Isto xvn.. *tev. nr tJUBUm, VEDCLJZ. UL RDI 1981 Cena 10 dtt SLOVENSKI Izdaja m tlaka Cmsopisno-saložnUko podjetje Slovenski poročevalec * OLrekzor: Rudi Janhnha — Glavni Ln odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomlifeva ulica štev. s, telefon Itev. 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica Otov. S il-, telefon štev. 23-522 do 23-525 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica Ste*. I, telefon Stev. tl-896. za ljubljanske naročnike 20-453. za zunanje 21-532 — Poštni predal zs — Tek. r. 60-KB-6-Z-367 » Mesečna naročnina M din Predsednik republike pokrovitelj filmskega festivala i Beograd, 19 maj el Predsednik fcepublike Tito je sprejel pokroviteljstvo nad III. festivalom jugoslovanskega filma. Jej bo od 14. do 25. juiija v Pulju. K* Obisk delegacije Zvezo borcev na Poljskem Beograd, 19. maja. Ob proslavi osvoboditve poljskega mesta Ostvienczina, kjer je bilo med drugo svetovno vojno zlo. glasno Hitlerjevo koncentracijsko taborišče, bo Zveza boTcev Poljske priredila od 22. do 29. maja mednarodni teden solidarnosti pristašev odpora. Pro-nlave se bodo udeležili zastopniki iz 12 držav. Zvezo borcev Jugoslavije bosta zastopala člana njenega centralnega odbora paško Krstič in Janez Vipotnik. Slovo sovjetske sindikalne delegacije Beograd, 19. maja. Iz Beogra- Ba je danes odpotovala v Moskvo sovjetska sindikalna delegacija, ki se je tri tedne mudila v naši državi kot gost Zveze sindikatov Jugoslavije. Od članov delegacije g sekretarjem sovjetskih sindikatov Polinom Korobovom na čelu so se poslovili na zemunskem letališču člani centralnega sveta Zveze s:ndikatov Jugoslavije, kakor tudj veleposlanik ZSSR Nikolaj Firjubin z osebjem veleposlaništva. FRANCOSKI OBISK f SOVJETSKI ZVEZI KOMCU Ploden In odkrit razgovor Oba državnika sta poudarila, da so razgovori omogočili v prijateljskem ozračju preučiti mednarodne probleme, ki so velikega pomena za mednarodne odnožaje — Bulganin je poudaril prizadevanje obeh strani, da bi razumele druga drugo in našle pot k rešitvi problemov NOVA IMENOVANJA ▼ izvršnem svetu LRS in v republiški državni upravi Moskva, 19. maja. (Tanjug-AFP) Predsednik sovjetske vlade vami In Izraelom na podlagi, ki Bulganin in predsednik francoske vlade Guy Mollet sta nocoj ob 19.54 po moskovskem časn podpisala v Kremlju sporočilo o francosko-sovjetsklb razgovorih, ki so se začeli 17. t. m., kakor tudi skupno Izjavo o kulturnih odnošaj&h med obema državama. Podpisovanju so prisostvovali člani obeh delegacij in predstavniki francoskega veleposlaništva, a sovjetske strani pa še maršal Zukov, sekretar CK KP Sovjetske zveze Sepilov, Mikojan, Kaganovfč, Pervuhln, Fureova in Mihajlov. Ko se je po podpisu sporočila rokoval s Guyem Molletom, je Hruščev dejal: »Menim, da to ni konec, marveč šele začetek,« s čimer sta soglašala tudi Guy Mollet in sovjetski zunanji minister Molotov. , Sporočilo pravi, da imata vladi obeh držav razorožitev za nujno mednarodno vprašanje ter poudarjata posebni pomen nuklearne razorožitve in uporabe nuklearne energije izključno v miroljubne namene. S tem v zvezi sta obe vladi odločeni nadaljevati napore, da bi bil dosežen sporazum o nujnih ukrepih, k; bi bili usmerjeni na pomembno zmanjšanje oborožitve in vojaških moči petih velesil. V zvezi s tem priznava francoska vlada pomen nedavnega sklepa sovjetske vlade o nadaljnjem zmanjšanju oborožitve in vojaških moč; v Sovjetski zvezi. Glede gospodarske pomoči nezadostno razvitim državam »o sovjetski voditelji izrazili naklonjenost do osnovnih misli v predlogu francoske vlade o tem vprašanju, pri tem pa so si pridržali pravico do načina uporabe tega načrta, ki jim je bil izročen in zasluži pozorno proučevanje. Predstavniki Franclje eo izjavili, da ao se z zanimanjem seznanili z izjavo sovjetskega zunanjega ministrstva o položaju na Srednjem vzhodu. S tem v zvezi bosta obe vladi podpirali pobude OZN, usmerjene na miroljubno rešitev spornih vprašanj med arabskimi drža- VEUCASTEN SPREJEM REPUBLIŠKE TITOVE ŠTAFETE a mnoga leta bi bila sprejemljiva za prizadet© strani. • Eporočilo nadalje pravi, da obe vladi pozdravljata prispevek predsednikov ženevske konfe-rece o Indokini, da bi bili uresničeni ženevski sporazumi in da bi se utrdil mir v jugovzhodni Aziji. Glede Alžira so sovjetski predstavniki izrazili upanje, da bo francoska vlada »našla rešitev za to pomembno vprašanje, ki bj ustrezala duhu naše dobe in koristim narodov«. Obe vladi sta dosegli tudi soglasje za razvoj francosko-so-vjetskih trgovinskih odnošajev. V Parizu se bodo meseca septembra začela pogajanja za sklenitev triletnega sporazuma o blagovni zamenjavi. Določeno je, da bo sporazum začel veljati s 1. januarjem 1957. Sovjetski predstavniki so izjavili, da bi se ta zamenjava brez omejitev in trgovinske diskriminacije lahko povečala med obema državama za približno trikrat v primerjavi z zamenjavo v letu 1955. Dosežen je bil tudi sporazum o uvedbi pomorske plovbe med francoskimi pristanišči in sovjetskimi pristanišči na Baltiku. Sporazum o kulturnem sodelovanju določa povečanje kul- Po mnenju predsednika Bul-ganina je očividno, da čedalje več držav v svetu osvaja načelo koeksistence v medsebojnih odnošajih in kažejo pripravljenost za sodelovanje. Tako ee Včeraj 19. maja je bila seja Izvršnega sveta LS LRS pod predsedstvom Borisa Kraigherja. Izvršni svet je v zvezi z začetkom dela novih republiških upravnih organov in zaradi odhoda dosedanjega podpredsednika Izvršnega sveta dr. Marjana Breclja in članov Izvršnega sveta Zorana Poliča in Franca Popita na nova službena mesta .utrjujeta mir in varnost naro- v Beograd izvršil novo razdeli- dov. Narodi Sovjetske zveze in Francije, je dejal Bulganin, pričakujejo po razgovorih nadaljnjih korakov za utrditev zve* med državama. Sovjetska vlada bo storila vse, kar bo od njo odvisno ,da se bodo te zvez* zboljšale in jih nič ne bo motilo. Hkrati upa, da bo tudi francoska vlada delala v lati smeri. Bulganin Je na koncu nazdravil sodelovanju Francij* in Sovjetske zveze in predsedniku ' francoske vlade Molletu. Tudi francoski predsednik vlade, ki je govoril za Bulga-ninom, je dejal, da ao razgovori s Sovjetsko zvezo omogočili, v prijateljskem ozračju in odkrito proučiti mednarodne probleme, ki so velikega pomena za mednarodne odnošaje. Dodal je, da se bo francoska vlada trudila, da bi razpršila nezaupanje in nerazumevanje, ki je nastalo v svetu po vojni, ker meni, da je treba tako iskati pota za ureditev nerešenih tev funkcij v Izvršnem svetu in Stane Kavčič, novi podpredsednik Izvršnega sveta LRS temu odgovarjajoč* prilagodil svojo notranjo organizacijo. problemov. Pokazalo se je, da Imenovani so smo imeli prav, ko smo mislili za podpredsednika Izvršnega tako, ker .so razgovori v Mo- sveta LS LRS Stane KAVClC, za srečo socialistične domovine! Ljubljana, 19. maja. Tisoči pionirjev in pionirk, mladincev In mladink, pripadnikov JLA in meščanov so ob 17. uri pred vhodom v Tivolski park pričakali nosilce republiške Titove štafete. Nemirno pričakovanje, E katerim je množica zrla po 1'rešernovi in Cankarjevi ulici, od koder so prihajale štafete, je bil izraz najboljših želja prebivalcev Slovenije tovarišu Titu ta njegov 64. rojstni dan. Slovesnosti so prisostvovali Številni predstavniki množičnih organizacij, med njimi Mitja Ribičič, predsednik Zveze TVD »Partizan«, ki je kakor vsako leto tudi letos vložila mnogo truda pri organiziranju štafete, generalni podpolkovnik Nikola Karanovič, nadalje predstavniki političnih organizacij, člani izvršnega sveta Slovenije in drugi. Nekaj minut po 17. uri so zvoki vojaških fanfar oznanili, da se tribuni bližajo štafete. Med silovitim ploskanjem množice in -prisrčnimi vzkliki pionirjev se je pred tribuno uvrstilo 9 štafet. Palico glavne republiške štafet« ja izročil Francu Kimovcu-2igi, predstavniku SZDL Slovenije, Saša Bi-žal, načelnik TVD »Partizan« iz Kočevja. Za njim je štafetno palico JLA izročil generalnemu podpolkovniku narodnemu heroju Nikoli Karanoviču kapetan I. ki. Živko Svrkota, palico enot Proletarske divizije iz Postojne pa poročnik Aleksander Trajkovski. Zatem je Franc K— moevc-2iga sprejel še štafetne palice, v katerih so bili pozdravi in tople želje, ki jih predsedniku Titu pošiljajo prebivalci rudarjev — ln Avto-moto zveze Slovenije. Končno je še prisrčno in hrabro izročil štafetno palico mali predstavnik slovenskih pionirjev. Po sprejemu štafetnih palic se je njihovim nosilcem zahvalil v Imenu predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Franc Kimovec-Zigs. S toplimi besedami je orisal osebnost predsednika Tita, njegovo veliko skrb in trud za mir v svetu in poudaril priljubljenost, ki jo uživa pri vseh miroljubnih narodih. V imenu enot JLA na področju Slovenije je nato sprego- turne, znanstvene ln tehnične izmenjave med obema država- skvi omogočili, da se sedaj bo- ki prevzame Ije razumemo. Predsednik francoske vlade je poudaril, da je še vedno razlika v glediščih obeh držav o raznih važnih vprašanjih, toda »nismo izgubili upanja«, je dodal. Sedaj ne smemo vztrajati pri razlikah. Predsednik francoske vlade Je nadaljeval, da morajo posamezne države, zlasti velike, računati s stališčem in' koristmi drugih držav. Razgovori v Moskvi so dali - povod zg upanje, da bosta vladi upoštevali to načelo. Na koncu je Guy Mollet poudaril, da bo ohranil v zelo prijetnem spominu gostoljubje, ki ga j« uživala francoska delegacija v Moskvi. ma. Francija je izrazila pripravljenost povabiti skupino sovjetskih inženirjev, naj obiščejo naprave francoske komisije za atomsko energijo. Izjava o kulturnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Francijo, ki Je bila .objavljena po podp-'su sporočilaT o razgovorih sovjetskih in francoskih državnikov. poudarja’ soglasje za zagotovitev boljšega vzajemnega sodelovanja med obema državama na področju književnosti, umetnosti, znanosti, tehnike, zdravstva in prosvete. Obe vladi sta Izrazili namen zboljšati izmenjavo šolskih učil in knjig ter znanstvenih in tehničnih publikacij. Doseženo je b;-lo tudi soglasje o čim tesnejšem sodelovanju na področju radia tudi predsedstvo notranje-političnega odbora v Izvršnem svetu; za predsednika Gospodarskega odbora Izvršnega sveta VIKTOR AVBELJ; za sekretarja Izvršnega »veta NIKO ŠILIH. Dosedanji sekretar Izvršnega sveta Matija Malešič' je postavljen za državnega sekretarja za finance. Dalje so Imenovani: za predsednika Sveta za šolstvo MILKO GORSlč; za predsednika Sveta za kulturo in prosveto BORIS KOCI-JANClC; za predsednika Sveta sa zdravstvo OLGA VRABIČ; za predsednika Sveta za sode alno varstvo TONE FAJFAR: za svetnika pri Izvršnem svetu sta imenovana dr. RUDOLF OBRACUNC za področja zdravstva in socialnega varstva in RADO TETERNEL za šolstvo. Na podlagi zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji so v LR Sloveniji til* državni sekretarji; državni sekretar za finance —» MATIJA MALEŽIC; državni sekretar za notranja zadeve — MITJA RIBlClC; državni sekretar za pravosodno upravo — Dr. TEODOR TOMINŠEK; direktor Zavoda za gospodarsko planiranj* — ING. VIKTOR KOTNIK. Pri Državnem sekretariatu za finance je imenovan za državnega podsekretarja Dr. DANILO DOUGAN, pri Državnem sekretariatu za notranje zadev* pa BOGOMIR PERSlC. V sekretariatih Izvršnega sveta so imenovani: za sekretarja za zakonodajo 'in organizacijo — Dr. J02E GLOBEVNIK; za sekretarja za splošne gospodarske zadeve — Ing. LUDVIK KREMŽAR; za 'sekretarja za blagovni promet — Dr. BORIS PUC; za sekretarja za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve — Ing. MARJAN TEPINA; za sekretarja za promet — MILAN UDOVC; za sekretarja za delo — Dr. MARJAN DULAR; za sekretarja za kulturo in prosveto — VLADO VODOPIVEC; za sekretarja za šolstvo — LUDVIK GABROVŠEK; za sekretarja za zdravstvo —-LOJZE PIŠKUR za sekretarja za socialno varstvo — NIKA ARKO; za sekretarja za občo upravo i — ADOLF ARIGLER. Na tej seji' je Izvršni svet sprejel še Odlok o načinu sestave novih republiških svetov, Odlok o določitvi zavodov in organizacij ki volijo svoje predstavnike v republiške svete in Uredbo o ustanovitvi Zavoda za proučevanje šolstva. voril generalpodpolkovnik, na- in televizije ter Izmenjavi fil- PO VOLITVAH V AVSTRIJI rodni heroj Nikola Karanovič. Poudaril je, da se pripadniki naše ljudske armade pridružujejo številnim čestitkam delov- sončnih Slovenskih goric, Koprskega, Bovškega, Prekmurja nlh ljudi Slovenije. — a posebnimi pozdravi belih Ugodno ozračje Za zboljšanje zvez med Grčijo in Sovjet, zvezo Atene, 19. maja. (Tanjug). V Članku, za katerega računajo, da je prišla pobuda z uradne Etrani, piše časopis »Vradini«, da razgovori, ki jih je imel sovjetski veleposlanik v Atenah s podpredsednikom in drugimi člani grške vlade, dopuščajo ugotovitev, da je ustvarjeno ugodno ozračje za zboljšanje zvez s Sovjetsko rvezo. Odnošaji bi se zboljšali, kakor piše časopis, na gospodarskem in kulturnem področju, glede političnih pogledov pa obe državi vztrajata pri gvojih dosedanjih stališčih. Časopis piše dalje, da je Grčija zvesta Atlantskemu paktu in poudarja, da Sovjetska rveza ne povezuje svojih želja ga zboljšanje zvez z Grčijo s Gospodarski razgovori Franclje z vzhodnoevropskimi državami Pariz, 19. ma,ja (Tanjug) Francoska vlada je te dni začela uvodne razgovore z vzhodnoevropskimi državami za ©bnovi-ev aJi raz-lirrtev ekonomskega sodelovanja. Romunska, češkoslovaška in poljska vlada so že prej izrazile pripravljenost, navezati tesnejše gospodarske stike s Francijo. Trgovinska zamenjava med državami Vzhodne Evrope, vštevši tudi Sovjetsko zvezo, in Francijo bo fr kratic cm dosegla vrednost blizu Sto milijard frankov na leto. VREME Stanj« dne 19. cnaja: Sirjenj* vpliva frontalnih moteij preko na. šlh krajev se nada/ljuje. vendar »e njilh glavni del že zadržuje na Alpah. Napoved u nedeljo! Menjajoč« pt-lačno vreme, popoldne rwgnje_ Cie h krajevnim ploham. Temperatur« brez bistven« sprememb*. spremembo njenega stališča. Ne smemo pozabiti, piše »Vradini«, da je prišlo, odkar je zlasti Grčija polagoma odstranila vzroke, ki so bili povod za nesoglasja in sumničenja, do zboljšanja zvez tudi v političnem pogledu, zato je pričakovati, da bo to zboljšanje še napredovalo. Članek navaja isto tudi za razmerje Grčije do držav Vzhodne Evrope in izraža prepričanje, da bo po stikih, ki jih je sovjetski veleposlanik navezal z grškimi predstavniki, prišlo na sovjetski strani do stvarnih izrazov. Po govorih je zapel Akademski pevski zbor »Tone Tomšič, nato pa je Franc Kimovec-2iga izročil republiško štafetno palico njenemu nosilcu Saši Bi-žalu, k: bo ponesel predsedniku Titu tisoče in tisoče najboljših želja prebivalstva Slovenije. Štafetno palico e pozdravi enot JLA na področju Slovenije bo Izročil maršalu Titu kapetan I. klase Živko Svrkota, pozdrave Avtomoto zveze pa Jure Černe. Vse tri štafete so, toplo pozdravljene od množice, pohitel* proti Zagrebu. Štafete, ki so *e stekale i* vseh smeri Slovenije v Ljubljano, so na vseh poteh pozdravljali mnogoštevilni preb!, val d. Posebno lepe sprejeme so jim priredili na Jesenicah, na Bledu, v Kranju, v Kamni- mov. Obe vladi sta se sporazumeli o vzajemnem Izdajanju sovjetske puiblksoije v Franciji In francoske v Sovjetski zvezi. Dosežen Je bil tudi sporazum o otvoritvi čitalnic v Franciji in Sovjetsk; zvezi, ki bi vsebovale dela i* književnosti, znanosti in tehnike. Predsednik sovjetske vlade Bulganin Je nocoj v Georgijev-ski dvorani Kremlja priTedil na čast predsedniku francoske vlade Guyu Molletu slavnostni sprejem, med katerim sta Bulganin in Mollet imela govor. Proučili smo najvažnejše mednarodne probleme, je dejal Bulganin, ter odnošaje med našima državama. V razgovorih je bilo najbolj značilno to, da sta obe strani govorili »zelo odkrito«. Obe strani sta pokazali prizadevanje, da bi razumeli druga drugo in našli pot k rešitvi mednarodnih problemov, je dejal sovjetski premier. Gospodarske težave Raab za novo koalicijo — Pred azgovori OVP ln socialisti o sestavi nove avstrijske vlade — Začetek nepričakovanih gospodarskih težav DunsJ, 19. maja. Vodstvi obeh glavnih avstrijskih strank, od katerih lahko štejemo OVP (Avstrijska ljudska stranka) za prvega, SPO (socialiste) pa za dragega zmagovalca pri volitvah, sta se v tem tednu že sestali ▼ svojih strankinih prostorih, kjer sta vsako zase analizirali volilne Izide in napravili načrte za nastop ob razgovorih za sestavo nove vlade. Kakor je bilo uradno sporočeno, naj bi se začeli pogajati prihodnjo sredo, sliši pa se, da bodo verjetno Predstavniki obeh strank izkoristili dopust ob tukajšnjih praznikih v nedeljo in ponedeljek sa neuradne razgovore o sestavi nove vlade. V javnosti vse bolj prevladuje koalicijski vladi dali OVP kon-prepričanje, da bo šefu stranke cesije?«. Raabu, ki je dobila ob volitvah največ glasov, uspelo sestaviti skupaj s socialisti novo koalicijsko vlado. To prepričanje se je utrdilo predvsem po Raa-bovi izjavi, ki jo je dal po kon- Prihodnjj teden, ko »e bodo začeli. razgovori za sestavo nove vlade, bo šele razkril vse težave, ki stoje novi koaliciji na poti. Ze danes pa ne manjka ugl- čani seji vodstva OVP in kjer banj o sestavi take vlade. Poje svaril pred propagiranjem leg kanclerja Raaba naj bi bil ku, v Novi Gorici, v Ajdovščini, To Pa ne pomeni, je nato nada- vlade skupno z FPO — Scharf ponovno vicekancler, do Postojni, Celju, v Šoštanju, v ljeval Bulgann, da smo se spo- protj socialistom, ki je dobila sedanji državni sekretaT Graf leti (generalni sekretar OVP), k; se je že v okviru stranke z velikim usipehom ukvarjal z zunanjo politiko, medtem ko bi dr. Gschnitzer kakor tudi dosedanji zunanji minister Figi prišla v poštev za mesto predsednika skupščine. Bolj kot sestava nove vlade vznemirjajo avstrijsko javnost glasovi o podražitvi živil. Kancler Raab je že v sredo opozoril na nevarnost, ki preti od strani navijalcev cen, kakor tudi na vzdržnost pri plačah. Kaže, da je le predvolilna kampanja s silo tiščala tendenco naraščanja cen. Tako poroča sedaj komunistična »Volksstimme«, da se je pivovarniški kartel dogovoril že pred volitvami o podražitvi piva za 30 grošev, kar namerava se- Zasaviu ln drugod. razumeli o vseh vprašanjih. daj tudi jzvesti. Današnja »Welt pri volitvah komaj 8 mandatov, naj bi prevzel ministrsko mesto presse« pa poroča še o veliko Raab se Je zavzemal za novo v novem obrambnem ministr- resnejši podražitvi, in sicer Sprejem XU*ve Štafet* na tclbm* gre* Tlvelakiaa £*Tfr*m X Ljubljani koalicijo in dejal, da OVP ne srtvu. Razdelitev Waldbrunnerje- fcruha 0(i 3 4 šilinga na 4,4 pri bo postavljala nikakršnih neu- vega ministrstva (ta naj bi po jjiiogramu ter žemelj od 40 na pravičenih zahtev, vztrajala bo nekaterih vesteh prevzel mini- 50 grogev_ ce upoštevamo, da je na spoštovanju volje volivcev«, strstvo za energetiko in izkori- 5e vedno nerešeno vprašanje Pristavil pa je, da je treba v ščanje atomske energije v mir- mleka čigar nizk© cene priti-bodoče onemogočiti vsak poskus nodobne namene) je na dlani. s^ajQ ’vse ^olj proizvodnjo na-ponovnega motenja sodelovanja Razpustitev tega ministrstva je, vzdojj ter ,ja je na drugi strani obeh velikih strank. Jasno je, kot je znano, glavna zahteva stalnE[ zah,teva po zvišanju naj-da se misli tu na onemogočenje OVP. Waldbrunnerja v njegovem ob- Tudi vprašanje, kdo bo zase-Sirnem dosedanjem resoru — del prvo mesto v zunanjem mi-ministrstvu za promet in podr- nistrstvu, je siprožilo precej š-žavljena podjetja —, ki ga po- njo debato. Dosedanji zunanji gosto označuje socialistom na- minister Figi bo moral zapustiti sprotni tisk za »socialistično to mesto, ker se mu očita pre-Bastilio«. malo odločno stališče v odnosu Od strani vodilnih socialistič- do sosedne Italije za rešitev južnih voditeljev ni bilo po volit- notirolskega vprašanja. Tirolci, ...... vah nikakih uradnih izjav. Krat- ki so najbolj zainteresirani na ® 'v .T ka poročila v tisku o stališču, tem, da bi prišel na to mesto ki ga mislijo zavzeti socialisti odločen mož, kj naj bi čutil s vlare- okrog 11 milijard dinarjev, od jela _okrajnl ^ Prora^__v_ zn#* česar je odpadlo na obnovo v ožjem pomenu besede pr bliino polovico, ostali del pa na investicije v prometu, gradnji stanovanj. komunalni, kulturni ter socialni dejavnosti. Od leta 1952 do konca leta 1955 je bilo v okraju nadalje investiranih siku 724 milijonov dinarjev. F. M. Pomofi Španskim Invalidom antiiaiistom Beograd, 19. maja. Zveza borcev in Zveze voj. vojaš. invalid. Jugoslavije sta nakazali 400.000 4n drugi potrošniki, kakor tudi od cen, po katerih se pohištvo prodaja. Večje oživljanje trgovine s pohištvom lahko pričakujemo torej le od pocenitve njegove proizvodnje. Pocenitev pro- zarad; pozebe nekaterih kmetijskih kultur in zmanjšanja investicijske graditve v primerjavi z 1955 večja le za 2%. Med osnovnim; letošnjimi nalogami je kar največ možno izkoriščena že obstoječa, v glavnem 15 mlijard dinarjev. Približno kot podporo španskemu polovico tega zneska sta dali zdrujenju invalidov — antifaši-zveza in republika v obliki st0V( ki' iive v Franciji. To kreditov, dotacij in direktnih je poslalo jug osi o- investicij teh oblastnih organov vanaklm organizacijam borcev na tem področju, ostanek pa je meseca marca prošnjo, v kate-b:l pridobljen na račun olajšav na,vaja težavne okoliščine pri planu na tem področju jj>anskih invalidov antifašistov, ustvarjenih sredstev zvezi in na račun lastnih sredstev. S to veliko pomočjo družbe je bila na tem področju ustvar- izvodnje pa je s svoje strani vodnje v celoti, kar bo jeveda _ ^ zgrajena odvisna od skrajšanja potrebne- zahtevalo daljši čas, vendar pa -ka in dru»a zmoglji- ga delovnega časa za izdelavo ti primeri kažejo različna po.a ndust o a " da ge posameznih vrst pohištva in in možnosti za povečanje in ob- vosA* _ . . taein# ■ • enem pocenitev proizvodnje na vsej fronti lesno-predelovalne industrije pri nas, ki Jih še zdaleč nismo v celoti izkoristili. vrst poh opreme, to je od dviga storilnosti v proizvodnji in pri delu sploh. Le če bodo podjetja opustila preširoko proizvodnjo, omejila število svojih proizvodov ter prešla na množično proizvodnjo posameznih vrst standardiziranega in tipiziranega pohištva in opreme ter s tem na specializacijo proizvodnje, bo mogoče proizvodnjo poceniti m povečati promet s pohištvom. O pocenitvi in specializaciji proizvodnje pohištva, kot je znano, je razpravljal že plenum sekcije za pohištvo pri Strokovnem združenju lesno-industrij- postav' okraj Koper na lastne noge. Za to mu je družlba zadnja leta z velikim! Investicijami ustvarila temeljne pogoje. jena solidna osnova za nadaljnjo pot , k; se sme, kakor že rečeno, opirati v prihodnje le na lastne napore in na pravilno izkoriščanje tega, kar je bilo ustvarjenega s to pomočjo. Po daljši razpravi na ločenih sejah, ki ni prinesla nobenih bistvenih sprememb, je bil Z-ek Do leta 1951 so prejeli t; kraji, predlog plana v celoti sprejet. SPREMEMBE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU Samo dva razreda v vlakih Cene bodo ostale neizpremenjeno — Pospešeni vlaki bodo ukinjeni« uvedeni pa sezonski brzi vlaki Expressa. Po novem voznem redu Posvetovonle pedagogov o filmu Beograd, 19. maja. Center za znanstveno—prosvetni in kulturni film sekretariata za prosveto pri zveznem izvršnem svetu in Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih zadev sta napovedala za 21. in 22. maj posvetovanje pedagogov iz vseh držav. Na posvetovanju bodo razpravljali o dia-filmu in filmu v šolskem pouku, o izdelavi filmov te vrste in o usposabljanju prosvetnih delavcev za uporabljanje dia-filma in filma pri pouku. Mednarodni tedaj o mlekarstva V Zagrebu se bo 3. julija začel mednarodni tečaj o mlekarstvu. ki ga bo priredila organi- Nosilci glavne republiške štafete na vrhu Triglava MODERNIZACIJA TRGOVINE S KMETIJSKIMI PRIDELKI vozili kot navadni potniški vlaki. I1CIU Beograd, 19. maja. Po podatkih iz glavne direkcije Jugoslo- skih podjetij Slovenije, prve dni vanskih železnic bo v vsej Evropi 3. junija uveden nov vozni februarja tega leta. red na železnicah. Pri nas vosnt red ne bo bistveno izpremenjen, Iz obširnega gradiva, ki ga je pap pa bodo od tega dne dalje uvedene nekatere izpremembe v pripravila za navedeni plenum železniškem prometu, komisija za specializacijo pri sekciji za pohištvo, je razvidno, £a zboljšanije potniškega proda potrebujemo samo v Slove- meta bo na železnicah od tega ni ji letno 10.000 šolskih mizic. dne dalje ukinjen 3. razred na 20.500 stolov za učence, dijake v3ek vlakih, kar pomeni, da fin predavatelje, 730 šolskih bosta samo dva razreda. V pot-omar in 500 katedrov; za obno- ni|kih vlakih bo'do cene dose-vo obstoječega pisarniškega po- danjih vozovnic za 3. razred vehi št v a v proračunskih urad:h ^a[e za 2 dosedanje cene 2. raz-ter ustanovah in gospodarskih reroŠčajo večje gradbene kapa- la proizvodnjo salonitnih plošč večje hitro-ri v gradnji. V dolo- Posebej ^ je treba poudariti, da za pokrivanje zgradb, s čimer čenem številu držav se montažna imamo že precej razvito Midustij-prihranijo velike količine le- gradnja stanovanj naslanja na in- sko proizvodnjo mednadsrropmih sa pri izdelavi strešnih kon- dustrijsko proizvodnjo elementov konstrukcij (armirano-betonskth strukcij. V' preteklem letu je na bazi cementa (Francija, Belgi- nosilcev). Prav tako v velikem ob-začela 'ndustrija že proizvajati ja) v nekaterih državah zopet na segu proizvajajo bloke raznth dt-brezšivne cevi iz železa in alu- montažne dele iz lesa (skanakiav- menzi j in profilov iz mešanice be-minija za potrebe fasadnih od- ske države), v neitacerih pa gra- tona in žlindre, ki se naijjx>Rt>ste-rov pri gradnji večnadstropnih dijo začasne montažne hiše s pre- je uporabljajo namesto opeke. Iz-stavb. V letošnjem letu se bo tež no uporabo aluminijastih mon- delujejo rudi armorano-betonske ta proizvodnja povečala 8 do 10 tažnih delov (Vel. Britanija). dele. kakor okvire za cfcna, jžloke krat. Industrija plastičnih pro- Montažno gradbeništvo, ki s nad okni in vrati betonske ogra-izvodov tud' proizvaja podolit, svojo hierostijo daje pogoje za u- je iipd. ki bo lahko uspešno zamenjal spešnejšo reševanje stanovanjske Sedanja izbira proizvoditjegrad- parket. krize, mora sl on eri na standardu- b eniških stroiev sploh ne izčrpa Ker lahko pričakujemo pri- zjrami proizvodnji montažnih de- seznama vseh »rojev im naprav, manjkljaj pri posameznih vr- lov in elementov. Brez standardi- ki jih uporabljajo za stanovanjske stah gradbenega materiala, bo zacije proizvodnje v okviru iebra- al>i v drugih sektorjih gradlbeoi- treba zlasti pri kritičnih zelo nih tipov d ne moremo zamisliti šrva. V okviru tega asortimenta varčevati. Zamenjava lesa in ekonomične montažne gradnje, lahko razpoložljive industrijske železa z aluminijem. Keraktmo. Proizvodnja vseh montažnih de- kapacitete zadosrijo _ potrebam azbe-otno-cementn' proizvodi in lov na industrijski osnovi pomeni gradbeništva tudi pri intenzivni drugim materialom naj pome- vsekakor industrijski način stano- stanovanjski izgradnji, ki bi pa ni eno izmed osnovnih smernic va.nl?tse izgradnje, ki likvidira se- nedvomno zahtevala spremembe stanovanjskega gradbeništva, jonski znača.i stanovanjskega v strukturi proizvodnje izgradnjo. Ta usmeritev bo od- naloga industrije pa je, naj za- gradbeništva. Največ ji dej nalog »kih strojev. Prav tako bi lahko atranila primanjkljaj pri po- četo delo v tej smeri nadaljule. v zvezi z gradnjo se ooravi izven * koooeracsio med ood'tel* v ok- »ameznih vrstah materiala (na Z narodno gospodarskega stali- gradbišča - v tovarni, medtem viru obstpnečih kapacitet zagoto- pr. cementa), kljub temu pa bo SCa bodo spremembe v strok- ko se z uporabo velikih strojev na *oli potreben ob«eg proizvodnje proizvodnja nekaterih vrst turi potrolnje gradbenega ma- gradbišču opravlja edinole mon- m naprav V vsakem primeru je gradbenega materiala še na- teriala ne samo pocenile stano- taža že izdelanih elementov. Hi- industrija dolžna, da pomaga » prej zaostajala za možnostmi ln vanjsko izgradnjo, temveč bodo trost v gradnji in odstranjevanje vpliva na zaželeno dinamiko sta- potrebami potrošnje. Med kri- sprostile kritične vrste materi- zaključnih obrtniških ded potnem- novanjske izgradnje. citete, ki se bodo lahko nedvomno preusmerile na gradnjo stanovanj. Sama preusmeritev pa zahteva