ruBLigim_aro dutmbtod under fmmpt pw. w authorizkd bt m apt of ocrom i. i»it. ot toji at m pew offiob of www tork. g. t. bj orfrf i Prtn, a. b. Buriexm, p. m. g«*
MaJ*eijI slovenski dnsm* TT A Tk T" A TH^ A	The largeit Slovenian Daily
ItI iAS N A KI IIIA	——
*» pol ^................$3.00 ■ ^ ^ A ^ * j ^ JLXXwV/ m w 1 E	luued every day except Simdayti
Z« Hew York celo leto.....$7.00	and legal Holiday*.
Za inozemstvo celo loto....$7.00 Ust slovenskih delaVCCV V Ameriki.	75,000 Readers.
TELEFON: 2876 COBTLABPT._Entered m Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Fort Office at Hew York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187».	TELEFON: 4687 CORTLANDT*
NO. 79. — fiTEV. 79 NEW YORK, TUESDAY, APRIL 5, 1921. — TOREK, 5. APRILA, 1921. , ^	VOLUME TTTT _ LETNIK XXIX.
PEONAŽA NI SPLOŠNA V JUŽNIH DRŽAVAH
ZVEZNI URADNIKI PRAVIJO, DA JE PEONAŽNI SISTEM V RABI LE NA DVEH ALI TREH MESTIH DRŽAVE GEORGUE. ŽRTVE PEONAŽE SO VEČINOMA ČRNCL
Atlanta, (Js., 4. aprila. — Peonaža v tej državi ni tako razširjena. da bi jo bilo treba smatrati za celo državo obsegajočo, — je izja-■N il \ im-ent Hughes, načelnik tukajšnjega preiskovalnega urada ju-»rtičnejra departmenta in sicer v nekem ugotovilu, katero je# priobčil včeraj. To ugotovilo se glasi:
Ta urad sprejema ter preišče y*c pritožbe glede peonaže, ki v pojavlja v tern ozemlju, obsegačem skoro i-el«> državo (Jeorpijo. — \ ečina našega dela obsega sedaj pritožbe radi peonaže in teh je več kot v*eh drugih slučajev skupaj. — Tehnični zločin peonaže se le izvrši. če obsi»jm neprostovoljna služba na temelju dolgov, in številne i-1 nee se drži v službi s pomočjo ustrahovanja in drugega nasilja in to v več slučajih kot pa radi dolgov.
—	Sodeč po pritožbah, katere dobivamo, je večji del Georgije pro»t te praktike, ki je, kot kažejo znamenja, osredotočena na dveh ali treh točkah, kjer so socialne razmere še malo napredovale. Večina žrtev peonaže obstoja iz črncev, prihajajočih iz poljedelskih okrajev. Najemniki kupujejo živila večinoma pri najemniških komisarjih. Brez obotavljanja lahko rečem, da je število pritožb, ki so dospele v naše roke in ki sc tičejo te vrste črncev, v z:»dnjem času izdatno poskočilo. Prepričan sem, da ima položaj na bombažnem trgu nekaj opravka s tem. kajti pri večini farmerjev. ki zadržujejo pridelek lanskega leta, je velika skušnjava, da se izognejo plačevanju denarja \ goto vini, dočirn (Kitrebujejo ob istem času delavcev.
—	Po mojem mnenju je pretežna večina države Georgije nedolžna z ozirotn na vsaka nameravano kršenje peonažne postave, prav kot me moje skušnje vodijo k prepričanju, da pretežna večina belih prebivalcev države odkritosrčno podpira naše napore, da iztrebimo ptonažo. Na temelju preiskav naših agentov srno prišli do prepričanja. da je Newton okraj prost peonaže.
Covington, Ga., 3 aprila. — Sodnik Ilutcheson je danes objavil, da ne bo prosil za vojaško pomoč za zavarovanje sodnega poslopja ] ri obravnavi, ki m* bo pričela v torek proti John S. Williamsu, odličnem farmerju v Jasper okraju, katerega se dolži umora ali soudeležbe pri umoru enajstih črncev, k«jih trupla so našli na njegovi farmi ali v bližini nje.
Ta sodnik je dejal, da ima največje zaupanje v prebivalstvo Jasper in Newton okrajev, ki gotovo ne bo ničesar storilo, kar bi motilo miren in dostojen potek obravnave.
Green F. Johnson glavni zagovornik "NVilliamsa. je bil danes tu-1 a j ter se posvetoval s pričami za ohi-ambo. Obiskal je tudi farmo "\Villiam*a ter vsa me m a v Jasper in Newton okrajih, kjer se je našlo trupla enajstih črncev, potem ko je Clyde Manning, neki uslužbence Williamsu, priznal izvršenje umorov ter pokazal uradnikom mesta, kjer se je trupla zakopalo ali pa vrglo obtežena v reko.
