UiiBDNia'1 VO ZAKJK ja v Ljubljani, Frančiškanska uiica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 *50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : l Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom / .* .* ob pol 11. dopoldne. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, IL, bi uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen proBtor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. ....i..—— Štev. 179. V Ljubljani, v sredo dne 10. januarja 1912. Leto II. yrn r- Prva tovarna dovlačnica v Alton Deželne finance. Kranjski deželni odbor poje glede na deželne finance enako pesetn kakor skoraj vsi njegovi tovariši v Avstriji. Dohodki ne zadostujejo, rnizerija je velikanska. Proračunski deficit raste od leta do leta; tudi v proračunu, o kate-em bo moral deželni zbor sklepati v sedanjem zasedanju, se je napram lanskemu budžetu povečal. Dežele pravijo, da ne vedo več odkod jemati novih dohodkov. Naklad se ne upajo povečati, ker se boje zamere pri volilcih, pa zahtevajo pomoči od države, ki pa denarja za te podpore tudi ne more dobiti drugod kakor pri ljudstvu, kateremu je vseeno, če ga molzejo po eni ali drugi metodi. Doslej ni prišla država in niso prišle dežele do socialnega spoznanja, ki zahteva, da naj se jemljejo sredstva za javne potrebe tam, kjer jih je dovolj. Indirektni davčni sistem, ki je krivičen in ki se tudi ob najboljši volji ne bi dal pravično urediti, je poleg carin še vedno podlaga vsega finančnega gospodarstva. Zato je ureditev finančnih razmer tudi ne glede na socialno pravičnost tako težavna. Zakaj bogati viri bi se dali le tam odpreti, kjer je bogastvo. Nalaganje bremen na široke mase se obnaša le na gotove meje. Iz revščine se ne more izprešati toliko kolikor bi se hotelo iztisniti; in kadar pritiska davčni vijak premočno, takrat se udomači prikazen, ki jo tudi pri nas opazujemo: Beg iz dežele pride na dnevni red, ljudje zapuščajo kraj, ki jim jemlje vse, ničesar pa ne daje. Toda na uravnavo financ v tem smislu, da bi se postavile na socialno pravično podlago, da bi se olajšalo življenje nižjih slojev, pa primerno obdačila velika premoženja, velike posesti in veliki dohodki, še ni misliti tako kmalu, kakor bi bilo treba. Taki reformi se upirajo vsi posestni sloji, pb nevednosti tudi tisti, ki bi imeli dobiček od nje. Razen te temeljne napake so pa v javnem fnančnem gospodarstvu še druge, ki delajo v malenkostnih in omejenih razmerah državne in deželne — iri tudi občinske ekonomije še več škode nego bi je napravile, če ne bi bilo večne stiske. V nižjeavstrijskem deželnem zboru se že dlje časa bavijo z vprašanjem, ki je tudi za naše razmere zelo važno in aktualno. Gre namreč za izdatnejšo kontrolo deželnega gospodarstva. Na Nižjem Avstrijskem kakor tudi v dunajski občini so doživeli zadnja leta nekoliko zelo neprijetnih presenečenj na tem polju. Vladajoča krščansko socialna stranka se je vedno upirala strožji kontroli in njeni poštenjaki so bili silno užaljeni, če se je o tem izrekla kakšna beseda. Zahtevali so več zaupanja in niso hoteli ničesar slišati o tem, da je največ zaupanja tam, kjer je največ gotovosti. Ali ogromna prekoračenja dovoljenih svot za razne deželne izdatke, pa prezanimive demonstracije, ki jih je izvajal glasoviti bog Pobasaj, so končno strle ta odpor. V dunajskem deželnem zboru se zdaj zelo resno bavijo z vprašanjem, kako doseči večjo, zanesljivo kontrolo, ki bi onemogočala dosedanji pogubni sistem. V finančnem odseku je načrt, po katerem bi se imela izdelati nova instrukcija za deželno knjigovodstvo. Tudi knjigovodstvo vseh posebnih uprav, deželne hipotekarne banke, deželnih zavarovalnic, deželnih železnic, deželne elektrarne itd., bi bila podvrženo tej kontroli. Vodja tega novega kontrolnega organa, ravna- EMILE ZOLA: Rim. ______ (Dalje). Potem je Pierre pokazal, kako so ob koncu srednjega veka, v dobi njegove vsemogočnosti, zažugale papeštu največje nevarnosti. Renesansa z razkošjem in s svojo nravno izprijenostjo, s svojo prekipevajočo življenjsko silo, ki je prodrla iz večne, dolgo dolgo zaničevane in kakor na smrt obležale narave, ga je malone potegnila s seboj. Še bolj grozeče je bilo prebujenje ljudstva, velikega mutca, čigar jezik se ie hotel osvoboditi. Refrmacija je izbruhnila kakor protest razuma in pravičnosti; kakor opomin nerazumljenih evangelskih resnic. Da se reši Rim in da ne izgine popolnoma, je bilo treba surove inkvizicijske obrambe, počasnega, trdovratnega dela tridentinskega koncila, ki je okrepčalo dogmo in utrdilo svetovno moč. Takrat je stopilo papeštvo v dva stoletja miru in je ostalo v senci; kajti krepke, absolutne monarhije, ki so si Evropo razdelile, so ga lahko pogrešale. Nič več njso trepetale pred njegovim tedaj ze neškodljivim prokletstvom in priznavale so papeže le še za ceremonijske mojstre, ka-terim so bile izročene gotove ritualnosti. Med lastniki ljudstva se je bilo premaknilo ravnotežje; kralji so pac ohranili božje ljudstvo, ali papež sr jc moral omejiti, da je enkrat za vselej registriral to darilo; v vladanje držav se ni smel ob nobeni priliki več vmešavati. Nikdar ni bil Rim bolj oddaljen od uresničenja svojih starodavnih sanj o svetovni vladi. In ko je potem izbruhnila francoska revolucija, je bilo misliti, da ubije razglasitev človečanskih pravic papeštvo, varuha božanskega prava, ki mu ga je