določen čaa. Prav tako tudi gradbeno obrtništvo v svoji sedanji obliki ni sposobno, da b; lahko zadostilo potrebam razširjene stanovanjske izgradnje. Sodelovanje industrije za dosego hitrejšega tempa stanovanjske izgradnje je prvenstveno odvisno od njerih možnosti, da proizvaja za gradbišča stanovanjskih poslopij zadostne količine nekaterih vrst najvažnejšega materiala in celotno industrijsko proizvodnjo tega materiala, ki ga prčakujemo v naslednjih petih letih. Spremembe v strukturi celotnih investicij bodo prav gotovo sprostile večje količine gradbe. nega materiala za stanovanjsko škodljivca! Kmetijski inštitut Slovenije inotar s 5625 ks bo dob * ta i:n-liijanska tvrdka »Fiat«, pomožne motorje oz bodo 'izdelali v naši ■državi. Ladja bo imela hrz-ine 13 navtičnih milj na uro. Racunaijo, nevarnemu da bo iziročena Arlanrski plovbi v Dubrovniku ob koncu februarja leta 1958. Sporočamo žalostno vest, da je preminil v starosti 53 let naš dragi inž. ALOJZ TERČEK docent fakultete za agronomijo, gozdarstvo • in veterinarstvo , Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 22. tnaja 1956, ob 15. uri iz Nikolajeve veže na Zalah. ŽALUJOČI OSTALI Za vedno nas je zapustil naš nepozabni HANO OGOREVC, starejši K zadnjemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek, 21. maja 1956 ob 16. uri na pokopališču v Novem mestu. Prorimo za tiho sožalje! Žalujoči: žena Marija, sin Hano t družino, hči Doris z družino in ostalo sorodstvo. Maribor, Ljubljana, Montreal. Novo mesto. Svobodni Egipt Modemi Egipt danes praz-touje važen datum. Po 74 letih ftilave borbe proti angleškemu kolonializmu je Egipt naposled. dosegel polno svobodo in riezavisnost. Po angleško-egiptovskem sporazumu iz oktobra 1954 so se do 20. maja 1956 morale umakniti z egiptovskega ozemlja vse angleške iste. Angleški imperij je s eueško bazo izgubil važno postojanko na Srednjem Vzhodu. Borba egiptovskega ljudstva Sa nacionalno nezavisnost je bila dolga in krvava. Umirajoči imperializem se je z vse-•mi sredstvi boril proti egiptovskim težnjam za osvoboditev. Napredek je bii počasen, ker so na čeiu Egipta bile izdajalske vlade, ki so v strahu pred lastnim narodom skr'-vaj ipaktirale z imperializmom. Sele vojaška vlada polkovnika Nasera je uresničila dolgoletne želje egipčanskih patriotov. Mladi oficirji so odločno zahtevah od Angležev, da zapustijo Egipt, in oktobra 1954 sklenili sporazum o evakuaciji. Mnogi so takrat obsojali vojaško vlado, češ da je bila ■preveč papustlj’va, ko je podpisala neugoden sporazum, ki daje Angležem pravico do vrnitve na egiptovsko ozemlje, če bo v prihodnjih sedmih letih napadena katercbkoli arabska država ali pa Turčija. Bali so se tudi, da bodo kasneje Angleži izigrali sporazum. Toda kasnejši razvoj je pokazal, da je bil sporazum pozitiven in nujno potreben za Egipt. Vojaška vlada je z njim dobila proste roke v zunanji in notranji politiki, kajti na njo ni več pritiskala S0.000 mož močna angleška armada, ki je bila stacionirana v sueški bazi, komaj SO km od Kaira. Sporazum o evakuaciji je ojic-rjem omogočil obračun z najbolj zagrizeno versko reakcijo— Muslimanskimi brati in obračun z oportunistom Nagibom. Sele po sporazumu je vojaška vlada lahko napovedala neke skromne načne za socialne reforme. Posebno pozitivne posledice sporazuma so bile v zunanji politiki, kjer je Egipt dobil proste roke. Po srečanju premiera Naserja s predsednikom Titom in premieram Nehrujem je Egipt pristopil k deželam, ki so se borile za mir in aktivno koeksistenco. To politiko je odločno zastopal na konferenci v Bandungu, v borbi proti Bagdadskemu paktu in proti vsem poizkusom imperialističnih sil, da razbijejo arabsko enotnost in vključijo države Srednjega Vzhoda v svoj tabor. Kljub pritisku in protestom zahodnih sil, je kupil češkoslovaško orožje, priznal pekinško vlado in poglobil politične in ekonomske odnose z Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi deželami. Veliki so uspehi, ki jih je v zadnjih dveh letih dosegel Egipt. Gotovo bodo v bodočnosti ti uspehi še večji, ker na njegovem ozemlju ni več okupatorskih čet. Svobodni svet pa je dobil z neodvisnim Egiptom močnega zaveznika v borbi za. mir in blagostanje človeštva. M. K. St. in — 20. maja 195« J SLOVEHSD P0B0CEV1LEC J ib. 3 1 VOLOM KAMPANJA V ITALIJI Kdo bo zmagal? Vse stranke pripisujejo upravnim volitvam velik politični pomen — Osrednji problem, ki ga naj bi reSili italijanski volivci, je še vedno usmerjenost krSčanskodemokratske stranke i. 19. maja. (Tanjug.) - Predvolilna kampanja političnih strank za administrativne volitve, ki bodo prihodnji teden, je pred zakljB&kom. Danes in jutri bo v ItaUJi nad 30.000 političnih zborovanj, na katerih bodo govorili zastopniki rasnih strank. Volitvam pripisujejo vse stranke laredni politični pomen. Čeprav ere za krajevne upravne volitve, so dobile le-te pečat splošnega političnega glasovanja■ in sicer predvsem zaradi naslednjih okoiiš&u: Pirvič, parlamentarne volitve leta 1953 niso dale jasnih rezultatov, ki bi omogočili sestavo strnjene politične parlamentarne večine. Vladni štiristransfcarski biofc, ki je sestavljal vlade po volitvah leta 1953. je dobil na teh v-olitvah pravzaprav samo nekaj več kot 48°/o glasov, kar torej nj prava politična večina. Administrativne volitve naj bi temu bloku zagotovile absolutno večino, oziroma ga dokončno diskreditirale kot'zastopnika večine. Drugič, od lanskih' parlamentarnih volitev so se na mednarodnem in notranjem področju zgodile mnoge strari. ki so močno vplivale na spremembo v razmerju političnih sil v državi in. na svetu. Toge razlike med političnimi grupacijam«, zlasti meščansko sredino in levico so se sedaj ublažile, zmanjšale pa so se tudi razlike med političnimi postojankam; teh grupacij. Nedeljske administrativne volitve naj bi bile nekak barometer obsega teh sprememb in valovanja političnih sil. Osrednji proMem, ki naj bi ga rešili italijanski volivci, se vrti vedno okrog krščanske demokratske stranke kot največje politične formacije v državi. Sama usmerjenost te stranke v levo ali desno lahko povzroči sestavo trdnejše parlamentarne in politične večine, ki hi bila sposobna dati določeno obliko doslej heterogeni politiki vlade: I>a se bodisi dokončno usmeri proti desničarskemu konservati-vizm.u ali pa proti levičarskemu reformizmu. Zategadelj se tudi vsa volilna borba vodi dejansko okrog usmerjenosti; krščanske demokratske stranke. Levičarske stranke, komunisti, socialisti in neodvisne socialistične skupine skušajo s pridobitvijo čim-večjega števila glasov pokazati krščanski demokratski stranki, da je napočil čas. ko je treba izvesti napredne socialno ekonomske reforme, in jo tako prisiliti k sodelovanju z levičar- skimi političnimi silami. Monar-hofašistična nacionalistična in ekonomska desnica, zbranj v liberalni stranki, imata istj namen: Z pridobitvijo čim več j ega Števila glasov prisiliti krščanske demokrate, da hi se dokončno odlomili za desničarski konservativni blok. Vodstvo krščanske demokratske stranke se skuša rešiti tega pritiska z leve in desne s tem, da dobi absolutno večino, ker upa, da bi bilo v tem primeru sposobno obdržati svojo dvosmiselno politično smer in politični monopol v državi ter se izogniti sodelovanju tako z desnico kot z levico. Pri prizadevanjih-za monopo-lizacijo političnih postojank v državi je krščansko demokratsko vodstvo dobilo popolno oporo Vatikana. Uradno glasilo vatikanske stranke »Osservaibore Romano« — tafeo so storili tudi katoliški škofi v državi — je pozvailo vse vernike, naj glasujejo za klerikalno stranko in omogočijo sestavo absolutne klerikalne večine v državi. Ta klerikalna gornja je pod vplivom koncepcije o Ik^itolliškem inte-gralizmu«, v smislu kaiterega naj hi absolutna klerikalna oblast s pomočjo vere omogočila polarizacijo družbenih sil in razredno razdelitev yolivcev po njihovih socialno ekonomskih koristih. Razen Vatikana sodeluje v volilni kampanji tudi druga ne_ strankarska sila Trojni pakt kapitalističnih federacij«. Pred- temi volitvami so se konfederacije industrijcev, trgovcev in agrarcev združile in ustanovile slkupen odbor, čigar naloga je dejavno posredovati v političnem boju v državi in omogočiti lconseirvativno politično večino. Kapitalistične konfederacije so vložile v volilne namene 28 milijard lir, ki so jih razdelile na politične grupacije, na katere želi troj ni pakt dobiti vpliv. Spričo tako širokih političnih poudarkov bodo nedeljske občinske volitve pravzaprav odlo- čile o usodi Segnijeve vlade. 2e sedaj imajo v rimskih političnih krogih za gotovo, da bo prišlo do spremembe vlade, kolikor bi krščanska demokratska stranka dobila absolutno večino. V tem primeru bi prišel za predsednika vlade sedanji generalni sekretar stranke Fanfani. Ce bodo krščanski demokrat; ostali pri sedanjih postojankah, se bosta bodoča politika in sestava vlade ravnali pač po moči, ki jo bodo na volitvah dosegle druge politične grupacije. Ce bodo ostale meščanske stranke sredine pri svoji dosedanji moči, ima Segnijeva vlada upanje, da si bo podaljšala življenje. Če pa se bo utrdil desničarski blok, bo vlado ponovno prevzel v svoje roke Fanfani. kateremu so monarhisti, neofašisti in liberalci že naprej obljubili podporo. Morebitni močni porast levičarskih političnih grupacij bi povzročil, kakor pričakujejo, precejšnje spremembe v sami krščansko demokratski stranki in nove spore med liberalci, delavsko kmečkimi silami in konservativnimi vrhova. O usodi in . Dnlles: »Ta milijon In Četrt vojakov dviga tak prah, da se ie ne vidi oljčna vejica, ki jo držim v roki!« PŠMOBILIVIRALI JUG0SL0VANSK0-BRAZILSKI 0DN0SAJ1 Razširitev trgovine Obstajajo možnosti za nadaljnjo razširitev trgovinske zamenjave med FLfiJ in Brazilijo Beograd, 19. maja (Tanjug). Jugoslavije iz Brazilije se je Brazilsko tržišče je do leta v^v^a.u V1.UUV1. w m Lani Je bil° povečanje trgo- močno povečal, in sicer do 2,6 J950 poznalo samo nekatere usmerjenosti krščanske demo- vinske zamenjave med Jugo- milijona dolarjev v letu 1950 jugoslovanske izdelke, v zad-kratske stranke bo odločil na- slavijo in Brazilijo posebno na 13,9 milijona lani. To dej- njem .času pa čedalje bolj ku-cionalni svet, ki je sklican za visoko. Vrednost Jugoslovan- stvo so v jugoslovanskih go- P^je tudi drugo industrijsko 3. junija, tik po volitvah, kar skega izvoza je narasla za več spodarsfcih krogih pozdravili blago — razne vrste motorjev, imajo v Italiji pravtako za zna- kot desetkrat v primeri z le- z zadovoljstvom, saj kaže na ?leKtr.ičnih svedrov, dvigal, menje, da imajo te upravne vo- tom 1950 in dosegla skoraj 15 nadaljnje možnosti za pove- kmetijskih strojev, stružnic, ldifcve izrazito politični značaj. milijonov dolarjev. Tudi uvoz čanje zamenjave. transformatorjev itd. Junija letos se bodo začela pogajanja o nadaljnji trgovini med Jugoslavijo in Brazilijo-, ki bodo po *r-em sodeS ponu-Len dogodek v gospodarskih zvezah obeh držav, jugoslovanska industrija je sposobna nuditi daleč večji asortiment svojega blaga kot doslej, n. pr. mostovne konstrukcije, manjše hidrocentrale, ladje. V skladu s to razširitvijo bi se povečal tudi jugoslovanski uvoz iz Brazilije, predvsem uvoz kave, kakaoa, boiu- 00V0B 3AR0SZTA NA SESTANKU POLITIČNIH KADROV ,Obžalujemo napake1 V gospodarstvu je prišlo do znižanja proizvodnje — V načrtu imajo administrativno reformo Budimpešta, 19. maija. Kakor tijskem življenju ter načela kolek* p-oroča madžarska brzotjavna ti v nega vodstva, agencija MTI, je prvi sekretar Mathias Rakosy je nato govoril partije madžarskih delovnih lljuidi o rehabilitaciji in dejal, da bo Maithias Radvosy iz.ja>viil včeraj na pri hodni je tedne izvedena zadovo- ♦ 1 | No podlagi 115. Člena statuta okraja Gorica ♦ I razpisuje I | personalna komisija okrajnega ljudskega spodarski napredek Sovjetske zveze, kar po njegovem mnenju velja sedaj tudi za Madžarsko. Povsod v svetu pa so baža in podobnih pridelkov. XX. kongres razumeli kot ob- Pot k povečanju zamenjave nekem sestanku paTtiijaiih kadrov Ijivo in popolnoma. Vsi socialni sodbo stalinizma v vseh nje- je olajšana tudi s sistemom da je 6sdi>uo dopuščaii kuilt oseb- damdkra-i, ki so bili prej prijeti, govih oblikah in posledicah, kreditiranja, ki so ga v zad-. nosti in ga vežkirait tudi ipodpiral, so bili sedaj izpuščeni. kar pa Rakoszy ne vidi ali pa njem času osvojili v jugoslo- Govoreč o pomenu. 20. kongresa Govoireč nato o nocranji poditi- noče, da bi drugi videli. vanski izvozni politiki, treba K.P Sovjetske zveze, je- Rakosy ki, je Mathias Rakosy izjavil, da Odklanjati stalinizem samo pa bo vložiti dosti truda, da se dejal, da 'e bilo čaščenje osebnosti so smernice o drugem petletnem z borbo proti kultu osebnosti odstrani jo bol j tehnične kot razširjeno'tudi v državah ljudske planu vzbudile odobravnjt. Glede pomeni zoževati borbo proti ekonomske ovire, ki so prišle demokracije in tudi! na Madžar- prejšnjih napak v gospodarstvu, njegovim posledicam, ki jih je do izraza v začetku tega leta skem in da so se škodljivi vplivi ki jih je sreba popraviti, je orne- čutiti zares na vseh področ-le-tega polkazaili na vseh področ- nil, da so delničarska stranpot a j'h življenja na Madžarskem. jih' partijskega on državnega živ- privedla do znižanja ; proizvodnje Rakoszyjeve grožnje »o ener-Ijenja. . Na tem področju, • je de- in narodnega dohodka v letu 1954 gični borbi proti malomeščan-ial Rakosy, mora samokritika piri- v tolikšni meri, kolikor ne pomni- skim elementom, ki koncen-ti od zgoraj. jo, oduar ;e biiO na Madžarskem trirajo pozornost množic na Is~.il stvar je bila tudi glede ne- uvedeno načrtno gospodairsrvo. Stalinove napake in na kršit-zakonitiah dejanj, ki izvirajo iz Raikosy na koncu dejal, da ve socialistične zakonitosti« ča!čen,ja osebnosti Treba je od- imaiio na Madžarskem v načrtu pa dišijo po omejevanju razkrito un iskreno povedati, da sem admin-scraitivne reforme. prav o vzrokih, ki so dovedli bil, če so se dogajale tako resne Mathias Rakosy je govoril na do raznih negativnih posle- odboro Gorica kršitve zakonitosti, krov jaz, ker sestanku političnih kadrov, ki ga dic. u-M -- ^— —i—je sklical budimpestanski odbor Kljub tem pomislekom pa je sem bel na najvažnejšem položaju in vplivale na občutno nazadovanje zamenjave v prvem trimesečju. Za utrjevanje gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Brazilijo so velikega pomena tudi mešane zbornice, ki so bile ustanovljene predlani v Beogradu in Rio de Janeiru. Naloga zbornic je, organizirati in olajšati promet, posredovati spoznavanje gospodarstvenikov s tržnimi možnostmi Ju- partije. Na sestanku je Ho na- nedvomno potrebno pozdraviti goslarje oz. Brazilije itd. Delo *iisko vods’JTO iedeloma ^>daoivoir- več članov centralnega ko- dejstvo, da so tudi na Mad- zborn'c Je P«nesl° doslej po- ; ' . ™:JLHIn nairtiie tarskem začeli resnejšo raz- meml?ne uspehe, zaradi česar a Kupujte knjige Založbe ►SLOVENSKI POROČEVALEC« natečaj zg naslednja delovna mesta: REFERENTA ZA STATISTIKO srednja strokovna izobrazba NAČELNIKA ZA DELO višja strokovna izobrazba no za to in laihko ste prepričani, miteja in poiirbiroja partije, tovariši, da nam je isbreno zaJ, posebno pa jsz oožaJujem, da so Rakoszyjevo priznanje na se-se pri nas dogajali tako resni pri- Stanku političnih aktivistov v meri kršlove zakonitosti. Budimpešti, kateremu so pri- V tem času vodscvo partije ni sostvovali najvišji madžarski izvaij&lo sistema nadzorstva par- partijski funkcionarji, je prvi tije in države nad varnostno resnejii poskus, da se sklepi službo, s čimer bi onemogočilo kr- XX. kongresa KP Sovjetske šitev zakonitosti. To je bila glav- zveze izvedejo tudi na Mad-na naipafta, za ka.t Zato so de.lavcj postavili zahtevo. da jim dvignejo plače za 50 o/o. kajti vsak manjši dvig ne bi v ničemer spremenil njihovih življenjskih pogojev. Vlada na te zahteve ni privolila, ker se je po eni strani baJa, da bi s takim ukrepom izgubila na avtoriteti, po drugi strani pa bi to nujno vodilo v še večjo inflacijo. Tako je v aprilu prišlo najprej v Pamploni, nato v San Sebastianu, Guipuzcoi in drugod do velikih delavskih stavk, fci so ponekod trajale tudi nad Sest tednov. Vlada je ukazala zapret; podjetja, kjer so delavci stavkali in prisilila tiste delodajalce, ki so privolili, na dvig delavskih plač. da so od svojih sklepov odstopili. Bilo je tudi nekaj aretacij, toda na splošno je bila reakcija vlade milejša, kot j« bila po stakah v letu 1951. Čeprav je Franco v govoru, ki ga je imel 24. aprila v Huelv!, skušal ta milejši postopek upravičiti s trditvijo, da se »vlada čuti močnejšo in je zato lahko velikodušna«, je precej očitno, da je resnica ravno 'nasprotna. Trije s*ebri. na katere «e je opiral Francov režim: Falanga, cerkev in vojska, se vedno bolj nagiba vsak na svojo stran, Francovo nihanje med njimi pa znatno slabi stabilno*" režima. Vojska je ljubosumn, na Falango. Falanga na vojsko (Francu so falangi-sti silno zamerili, ker je na letošnjo kome- moracijo za Primom de Rivero prižel v vojaški in ne strankini uniformi). Največjo nevarnost pa za Franca predstavlja še vedno mladina (po uradnih statistikah je 68 o/o prebivalstva mladine, ki nima nobenih osebnih vezi z državljansko vojno in zato tudi ne čuti prave povezanosti s Falango) ter delavstvo. Prav tako pa tudi ni slučaj, da so najhujše stavke izbruhnile ravno v baskovski provinci. Ne glede na to. da so delavci te pokrajine ie od nekdaj veljali za najbolj napredne, Je prav tako tudi dobro znano, da niti Baski, niti prebivalci Navarre iv Katalonije, niso Se opustili avtonomističnih tefenj, ki so jih gojili njihovi predniki. Te tetnje se kažejo tako v javnih govorih lokalnih predstavnikov, kakor tudi v zelo razširjenem (ilegalnem tiska, za katerega sicer oblasti trdijo, da prihaja I* Franclje, kar pa ne drži povsem, kajti prav v zadnjem Času Je bila poplava avtonomističnih letakov. C«vWnt guverner Barcelonske pokrajine Aredo Coiunea je v govoru. ki trn Je imel 14. aprila. *n-panom dejal: »Pred dnevi ste do. bil! po posti I* Francije Izvode lista »Estatut Cntali«, toda vi. ki ste zavedni ljudje, ki imate izknS nje In niste pozabili na pretek. lost. se sam o zeražate nad tem. kar bi moralo biti nozablieno na veke vekov..'.« - Toda neTto'*ko kasneje Je isti funkcionar prizna! prednost* decentralizacije ln nujnost. da do tega pride v Kataloniji. Pole« Falange le imel Franco. kakor smo ie omenili, doslej glavno onoro v vojski In cerkvi Kar se tW"e vojske, je generallsimn* 2*. apHlr, v. S»»vilil izjavil. *-» ta ..•»•'ctovlia »hrbtenico domovine«. Vendar pa ie I* '»n i*ieogl*vje p» 1« mladina, ki Je !ras’a po državljanski vojni ir *. želi svobodnejžega razvoja in se nikakor ne more sprijazniti s tem, da so ji zaprli vrata v svet. Med to mladino so posebno močni liberalistični vplivi. Režimski listi napoveduj ejo ustavne spremembe, da se bo Franco odpovedal funkciji šefa vlade, šefa zakonodajnega telesa in šefa falangistitnegia gibanja in. bo obdržal le položaj poglavarja države. Sekretar Falange Arrese pa napoveduje reorganizacijo kadrov in obnovitev ter osvežitev falangističnega gibanja. za katerega pa zahteva tudi večje odgovornosti pri vodenju države. Težko pa j« zaenkrat ugotavljati, kakšno vlogo imajo pri zaostrevanju krize v Španiji napredne komunistične im socialistične sile, kajti delati morajo v najstrožji tajnosti in mnogokrat so najboljši socialistični borci skriti tudi pod krinko fa-langisitičnih funkcionarjev. Nedvomno je bil njihov vpliv močan tako pri študentovskih demonstracijah v Madridu, kakor tudi pri delavskih stavkah v Pamploni in drugod. Gotovo j« namreč, da Kihanj* kakršne so bile študentovske demonstracije in delavske stavke, ne morejo povzročiti činitelji, ki ao sicer vzrok krize (razprtije med Falango, cerkvijo in vojsko), temveč lahko le organizirane napredne organizacije, ki morajo zarp'* ■"o- Sojev ostati še skrite, njihovo moč pa je kljub temu čutiti; A. Stanovnik } ■ATi več nostora. P=^ V Katmanduju, v čudoviti keleni dolini pod snežnimi vršaci Himalaje so kronali nepalskega kralja. Petkrat božanski Mahendra je dobil na glavo med zapletenimi budističnimi obredi, tako zapletenimi, da se je ceremonija več-Tcrat zataknila, ko so menihi brskali po svetih knjigah, milijon dolarjev vredno krono s perjem rajske ptice. Bilo je levo in slovesno, da nikoli tega. Z vseh strani sveta so se zgrnili v oddaljeno prestolnico napol pravljičnega kraljestva odposlanci. Se visokorodni Ma-hendrin kolega iz Butana, k'-je še bolj božji in še bolj bogu za hrbtom kot Budin ljubljenec iz Katmanduja, je poslal čez hribe in doline svojega moža ... Dve milji dolgi sprevod vojakov, menihov, ministrov in odposlancev, iskrih konj in kraljevih slonov ne bo kmailu pozabljen. Odposlanec ljudske velesile iz Pekinga in zastopnik njenega britanskega veličanstva sta družno dobila morsko bolezen, zibajoč se na dostojanstvenem slonu. Kaj takega se lahko zgodi samo v Katmanduju ... V Katmanduju, tem čudovitem mestu, imajo en sam hotel. Tega so zasedli odposlanci iz kraljestev, cesarstev, zveznih republik, konfederacij, islamskih republik, ljudsk'-h republik in iz republik. Vsi na kupu. Prijatelji in sovražniki. Zabavali so se nadvse lepo. Kitajec je priredil pojedino za vse, le za Amerikan-ca ni bilo prostora. Zato je moral sedeti ves večer v svoji sobi. In ni ostal nikomur nič dolžan: na njegovem pirova-nju za Kitajca ni bilo prostora. V Katmanduju, tem pravljičnem. mestu, kajti samo tau se kaj takega lahko zgodi. fr Na tem svetu so Nemci narod, ki rad razkriva in pojasnjuje, po navadi, kadar je tre-ba povedati, da je kriv nekdo, ki ni tisti, ki naj bi bil. Zato ni čuda, če so knjige z naslovom »Entdeckungen« ali »Ent-hiillungena najbolj pogoste pri Nemcih. Kot na primer knjiga z naslovom »Sedem usodnih odločitev«. Sedem polomov v drugi vojni in sedem generalov, ki pripovedujejo, da so že vnaprej povedali, da ne bo šlo. Set^eda jih niso poslušali, zdaj pa imajo. Vsega skupaj je pa kriv Hitler, norec, tepec, ignorant, šarlatan in tako naprej. To je sicer res, toda če so gospodje von Manteuffel, Zeit-zler, Beyerlein, Blumentritt, \Vestphal in drugi tako dobro vedeli, da ne bo šlo, zakaj se jim je ljubilo dolga leta prepričevati norca? In nazadnje, ker so dobri in miroljubni ljudje, zakaj se sploh jezijo! Ker pri najboljši volji niso mogli pegazi ti sz-eta za norega Fiihrerja? IDOM JE ONSTRAN Palestinski problem, ki je v lad.jc« i.su m»lod»nc zavrel do prave vojne, je videti nereJljh. Re*itev pa je veliko bolj preprosta in lažja ko« Je videti na prvi uosled, a prej mora v glavah in »rcih ljudi dozoreti. Za to bo treba (ih- Resniea pa oatane in ta Je, aa je treba le dobre volje. Morda se ne strinjam* P™* * vsem, kar je napisala angleška pnMiei*tka MITCHISON r reviji »New Statesma« and Kation. — v podrobnostih - v bistvu pa ji lahko »»o pritrdimo. Jordana - » , . T ,__••• pirJi:, „ katerih saniaio na. kar ostaja šest dolgih 'let akoraij ne- delaJe ,pridno,’ naporno spremenjena in v vsakem očimih milijona palestinskih beguncev, sc terah so delane pridno, naporno bom zmotila samo ra nekaj tiso- in počasi, samo z golimi rokami čev. Sicer pa, kdo se spi oh potni- m s košaro za plevel m kamen£ di, da bi mislil o beguncih kot obdeluje zd»] velijo bolj u^nko-posamezn&ih? Pac. Nekaj l-judi' vi«) kak kibbuiz z modernim« se: ženski, kot sta Ruth Black v Najblusu ali ^ in ni fred Goa te v Zorki. Bili sta tam v imenu nekakšne cerkvene organizacije ~* učite) jioi morda ajli nadzomici-Potem so se nenadoma, brez opozorila, zJh<Če se ne ac.rojj m ob dostojnih delovnih poljih. Namesto dolgih črnih oblek, okrašenih na prsih s težko spremenjena in v vsakem od ntjih več tisoč ljudi v skraJjou. rcvsciru. Rodi se veliko otrok. Ce k>dlo misli na kontrolo rojstev, -doba odgovor, da žonsks«m ostaija samo to» da rodijo svojim možem sinove — hčere ne stejeijo in da jim je vsaj takra% ko so noseče, če. Namesto, da bi ponižno sto-.pale za možem, ki jaha družinskega osla, namesto, da bi noside vsa bremena in se otroka ali lew., OKjrasenm na praui » • —j ----, 7. • vezenino, nosijo tam dekleta hi a- zivLjeaje mado bolj pn^anesslljivo. t i i '______________________ V Vi.t-iKnU me.il &o tudi Vasi» V hribih ob meji so tudi vasi, ki jih je Črta odrezala od stare zemilije na zahodni iplanoti. Tu bt človek pomislil, da bi malo dobce volje lahko iprineslo cudeze. Toda z uradne seram se dobra volja ne kaže, temveč samo strahovito oz racije sovraštva. Na emi straot izgovairjajo besedo »Zid« tako, ko* so jo najbrž izgovairijaili v na- iDektorie. Vse, XaT iNeKaij mea nj-imi jui jc y w . .v . * j • fe ogromen korak možnih. Zdaj se grizejo leto za cistiom Nemd.ji, na drn^ «nu > . ° ■■ i .. ui«— ^ r>a eeslo. da ie »samo mrLev je storjenega, na bcčje iiz strahoitne umazanije begunskih taborišč. Nihče tudi ne vipraša, za en« *n za dnige sveto mesto. Ali bo ta neuradna dobra to- Naomi Miiitchiscm) : / .1 1 iviv —— —--------- < t letom v kočah iz Mara, po obu(?