POLITIČEN UMOR NA CUBI.
Havana, Tuba. 2. aprila. — Fernandez Quinones, kandidat na-r<*lne lige za gpvernersko mesto v provinci Havana tekom novembrskih volitev, je bil ustreljen in skoro na me^tu ubit od nekega' Ernesto Colledo, liberalnega poslanca iz Santa Clara province. Streljanje se je završilo na vogalu Prado in Vlrtudes ceste.
Glasi se, da so politična na-fiprot.stva dovcdla do tega obžalovanja vrednetra dogodka, ki pa ni nikakor osamljen v politični zgodovini mlade republike, koje uprava se nahaja šele v prehodnem stanju.
OBRATOVANJE V RUSKIH TVORNICAH.
Pariz, Francija. 4. aprila — Ihi^ka sovjetska vlada je storila a se potrebne korake, da dovoli inozemskim lastnikom tvornic v Kusiji uporabo njih lastnine pod
režimom, kot ie bil določen za'
. i
rudnike. — Tako se glasi v nekem brezžičnem brzojavnem spo-ročUu iz Moskve, katero je danes poslala v svet sovjetska vlada.
TUJEZEMSKI DIPLOMATI IN ŽGANJE.
Washington, D. C., 3. aprila.— Carinski uradniki naznanjajo, da inozemskim diplomatom ne manjka žganja. Neki uradnik je rekel: S tem ne mislim angleškega ali francoskega poslanika. Največ žganja imajo reprezentati malih južno .imeriških držav.
BOLJ ŠE VTKI BODO POMAGALI TURKOM PREGNATI GRKE
Washington, D. C„ 4. aprila. Sem so dospela poročila, da jet obljubila boljševiška ruska vlada turškim nacijonalistom vojaško pomoč v boju zoper Grke. To se j«? zgodilo na podlagi pogodbe, sklenjene med obema vladama dne 15. marca.
Italija najprvo ven!
Iz Belgrada poročajo, da so bel-grajski krogi mnenja, da mora Italija že naprej izprazniti nam priznana ozemlja, potem bi šele lehko govorili o sklepanju trgovin skill pogodb. Nadalje smo izvedeli, da ljubljanskim "eksportom" in import oni" še niso zrasli sivi lasje.
ANGLEŠKA VLADA V BOJU PROTI STAVKI
Anglija ie napela vse sile, da napravi konec stavki. — Parlament' in kabinet razpravljata o krizi.
London, Anglija. 4. aprila. — Položaj, ki jc nastal vsled stav-( kc premogarjev. predstavlja še nadalje glavni predmet razprav in pogovorov po vseh delih Anglije in delavski, trgovski, finanč-nf in obrtni krogi so resno vznemirjeni vsled položaja, v katere-, g;« je prišla dežela vsled tega, ker, j- prenehalo obratovanje v pre-mogorovih. Vsakdo je z napetostjo pričakoval ugotovila ininistr-! skega predsednika Lloyd Geor-ge-a v parlamentu danes popoldne, kajti domnevalo se je splošno, da bo njegov govor izčistil o-zračj_
Glasi se, da bo ministrski predsednik sprejel isto stališče, katero je zavzel Sir Robert Stevenson Horne, finančni tajnik, da se namreč vlada ne bo udala v toliki meri da bi podpirala stavkarje, to je plačevala razliko med plačo, katero hočejo dati delodajalci ter ono, katero zahtevajo delavci.
3iinistrski predsednik Lloyd George je dospel s svojega poletnega bivališča tekom jutra ter predsedoval neto sestanku kabineta. na katerem se je razpravljalo o položaju, ki je nastal vsled stavke- premogarjev. Glasi se, da bo vladno stališče natančno pojasnjeno v prvem ugotov'lu, katero bo podal ministrski predsednik.
Kar se tiče poročil i^ premogovnih okrajev, se glasi, da se je na uspešen način ustavilo prodiranje vode v večino rovov in sicer s pomočjo prosti>Toljcev, ki so zasedli mesta pri sesalkah. V drugih rovih, kjer je bilo mogoče dobiti le malo prostovoljcev, pa jo voda zmagala ter pričela prodirati v foxq.
Oblasti v Londonu so danes nadaljevale s pripravami, da zakla-dajo narod z vsem potrebnim v slučaju, da bi se na sestankih, sklicanih, za terek in sredo, sklenilo, da bodo zastavkali tudi železničarji in transportni delavcu
Vsa dosedanja znamenja so kazala, da bosta ti dve veliki uniji podpirali premogarje v njih zahtevah. Glasilo se je da so bile resolucije v tem smislu sprejete na številnih sestankih železničarjev in transportnih delavcev v Londonu in dmgih krajih, čeprav ni bilo glasovanje v vsakem slučaju soglasno.