bil Bog podelil nad narodi. Kakšen strah je bil tedaj zares v Vatikanu, kakšen srd, kako obupno se je branil ideje svobode, te nove vere oproščenega razuma, tega človeštva, ki je zopet postalo samo svoj gospodar! Bila je navidezna rešitev telj knjigovodstva pa bi dobil samostojen položaj in bi stal direktno pod kompetenco deželnega zbora, zato da bi lahko uspešno nastopal tudi proti tendencam deželnega odbora, če bi se imele z njimi prekoračiti meje dovoljenih kreditov ali pa če bi se ne vjemale s sklepi deželnega zbora. Vrhutega pa se je v občinskem in ustavnem odseku sprožila misel, da se ustanovi poseben finančno kontrolni odsek, ki bi pač ne uplival na upravno delovanje deželnega odbora, vendar pa kontroliral finančno gospodarstvo deželne uprave in do katerega bi se tudi deželno knjigovodstvo lahko obračalo. Četudi se tem načrtom ne more priznati absolutna idealnost, so vendar že zaradi tega zelo zanimivi, ker kažejo splošno željo po boljši in izdatnejši kontroli, ki naj bi imela tudi toliko moči, da bi lahko preprečila škodljive korake še preden so storjeni. Tega vprašanja bi se bilo lotiti tudi na Kranjskem; tukaj še prav posebno. Kjer je premalo denarja, je največja nevarnost, da se prikrajša-vajo oni, do katerih imajo merodajni činitelji najmanj simpatij. In o kranjskem deželnem odboru je vse prepričano, da je strankarski skozinskoz. Dežela ima velike načrte. Ustanavlja se deželna banka, namerava se velika električna centrala, gospodarstvo se ima močno razširiti. Tembolj je potrebno, da se razširi tudi kontrola. Deželni zbor nima sedaj nobene kontrole. Snide se tako poredkoma in vselej na tako kratek čas, da je vsako temeljito delo izključeno. Dnevni red se rešuje mehanično in ker nimajo poslanci vpogleda v gospodarstvo, je to delo nezanesljivo. Večina sklepa iz zaupanja do svojih voditeljev, ne pa po svojem znanju in prepričanju. Te razmere so nezdrave in bi se odločno morale popraviti. Tudi država je izdelala nekakšen načrt za kontrolo deželnih financ, ki pa bo gotovo naletel na odpor, zlasti tam, kjer igrajo državnopravni momenti veliko vlogo. In če se zdi deželam njih avtonomija kaj vredna, tedaj imajo same dolžnost napraviti red v teh razmerah. Vladajoča stranka pa bi morala v svojem lastnem interesu pospeševati tako akcijo, če noče, da se bo nezaupanje množilo in povečavalo od dne do dne. Kajti kjer so skrivnosti, tamjenezaiw______________________________ Aehrenthal. Kakor kaže so, Aehrenthalovi dnevi resnično šteti. Zameril se je v visokih krogih, izgubil je vplivne prijatelje in osamljen je. Nobena roka se več ne gane, da bi ga podprla, celo na Ogrskem, kjer so mu ob otvoritvi delegacij izkazovali simpatije, v tem ko so sprejeli vojnega ministra naravnost sovražno, se krči število njegovih prijateljev. Grof Aehrenthal se je sam spravil v zagato. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je zbudil v militarističnih krogih in v onih, ki se :opirajo na militaristične, mnenje, da je jako »aktiven« diplomat. Izgledal je kakor začetnik avstrijskega imperializma. Ko so nastale ho-rnatije s Srbijo in je zarožljal s sabljo, jim je bil silno simpatičen. Še zdaj je v Avstriji dosti ljudi, ki le obžalujejo, da ni prišlo takrat res do vojne; sanjali so že o aneksiji Srbije in še danes jih boli, da se sanje niso uresničile. Ko so prišle intrige z veleizdajniškim in dolgega boja, ki sta ga vodila cesar in papež za posedovanje ljudstva. Cesar je izginil, in ljudstvo, ki ga je poslej lahko odstavljalo, se je hotelo izmuzniti tudi papežu. Bila je nepričakovana rešitev in bilo je, kakor da se mora razrušiti vse starodavno ogrodje katoličanstva. S tem je Pierre končal prvi del svoje knjige. Zaključil je, upozarjajoč vpričo sedanjega katoličanstva, v katerem se izraža triumf bogatih in mogočnih, na prvotno krščnstvo. Jezus je bil prišel, da razdene rimsko družbo v imenu siromašnih in preprostih. Ali ni katoliški Rim po stoletih nanovo zgradil to družbo s svo-denarno in ošabno politiko? Kakšna žalostna ironija, če se po osem najstih stoletjih evangelija lahko konstatira, da je svet vsled špekulacije, trhlih bank, finančnih polomov, vsled strašne krivičnosti, da se valja nekoliko ljudi lahko v bogastvu, v tem ko umira na tisoče njihovih bratov od lakote, zopet pred propadom! Vse reševalno delo bi se moralo pričeti prav od začetka. Pierre je izrekel te strašne reči z blagimi, nad vse usmiljenimi, tako nadepolnimi besedami, da so izgubile svojo revolucionarno nevarnost. Sicer pa nikjer ni napadal dogme. Njegova knjiga v sentimentalni obliki od ljubezni do bližnjega prepojena pesnitve ni bila nič druzega kakor apostolski klic. Potem je prišel drugi del: Sedanjost, študija obstoječe katoliške družbe. Tukaj je Pierre načrtal v strašni sliki bedo revežev, bedo velikega mesta. Poznal jo je; njegovo srce je krvavelo od nje, kajti dotaknil se je bil njenih zastrupljenih ran. Krivičnost se ne da več prenašati, dobrodelstvo je brezmočno, trpljenje tako veliko, da je umrlo v srcu ljudstva vsako upanje. Ali ni monstrozna igra, ki jo je krščanstvo kazalo svetu, pomagala ubiti vero med ljudstvom? Njegove grozote so ga pokvarile, napolnile s sovraštvom in s hrepenenjem po maščevanju. Takoj po tej sliki preperele, razpadajoče družbe je Pierre zopet pričel z zgodovi- Friedjungovim procesom ter diplomatične mahinacije v Belgradu na