- pa je geslo, da ,e »samo mrtev iL*T£i'Lmz&Jtzz »m rž^sž gaTitM« ts? - -- ^ 'e hom in reko Jordanom, kjer se vijijo. __ zemlja spušča prod slanim, raz- Otroo v strahotno prenapol- ^ „ --- jedenim gričem ob Mrtvem mor- njenih srnah kažejo vehko id*- l,a zadostovala za mir. Zdi se mi, ju ima svoje posestvo. Brez na- ro koznjh m drugih bolez.ni Ne- da moramo to dobro voljo pod-makanja ni bilo mogoče doseči kateri ljudje p«rav?jo, da se ualjo piirati povsod, k,jer jo naijdemo. V nič. S-rokovnjaki so rekli, da bo komunizma. Ne b. se čudala. No- zameno za mir bi Izrael ^ lahko našel samo žveplo, če bo kopail ben drug nauk jun ne nudi vekKo »prejel neka,) beguncev, tu m tam vodnjake. Toda imel je srečo. Pr- upam ja. Ali pa res misutjo, da bo- popravil ^mejo m temu ali onemu vi vodnjaki so naleteli pod plast- do AraDci pognali 2ide v morje povrnil škodo. V zameno za vsaj jo ilovice na sladko vodo. Začel in jim vnuh njihove vasi kjer delno omvltjenije meje m mogoče je namakati, uporabljal je razpr- bodo živeli,_ seveda ne tako kot za uporabo kakšnega pnr^a klce in iarke in tako zdaj po- zda.j Izraelci, ampak tako kot ne- bi se Jordanu izplačalo od Zd.ru-spravi vsako leto tri pridelke ze- koč, za silo životarili? Ali so to Ženih narodov sp-reijeti denaf za len ja^e, ki jo strokovnjaško umi- njihove sanje? Ak pa morebiti sa- vekkinacnt naselitve beguncev, jejo, razdelijo po kvahteti in za- njaijo kaj boljšega, ker so musli- I„ celemu svetu b, se v/p acajo vijejo, povrhu pa še iko, bana- mam, ki ,mi ,e pn srcu idead pra- ce M ka, prispeval k.temu, celo ne -pomaranče in živinsko krmo. vice in bi radi storili kajzaiz- ce bi zaradi tega prodal! maaj Tu ima sto arabskih dečkov be- boljašnja življenja v arabskem staruh tankov la letal, suncev, ki jih uči kmeto-van-ja in svetu. . , .vv raznih obr*i, poleg »jih pa Je Medtem pa so bedna rabonsca sto odraslih delavcev iz taborišča Jerihi. Mousa je skupaj s fanti in pozna vse njihove težave in upe. Kadar gre Mousa mimo, vsak dečko dvigne oči, ki se m>u zasvetijo v zaupa mju in veri. To sem videla. Videla sem tudi razbite stroje in inkubatorje, požgane stavbe, izropane pivedati, da so se vsi njegovi fantje postavili zanj in se noben ni toliko pre-a-ašil, da bi ga zapustil. Ob tem pa je v Jordaniji dokaj sorazmerno dobre zemlje, ki je potrebna samo namakanja. V zemlje lačnem Izraelu bi ga kajj naglo dobila. Še več pa je zemlje v drugih arabskih deželah. Saudska Arab-ija bi lahko nudila ves kapital za potrebna dela, ne da bi biil kdo kaj prida o-škodovan, razen dobaviteljev jedilnih servisov iz čistega zlata. V Jordaniji bi lahko začeli z industrijo, tako pa je zaenkrat njena glavna industrija Arabska legija. Vsak mlad Arabec bi se rad vpisal va- Bodeča žica jih loči od njihove nekdanje zemlje in vodnjakov. Vaščani v Burdžu, južno od Hebrona, hrepeneče gledajo čez mejo. ITALIJANI Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« NA KOLESIH RIM, maja. — Ameriško pojmovanje, da se človek ceni po prevoznem sredstvu, ki ga ima, se je po vojni uveljavilo tudi v Italiji, seveda v manjšem obsegu. Ker so se pojavili številni novi. bogataši, prvovrsten avtomobil še ni jamstvo za lastnikovo solidnost. Velika reka ameriške pomoči se je tukaj namreč zlivala po zasebnih uvoznih kanalih in marsikdo je na lahek način obogatel. Duhovni poglavar izmajli- tov Aga Kan, ki uživa po svetu podoben sloves kot bivši egiptovski kralj Faruk, le da ima mnogo več denarja, je dopolnil 70 letnico svojega vladanja. In kakor to’ zahteva star običaj so ga lani v Karačiju posadili na zlat prestol, ga stehtali in mu nato izročili njegovi teži odgovarjajočo količino platine (za petdesetletnico je dobil 94 kg zlata, za šestdesetletnico pa 105 kg diamantov). Tehtanje pa mora biti po običajih dvakratno: enkrat v Aziji in enkrat v Afriki. Za letošnjo ceremonijo v Afriki si je Aga Kan izbral Nairobi v Keniji. Njegovi podložniki so že pripravili 92 kg platine, kolikor gospod sedaj tehta. Toda na poti v Nairobi je Aga Kan, ki je za trenutek ostal sam v svoji hotelski sobi, izkoristil priložnost in pospravil večerjo, ki je bila pripravljena za šest oseb. Morda ja hotel dvigniti svojo težo, toda pokvaril si je zdravje in moral ostati v Kairu, kjer je namesto 92 kg platine (morda celo več) kar v hotelski sobi na pladnju prekritem z zlatim brokatom dobil platinast novčič. V Egiptu namreč pišejo leto 1956 in so realisti. Carina je zahtevala svoje in ni dovolila uvoza tako ogromnih količin platine, ganilo je ni niti to, da si je Aga Kan kupil pet fedanov zemlje ob Nilu za kraj svojega zadnjega počitka. Prevelik apetit ga je spra-tžl-ob platino in ceremonijo! m Jordan na desni, Izrael na levi. To sliko so posneli zastopniki agencije OZN za pomoč palestinskim beguncem. Dva šolarja se pogovarjata čez mejo v Beit Safafi blizu Jeruzalema. Demarkacijska črta je prerezala vas na dvoje. Proti tihotapljenju m infiltraciji so v veljavi silno ostri ukrepi. Avtomobilska industrija v Italiji je po vojni dosegla velik, če že ne najvišji vzpon. Njena proizvodnja 270.000 avtomobilov land precej zaostaja za proizvodnjo Francije (725.000), Nemčije (908.000) ali Velike Britanije' (1,240.000), toda če jo primerjamo s 148.000 avtomobili, ki so jih izdelali v Italiji leta 1951, je to velik napredek. Po podatkih ministrstva za prevoz je v Italiji danes 800.000 avtomobilov (brez kamionov). Samo v Rimu mrgoli po ulicah več kot 200.000 avtomobilov, v Milanu pa jih je še več. Tako je največ avtomobilov nagrmadenih v nekaj mestih: Rimu, Milanu, Torinu in Neaplju. Medtem ko so v Milanu in Torinu lastniki poslovni ljudje, podjetniki, trgovci, lastniki tovarn itd., so v Rimu in Neaplju, ki skoraj nimata industrije, a dosti prebivalcev, kii žive od zemljiške rente, lastniki avtomobilov zemljiški posestniki, trgovci in visoki funkcionarji. V Rimu se jim pridružujejo še ljudje iz filmskega sveta. K temu »višjemu« sloju je treba še prišteti tako imenovani srednji sloj, ki kupuje na obroke danes najcenejši avtomobil »Fiat 600«. Ta »srednji sloj« lahko kupi ie mnogo avtomobilov, tako da je treba čakati na vrsto mesec ali dva, da bi kupec dobil iz tovarne »600«, ki ga prodajajo za 590.000 lir. Zaradi proizvodnje tega avtomobila in razvite trgovine z rabljenimi avtomobili se na severu, kjer je življenjski standard višji, pojavljajo kot lastniki ekonomičnih avtomobilov tudi bolje plačani kvalificirani delavci. Toda to je še omejen pojav. V Milanu, ki ga jemljejo za primer tega višjega standarda, prihaja vsako jutro približno 200.000 delavcev na delo z vlaki in avtobusi iz okolice (včasih 50 km daleč). Večkrat zavist pešcev in motociklistov do lastnikov avtomobilov ni posebno upravičena, ker je bil avtomobil kupljen z velikanskimi žrtvami. Lastnik ekonomičnega avtomobila je pogostokrat človek brez beliča v žepu. Ko plača obrok, bencin, ki stane 125 lir liter, garažo in vzdrževanje in bognedaj poškodbe in popravilo odrgnjenih delov, mu nič ne ostane. Drugo vprašanje je, če proizvodnjo avtomobilov gledamo v celoti. Levičarski sindikat je danes na primer mnenja, da ni socialna politika vztrajati ob proizvodnji tako imenovanih dobrin trajnejše vrednosti, kakor so hladilniki, kuhinjski »ČLOVEK — ŽABA <■> kronski ivttaoliiac St. 1 Po vsem tem lahko sklepamo, ddlovalj pri izkrcavalnih akciljah Crabb tudd ?Tpo SsTajotaj- da vedo za okokiosd smrti kape- na Siciliji. Leta 1944, ko so Pn-, , p0 • • ‘ - j rana Crabba. Zvedeilo se je tudi, pravljal invaizijo na evrapsKO ce- nio:UNiču“dI, kajti "»"pomeni do- da‘bfTrlpisall o kri- da je kapetan Crabb že med dni- lino bro stanovanje in dobro ravnanje, tanskih »ljudeh—žabah« in lljudje go svetovno vojno sodeloval v po- v »posebne enote za odst j^ _ v -------,:2— --~J- bi bili prikrajšani za vse. kar je sebnih pomorskih _edmeah hman- povrhu pa še vse različne ugodnosti, ki jih je zahteval general Glubb — z drevesi posatjena dvorišča v vojašnicah, klubi, dobra voda in moderne hiše, godbe piskačev itd., da ne omenimo pisanih oglavnic. Toda potrebno je kaj boLj produktivnega in vsak ve, da v Jordaniji manjka vseh vrst potresnega blaga. Begunce bi lahko naselili v arabskih državah in jih spremenili v produktivne kmečke ali :n-dustrijske delavce, todp, ali je "X> praiva rešitev svojem krivico. Toda cioniste same so gnale še veliko večje krivice plinskih celic čn židovskih pogromov. Toda iz dveh krivic, žal, ne nastane eno dobro delo. In prav ta v zvezi s lem prišlo v javnost-Ponovni uspeh potapljača Crabba bi ostail ko*, dosedanji zapisan v tajnih arhivih britanske obvešče- valne službe. Toda to pot se je tajna podvodna operacija ponesrečila in povzročila veliko burjo v javnosti. Mnogi listi so se v zvezi z »misijo Crabb« tudi razpisali o britanski obveščevalni službi in na dan so prišle nekatere podirob-nos-.i, ki dosedaj široki javnosti e oeiavce. tociji, »u_ j« " niso bile znane. »Človek—zaba« ešitev? Cionisti so jim ob 0blečen v črno pocaipiljaško oble- vdoru pnizadejaili veliko ^0; z aparatom za dihanje na - •" hrbtu in z »žabjimi« gumnjasnrm plavutmi na nogah je še vedno v središču zanimanja. >l morali narediti kratek krat pod sovražnim ognjern. Med kurz, na katerem SO jih naučili drug*n je »l,uda-zab« v enem • v v • * U(X>rajbljati aparat za spuscanje iz podmornice. Na to so jih _ucili plavanija ;piroti toku, potaiplijanjja in dragih spromosri. Rešiti pa je billo treba tudi vpralamje kako zaščiti »človeka—žabo« pred pod- ■ - v ■ vodn.mii udara zaradi eksplozij, sodelovale »1 jndje-zabe« je To vprašanje so mili. da so na- ^ehod čez reko Rhone. dnevu očistiio obalo v dolžini 900 meiDrov in v širini 360 metirov. Odsurairtjevati so morali bavrikade. jeklene piramide, mine in bodečo žico. Zadnja amfibiijska operacija v drugi svetovni voijni, kjer so .........................................bil ki so lani oktobra obiskale Leningrad. »Večje število ljudi je govorilo« — piše ;list, »da so opazili »ljudi — žabe«. »Takrat ■ omenja lis*. — »so na&li pri nekem obiskovalcu zavoj, v katerem je bil skrit miniaturni fotoaparat«. Četudi so se o »slu&iju Crabb« razpisali listi ter so razpravljali o tem v britanskem parlamentu, le vedno prekriva tančica tajnosti pod kakšnimi okolnostmi je Crabb - v . izginiS. Tudi za britansko tajno ska skupina »ljudi—zab« se je iz-službo velja nenapisan zakon da krcaila leta 1942 na ustju fran-agen.ta, ki pri opravljanju težav- coske reke Gironde. odkoder so na ne naloge zaide v neprilike, ipo- gumijastih čolnih veslaili proti totem uradno ne zaščitijo. Admira- ku do Bordeaua, kjer so bile zaa-Jketa je javila samo, da je »izgi- drane sovražne ladje. Pod vodo nil, verjetno umri«, predsednic so nato pripirava-li pod ladje tarna Eden pa iz »javnih interesov« ni korita namestili! tempirane bombe, hotel dati nobenih podatkov. Leta 1943 so »'ljudlje žabe« *o- Potapljač Crabb Razpis natečaja Strokovno združenje pedjetif gradbene stroke in industrije gradbenega materiala LR Slovenije razpisuje ■ sklepom upravnega odbora fonda za kadre natečaj za izdelavo idejnih osnutkov gradbene vajenske šole in doma vajenske šole. Natečaj Je javen in anonimen za vse člane Društva arhitektov Slovenije. Podloge za natečaj (pogoji, program in situacijska skica) se dobe dnevno med uradnimi urami od 7. do 14. ure pri razpisovalcu — Ljubljana, Titova cesta it. 19/1, od 23. maja 1956 dalje. Nagrade so naslednje: t. nagrada 390.000 din II. nagrada 200.000 din III. nagrada 109.000 din in dva odkupa po 75.000 din. Skupni znesek vseh nagrad in odkupov znaša 750.000 din. TJ pr avni odbor IU električni aparati, avtomobili itd., ker ti proizvodi niso stroji, ki bi omogočili nova delovna mesta za brezposelne, katerih število se ne zmanjšuje. Tujcu ni lahko ocenjevati umestnost te kritike, pač pa zelo hitro opazi zunanja, vidna znamenja, ki govorijo, da nekaj ni v redu, ker na ulici vidi drugo poleg drugega bogastvo, ki se lahko meri z ameriškim, in azijsko zaostalostjo. Videti je, da je to pomanjkanje zmernosti danes značilno za Italijo. Zdravilo proti nevoščljivosti je »Lambretta«. Milijon in pol »lambrefcistov« in »vespistov« sa vozi po italijanskih ulicah in. cestah. Najcenejši tip velja 113 tisoč lir in ga je mogoče kupiti na dvoletno odplačevanje. Kdor ima srednjedobro službo in n -ma velike družine, lahko podpiše menico. Če se komu zdi to preveč in bi se rad znebil občutka manjvrednosti, ali —• kar je mnogo pogosteje — stanuje deset ali več kilometrov od delovnega mesta, si bo navabil kolo z mikromotorjem, ki velja približno 50.000 lir. Koles z mikromotorjem je v Italiji 770.000. Če k tej »mali motorizaciji<£ prištejemo 350.000 motoristov, vidimo, da število Italijanov na dveh kolesih daleč presega število lastnikov avtomobilov. Motorizacija na dveh kolesih ja italijanski pojav. V teh pomladnih dneh in poleti se cele družine prevažajo ob praznikih na deželo, v naravo, na morsko obalo, v okoliške vasi — na dveh kolesih. Videti je treba zadovoljstvo teh ljudi, ki se valijo kot reka pro-ti gozdovom, morju in jezerom. Mctor jim je v pravem smislu besede odprl nove vidike in j lis povezal s širnim svetom. Pojav »male motorizacije« ja treba pogostokrat gledati tudi 3 druge plati. Motor ni prišel v družino po vsem tistem, kar ja potrebno. Kolikokrat sem se začudil, ko sem videl motor pred kako bedno hišico, v kateri je res žalostno stanovati. Navezal sem razgovor z lastnikom mo-torja dn glejte, kaj sem slišah Stanovanja so danes tako draga, da bi bilo pogostokrat treba, odšteti dve tretjini ali cel zaslužek, če bi hotel človek stanovati, kakor je treba. Hrana? Hrana je zelo draga, posebna meso. Zabava? Kino v 90 odstotnih primerih. V gledališč-.* ne hodijo. Knjig ne kupujejo. Italijanski založniki se pritožujejo, da je v deželi, ki šteje skoraj 50 milijonov prebivalcev, naklada povprečnega romana med 2.500 do 5.000 izvodov. Knjige so drage. V takšnih razmerah postane cenen motor na dvoletno odplačevanje z vsemi koristmi ki jih nudi, skušnjava, ki se ji je težko upreti. Skušnjava je tudi radio, skušnjava je poceni štedilnik. Spreminja se struktura potrošnje. Ljudje kupujejo motor* kupujejo velik radio, morajo biti dobro oblečeni, varčujejo pa pri stanovanju, kulturn;h. potrebah, hrani. Poraba mesa je majhna, trgovci pa, ki nS prodajajo na obroke, in to so prav trgovci s hrano, zaskrbljeno majejo z glavami zaradi vedno večje trgovine na obroke. Tako se v kakem obupnem stanovanju bliska nov plinski štedilnik, na katerem se kuha revna zelenjava, če se pe cvrejra zrezki, ne tehtajo več kot 100 gramov. Družina, ki je dobro oblečena, toda živi v vlagi, posluša radio, ki ima 8 -f- 1 cev:,) in se pelje z motorjem na izlet v kako okoliško krčmico, kjec bo zapravila komaj kako liro za oranžado in hkrati razmišljala o 'obrokih. Obenem pa sa bo zadovoljno pobahala pri ' o-sedih o kakovosti svojega ; konj a« na dveh kolesih, ki s 123 kubiki dobro vleče tudi navkre^ ber. , I N. Lekič Ji- __ j st. in — 20. maja 108« 1 SLOVENSKI POHOCBVILBC / lir. 8 1 _ • Ali je nerazumevanje upravičeno Otroci odhajajo na sonce Te dni so v Ljubljani začeli cepUi proti tuberkulozi. Bilo je zadnje dal več predavanj« na katerih so zdravniki govortill o pomenu te zdravstvene akcije. Vendar so starši mnogcfcje pokazali nerazumevanje, nezaupanje ali pa tudi odpor proti temu cepljenju. Zaprosili smo zaradi tega profesorja Roberta dr. Neubauerja, naj bi nam v zvezi s kritika v javnosti pojasnil, ' v čem je pravzaprav problem? O BCG-ju smo razpravljali že 'davno pred vojno, pisali smo in pišemo o njem posebno Po vojni vedno veliko, toda čudno: kritike in odipor, o katerih govorite, prihaijajo ne morda cd preprostih ljudii, temveč največkrat od takozvane inteligence. Ponavljajo se večno isti dvomi, argumenti, pomisleki, kakor n-pr., da je BCG cepljenje nova reč, ki ni dovolj preizkušena: da, nekaiteri celo govorijo »o poskusih na naših otrocih«. -Ustavimo se za trenutek pri tej na vso moč čudni izjavi. BCG, ki je bil odkrit že leta 1903 od francoskih znanstvenikov Calmette in Guerin, po katerih je cepivo tudi dobilo svoje ime, je bil prvič uporabljen pri otroku šele po trinajstletnih napornih jn izredno natančnih poizkusih. Od takrat so cepili milijone in milijone otrok pa večini evropskih in izvenevrop-skih držav še pred drugo svetovno votjno. Prav posebno pa je prišla vakcina do veljave, ko je kmalu po vojni Mednarodni fond za pomoč otrokom (Unicef) začel s pomočjo društev Rdečega križa skandinavskih držav ECG kampanjo po od vojne porušen; Evropi. Ta kampanja se je, od leta 1952 naprej pod vodstvom svetovne zdravstvene organizacije, kmalu razširila na ekoraj ves svet. Do kraja 1955 je bilo tuberkuliniziranih čez 100 milijonov, cepljenih pa čez 44 miiij. otrok in mladih ljudi po Evropi, Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Jugoslavija se je pridružila tej akciji leta 1948 in uživala vso pomoč mednarodnih organizacij, obenem pa si je s svojo dobro organizacijo pridobila še večji ugled med proti- tube-rkuloznim; delavci vsega sveta. 35 let skušnje s cepivom sa-tn.o po vojni in samo v okviru ZAGREBŠKA KRONIKA 2200 NOVIH STANOVANJ. Sta_ tinvanjsko krizo rešujejo v Zagrebu 7ia mjio-go na-činov, toda vse to jc premalo. Pravijo, da bo treba zgraditi še najmanj 10.000 stanovanj, alto bi liooili vsaj delno omiliti stanovanjsko stisko. -Vsako leto pride nacnreč v Zagreb okoli tisoč novih družin, pri tem ps ne simc-cno pozabiti tudi na > kaj tisoč novih zakoncev. Letos i -‘do vendarle precej storili za izboljšanje stanovanjskih razmer, člani stanovanjskih zadrug bodo ■zgradili več sto stanovanj, dogra. ri li bodo tudi več sto stanovanj, hi so Jih začeli graditi lani, s sredstvi okrajnega ljudskega odbora v višini nad 3 milijarde din pa bodo zgradili okoli looo stanovanj. vseh skupaj bodo do konca leta zgradili okoli 2200 stanovanj, Eri jih bodo dobili najbolj potrebni. TELEVIZIJA OSVAJA. Vsak ve. čer oblegajo v Zagrebu gledalci ikakih 50 televizijskih aparatov, ki bo jih montirali v izložbah trgovki. Deset tisoč Zagrebčanov gleda programe jz Italije. Avstrije in drugih postaj, ki so povezane K Evrovizijo. Prve večere je morala posredovati tudi Ljudska tni_ lira, isedaj pa vlada že boljši red. NOV OSREDNJI KOLODVOR. -gl danja glavna železniška postaja v Zagrebu ovira razširjenje mesta jproti Savi, obenem pa tudi promet, ki se vedno ustavlja ob petih fteieizn-iškiji prehodih, kadar so zaprti. Sedaj proučujejo možnost agradrtve nove posta.Ve. ki bi naj fcila nekoliko bolj zahodno ali Vzhodno. Po nekem načrtu pa naj bi pcvd sedanjo postajo zgradili tunele za pešce in avtomobilski premet. V tecn primeru bi preurediti celotno železniško pct>iop-0e za nove potrebe. Ze letos bi eareli delani za ureditev te zadeve. -ral) ene veleakcije — da ne govorimo o neštetih milijonih cepljenih pred vojno in izven mednarodne akcije! Kje je metoda za imunizacijo proti nalezljivi bolezni, ki bi bila bolj preizkušena in uporabljana pri večjem številu ljudi kot BCG? Toda nekateri govorijo o »novi metodi, o eksperimentih itd.« »Toda, nekateri starši se morda bojijo komplikacij po BCG-ja. Kaj pa je na tem?« »Cepljenje proti jetiki je bolj komplicirano kot mnoga druga cepljenja, ker je treba s predhodnim tuiberkulinskim poizkusom (tuberkuUinskim testom) izločiti vse one, ki so bili že prej okuženi z bacilom tuberkuloze. To delamo zaradi tega, ker je v takih primerih cepljenje nepotrebno in lahko, povzroča gnojno ranico na mestu cepljenja na roki, ki se dlje časa ne zaceli. To sicer nii komplikacija v pravem smislu besede, toda napravi neugoden vtis in starši so, čeprav brez potrebe, v skrbeh. Tudi bezgavke včasih zatekajo in sem pa tja se celo ogno-jijo; toda tud; ta, sicer zelo redek pojav, ne spada med prave komplikacije. - Znanstveno je namreč dokazano, da je v takih primerih zaščita proti infekciji še močnejša.in da dlje časa traja kakor če bezgavke niso prizadete. Resnejših komplikacij je pa silno malo. Vsak tak primer je obravnavan kot velika redkost (morda eden med milijoni) v medicinskih listih sveta. Je pa res, da nezaupanje ne-' katerih ljudi pripelje do tega, da se najmanjša driska ali slično, ki bi se pojavila pri o-troku tedne in mesece Po BCG-ju, pripisuje cepljenju. Neredko kdaj smo celo s sigurnostjo ugotovili, da tak otrok sploh mi bil cepljen, temveč je dobil samo tu-berkulinski test, ki so ga starši pomotoma vzeli za pravo cepljenje.« »Kaj pa glede učinkovitosti BCG-ja? Ali in do katere meje in kako dolgo lahko preprečuje cepljenje izbruh prave jetike?« »Nihče še ni trdil, da daje BCG l00°/o zaščito. Zelo pogostne okužbe z velikim številom bacilov lahko prebijejo zaščito, ki smo jo dali z BCG-jem, toda v takih primerih je bolezen vsaj lažjega značaja.« »Kaj pa z otroci iz socialno zelo slabe sredine, ali ne bi bilo Treba take otroke po cepljenju izolirati?« »Kar se tiče cepljenja, lahko trdimo, da je BCG tembolj potreben, čim slabše so socialne prilike, v katerih mora otrok živeti. Kar se pa tiče izolacije, so nam izkušnje v mednarodni kampanji jasno pokazale, da izolacija nj potrebna. Seveda je očividno. da bi premestitev otroka v zdrave in socialno boljše razmere lahko samo pozitivno delovala na njegovo spilošno stanje in njegovo odpornost proti jetiki jn drugim boleznim. Eno bi pa hotel prav posebno naglasiti: BCG-ja so prvenstveno potrebni prav' takozvanl kontakti, to se pravu ljudje, posebno mladina, ki živijo skuipaj z jetičnim bolnikom. Tukaj ne more biti izgovora. Besežiranje teh kontaktov je obvezno n. pr. v Franciji in drugih državah. Kar se pa tiče trajanja učinka BCG-ja, se je tud. prav med mednarodno kampanjo pokazalo, da traja zaščita lahko zelo dolgo (5 in celo več let), če je prvo cepljenje bilo glede tehnike in predvsem glede imunizirajoče moči (potence) BCG-ja samega v redu. Vendar pa moramo od časa do časa določiti s ponov- nim tuiberkulinskim poizkusom, če je cepljenje «prijelo» in če alergija kot dokaz zaščite ie traja. Ce ugotovimp, da otrok ne reagira več na tuberkulin, ga je treba ponovno cepiti.« »Vi ste torej mnenja, da je BCG koristen in da je dobro, da je cepljenje obvezno?« »Glede koristnosti BCG-a nimam niti najmanjših dvomov. Cepljenje se je doslej pokazalo kot.varna in koristna metoda za zvišanje odpornosti proti jetiki. Nimam namena niti možnosti, da b: tukaj navajal podatke iz ogromne literature v vseh jezikih sveta, ki se bavi s tem vprašanjem. Vendar ceplijenje ni povsod obvezno, v nekaterih državah (n. pr. Francija. Norveška itd.) pa je samo delno obvezno za posebno ogrožene skupine prebivalstva (vse osebe, posebno otroci, ki živijo skupaj z jetičnim bolnikom; bolničarke, medicinci, vojaki, rekruti itd.). Odločilna pri tem pa je splošna situacija glede na tuberkulozo v dotični državi. Tam, kjer je tuberkuloze zelo malo, kakor n. pr. v nekaterih državah Severne Amerike, kjer je od otrok v šolski dobi inficiranih z bacilom tuberkuloze komaj 1 do 2 "/o, tam BCG ni potreben; tam pa, kier grozi nevarnost infekciije takorekoč še na vsakem koraku, kakor n. pr. še pri nas, tam je le prav, da cepimo vse mlade ljudi, da bi bili bolj odporni ob prvem srečanju z bacilom. Naše skušnje so brezdvomno pokazale, da je na ta način mogoče preprečiti prav najtežje oblike tuberkuloze, kakor n. pr. takozvano mllijarno tuberkulozo in tuberkulozno vnetje možgan- skih mren. Gotovo ni naključje, da med otroci z meningitisom n. pr. v zdravilišču Novo Celje ni niti enega otroka, ki b: bil cepljen z BCG-ijem, da je število besežiranih otrok, kj so se zdravili zaradi tuberkulo-ze tekom enega leta na otroški kliniki v Zagrebu skoraj KMcrat manjše od števila bolnih necepljenih otrok in da so cepljeni otroci, če so sploh zboleli, pokazali skoraj brez izjeme samo lahke in i-trinl ga so izredno dobre, toda že so , presežki prodani leč nekako do na 'vidiku velike količine do- srede aprila. mače solate, ki »bo preplavila trg. Tudi tu, kakor na munchen-ske-m trgu, dosegajo Italijani izredno visoke cene za jabolka. Nasploh ima vse to tako imenovano zimsko blago (jabolka, banane, pomaranče, limone, slive, čebula, krompiir. korenje itd.) solidne cene. Splošna zakasnitev letošnjih pridelkov po-vzroi*, da mora tudi avstrijski Prav kakor pri nas, tudi na dunajskem trgu že težko pričakujejo naše prve češnje, grah, mladi krompir, čebulo, marelice in vse druge vrate sadja in zelenjave, saj je tukajšnji potrošnik že desetletja priučen na dober okus naših plodov, zlasti češenj, marelic, grozdja in sliv. F. Fijavž. »DEVIZNI PRESTOPKI IN PREKRŠKI« Prav zdaj Je Izšla v založbi »Birotehnike« knjiga Sretir-na Živkovi Ea »Devizni prestopki in prekrški«. V knjigi Je pisec prikazal naše zimznjetgTOvinske in deviz, predpise na način, ki bi bil najbolje razumljiv in ki bi se ga dalo v praksi čim pravilneje uporabiti. Zaradi tega bo knjiga korintno služila vsem našim zunanjetrgovinskim gospodarskim organizacijam. prav taiko pa bo tudi nepogrešljiv priročnik za vse organe deviznih in drugih gospodarskih inšpekcij, orgari: notranjih zadev, gospodarskih sodašč. javnih tožilstev in za odvetnike. Knjiga je razdeljena na tari poglavja. v tprvem poglavju je pojasnjeno zunanjetrgovinsko poslo- vanje, ln to osnovne uredbe o organizaciji tega poslovanja, pogoji za vpis v zunanjetrgovinski register, ustanovitev poslovnih enot ln vodenje poslovnih knjig, kakor tudi nekateri zunanjetrgovinski posli. Drugo poglavje zajema devizno poslovanje, in to osnovne uredbe, devizni pravilnik, urtedbo o deviznem .poslovanju. kupovanje tujih plači lij h sredstev, upravičenost bonifikacij, odpisov, provizij itd. V tretjem poglavju je govora o deviznih gospodarskih prestopkih in prekrških in so opisani ukrepi, krivdna odgovornost ter citirane ln pojasnjene uitedbe o zunanjetrgovinskem poslovanju, o kontroli kakovosti blaga, namenjenega za 'Jnvoz, o deviznem poslovanju, devizni inšpekciji in o deviznem zakonu. odriniti, pa marsikaterim star- boleznim, ki se zlasti lotevajo šem ne gre v račun, zlasti zn- otrok vojnih in povojnih let. naj. v podeželskih občinah V. K. RAZPIS za novi tečaj Politične Sole pri CK ZKS od 1. septembra 1956 do 31. januarja 1957 Tečaj Je namenjen predvsem delavcem in delavkam v in-dustriji ln kmetijstvu, ki so se aktivno uveljavili v organih delavskega ln družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih. društvih Itd., in Jim je zato nujno potrebno širše znanje tz politične ekonomije In znanstvenega socializma. Prijave * osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah ln tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov, pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37-11. trakt, telefon štev. 23-981 int. 206 — hkrati pa tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja, »•»•••»•»»»♦•••»••»••»••♦♦•♦•••♦»•»•••»••♦•»»»♦♦e« »»«>«•»»»»•' KOPITARNA SEVNICA — Sevnica ob Savi razpisuje mesto računovodje podjetja Zaželena je višja ali srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim živ- Plačalo Pozdravila sem jo v prijetni ■domačnosti njenega stanovanja. V predsobi so nd tleh, prislonjeni ob stene, ležali kupi v snopiče povezanih kartonov. Kljub mraku je sledila mojemu pogledu in odgovorila na neizrečeno misel: »Pripravljeni so za knjigo- veznico. Te dni jih ponesem sama tja.« Sama! Nekaj ganljivega je bilo v tej besedici, ki jo je izrekla 74-letna žena. V njej je bila izražena skrb, ki jo zmore le tisti, ki samo daje. Da, profesor Minka Skabernetova kljub svojim štiriinsederr.dese- tim letom še vedno daje njim, ki so prikrajšani za luč življenja. Na vrhnjem snopiču je pisalo: Marta Ostenso »Klic divjih gosi«, na drugem pa: N. V. Gogolj: »Taras Buljba«. Previdno sem dvignila ovitek. Ničesar več nisem mogla brati. Ni bilo črnih črk, le reliefne pike na belem papirju. In v mislih sem videla, kaiko urno drse po teh pikah občutljivi prsti slepega. Zanj pomenijo črke, besede in stavke, pomenijo življenje, ki ga ne vidijo, le globoko čutijo in doživljajo. Po kratkem pomenku o bližnjem kongresu Združenja slepih Slovenije je v tišino pred-večernega somraka priplavala preteklost, prepletena z eno samo veliko in nesebično skrbjo za mrtve oči. POT NA DUNAJ IN ODLOČITEV Ko se je učiteljica Minka Skabernetova, pozneje profesorica na ljubljanskem učiteljišču, peljala nekega zimskega dne 1911. leta v prestolnico avstro-ogrske monarhije, Se ni vedela, da bo ta pot spremenila cilj njenega življenja. Avstrijsko ministrstvo za bogoslovje in šolstvo je tega leta priredilo na dunajskem za-vouu za slepe tečaj, za katerega sta bila iz tedanje Kranjske določena pokojni učitelj' Franc Fabinc in Minka Skabernetova. Ko je pripovedovala o tem, se je prof. Skabernetova spomnila: »Še danes mi je živo pred očmi tisti dan, ko sem se peljala na Dunaj. Strupen mraz je bil. Prvi dan bivanja v zavodu je name napravil globok vtis. Prvič sem videla slepe otroke in slišala njihovo žalostno-veselo pesem. Bila sem močno ganjena in takrat sem se odločila...» Izbruhnila je prva svetovna vojna. Mnogo vojakov je v njej izgubilo vid, med njimi tudi slovenski, ki so našli zatočišče v Odilijinem zavodu v Gradcu, kjer je kot mati skrbela zanje sestra Klara-Franica Vrhunčeva, ki je bila prva slovenska učiteljica za slepe. Slovenske slepe fante je učila čitati in pisati Braillov in Kleinov točkopis in jim či-tala slovenske knjige. Fantje pa so želeli sami čitati v materinščini To željo je prof. Skabernetova sporočila društvu »Dobrodelnost«, ki ji Je zaupalo nalogo, da organizira knjižnico za slepe. Rumenela je jesen 1917. leta, ko se je odpravila spet na pot. Obiskala je slepe slovenske vojake v Gradcu in prisluhnila njihovim željam. Potem je v Ljubljani sklicala javno propagandno predavanje in ljudem govorila o življenju slepih in o tem, kako je treba skrbeti zanje. Povabila je slovenske žene naj se udeležijo tečaja, na katerem jih bo naučila pisati in čitati Braillov točkopis. Prijavilo se je 93 slovenskih žena in deklet, ki so prepisale 58 knjig v 155 zvezkih. S tem je bil postavljen temelj prvi slovenski knjižnici za slepe, ki je bila ustanovljena 1919. leta. Slovenski književniki so z veliko pozornostjo spremljali plemenito delo prepisovalk, med njimi tudi Ivan Cankar. Pol leta pred svojo smrtjo je na prošnjo, če dovoli prepis njegovih del pisal prof. Ska-bemetovi med drugini tudi to: »Rade volje in brez pridržkov dovolim pretisk svojih knjig za uboge naše oslepele vojake. Samo če bi v ta namen zbiral sam, bi dodal še tisto, ki je bila našim ljudem naj'-bolj priljubljena: povest »Na Klancu«, izišla v založbi Slovenske matice 1904.« Ob koncu pisma ji Je čestital, da si je bila dala tako vzvišeno in plemenito nalogo, ki je ljudje ne bodo plačali, temveč le srrce ... V počastitev 100 - letnice Braillovega točkopisa je prof. Skabernetova priredila drugi tečaj' in čez deset let še tretjega. Udeleženke tretjega tečaja so sklenile, da bodo prepisale 200 zvezkov leposlovnih knjig. To delo pa je pretrgala druga svetovna vojna. NJENO DELO V NOVIH POGOJIH Po osvoboditvi je bila prof. Skabemetovi zaupana skrb za knjižnico v Domu slepih v Stari loki. Nekaj starih in novih prepisovalk je prepisalo še nedokončana dela in tudi nove knjige, ki so seznanile slepe z najuglednejšimi graditelji socializma. Malokdo je po drugi vojni vedel za to plemenito delo. Le Združenje slepih je spremljalo pridnost prepisovalk in izvolilo v odbor prof. Skaber-netovo. Njena naloga je bila, da na področju kultumo-pro-svetnega dela vodi prepisovanje knjig in da osveži svoj kolektiv prepisovalk z novimi močmi To je tudi storila. Kmalu je bila organizirana centralna knjižnica pri GO Združenja slepih, ki je bila ustanovljena na dan republike 1948. leta. S pomočjo organizacije AF2 Je prof. Skabeme-tova pridobila nove prepisom valke in Jih vzgojila na dveh tečajih. Po zaslugi neutrudne prof. Skabemetove in njenih prepisovalk imajo slepi v Sloveniji zdaj tri knjižnice, ki jih bogatijo dela domačih in tujih književnikov, strokovne in učne knjige. Trenutno je v teh knjižnicah 332 del v 1589 zvezkih. | Koliko ljubezni in koliko tihe nepremagljive volje je vložene v te knjige vedo le tiste, ki so ob njih prebedele mesece in mesece. Delo, ki se ga ne more plačati z nobenim denarjem. V majhni sobici, ki je hkrati njena spalnica in delovna soba, visi na steni priznanje. Dobila ga je od Združenja slepih ob 35-letnici svojega požrtvovalnega in nesebičnega dela. Skrbno spravljena ima še druga priznanja. Prezidij ljudske skupščine FLRJ jo je leta 1951 odlikoval z Redom zasluge za narod III. stopnje in Redom dela II. stopnje. Čeprav že 74-letna, prof. Minka Skabernetova ne miruje. Njene zadnje besede, s katerimi je zaključila pripovedovanje o svojem delu in življenju so bile: »Dela je vedno več. Rada bi za to plemenito delo, za katerega nam ne sme biti žal truda, pridobila čdm več mladih ljudi, da zagotovim slepim novih, svežih moči.