Daily Graphic izjavlja, da je splošno pričelo prevladovati na-ziranje, da so bila pogajanja glede predlagane * nove plačilne lestvice prenaglo prekinjena in da 1 se bo vnovič vpruorilo od strani •poslanske zbornice poskus, da se spravi nasprotujoče a stranke zopet »kopaj.	_ _
NA SMRTNI POSTELJI PRIZNAL PET UMOROV
POLICIJA V MISSOURI JE PREPRIČANA, DA JE BIL TO NEKI TAYLOR, KI JE POBEGNIL PRED 25 LETI. — UMOR JE BIL IZVRŠEN V BLIŽINI KANSAS CITY.
Kansas City, 3. aprila. — Polieija je dobila od E. S. Codingtona mestnega maršala v Povtersville, Mo., pismo, v katerem se poroča o ugotovilu na smrtni postelji, katero je pretekli teden podal neki u-miraječi človek, po imenu John S. Johnston.
Soglasno z zapriseženimi izjavami v pismu, podpisanimi od žene Johns t ona. Sani McCuIlougha in Homer Osborn:« vsi iz Powersville, je Johnston pred svojo smrtjo priznal, da je umoril pet ljudi v bližini Kansas City. J. J. O Rourke, pomožni načelnik detektivskega oddelka. je rekel, da s? priznanje mogoče tiče umora Meeksove družine, v bližini Browning, Mo., pred šestindvajsetimi leti. Če je njegova domneva pravilna, potem je bil mož, ki je bii znan kot Johnston, neki George E. Taylor, ki je pobejmil iz ječe dva tedna pred dnevom določenim za njegovo obešenje. Njegov brat, William Taylor, je bil dejanski obešen radi toga petkratnega umora.
Ugotovilo, katero je podpisal McCullough, izjavlja, da je sedel skupaj z Johnstonom v noči dne 2. marca. Johnston je bil bolan ter poklical duhovnika. Ko so mu povedali, da ni v bližini nobenega duhovnika, je ostal miren, a predno je umrl dne 11. marca, je podal naslednje ugotovilo, soglasno s statementom:
— Iz mesta Kansas, ob Wabash železnici, stopite na desno stran ter pojdite do velike bele hiše. Tam sem ubil pet oseb. Mogoče se ne spominjate tega, kajti že dolgo časa je od tedaj.
Afidevit Mrs. Johnston dostavlja, da je bil zločin najbrž izvršen v Clay okraju in da je bil en človek oproščen, drugi pa poslan v ječo radi tega zločina.
V telefonskem pogovoru s Codingtonom včeraj je rekel slednji, da je Johnston živel pri svojih prijateljih zadnjih osemnajst meseeev in da je bil večinoma tega časa bolan. Star je bil 66 let ter rekel, da prihaja iz Kansas City. Codington pravi, da mož najbrž ni bil blazen.
Nobenega rekorda ni bilo najti tukaj glede zločina, katerega omenja pismo. Pet članov družine Meeks, sest o ječe iz Gus Meeksa, njegove žene, dveh mladih sinov ter majhnega otroka, sta umorila George E. Taylor in William Taylor, brata, dne 10. maja 1894 v bližini Browning, v Linn okraju Missouri. Mlada deklica. Nellie Meeks je dobila udarec po glavi in Tavlorja sta jo pustila ležati kot mrtvo. Okrevala pa je, in informacije, katere je dala oblastim, so dovedle do aretacije bratov Taylor ter igrale važno ulogo pri obravnavi ter obsodbi obeh bratov na smrt. Carrollton, kamor sta Tavlorja pobegnila. se nahaja ob Wabash železnici, dočim lc^i Browning, kjer so bili izvršeni umori, ob Burlington železnici.
Brata Taylor sta bila po daljšem procesu spoznana krivim tor obsojena na smrt na veš&lih. Obsodbo bi morali izvršiti dne ^O. aprila 1896. V noči dne 11 aprila pa sta pobegnila iz ječe v Carrollton s tem, da sta splezala na streho ter se spustila navzdol po neki cevi iz gumija. AVilliama so zopet ujeli, ravno ko je prišel na tla izven ječe, George pa je pobegnil in nikdar več ga niso videli. William je bil obešen dne 30. aprila 1890 ob enajstih dopoldne.
Oblasti v Lin in Carroll okraju ter v Kansas City so po begu Ceorge Tavlorja pogosto dobile sporočila, da so videli pobeglega morilca na različnih krajih po Združenih državah in Mehiki. V~ vsakem slučaju pa se je pokazalo, da niso osumljene osebe George Taylor.
Umor družine Meeks je bil eden najgrših zločinov v zgodovini države.
Brata George in William Taylor sta se pečala s tatvino goveje živine. Gus Meeks je bil v njih službi ter jima oomagal v njunem nečednem poslu. Meeks je bil aretiran ter obsojen, a je postal državna priča proti bratoma Taylor vsled česar je bil pemiloščen.