dan, niso ta razkritja Aehrenthalu nič škodovala v onih krogih. To so jim bili le dokazi Aehrenthalove spretnosti. Le še bolj so jim potrjevale, da je mož poln »iniciative«. Pričakovali so od njega še velike reči. In zdaj jih je razočaral. Gledali so v Albanijo. Upali so, da zarožlja s sabljo tudi proti Italiji. Imel je tako lepo priliko. Ko je italijanski admiral barko vozil po jadranskem morju, bi bil Aehrenthal lahko zagrmel, da bi se bili oblaki dvignili do neba; pa ni zagrmel. Dalo bi se bilo tudi v Albaniji kaj zintrigirati. Pa tudi tega ni bilo. Uprl se je celo temu, da bi se zgradilo prveč trdnjav ob italijanski meji in še pametno je povedal, da bi bilo to bolj provokatorično kakor po- trebno. Takega ministra za zunanjost ne morejo potrebovati. In da jih je preslepil, mu ne morejo odpustiti. Če ne bi bil nikdar kazal »ener-žije«, če ne bi bil nikdar anektiral, če ne bi bil nikoli žugal Srbiji, tedaj bi bilo že prav. Raz-šali bi se bili v božjem imenu in v miru božjem. Poiskali bi bili drugega brez jeze. Ali tako jih je speljal na led in brca je neizogibna. Pomagal je celo Konrada spraviti z gromov-niškega stola — mera je polna. Zdaj gre !e še zato, kdaj da gre. Zakaj treba je tudi vpoštevati, kakšen vtisk napravi demisija v tujini. Po svetu že odpovedujejo Avstriji kredit; torej je treba previdnosti. Aehrenthal dobi nekaj odloga. Mislijo, da pojde začetkom poletja. Na Ogrskem menijo, da postane takrat tudi Khuen Hedervaryjeva kriza akutna, pabi se opravilo oboje obenem. Preroki že napovedujejo, da pride na Aehrenthalovo mesto Madjar. Kdo ve? Mor-da celo Khuen Hedervarv? ______ Gališki deželni zbor. Krakov, 8. januarja. Med onimi številnimi deželnimi zbori v Avstriji, ki ne morejo delati, je tudi gališki. Za četrtek je sklican naš deželni parlament v Lvov, ali nihče mu ne prisoja življenja in največji optimisti se ne drznejo upati več, kakor da sklene proračunski provizorij za šest mesecev. Ali morda je tudi ta nada prebujna. Mogoče je, no francoske revolucije. Ideja svobode je vlila človeštvu neskončno upanje. Ko je prišlo meščanstvo, velika liberalna stranka, do moči, se je namenilo, da osreči ves svet. Ali izkušnja stoletja kaže, da ni podarila svoboda razdedo-vanitn nič več sreče. Na političnem polju se širi razočaranje. Gotovo je na vsak način: Če tudi pravi tretji stan, odkar je prišel do gospo-dstva, daj e zadovoljen — četrti stan, delavstvo, trpi še vedno in zahteva še vedno svojo pravico. Rekli so delavcem, da so svobodni, vsilili so jim politično enakost; ali to so le varljivi darovi, zakaj slejkoprej imajo le svobodo, da lahko umirajo od lakote. Odtod izvirajo vse socialistične zahteve; odslej nastopa strašni problem dela in kapitala, čigar rešitev grozi sedanji družbi z uničenjem. Ko je suženjstvo izginilo iz starega sveta in se umaknilo mezdi, je bila revolucija velika. In gotovo je bilo krščanstvo izmed najmogočnejših činiteljev, ki so razdejali suženstvo. Danes gre za to, da se nadomesti mezda z nečem drugim, morda z deležem delavca od dobička. Zakaj ne bi krščanstvo poizkusilo te nove akcije? To usodepolno, bližajoče se dviganje demokracije je nova faza človeške zgodovine; jutršnja družba se že poraja. Rim ne more ostati brezbrižen vpričo tega; papeštvo se mora v tem sporu postaviti, na eno stran, če noče kakor nerabno kolesje izginiti s sveta. S tem je dokazana upravičenost katoliškega socializma. Če se prepirajo sdcialistične sekte na vseh straneh s svojim reševanjem za srečo ljudstva, mora cerkev nastopiti s svojim načinom. Tukaj pa se prikazuje novi Rim; tukaj se dviguje razvoj v neskončnem upanju do krasne pomladi. Dognano je, da nima katoliška cerkev načeloma nič zoper demokracijo. Treba je le, da se vrne k svoji evangelski tradiciji, pa lahko zopet postane cerkev siromašnih in preprostih in ustanovi vesoljno krščansko občino. Njeno bistvo je demokratično. Če se je postavila da ne reši deželni zbor niti ene točke, zakaj Rusini so silno razburjeni in žugajo z obstrukcijo, katere se tudi gotovo poslužijo. Kakor je znano, gre za volilno reformo. Med poljskimi strankami, izvzemši socialne demokrate, se je dosegel sporazum. Načrt ki ga predlagajo Poljaki v soglasju z vlado, je reakcionaren. Kurije ostanejo, prikrpati se ima splošna kurija; politična matematika poljskih meščanskih strank pa je izmislila kakor že leta 1906. za državnozborski volilni red tako šablono, da morajo biti socialni demokrati in Rusini za vsako ceno ogoljufani. Socialisti seveda niso za reformo, ki bi imela le vladajočim strankam utrditi krivično posest, delavstvo pa potolažiti z drobtinami. Pa tudi med Rusini je naletel spekulativni riačrt na inno^o večji odpor nego so mislili pri namestništvu. Na Dunaju so bile poljsko-rusinske konference s posredovanjem vlade. Uspeha niso imele nobenega. Poljaki so bili nenopustljivi. Koncesije, ki so jih ponujali Rusinom, so bile le pesek v oči. Vse rusinske zahteve so pa označevali za prenapete. Z razpravo o volilni reformi je bila na teh konfrencah združena »narodna sprava«. Za tako splošno spravno pogajanje pa ni bilo nobene priprave in konference so morale ostati brez uspeha. Tako meni nič tebi nič se ne poravnavajo narodi, ki so bili tako dolgo med seboj v boju kakor Rusini in Poljaki in med katerimi je kljub skupnemu življenju toliko vzajemnega nerazumevanja kolikor med temi. Vlada