« , Eda Komavli j Prof. Micka Skaberne pri korekturah c w v K II %»■ R PREPIH IN 2e pred tremi leti sem zapi-fcal, da pomeni to, da se je razstava mednarodnega društva ie-sorezcev Xylon na svoji poti po evetu najprej ustavila v Ljubljani, vidno upoštevanje naše čmo-be.e umetnosti naše Galerije in našega občinstva. C e bi to zdaj ponovil tudi pri drugi 2Cylonovi razstavi, se ponavljam pač predvsem zaradi tega. ker 60 se tudi stvari v resnici ponovile in gledamo danes kot prvi V Evropi gradivo — oziroma vsaj večino gradiva — ki so ga ubrali za letošnjo Xyionovo manifestacijo v ziiriškem Helm-hausu pred mesecem dni. Seveda pa, kot to pomeni ponovitev priznanja, vsebuje v sebi tudi rahlo bojazen vsebinskega ponavljanja, tem bolj, ker je ljubljanska Moderna galerija lani uspešno začela s tradicijo lastnih mednarodnih grafičnih razstav. Ta na videz morda prepotenten pomislek, ali bo sodobna Umetniška proizvodnja širokega mednarodnega kroga lesorezcev in grafikov lahko dohajala te vsakoletne razstave vselej z novimi kvalitetnimi deli, v zvezi E tem pa seveda tudi občinstvo, ni tako brez osnove, če že zdaj lahko srečamo na razstavi nekatere že prej razstavljene liste, pa naj si sicer Miheličevo jedke filozofijo ali sveže zelenje kopalk Martina Franka radi vselej znova pogledamo, da ne govo-l:mo o njegovem rojaku Blairu Hughesu-Stantonu, ki razstavlja svoje barvne lesoreze, stare že 20 let. Seveda pa te bežne misli sicer povsem utonejo v splošnem bogastvu doživetja, ki ga nudi 'tudi letošnja razstava s svojim prerezom sodobne ustvarjalnosti lesorezcev iz Evrope, Azije in Amerike. Celotna razstava, ki je tudi organizacijsko skrbno in praktično urejena (morda z iz- MERILO XYLQN 1956 V LJUBLJANI vsebinskih faz. Čiste abstraktnosti je sorazmerno malo. Francozi, ki jih sicer radi štejemo za avantgardiste ali vsaj dekadente, nastopajo začudo zelo solidno in med šestimi njihovimi avtorji, ki vsebinsko razodevajo vso prostodušnost francoskega duha, tehnično ni niti enega abstraktnega poskusa.. Zlasti z uporabo barve pa vse več avtorjev poskuša ustvariti neko polabstraktno likovno razpoloženje na temelju sicer posebnih, a povsem realnih motivov, kot je na primer Razpadajoči konj Švicarja Louisa Con-nea ali violično-modro-črna kompozicija Angležinje Gertru-dc Hermes v njenih Ribičih z mrežo. Medtem ko pri teh listih pogosto najdemo precejšnjo dekorativnost — tu so se uveljavili tudi letošnji novinci Japonci — pa nasprotno zaželena dekorativnost nekaterih ekstremistov, na primer Švicarja Ser-gea Brignonia, ostaja kvečjemu samo natrpano grozljiva. Barva očividno dobiva v sodobnem lesorezu vse večjo funkcionalno vlogo (na primer Michaela Ro-thensteina Modro okno ali Bela skala). Vendar pa je jasno, da vsaka barvitost ni za vsak motiv. Pri Spacalu je na primer njegov dosedanji živahni kolo-rit tako specifično primorski, da v Makedonskih hišah ne pride do tolikšnega funkcionalnega učinka kot v istrskih in tržaških motivih. Nasploh je umetnostna govorica lesoreza veliko intimnejša, neposrednejša in bolj poštena v samo črno-beli tehniki, v kateri je tudi bliže svoji stari in osnovni pripovedno - filozofski vlogi. »S preprostimi sredstvi povedati nekaj človeškega«, je zapisal nedavno belgijski mojster lesoreza Frans Masereel in njegova ekspresionistična dela, najsi bodo morda komu vsiljiva, vendar razodevajo avtorja, ki ni le velik slikar, ampak tudi velik pesnik. Njegovi često se ponavljajoči motivi ljubezni, proletariata in nočnih svetilk kot nasprotja sovraštva, krivic in teme, sami po sebi terjajo izrazito črno-belo tehniko. Osebna avtorjeva filozofija in temperament hkrati z okoljem dežele neusmiljeno narekujejo lesorezcu močnejše ali tanjše *7 *■- Frane Bače: Dalmatinka PISANI ZAČETKI Do minulega četrtka so v pro- ki je ustrezala tehničnemu znanju štorih Umetniške zadruge v Kair- mladega slikarja ali risanja. Iz te dei.jevi ulici Ljubljančani lahko enostavnosti pa se zlasti v grafiki ogledovali in marsikje tudi iskre- marsikje že kaže svojstven pnijem, no občudovali likovne začetke lahko bi rekli zametek samo6toj-pioniirjev z ljubljanske klasične nega stila. gimnazije. Ob velikem številu raz- Imen mladih krožkanjev ne ka-jemo delitve razstavišča na sravljenih del so gledalci lahko posebej navajati. Niti tistih ne, zgornje in spodnje prostore ter kar podvomili v že tolikokrat do- fcj so s svojimi dali presegli pov- kazano in gra jano resnico o pre- prečje — pri takem naštevanju se obsežnosti gimnazijskega učnega prehitro vrine nepravičnost. Zato programa, ki tare posebno dijake b-.rekamo vsem, ki so razstavili, klasičnih gimnazij. Ljubljanski posebno pa njihovemu vzgojitelju »klasični« naraščaj pa nam od profesorju Frasu zahvalo za pri-naijnižjih do najvišjih razredov jerno doživetje, ki ga je nudila dokazuje, da se d aj o s pridnostjo, razstava. S. G. veseljem do dela in premišljenimi načrti doseči zahteve, pred katere jih postavlja učni načrt tako, da ostane dovolj časa za razvedrilo, počitek in tudi sproščeno delo na področjih, k.i privlačijo mlade ljudi; Ni dolgo tega, kar so nas osmošolci s klasične, tisti, ki jih prav kmalu čaka matura, presenetili z lepo naštudirano gledališko predstavo. Nekaj časa za njimi pa so se za nastop v javnosti odločili najmilajši, pionorjii, mrtev vmesni prehod, ki ubija celovitost razpoloženja), združuje 247 del 159 avtorjev iz 17 dežel. Jasno, da je razstava pri tako široki udeležbi in tudi siceršnji širini mednarodne organizacije lesorezcev, zelo pestra in da so zastopane najrazličnejše umetnostne smeri od programskega realizma preko ekspresionizma do popolne abstraktnosti. Pri tem mislim tako tehniko kot vsebino, kajti menda nobena likovna zvrst ni hkrati tudi tako močno literarna, kot ravno grafika oziroma lesorez še posebej. Po tehnični piati razstava ni prinesla kakih prav posebnih novosti, čeprav seveda tudi novo še ni nujno druga beseda za kvaliteto. Švicar Otto Tschumi tudi tokrat eksperimentira, vendar njegova najnovejša varianta Pojočega mačka ali Šivilje, odtisnjene na listu krojne podlage, veliko preko trenutne zanimivosti ne rojak Walter mozaik v reliefnem načinu. Pri kupno učinkuje pri nekaterih na primer Francozu Michelu Jamaru, uporaba podolžno rezanega lesa. Italijan Pietro San-chini preseneča s svojo novo tehniko nitkastoprosojnega upodabljanja steklenine. Nekateri avtorji, kot nemški Amerikanec Fritz Eiehenberg, se poslužujejo vezanega načina zgodbe, tako da podajo na enem listu več zareze in njihovo vsebino. V tem oziru so kljub različnost: enako poštene in resnične nabrekle groteske Marangonijeve italijanske arhitekture, avstrijske Fladererjeve socialne izpovedi o materi ali švicarsko Pa-toechijevi humanistični optimizem v listu »Tam si podamo roke«; ameriška živčna nasičenost s tehniko se prav tako razodeva iz Kohnovih jazzovskih križkražij in zmešnjave železja pri dvigalu Fraschonijevega lista čakaje na tovor ali poduhovljenega hrepenenja po prirodi v njegovi Jeseni in porcelanskem Albeejevem Kosu za zbiralce. Isti humanizem veje iz vročekrvno napihnjene pro-tifrancovske parole mehikan-skega Francisca Capdevilla ati pretresljivega klica proti grozotam nove atomske vojne, ki sem ga slišal iz izredno močnih listov »... in s tem uničenje vsega življenja na zemlji«,*... in ta o'trok tudi« Harryja Dis- berga, enega izmed sicer sploh odličnih holandskih razstavljal-cev. S tem pa se odpira tudi že vprašanje nacionalnega sloga ali vsaj sodobnega izraza posameznih dežel. Tega pa mislim ni in tudi ga ne more biti, ne glede na to, da nekateri narodi odlično gojijo svoj značilni tehnični in vsebinski stil ter ga sebi zvesti prilagojujejo sodobnemu razvoju — na primer zlasti Finci in tudi delno Japonci. Kitajci so nasprotno »a očivi- dnem razpotju, kaj bi s svojim nekdanjim filigranskim romantičnim slogom in so njihovi listi močno spominjajo na sovjetski »socialistični« realizem, to ni samo posledica političnega vpliva, ampak tudi dejstva, da v njihovi deželi danes res gradijo velikanske industrijske stavbe, katerih ni mogoče zajeti samo z nekdanjim . lepolistjem. Seveda pa lahko po drugi strani ugotavljamo, da je pri tej ali oni deželi kaka umetnostna zvrst, tu konkretno lesorez, močno razvit — na primer v Švici ali JugoslavijL Naši jugoslovanski razstavljalci — med njimi še posebej velika slovenska grafična četvorica Jakac, Mihelič, Maleš in Debenjak skupno z novim odličnim Dalmatincem Franjem Bačejem — zavzemajo v mednarodnem krogu nadvse dostojno mesto. Toda kot med našimi avtorji, tako tudi v nacionalnih skupinah nasploh raznolikost ostaja. Umetnost nikakor ni namenjena sama sebi, a tudi umetnosti ni namenjeno nekaj odrejenega; umetnost je izraz ljudi, in kot so ti raznoteri, taka je tudi umetnost. Ce bi prenehala biti njihov izraz, bi prenehala biti tudi umetnost, ampak bi postala kvečjemu plakat; prav tako brezkrven, če slikamo z realistično ali — v paničnem begu pred njo — z abstraktno šablono. Xylonska okna na vse strani sveta so zdrav prepih in merilo dneva. B. Pogačnik ki pod vodstvom iprofesomja Frasa preživljajo svoije proste ure v Likovnem krožku pionirjev klasične gimnazije. Rezultat te odločitve je bila razstava njihovih del v Umetniški zadrugi, ki je, jetpo in segata. Njegov skrbno urejena, odprla obiskovai-Egiin poskuša cem pogled v likovni svet dotra- ščaiočega otroka. Gledalci smo bili veseli velike števila razstav.lenih dol in velikega števila sodelujočih pionirjev, čeprav številna dela niso presegala ipovprečja solidnih šoilskih risb. Saj od teh otrok ne pričakujemo generacije prvovrstnih likovnikov, temveč generacijo, k: bo umetnost cenila in razumela bollj, kakor so jo generacije doslej. V obeh prostorih Umetniške zadruge se je obiskovalcu odprl pisan svet motivov: obraz, po- krajina. tihožitje, fantazijske ns- •P'- mmmm Gojmir Anton Kos: Hiša pod hribom V NOVE KNJIGE IN REVIJE: V. I. Lenin: MATERIALIZEM . _ IN EMPIRIO KRTIC I2EJI. Ljub- bc. NaijljubŠi tehniki pcomsirjev sta liana Cankarjeva založba, 1356. C. vV. Ceram: POKOPANE KULTURE. Roman starinoslovja. Ljubljana. Državna zalozba Slovenije, 1953. Kultura in zgodovina. DR. KLEMENT JUG, veliki slo-vcnslci alpinist. Spisali Zorko Jelinčič, dr. V.aclimir Kajzelj Jn dr. Vladimir Bartol. Ljubljana, Flaninska založba Slovenije. 1956. DRUGA ČITANKA. Sestavila -Jo. oi.je m grafika. Če upoštevamo mladost avtorjev, je bilo razveseljivo malo šablonskih izmisli j einah pokrajinskih risb, izmed katerih so lepo izstopala dela, ki so nastala v neposrednem posnemanju narave. Barve olj so umirjene, skoraj riikoli otroško kričeče, pa ven- POROČILO IZ 1 E P I LITERARNO PISMO O plemenitih, nraveh Dragi prijatelj! Počutim se, kakor da bi se bil pravkar vrnil s prijetnih kratkih počitnic. Počutim se tako okrepčanega, malce zdolgočasenega in aocela prosto-ausnega, Kakršen se pač vrne človek z oaaina, kjer je lahko brez predsoakov blodil po samoti, se družil s poaobami svoje mlaaosti in zamišljeno stikal po neki nejasni daljni preteklosti ... Toda preaen me beseda zanese, naj stvarno povem, da nisem bU nikjer arugje kot v gosteh pri Wal-teru Scottu, nočem reči, da sem bral njegovega Starinarja (izdala Cankarjeva založba). Zares, menda ne poznam plemenitejšega oddiha, kakor je branje doore, vrle stare knjige, ko se prepustiš prijazni roki častitljivega pisca, da te popelje po belih stezicah in zelenih tratah svojega dobrega starega sveta... In v resnici: saj potrebuješ pravcate počitnice, da prebereš zajetnih pet sto strani solidnega formata. Toda ne gre samo za spodobno in spoštljivo ginjenost, ki te zmeraj znova prevzame ob srečanjih z očaki dobre stare evropske literature. Gre za neko posebno in neponovljivo njihovo lastnost, ki tako vznemirja, hočem reči, pomirja sodobnega bralca. To lastnost bi na kratko imenoval: plemenitost nravi, tako rekoč neizprosna plemenitost nravi. Pri tem ne mislim na prefinjeno in zamotano moralno občutljivost, na pronicljivo etično doslednost in paradoksalnost, ki se je v lepi književnosti razbohotila, zlasti pod ruskim vplivom, šele precej kasneje, temveč mislim na tisto srečno uglajenost, odličnost in celovitost nravi, ki pisateljem, kakršen je Walter Scott, preprosto ne puste, da bi o svetu in ljudeh, najmanj pa seveda o sebi, pomislil kar koli zlega, nečednega ali podlega. Jasno, tudi dni zapletajo v svoje bujne zgodbe hudobne ljudi in izprijene značaje, toda opisujejo jih, po mojem iskrenem občutku, kot nekakšne čudne, domala smešne pošasti, ki zgolj po nemarnem naključju ali kvečjemu nesrečnem nesporazumu prebivajo med vrlim človeškim rodom — kakor da jih ne bi popisovali po krvavem lastnem spoznanju, temveč po nekem obveznem izročilu. Pri vsem tem pa se ti in taki pisatelji nikakor ne vedejo kot suhoparni in vsiljivi moralizatorji. Ne, le skozi njihove oči, iz katerih prostodušno žari neomajna, viteška privrženost dobri stvari človeške vzajemnosti, so videti zakonitosti sveta tako kristalno čiste in tako smotrno napeljane v neizbežni procvit. A gre niti toliko za ta procvit, za to vero v pametno človeško slogo, kolikor gre za sam zanosni, plemeniti in tako rekoč elegantni življenjski občutek, ki tako pravljično oča-ruje sodobnega bralca v času, ko so prizadevanja literature docela nasprotna: ko se pisatelj na vse kriplje trudi z edinim ciljem, da bi z jedkimi preizkusi razkrojil in postavil na laž sleherno celovito, bodisi lepo ali'moralno čustvo, začenši seveda pri samem sebi ... Tako nekako sem mediti rat ob lagodnem branju in v udob-ni zavesti o preteklem, ko serni lahko hkrati nazirai zoro in zarjo dobre, vrle stare meščanske literature. Kaj pa sem posebej premišljeval o velikem angleškem romantiku sirit \Valteru in njegovi knjigi? Kot rečeno, bil je to predvsem prijeten oddih, kratkočasen, pa, tudi poučen sprehod po ste-. zah in tratah starodavne škotske. Nisem se utrudil ob svojem viteškem, čeprav malca klepetavem vodniku. Starinar vsekakor sodi med njegove najboljše romane — le morda: Ivanhoe in Kenilivorth sta po slavi pred njim. Mislim pa, aa, je Starinar po svoje najdragocenejši, vsaj za človeka, ki, išče za literarnim i junaki predvsem pisatelja samega, Če si pobliže ogledaš obe najizrazitejši figuri ■—- seveda čistoi brez zlobe in slehernega sumničenja — boš v Starinarju iri starem Edieju lahko našel marsikakšno pisateljevo priznanje o sebi, čeprav je njegov staromodni literarni postopek precej daleč od tega, kar imenujemo v modernem jeziku umetniška izpoved. Na eni strani vrli stari gospod, naslikan s hudomušno, vendar iskreno ljubeznijo — ponosen na svoj meščanski rod, humanistično izobražen in strpen, pa ves zakopan v svoje domoljubno starinoslovje, čudaški in bister poštenjak, na drugi strani pa stari berač, neumorni vagabund, prapodoba ljudske modrosti in radoživosti ter duhovnega svobodnjaštva: le malo manjka, pa bi tadva pristno romantična literarna tipa prerasla v prepričljiva simbola pisateljeve dvojne podobe: njegove družbeno- družabne vloge in njegove umetniško - sanjarsko-svobod-njaške intimne narave. Toda plemenita enovitost nravi Scottu ne dovoli, da bi se prepustil mračni mikavnosti takih protislovij. Ostal je ljubezniv, očarljiv in odličen popisovalec. V tem svojstvu je ostal šiv in občudovanja vreden vse do današnjih dni. Njegove zasluge ze razvoj evropskega zgodovinskega romana so splošno znane in priznane. Da se razumemo: njegove plemenite nravi, s katerimi sem začel to pismo, nikakor niso signum temporis idilične zore meščanstva, temveč znamenja pomembne in dragocene osebnosti. Samo zato nas lahko krepčajo še danes. Predvsem pa mislim, da je VJalter Scott odličen in vseskozi priporočljiv pisatelj za mladino: njegova domovinska ljubezen, njegova človečanska resnicoljubnost, njegov visoko razviti smisel za junaštvo ga poleg njegovih umetniških kvalitet brez dvoma stavljajo med najbolj imenitne vzornike v najboljšem in najbolj kulturnem smislu te besede. Zal pa slovenskega bralca ob tem in takem razmišljanju ter »počitniškem« užitku venomer moti prevod dr. Ivana Črnagoja. Zlasti prevodi stihov, ki jih pisatelj v izobilju in s pridom navaja, so mestoma docela demoralizujoči. 'Dragi prijatelj, lep pozdrav in brez zamere! Tvoj Štefan Breznik sip Ribičič in Venceslav vVnkler. dar že nekako samostojno izbira- T PhrVn T.111 ll lin.Tl H. -v r m 1 • _ Ilustriral Lojze 1’erko. Ljubljana Državna založba Slovenije. 1956. Jože Žabkar: ARITMETIKA IN ALGEBRA za II. razred nižjih gimnazij. Ljubljana. Državna založba Slovenije. 1336. GEOMETRIJA. II. del. Četrta, predelana izdaja. Sestavili Emilija Brane. Slavica Jelenc, Milan Zie-gler in Albin Žabkar. Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1956. ne. Najbolj razveseljiv vtis s te razstave pa je pravilen, zdrav pogled na likovne probleme, ki so ga izpričal.: v svojih delih pionirji: nikjer ni maličenja ali izumetničenega poenostavljanja. Linija je poenostavljena preprosto, brez manire, do tiste meje enostavnosti, Zdi se, da je kulturno življenje ob slovenski obali v tesnem sorodstvu s prvim pomladnim brstenjem, ki smo ga bili do neke mere sicer deležni že v aprilu, dasiravno se je potegnilo čez april v maj. Predvsem je treba omeniti gostovanje italijanske Drame z Reke in še bolj pomembno sodelovanje znamenite italijanske igralke Diane Torrieri v Duma-sov-j »Dami s kamelijami«. Ime Diane Torrieri je namreč tesno povezano z delovanjem mnogih znamenitih italijanskih dramskih skupin, med katere štejemo slavnj »Piccolo teatro della cita di Milano«, rimsko gledališče in ne nazadnje tudi — televizijo. Njeno gostovanje na Reki in v Kopru je eden od rezultatov vedno bolj sproščenega kulturnega sodelovanja med obema sosednjima narodoma, ki pa žal zaenkrat ni seglo dalje kakor do Reke in Kopra. Koper bo tudi letos sledil vzo- ki ima radijsko postajo, profe- postavila Beethovnovo Sonato v Glasbene šole »Literamo-glas- sionalno gledališče in vrsto kulturnih ustanov, ne zmore čez zimo niti enega koncerta. Turistično - olepševalno društvo Je letošnjo sezono odprlo s komornim nastopom nekaterih mladih zagrebških solistov ob sodelovanju nekega tujega violinista. To so bili sopranistka Jelka Brajša, pianist Vlado Seljan,. klarinetist Josip Pomvkalo in violinist Karel Kula iz Munch-na. Izvajalci — če izvzamemo klarinetista Josipa *Pomykalo — so bili povprečni, nemški violinist Karel Kula pa žal ne obvlada niti vseh prvin violinske tehnike, a si je poleg Mozartove violinske sonate v e-molu izbral še Martinujeve Arabeske, kompozicijo, ki terja glasbenika precej večjih razsežnosti in izrazne moči. Skratka: izvedba sporeda n; Sadovoljila in organizatorji poletnih umetniških večerov bodo v bodoče morali bolj skrbno izbirati izvajalce. Pred dnevi pa je v okviru že mnogih jugoslovanskih omenjenih poletnih večerov na. c-molu. Pretekli teden je v mali dvorani koprskega gledališča odprl razstavo istrski krajinar, akademski slikar Herman Pečarič. To je že njegova tretja razstava v Kopru, se pravi V njegovi ožji domovini, njen pomen pa velja poudariti zlasti glede dejstva, da nas je Pečarič presenetil z izključno novimi deli. — Vsekakor pa kaže zabeležiti splošen vtis, ki ga na obiskovalca zapuste njegova olja: globoka, trdna impresija istrskega ambienta in zanesljiv videz lastne izrazne izpovednosti. Herman Pečarič je dokončno izklesal svoj notranji artistični fokus in ga smiselno povezal z lastnim čustvovanjem, z lastnim pregledom na istrsko okolje in človeka. Zato njegova tretja razstava ne pomeni le zunanje-manifestacije istrske upodabljajoče umetnosti, marveč nov in pomemben korak umetnika v zaključno fazo svojega stilnega iz- beni večer«. Pravzaprav je tvegano nemara celo neumestno napisati kritično poročilo o prikupnem večeru, ki so nam ga pripravili mladi književniki, sodim pa, da je vendarle treba zabeležiti nekaj splošnih misli, ki so se poslušalcu same od sebe porajale. Gre namreč za mlado skupino študentov, ki se doslej '— razen morebiti Lojzeta Kanteta — še niso uveljavili v javnosti, če opustimo revijo »Mlada pota«. To so: Boris Juh, Milica Kolar in Humbert Pri-bac. Vse nastopajoče mlade književnike veže ena skupna nota: formalno se nagibajo v prosti verz, vsebinsko in tematično pa skušajo izpovedati lastna čustve- Glasbeno-literarni večer je bil v zamisli verjetno bolj trden, a se je sprevrgel v nič kaj imenitno improvizacijo. Vzroke bodo mladi umetniki, primorski študentje, gotovo lahko sami poiskali, torej ne dvomimo, da nas bodo prihodnje leto presenetili z neprimerno bolj kvalitetnim sporedorh v literarnem delu. Naslednji dan smo v dvorani koprskega gledališča poslušali moški zbor Kluba primorskih študentov. To pa je bilo presenečenje svoje vrste. Spored je navajal izvajalsko težke polifone skladbe Gallusa, nadalje dve črnski duhovni, nekaj furlanskih narodnih, nekaj italijanskih, beneških, ruskih in moravskih in vrsto več ali manj žo mest in je v ta namen že odprl stopila v dvorani koprske Glas- raza, Zal pa je kakor je vi ■ * _ — _ - w i _ .1 _ 11_1 r n Q.T 1 n /T -rv\ ci f crvl Aicn t drugo sezono takoimenovanih »Poletnih umetniških večerov«. Zamisel in organizacija teh prireditev je v rokah koprskega bene šole odlična mlada italijanska pianistka Pina Buonomo, ki je bila tokrat že drugič gost koprskega koncertnega občln- Gojmir Anton Koti Jutro Turistično-olepševalnegadruštva, stva. 2e en sam pogled na njen v programskem pogledu pa se koncertni program je dokaj predelno naslanja na Ljubljanski pričljivo govoril, da gre za festival. Koper namreč čez zi- umetnico izredno resnih hotenj mo ■ nima ne koncertov in ne ter nadvse kritičnega odnosa do drugih kulturnih prireditev, to svojega umetniškega poslanstva, pa iz preprostega razloga, ker Dvodelni spored je ločil pred-nobena ustanova ali organiza- klasike Sc&rlattija, Paradisija in cija ne tvega komercialnega ri- Cimarose in Bacha od virtuoz-zika za morebitni deficit. Ta nega Liszta in impresionista De-i^otovitev sicer ne zveni preveč bussyja. Med oba dela pa je ^odbudno, re> p« je, da mesto, koncertantka malon* simbolično deti — razstava predmet splošne nepozornosti, poleg tega pa je v prostoru, . ki niti pri najbolj skromnih zahtevah ne odgovarja temu namenu. Konec minulega tedna pa Je bil v znaku drugega Festivala primorskih študentov, združenih v »Klubu primorskih študentov ■Vinko Vodopivec« v Kopru in ostalih krajih slovenske Istre. V petek je skupina mladih književnikov in glasbenikov prire- na doživetja, ki jih zapredajo v znanih zborov slovenskih skla-impresivne podobe. Milica Kolar nam je prečitala krajšo prozo »Irena, pa pridna bodi...«, ki ni sodila v okvir tega večera. V glasbenem detu sta sodelovali altistka Marija Bitenc, sopranistka Jerica Ferluga in pianist Marijan Fajdiga. To je bil nedvomno kvalitetnejši delež tega večera, saj so vsi trije mladi glasbeniki pokazali razmeroma visoko stopnjo znanja. Marija Bitenčeva z obširno lestvico svojega mehkozvdnečega alta, Jerica Ferlugova z zvonkim sopranom in izvrstno koloratumo tehniko, zlastt pa mladi pianist in skladatelj Marijan Fajdiga z izvedbo Sonatine svojega vrstnika Alojza Srebotnjaka ter lastnimi, izrazno bolj trdnimi štirimi skladbami za klavir, od katerih sta ostali v spominu zla- dila v mat j dvorani koprske s ti »Prokofjev« in »Interiudio«. datelj ev, od katerih sta lepo zazveneli dve Srebotnjakovi, in sicer »Bori« in »70.000«. Zbor vodi mladi, vehementni Anton Nanut. Predvsem: presenetljivo dobro pozna tehniko zborovskega petja in zato mu je uspelo iz sicer kaj skromnega pevskega materiala oblikovati ansambel, • ki v resnici poje, ki poje iskreno in zavzeto. Če mimogrede omenimo še delo koprskega gledališča, ki ga ja slovenska javnost spoznala ob nedavnem gostovanju po Sloveniji in zadnji obisk tržaškega SNG s Pirandellovim »Henrikom IV.«, je naše koprsko kulturno pismo končano. Da: Koper je zadihal v sezonskem ozračju, ki ga polnijo mnogi turisti in ga krasijo čisti hori- s 20. ma|a 1956 m DMGI TOVARIŠ UREBMIK! PKOSDI, DA BI OBJAVILI V ČASOPISU K AS O ZAHVALO. PIO.VLF.-II IS' CICIBANI EZ othoSkjega domavere‘Slani PR.OVE V POLZELI SE LEPO ZAHVALJUJEJO UČITELJEM IZ CELJA, TETAM IZ OKRAJA CELJE IV PIO VIK JE Al IZ GRIZ ZA VSA DARILA. 3VII SMO BILI ZELO VESELI, DA STE VAS OBI. SKALI, KER VAS JE VELIKO IV VAS MALOKDO OBlSCE. MNOGI OD VAS NIMAJO MAMIC ALI PA SO MAMICE VANJE POZABILE. HANIKA IV LOJZKA STA DOBILI ZA PRAZNIK 1 MAJA PAKET OD JOŽICE BUTARA IZ BREŽIC. VSI PIONIRJI SE BOMO TRUDILI V SOLI, KER VEMO, DA MISLITE VA VAS. LEpO VAS POZDRAVLJAMO IV PROSIMO, DA NAS VE POl ZABITE. KATJA TUTA IN HANIKA KOLAR Izlet v Postojnsko jamo Tovariš profesor Kunaver nas je popeljal v Postojnsko jamo. Ko smo dospeli v Postojno, smo izstopili in nato eno uro hodili do jame. Vhod je zelo lep. Tudi vlak vozi vanjo. Ogledovali smo si kapnike, ki visijo s stropa, in tiste, ki se dvigajo s tal. Prekrasne so zavese, ki se naredijo na nagnjenem stropu. Tudi človeške ribice so me zanimale. V vodo jim mečejo denar. Tovariš profesor pa nam je povedal, da so prišle v jamo ob poplavah dolin po zemeljski razpoki. Razvijale so se dalje, a 'izgubile so barvo. Nadaljevali smo pot. Prišli smo v Črno jamo, tudi ta je lepa. Ima lepe kapnike, a ni tako velika. Iz Črne jame smo prišli v jamo Pivko in iz nje na prosto. Sto-pnie, po katerih smo prišli en, je okoli tri sto. Tu smo pojedli in popili, kar smo imeli. Nekateri so si zakurili ogenj in si skuhali čaj. Nekaj časa smo se igrali, potem pa smo krenili proti postaji. Tu smo nekaj časa čakali, da je prišel vlak. Imeli smo rezerviran voz. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo odšli vsak na svoj dom. Napisal Peter Skltek s Klasične gimnazije v Ljubljani. Križanka VODORAVNO:* 2. Osebni lai-mel*, 3. okrajšava za okrog, 6. zdravilna rastlina, zelišče, 7. po. liabljen, mrtvouden, s. zelo dragocena kovina (znak An), 11. drugo ime za Etiopijo, 13. prepevati; vrstilni števnik, 14. živalski zcb (slon), 15. slovensko mesto na Koroškem, 17. kdor lovi rake, 13. kadar. NAVPIČNO: 1. Potrebščina za umivanje, 2. kovina (tujka), 3. vzklik začudenja in veselja, 4. vrsta ribe, 5. žepna rutica, 6. domača in divja žival, 8. 100 cm, S. pc-ncvno, 10. sladka alko-holna pijača, 22. nasilen človek, 16. organ Vida. REŠITEV VODORAVNO: 1. KS, 4. noter, 7. karavana, 9. mera, 10. oko, 12. stena, 14. kvas, 15.leni, 16. oliva, 17. sončnica, 19. kamilice, 20. raca, 21. en. NAVPIČNOj. 1. koreninice. 2. stara, 3. ura, 4. namenoma, 3. Eva, 6. čakava, 8. novice, 11. osa, 12. sl., 13. tesar, 14. klici, 16. oni, 18. član. NAGRADE Med reševalci križanke >Sončni* ez« sta bila za knjižni nagradi Izžrebana JASNA POREKAR iz Maribora in FRANC KRALJ iz dijaškega čLoma v Krškem. Naj sporočita svoji želji! Obiskala nas je Olga JJ h • Tovarišica učiteljica nam je veliko pripovedovala o narodnih herojih. O prazniku 1. maja smo čestitali tovarišici Olgi, narodnemu heroju, in jo prosili, naj nas obišče. Prišla je 11. maja. Nasmehnila se nam je in vprašala: »Ali imate radi pomlad?« — »Imamo,« smo odgovorili vsi hkrati. Pa je povzela: »Tudi mi v partizanih smo imeli radi pomlad, sovražnik nas je teže našel v ozelenelem gozdu.