Ko se je vrnil Meeks, sta mu ponudila brata Taylor &~>00. par konj in voz, če bi zapustil oni del dežele ter odšel v Oklahomo. — Sleeks je sprejel ponudbo. Odpeljal se je s SV070 družino ob polnoči. Oba Taylor j a sta spremljala družino na konjih ter na nekem samotnem mestu umorila vse člane družine z izjemo Nellie Meeks, ki ie obležala nezavestna. Trupla sta nato zavlekla v neki kup sena, katerega sta zažgala. Nellie je splezala iz kupa ter obvestila ljudi v dotič-ni okolici o zločinu živinskih morilcev.
ZANESLJIVO IN HITRO
oakrbaj« DENARNA IZPLAČILA t atari domovini in opravlja drug« banana podi
Frank Sakser State Bank
82 Cofflandt Street Ne« York
Rojaki, poahSnjt« so vseh zadevah to slovenske banko, ki je pod a talnem nadzorstvom državnega urada in ima xa varstvo
$100,000.00 glavnico in $60,000.00 roservnega —»-'t^Ti.
Frank Sakser, predsednik.
TCeraj smo rsftunali sa poiOjatvo jugoslovanskih krom po sla detih cenah:
300 kron .... $ 2.35	1,000 kron .... $ 7.50
400 kron .... $ 3.10	5,000 kron .... $37.25
500 kron .... $ 3.85	10,000 kron .... $74.00
Yrodnost denarju 'aedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega raaloga nam ni mogoč« podati	eeno vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam podani doepi v roka.
M Muli SM, Ifijrart
SRBIJA JE DALA KAR0LY-JU ZAVETIŠČE.
Belgrad, Srbija, 3. aprila. — Pred kratkim je bil izgnan iz Italije grof Mihael Karoly, vodja madžarske neodvisne stranke. Niti Avstrija, niti Čehoslovaška mu nista hoteli dati zavetišča, Jugoslavija se je pa vseeno zavzela zanj.
URAD CUNARD DRUŽBE V HAMBURGU.
TATVINE AVTOMOBILOV.
V okolišu mesta New Yorka je izginilo v četrtek, dne 31. marca celih štirinajst avtomobilov, med katerimi 'je bilo največ Fordičev, dema iz Detroita.
DENARNE POSUJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Cunard črta je otvorila v Hamburgu svojo pisarno in sicer v središču mesta. Pisarna je ureje-ru» po najnovejših uzorcih.
Važno za potnike.
Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj so obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list.
Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar hoče.
Kdor pa spada v zasedeno ozemlje, in želi potovati v staro domovino, mn ie vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v New York.
V vsakem osmi se obrnite na tvrdko:
FRANK SAKSER STATE BANK \n OortlftDdt Strssl Nsw York
Isvriujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na G&nškem in tudi na Notranjskem, po ozemljil, ki je zasedeno po italjanaki armadi.
Včeraj smo računali za pofi-Ijatve italjsnskih lir po sledečih cenah;
50 lir	$ 2.60
100 lir	.... $ 4.60
300 lir----$12.90
500 lir	$21.50
1000 lir	$42.00
Vrednost denarju sedaj ni stal« na, mesnja so večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna-prej.
Mi računamo pO eeni Istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nsm je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft
7BANS SAKSER STATE BANI 0 fertlaaift at* Viy York
KARDINAL GIBSON NA MRTVAŠKEM ODRU.
KONSTANTINOV BRAT PADEL PRI BRUSI;
Grki so se na celi fronti umaknili.! Turki so uničili dve grški diviziji in pode begunce.
LDndoii, ^n-Ziija. 4. aprila. — Tuka jšni časopis 4 Evening News' jo dobil iz Carigrada poročilo, da je princ Andrej, brat grškega kralja Konstantina, podlegel ranam katere je zadobil v bojih pri i Prusi Rfije je padel tudi general Vlahopulo;;, poveljnik prškili čet pri Brus:
Princ Andrej je bil tretji sin1 pokojnega grškega krtlja JurjaT] Bojen je bil leta 1882 v Atenah. Začasa balkanske vojne je služil v prrški armadi. Ko je bil pobegnil KonŠtantin iz Grške, si je na vse načine prizadeval zasesti grški prestol, kar se mu pa ni posreči- j lo, ker mu je cdločnp nasprotoval tedanji ministrski predsednik Ye-nizelos. Po Konštantinovem po-vratku je bil imenovan 7.a prene-rala ter je poveljeval na fronti trem divizijam.
Leta 1903 se je bil poročil s prineezinjo Alieo Battenberško.
Carigrad, Turčija, 4.a prila. — Turški naeijonalisti poročajo, da so se ostanki grške armade po strahovitem porazu pri Eski-Se-hiru umaknili za Bruso.