ve, da ne pojde. Zato je izdelala pretkan načrt, ki bi bil z njenega stališča prav imeniten, le če bi bilo garancije, da se obnese. Ali v njenem računu ie napaka. Sedanji deželni zbor hoče razpustiti in razpisati nove volitve. To naj bi bile prave gališke volitve. S tem, da bi dobila za se ugodno večino, ne bi bila zadovoljna. Iz novega deželnega zbora bi morala bili opozicija popolnoma izključena, zato da bi bila vsaka obstrukcija nemogoča. Okrajni glavarji so pri galiških volitvah vedno važne osebe. Najmanje polovico uspeha imajo vladajoče stranke pripisati njim. Pri nameravanih novih volitvah bi pa morali prekositi še sami sebe. Pri namestništvu so prepričani, da je tudi to mogoče. Kdo ve? V kombinaciji pa imajo še nekaj druzega. Ustanovila se je med Rusini krščansko socialna ko je nastalo iz krščanstva katoličanstvo, na stran bogatih in mogočnih, je žrtvujoče svojo prvo pravo čistost, slušalo le potrebo samoobrambe. Če bi toraj zapustila na pogin obsojene gospodujoče razrede, da se vrne k ljudstvu nesrečnih, bi se enostavno zopet približala Kristusu; pomladila bi se in se očistila političnih kompromisov, katerim se je morala vdati. V vsaki dobi se je znala cerkev uklanjati razmeram, ne da bi se količkaj odrekla svoji neomejenosti; svojo samovlado ohranjuje; le to trpi, česar ne more preprečiti, pa potrpežljivo čaka — tudi če ima trajati stoletja — na uro, ko postane zopet vladarica sveta. Ali ni, da ima ta ura biti sedaj, v bližajoči se krizi? Iznova se bojujejo vse sile za posest ljudstva. Odkar sta napravili svoboda in izobrazba iz njega moč, bitje, ki z zavestjo in voljo zahteva, ga hočejo imeti vse vlade; potom ljudstva in če je treba z ljudstvom hočejo vladati. Socializem je bodočnost, novo vladno ordje. In vse špekulira s socializmom: Na svojih tronih se gugajoči kralji, meščanski poglavarji nemirnih republik. Častihlepni voditelji strank, ki sanjajo o moči. Vsi složni v tem, da je kapitalistična država povratek v poganski svet, k trgovini s sužnji; vsi govore o tem, da se mora streti ostudni železni zakon, ki izpreminja delo v blago, podlegajoče ponudbi in tržni potrebi, ki računa mezdo natančno po tem, kar potrebuje delavec neobhod-no za svoje življenje, da ne umre od lakote. Toda zlo narašča, delavce trpinči beda in obup, v tem ko se preko njihovih glav nadaljujejo diskusije, križajo sistemi in se dobra volja izčrpava s poizkusi varljivih zdravil. To je cepetanje na eni točki, to je blazna osuplost, ki na staja navadno pred bližnjimi, velikimi katastrofami. In z ostalimi vred stopa katoliški socializem enako ognjevito kakor revolucionarni na plan in hoče zmagati. je, če sploh kdaj doraste. Ali pri namestništvu stranka. To je šele otrok’in veliko vprašanje mislijo, da pojde, zlasti če ji nekoliko pomagajo od vladne strani. Zato bi bilo treba nekaj časa in denarja: Ce bi tudi ta stranka stopila v boj, bi vlada že vedela, katere kandidate ima podpirati, katerih pa ne. In svojemu vplivu zaupa vlada na Gališkem še vedno največ. Vendar se nam zdi, da dela vlada račun brz krčmarja. Njena moč je velika, ali tistih časov, ko ni mogel biti nihče izvoljen brez njene volje, ni več. V mnogih okrajih bo zmagala njena sila; v mnogih pa tudi ne. Takih volitev kakršna je bila državnozborska v l)rohoyczu, pa !ie sme več riskirati. Tudi namestnik Bobrzyn-ski mora vedeti, da se z bajoneti lahko veliko stori, le sedeti se ne more na njih. Tudi v Galiciji ne._______________________________________ Nemška vlada in volitve.- Berolin, 8. januarja. Še štiri dni imamo do državnozborskih volitev. Čimbolj se bliža dan glavnega boja, tem več je prerokovanj. Ali pusta so in jalova. Večinoma služijo itak le agitaciji. Vsaka stranka bi rada prepričala volilce, da bo po volitvah ona najmočnejša in da je zato najbolje, če dajo njej svoje glasove.Tupatam zaleže ta metoda; posameznik se vjame v lepo mrežo. Ali na podlago teh strankarskih prorokovanj postaviti kakšno resno prognozo, bi bilo nespametno. Splošno se pač sodi s precej veliko opravičenostjo, da bodo imeli konservativci izgube in da bo tudi centrum kaj utrpel. Sicer so liberalne stranke že večkrat napovedale popoln polom centruma in pri zadnjih volitvah je Billov/ sam vodil boj proti socialni demokraciji na eni in proti centrumu na drugi strani, pa se je doslej še vedno izkazovala neopravičenost 'liberalnega optimizma. Toda odkar se je Beth-mann Holhveg oprl ob črnomodri blok klerikalcev in konservativcev, ki so mu pomagali naložiti velikanske davčne butare na pleča širokih slojev in odkar postaja očitno, kako je centrum prišel pod komando Rima, so se razmere resnično izpremenile. Konservativni jun-kerji in centrumski katoličani so sami prepričani, da ne pojde zanje gladko pri teh volitvah. Nekoliko izgub bodo gotovo doživeli na obeh straneh. Preveč riskantno pa je vsekakor nastavljati že sedaj določene številke. Liberalci računajo, da bodo konservativci izgubili do 25, centrum pa 12 do 15 mandatov. S tem računom bo že bolje počakati do volitev. Gotovo bi bil jako velik napredek, če bi te najbolj reakcionarne stranke dohitel močan poraz. Ali ne sme se pozabiti, da razpolagajo v volilni agitaciji s sredstvi, ki se še vedno obnašajo. Stroški, ki jih imajo v volilni dobi, se jim že naplačajo, če pridejo v parlament. In tudi to je treba vpošte-vati, da imajo mase svojih volileev v tistih