« Tovarišica Olga je sedla na prvo klop, radovedno smo uprli oči vanjo in začela je pripovedovati vesele dogodke iz svojega partizanskega življenja. PRVI PIONIRJI Spomladi 1942. leta sem bila v Šiški. Neki dan sem videla na ulici pionirje, ki so s fračami streljali v žarnice. Rekla sem jim: »Fantje, to se ne sme.« Oni pa so mi odgovorili: »Gospa, vi še ne veste, zakaj to delamo.« — »Zakaj?« sem vprašala. — »Mi delamo za nase aktiviste, da ponoči laže posipajo letake in pišejo parole.« PRIHOD V PARTIZANE Bilo je 1. junija leta 1942, ko sem šla v partizane. Bili so na Ključu. Sprejeli so me zelo prijazno. Prišla sem v udarno četo. Dobila sem puškomitraljez. Zavzemali smo sovražnikove bunkerje, redčili njegove vrste in prodirali skozi njegove zasede. Tako je nasa udarna četa kmalu narasla v bataljon. NA STRAŽI Zdaj vam bom povedala, kdaj me je bilo najbolj strah. Imela sem stražo od desetih do polnoči. Pa zaslišim nekakšno prhanje: prh, prh... In obšel me je Nazadnje se je zvedrilo. Tedaj je prišel komandant in ukazal: »V napad!« Po cesti je prihajalo 60 Italijanov s tovornim avtomobilom, ki je bil do vrha naložen s hrano. Borba ni trajala dolgo. Dvajset Italijanov je padlo, druge pa smo pognali v beg. Avto smo zažgali, hrano pa smo poslali v bolnišnice. SOD Komandant Stane je dal Šercerjevi brigadi deset dni počitka. Šli smo v Belo krajino. Domačini so nam postregli in nas pogostili. Ko smo počivali šesti dan, je komandant rekel: »Tem ljudem, ki so nas tako lepo sprejeli, moramo prirediti miting.« Toda na mitingu mora biti tudi kaj vina. Nekdo je povedal, da je v bližini neki belogardističen kmet, ki ima dosti vina. Res smo šli k njemu in dal nam je velik sod. Komandant je odredil: »Štirje možje naj pazijo na vino.« In ko je bil miting končan, je komandant zasukal pipo. Toda v kozarec je stekla — koruza. Pa smo se hitro znašli: IGRAJMO SE ŠOLO! strah. Doma so mi pravili, da ravno ob tem času hodijo strahovi. Tega seveda nisem verjela, strah pa me je bilo vseeno. Končno je dežurni izmenjal stražo. Vprašala sem ga: »Ali slišiš?« — »Ničesar ne slišim,« je odvrnil. »Poslušaj’ malo — tole?« sem rekla. »Saj to so polhi!« se je zasmejal. In kadar se spomnim na to, se meram tudi sama sebi nasmejati. SPLAV Morali smo čez Ljubljanico in za prevoz smo potrebovali splav. Kurir nas je obvestil, da sovražnika ni v bližini. Spravili smo se na delo in — ena, dve, tri — je bil splav narejen. Dvajset borcev se nas je vkrcalo nanj, pa je bil prešibak in se je pogreznil v vodo. Vsi mokri smo prilezli na Krim. Zakurili smo velik ogenj, posedli okoli njega in zapeli. Takrat sem prvič slisala partizansko pesem, kajti v Dolomitih, kjer sem bila dotlej, smo smeli le šepetati. Imeli pa smo smolo. Komaj smo se malo posušili, se je ulil dež, pomešan s točo. *' "4 koruzo smo odpeljali v mlin in kmalu smo imeli namesto vina dobro polento. RI20TA Nekoč pa so nam imenitno kosilo pripravili kar Italijani sami. Po vasi so nakradli kokoši in riža in zakuhali rižoto. Ravno tedaj pa smo se tudi mi namerili v vas. Prihajali smonr strnjeni vrsti, da nas je bilo več videti. Italijanski stražar nas je zagleidal in zavpil: »Sign or tenente, partigiani!« Italijani so se razbežali na vse vetrove. Za nas pa je ostala rižota, ki smo jo s slastjo pojedli. Napisal BORIS KUTIN, te t razreda osnovne šole Ljubljana — Jarše (MELIKA H REKA Mimi Malenšek Kljub temu pa so praznovali praznik koruzne žetve z vso obredino slovesnostjo, da bi se ne zamerili Velikemu duhu — Manituju — ki je bil v vseh stvareh. Zenske so si počesale in namazale črne lase in obraze, ovesile so se s steklenimi biseri, ki so jih nekdaj prinašali trgovci v Pokanokett, možje so si spletli lase v kite in si zataknili vanje orlova peresa, glavarji so si nadeli velike težke perjanice in se opasali z vvampuni. Bojevniki so imeli prsa poslikana z orlom ali magnolijevim cvetom, ki je bil tudi rodovni itotem, in poslikane obraze. Od zgodnjega jutra so godci igrali na piščali, tolkli na bobenčke in brenkali po strunah, napetih na javorove gosli. Beli orlič je to leto prvič smel praznovati praznik koruzne žetve med odraslimi. Mati mu je pristrigla lase in mu jih namazala z bobrovino, da so prijetno in dražeče vonjali. Za prazn:k mu je podarila nove mokasine z všitim bogatim m NIJT) TrAŽ—; m—s c 4 ■:Tv; v -N■ 1 'Mžm:. ;/ ■ : ^ - ■=:=- - vV\ s ' • - • ■ - • • , : - iT:;--:.: Wil: 1 llill lili' ” > • •r Sosedovi Minki pa res ni šole nikoli dovolj! Seveda, tiste šole, ki traja štiri ali pet ur na dan in v kateri mora Minka vse znati, sedeti mirno v klopi, pisati naloge, nareke in odgovarjati na vprašanja tovarišice učiteljice, no, tiste šole je kar dovolj. Saj je v tej pravi šoli kar prijetno, toda veliko bolj prijetno je v tisti šoli, ki je na domačem dvorišču. In te sole na dvorišču se Minka nikoli ne naveliča. Sestric, bratcet, prijateljev in prijateljic ima na domačem dvorišču za ccl majhen razred. Toda ta razred je nekoliko čuden: v njem ni klepi, table, zvezkov, šolskega odra in tudi zvonca ni. Zato pa je v tej šoli veliko prostora, sonca in svežega zraka. Tudi tovarišica učiteljica je v tem razredu nekam majhna, seveda, ko pa učiteljica ni nihče drug kakor Minka. Ta šola je zanjo nekaj imenitnega! V njej ji ni treba mirno sedeti in paziti na vprašanja in odgovore! V njej ona postavlja vprašanja, hvali, graja in tudi kaznuje — kakor pač kdo zasluži. Vsa resna sedi ob hišnem zidu in uči svoje majhne »učence«, ki so razporejen-, v krogu okoli nje vsega, kar se je sama naučila v šoli. Prava tovarišica učiteljica v pravi šoli pa se kar čudi, ker zna Minka v zadnjem času vse tako dobro in gladko: pesmice, poštevanko, zgodovino in zemljepis. Kako bi se šele čudila, ko bi si.sa.a ves mladi živ-žav na sosedovem dvorišču, ki bi ji znal odgovarjati skoraj tako dobro, kakor Minka! In ker bo jutri v šoli tovarišica izpraševala zemljepis, ga danes sprašuje Minka na dvorišču: »Mojca, katera je nasa najvišja gora?« — Vprašanje je težko, tako težko, da Mihec ni znal odgovoriti nanj in je moral v kot. Mojca stoji in premišljuje. Ali bi ji vi znali prišepetati? Pa tudi če bi kdo znal, mu Minka tega ne bi dovolila. Saj gre v njeni šoli \se čisto »za res«. pripoveduje Pata kuta, in kjer se neki pasejo nepregledne črede bivolov, da zemlja bobnj pod njihovimi nogami, kadar se spustijo v tek. Lova na bivole se doslej še nikoli ni udeležil, ker je bilo nevarno loviti bivole. Los bežj pred lovcem, razjarjeni bivol pa se spusti v boj in marsikateremu lovcu je že bivol z rogovi razparal trebuh. Rod se je zbral na širokem prostoru med wigwami. Beli orlič je videl mnogo koruznih mask in skušal pod njimi prepoznati obraze znancev. Prišel je čarovnik v slavnostn: obleki in se s pojočim glasom zahvaljeval Velikemu duhu za bogato koruzno žetev. Potem so se začeli plesi. Možje so plesali, žene in dečki so stali ob strani in gumno. Se bolj napeto je prisluhnil pesmi. Brzonogi je pel in kmalu je za njim ponavljala vsa zbrana množica: Ne mai tau on ne go ne ka — tffl!.., »Dal ti bom delež, k: tebi, prijatelj, gre!...« Pesem je izzivala na vojno z belimi naseljenci in nikogar ni bilo na slavnosti, ki bi je ne bil razu-, mel. Samo Metacomet se je delal, kakor ga je ne more ali noče razumeti. Brzonogi je nehal peti in ples se je počasi ustavljal. Prišle so ženske, ki so prinesle zvrhane skladovnice pemikana v lesenih torilih. Za pemikanom je prišlo meso in ostro začinjena kaša iz gomoljike. Nato pijača: okrasjem in podšite z ustrojeno jelenovo kožo, dobil je tudi dolge usnjene hlače s pedenj dolgimi resami ob stirani. Na prsi so mu naslikali cvetočo magnolijo in samo obraza mu niso poslikali, ker še ni bil bojevnik. Potem ga je Crna prepelica pogladila po licu in se mu nasmehnila — Belemu orliču se je zdelo, da ga od takrat, ko je bil šiban zaradi konjske tatvine, ljub: bolj kot poprej. Beli orlič je bil zdaj mož in je skrbel za dom. Čuval je domačo živino in ribaril v Veliki reki; dan za dnem se je vozil, klečeč v svojem kanuju, prav do brzic, roka se mu je privadila ostvi jn mnogokrat je prinašal domov velike ribe, ki jih je Crna prepelica sušila v dimu in spravljala v zimsko zalogo. Hodil je na lov, nastavljal zanke po stečinah in streljal divje jerebice. Pri tem je sanjal o svojim velikem dejanju, ko je ubil plavajočega losa in si želel, da bi šli možje kmalu spet na lov na lose ali pa na one velikanske prerije, o katerih e e orf g .. 7i s ploskanjem udarjali takt. Tudi Beli orlič je plesal. Pri tem je čutil, da ga hrbet še zmeraj nekoliko skeli od udarcev s šibami. Plesalci so se razpotegnili v verigo in sklenili obroč okrog ognja, na katerem so gorela koruzna stebla; Iz vrste plesalcev je skočil Brzonogk V desnici je držal bobnič, z levico je udarjal po njem, dvigal je roke z bobničem visoko nad glavo in se vrtel, da se mu noge skoraj niso dotikale tal. Glasno, zveneče je pel: »Wa be no mit tig o. Ke gau tai be tau au nin i tai wai gun! .. .* Beli orlič je natanko prisluhnil. »Razumeti moraite jezik mojega bobna!...« Kaj neki bo Brzonogi še povedal v svoji pesmi? »Kau gau we gau in wai a — un wai me gwun a — nun ... Ne kaik — wi on tan be taib wai me tum .. .« Ah! »Krokarju pojem, med vsemi ima on plemenito perje Moja sokolja srajca plapola v boj...« Belj‘orlič se je ozrl po možeh — na vseh obrazih je videl, da soglašajo z Br-zonogim. Samo Metacomet, ki je stal z glavarji ob strani, se je pomračil. Beli orlič ni še povsem odpustil Brzonogemu. da ga je najprej zavedel v konjsko tatvino in ga potem pred tujci pustil na. cedilu, toda tot kar j« pel, je bilo po- sladka medica z zeliščnim zvarkom, ki je rahlo opijanjala. Indijanci in žene so čepeli po tleh in hlastno jedli, trebuhi so se jim napenjali od obilne hrane in pijače. Potem pa spet ples in petje. Toplo so plapolali ognji v noč. Wampanoaque, siti in zadovoljni, nekateri tudi pijani, so ležali po tleh. Drugi so se strnili v gruče in se zabavali po svoje. Beli orlič se je pridružil gruči okrog Brzoncgega, kjer so kockali za konja. Napeto je gledal igralcem pod roke. Blisk, mlajši brat Brzono-gega, je imel največ zadetkov, zdelo se je, da bo priigral konja. Tedaj pa se je nenadoma dvignil v taborišču hrušč. Peta kuta — Hiteči oblak — je stal na robu taborišča, malo vstran od ognjev, kazal z roko čez Veliko reko in klical: »Ogenj!« Indijanci so osupnili in se zagledali proti zahodnemu obzorju, kjer je ugašal zadnji pramen večerne zarje. Nekateri so klicali: »To ni ogenj! Zarja naznanja lepe dneve!« Peta kuta Je jezno zamahnil z rokami. »To je ogenj! Voham dim!« Kmalu ni bilo več mogoče dvomiti: bil je velik požar. Gorela je prerija, vžigali so se gozdovi. Metacomet se je zrinil v prve vrste gledalcev, bil je čisto bled in lice mu je trzalo. »To je ogenj,« je rekel. Star glavar je stopil tesno k . njemu jn pomenljivo dejal: r 8 str. 7 SLO TEMU FQ1QCEY1LIC J w. 11T - »• maja »m Z občnega zbora okrajno obrtno zbornice Vt rednem oMntm »boru okrajne obrtne zbornice °ti* ’• H podali bogato porodilo o n jr nem desetletnem delovanja, ki mu je sledila živahna in plodna rir-prav*. <od;etij š= r-ibol; ,• *.. mem Ptuju. Nad 50 odstotkov poslovnih lokalov v Ptuju pa tudi v ostalih krajih v okraju ne c^eovarta skim in gradbenim predpisom. So primeri, da dela v delavnici 4 krat 5 m tudi do osem delavcev pri umetni svetlobi, da o drugih pomanjkljivostih sploh ne g. ■>- Ne uničujmo redkega cvetja! Ko sem nedavno hitel po stezi iz Polhovega gradca proti Polhograjski gori sem srečaval mnogo izletnikov, ki so se vračali iz gozda obloženi z velikimi šopki zaščitenega blaga.jevega volčina. Mo-vi izletniki, ki so prihajali, so prav taleo neprestano poizvedovali po tej redki cvetlici. Imel sem vtis, da med vsemi ni bilo človeka, ki si ne bi nabral šopka. Ob vsem tem se mora človek nehote vprašati, kaj delajo naše vzgojne organizacije, da je v ljudeh tako maslo čssta za kulturno ponašanje v naravi. Cernu gorska straža, čemu zavod za vairstvo kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, čemu vse lepe besede, izrečene v prid zaščite prirode, ko vsa prizadevanja ne dajejo nobenih u-spehovf Še nekaj let in blagaie-vega volčina na Polhograjski gori ne bo več! Vsekakor se bo treba v bodoče boDj odločno boriti proti uničevanju redkih cvetlic. Morda bi bilo prav, da bi pri tem pomagali tudi lovci, ribiči, člani Počitniške zveze, gozdarji, upravniki planinskih koč, prosvetni delavci in končno tudi kmetje v tistih krajih, kjer so take redke cvetlice. Jože T robec vonirpo. V lamem Ptuju Pe tudi gi dovolj tega material*. Imenovali so tudi poseben iniciativni odbor, ki bo preučil to vprašanje. Na občnem zboru so snretpli bogat program dela z* nadaljnji razvoj obrtništva. Zar-acu la^.juga deia obrtne zbornice *o doslej že ustanovili v pertih obSt- Nud 600 otrok bo letovalo organizacij »krt* tudi za razvod- „ ovanju *J*» pridobivanju azne voj aškt orila šef vot . .. ■■ m • selca in član predsedstva un .--»-j stu pripravlja otroške kolonije, ki maga pri gradnji iiizkulturnih in ob koncu So sicienili, da bo m-la- □ rtr,He®imikov rko mladine. Kadeška mladina je nazija-h pn pridobivanju mladine »v*, , t m za «> zelo navdušena, toda če je za vpis v razne vojaške šole. O Strela Uničila kozolec •očrnimo - zdravstvenih ustanov m m w « , ' onvnrii, šef volneea od- orgundzaelij pri OLO v Novem me- nreba, pnme tudi za lopato inpo- in član predsc(istva OK lms. vrnil da z utrujenim konjem 7 domačo gorsko vas. 3. 2. v drugih krajih pa »o zgradbe. nab posebne pododbore, v os ta ki bi jih z manjšimi adaptacijami lahko preuredili v higienične In za poslovanje primerna prostore. Prav gotovo bo prej ali slej začela sanitarna inšpekcija nopr;im**rne loka’« 7smi--".i in vrsta ljudi bo ostala brez dela, če k temu ne bodo čimprej pristopili. V samem Ptuju najibolj očitno primanjkuje naslednjih strok: graverstvo. zlatarstvo, puškar-stvo. izdelovanje prešitih odel, steklarstvo in še nekaterih. Zelo hi b’la potrebna 1 'I 1 not’*--e 1». lavnica, saj je moralo v zadnjih dveh letih nad 2200 zavarovancev po očala v Maribor, Ljubljano in celo v Zagreb. Težnja, da bi tak obrat ustanovili v Ptuju, je že zelo stara, zato bj bilo prav, da bi jo uresničili. Na C O TTt» v V P7 : n polnitvi kadrov v tistih obrteh, kulturna in politična dejavnost. v ,„... Vsekakor pa bo morala v prvi 1' 1 _ ~ vrsti skrbeti za pridobivanje novih ticno. Te so: podkovastvo, ko- članov. 22 odstotkov včlanjenih larstvo. dimnikarstvo, sodarstvo volivcev vsekakor ne daje prave lih pa Jih bodo v kratkem. Poleg tega pa *o u-tanovili pri rbo-nir’ še še=t. .t’-<-kovn”-> clj, ki bodo proučevale problematiko posameznih -uiti in vzgojo kadrov. Zbornica pa ho pomagala tudi odboru z. IV. okrajno gospodarsko razstavo pri pripravi obrtniškega dela razstave in skušala pritegniti k sodelovanju čimveč obrtnikov. Sodelovala bo še na raznih drugih področjih. B. F. Občinska konferenca SZDL v Ivančni gorici V Ivančni gorici ju bila te dni občinska konferenca Socialistične zveze. Iz poročila Je brilo razvidno, da čaka Socialistično zvezo v občini mnogo dela. če hoče, da se bo še bolj razvila gospodarska, precizna mehanika tapetništvo, itd. PRESKRBA Z MATERIALOM Poleg vsega naštetega so nakazali v poročilu in razpravi še vrsto drugih problemov, tako da steji nevi upravni odbor prsd številn.mi nalogami. Med najvažnejše spada preskrba obrtništva s materialom, kar je najbolj pereče v lesni stroki, v kateri se poslužujejo često tuni svežega lesa, pri čemer trpi kvaliteta. Zbornica je o preskrbi obrtništva z materialom že razpravljala in prišla do zaključka. naj bi v Ptuju ustanovi- ■like odnosa prebivalstva do Soc. zveze delovnega ljudstva. • Tudi mladima bi bUa bolj aktivna, če bi tenela, pri Socialistični zvezi več opore. Utrditi bo treba samoupravljanje v podjetjih, prav tako pa tudj družbeno upravljanje v šolah in drugih ustanovah, ki v večini primerov ni pneseglo skrbi za materialne potrebe. Prosvetna dejavnost se omejuje le na dra-matske prireditve. Zal pa v občimi še vedno nimajo primemo opremljene dvorane. Na konferenci so precej razpravljali tudi o gradnji nove gimnazije. Delegati so pokazali veliko pripravljenost za zbiranje gradbenega materiala, slasti lesa- Upamo, da bo novi odbor SZDL. ki šteje 31 članov, lahko nudil krajevnim organizacijam wč po- ba do v letošnjem poletju v racinih drugih objektov. dina obeh g;.mnazii formirala dve krajih. Predvideno je, da bo letoe 57 mai, ko v Radečah veliko mladinski delovni brigadi, ki' bo- nad 600 otrok i* okraja odSio v J/- mi>a sta gradili vodovod planina-Tr- kolonije. Letovanja novo.ne5.kib -zborovanje mladine, na katerem b(yvlje -nc otrok bodo letos v Bočni v Mo- bo občanski Aomile L-Mb prejel od . . , z-iraki dolini, v Poljaoah n. Škofjo predstavnika CK LMS diplomo. Mladinski seminaf Loko. v Banjolah pri Kopru “ /ki si io ie upravičeno zaslužil v v Hrastniku večje Otroke in v Cirtcvemci ter P tekmo-vaniu med nrastniKU Ma Drisk; z« predšolske. Pole« te- komi^l-MS v nede«° 1e bil v Hrastniku ga bo Km večrja skupina otrok n* občinskimi koimfejl LJVio. mladinski seminar. ki so se ga letovanje v Avstrijo, praiv tako v , . udeležil mlad. voditelji v hrastn. bodo taborniki kot tkalko leto or- V Radečah se je že začelo ta- občini. Na seminarju so preda- ganizirali taborjenje, kot kaže ob borjertje pripadnikov ptedvojaške valj o gospodarstvu, zunanjepoli. morju. vzgoje. Prva skupina mladincev Učnih vprašan j ih, v zgcrfovml m —. ... —— —_ ;...-j— , ■,, 1 • ut—1— — vlogi Ljudske mladine Za preda- Organizacija ZB ne bo ime«l je poriši a v tabor »n prsčeia z vamj« je vladalo med udeleženci učenjem. Mladinci bodo pole« zelo veliko zanimanje, zato je kolonij Skrbijo tatniStvo za zdrav. v_j -io-Jo- pričakovati, da b0 seminar pn- stvo in socialno skrbstvo. Zavod predavan,) iz vojaških ved postu k boygemu in aktivnejše- za socialno zavairovanje, Zveza sali tudi poljudna poilmcna pre- mu - jave za kolo.n;.je so že v te/tu. . ,, blh govorijo o podjetni 70-letm Vanje naj bi prišlj zdravstveno POSvctOVaniC Šolske mladine kmečki žen- Mariji Sedevčičevi i» in socialno najbolj ogroženi otroci -p’ 1 Velike Preske nad Litijo, ki se je in taiki iz najbolj oddaljenih va«i. V 1 rDOVijan odpeljala z letalom na obisk k Zdravstveni izbor otretk za ko-» .-it’ ToT^itčrni sr za svoj praznik že nekaj časa pridno pripravljajo. Priprave vodi poseben štab. ki ima več odborov. Med drugim pripravljajo tudi razstavo, ki ho prikazovala važne zgodovinske spomenike iz časa NOB ter vsestransko dejavnost v času po osvoboditvi. Svoje izdelke bodo razstavili čev. ljarji. mizarji, tovarna eteričnih olj, lesna industrija itd. V po- častitev praznika pripravljajo tudi dokumentaren film, ki bo prikazoval kraj sam, odhod domačinov v partizane, boje z okupatorjem, aretacije, požiganje, bombardiranje itd. Ob prazniku bodo »laviil gasilci TS-Ietnico obstoja svojega društva in razvili nov gasilski prapor. p- paj obdelovala in se na njih učila. Ponekod si mladinci želijo, da bi imeli košček zemlje, na katerem bi delali razne poizkuse itd. Te težnje mladih bodočih kmetovalcev so prav gotovo napredne in jih je treba podpreti. Aktivom mladih zadružnikov je treba omogočiti tudi materialna sredstva, ki jih bodo potrebovali za svoje koristno delo. Kmetijskim zadrugam in tudi občinskim ljudskim odborom ne sme b ti žal denarja, ki ga bodo namenili aktivom mladih zadružnikov, kajti vložena sredstva se bodo bogato obrestovala. Občinski komiteji Ljudske mladine v Radečah, Krškem in v Zagorju, kjer še ni aktivov mladh zadružnikov, so prevzeli nalogo, da bodo sklicali posvetovanje mladinskih vodstev in predstavnikov zadruge, kjer se bodo pogovorili o ustanavljanju aktivov mladih zadružnikov. V drugih občinah, kjer so že aktivi, pa bodo ustanovil posebne komisije, ki bodo povezovale aktive, skrbel* za izmenjavo izkušenj itd. Tudi društvo inženirjev in tehnikov je obljubilo kar največ pomoč! aktivom mladih zadružnikov. Potrebno je. da se z aktivi mladih zadružnikov povežejo tudi učitelji, ki ■ bodo lahko mnogo prispevali k njihovemu delu. Kmetijski tečaj za učitelje v poč.tnicah bo prav gotovo pripomogel k večjemu sodelovanju z aktivi mladih zadružnikov. Le-ti so ponekod Izrazili tudi željo, da bi urejevali šolske vrtove, ki so ponekod zares zanuščenj ali pa služijo samo učitelistvu za pridobivanje zelenjave. —ne ke pri vseh zdravstvenih ustanovah. Zdravniki še posebej poudarjajo važmost in veliko korist pošiljanja v kolonije predšolskih otrok, zlasti na morje. Letos bo šla prva skupina predšolskih otrok v kolonijo v Cirkvenieo že 7. Junija. (r) Šola, elektrika ... 2e od nekdaj so si želeli prebivalci Velikega Osolnika v veli-koilaški občin.: osnovne šole. Ta želja pa se jim je izpolnila šele v novi domovini. Ob pomoči vaščanov s prostovoljnim delom so dogiradiidi novo soiiiio poslopje v Prvomajska nagradna križan- na, Brankova 3; Sonja Preželj, surovem stanju v iizred.no krat- ka »slovenskega poročevalca« je Ljubljana, Marxov trg 8; Filip kem času. Ker je kralj 720 metrov bila nekoliko težja od doseda- Vesel, Goriče 17, p. Golnik in nad morjem so moraili ves mate- nj;b nagradnih ugank. Reševal- Ludvik Pilipec, Ljubljana, Siom- rial zvoziti po zelo silabi poti. Cj so se morali pošteno pot.ru- škova 3-1. Kljub temu pa so uspel i in trKo d iti, da so jo pravilno rešili. dobilii s pomočjo okraja v Kocev- Zato je bilo tudii to pot rešitev naročnino na »Slovenskega po- ju in občine v Laščah zaželeno nekoliko manj, čeprav so bile ročevalca«) prejmejo: Branivoj novo šolsko poslopje. Urediti bo razpisane lepe nagrade: 2052 Pevec, Ljubljana, Albanska 24; treba le še nekaj notranjih deli in jih je prispelo do določenega Ivan Kastelic, Ljubljana, Doze bo lahko služila svoijemu na- roka. v komisiji, ki se je zbrala lenjska 54 in Martina Stegnar, menu. 18. maja popoldne, da bi izved- Ljubljana, Prešernova 15. V Veilikem Osolniku pa «udii la žrebanje, so poleg članov 23. do 26. nagrado (knjižno drugače pridno skrbijo za naipre- uredništva in uprave sodelovala zbirko v vrednosti 1090 din) bo- dek. Da skupno delo daije leoe še naslednji povabljeni reševal- do dobili: Ivan Brelih, Podme- sadove so dakažali tudi pri elck- ci iz Ljubljane: Slava Cvetrež- lec 19; Hedvika Boc, Celje, Par- orifjkaciji, za katero so žrtvovali nik, Levstikova 21, Marija La- tizanska 37; Vida Peče, Ljulhlja- za nad 4,7 miilijanov dinarjev le- vrenčič, Prešernova 1; Ivo Go- na, Beethovnova 9 in Velena veliko pa so prispevali tudi s Sala, Titova 38; Pavel Poljanec, Bernik, Ljubljana, Stegne 10 a. pr’owovoljn:m delom. Lani pa so Prisojna 1 in Jakob Dolenc. Ti- 27. do 30. nagrado (knjižno zgradili v Velikem Osolniku tu- tova 52a. zbirko v vrednosti 990 din) pa di shrambo za gasilsko orodje, ki Po običajnem načinu sestav- prejmejo: Marija Kovač, Kranj, ________________________________________ , ____ ie ormerna še za razne kulturne 1-janja številk Po mestni vred- Tavčarjeva 34 a; Borut Kovše, o-nast. 126. nakrat, 127. balet, 128. ' .r .• • . i - -s, - —-____i.--.,-;™: i___Bled — Želeče 79: Ida Marin- apel, 120. rahel, 131. estet, 133. trap. 134. llipan, 125. snaga, 136. očelecn. 133. Mano n, 140. in, 141. natis. 142. etičen. 143. deminaitiv. 143. pod»ve« čer. 148. sikorocetlij. 150. gnicnira-na, 151. objo-kani, 1-52. tslkalarnoe. Navpično: 4. 1(50r) SCtravinskk). 34. postanek, 3G. G-(autier) T(heo-phile), 37. cnod. 40. paleta. 41. pete, 43. maišail, 44. poni, 46. likof, 48. Nora. 49. poveza. 51. kaau, 52. ponev, 53. atama m, 55. no, 56. polizatne, 53. to, 59. kole d a, 60. padar, 02. razleta van/j e, 63. rarog, 64. priLi.vek, 67. limonada. 70. re; 71. Anana, 72. obita, 73. m., 74. Ops, 76 gren, 77. -gala, 78. Tea, 79. s*Iuz. 81. ata. 32. oko. 83. Trst, 84. tLpam, 86. ar, 87. G(ru>den I (go). 88. grude, 89. okisam, -č, -r, 91. grebem, 82. rela-cije. 94. izropana. 93. odorefk, 97. frazer, 93. poleno) n(crn oe), 109. Ilir, 101. nerazsodnost. Idi. Anet. Tl2. Po, 114. Rab, 116. aloja. 118. sčlc-bran. 119. ravan, 121. Srb, 122. Igor, 124. Želeče 79; Ida Marinin Fedja Klavora, Kranj, Koroška 16. Reševalci iz Ljubljane dobe denarne nagrade in krtjige na prireditve in sestanke, saj so jo nosti z raznobarvnimi kartončki . ^lece A^a ivian gradali tudi za ta namen. je bilo treba določiti 73 številk for) in pregledati prav toliko reši- IZ NOVEGA MESTA tev> da ie bil° izbranih 30 na_ , grajencev s pravilnimi rešitva- Partizanska planinska koča na & J „1 •„ Frati pri Ajdovcu je bila zgraje. mi. Največ preglavic je delala na v jeseni 1952 Ta prijetna pla- reševalcem beseda »abisalne« ninika postojanka je vedno bolj pod 29. vod. privlačna izletniška točka doma- ... , čih in tujih gostov. Dostop do Komisija je podpisal* nasled- koče je možen z avtom preko njj zapisnik o razdelitvi nagrad: Ajdovca, ali pa peš po bližnjici j nM[rado (15.000 din) prejme: iz D »len-j.sk e Straže ali Prečne« * vnarv miz iv Skofta Člani planinskega društva v No. ANDREJ FOJRAR, sKUrJA vem mestu so te dni obnovili LOKA, JegortKVo predmestje 14. kažipote od _ obeh^ navedenih^ Iz- 2. nagrado (10.000 din) prejme: NEDELJSKA KRIŽANKA diSč do koče. oskrbovana. Koča je »talno Radeče ob Savi Miladina v radeski občin: je zadnje čase zelo delavna. Zahva- FRANJO AMBROŽIČ — LJUBLJANA, Rožna dolin*. Cest* XI *t. 21. 3. do 7. nagrado (Po J.M* din) dobe: Marija Sedej, Ljubljana, Zupančičeva 13-111; Ignacij Cuderman, Kranj, Titov trg 24; Ivan Orel, Ljubljana, Metelkova 5; Franjo Planinc, Celje, Vodoravna: 1. prebivalec ev- ropskega glavnega mesta; 7. manjši obrok hrane; 13. nadlež-než, nebodigatreba; 14. delaven, podjeten; 15. gora na polotoku Halkidiki; 16. mlečni izdelek; 18. likovne umetnine; 19. ime umrlega hrvatskega pesnika Ujeviča; 20. zelo nagnjeno; 22. odžagan kos debla, hlod; 23. kajkavski kazalni zaimek; 24. eno od gesel francoske revolucije; 26. osebni zaimek; 27. Delibesova opera; svincem in kositrom zlitino za tiskarske črke; 31. luknja; 33. vinske rastline: 34. zvijača, goljufija; 37. kem. element iz vrste GOZDOVI SO JIH SPREJELI Pred štirinajstimi leti je v treh dneh odšlo iz Škofljice in Zeiimelj v partizane 164 ljudi. Danes bodo kot spomin na ta slavni dogodek na Gumniščah pri Škofljici odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti tudi mi prinašamo nekaj spominov n* to spontano ljudsko vstajo. • Prvič je proga zletela v zrak Že jeseni 1941. leta. Bilo je pri Babki med železniškima postajama Škofljica in Šmarje. Ta prvi pok na Škofljici je preplašil Italijane daleč naokrog. Srečka Petriča, ki je sodeloval in ki bi vedel o tem več povedat-', jdai ni več. Tudi Habičevega Janeza ne. Padla sta pozneje v partizanih. Tisto noč je Habičeva mati x bojaznijo in nemirom čaka- la na detonacijo. Zagrmelo je, ona pa je ugibala, če se bo sin vrnil ali ne. Tisto noč je še prišel, obut v copate, se je priplazil po prstih, tiho kot mačka. Ni pa vedela, da bosta pozneje ostala v partizanih on in njegov brat, da bosta tudi mož in hčerka partizanska borca, da bodo drugi dve hčerki odvlekli v internacijo, da bodo njo poslali v Nemčijo, komaj petnajstletnega Milana na prisilno delo in da bodo manjši otroci ostali prepuščeni samim sebi. Da, tedaj menda še nihče ni računal, da bo kar 79 ljudi iz Škofljice izgubilo življenja v NOB. Štirinajstega maja 1942. leta se je upor do kraja razplamtel. Partizani so napadli ka- rabinjersko postajo v Zelim-ljah. Osem so jih ujeli, enega pa so zaman iskali po vsej vasi. Ves dan je skrit tičal v gnojnici pod svinjakom, zvečer pa jo je odkuril na Ig in povedal, kaj se je zgodilo. Lahi so se revanžirali. V Zelimljah so pobrali 24, Osvobodilni fronti najbolj? predanih ljudi in jih nato v avgustu do zadnjega postrelili. Že-limeljski župnik Ciril Milavec je za to vedel. Kako ne, saj je k temu še pripomogel. Vseeno pa je zbiral denar in hrano za pakete, ki naj bi jih poslal tem ljudem nekam v internacijo. Kazal se je patriota, same da je še nadalje odkrival mrežo uporniškega gibanja. Ob napadu na karabinjerje v Zelimljah so v Laniščah po zaslugi izdajalca zaprli sedem ljudL Takoj za tem pa je sledil prvi partizanski napad na Škofljico. Nekaj pušk in par-t:z?n?ki mitraljez, ki je za-drdral c Zaloga v dolino, je Italijane docela zmedlo. Oni, ki so že dolgo simpatizirali s ... partizani, pa se niso zmedli. Borci so v ofenzivi presta-Dogodki tistih dni so dali si- jali vojaški krst, za njimi pa gnai. Nobenih pozivov in no- so že prihajali v gozdove dru-bene agitacije ni bilo več tre- gi- Škofljica se je častno od-ba, OF je pričela z ofenzivo, rezala. Na prste bi preštel Samo v treh dneh, od 14. do one, ki so to čast umazali s 16. maja, je odšlo 164 ljudi v sodelovanjem v beli gardi. Be-partizane. Približno pol jih je logardistična agitacija je bila bilo iz Škofljice in okoliških zaman, pri marsikomu so po-vasi, drugih pol pa iz Zeiimelj skušali, a brez uspeha, in s Pijave gorice. Prvi so se * zbrali na Gumniščah, se na Lojze Skubic je tisti dan Pijavi gorici pridružili drugi ravno oral njivo, ko so ga ho-skupini in nastala je Zeli- teli prisiijtii da bi Sei v belo meljska četa. Ne za dolgo, gardo Lahko bi obljubil in jo kmalu se je preimenovala v Rasneje potegnil v partizane. II. bataljon Krimskega odre- pa (ega nj storil. S pogumom da, iz tega pa je nastal III. in |n predrznostjo je na kratko pa Tomšičev bataljon, ki z odgovoril: »Jaz, da bi se boril Dakijem na čelu ni vec dal proj^ svojim prijateljem, ki so miru okupatorju. v partizanih!?