To poročilo je uradno potrjeno.
Naeijonalisti naprestano zasledujejo grške begunee.
NOVE OBLJUBE MEHIKE.
Mexico City, Mehika, 4. aprila. V nekem formalnem ugotovilu, katero je objavil, je našel predsednik mehiško republike, Alvaro Obregon, dvanajst vzgledov prizadevanj Mehike, da si pridobi u-gled med drugimi narodi sveta.
Eden izmed vzgledov, katere je navedel predsednik, je bilo sklicanje izvanrednega zasedanja mehiškega kongresa tekom katerega se bo razpravljalo o glavnih reformah, med katerimi se bo nahajala tudi ona, ki se tiče pravic inozemcev, ki lastujejo zemljišča in druge privilegije v Mehiki.
Glede zunanjih dolgov Mehike sc je glasilo v ugotovilu predsednika:
— Vsem zahtevam inozemstva se bo ugodilo v najširšem duhu pravičnosti in narodi, ki imajo stike z Mehiko, so lahko prepričani, da bodo deležni popolne pravice.
JRCI SE POSLUŽUJEJO TANKOV V SVOJI KAMPANJL
London, Anglija, 5. aprila. — Danes se je odpravilo proti Irski veliko število angleških vojakov. Baje so namenjeni v razne irske premogarske okraje, katere kontrolirajo irski naeijonalisti. Naeijonalisti se poslužujejo tanfifr.
EKSCESAR KAROL HOČE OSTATI NA OGRSKEM
Karel hoče na vsak način ostati v deželi paprike in čardaša. — Mala' ententa preti.
Berlin, Nemčija, 4. aprila. — V neki privatni brzojavki, ki je uospela danes semkaj od nekega osebnega prijatelja prejšnjega kralja in cesarja Karola, se glasi, da je rekel:
—	Ne bom zapustil Ogrske, temveč živel tukaj kot privaten državljan na posestvu grofa Be-thyanv-a, katerega sem že obiskal.
Budimpešta, Ogrsko. 4. aprila. Prejšnji < esar in kralj Karol se je izrarril napram svojemu spremstvu, da nikakor noče zapustiti Ogrske, temveč da hoče živeti tam kot privaten državljan.
Preje se j^ glasilo, da ni hotel prejšnji kralj zapustiti Steina-manger raditega, ker je zbolel in takoj sta bila od tukaj poslana dva profesorja, da iznajdeta, kaj pravzaprav manjka temu Človeku. Če bi bil res bolan, bi se preskrbelo avtomobilsko ambulaneo, se je glasilo, s katero bi se lahko odpeljal izven rieja Ogrske.
Danes se šc ni vedelo, po kakšni poti bo petoval in to rafli protesta avstrijskih so^ijalistov, da !m potoval preko Tirolske, kjer je ljudsko razpoloženje za Habsbur-ž.me. Predlagalo se je, naj se dovoli Karolti potovanje preko Pas-s;ui-a v južni Bavarski. To pa bi zahtevalo dogovora z nemško vlado ter se je oficijelno priznalo, da je to vzrok zavlečenja odpotova-njap rejšnjega kralja.	i
Z ozirom na izjavo Karola, da hoče ostati na Ogrskem čeprav le v lastnosti navadnega državljana, je rekel grof Andrassy:
—	Bojim se. da bo bivanje kralja v deželi daljše kot bo dobrb za njepra in njegovo dinastijo.
London, Anglija, 4. aprila. — Tukaj še je izvedelo, da je izjavil dr. Edvard Beneš, čehoslovaski minister ?a znanje zadeve, da bo mala ententa, sestoječa iz Čeli osi o vaške, Kumunske in Jugoslavije posedla vmes, če ne bo prejšnji kralj Karol zapustil Ogrske do 7. aprila.
V nekem pvcčilu z Dunaja se glasi, da je ogrska vlada določila dan 30. avgu: ta kot datum, ko se bo izvolilo novega ogrskega kralja.
Zadnja brzojavka, tikajoča se Karla, se glasi:
Budimpešta, Madžarsko, 4. apr. Tz Steuiamangra poroajo, da bo bivši cesar Karol odpotoval v to-ick dvajset minut po deveti uri v Švico.
Posebni vlak je dospel iz Budimpešte v Steinamanger.
ROJAKI. NAROČAJTE SS m a "O LAS HARODA".NAJ
večji novi—n DMviu TOnmutAlIft
\
oitAS NARODA, 5. APR. I9ži
9&m
"GLAS NARODA"
mJVKNIAN DAILY)
■LOVBDO PUBTJ8WTNQ COMPACT
a corporation)
FRANK tAKSEW. Pmmwi_LOUI« »EN EDI K. iraaaurar
Mm of IiiiIiiiii thm Corporation and Addroaaoo of Abo v« Offldaru
at Co rti* nOt »troot, Sorouah of Manhattan. Now York City, N. V.
