 14, za katarom v črevih. ■litra ln K'i.oiVii pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljene, kajti to jo glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše iltmun'v .«■»•**/#.•■ f t *», da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in .slulii deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč j ako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, henierojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, uapravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljmt.vh-t» Anmave sfVfisitm postal in so hplošno razširil, l i9itol£l«3n.!ea. 50 j t t-., £5 stole lonioi 1 (fld. Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklrane dopise na vse kraje proti' poštnemu povzetju svote. Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima iih strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3" v nemščini, češčini, madjarščini in francoščini, nn pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. JP*v«.v* dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi ll. ii(A(.\i ic-jiu lekarna „pri črnem orlu" Praga, št. 205—». V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Birachltz, lekar; Jo«. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baccarclch, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem .M i- s tu : Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jo«. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-»tofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirner, lukar; O. B. Pontoni, lekar. gaj- Vse lekarne v Avatro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi s na tisoče zabvalnih pisem priznano: ^tsužI^o domače 3^a.suzilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prBa unamejo ali st rdi ju. pri oteklinab vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zanohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v koleuib, rokab in ledjih, zoper potno noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakom dolu telesa sploh, vratnoj oteklini. Vse bule, oteklino in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. W ikntljicaH po 2.% in 3S kr. (178—5) SVARILO ! ^or 80 Prftško univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-j jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetloinoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. lfalKaiu za ulio. SkuSeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklcnica 1 gld. av. velj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vo&njak. Lastnina in tisk „Narodu« Tiskarne*.