kra_ jih, kjer je med ljudstvom še največ nevednosti in nezavesti. Največ zanimanja pa je povsod za vprašanje, kako se bo godilo socialni demokraciji. Mi smo mirni. Stranka stoji slejkoprej na stališču, da mandati niso vse. Zato tudi ni sklenila kompromisov, ki sc se ji ponujali od vseh strani, dasi bi ji bili nedvomno prinesli nekoliko ta-kozvanih pozitivnih uspehov. Moč stranke mora biti utrjena med ljudstvom. Tako silni organizaciji, kakršna je nemška socialna demokracija, ni treba na umeten način popravljati svoj položaj. Volilni red je pač za našo stranko krivičen. Seveda ima splošno in enako volilno pravico. Ali enakost je že davno le na papirju. Zakaj od tistega časa, ko je bil vpeljan sedanji volilni red, so se volilni okraji silno izpremenili in zlasti industrijski okraji, v katerih ima socialna demokracija prave vojske, so narasli tako, da izda en socialistični okraj za tri, štiri, pet okrajev, v katerih zmagujejo liberalni, klerikalni ali konservativni kandidatje. Zato ni število glasov, ki jih dobiva naša stranka, v nobenem pravem razmerju s številom naših mandatov. Po številu svojih volileev bi morali biti relativno najmočnejša stranka v državnem zboru. Tudi sedaj je gotovo, da ne bomo dobili toliko poslancev, kolikor bi nam jih šlo, če bi bili volilni okraji enaki. Tega dejstva pa ne kaže popravljati s kompromisi. Krivičnost mora biti očitna, da se more voditi boj proti Velikomestna komedija. Eno dejanje. Spisal Fr. R. OSEBE; Maksim, inžener 28 let. G spodična Lucija 25 let. G( spodična Ana 27 let. Gospodična Pavla 26 let. Gospodična Kara 23 let. Gospodična Giztla 20 let. Salon. Bujen in razkošen. V ozadju dvoje oken na desno v ospredju eno. Na desno in le o vrata na hodnik Z fe, f -telji, divani. Okrogla miza. Ob strani na desno stekhna omara SKOzi okna v ozadju pokrajina v večernem solncu. Večer je meglen, poin zlatega solnčnega prahu, kakor da je pokrajina zavita v svilen rožno nadahnjen pajčolan. Okno v ospredju je obrnjeno proti zah du, pa tako, da se ga solnčni žarki samo dotikajo, a ne vpadajo skozi njega v sobo V salonu je napol svetal polumrak. Vse duhti po ostrem parfumu. I. prizor. Maksim, Lucija, Ana Klara Gizela, Pavla. Maksim (sedi na stolu in ima pred seboj na mizi črno kavo. Na kolenu mu sedi gospodična Ana, ki jo objema čez pas). ' Gospodična Klara: Skoro bi postalo človeku dolgčas. Maksim: Kaj bi! Kmalu bo noč, le počakaj. Gospodična Gizela: (zapleše po salonu in ploskne z rokami) Potem bo pa dirindaj. njej. In socialna demokracija je namenjena nastopiti odločen boj proti neenakosti, ki je postala že vnebovpijoča. Cisto prav pa je, če pre_ trpi tudi kakšna druga stranka vsled tega nekoliko škode, da bo vsaj občutila potrebo odstranitve. Kljub temu ni treba socialni demokraciji gojiti nobenega pesimizma. Tako se ji ne bo nikdar več godilo, kakor pri zadnjih volitvah. Zakaj žalostne posledice hotentotskih volitev je ljudstvo premočno občutilo. Pri nadomestnih volitvah je potem stranka skoraj zaporedoma pridobila deset novih mandatov in po tem se da že nekoliko soditi. Največji strah pred socialno demokracijo pa ima vlada. 2e je v svojem listu zarotila meščanske stranke, da naj ne puste socialistov na površje. Ali očividno se ne zanaša, da bi ta klic dovolj izdal. Zato se pripravlja še za ožje volitve. Ce dosežejo socialisti pri glavni voli-tvi več uspeha, nego je Betlnnann Hollvvegu ljubo, misli državni kancelar pred ožjimi volitvami na poseben, slovesen način apelirati na deželo. Ker bo dne 15. januarja otvorjen pruski deželni zbor, bo gospod Bethmann najbrže pri tej priliki naglašal, kakšna nevarnost preti Nemčiji od socialnih demokratov in pozval »narod« v boj proti nam. Ali njegovih gromov se ni bati. ______________________ Konec Perzije. Korak za korakom se približuje Rusija svojemu cilju v Perziji, Anglija pa jo molče podpira, pospešujoča s tem seveda svoje lastne interese. Vsak dan prihajajo iz Perzije po ruski in angleški brzojavni žici vesti o nemirih in o anarhiji. Vse to so dobro premšljene priprave. Boljinbolj se mora Evropa »prepričati«, da se mora v Perziji napraviti red — seveda v njenem lastnem interesu, in da je Perzija sama »žalibog« nesposobna za to. Iz samega krščanskega usmiljenja do ubogih nekr-ščanskih Perzijcev poskrbita to Rusija in Anglija. Da gre pri tem samostojna Perzija rakom žvižgat — kdo je kriv, kdo more pomagati? Kakor kaže, je načrt že gotov in delitev dognana stvar. Berolinski »Lokal Anzeiger« ima poročilo, da se razdeli Perzija v dvoje velikih »upravnih« področji. Severna Perzija pride pod ruski »vpliv«, dobi Tebris za glavno mesto in Sipahdar bo imenovan za guvernerja z obširno oblastjo. Južna Perzija pa se postavi pod angleški »vpliv«, dobi bahtjarske guvernerje in Samsama za vrhovnega guvernerja Regent pa ne bo nič drugega kakor reprezentant dežele. Bivši šah Mohamed Ali je baje pripravljen zapustiti deželo, če se mu zagotovi plačevanje penzije. Pravijo, da zahteva Rusija zanj četrt miliona rubljev na leto. Ce bo Rusija zahtevala bo Perzija že plačevala. Kaj pa naj stori? Na krščansko Evropo in na njene demokratične parlamente je dovolj apelirala. Zdaj vsaj ve, koliko je to vredno. NOA K K. * Naša slika. Z novim let'im je otvorjena v AUoni električna dovlač nca. Od Labe se vzpenja cesta proti mestu v hudem klancu; tovornim vozovom, ki so jih doslej