___-Q>ao Naroda** latiaja vaatd «an Imoiil padali in oraxnlkgr._
Xa ooto loto <nU* Hal aa Aatartea Za Now York za colo lata	«7 M
In Canada MjK aa pal lata	HM
Za pol lota ItJI Za Inoawnatvo aa colo »alp	*7jM
Za totrt lota	_xa pal lata _W-tO
• LAS NARODA
(Voloo Of tno Fooolo)	»•
I...... Mary day oxccpt Sunday« and HdMayib
_Subscription yeoxly M 09_____
Advort loo mo nt on aoroomont
Doplol brco undploa to OMfaooatl mm no prlobčujejo. Denar naj aa tlacoroll ©o-■UaU po Honor Order. Pri opremocnbl kraja naroftnlkov proalmo. da aa aaat _todl prol^Jf btTOiiaep naananu a«, hitreje najdemo naalovnlkn«_
OLASNARODA 0 Cwtlandi Stroot Dorouab of Manhattan. Naw York. N. Y.
Telephone: Cortiandt 1*7«____.
__- .. -i. g '
Od napada k obrambi.
Angleški premogarji so znova zaštrajkali.
Prebivalstvo je večkrat slišalo o sporih me<l premogarji in pre-mogarskimi baroni, ni se pa zavedalo resnosti teh sporov. Novica o «1 rajkii je zadela ljudi kot strela iz jasnega neba. V tem se namreč razlikuje ta stavka od one, ki se je vršila koncem lanskega leta. Zadnja stavka se je zač<la po dolgotrajnih obotavljanjih meseca oktobru ter se je z gnjilim kompromisom končala začetkom novembra.
.\li smo že tedaj rekli, da s takim 4*kompromise" ne morejo biti odstranjene diference med dolodajalci in delavci.
Me>»cca novem for i. leta 1920 je bila večina premogarjev za nadaljevanje štrajka. Ker pa pri javnem glasovanju ni bilo dvetretin-,-ke vei-ine proti kom[*rom t*» n em 11 predlogu, so voditelji štrajk kon-« tli ter izjavili, da bodo v bodoče določali višino plače soglasno s splošnimi zahtevami.
Po dveh mesecih naj bi bila brezpogojno povišana plača, pozneje naj bi m* p* dobilo nov temelj za plačilno lestvico.
Toda izza meseca novembra so se časi izpremenili. Veliko neza-j.o-,l«-nje v deželi, zmanjšanje izvoza in vse druge take stvari so p.k1 jetnikom utrdile tilnik. Ne samo, da hočejo skrčiti plače, ampak sk ušajo tinli doseči, da bi bili ljudje, zaposleni v premogovnikih, ki prina.šajo manj dobička, manj plačani kot pa v onih, ki ga prinašajo več.	§fl H ž!	♦Ji" 'J
Pogodba, sklenjena pred petimi meseci, je naenkrat postala brez \ eljave.	j
V Angliji je sedi.j nad en miljon ljudi brez dela. Te nezaposle-l e smatrajo premogarski baroni za svoje zaveznike. Upajo namreč, t 'a jih bodo dobili za stavkokaze.
Na.jbrže be bodo pa zmotili. Kajti če bodo s premogarji potegnili tudi vsi drugi organizirani delavci, naprimer operatorji pri sesal-lah i kar se je že v nekaterih slučajih zgodilo) bo rove zalila voda kljub vsem skebom.
In če bodo premogarji, železničarji in transportni delavci vstra-j; li pri svojih zahtevah, ne premore cela Anglija, toliko skebov, da bi jih nadomestili. To bi bili morali že jeseni storit?. Tedaj je bil namreč delavski položaj veliko boljši, tedaj so bile blagajne raznih unij še poLne. Ne oziraje se na to, so pa te tri bratovščine vsak čas tako morne, da lahko usilijo vladi in baronom svojo voljo. Samo volje je treba, t nine in odločn« volje.
Tudi ta štrajk, kakor zadnji premogarski štrajk, je v prvi vr->ti naperjen proti vladi. Novembra meseca ko zahtevali podržavlje-
iije vseh premogorovjv, sedaj pa zahtevajo, naj vlada določi fiksne
p,aCe*
Premogarji so opustili preeej svojega prejšnjega radii-:alizma. Kljub temu pa niso našli milosti v očeh premogarskih baron iv.
Ali so izkoriščevalci ravno vsledtega postali predrzne ji« ?
Popustljivost nikdar ne privede do cilja.
Angleški premogarji, ki so opustili zahtevo, za nacionalizacijo vseh rovov, se morajo sedaj težko boriti, če hočejo rzvejevati zase
par soldov več na dan.