« Navalili so Dolgo je trajalo, predno so nanj in z golimi rokami se je se Italijani opogumili; če so • kopico belogardistov ruval se, sploh opogumili, kajti na njivi. Obležal je stepen do zbrali so velike vojaške sile, nezavesti. Mati je prišla, ga preden so se upali pričeti z naložila na voz, odpeljala do-ofenz’vo, s katero so name- mov, od tu pa v bolnišnico, navali prečistiti vse ozemlje Pozdravil se je. potem pa po— od Krima preko Roga do Gor- stal najboljši partizanski bo-jancev. rec» Fr* ; , ». , , • • t oc Kraighenjeva 3-III in Jožef- 29- kovina, ki daje skupaj s la ©re obetiinsk.Cinni komute^u LMj, _ • ui t* - „u ki mu je uspelo utrdiri mladinska ^ritoar. Ljubljana. Rožna uh- vo.lstva osnovnih organizacij m jih pridobili tudi za politično de- 8. do 1*. nagrad* (celoletno lo. V Zidanem mostu, v Radečah naročnino na »Slovenskega po-£o v okviru Mladinskega gledali- ročevalca«) je žreb prisodil na- iča so začeli z debatnimi večeri, slednjim: Justa Porekar, Mari-ki so vzbudili precej zanimanja bor, Ulica heroja Staneta 4; Mi-pri mladini. Razprave na debat- ma Vajda, Ljubljana, Tržaška nih večerih so zelo živahne, saj 10 in Mitja Kuštrin, Ljubljana, sodeluje v n,jih večina prisotnih. Prelovčeva 6. Tudi v Papirnici - je mladina po- 11. do 15. nagrado (po 2000 din) slušala zanimiva predavanja, prejmejo: Helena Ravnikar, Zadnje čase so poživeli delo tudi Ljubljana, Komenskega 24; Vla-na Loki pri Zidanem mostu. dimir Silah, Vižmairje 52 a, p. Nedavno pa so ustanovili ak- Šentvid; Sonja Planinšek Litija tiv tudi na Jagiriijenici. medtem ko Draga Kobentar Ljubljana, so na Podkumu, Razborju in na Ruska 17 m Dragica Kormč, Dolah pri Litiji ustanovili priprav- Ljubljana, Gradišče (»Sumi«L ijadoe odbore, ki morajo pripra- l«- do 19. nagr^o (knjižno viri vse potrebno za ustanovitev zbirko v vrednosti 1580 din) ^ad'nleCSnkacije: Osnovne dobe: Gašper Grabnar. Ljubija- skih pirovinc«; 8. kem. znak za srebro: 9. podoba, slika; 10. pra-prebivalec balkanskega polotoka; 11. serum; 12. bre-zbarvno olje, važma surovina v industriji barv; 17. pripadnica evropskega naroda; 20. slikat; za film: 21. rezilo, nabrušeni del noža; 24. biblijsko mesto blizu Jeruzalema; 25. kazalni zaimek; 28. vprašalnica Po kraju; 30. pokoj, tišina; 32. polotok v Aziji; 34. zamenjan za denar; 35. briško vino: 38. grški bog vojnega klanja; 38. trgovsko mesto v južni Nigeriji; 39. mesto v severni Grčiji; 42. reka v Sibiriji; 45. rimsko božanstvo ljubezni; 4 . a 3 4 5 i« • i i i: LJ 7 8 9 lo B 12 45 Us ! 16 47 © 18 19 # ZO 21 # 22 I # 25 26 r 23 # 19 30 I I Lj 31 32 35 n i i i i i t ■ i M 35 36 9 37 38 39 *o M 42 £ *.5 45 e 46 # *«7 48 >•9 $ 50 • 51 52 53 n i i i i i i i tl S*« 55 56 57 redkih -zemelj (simbol Y); 40. nota iz solmizacije; 41. an,tikvi-teta: 43. kem. znak za barij; 44. eden in drugi; 46'. prebivalca Pirenejskega polotoka: 47. visok naslov v stari hrvaški državni ureditvi; 48. Zupančičeva pesnitev: 50. jadranski otok; 51. strupene kače: 52. svobo-dno posestvo v fevdalnem redu; 54. s plugom izkopan: 56. priroda; 57. ena izmed treh dimenzij. Navpično: 1. tuje moško ime: 2. daljica, ki spaja dve točki na obodu kroga: 3. moško ime; 4 del obraza; 5. tuja kratica za knjižno založbo: 6. prometna žila; 7. francoski maršal, ki je bil od 1809 do 1811 guverner »llir- 47. italijansko pristanišče ob Jadranu: 49. žensko ime; 51. navzgor; 53. rimsko število 4; 55. soglasnik in samoglasnik. ‘ REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE OD 13. MAJA 195S Vodoravno: 1. posnemanje; 10. Lož: 13. ostalina; 14. trasa; 16. krepilo; 17. pionir; 18. lepota; 19. neogen:-20. odeta; 21. zaspanec; 23. Nina; 24. kasniti, -e: 25. Ito; 26. aralija; 27. pr.; 28. ti: 29. storoka; 30. pre, -e: 31. Slovani; 32. krom; 33. vkleniti; 35. kredo; 36. ropani; 37. bra-man: 38. Manila; 39. plameni: 40. ovire; 41. Prometej; 42. jak; 43. natakaric*. ČISTIIHI PRAŠ« wse n ^ OOMMUi mintMU barv** (Um »DVIGNI ZAVESO« * M. II m to. JARtE »INdUPLATI«; »meriškl barvni film »UJETNIK DVORCA ZSNDE« ob 1< ln M. KAMNIK: ameriški barvni fikn »PO C KM JE SLAVA«. BLED: ameriški film »GREH EN« NOCI« ob 14. U. 1« in S0.3&. . NOVO MESTO »KRKA«: xn«nW barvni film »SEJN«. KRANJ »STORŽIČ«! matineja ob 10 premiera francoskega filma »LIZBONSKE NOCI«. Ob M tu ruški barv. film »DEŽELA SMEHLJAJA«. Ob 16. M. 16 in Ž0.39 ameriSki babVnl film »MIRNI ČLOVEK« žadnjikrE?*, kranj — Letni kino »partizan«: premiera amer barvnega filma .PdkLEDN.tr AR AS« ob M. KRANJ »SVOBODA«; ob 14 pre-mien-a ameriškega barvnega filma »POSLEDNJI AIPAS«. Ob 16, 13 ln to premiera francoskega filma »LIZBONSKE NOCI«. JESENICE »radio«; franc, barvni film »RDEČE IN ČRNO« n. del ob 1«. 18 In 30. Dopoldne metine'a litalijarttkesa filma »POLICAJ IN TATOVI« Ob 10. Znl-žetle cene. JESENICE »PLAVŽ«; amerlSM barvni film »RAPSODtJA« ob 16« 16 in 20, DoDoklne ob 10.30 italij. film »POLICAJ IN TATOVI«. KOROŠKA BELA: franc, barvni film »RDEČE TN ČRNO« II, del ob 17 in 19. Demes zadnjič, JESENICE — LETNI: ameriški barvni film »RAPSODIJA, ob 20.30. ŽIROVNICA: francoski bafiv, film »rdeCe tn Crno« rr. dei ob 20. Ob 16 franc, film »TRENUTEK RESNICE« Danes zadnjič DOVJE - MOJSTRANA: amefgki barvni film »PROTT VSEM ZASTAVAM« ob 17 in 30. Danca zadnjič. VSRA ^ ALBREHT 237. Vsa hitreje se Je bližal čas odhoda. Da ne bi prišli prepozno, se zadnje čase nihče ni ganil C mesta, kjer je Lupinica čakala na odhod. Vsak dan so se priill znova poslovit. Rotili so jo, da naj jim po lastovkah, ki se bodo v jeseni vrnite, sporoči, če je srečno prišla v domovino. Tudi tkalci so nekoč, ko ni bilo Blbi, prileteli v goste, da se je ptičje petje razlegalo daleč naokrog. 236. »Letela bom z Lupinico visoko v nebesni modrini in se ogibala nastavljenim pastem,« je tolažila Marička Llm-popo in Sivega Koka, ko sta še in še prigovarjala Lupinici, naj se nikar ne poda na nevarno pot. »Neštetokrat sem že preletela morje in dobro poznam deželo, kjer žive ■lobneli, ki nam strežejo po življenju. Joj, koliko drobnih ptičic se na poti zaplete v njihove mreže! Ne bojte se zame! Naju ne bodo ujeli!« 235. Vsak dan so prihajale lastovice, da pouče Lupinico o vsakovrstnih nevarnostih, ki jih čakajo na potovanju. Ko sta Sivi Koko in Limpopa zvedela, da žive nekje hudobni ljudje, ki nastavljajo ubogim ptičkom mreže, ko se lačni in premraženi vračajo v domače kraje, sta bila vsa iz sebe. In ko sla slišala, da jih celo na ražnju peko in pojedo, sta Lupinico milo prosila, naj raje ostane pri njih, ko da bi bila onadva kriva njene pogube. piša MSKI MUSTER Prirodoslovno matematična fakulteta obvešča Vse kemdke in fizike. da bo Imel profesor Jules Duchesne iz Univerze Liege, predavanje »O novih dognanjih s področja strukture molekul«. Predavanje bo v torek, 22. maja 1956 ob 18. uri v predavalnici kemijskega oddelka PMFF. Vegova ulica 4. -P Vstopnice lahko kupite vsak dan od 8, do 12 ure v Pionirski knjižnici. Trg revolucije 7 ali “uro pred predstavo pr' gledališki blagajni V Križankah DPD »SVOBODA« VIC Nedelja, 20. maja ob 17: »Pehta«, pravljična igra s petjem in god- RAZPIS Po 10. členu zakona o pristojnosti občinskih in oirajnlh ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-59) razpisuje Komisija za razpis in imenovanje direktorjev podjetij občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Siska mesto DIREKTORJA grosističnega trgovskega podjetja »2ELEZN1CAR« v Ljuoljani. Prešernova c. 35. Pogoji; višja ekonomska Izobrazba z najmanj 3-letno prakso na vodilnem mestu v podjetju prehrambene stro-ke ali srednja stro-kovha Izobrazbe z najmanj lfl-let-no prakso na vodilnem mestu v podjetju prehrambene stroke. Plača po tarifnem pravilniku. Kolkovane prošnje s popišem dosedan.it. prakse in kratkim življenjepisom pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljane-Si-ška. Zupančičeva ul. 8. najkasneje do 31. maja 1956. -R RAZPIS Godba Ljudske milice v Ljubljani sprejme godbenike za naslednje instrumente; flavte, ’ klarinete. Be-krilovke (trube . B), violine viole, čela ln harmonike. Zaželeno Je. da igra vsak od godbenikov na pihala tudi kakšen godalni inštrument. Prosilca morajo za sprejem iz-poljnjevati pogoje 38. člena Zakona o Ljudski milici, zlasti morajo dokazati da so odslužili vojaški rok. Prošnjo s spričevalom glasbene šole ln z navedbo dosedanjega dela pošljite na naslov: Tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubllerla — Godba Ljudske milice Ljubljana, Kotnikova ul. 8. -R KOLEDAR Nedelja 20. maja: Bernard Na današnji dan leta 1351 je umrl v Zagrebu pesnik in kriitiik S la 11 so Vraz, eden glavnih piedstavoikov dlrizma na Slovenskem in Hrvat-ektvn. Rodil se .ie ieta 1810 v Cerovcu blizu Ljutomera. Sprva je pesni! v domačem vzhodnoš ajer-e^c.n narečju, a se je kmalu ped Gajevitn vplivom mečno ogiel za ilirsko gibanje ter p.sal svoje ljubezenske in satirične pesmi v i li r-fcčini. Ker je bil kot slovenski ii.rski pesnik povsem osamljen — Prešeren in njegov krog je ostro nasprotoval Vrazovim pr .zadevanje,.n. da bi Slovenci sprejeli ilirski slovstveni jezik — se je po letu 1839 docela posvetil hrvalske-mu slovstvu. KLINIČNO PREIZKUŠENA KREMA! Dr. Savnik ne ordinira in ne sprejema naročil do avgusta. Na pravnem oddelku Pravno -ekonomske fakultete v Ljubljani je bil c'-1 d’.-mireti tov. Cesnik Jan-ha. Povtoj nski študentski klub mu ii=k:eno čestita! Akad. kiparju Čelu Pertotu v Stockholmu je žena rodila hčerko Manjo. Prijatelji cest kam o! Na Univerzi v Ljubljani ,ie diplomirala za inženirja arhitekture tov. Nada Martelanc. Čestitajo prijateljice! Na ljubljanski Univerzi sta dne 19. maja diplomirala za inženirja arh tekture Nada Martelanc in 2.1? ič Vukašim, Čestitamo kolegi, kolegice! Celjski maturanti 1911: Zbor 9. junija 1S3S ob 21.15 pi ed or,stajo Prijave: Vuga. Celje. Trg V. kongresa 4. Katero mesto predstavlja slika? To je eno Izmed vprašanj nagradnega natečaja »Turističnega vestnika«. Kupite še danes glasilo Turistične zveze Slovenije. RAZPIS Upravni odbor ZREBCAKNE PRAGERSKO razpisuje mesto KMETIJSKEGA TEHNIKA Pogoj: potrebna strokovna iz- obrazba z večletno prakso. Plača po uredbi z dopolnilno plačo. Nastop službe takoj! Ponudbe z življenj eipisom In opisom dosedanjih zaposlitev pošljite ŽKEBCAENI PRAGERSKO, do 1. junija. -R RAZPIS Personalna komisija okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje MESTO SEFA RAČUNOVODSTVA V UPRAVI OLO LJUBLJANA Pogoji: srednja strokovna iz- obrazba. daljša praksa v računovodstvu ter najmanj petletna praksa v vodenju računovodskih poslov ustanov. Prejemki: plača po Temeljni uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek. Nastop službe takoj. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom se vlagajo do dne 15. junija 1956 v uradu tajnika — Kresija, soba št. 13/1. — personalna komisija. R RAZPIS Občinski ljudski odbor Radovljica — Komisija za razipis mest direktorjev, upravnikov in poslovodij razpisuje v smislu člena 10. Zakona o pristojnosti občinskih in, okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34—371/55) in po členu 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) mesta direktorjev oziroma upravnika pri sledečih podjetij ih: 1. .pri Splošnem gradbenem podjetju »Goremjc« Radovljica s sledeč'mč pogoji: gradbeni inženir z najmanj petletno prakso, ki mora imeti pooblastilo za gradnje in po možnosti tudi za projektiranje; ali gradbeni tehnik z najmanj desetletno prakso in pooblastilom za gradnje tor po možnosti za projektiranje; 2. pri Tekstilni tovarni »Sukno« Zapuže s sledeč*mi po-goji: tekstilni tehnik z najmanj desetletno prakso ki mora biti vešč upravnih poslov; 3. pri Trgovskem podjetju »Tobak« Radovljica s sledečimi pogoji: komercialist z najmanj petletno prakso, ki mora biti vešč upravnih poslov. interesenti naj se prijavijo ln vložijo pravilno kolkovane pismene prošnje v roiku 15 dni po objavi na občinski ljudski odbor Radovljica. Prošnji priložite življenjepis. dokaze o šolski ln strokovni izobrazbi ter. opis dosedanje Zaposlitve kakor tudi potrdilo o nekaznovanju. R SAP - TUBIST BIP0 LJUBU MA L2(iB'JŠ»4 RAZPIS Tehniška srednja Sola v Ljubljani sporoča, da bodo privatni razredni izpiti na šolli v času od 4. do 9. junija 1956. prošnje za te izpite sprejema direkcija šole do 27. maja 1996. — Ravnateljstvo TS8 S Nedelja. 20. maja. Dežurna lekarna: »Pri gradu«, ■ partizanska 1. i NARODNO GLEDALIŠČE ■ Ob 00: HcfiTiarun: »Svetloba ve- ■ luke samote«. — Red LMS 2. RADIO* g —.11 prenc* sporeda Radia Ljubljana — u.—11.20 Oddaja v madžarščini. — 1:1.29—15.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 15.16 do 16.30 2eleli ste — poslušajte! — 16.23—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava del indijskega k pairja Kitendre Mozumdarja Je odprta od 10. do 18. ure. KINO Ptuj: franceukl barvni film »Ali-bsba in 40 razbojnikov« Murska Sobota: sovjetski barvm film »Sadiko«. CELJE Zdravniška dežurna služba; dr. Jože Čerin. Cankarjeva ulica 9. Vsem, ki so spremili mojega nepozabnega moža, očeta in brata FRANCI VERDNIK poslovodja KZ Mojstrana na njegovi zadnji poti, mu poklonili iopke in vence, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala kolektivu KZ Mojstrana, predsedniku KZ Ivanu Dolžanu ln Srečku Zima za ganljive besede ob odprtem grobu Žalujoči ostali. Mojstrana, 20. V. 1956. r 10 sir. / SLOVENSKI POBOCEVlUe 7». OT - *. vtAJJt UM CENA MALIH OGLASOV: dikupa: poštenost, treznost in daljša praksa v trgovini in odkupu. Za pisarniško moč: da-ljša >rstksa in veselje do vodstva pi' >arne, ali knjigovodstva. Plača >o dogovoru m prizadevnosti. 9761-1 NJIGOVODJA ali knjigovodki-nja, dobi takojšnjo namestitev. Stanovanje, samsko ali družinsko, zagotovljeno. Tudi honorar* ria moč zaželena. Kmetijska zadruga Dražgoše, p. Železniki.. — Informacije: Mihelčič. Ujublja- l. Borštnikov trg 1. 97C5-1 JKARJA in pleskaTja sprejmem takoj ali kasneje. Naslov v ogl. oddelku. 9764-1 »METALNA« Tovarna konstrukcij in •trojnih naprav MARIBOR •prejme v zaposlitev VISOKO KVALIFICIRANEGA BRUSILCA KOVINSKE STROKE Ntetop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje samca preskrbljeno, ^miiene ponudbe požlji-te na upravo podjetja. ' GOSPODINJSKO POMOČNICO k družini z enim otrokom za mesto na Gorenjskem, »prejmemo. M. Kovač, Ljubljana. Zrinjske* ga cesta štev. 7. 9777-1 MOŠKI srednjih let na deželi — sprejme gospodinjo. Ponudbe na podružnico SP Celje pod »Gospodinj a« 9852-1 DOM UČENČEV INDUSTRIJE PAPIRNIŠKE SOLE VEVČE potrebuje upravnika za menzo, verziranega v Jcuharski stroki. Interesenti naj ae javijo pri upravi Doma. #895-1 Veletrgovačko podnzeče ca promet tekstilom v Zagrebu i S 6 e TRGOV. POTNIKA za Slovenijo Pogoji: Slovenec, izučen tekstilec ali z dolgoletno prakso v tekstilni industriji. Kaznovani in alkoholiki ne pridejo v poštev. Ponudbe z. opisom dosedanje zaposlitve pošljite v ogl. odd. pod št. 3883-A DEKLE, pošteno, pridno, vajeno strežbe v gostinstvu, brez kvalifikacije, sprejme službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »1. junij«. 9958-1 ZA NA GORENJSKO iščem upokojenko za družabnico ali sostanovalko k starejši gospe. Za usluge hrana in stanovanje. — Zglasite se: Bezenškova 16 — Ljubljana. 9959-1 ISCEM SLUŽBO SPREVODNIKA kjerkoli. Naslov v ogl. oddelku. 9934-1 POŠTENO DEKLE gre za gospodinjsko pomočnico k poštenim ljudem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 10008-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno kuhe, išče zdravnik k tričlanski rodbini odraslih. Naslov v Ogl. odd. 10034—1 MLADO KMEČKO DEKLE, pošteno, ki ima veselje do kmečkega dela išče Bobnar, Fužine št 12. 10014-1 UPOKOJENKO za dopoldanski čas sprejmemo k 6 letni punčki. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobri pogoji«. #964_1 KMETIJSKA ZADRUGA DOLSKO pri Ljubljani išče šoferja-traktorista. Javiti se osebno ali pismeno. Plača po tarifni pogodbi. Nastop službe 1. VI. 1956. 9999-1 ISCEMO OSKRBNIKA za kočo na Ratitovcu (1666 m) nad Železniki od 15. 6. 1956 do 15. 9 19S6. Po- goji so ugodni, po dogovoru. — Ponudbe pošljite do 1. VI. 1956 Planinskemu društvu za Selško dolino. 16180-1 AVIOpROMEI »GORJANCI«. NOVO mesto, sprejme tehničnega vodjo z večletno praikso. Plača po tarifnem pravilniku 15.003 dinarjev. Stanovanje ni na razpolago. Nastop službe takoj. 10129-1 GEOMETER dobi takoj službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Meritve« vložite v ogl. odd. 10105-1 GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme takoj mlajšega KNJIGOVODJOr-KINJO) Pogoji: srednješolska izobrazba z nekaj let prakse v trgovskem knjigovodstvu. — Plača po tarifnem pravilniku in trgovskega pomočnika špecerista Ponudbe pošljite na: »EKONOM«, Ljubljana Titova cesta 12 UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pod »Črnuče« v ogl. oddelek Slov. poročevalca«. 16106-1 RAČUNOVODJA želi spremeniti mesto. Zaželeno manjše podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Ambicija« v ogl. od. 10117-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejme ing. Slo. kan Milan. Celovška cesta številka 124. 10126-1 GOSTINSKI DELAVEC, kvalificiran. z večletno prakso v gostinstvu. želi spremeniti službo. Nastopim s 1. avgustom kot pošlo. vodja ali upravnik. Ponudbe pod »Sposoben« v oglasni od. 10120-1 PREPROSTO ŠIVILJO na dom — iSčem. Stegne 4. pri Celovški cesti štev 204 10110-1 SER VIRKO IN KUHINJSKO POMOČNICO sprejmemo za sezonsko zaposlitev v Portorožu. Nastop službe s 1. Junijem. Ja_ viti se na Strelski zvezi Slovenije — Ljubljana. Erjavčeva 16. 10147-1 TRGOVSKO PODJETJE LESNINA LJUBLJANA išče kore-spondent za izvoz z znanjem angleškega in nemškega jezika. Pismene ponudbe z opisom do. sedanje zaposlitve pošljite na gom 1 i naslov. 10149-1 PUTNIK SLOVENIJA išče pomožnega referenta za inozemski turizem. Osnovni pogoj znanje vsaj dveh tujih Jezikov ter strojepisja. Iščemo tudi administratorja za oddelek za inozemski turizem s prakso v administraciji in znanjem strojepisja. Ponudbe na direkcijo PUTNIKA SLOVENIJA, Ljubljana. Titova 4. 1*152-1 GOSTILNA »PRT POSTI« V SORICI išče spretno sezonsko kuharico. Začetek sezone s 1 .Junijem 1956. Po možnosti z znanjem nemškega jezika ter strežbe. Plača po dogovoru. 10154-1 TOVARNA ZMAJ V LJUBLJANI išče strojnega ključavničarja z nekoliko prakse. Nastop službe takoj. Plača pp tarifnem pravilniku. 10156-1 VOZNIKA, vajenega konj, vojaščine prostega, sprejmemo. Plača dobra. Ekonomija Zveze gluhih, Ljubljana, Vidovdanska »4. 16197-1 SAMOSTOJNO KUHARICO za 15 ljudi iščemo s 1. 6. 56. Plača po tarifnem prav:lniku. stanovanje zagotovljeno, naslov v ogl. oddelku. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kuharica« ali direktno na naslov Kmetijsko posestvo Smlednik. 16160-1 KVALIFICIRANE PLESKARJE IN SOB OSLTKARJE TER VAJENCE sprejmemo. SoboaHkar-sSco in pleskarsko obrtno podjetje »Novopleek« Ljubljana, Lepi pot L, 10161—1 MESTNO GLEDALIŠČE V LJUB. LJANI ISCE SNAŽILKO. Javi-viti »e v ponedeljek. 60162-1 knjigovodjo za honorarno DELO, 1—C uri dnevno iščemo Oglasite se Vodnikova 88, tel. 31-628. 10167-1 POMOŽNO KNJIGOVODKINJO — S ALD AKONTIST A ‘ sprejme v službo Grosistično trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd, 10148-1 ZAsidPsI vO iNOltMšMH 1VKDK. sprejme perfektno korespondentko in komercialista s prakso v elektrotehniški stroki. Obvezno znanje nemščine. Naslov v oglasnem oddelku. 10098-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -iščem. Teslova ul. 23. GOSPODINJSKO po 4-članski družini, starejšo, ljubite« ljico otrok, lscem. Piran. Vojka Premrla 5. tuutu-t ABSOLVENTKA EKONOMSKE sred. šole s 3-letno prakso v administraciji, zamenja službo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Najraje v knjigovodstvu«. 9794-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo. z znanjem kube iščem k trem osebam. Naslov v oglasnem oddelku. 10059-1 POŠTENO DEKLE, lahko z dežele in začetnica, sprejme tri članska družina. Ponudbe: Mulej, Bled, Želeče 17. 10054-1 TRG. PODJETJE »ČEŠNJA« LJUBLJANA, Kresija, sprejme delavca in vajenko a 1. junijem 1936. 10047-1 ZASLUZEN SLIKE za legitimacije vam v dveh urah lepo izdela Foto »Pauli«, Trubarjeva 38 (bivša Sv. Petra ces-ta). 5218-2 PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi — Salon »Kucler«. Ljubljana. Tomšičeva 4. 9840-2 DEKLE, stara 22 let. Išče honorarno zaposlitev v centru mesta za nekaj ur popoldne. Vajena tiskamiškega in ostalega dela. — ponudbe pošljite pod »Cista služba« v ogl. odd. 10072-2 VZAMEM v prepisovanje na stroj. Naslov oddajte v ogl. oddelku pod »Prepis je točen«. 10097-2 MUsivO PEiilLO prevzamem za pranje in likanje. Naslov v oglasnem oddelku. 10093-2 SPREJMEM V DELO vso vodovodno inštalacijo ter popravila. Venčeslav Košir, inštalaterstvo, Ljubljana. Rožna dolina cesta XV. št. 17. 10061-2 PLESK PIRAN, ulica Bratstva 7, sprejme takoj ali po dogovoru 3 vajence za pleskarsko in so-boslikarsko stroko. Prednost imajo interesenti iz okraja Ko. per in občine Piran. Nagrada po uredbi in po doprinosu vajenca. Sprejmemo tudi vajence iz ostale Slovenije po dogovoru. 9842-3 VAJENCA ali vajenko za avtoli-čarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Horvat. Ljubljana, Pugljeva štev. 15, Kodeljevo. 9617-3 FRIZERSKO VAJENKO sprejme Pirc Lenard. Kranj, Klanc številka 69. 10132-3 VAJElvrvO sprejmem. — Foto-alelje Alenka Pauli. Trubarjeva 38. 10043-3 MALI RADIO brez škatle, enofazni motorček in trafo za razne napetosti prodam. Eipprova 11. 9829-4 V NAJEM DAM LOKAL S TELEFONOM s pogojem, da se odkupi Inventar, v najprometnejši ulici, 2 min. od hotela »Moskva«, primeren za vsakovrstna poslo_ vanja. Ponudbe pod »Lokal — Beograd« v ogl. odd. 9250-4 BILJARD prodam. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 9367-4 REZERVOAR Z 10.000 litri, rezervoar z 2.000 litri, oba bencinska, prodam. Avtoservis Bled. 9760-4 GOSTINCI, POZOR! Večje količine pristnega jabolčnika in domačega žganja po ugodni ceni proda Z. K. G. Jarenina pri Mariboru. 9762-4 KMETIJSKA ZADRUGA ZMIN-CE, Škofja Loka, proda tovorni avto »Chevrolet« v zelo dobrem stanju, 2 avto gumi 10.5X20 in 1 diferencial. Ponudbe pošljite na gornji naslov. 9784-4 UPRAVA KOMUNALNE DELAVNOSTI IZOLA proda 7.5»tonsko mostno tehtnico. Reflektanti za nabavo tehtnice naj se zglase na tukajšnji Upravi osebno ali telefonsko na štev. 66 9643-4 ZOBOZDRAVNIŠKI STOL ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9859-4 VODENO STEKLO (natrijev silikat) za vlaganje jajc dobite pri »PLAVICA«, WolfOVa 12. 9865-4 ZENSKO KOLO naprodaj. Tabor štev 5-IT desno. 9694-1 DVE BELI POSTELJI prodam. — Čevljarska ulica St. 2.I1I, zraven Jurčičevega trga. 9689-4 KUHINJSKO POHIŠTVO, rabljeno. poceni prodam. Rajšp. Moste ■ Poljska pot 29. 9688-1 ZIDNE OPEKE nekaj tisoč kosov, frodam. — Poizvedbe: Trafika, entvid. 9683-4 NSU 350 ccm prodam. Ogled od 8. do 16. ure. — Tržaška cesta štev 9. 9686-4 NAGROBNI SPOMENIK, nov, v svetlozelenem kraškem poliranem marmorju, s črno ploščo, svetilko, vazo, . okvirjem za na grob, proda kamnosek Kunovar Franjo. Tomačevska cesta 7 (za levim vogalom pokopališča Zale). Llubljana. 8599-4 NEMŠKE OVČARJE, MLADICE, š popolnim rodovnikom in odličnim potomstvom prodam. — Bizjak. Predjamska 4, Rožna dolina. Ljubljana. 9896-4 ZENSKO ITALIJANSKO IN NEMŠKO KOLO prodam. Debro ohTanjeni. Vodnikova 83 9881-4 Športni voziček prodam. Si_ beniška 8, Vič. Glince. 9664-4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Bufolan, Emonska 4, Ljubljana. 9886-4 RABLJEN TRICIKEL prodam. — Ogled v mehanični delavnici »Gon Uka«, Ljubljana, Njegoševa 15. 9688—4 ŠPORTNI COLN prodam. Ižanska 32, Ob Ljubljanici. 9692-4 MOŠKO KOLO prodam. Bradač, Bežigrad, Apihova 20. 9893-4 MOTOR, aa ccm, »ANONZTTE prodam. Voei se brez izpita. — Ogled v nedeljo do 12. Pavšičeva 8, Loborec. 9889-4 MOŠKO KOLO BIANCHI v dobrem stanju prodam. Ogled: Perico, Celovška 97. 9880-4 STAVBNI PODPORNI LES (punte) prodam. Srni tek. Kajuhova ulica 12, llubljana, Jarše. 9903-4 PRODAM skoraj no"0 veliko omaro za obleko. Perčttra 26. «909-4 HARMONIKO HOHNER, 120 basov, dva avtomatska registra, ton odličen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 9930-4 AVTO DEV E8, registriran, v voznem stanju, prodam za. 700 tisoč dinarjev. Naslov v ogl. oddelku. Š824-4 MOTORNO KOLO »CESKA ZBRO-JEVKA 1851«, sprednji in zadnji amortizerji, prodam. Ogled od ponedeljka dalje od 18—19. Ljubljana, Einspielerjeva 27. 9913-4 MOTORNO KOLO, ISO ccm, Zun-dapp, malo rabljeno, prodam zaradi bolezni. Primožič, Draveljska 11, gradbišče. 9914-4 MOTORNO KOLO BENELI — 250 ccm, moško in žensko športno kolo, vse dobro ohranjeno, prodam. Zupančič, Poljanska c. : Ogled v gostilni Cinkole. 9917-4 PSICO, belo (špic), leto dni staro, poceni prodam. Eipprova 21, vrata 39, .Trnovo. 9918-4 PODJETJE »TOTRA«, LJUBLJANA, ZG. HRUŠICA 14, ima na razpolago tovorni avtomobil znamke »Styer), nosilnost do 800 kg, ki je bU generalno popravljen, cena ugodna. Ravno tako ima na razpolago elektromotor, 14 KW, trofazni, 1450 obratov, znamke »Skoda«, kakor tudi tricikel v brezhibnem stanju, nosilnost 200 kg. 9919-4 ŠPORTNO KOLO prodam. Dolinar. mehanik, Dobrova. 9983-4 DIFERENCIAL 21 prodam. Zupančič, Beroekerjeva 19. Ljubljana. 9974-4 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam Pržanjska 8, Dravlje. ' 9973-4 SlvALNI STROJ, dobro ohranjen, dolgi čolniček, prodam. Naslov v ogl. odd. 9970-4 PISALNI STROJ »INVICTA«, ne--rabljen, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9969-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezl j iv, dobro ohranjen, in dve ženski kolesi, eno s prestavami, prodam. Haidinjak, Linhartova 2, Bežigrad. 9968-4 MOTORNO KOLO BIANCHI — 175 ccm prodam. Pajk, Litostroj-ski blok XII-5a. 9967-4 (-CEVNI RADIO, lep, krasen ton, poceni prodam. Kamnogoriška št. 32. ' 9965-4 POMOŽNI MOTORČEK za moško ali žensko dvokolo prodam. — Ogled: Aleševčgva 12 9963-4 DAMSKI BRZOSIVALNI STROJ, novejši model, naprodaj. Cerar, Rozmanova 8, pritličje, levo. 9950-4 OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov. tapeciran, kombiniran, prodam. Povšetova 94, Kodeljevo. 9949-4 Spec. krojaški Siv. stroj »PFAPF« z napravo za entla-nje in piliranje prodam. Milan Groznik, Šmartno pri Litiji. 9943-4 MOŠKO KOLO prodam. Pavlič, Vošnj akova 10 9942-4 MOŠKO KOLO prodam. Novi trg 3, dvorišče. 9941-4 HARMONIKO, klavirsko, skoraj novo, 80 basov, 2 registra, prodam. Ogled od 8—m. Naslov v ogl. odd. 9939-4 OTROŠKI VOZIČEK, športni, tapeciran, prodam. Setina, Viška št. 2. 9938-4 SENO IN OTAVO prodam! Demšar, Selce 50 nad Škofjo Loko. 9935-4 Železno belo posteljo z mrežo prodam. Naslov v ogl oddelku 9933-4 NERJAVEČO PLOČEVINO, 2 mm, v plošči 13 kg, prodam. Naslov v ogl. odd. 9924-4 HARMONIKO SCANDALLI, dobro ohranjeno, 80 basov, 2 registra, prodam. Grad Tivoli, Flegar. 9922-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO ter razne dele (prvo in zadnje kolo, sedež ln krmilo) ugodno prodam ali zamenjam za šivalni »troj: zamenjam tudi za otroško žensko kolo (večje). Ogled danes dopoldne od 9—1.1 pri vratarju SP., Tomšičeva 5. 9867-4 GUMO 12WX2» — 86%, 12 koeov felg 20 col 8 in 19 lukenj za OM, Saurer, Mercedes ali SPA, glavo in polosovino Mercedes L-3000 3 tone, kuhinjsko opremo, rabljeno in kmečko peč, Prešernov tip, prodam. Ogled vsak dan. Ljubljana, Vodnikova 120. 