konji le z velikim trudom speljali v mesto, priklepajo voz električne dovlačnice kot priprego Naprava, ki jo kaže naša slika, je prva svoje vrste, je zelo praktična in se vkratkem udomači tudi drugod. * Praktično kaioličanstvo In vojna Kakor čebelica iz vsakega cveta med, tako umejo praktični katoličani srkati denar iz bridkosti vdov in sirot na tripolitanskem bojišču padlih vojakov. V B donji so predkrat*im deliii listke o vojnih dolžnostih vernega katoličana. Na letaku je bilo predvsem natanko dognano in dokazano, da je vojni patron Pij V., ki je že v 16. veku ukrotil mohamedance sežgavši nič manj nego 225 turških ladij. Po rešitvi tega globokoumnega vprašanja ugiba letak kako bi se dalo svetega Pija pridobiti za tekočo vojno in pr haja do naslednjega rezultata: »Treba je zbirati, da se pokrijejo stroški za pridobitev svetnika Iz sklada bi bilo treba plačati: tedensko mašo za zmago in mir; 200 zadušnic za padle vojake; trajno volilo za zadušnice, vsaj po eno na dan in končno zaobljubno kapelico na čast svetemu Piju, da podeli ljubi ieni italijanski domovini mir in zmago !“ Gospodična P vla: Ne bodi otročja! Maksim: Sa| si se vendar že z leti privadila, kaj ne? (Se smeje) Gospodična PaGa: Ta pa še ne. Saj je komaj prišla. Vse: Da. da ta je še novinka. Maksim: No, potem se pa že lahko smeješ. (Smeh.) Gospodična Lucija: Kako si poreden! Kdo bi si mislil. Maksim: Kaj ne? (Ani) Kaj pa je tebi, Anica, da se tako stiskaš k meni? Gospodična Ana: R*da te imam. Maksim I, saj to sem že davno vedel. Gospodična Ana: Kaj bi! Tako davno pa še ni ! Maksim (jo privije k sebi in jo poljubi): Pa je Ana, pa je! Gospodična Lucija: Glejte, glejte, kako se kljunčkata ta dva tukaj! Gospod čna Gizela: A, tako, tako! Kar vpričo! Maksim (vstane): Čakaj, bom pa še tebe. (Steče za njo in jo v koiu vjame) Vidiš, kaj se to pravi. Gospodična Gizela: Kakor turški sultan! Maksim: Na, tu imaš sultana! (Jo poljubi.) Gospodična Gizela (se briše nalašč okrog ust): Bu-u, kakšne brke ima ta sultan! (Smeh.) Maksim: Le čakaj, da mi bodo še daljše zrasle, potem boš videla. Gospodična Gizela: Eh, kaj bom videla! Dolge mustače. (Smeh) Maksim (vstane in si mane roke): Saj pravim, tako prijetno je tu pri vas, da bi človek kar ves dan pri vas ost tl. Gospodična Lucija: Pa stopi v naš krog! (Smeh.) — Da se verniki z večjo vnemo zavzamejo za stvar, obeta letak vsakemu, ki datuie po deset centezimov, po eno podobico srca Jezusovega. Kdor da pet lir, dobi veliko litografijo Tudi milost božja, ki je postane vsak darovalec deležen, raste z višino darila — Klerikalizem pač špekulira z neomejeno neumnostjo »dobrih vernikov". * Od straže ustreljen. V četrtek ponoči se je bližal v Pragi vojaški straži pri skladišču za seno 601eten mož delavskega stanu Straža je kriknila predpisani trikratni »Stoj!", kbub temu pa je mož stopal vedno bliže in se je že pripravljal, da zgrabi vojakovo puško, ki jo je bil vojak nameril proti njemu. V tem hipu je vojak sprožil in krogla je predrla neznancu prsi, da se je zgrudi mrtev. Vojak je dogodek tak j naznanil. Doslej še niso mogli dognati, kdo je neznanec. * Oče in sin sta utonila. V Pragi je peljal sin mesarja Beznička dvovprežen voz na Labo, da ga okoplje. Vsled fantove neprevidnosti je zašel voz v Labo, kjer je bila zelo globoka tako da so valovi odplavili mladega moža. Na bregu je stal oče in ko je videl sinovo nezgodo, je planil za njim v Labo, da ga reši Sin pa se je bil očeta tako močno oklenil, da ni mogel pla vati in sta obadva utonila. Utopljenca so potegnili iz vode. * Iskanje zrakoplova „Salzburg\ Pogrešanega zrakoplova »Salzburga" vzlic vsemu napornemu iskanju še vedno niso našli Ed- n udelež-nikov rešilnega oddelka, ki se je napotil v gore poiskat pogrešani balon, je pripovedoval dne 8. jan. v Spitalu ob Pyhrni naslednje: Vrnili smo se pravkar — ob 6 zvečer — s poizvedovanja po izgubljenem zrakoplovu. Vsled skrajno neugodnih razmer in vsled snega smo morali p e-magati nenavadne napore. Goste megle in strašni sneženi meteži, ki so nam zastirali slebrni razgled, so otežkočili naše prodiranje in samo z največjim naporom smo prišli na Gobis. Ker pa vreme ni hotelo biti ugodnejše in srno morali računati s temo, smo se vrnili. Jutri zopet odide ekspedicija v gorovje in upamo, da bo vendar ugotovila, ali je res obvisel balon v klečeh Pyrhgasa. Danes zvečer pričakujemo večji vojaški oddelek s sloji, ki se pridruži jutrišnji eksped ciji. * Beg občinskega blagajnika Na Hrvaškem je poneveril občmski blagajnik v Vrbici, M rijan Kovačev, 116 000 kron občinskega denarja ter pobegnil. Za ubežnim blagajnikom ni nobene sledi. * Policaji stavkajo. V Szilagy Sorniyu jna Ogrskem so se vsi mestni policaji odrekli svoji službi, ker so nezadovoljni z mesečno plačo 45 kron in letno stanovanjsko doklado 120 kron. Mestna uprava se je sklicevala na visoke davke in je zategadelj odklonila zahtevo policajev po višji plači Policaji pa so na to odgovorili s stavko Mesto je zdaj brez straže. Magistrat bo baje zahteval orožnikov, da skrbe za red. Zdaj pa naj še kdo reče, če ni domovina v nevarnosti, ako stebri države uganjajo taka »revolucionarna'’ dejanja! * Žaloigra dekleta. V Radzinu so našli pred kratkim na železniških tirnicah kose človeškega telesa. Poizvedbe so dognale, da gre za krasno 22 etno Marijo Labno, ki si je prostovoljno pre trgala nit