Peter Zgaga
Slovenske novice.
p
Vsi ljudje so že slišali in č i tali, da prodajajo jajca po sedemindvajset centov ducat.
To je dobra novica, samo škoda. da so naši grocerji gluhi anal-fabeti.
* • *
Na prekooceanskih parnikih, ki pridejo iz Evrope,, prenehajo v trenutka, ko zapazijo kip Svobode, prodajati alkoholne pijače.
*	o *
Sedaj se ie začelo končevati poletje, katero smo imeli tekom sedanje zime.
*	P *
Neki rojak me vprašuje, kdo in 'kaj je prohihicijonist. 1 Odgovor je čisto enostaven. 'Prohibicijonist je človek, ki tako ljubi žgano pijačo, da jo nosnemu drugemu ne privošči.
*	p •
Dandanašnji se pninca takoj poroči, ko se ljubezni naveliča.
*	p •
Človek, ki se ni učil po knjigah angleščine, je bančni izraz "steel common*' takole prevedel: navadna tatvina.
*	O •
Iz Anglije poročajo, da so tekom preteklega leta Angleži za-pfli nad štiri miljonov dolarjev več kot leta 1919. To je vsekakor napredek, a gotovo ne v smislu kot si ga žele proliibieijonisti.
ifttgaalmmttHlm
Ustanovljena L 1898
SCataL UelUurfa
Inkoroorirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glava? odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 EL I35tti St., Clereland, O. Podpredsednik: LOUIS BAT, A NT, Baz 106, Pearl Avenue, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. Lu BROZICH, Ely, Minn.
Blagajni neizplačanih gmrtnln: JOHN MOVERN, 624 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn.
Vrhovni rtrsrslk:
I>r. JOS. ?. GRAHEK, 843 EL Ohio SL, N. S., FltUbnrgh, Pa.
Nadaornl odber:
MAX KERŽIŠNIK, Box 872. Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIC, 2603 So. Lawndals Ave., Chicago, I1L FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave., Clevenland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN P IRC, 319 Meadow Ave., RoeKdale, Jollet, III. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STERLE, 404 Fu Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L - Jednptino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA", t—-——
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošli J a-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolnlSka spričevala naj se počilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglas' tajniku bljižnega drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev ae pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi a 8. Wani all Wanlcawit.
Newyorski soeijalistieni list v nemškem jeziku, Volkszeitung, prinaša med drugimi novicami tudi to, da je padla s konja v Central Parku, v New Yorku, hčerka Morris Hillquita, znanega soeijalističneg«! voditelja, ki ima razkošno stanovanje na Riverside Drive v New Yorku, kjer stanujejo, kakor znano sami 4'boljši" ljudje, med njimi tudi boljševiški židovski agitatorji takega kova kot je Hillquit in drugi, ki se v imenu sOeijalizma maste in debele na stroške bednega in neumnega naroda.
Nekaterim ljudem se posreči držati oba konca zaslužka in izdatkov skupaj s tem, da puščajo srednji del prazen.	"■»
Dosti je govornikov, ki mešajo clje zgovornosti z vodo slabih argumentov.
Boljše je ostati neveden kot zaman pridobiti si vednost glede stvari, katerih bi ne smeli vedeti.
Kadar se poroči ženska z mož-kim v namenu, da ga reformira, se loti življenske naloge, koje izvrševanje traja po 24 ur na dan.
• p *
Ni delo za vsakdanji kruh, ki razburja povprečnega človeka, temveč najin življenja, katerega dobi za svoje delo.
Nekateri ljudje bi dosti hitreje napredovali, če bi ne izgubljali veliko časa s tem, da pripovedujejo drugim, kako prebrisani in modri
so. —» •
* P *
Skaza piše v zadnji Edinosti: Sedaj, ko se je slamnikarska se-xona malo pojenjala bomo pa lahko imeli sveti misjon.
j $300 in usojeno mu je bilo prebiti prav žalostne praznike.
Rojak .Tohn Robas je dospel iz f;tare domovine. Stanuje na 1167 Norwood Road. Pripovedoval je veliko o razmerah v domovini ter j se izjavil, da so razmere tam vedno slabše.
i
i Josip Strmole, ki ima trgovino
mehkimi -pijačami na 15241 Sa-J ranac Road v Collinwoodu, je po-tegnil ifellOO iz banke z namenom,! !da ima dovolj denarja, da menja jdelavceni čeke. Prišel je pravkar domov iz banke in položil denar v predal 9iiznice, ko so stopili v gostilno štirje roparji. Pripeljali |so se v gostilno v avtomobilu, ka-jterega so ujkradli iz garaže Aleksa Stanovsky, 7011 St. C-lair Avenue. I i Trije izmed roparjev so nastavili Strmoletu revolver na prsa, nakar I so ga zaprli v ledenico, dočini je .četrti pograbil denar, nakar so zbežali. Eden izmed roparjev je jeelo ustrelil proti Strmoletu, predno je ušel. Policija zaman išče roparje.