9764-4 ŠIVALNI STROJ, radio »Radione«, postelje z mizo, kuhinjsko kredenco in dve roleti poceni prodamo Stara pravda 1-1. S877-4 s t tovorni avto prav iz generalne reparature in registracije prodam z že vpeljanim stalnim prevozom. Ponudbe pod »Privatnik« v ogl. odd. 9960-4 ZENSKO ITAL. KOLO prodam. -Zapušek, Stožice 228. 9740-4 OTROŠKO POSTELJICO prodam. Dr. Tivadar, Titova 93-U. 9665-4 KOSILNICO prodam. Stefan Rakovec. Vnanja Gorica 70. p. Brezovica 9651-4 KNJIGOVESKI ročni rezalni stroj (rezilo 50 cm), knjigoveški šivalni stroj (dretheft mašina). krojaški šivalni stroj Singer z motorjem in enofazni elektromotor s šivalnim stojalom, vse v zelo dobrem stanju, prodam. Ogled od 8. do 18. ure. Naslov v ogl. oddelku. 9770-4 BETONSKO ŽELEZO, 500 kg. prodam ali zamenjam za mlado brejo kravo, razliko doplačam. Alojz Cizelj. Podkoren 92 — Kranjska gora. 9755-4 RADIO KAPSCH 5+1 — prodam. Medvedova 5 - B. -4 GUME ZA »VESPO« prodam. Naslov .. v ogl.* odd. 9745—4 VEG VOZ stoječega sena in slad-3ce otave prodam. Dvor 11 — Sentvid-Ljubljana. 9742-4 RADIO »KOSMAJ« prodiam za 30.080 din. moško kolo za 19.000 din. Naslov v ogl* odd. 9741-4 MOTORNO KOLO »Triumf« 250, v dobrem stanju prodam. Jocič, Trzin 35. 973S-4 OTROŠKO POSTELJICO, belo. z mrežo in predalom, prodam. — Naslov v ogl. odd. 9310-4 KOSILNICO Po/beda ■ Derlng grebenom in motorno kolo BSA, 350, neizpravno. proda Avšič — Šmartno ob Savi 48. #768-4 KMETIJSKE STROJE: reporezni-co, drobilec koruze, slamoreznice, posnemalnik. dvobrazdni traktorski plug. vprežno krožno brano, traktorske trosilce hlevskega gnoja, vprežne grablje, sejalnico za koruzo, vprežni, iz-rovač krompirja; prevozno sadjarsko škropilnico, frezo. luščd-lec koruze, sadni mlin, živinsko tehtnico, traktor Challmers, železne postelje volovske jarme, goveje verige, proda kmetijska posestvo Leskovec pri Krškem na javni dražbi v soboto, 26. maja 1956 ob 10. uri. 9763-4 OSEBNI AVTO Opel-Olimpija. izvrsten, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd; 9796-4 OSEBNI AVTO Fiat 1100. 4 sedežni. v odličnem stanju, prodiam. Naslov v ogl. odd. * 9793-4 KLAVIR, dunajske znamka in mehanika, prodam. Naslov v ogl. odd. 9789-4 MOTORNO KOLO, 250 ccm. generalno popravljeno. prodam. Ogled pri Jančar. Slomškova 13, Ljubljana. 9788-4 PEKOVSKI RAZDELILNI STROJ prodam. Marija Košir, Križe 22 na Gorenjskem. 9781-4 DVE KOZI in ročni voziček zaradi selitve prodam. Milčinskega 70, 9780-4 MOTOR PUH 250. 2 kolesi, moško in žensko, prodam. Vrhovci 49. 9779-4 MOTOR, 4.5 KS, 2810 obr.. krožno žago, obenem za vrtanje (za mizarje) in ročno orodje ter malo rabljeno spalnico. kuhinjsko Oprgmo. vse v dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. 9774-4 DIFERENCIAL za avto »Ford«, 1 tono, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9839-4 DOBRO MOŠKO KOLO ugodno proda Krapež, Novi bloki 2-c. — Ogled ob delavnikih po 15. Uri. 9833-4 ENOOSNO , PRIKOLICO. novo, primemo za luksus avto al.| za gasilce za motorko. prodam. — Porenta, Mengeš 104. 9835-4 NOV GUMI VOZ (3 tone) in motorno kolo, 125 ccm, prodam. Drašler, kovač — Vič. 9330-4 ŠPORTNO MOŠKO KOLO. rabljeno in skoraj nov globok otroški voziček, avtomodel, prodam. Simčič, Novi bloki 1-1—4 — Šiška. 9827-4 ZIDANE ŠTEDILNIKE v stoječem stanju, prodamo. Poizvedbe v Gradišču št. 19-11, desno, med 8. im 9. uro zjutraj. 9824-4 RADIO PHILIPS prodam. Selen-drova 6-IV. 9S23-4 HLADILNIK »Frigidaire«. 250 1, v brezhibnem stanju, naprodaj. — Naslov v ogl. odd. 9817-4 DIRKALNO KOLO prodam. Bolgarska 22. 9316-4 INVENTAR za trgovino s čevlji, kompleten, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Na vpogled dnevno od 15. naprej. Naslov v ogl. odd. 9814-4 KOSILNICO, vprežno, prodam za 40.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9813-4 MOŠKO KOLO Diamant, novo, naprodaj. Ogled 21. maja od 15 do 17. Naslov v ogl. odd. 9879-4 MOTORNO KOLO Triumph. 350 ccm, v dobrem stanju, registrirano. prodam. Zaloška 117. 9876-4 DVE OMARI za perilo in obleko prodam. Naslov v ogl. odd. 9373-4 ŠIVALNI STROJ, nav, predvojni, ugodno naprodaj. Cojzova c. 9. pritličje, levo, II. vrata. 9864-4 SPALNICO, orehovo, komodo z vitrino, ugodno prodam. Zaloška 6. 9863-4 KOMPLETNO SPALNICO, v dobrem stanju, ugodno prodam. Cilka S vab, Kočna 23. Blejska Dobrava. 9858-4 FOTOGRAFSKI POVEČEVALNI K, avtomatični, zelo ugodno prodam. Našlov v ogl. odd. 9856-4 ŠIVALNI STROJ »Singer«, skoraj nov. prodam. Ponudibe v ogl. odd. pod »Ueodna cena«. 9854-4 pralni STROJ »Hoover«, popolnoma nov. prodam. Cena ugodna, Naslov v ogl. odd. Ogled od 14.—17. ure. 10075-4 OTROŠKI VOZIČEK te stajico prodam za 5000 din. — Cesta na Rožnik 47 10073-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 10071-1 TRICIKEL prodam. Titova cesta štev. 36-1. 10070-4 SPALNICO, dobro ohranjeno, trd les. ugodno prodam. — Videnšek Jože, Slomškova 14-11. 10067-4 Bivalni stroj, dolg čolniček, prodam za 25.000 din. Ljubljana, Karunova 10. 10066-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, in športni, prodam. Šišenska cesta štev 40. 10055-1 L A*ji tricikel, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Poizvedbe: Tavčarjev hram, Ljubljana, Tavčarjeva ulica. 10063-1 ŽENSKO KOLO in žepno Omega uro. prodam. Trdinova št. 8-H, levo. 10053-4 Bivalni stroj, pogrezl j iv, z okroglim čolničkom, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 10056-4 TRICIKEL, nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10052-1 MOŠKO KOLO »Steyer«, dobro ohranjeno, prodam. Ljubljana. Bežigrad. Samova 4. 10051-4 MOTOR 356 ccm, OHW. z ali brez prikolice, prodam. Prljatelleva štev. 9, prule. 10045d ČEBELE 12 A2_ipanjem, mlade matice, zložljiv čebelnjak 'prodam Dobravec, Janševa 1 Lj. 10031-4 ZELEZNO BLAGAJNO Wertheim, 0.8x2.20x1.40 m. debelina stene 15 cm, prodamo. Ogled od 15. do 16. ure Naslov v oglasnem oddelku. 10048-4 VOZIČEK, polšpoTtni. skoraj nov, prodam. Verstovšek. Svaibičeva štev. 7. 10044-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam za 17000. Naslov v ogl. odd. 10033-4 OSEBNI AVTO SKODA 1100 ugodno prodam. Ažbertova 1. 10032-4 MOTORNO DVOKOLO »ZUN-DAPP« cco 250, v odličnem stanju, prodam. Likar Janez, Celovška cesta št. 99, Ljubljana. ICO30—4 KLAVIRSKO HARMONIKO, o registrov, Škandali. prodam. Stari trg 9/IH. 10029.4 PRODAM brezhiben motor NSU 250 cms. Ogled: Tržaška 75. 10028-4 DVE BELI POSTELJI z omarico, eno mrežo in travo, rabljeno, prodam za 5.000 din. Naslov v ogl. oddelku. 10027-4 KLAVIR FORSTER, pianino, prodam. Ogled od 15.—17. Naslov v ogl. odd. 10026-4 CRNO GARNITURO: stole, na- slanjače in mizico primerno za pisarno ali čakalnico prodam. Ogled v Komisiji, Stari trg 9. 10025-4 SKORAJ NOV PIANINO znamke »Stingl« prodam. Naslov v ogl. odd. 1C024-4 MOŠKO KOLO IN KLAVIRSKO HARMONIKO, na 24 basov, naprodaj. Kuhar, Černetova 19. 10023-4 SOBNO POHIŠTVO, politirano in novo športno kolo prodam. Žabjek 14. 10019-4 POHIŠTVO, dobro ohranjeno, trd furniran list, ugodno prodam. Stepišnik, Valvazorjeva 7/1. 10018-4 DOBRO OHRANJENO ZENSKO KOLO prodam. Perčeva 6/1. 10016-4 LEPO MOŠKO KOLO ugodno prodam. Teslova 16, Mirje. 10015-4 ZENSKO KOLO prodam. Stare Jožica, Lj., 2upančičeva 7. 10012-4 RADIO ELEKTRONKE: 4 kom El-51, 2 kom, 5C 15 prodam. Cena ugodna. Gerbičeva 20, pritličje. 100.11-4 11 KG KRASNE, BELE ZIME, prodam.- Ponudbe pod »Nepre-kosljiva kvaliteta« v ogl. odd. 9976-4 NAGROBNI SPOMENIKI raznih vrst po ugodni ceni naprodaj zaradi ukinitve pokopališča. Informacije daje Evang. cerkvena občina Ljubljana, Gosposvetska 9/1., vsako sredo in petek od 12.—14. in ob nedeljah od 10. do 12. ure, 1000J-4 POLTOVORNI AVTO OPEL, v brezhibnem stanju, naprodaj. Na ogled vsak dan, Hradeckega c 35. 10005-4 KOMPRESORCEK za polnjenje av-togum ali ličarsko delavnico ter škripec za 1 tono prodam. Ogled Šmartinska 47 (nasproti tovarne kleja). 10004-4 ŠTEDILNIK s ploščicami prodam in kupim zidake (tudi rabljene). Zupančec, Cesta v Mestni log* 26. 10002-4 GUMI VOZ, novi, dvo-tonski, prodam. Naslov v ogl. oddelil 10000-4 HLADILNIK NA LED za gospodinjstvo in veliko raztegljivo mizo prodamo. Naslov v ogl. odd ‘ 9995_4 OTROŠKI VOZIČEK, bel, tapeciran v dobrem stanju, prodam ‘ Jageman Doroteja, Stara pot 2. Moste. 9994-4 MOTOR *DKW« 175 cm», starejšega tipa, prodam. Vevče št. 94. 9993-4 FIAT osebn-1 avto, limuzina, tip 1100, generalno obnovljen, naprodaj Vrabec Rudi, Sežan^ 9990-4 STRESNO OPEKO, rabljeno, prodam Funtkova 25, Stožice. 9988-4 MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, prodam. — Ižanska cesta številka 2. 10941-4 RADIO, 6-cevni, model 1952, nov, prodam. Naslov v ogl. oddel- ROCNI IN ELEKTRIČNI RAJ CUNSKI SESTEVALNI STROJ, radio aparat »Philips« za 22.000 dinarjev. Ogled in nakup v po_ sredovalni pisarni, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6. 10150-4 NOVO OGRODJE za kavč in rabljeno otroško posteljico prodam. Ogled od 18. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku. -4 GENERALNO POPRAVLJEN POLTOVORNI AVTO, po zelo ugodni ceni prodamo. Vprašajte pri Splošnem trgovskem podjetju v Sevnici ob Savi. 10155-4 RAZPRODAJA LETNIH ČEVLJEV in sandal po znižanih cenah pri Čevljarni Zveze gluhih Cojzova 1, Ljubljana. m 158-4 MOTORNO KOLO DKW 200" ččm, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Jaklič Albin mizar. Dvor 11, p. Dvor pri Žužemberku, Dolenjsko. 10163-4 OTROŠKO POSTELJICO IN GLOBOK VOZIČEK prodam. Ljubljana, Gradišče 8 b, stanovanje številka 7. 10170-4 DOBRO OHRANJEN KLAVIR znamke »Homalak« ugodno prodam. Ponudbe na prodajo časopisa Sevnica. 10166-4 MU luiiiNU aULO iJAWA«, dvotaktni 175 m3, prodam. Naslov v ogl. odd. 10100-4 RADIO »PHILIPS«, večji, močan in. lep glas. naprodaj. Ulica na Grad l/II. 10096-4 KRASNO SPALNICO, valovita vrata, orehova imitacija in kuhinjo poceni prodam. Mizarstvo Podobnik, Zadobrova. 10095-4 ELEGANTNO SOBNO POHIŠTVO, oreh imitacira. salonita vrata, poceni prodam. Ogled pri Gašperšič, Kodeljevo, pleskar. 10094-4 MOTORNO KOLO »PUCH« 250 ccm. prodam. Zibertova 5, Šiška. 10090-4 RADIO »ORION« z gramofonom in radio »MINERVA« poceni prodam. Rožna dolina c. II., št. 14. Ljubljana. 10089-4 MOŠKO' KOLO, cena 15.000 din, prodam. Tovžar. Medvedova 8. 100SS-4 GUMI VOZ. nov, nosilnost 3 do 4 tone, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 100S7-4 BRAMORJE, voluharje itd. pokun-čujte. Jamčim za uspeh! Ing. Prezelj. Ljubljana, Wolfova 3. 100S5-4 2ENSKO KOLO prodam. Rožna ulica 39. 10083-4 »LANCIA APRILIA«, generalno prenovljena. ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 10081-4 RADIO »TESLA« poceni prodam. — Brian Vera, Predjamska 7, Rožna dolina. 10080-4 POLNILEC za polnjenje akumulatorjev, prodam. Pod Hribom 60/IL 10079-4 GUMI VOZ, 3-tonski. nov, prodam. Per Jože, kovač, Mengeš. 1007S-4 AltJPiSIki Icu SF\ 1C03P-1 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE -TRŽI C razpisuje naslednja delovna mesta: 1. izprašanega strojnika ■ večletno prakso, izučen ključavničar 2. strojnega ključavničarja kot iefa mehanične delavnice z večletno prakso 3. mizarskega delovodje u izdelavo lesne galanterije s večletno prakso 4. skladiščnika lesni manipulant sa skladišče hlodovine. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na gornji naslov. NEMŠKEGA OVČARJA, čistokrvnega odličnega čuvaja, prodam. Ribič. Npeorjeva 8. 10933-4 MOŠKO KOLO, trpežno, prodam. Gregorinova št. 12, V:č. 10037-4 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, iprcdam. Ogled od ponedeljka da'10 pri čevljarju Fincu, Ljub. ljana Dolenjska cesta. 10335-4 VESPO, moderno opremljeno, v odl-ičnem stanju prodam. Nas-lov v ogl odd 10086-4 PISALNI STROJ »Portable«, električno pihalo, pripravno za č1* ščenje eleiktro motorjev in di. namo 1.25 KVA, 50 per., za izmenični tok 220 V, enofazno, po ugodni ceni prodamo. Delavnica elektrotehničnega podjetja — Kranj, Gregorčičeva 1. 10138-4 MOTORNO KOLO 48 ccm, v dobrem stanju, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 10138-4 ZENSKO KOLO italijanske znamke. ugodno prodam. Naslov v nod.ružnlci SP Kranj. 10134-1 ZELEZNO BLAGAJNO, preprogo-perzijanar, 3x4 m, prodam. Na- slov v podr. SP Kranj. 19133-4 STROJ Za izdelavo cementne strešne opeke * (Folza-r) predam. Sešek Lovro. - Kranj, Primskovo. pr; tovarni FBI. UMSl-l PRODAM radio omarico z gramofonom. Aparat Korting. Ogled: Jamilkova 6, za Bežigradom v bližin; Stadiona. 10128-4 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno prodam. Vodnik, Ljubljana, š!šenska 18-b (pri remizi). 10127-4 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ — Celitnder ln stroj za tanjšanje zacimjena usnja, prodam.. Ponudbe pod »Dober« v oglasni oddelek 10053-4 KLAVIR * dunajske znamke prodam. Ponudbe pod »Dobro ohranjen 250« v ogL odd. 10091-4 RADIO. staTejši, prodam za 10.000 dinarjev Nasi. v ogl. od. 10119-4 POCENI PRODAM mizarski debe- l.i.nsiki, poravnalni in brusilni stroj na trak Naslov iv oglasnem oddelku. 10114-4 UGODNO PRODAM lepe furnira-ne in valovite spalnice, imitacija jn z orehom kombin-rane kuhinje. Bratun. Kranj. Cirče številka 61 10113-4 GRAMOFON, večji, z več ploščami. umetniška slike Sternena in češke ploščice za štedilnik, vse novo. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 10112-4 NOVA OGRODJA za kavče prodam Stegne 4. pri Celovški ce. Sti 204 10111-4 OMARO, trodelno. novo. prodam. Naslov v ogl odd. 10109-4 ZENSKO KOLO in otroški športni voziček prodam. Žitnik. Titova cesta 90. 10108-4 MOŠKO KOLO, novo, znamke »Adler«, prodam. Rejc, Privoz štev. 4. 10104-4 MOŠKO KOLO. velike oleandre, nov. rjav kostim prodam. Naslov v ogl. odd. 10103-4 NERCE, tri, temne, prodam. Ogled od 11.—16. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 10092-4 PRODAMO 2 ženski kolesi, 1 dekliško kolo, 1 moško kolo po nizkih cenah. Ogled v Posredovalni pisarni. Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6. KOSILNICA, inozemskega izvora, v odi. stanju, ugodno naprodaj. Ogled in nakup v Posredovalni pisarni, Lj., Tavčarjeva ul. št. 6. SPALNICO, pleskano, prodam. Vpra-'nti gostilna Jelačin, Dolenjska cest a. ' 10077-4 KUPUJEMO ALI VZAMEMO NA POSODO večje in lepe dekorativne rastline v loncih ali čebrih. Mestna vrtnarija, Ljubljana, Cesta na Rožnik 2. 9717-5 ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, okrogel čolniček, kupim. Točen opis in ceno pošljite: Goltez, Industrijska 17, Slovenski Javornik 9857-5 ČEVLJARSKI STROJ za šivanje podplatov, ročni, kupim. Vodovodna, Stadion, oskrbnik. 9902-5 KOMPLETNO VODNO ČRPALKO Siemens ali Garvens kupim. — Bohoričeva 25 b. 9910-5 ITALIJANSKO MOŠKO KOLO, po možnosti novo, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. oddelek. 9912-5 DIRKALNO KOLO v brezhibnem stanju alt brez večjih hib kupim. Naslov v ogl. oddelku pod »Kolo«. 9834-5 OKVIR (gružd) za damsko kolo kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Dobro ohranjen«. 9944-5 ZENSKO KOLO. novo ali malo rabljeno. najraje italijansko, kupim. Pismene ponudbe v ogl. odd pod »Dobro ohranjeno«. 9945-5 PLAŠČ ZA MOTORNO KOLO 2.25X19 ali 250X19 kupim. Po možnosti nov ali’ star v dobrem stanju. Gallusovo nabrežje l, čevljar. 9952-5 KNJIGO KNEIPP — MOJ TESTAMENT kupim. Plačam dobro. Kralj, Cesta v Rožno dolino 26. 9638—5 STIKI ŽELEZNA KOLESA z gumijastim obodom, premera 35 do 45 cm, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9623-5 SREBRO v vseh oblikah kupuje Rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska 6. 8670-5 MADACH, TRAGEDIJA ČLOVEKA, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9766-5 3-TONSKI TOVORNI AVTO ali dober traktor kupim. Marko Bešvir, Varaždin, Preradoviče-va 3. 9752-5 AVTO 31 kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite v ogl. oddelek pod »Privatnik«. 9306-5 ZA MOTORNO KOLO ZUNDAPP 600 kupim dele stroja, predvsem ohišje (korter) dn ročično gred z ojnicami. Naslov v podružnici SP Trbovlje. 9847-5 NOVO ITALIJANSKO KOLO (moško) s prestavami kupim. — Javiti na naslov: Tavčar, Prisojna 5 9837-5 ZWO-TAlMIX OLJE kupim. Naslov v ogl. Odd. 9332—5 MOTORISTI! Rezervne dele za Sachs 125 ccm kupim. Nasiov v ogl. odd. 9818-5 KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM 3—4-tonski tovorni avto. — Naslov v ogl. odd. 9874-5 VRATA, železna, dvoriščna, uvozna in vhodna m barako, kupim. Naslov v ogl. odd. 9698-5 SVINEC, star. rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška št. 6, 8671-5 DIFERENCIAL, 5—7 ton, zaželen Fiat Mercedes, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 10617-5 DVE MIZARSKI MIZI (ponk), do. bro ohranjeni, kupim. Jerman, Vižmarje 117-e. 10049-5 ZA HARLEV DAVIDSON 750 ccm menjalnik (Getriebe) aili pa od Galera 500 ecm dalje kupim takoj Pleterski. Franc. Slovenj Gradec. 10125-5 KUPIM motorno kolo od 125— 250 ccm. Ponudbe z letnico, ceno in opisom na naslov Kotnik Ignac, »Konus« Slov. Konjice. 10155-5 KUPIMO zaganjač za elektromotor Rade Končar 70 KW Rotor, 250 Y voltov, 179 A. Ponudbe pošljite na illinsko industrijo, Ljubljana, LTkczarjeva 8. 10153-5 VZAMEMO V NAJEM OZIROMA ODKUPIMO sledeče mizarske stroje: poravnalnik, debelinski stroj, namizni-rezkalni stroj, horizontalmo-vrtalni stroj (ali kombiniran s krožno žago), tračni brusilni stroj. Ponudbe: Mizarstvo Zveze gluhih, Ljubljana, Vidovdanska 24. 101(0-5 AVTO TOPOLINO V dOtorep- «ta-nju zamenjam za dotoroi 1 rin-sko stružnico meter struz » dolžine. Ogied Topolina W‘ t dan od 14 dalje. Naslov v ogl. oddelku. 9691-« st. m — m. maja mm y SLU V D 811 P610CBT1LEC / II ^ _ 1 ^ LOKAL, primeren za 'v§e dejavnosti, na Titovi ce#ti (S2 m2), aaanenjam za lokal v občini center. Ponudbe v ogl. odd. t>od »Enak ali manjši«. 9713-6 ELEKTRIČNI VARILNI APARAT, )nov, zamenjam za motorno kolo od 250—500 con. Ponudbe v ogl. odd. pod »Motor«. - 9«i5-6 KAMENJAM dvosobno stanovanj -siko hišo z gospodarskim poslopjem v bližin: Ljubljane, oziroma kupim 2-sobno stanovanje s pritilk linami v Ljubljani. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Zamenjava«. 9785-6 PRODAMO dvosobno stanovanje 3 pritiklinami v Šiški. Javiti na naslov: Urbančič, Podjunska 25, šiška. 9903-7 VSELJIVO GARSONJERO ali enosobno stanovanje in manjši lokal kupim. Ponudbe pod »Vseljivo taikoj« v ogl. odd. 9921-7 PARCELO, ca. 1000 m2. zazidlj ivo, pod Rožmlkom, prodam. Ponudbe pod »Bližina Študentsko naselje, v ogl. odd. 9920-7 NA PRIVOZU 17 prodam etažno stanovanje v I. nadstropju, se-stoječe iz dveh sob. kuhinje, ko. palnice in ostalih pritiklin. Informacije vsak dan do 9 dopoldne na Tržaški cesti 119. 9981-7 STANOVANJE v centru, delno vseljivo, prodam. Pojasnila: Vrtača 13-11. 9980-7 ENODRUŽINSKO HISO v Kranju kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Vseljiva«. 9929-7 KISA v Bohinjski Bistrici, pri pravna tudi za obrt. ugodno naprodaj. Resni kupci naj pošljejo ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna cena«. 9945-7 LOKAL, primeren za čevljarsko obrt, iščem nujno. Dam nagrado ali kupim. V Ljubljani, Kopru ali Mariboru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prometna točka«. 9948-7 SOBO, vseljivo. Iščem v hiši, katero po želji odkupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj — kjerkoli«. 9960-7 STAVBNA PARCELA na lepem kraju ob Zaloški cesti v Mostah v izmeri 1.293 m2 ugodno naprodaj. Informacije: Slan:če_ va 23. Bežigrad. 9961-7 PARCELO, 830 m2. z dovoljenjem za zidanje, ob Zeleni poti, prodam. Pečniik, Stožice 175. p. Ježica. 9937-7 PARCELO, stavbno, za Bežigradom, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9936—7 HISO, enonadstropno, solidno. 6- sobno s kop a in co. pritiklinami in vrtom, sredi trga Dravograd, ugodno prodam. Ponudbe: M. Kolenc, Ljubljana, Albanska ce- j>£a 4a. 9769—7 NA BLEDU prodam enostanovanj. sko. trisobno, takoj vseljivo hi-šo. vrt, sadovnjak, naravni park, lep razgled. Za pokopališčem čez po-tok. na Reber, Kraljič, Bled. Grad 166. S759-7 ENOSTANOVANJSKO HISO Z majhnim vrtom na Jesenicah prodam ali zamenjam za enako kje v Ljubljani ali Kranju. Naslov v ogl odd. 9757-7 DVOSTANOVANJSKO HISO s takojšnjo vselitvijo. 500 m2 vrta, v neposredni bližini železarne Jesenice, prodsm. Markelj Mar. jan-Janka, Kranjska gora. 9756-7 SOBO ALI KOMPLETNO ST ANO. VANJE z lokalom na Jesenicah kupim. Ponudbe na SP Jesenice pod »Nujno«. 9754-7 VINOGRAD Z ZIDANO HISO, gospodarskim poslopjem, sadovnjakom. gozdom in gospodarskim orodjem, površina 3.6 ha. v Globočdolu, Mirna peč, ob bodoči avto-cesti. ugodno napro— daj. Vprašajte: Mervar Lojz, Zasreb. Petrinjska 3. 9720—7 ZAZIDLJIVO PARCELO prodam ob Dražgoški ulici Vodnikova 250. 9709-7 STANOVANJSKO HISO. enO-dvO-družinsko, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana — dom«. 9799-7 ZAZIDLJIVO PARCELO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana — dom«. 9891-7 PRODAM ALI ZAMENJAM komfortno vilo. gar2žo, 3900 m2 vrta, prvovrstno, podnebje za počitnice -iin turizem, sadjarski. čebelarski, vinorodni kraj. Bučka 3 Dolenjsko. Informacije: Posredovalna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva 6. 9783-7 STAVBNO PARCELO, 20 arov, ah razdeljeno š 10 arov v Brestanici prodam. Informacije: Simončič Albin, Elektrarna Brestanica. 9782-7 STAVBNO PARCELO, 1000 m2. Ob Za-loški cesti, konec tramvaja, kanalizacija, vodovod že na parceli zelo ugodno prodam. Straj-nar. Ravnikarjeva 3. .9821-7 HISO Z GOSTILNIŠKIMI LOKALI, kletmi, dvoriščem, vrtom, sadovnjakom in nj:va.mi v Begunjah pri Cerknici prodam. Poizvedbe pri Bonaču. Ljubljana Tomšičeva 10. 9812-7 DVOSTANOVANJSKO VILO za Bežigradom prodam Ponudbe v oel odd. pod »Vseljivo«. 9823-7 VSELJIVO TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, VilO ali polovico h!še v Ljubljani kupim. Obširne ponudbe v ogl. odd. pod »Resna kupčija«. 9831-7 LEPO, VEČJO PARCELO v zimskošportnem letovišču na Gorenjskem prodam. Ponudbe pod »Bukovnik« v ogl. odd. 9835-7 HISO V TRNOVEM prodam. Možna tudi zamenjava. Ponudbe v ogl odd. pod »Delno vseljiva«. 9862-7 PARCELO 1080 m2, zazidljivo, na Poljanah pr: Šentvidu nad Ljub. Ijano prodam. Poizvedbe: To- varniška 41 (Oljarna), ob delavnikih popoldne. 9872-7 TRAVNIK na Lj. barju na Požarih prodam Naslov v ogl oddelku 9900-7 LEP VINOGRAD IN NJIVO v Mokronogu prodam. Interesenti naj se zglasilo v gostilni Majcen Aleksander. Mokronog. 9869-7 VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9868-7 S000 m2 OBDELOVALNE ZEMLJE, primerne za stavbišče. Star:- grad. 10 minut od železniške postaje Llbno. takoj prodam Naslov v ogl odd 9851-7 PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, trg. lokal, vrtom in sadonosnikom v prometnem kraju. 4 km od železniške postaje Laško. Naslov SP Celje. 9851-7 V BLIŽINI CELJA prodam zaradi starost: posestvo z lepim sa-donosmkom. velikim gozdom gospodarskim poslopjem, dvema stanovanjsk:ma hišama z inventarjem. podkletenima, v dobrem stanju. primerno za letoviščarje Cena 1,700.009. Takoj vseljivo* Anton Topole. Laško. »350-7 HISO IN 1 ha POSESTVA. pol ure od Tovarne Kidričevo ah haidinske postaje, prodam. Lenarčič, Sela pr: Ptuju. 9848-7 STANOVANJE, dvosobno, vseljivo, v centru, prodam. Ponudbe pod »Ugodno takoj« v ogl. oddelku. 10013-7 NEDOGRAJENO HISO na lepem kraju. Škofljica prt Ljubljani. L prodam. Naslov v ogl. od. l(XH4-7 H ISO, dvostanovanjsko, dvosobno, blizu Šentvida v Ljubljani prodam ali zamenjam za pritlično z vrtom v kratkem vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku. 10006—7 PARCELO, zazidljivo, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bežigrad«. 10009—7 DRUŽABNIKA SPREJMEM za zidanje dvodružinske hiše. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bežigrad — ugodno«. 10080—7 ENOSTANOVANJSKO HISO z dvema gospodarskima poslopjema in nekaj zemlje ugodno prodam v Hrastniku. Naslov v ogl. oddelku 10062-7 PARCELO 921 kv. m. na Mirju, Lepi pot, prodam Naslov v ogl. oddelku. 10057-7 ZAZIDLJIVO PARCELO za enodružinsko hišo, 660 kv. m veliko, na Brinju, za Lampičem, pro. dam. Naslov v ogl. odd. 10102-7 HrSA. nova, enodružinska, nadstropna, vseljiva, garaža, v Laškem na/prodaj. Naslov SP Celje. 10143-7 VINOGRAD S SADOVNJAKOM 1,16 HA, ter gospodarsko poslopje z inventarjem, lepa razgledna točka, prometni kraj, v blilinji okolici Celja prodam. Naslov SP Celje. 10142-7 PRODAM, sadjarsko, vinogradsko posestvo 8 ha, polovica gozda, 1 ha vinograda, 6000 trsov, 2000 sadnih dreves, poslopje z vsem inventarjem. 100 hi posode. Informacije: Anton Lečni.k, urar. Celje, Zidanškova ulica 7. HISA, novejša, enodružinska, nadstropna, 4 ha zemlje, zidanica, nad Jagočem, 40 minut od Laškega, naprodaj. Naslov SP Celje 10144-7 POLOVICO VSELJIVE HISE v centru mesta ugodno naprodaj. Naslov v Posredovalni pisarni, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6. POSESTVO Z VINOGRADOM in gospodarskim poslopjem 3 ha 36 arov za 720,000 dinarjev prodam v Roginslci gorci posta Pristava, Uzar Jurij. . 10164-7 SvO.ui wi< 1 oO a'l'Ai>wVANJE uvo-aii irosobiio v Ljubljani, kupim. Ponudbe » ogla«ni oddelek pod »Možnost vselitve«. HIŠO eno ali dvodružinsko v Ljubljani kupim. Ponudbe pod >7. vrtom« v ogl odd. 10113-7 ENODRUŽINSKO VILO z vsem sodobnim komfortom, na jsolidnejša izdelava. 3000 sadnega, 1000 m' zelenjadnega vrta, senčnat park^ ter (>000 m* gozda, na periferiji Ljub-liane, prodam samo rednemu interesentu. Ponudbe pod »Udoben doin< v ogl. odd. 10116-7 DEL VRTA ALI DVORIŠČA vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod >7.a tvekend hišico« v oglasni oddelek # '"'22-7 POSREDOVALNA "PISARNA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI in PREMIČNINAMI. Ljubljana, Tavčarejeva ulica štev. 6 — telefon številka 21-JU — proda sledeče nepremičnine: HIŠE V LJUBLJANI: 442 vil!« V Rožni dolini, dvostanovanjsko, dvosobna stanovanja s pritiklinami ter 500 kv. m, za 2.700.000 din 43 Dvostanovanjsko hišo oh Titovi cesti, z lepim vrtom. Dvosobno stanovanje v I. nadstropju vse-Ijrvo Pn dogovoru. Cena 5.500.000 1105 Hišo v Šentjakobskem predmestju. z dvosobnimi stanovanji in z nekaj vrta za 800.000 dim. 1185 Dvodružinsko hišo v Zeleni ■ jami z dvosobnimi stanovanji ter nekaj ograjenega vrta, za 2.780.000 din. 1181 Dvodružinsko hišo v Trnovem, vselitev v stanovanje po dogovoru, v delavnico vselitev takoj, za 1.800.000 din. 1234 Dvostanovanjsko hišo na Glincah. z vrtom 700 kv. m, dvosobna stanovanja • pritiklinam. za 1.600.000 din. 1431 Dvostanovanjsko hišo v Zgornji Šiški z dvosobnimi stanovanji z vrtom za 2,200.000 din. 1421 Hišo v Zgornji Šiški, dvosobna stanovanja z lepim vrtom 800 kv. m, z-a 2,700.000 din. 1422 Vseljivo hišo v Karlovškem predmestju, za 800.000 din. 1427 Enonadstropno hišo z manjšim lokalom v Šentjakobskem predmestju, za 1.500.000 din.. 1447 Vseljivo enodružinsko hišo z dvosobnim stanovanjem s kopal, nico v Mostah, vrta 400 kv. m, za 2,000.000 din. 1471 Dvostanovanjsko hišo v Sp. Šiški, dvosobno stanovanje ter vel'!fca soba. vrta 100 kv. m. za 450.000 din. DELI IIIS IN STANOVANJA: 1275 Dvosobno stanovanje s pritiklinami na Taboru, hiša nj v skupnosti. Za 1.200.000 din. 1327 Dvosobno komfortno stanovanje Za Bežigrado-m, za 850.000-1331 Enosobna stanovanja v novo zgrajeni hiši po izbiri, po 550 tisoč din H.ša ie davka prosta. Možnost prevzema hipoteke in se cena stanovanjem zniža. 1333 Trosobno stanovanje v centru mesta, kj ga zasedata samo dve osebi, za 1,000.000 din. 1381 Enosobno stanovanje s kabinetom, komfortno na Titovi cesti za 500.000 din 1367 Enosobno stanovanje v Tr-novem s pritiklinami, za 400.000. 1370 Enosobno stanovanje s pritiklinami, komfortno, v Spodnji šiški, za 550.000 din. 1428 Lokal ob Titovi cesti, za en milijon 800.000 din, trosobno sta. vanje istotam za 1.200.000 din. 1431 Gostilniški lokali v Trnovem s 6 sobam L dobro vpeljani, za 2.509.000 din. 1434 Dvosobno stanovanje v mansardi v Spodnji šiški, za 400.000. 4179 Dvosobno stanovanje s kabi. netom na Mirju, popolni kom-fort, za 800.000 din. 1480 Lokal s kuhinjo na šentjakobskem trgu. za 450.000 dtn.. 1482 Trosobno stanovanje s pritiklinami na Poljanah, za 600.000. 1487 Enosobno stanovanje s pritiklinami v Krakovem. za 300.000. Ena soba s separatnim vhodom, za 170.000 Vseljiva sobica teT svetla Klet na ulico v bližini tromostja, za 480.oco Pripravno za obrtnika. — prazno podstrešje, veliko, možnost preureditve v stanovanje, za 150 000 din PARCELE: 1297 Parcela v Vidmarjih, 1774 kV. m, po nizki ceni. Zazidalni podatki v redu 1419 Vrtna parcela v izmeri 2000 kv. m. v ZgornJ: Šiški, za 1 milijon din 1442 Stavbna parcela 1465 lev. m. 076 kv. «n. za 700.000 d n. 1412 Stavbna parcela 1466 kv m po 700 din, na Brinju. 