življenja Mlado dekle je šlo v smrt zategadelj, ker bi se morala na povelje svojega očeta poročiti proti lastni volji z možem, ki ga ni ljubila. * Dvoje zgodb Iz volilnega boja v Nemčiji. V petek se bo bila v Nemčiji velika volilna bitka; meščanske stranke delajo s skrajnim pritiskom. To je razvidno tudi iz dveh naslednjih veselih dogodbic, ki se tičejo konservativcev in centra, torej strank, ki jima ob volitvah najhujše piede. Pred kratkim so pokopali pri Echstadtu na Bavarskem kmeta iz Frankenberga Emsinski župnik je takole končal svoj nagrobni govor: »Volitve so pred durimi in mi smo ob grobu pristno katoliškega kristjana, ki je vedno volil samo centrovega moža, kakor mora storiti vsak pravičen in pošten mož, ki skrbi za svoj dušni blagor. Kdor se boji vic, bo volil samo s cen trom, da ohrani krščansko cerkev in šolo, ki sta tako ogroženi. Torej kristjan, ako hočeš priti v nebesa, posnemaj zgled umrlega in voli centrum!" Druga zgodba V Werder pri Treptovu so sklicali liberalci shod. Na shodu bi se imel predstaviti svojim volilcem liberalni kandidat dr. Berndt. Župan, konservativec z dušo in telesom, Gospodična Klaia: To bi bilo res nekaj originalnega Hahaha! (Vse se smejejo) Maksim: Nič drugega ne znate, kakor smejati se. Gospodična Klara: O, pa še veliko dru-gega ! Gospodična Lucija: Česar vi za ves svet ne znate. Maksim (se smeje): Verjamem, verjamem! Molk. Gospodična Klara (udari ob dlan): Pa kaj ste ut hnile, ptičke žvigoleče? Maksim: Dekleta inoia, to ni nič. Takole zastane tudi v življenju večkrat smeh. In kaj početi. Veste, človek mora znati igrati. Karte so življenje in življenje so karte. Kakor pade, tako leži, vižeš pa lahko sam. Zato je življenje samo igra, nič drugega, kakor igra. Gospodična Klara: No veš kaj, ljubi mon-sieur, to je pa presuhoparno za nas. Zato pa pravim: kvartajmo! Maksim: O, to je nebeška misel! Katera zna kvartati? Vse se odzovejo. Maksim: Prvo partijo igramo: gospodična Klara, Lucija, Ana in pa jaz. Vsi posedejo krog male mizice in si prižgo svalčice. Maksim (deli): Prav srečnih vam želim, moje gospodične. Gospodična Lucija: Brez skrbi za nas. Kar je dobrega, to leti vse k ženski. Maksim (zmigne z rameni): Kdo ve! (Igrajo) Gospodična Ana: Da bi le šlo tako naprej, pa bi bilo imenitno. Maksim: Kajne? Jaz pa mislim drugače. Moja najhujša nasprotnica je gospodična Lucija. je posegel po tem le prav tako preprostem kakor izdatnem sredstvu. Tik pred liberalnim shodom je alarmiral gospod župan prostovoljno požarno brambo, da pogasi liberalni požar v vasi. Prebivalci v Werdru so skoro vsi člani prostovoljne požarne brarnbe in so zategadelj morali biti na mestu, drugače bi bili morali plačati tri marke globe. Ko so bili vsi gasilci zbrani, so odšli v gostilno, kjer so si gasili ogenj v grlu s konservativnim pivom. Tako je vrli konservativni bojevnik preprečil liberalni shod Ni ga pa mogel preprečiti čez par dni, ko so ga liberalci iznova sklicali in bi volilci gotovo več ne sedli na ta lim. * Morilec je priznal V Monakovem je umo-• il tesarski pomočnik Albert Speckner 11 letno Frido Pracher. Po dolgem tajeuju je Speckner priznal, da je zvabil dekletce v svoje stanovanje, ji zamašil nos in usta ter jo tako zadušil. Morilec je izvršil zločin nedvomno v bolestnem na-gnen u k umoru. * Samomor vojaka V Berolinu se je obesil v treotovskem parku ulanec Wetzdorf na drevo. Samomor je izvršil iz strahu pred vo,aško kaznijo- * Poskusen samomor častnika. Blizu Er1 furta je skoč 1 iz vlaka ruski polkovnik, ko se je vračal v domovino. Pc škodoval se je jako nevarno in so ga prenesli v bolnico. Pravijo, da je polkovnik izvršil nevarni skok v hipni blaznosti. * Tatvina v kraljevskem gradu. V Sofiji so prišli v kraljevskem gradu na sled obsežnim tatvinam. Izginili so zLti in srebrni prtdmeti, med njuni so dragocene rodbinske vrednosti. Kdo je tat. ne vedo. * Roko si je odsekala. V Morlaixu se je bilo spilo 25'etnu dekle s svojima bratoma. Razburila se je tako zeio, da je šla in vzela sekiro ter si z njo odsekala levo roko in jo potem vrgla na gnojišče Dekle so morali prepeljati v bolnico. * Tramvajska nezgoda. Pri postaji Pont des C'iquetiers tramvajske železnice, ki vozi med Panzom in Bqndyjtm, sta trčila dva vlaka drug ob d ugega. Sest oseb je bilo mrtvih, dvajset ranjenih. * Slepar iz »boljš h" krogov. V Novem Jorku so pri eli sina znanega pisatelja Juvana Hawforna in bivšega majorja Quincija, ker je bil uganil ogromne goljuf je. Prisieparil si je bil nič manj kakor tri miljone d' larjev. * Roparski napad na vlak. V Ameriki se je zgodil na ekspresni vlak drzen roparski napad Med Mojano in Santa Feom so našemljeni banditi ustavili vlak. Eden banditov je planil na t-trojevodja in mu nastavil pištolo, da ni spustil vlaka naprej drugi pa so udrli v poštni voz. Poštni uradnik se jim je postavil v bran, a mu je pognal bandit kroglo v glavo, da se je zgrudil mrtev. Roparji so odnesli 100000 dolarjev in izginili _v noč. * Številna 13 v ži Ijenju R charda Wag-nerja. Številka 13 je igrala v Wagnerjsio Molan reiencek 2 meseca, Streliška ulica 15; Ivan Krašna, delavec, 48 let, Franc Kaolja, lajnar, 58 let Josip K izina, delavec, 25 let Pavel Mal!y. zasebn k, 73 let, Elizabeta Sk pte, gostačka, 67 let, Jera Gorjanc mestna uboga, 68 let, Fianc Bergant, d linar, 54 let — vseh sedem v deželni boln ci — EektroMnematograf .Ideal". Danes in jutri pri večernih predstavah krasen film Nordisk-filmcompany .Pravica mladosti", ki je dosegel popolen vspeh Tudi popoldan>ki spored je izreden, ii na kar še postb 10 opozarjamo, pristopen namežnejsi mladini Za soboto se pripravlja efekten spored z afrikansko dramo: ,V smrtnem boju z leopaidom". — Soproga išče. Te dni je prišla v Ljubljano 50letna žena občinskega sluge Ana Kun-stova iz Polzele pri Celju in je na/nan la policiji, da išče svojega moža Leopolda Kunsta, ki jo je bil zapust 1 z devetimi nedoradimi otroci in odšel s 1000 kronami denarja, ki ga je bil dvignil v celjski hranilnici Baie je pobegnil v Ameriko. Policijske poiz edbe so bile doslej brezuspešne. — Avstrijski vojaški begun v Tripoiita-niji. Začetkom decembra 1.1. je pobegnil od gorskega oddelka prostak Feliks Brvar iz litijskega okraja in krenil v Italijo. Dognali so, da je ubežni vojak zdaj na tripoliškem bojišču. — Nasilen sin. V Stepanji vasi je prišel zadnjo nedeljo bajtarjev sin Lovro Lavrič pijan domov in je pričel brez vzroka razgrajati. Tolkel je s pestjo po sobnih vratih razdrobil stensko ogledalo in se vedel tako nasilno, da ga je moral posaditi njegov oče s pomočjo drugega sina pred vrata. Pijani fant je nato razgrajal pred hišo in zamahnil s kolom proti materi, ki pa se je pravočasno ognila. Slednjič so nasilnika uklenili in oddali orožnikom, ki so ga izročili deželnemu sodišču. — Mrtvo otroško truplo. V Komendi pri Kamniku je našel dne 4. t m. mrliški oglednik ivan Grkman na pragu svoje hiše mrtvo novorojeno dete. Izprva so mislili, da gre za detomor. Pozneje pa so dognali, da je presenetil tisto noč posestnico v bližnji okolici prezgodnji porod in je porodila mrtvega otroka, Pri porodu je bila prisotna babica, ki je vzela otroka in ga položila pred oglednikovo hišo, ker je ta še spal in je imela ona še tisto noč nu no pot. Štajersko — Čedne manire zdravnika dr Martiusa. (Dopis iz Hrastnika.) Bratovsko-skladniščni zdravnik dr. Martius je vsem delavskim ustanovam od sile gorak in gleda, kako bi jim bolje škodoval Zlasti ima na piki konzumno društvo. Ko je društvo imelo svoj vinotoč, nas je ta gospod neprestano denunciral orožnikom; sedaj ko imamo svojo zadružno gostilno, pa snuje in ugiba, kako bi nam bolj škodoval. Ker stanuje v hiši konzumnega društva, je takoj zahteval od vodstva bratovske skladnice, da mu preskrbi drugo stanovanje, sicer da se preseli v Celje, odkoder bo hodil ordmirat. Odbor bratovske skladnice je njegovo željo odbil; zdaj pa se je obrnil na občinski urad, čtš da je na dvorišču toliko nesnage, da se je poleti resno bati epidemije. Zahteval je, da moramo odkopati 20 cin na debelo zemlje, jo posuti z apnom in peskom in čez deset dni to proceduro ponoviti. Vse to je b la S3ma nagajivost, zakaj ko je sodrug Malovrh vpričo občinskega redarja pozval zdravnika dr. Martiusa, da naj mu pokaže nesnago, je bil v hudi zadregi in jecljal nekaj, da je zemlja sedaj že vso ne snago popila. Sodrug Malovih, pa ga je čisto po pravici opomnil, da naj vtika raje svoj nos v .kolonijo in na los", kjer so vse greznice tako prenapolnjene, da se po ede mesece pretaka nesnaga okolo delavskih stanovanj in da delavcem kar slabo prihaja od neznosnega smradu. Za ta škandal se mož prav nič ne zmeni, ker se boji zamere pri Leilerju Vse njegovo denunci-ranje mu seveda ne bo nič koristilo, ker občinski odbor more take neresne pritožbe poslati samo v koš. Kajž ce, Vile Marcius, pa mu delavci tudi ne bodo postavili, to si lahko zapomni. Zakaj njegovo ravnanje z rudarji-bolniki je pod vsako kritiko: psovke se mu kar v plohah usipajo z jezika, njegova komodnost je tolika, da prav resno odsvetujemo tudarjem, da zbole opoldne Zakaj kosilo je dr. Marciusu poglavitno; umakniti se morajo temu vse dolžnosti zdravniškega poklica Sploh je v občevanju z delavstvom nad vso mero oduren. Predkratkim je s svojo milostljivo po krivici obdolžil tatvine poštenega dekleta M St., ki je služila pri njem za služkinjo, pretepel jo je, da se ji še sedaj poznajo podplutbe in da si je nesrečno dekle v obupu hotelo končati živjenje ter da je še sedaj vse zmedeno. — Po potiebi sporočimo prihod njič kaj več o tem čednem zdravniku. — Tatinski mežnar. Iz Šmarja pri Jelšah poročajo, da je neznan tat župniku pri Sv. Štefanu pogosto izmikal perotnino in perilo, slednjič se je lotil dolgoprstnež še vina in slivovke Dne 2. t. m. je prišel župnik tatu na sled; bil je njegov mežnar Franc Ratej. Mežnar je bil razen-tega pokradel iz škofijske sobe platnene robce in servjete. Ratej se je bil v zadnjem času do nezavesti napil žganja in vina, ki ga je bil župniku nakradel. — Smrt v pijanosti. Dne 2 t. m se je v Konjicah upijanil hlapec Miha Pevec. V pijanosti je motovilil s košem na hrbtu po lestvi na skedenj. Komaj je dospel na zadnji klin, se je prevrnil v globino in padel tako nesrečno z glavo na kamen, da je izdihnil v par minutah Njegov gospodar ga je našel čez eno uro pri skednju mrtvega. — Samomor vojaka. V Gradcu se je ustrelil na Treh kraljev dan infanterist Filip Grič s Koroškega, ki je služil pri 4 oddelku 7 pešpolka Grič je bil pri vojakih od jeseni. Prosil je bil pred par dnevi za od.iust, a mu ga niso dovolili. Ni izključeno, da si je vzel to hudo k srcu in je izvršil vsled tega samomor. — Skozi sovražno vas Dne 10 oktobra 1 1. sta se peljala zvečer posestnika Jernej P