1472 Stavbna parcela 1000 kv m, po 1200 din, v Rožni dolini. Poleg gornjih nepremičnin ima pisarna v prodaji še tudi druge objekte, stanovanja in parcele v vseh predelih meata Ljubljane. Pisarna izvršuje tudi sodne cenitve ter ocenjevanje nepremičnin — Uradne ure od 7 do 14. in od 15 do 13 ure 10146-7 ODDAM TRAVNIK za Malo. - HIŠO v centru meaM prodam. Fo» ..-V m._______________ lUlAi a ra • 1 ./-* ha 1 ti+A V noaniziucn SP Vič, Campova IS. »»04-8 MANJŠI LOKAL vzamem v najem za pisarno v občini Ljub-ljana-Center. Zrimšek, Sp Hru_ šle a 44. B»7a-a PLETILNE STROJE, ročne. St. 8 in 10, vzamem tašioj v najem proti odškodnini. Ponudbe pod »■Pletilni »troj« v ogl. odd. ia«7v w r———;----— nudbe pošljite v podružnico Sp Kranj pod »Lolcad«. 10137-7 PARCfcLO, lepo, vogalno, na Ko. deljevem, prodam ali zamenjam za stanovanje. — Ponudbe pod »Kodeljevo« v ogl. odd. 1M60-7 fcl-31.šumeli jam za d»o»ol>i»*ga. Ponudbe pod »Zamenjava«, v ogl. odd. 10021-9 STRUŽNICO (kovinsko), do 1 m stružne dolžine, vzamem v najem. Ostalo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd pod »Stružnica«. 9977-« VNICO ali akladiiče, 7.2ox4.W, oddani. Morič, Go»poiretsk* 47, Jesenice. 10139-8 STRIlOURIlJfl IŠČEM SOBO, prazno ali opremljeno,- plačam dobro, po žeilji bi pomagala tudi 3 ur tedensko v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd pod »Y&»tna«. 9685-9 GARSONJERO v centru, lepo, sončno, zamenjam za enosobno ali dvosobno »tanovanje prav tako v centru ali bližini. Ponudbe pod »Garsonjera« v ogl. oddelek. 9887-9 VELIKO SONČNO ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvo ali večsobno. Dam visoko nagrado Naslov v ogl. oddelku. 9883-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večjega. Naslov v ogl odd. »906-9 PRAZNO SOBO oddam za nekaj posojila. Ponudbe v ogl. odd. pod »Periferija«. 9905-9 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO išče intelektualec. Dam posojilo Ponudbe pod »Samski« v ogl. odd. 9890-9 ŠTIRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno s kabinetom v centru — komfortno. Ponudbe pod »Strogi center« v ogl. oddelek. 9889-9 »LBIUt.il J U 1 U * V » vg.. - ------ „ SESTRI, DIJAKINJA IN ŠIVILJA, iščeta sobo, opremljeno ali ne- — 1 I____ — — ,n„7nncti a tlavir- ISCEM VEČJO SOBO, svetlo in delek 10C lepo, prazno ali opremljeno, po gjUDENT TEHNIKE išče sobico možnosti s kopalnico. Cena po- p stranska. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plačam«. 9122-9 ABSOLVENT išče opremljeno sobo. Ponudbe pod »Plačam dobro« v ogl. odd. 9729-9 STANOVANJE, dvosobno, V Si- »Veliko« v osrl. odd. 10121-9 Skl, zamenjam za enako ali eno- SONČNO DVOSOBNO STANOVANJE cnhnn š kabinetom na Viču ali « fconnlniVr in v rt m v Rrp/ira h opremljeno, po inožnosu s klavirjem. Za uslugo inštruiramo vse predmete za nižje razrede gimnazije (nemščino in angleščino}. Ponudbe pod »Cisto« v oglasni oddelek. 10022-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dve ločeni sobi. Ponuube pod »Strogo ločeni« v oglasni oddelek. 9975-9 AMERIKANEC, upokojenec, želi eno ali dve sobi v najem, v bližini tramvaja. Pilite pod »Amerikanrc« v ogl. odd. 9986-9 OPREMLJENO SOBO. kjerkoli, išče mlad zakonski par — Študenta. — Nagrada. Plačam dobro. Ponudbe pod »Inozemec — štipendist« v ogl. oddelek. 9995-9 LEPO, ENOSOBNO STANOVANJE v centru, zamenjam za večje. Ponudbe pod »Ljubljana« v oglasni oddelek. 9993-9 ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Kranju za enakega v Ljubljani ali Beogradu. Naslov v podr. SP Kranj. 10135-9 ZAMENJAM lepo, enosobno stanovanje s pritiklinami, kopalnico, vrt v Kranju za enosobno stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici, s stranko zaposleno v »Iskra«, Krant. Pismene ponudbe v ogl. oddelek pod »Zamenjava«. 10055-9 ŠIVILJA išče prazno ali opremljeno sobo. za uslugo šivam, plačam dobro. Naslov v ogl. odd. 10001-9 ŠTUDENT išče prazno ali opremljeno sobo Ponudbe pod »Takoj - nujno« v ogl. odd. 10040-9 UPOkOJENKA prevzame nadzorstvo otrok za sobo Cenjene ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Takoj«. 10064-9 PRAZNO SOBO v bližini kolodvora zamenjam za enako v centru. Ponudbe pod »Center« v oglasni oddelek 1006S-9 rUDENT TEHNIKE išče sobico ali kabinet, lastna posteljnina. Plača zelo dobro. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Soliden«. 10OS2-9 VISOKO NAGRADO dam za nrazno sobo ali za zamenjavo ko* rortno dvosobno za trisobno Ponudbe nod Veliko« v o "j. odd. 10121-9 ŽELIM SPOZNATI ZENSKO 2 lastnim domom zaradi ženitve. Sem samec, 50 let, s premoženjem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resno«. 9700-11 ZEL. IM PRIJATELJSTVO z naravno inteligentnim ljubkim de. kletotn do 25 let. Popudbe v ogl odd pod »Intimnost«. «•08-11 VOJNI INVALID, usLužbenec, 32 let, želi spoznati preprosto dekle. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nekadilec«. «736-11 DEKLE SREDNJIH LET Želi spoznati resnega, samskega tov ari. ša srednjih let, ločenci izvzeta. Ponudbe pod »Miren značaj« v ogl. odd. 1-1 »IN ZOPET BO SIJALO SONCE« inž arhitekt dvignite pismo pod Vašo šifro. 9855-U INTELEKTUALEC — dobro situiran, želi poznanstva z značaj nim% dekletom 28 do 34 let, po možnosti s sta novanjem. Slika zaželena. Ponudbe pod »Srečen dom« v ogl. odd. 9926-12 ŽELIM SPOZNATI ..2ENSKO, staro od 25 do 33 let, po možnosti s stanovanjem, brez otrok. Sem dobrega, treznega, veselega značaja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana« «928-11 OBVEŠČAM JAVNOST, da nisem platnica dolgov, ki bi! Jih napravil mož. in da nima pravice prodajati brez mojega dovo•.leni a. — Helena Kastelic. Hrastje štev 6, Grosuplje. 10069-11 DRŽAVNA USLUŽBENKA s stalno namestitvijo nujno išče posojilo 50.000 din za par mesecev. 60.000 din ob izplačilu dediščine. Ponudbe v ogl. odd. pod »Jamstvo — dediščina«. 9615-11 NA DEŽELO DAM NlZJESOLCA za čez poletje, kamorkoli. Ponudbe pod »Ljubitelj prirode«« šluu^ik.-i išče absolventa tehnike. Ponudbe pod »Visok« v ogl. oddelek. 9966-11 POSOJILO 50.600 din iščem proti vrnitvi z obrestmi. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 9987-11 DEKLE srednjih let (45) z premoženjem želi spoznati vdovca, upokojenca. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kmetica«. 10003-11 DISKRETNO PRIJATELJICO želim spoznati. Ponudbe pod »Starejša« v ogl. oddelek. 10099-11 INTELIGENTKA. 28 let. želi poznanstva za dopoldansko ali popoldansko družbo. Ponudbe pod »Diskretnost mora biti zajamčena« r ogl. oddelek. _ 10107-11 Zahtevajte priznani »rožni (a REGISTER NATIONAL BLAGAJ. NO, novejšo, večjo, oddam v najem pod ugodnimi pogoji. — Naslov v ogl. odd. 8915-8 VILO OB BOHINJSKEM JEZERU, ■ delno opremljeno, oddamo v na. Jem Primerna za manjši sindikat Naslov V ogl. Odd, 87*7-8 sobno s kabinetom na Viču ali okolici. Poizvedbe: Velebits-ka 4, Vič 9673-9 ENOSOBNO STANOVANJE ALI SOBO iščem. Poleg dobrega plačila kot protlusluga na razpolago večji znesek posojila. Ponudbe v ogl odd. pod »Posojilo«.____________________________________________________—® DVOSOBNO KOMFORTNO STA-XOVANJE v novejši vili s sonč- no in mimo lego v Mariboru zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Selitev pilačam. Tavželj, Maribor. Ljubljanska 14. 9750-9 ENOSOBNO UDOBNO STANO- VANJE z obdelanim vrtom v Novem mestu zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kjerkoli«. 9697-9 ZAMENJAM sobo s pritiklinama na Jesenicah za Ljubljano. Odgovor v ogl. odd. pod »1844«. 9712-9 GRADITELJI PRIVATNIH HlS, POZOR! Kdor mi odda sobo in kuhinjo ali samo sobo. Izven centra, mu izvršim za nagrado gradbena dela po dogovoru. — Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Z-idar«. 971*4-9 opremljeno SOBO oddam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Posojilo 100 090 din«. 9776—9 ENOSOBNO STANOVANJE V Kranju zamenjam za dvosobno. Dam veliko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj ali pozneje«. 9767-9 SOBO. kletno, zamenjam za enako Poizvedbe v tovarni »Zmaj«. 9822-9 SOBICO, kakršnokoli, tudi podstrešno, in kjerkoli, nujno potrebujem. Plačam vnaprej. Naslov v ogl. odd. 9819—9 SOBICO, kjerkoli’, za nekaj mesecev, nujno potrebujem. Plačam dobro. Ponudbe pod »Začasno« v ogl. odd. 9820-9 HIŠNIKA išče v zameno ene sobe TVD Partizan-Moste. Zaželeni bo zdravi, upokojenci brez otrok. Informacije pri Rauber Vinko. Zaloška c. 43. 9875-9 ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje v Beogradu, strogi center, za enako s kabinetom ali dvosobno y Ljubljani. Naslov V ogli odd 9870-9 IŠČEM SOBICO, v popoldanskih urah pomagam pri gospodinjstvu. Ponudbe pod »Skromna« V ogl. Odd. 9923-9 PRAZNO SOBO iščem. Plačam celo leto vnaprej. Ponudbe pod »Miren — vesel« v ogl. oddelek. 9927-9 SOBO, po možnosti v centru, išče strojni tehnik Plača zelo dobro. Ponudbe pod »Nujno« v Ogl. Odd. 9932-9 STANOVANJI, dvosobno komfortno (Bežigrad) in enosobno (Stožice) zamenjam za komfortno dvo in polsobno ali večje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepo«. 9940-9 ENOSOBNO STANOVANJE, veliko, lepo, zamenjam za enako ali večj e. Naslov v ogl. od del- 9985—9 MLAJŠI INŽENIR išče oprem-Ijeno ali prazno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Miren«. 9946-9 NAGRADO ALI POSOJILO za dograditev hiše dam. lahko tudi v predmestju ali izven Ljubljane, tistemu, kd mi odstopi sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Miren par* v ogl. odd. 9962-9 ENOSOBNO, SONČNO, KOMFORTNO STANOVANJE v centru Maribora zamenjam za enakovredno stanovanje v Ljubljani. Podrobne informacije dobite pri predstavništvu Singer si-valnh strojev. Ljubljana. Trubarjeva 24. 9953-9 DVOSOBNO STANOVANJE, zelo prostorno, s pritiklinami. pri— merno za obrtniki, zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom. najraje v šiški **li v Dravljah Knez, Poljanska c._ 5a (nasproti vojašnice). 9951-9 ISCEM PRAZNO SOBO za nagrado ali posojilo Naslov v ogl. oddelku. 9947-9 MIRNA ZAKONCA iščete prazno eobo. Dam nagrado in inštruk-ciie. Bukovec. Petkovškovo nabrežje 15. LUKSUZNO 4-SOBNO STANO- VANJE na Miklošičevi zamenjam za 2 dvosobni stanovanji v Ljubljani. Ponudbe pod »Zaželen vrt« v ogl odd 9957-8 ZAMENJAM dvosobno stanova- nje v Trnovem za dve enosobni stanovanji v Ljubljani. Ponudbe v ogl odd. pod »Nujno«. 100x0—“ ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje v bloku na Ambro, ževem trgu. z enosobnim s kabinetom v centru ali v Trno. vesn. Naslov ogl odd 10074-9 ZAMENJAM prazno sobo 4x4 m, s posebnim vhodom v Rožni doli. ni. za enako kjerkoli Ponudbe pod »Zamenjava - takoj« v ogl. oddelek ' 10036-9 KRASNO PARCELO 5S1 kv m. v ncij lepšem kraju mesita Celja, prodam. Ponudbe pod »DeL ograjeno« v pod ružnioo Hov. poročevalca Celje. .. kopalnice in vrtom v Brežicah zamenjam za dvosobno v Ljubljani ali v predm«*stin. Ponudbe v ogl. a i : v |ii runir? i | n_ i tmiumc v odd. pod »Ugodna zamenjava«. 10123-9 KOMFORTNO DVOSOBNO in enosobno stanovanje prodam, tudi do- samezno Kabinet s posebnim vhodom. vseljiv. Naslov v oglasnem oddelku. 10124-9 ZAMENJAM enosobno stanovanjsko hišo 7 vrtom zi dvosobno ali Iri sobno stanovanjsko hišo. Naslov v ogl. oddelku. 10118-9 IZ CELJA DO LJUBLJANE je bila izgubljena rezervna guma za avto DKW. Poštenega najditelja naprošamo, da jo odda za nagrado pri »Kmetijskem magazinu« v Celju, Aškerčeva 19, ali v Ljubljani. Tavčarjeva 11. 9807-10 NALIVNO PERO, izgubljeno . 6. maja na po-fci iiz iškega Vintgar- n.*.*, —------------- ja, dobite. Naslov v ogl.. oddel- govor s poslušalci: 12.10^ Opoldan ku 9772-10 Skl glasbeni spored; 13.Id zabavna NA POKOPALIŠČU J»OZABLJE- glaj»bar --144II:- 7» V n ilirn Honlpn »a na. ^ SPORED ZA NEDELJO Poročila: «.#5. 1.99. 13.««. 13.«0, 19.00 in 22.00. 8.00—7.00 Pisana vrsta domačin peiml in napevov za prijetno nedeljsko jutro; 7-15 Reklame; 7.30 Raaijski koledar in prireditve dneva; 7-35 Igrajo veliki zabavni orkestri; 8.00 O športu .n športnikih: Čestitke s Triglava (reportaža o planinski štafeti za Titov rojstni dan); 8.15 Spored slovensk;h narodnih in umetnih pesmi — sodelujejo zbori, ansambli in solisti; 9 00 Otroška predstava — Slavko Janevski: Sladkorni otročiček (pravljica); 9.30 Operetna glasba; 10.00 Družinski pogovori — Eva Paulin- Kako oblečemo otroke za letovanje; 10.10 Nedeljski simfonični koncert — Franz Liszt: Preludiji, simfonična pesnitev — Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester. Št. 1 v b-molu; 11.00 Oddaja za Beneške Slovence; 20 Zabavne melodije; 12.00 Po- RAZPIS Na podlagi sklepa upravnega odbora razpisuje ZREBCARNA PRAGERSKO j a v no licitacijo ki bo dne 29. maja 1956 ob 9. uri za odprodajo sledečih kmetijskih strojev in inventarja: 1 traktor »Moline« — generalno popravljen; 1 traktor »Coimik« — neuporaben ; 1 trosiilec z« umetni gnoj; 3 brane, razne; 2 dvobrazdna pluga; 1 plug obračalnik; 1 izruvač za krompir: 1 sejalnik za deteljo, 2 luščilca za koruzo; 1 slamoreznica »Speiser«; I vinogradniška škropilnica: 1 gnojn:čna čtpalka; 1 obračalnik za seno; IS sedel; 1 lesena sadna preša. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vsa registrirana podjetja in ustanove. Interesenti naj s seboj prinesejo potrdilo podjetja oz. ustanove in prenosni nalog. po citiranem dnevu se bodo stroji prodali privatnikom. -O * Kemična tovarna. Moste - Ljubljana. Ob feieznici 14 razpisuje, po zaikonu o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Ur. list št. 17-55 z dne 12. maja 1S55) PRVO JAVNO LICITACIJO za gradnjo skladišča glinice. Licitacijski znesek vseh gradbeno-obrtniških del znaša 19,525.900 din. Investitor za razpisana dela je Kemična tovarna Moste. Tehnični elaborator in. splošni pogoji so interesentom na razpolago v tehničnem oddelku Kemične tovarne. Moste, roik dograditve pa je 6 mesecev po podpisu pogodbe. Javna lictacija bo 15 dni po objavi v Uradnem listu LRS tudi v tehničnem oddelku Kemične tovarne. Moste. Varščino v znesku 50.000 din morajo ponudniki položiti najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. Prevzemnik dela začne z izvajanjem del kot bo to dogovorjeno z gradbeno pogodbo. -O Uprava za ceste LRS. tehnična sekcija Celje RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO na kateri bodo naprodaj sledeča osnovna sredstva: 1. poltovorni' avto »Fiat«, tipa 521 — nadomestni dedi; 2. osebni avto »Volkstvagen« — star. rabljen; 3. motorno kolo NSU 97 -ccm, staro, rabljeno; 4. benzlnski avtomobilski mo. torji. stari, tipa »Pontiac«. »Ra- ba« »Hudson«. »Auto-Union«. Javna - dražba bo 24. maja 1956 ob 9. uri na sedežu Tehnične sek- cije Celje. Lava 42. Pravico do sodelovanja imajo gospodarske organizacije, uradi in zavodi, kakor tudi zasebniki. — Zastopniki gospodarskih organizacij, uradov in zavodov moraijo imeti za udeležbo na Javni dražbi predpisano pooblastilo o zastopstvu za polnoveljavno Sklepanje pogodb. Za gospodarske organizacije« urade in zavode plačljivo x doku* mentiranlm akreditivom ali bart-ranim čekom s plamenim zajamčenim kritjem banike. Za zasebnike plačljivo takoj po sklenitvi pogodbe v gotovini. Ogled predmetov je možen dem pred licitacij® v dopoldanskih urah. -O IflHVflLE Vsem. ki ste našega ljubljenega moža in predobrega očeta ALOJZA ADAMIČA spremili na zadnji poti in vsecd darovalcem vencev in cvetja, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se toplo zahvaljujemo docentu dr. Benediku in dr. Zeiklju za vee trud in prizadevanje v času njegove bolezni in požrtvovalnemu strežnemu osebju. Iskreno zahvalo izrekamo duhovščini in peveke-mu zboru za žalostinke. Žalujoča žena in otroci. ZAHVALA Vsem dobrim srcem, ki so I namd sočustvovala ob smirti našega ljubljenega EDIJA PRINČIČA mu darovali cvetje in vence, gg spremljali z ljubeznijo na njegovi zadnji poti. iskrena hvala. Zlesti naj velja zahvala Strelskemu odboru Ljubljana, vsem strelskim in drugim množičnim organizacijam in vojnim tovarišem. bivšim dobrovolj cem Zahvaljujem se vsem govornikom in godbi Ljudske milice za počastitev njegovega spomina. posebno zahvalo sem dolžna tovarišu Viktorju Polaku za vea njegov trud m požrtvovalnost. Moja zahvala naj velja tudi tov. dr. Dušsinu Misu, med. sestri Milici Salbergerjevi in vsem sostanovalcem Rdeče hiše. Ohranimo 'odemervtega In iskrenega tovariša Edija v »vetlccri spominu. Žalujoča žena Ada. hčerka Desa in zet Ely z vnukinjo Dunjo in ostalo sorodstvo. Nenadoma nas je zapustil na* ljubljeni sin. brat. vnuk. nečak in bratranec JANEZ ZAVRŠAN dijak VIII. b razr. klas. gimn. Na zadnji poti ga bočno spremili v nedeljo 20. maja ob 16.30 iE Jožefove mrliške vežice na Zal?b. Žalujoči: Dušan, oče; Amalija. mati; Spelca. sestra, in oattalo sorodstvo. Umrl je v 80. letu življenja 1 ANTON TOMEU zlatomašnik in župnik v pok. Po-kopalj ga bomo v p on ed el j elc v Mengšu ob 16. uri. Do pogirebm leži v Drafvlflah. Dražgoška 31. Župnijski urad v Šentvidu, 19. maja 1956 NO sivo Jopico vrnite za nagrado. Tovarniška 41. 9871-10 V PETEK 18. MAJA 1956 je bila od Vižmarja do Kokrice pri Kranju izgubljena svetlorjava mizica »RED«. Poštenega najditelja prosimo, da nam proti nagradi sporoči svoj naslov. Bolnica Golnik. 16172-10 IZGUBLJEN VINSKI SOD, 192.4 litrov. od Tomačevega do Branika, vrniti ali javite pismeno na naslov: Bufet Kodeljevo, Ljubljana. Pavletova 55. 9997-10 -laso- _ vmes * reklame; 13.30 Za iraštr v«*; -M-H" Lamu«-***»b«7 K. is Želeli ste — poslušajte! 16.30 Ob dnevu vojnega letalstva; 17.00 Promenadni koncert; 18.00 Radijska Igra — P. Merimee; Kočija svete popotnice (ponovitev); 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame: 20.00 Večerni operni koncert; 20.00 Kulturni razgledi — Anton Ingolič: Vtisi iz Češkoslovaške; 21.15 Popevke in ritmi; 22.15—23.00 Nočni koncert — Bla-goje Bersa: Dramatična uvertura — Matija Bravničar: Prva simfonija; 22 15—23.00 UKV program: Plesna glasba; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Kamnik razpisuje na podlagi člena 10. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-55) mesto DIREKTORJU Keramično-kemične industrije Kamnik POGOJI: dokončana višja ali srednja šolska izobrazba in 5 do 10 let prakse v keramični - kemični ali sorodni stroki v vodstvu gospodarske organizacije. Prošnje koikovane s 180 din in 95 din občinske takse, z navedbo šolske izobrazbe, opisom dosedanjih službenih mest in življenjepisom, pošljite v 15 dneh po tem razpisu, Občinskemu ljudskemu odboru Kamnik. OBJAVE PROSIM INTERESENTA POD »PRIJETEN DOM« 5904-11, s katerim sta se zgrešila v soboto ob »tirih, da se ponovno javi. 9916-11 DEKLE ZELI SPOZNATI dobrosrčnega fanta, starega od 35 do 45 let. Slilka zaželena. Ponudbe ped »Cvetoči maj« v ogl. oddelek. 9771-11 OBVESTILO Uprava poliklinike v Ljubljani obvešča vse tovariše zdravnike, da bo v času kongresa rentgenologov, to Je od 23. do 26. maja 1956 rentgenska služba Poliklinike poslovala le v zmanjšanem obsegu, proe mo, de pošiljate n* rentgenske preglede le nalnujnejše primere. — Uprava Poliklinike Zaradi tipizacije voznega parka ugodno prodamo naslednja motorna vozila: 1-tonski traktor UNIM0G 2-tonski avto F0RDS0N V 8 3-tonski avto FIAT, diesel 626 4-tonski avto kiper, SEURER, diesel tn , goseničar ANSALD0 T C A 70, brez plužne deske Motorji omenjenih vozil so generalno popravljeni. Prodamo tudi razne rezervne dele motorja Chevrolet-amerikan v malo rabljenem stanju. Vse nadaljnje informacije dobite pri ZADRUŽNEM AVT0PREV0ZNISTVU DRAVOGRAD Razpis Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpisuje na podlagi čl. 10 Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), mesto DIREKTORJA tovorne usnja »RUNO« Tržič POGOJI: višja strok ovna izobrazba in 5 let prakse na vodilnih položajih v gospodarstvu ali srednja strokovna izobrazba in 10-letna praksa na vodilnih položajih v gospodarstvu. — Prednost imajo kandidati usnjarske stroke. Pravilno koikovane prošnje z navedbo šolske izobrazbe, opisom dosedanjih službenih mest in življenjepisom pošljite do 30. maja 1956 na občinski ljudski odbor Tržič. — ................................. ...... PRODAMO 1. Vertikalni vrtalni stroi za les — osem-vretenski — nov. — Cena 500.000 din. :: 2. Poravnalni skobelni stroj za les. Cena 300.000 din. 3. Verižni rezkar znamke »FEST0«. Cena 180.000 din. : 4. Težki dvostranski skobelni stroj za les. i Cena 2,000.000 din. 5. Namizni rezkalni stroj 5000 obr./m. Cena 350.000 din. !: 6. Večlistna krožna žaga (amerikanka). Cena 200.000 din. 0GLEU DNEVNO 00 16. URE. Kombinat lesno predelovalne industrije LOGATEC i.»»»♦»«»««««>«»♦«♦»«»♦««»«««•«••« Razpis Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Kamnik razpisuje na podlagi člena 10. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-59) mesto direktorja Tovorne upognjenega pohiitva »STOL« Kamnik POGOJI: Dokončana višja ali srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v lesni stroki in z daljšo dobo vodstva večje gospodarske organizacije. Prošnje koikovane s 180 din in 95 din občinske takse, z navedbo šolske izobrazbe, opisom dosedanjih službenih mest in življenjepisom, pošljite v 15 dneh po tej objavi. Občinskemu ljudskemu odboru Kamnik. f 12 ttr. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC 7 ?T. tl7 ^ SO. OTAJX MM PLODNO DELO PJiRTIZANSKIH DRUŠTEV V "ZASAVJU Z asa v k a partizanska csruštva *e v zadnjem času marljivo pripravljajo na izvedbo Titove štafete, okrajni zlet Partizana in še druge bližnje prireditve. Med najboljša društva v teb krajih, je treba vsekakor prištevati društvo v Hrastniku, kjer eo vključili veliko število mla_ «iine, predvsem, delavske, ki tudi cati v življenje povsod tam, kjer je količkaj pogojev za obstanek. Sprva bi jim morali pomagati drugi, predvsem pa jim stati ob strani vsi krajevni prosvetni delavci. Vsa partizanska društva se morajo tudi v Zasavju boriti z mnogoterimi finančnimi težavami, predvsem takimi, ki izvirajo iz GORIŠKI NOGOMETAŠI V ŠIŠKI Dcnes ob 16.30 uri bo na šiše nskcm stadionu conska prvenstvena tekma dveh domačih nasprotnikov — Nove Gorice in Ljubljane. Ljubljančanom so točke potrebne, pa tudi račun bi rafij poravnali v Gorici. Tekma bo tako še kako vredna ogleda. Predtekmo (s pričetkom ob 15. uri) bosta odigrali mladinski •najstorici Kamnik in Ljubljana. Prvenstvena tekma ljubljansko-primorske Krim bo o-b 10. uri na igrišču na Rakovniku. lige Postojna — retino vadi. Društvo ima v svojih vrstah nekaj zelo dobrih 'orodnih telovadcev-, vendar ne zaostajajo mnogo za njimi tud; Trboveljčani In delno tud: Zagorjani. Tudi povezanost partizanskih in športnih organizacij se stalno boljša, kar velja posebno za Zagorje. Ti stiki. so izredno koristni, kajti le splošna telesna vzgoja daje res pravega športnika. Vsa društva v Zasavju.pa kažejo eno slabost, in sicer, da je med njimi še vedno vse premalo delavske, predvsem pa kmečke mladine. Uspešno so na tem področju začeli v Podkumu, kjer so pred kratkim ustanovili novo društvo, ki lepo uspeva. Primer Podkurila kaže, da bi bilo treba partizansko organizacijo prikli- vzdrževanja telovadnic. Pereče je tudi pomanjkanje vaditeljskega kadra. Okrajna zveza Partizana v Trbovljah namerava zato prirediti poleti splošen vaditeljski tečaj, kamor naj bi področna društva poslala čimveč udeležencev. Največja letošnja telesnovzgoj-na prireditev v Zasavju bo okrajni zlet od 2. do 4. juniija v Brežicah. Za zaključek zleta bodo udeleženci obiskal; Mokrice, Cateške Toplice in Kumrovec. Priprave za zlet gredo naglo h kraju. Razen tega zleta pa namerava okrajna zveza izvesti letos še množični izlet vsega članstva na Lisco, kjer bo obenem priredila nekaj primernih tekmovanj. NA ATLETSKEM STADIONU BORISA KIDRIČA V CELJU Prvenstvo srednjih in strokovnih šol LES Colje bo danes prizorišče zani. mivega atletskega tekmovanja, v katerem se bodo srečale najbolj« Še moške in ženske srednješolske ekipe, razen njih pa še vrsta posameznikov. Prijavljenih je okrog 200 tekmovalcev. Za naslov republiškega ekipnega prvaka se bodo spoprijele naslednje mošl>e DVE ODBOJKARSKI TEKMI ,V današnjem obilnem športnem sporedu sla turli dve odbojkarski tekmi v Ljubljani, obe na igrišču pod Cekincvim gradom. Ob 9. uri bo prvenstvena tekma ženske odbojkarske lige med Olym,pijo i-n Mladostjo iz Zagreba, eno uro pozneje pa bodo spored nadaljevali moški, in sicer v tekmi Clympia : Fužinar (Ravne) za točke v I. republiški ligi. KAKO DELA AEROKLUB V PTUJU Ptujski Aero-klub je v zadnjem Času izredno živahen pri delu, posebno v mladinskem sektorju. Na letališču v Moškanjcih so or_ ganizirali taborjenje, združeno s praktičnim letenjem za jadralne pilote in padalce. V taboru je tu_ di skupina članov Aero-kluba iz Murske Sobote, kajti ptujski klub je prevzel skrb za šolanje tega kadra tudi iz Pomurja. Člani kluba se te dni pripravljajo za republiško padalsko prvenstvo, ki bo verjetno avgusta v Ptuju. Na letališču v Moškanjcih se je začel nov tečaj, ki se ga udeležuje 25 padalcev ih 15 jadralcev. Mesto Ptuj je poslalo v ta tečaj premalo kandidatov. Za vzgojo novih letalcev skrbi izkušeni učitelj Anton Malek iz Maribora. Letalska zveza je obljubila. da bo dala klubu prihodnji mesec še eno motorno letalo ter dve jadralni. Člani ptujskega kluba bodo letos opravili 150 skokov s padali. Prav tako bodo letalsko šolo zapustili jadralni in motorni piloti, ki lani niso kon_ čali šolanja. M. K. • Na veliki mednarodni dirki iz Liega do Monaca na 2737 km dolgi progi, ki so jo pred dobrim tednom vozili v neprekinjeni vožnji 23 ur, so nastopali tud štirje vozači tvrdke »Puch«, ki 60 med 15 zlatimi kolajnami prejeli 4 taka odlikovanja, hkrati pa si je moštvo priborilo pokal za najboljšo ekipo. V konkurenci je bilo 60 vozačev s svetovno znanimi znamkami motorjev, vendar jih je moralo 30 zaradi težkih pogojev odstopiti. Koristna pobuda Fomurslci študentje so z izvedbo I. prvenstva okrajnih študentskih klubov iz Slovenije v namiznem tenisu zelo lepo podprli koristne težnje in nova pota Športne zvtze Slovenije za čim-večjo množičnostjo v športu. Hkrati so s tem tekmovanjem, ki je bilo v petek v Ljubljani, pokazali še ostalim študentskim klubom, kakšno pot naj uberejo v prihodnje. Na prvem prvenstvu okrajnih študentskih klubov v namiznem tenisu je tekmovalo — ob največjem razumevanju ZNTK »Ljubljana« s predsednikom Koširjem na čelu — 12 klubskih ekip in 54 posameznikov. Prireditev so vzorno pripravili pomurski študenti tov. Stefana Klemenčiča, pa tudi .disciplina tekmovalcev je bila odlična. Skratka, zanimiva in koristna prireditev je bila v zadovoljstvo vseh. Med ekipami je bila najboljša kranjska, za katero so tekmovali znan! igralci Hlebš in Rebolj I. ter Rebolj n., medtem ko Je med posamezniki zmagal Hlebš z 2:0 v finalu nad Reboljem. Razvrstitev je naslednja — ekipe: 1. Kranjsiko akademsko društvo, 2. ŠK Kočevje, 3. ŠK okraja Novo mesto, 4. Ptujski AK, 5. Klub koroških študentov, 6. Pomurski študentje, itd.: posamezniki: 1. Hlebš. 2. Rebolj (oba Kranj), 3 Levstik (Kočevje), 4. Auprih (Koroška). 5. Klemenčič (Prleški SK), 6. HradI (Prekmurje), 7. Vilar (Prleški SK). 8. Medic (Novo mesto) itd. (u) * Angležinja Filis Perkins Je pretekla 1500 m v. času 4:35,4, kar je najboljši rezultat na svetu v tej disciplini. Predtem je bila najhitrejša na tej prog; sovjetska atletinja Otkalenkova s 4:37. Kupimo takoj VODNO CRPKLK0 znamke »Uta«, jakost 4 PS, napetost 380/220 V, obr. na min. 2800, liter/min. 140, višina dviga 70 cm. — Ponudbe pošljite na naslov: Industrija bombažnih izdelkov. Kranj. ekipe: IX. gimnazija Iz Ljubljane, I. In H. gimnazija iz Celja, gimnazija Novo mesto, Srednja tekstilna šola iz Kranja in mari. borsko učiteljišče. V ženski konkurenci se bodo pomerile ekipe III. gimnazija in ESŠ iz Maribora, I., II. in ESŠ jz Celja ter VII. ljubljanska gimnazija. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri na atletskem stadionu Borisa Kidriča. • Prvi dan velikega mednarodnega atletskega mitinga v Londonu sta bili najboljši opaženi zmagi Belgijca Moensa v teku na 800 m s časom 1:49.7 pred Hewsonom (Anglija) in Szentgalyjem (Madž.) ter Anglež** Wooda na 1500 m v 3:43.4 pred Madžaroma Roszavol-gyijem in Taborijem. Današnjo meddržavno tekmo med Madžarsko jn CSR v Budimpešti bo sodil naš mednarodni sodnik Leo Lemešič, pomočnika pa bosta prav tako Jugoslavija — Damjani iz Zagrema in Vlajič iz Beograda. Jugoslovanski teniški igralec Plečevič je na mednarodnem te_ n