Dne 31. marca so dobili svoje (državljanske papirje na Common i Pleas sodniji sledeči rojaki: John Gržinčie, Thomas Mlinar, Joseph Levstek. Peter Konte, Joseph Spi-šak. Frank Ostrellč in Alovsius Brulc.
Anton Weber se je selil v novo1 stanovanje na 1634 E. 38. St. De-j itektivi so selitveni voz ustavili na i 'cesti. JVIed pohištvom so dobili 12 'steklenic žganja. Weber je bil ves začuden in je trdil, da mu je nekdo žganje nalašč primešal med pohištvo. Kljub temu pa je bil kaznovau na sodniji z globo $500.
Dne 1. aprila je na^la policija ipod zadnjo verando hiše Valentina Šinkovca na 426 E. 158. St. 3 pinte žganja. Rojak se je pred tednikom izgovoril, da ne ve o pijači prav nič; rekel je, da mogoče .pripada pijača kaki izmed treh j družin, ki stanujejo v hiši. Sod-;nik je Ščinkoveu verjel in ga o-t prostil vsake kazni. | Peter Jelenič, 1394 E. 28. St., je I bil pred sodnikom Sawieki obto-jžeu, da je imel žganje na svojem ,domu. Sodnik pa je izjavil, da po-jlieija nima pravice vzeti žganja iz privatnega stanovanja, in je oprostil Jelen i č a ter mu vrnil 100 ^steklenic žganja, katerega je policija zaplenila. Tako je Jelenič I dobil svoje žganje nazaj. Sedaj pa j je nastalo vprašanje, kako naj se žganje zopet pelje domov. Jelenič je trdil pred sodnikom, da, če po-,skusi žganje naložiti na vaz, bo j nemudoma aretiran od zveznih detektivov, ker nima dovoljenja za prevažanje žganja. Sodnik Samčki je nato pozval policijo, "ki jc morala naložiti žganje na voz in ga odpeljati na dom Jeleniča. j Minul je post in zopet »e bodo i pričele svatbe. Poročna dovoljenja so dobili sledeči slovenski pa-jri: Joe Vertuwee, 38 let, 1008 E. «4. St., in Celia Arch. 30 let; John Geran, 31 let, €613 Shepard Ave., in Mary Hočevar, 19 let; Joseph
Ubogi delavec ima pa res smolo. Dolgih pet mesecev ga izrabljajo čifutski izkoriščevalci, in ko napoči čas, da bi se malo oddahnil, pridejo -vatikanski izkoriščevalci na vrsto.
K brooklynskemu slovenskemu "župniku" je prišla znana Slovenka k spoved!.
— Kam pa ponavadi hodite v cerkev? — jo je vprašal. I — V ajriš cerkev hodim, ker mi je bližje.
| — No, naj vas pa še ajriš duhoven izpove — odvrne trebuš-'nik in zapre lino.
m	m
»
Če človek ne more s svojo pametjo imponircti, si nadene kako učeno ime.
| Naprimer Akurzij ...
Tnlnkelj, 28 let, 1406 E. 4L St„ in Angela Gades, 23 let; Joseph Kokač, 36 let, 546 E. 152. St., in Mary Borgenae ic Noble. O.: Rudolph Pavlic, 38 let, 1285 E. 55. St., in Mary Huter, 21 let; Joseph
Doktor B. F.
MULLIN
411 Fourth Ave Pittsburgh, Pa.
Prvi i n najbolj >i Doktor Specialist za vence.
Ima 40 let izkušnje v zdravljenju ano-ških bolezni. Zdravi ▼se kioske bolezni uspešno In hitro. K n jemu prihajaj o Slovenci od blizu in daleč, da jih ozdravi. Če ate tudi Vi boJni, idite k ujemi, on Vas b< j najbolje ozdravil.
Pazile, da pridi* na pravi naslov.
ti
Kiim



Nauki za farmerje.
Za v>e one, ki že-f razumeti ekonomijo, je najti nauk v zadregi, v katero so prišli sadilci tobaka v Kentuekvju. med katerimi je najti številne, ki stoje pred polomom, ker so odvisni le od enega pridelka, — tobaka.
Zavedeni od visokih cen, katere se je plačevalo leta 1919 za to-1 ;-k, so vzeli v najem ali pa kupili nadaljna zemlji^-a na kredit ter posejali zemljo s tobakom. Sedanji položaj bi ne bil tako vznemirljiv, če bi se sadilci zadovoljili s tem, da sade tobak na zemljiščih, ki so bila preje posveT-ena drugim pridelkom, a v nekaterih slučajih se je cvlo pašnike, ki so vedno služili temu namenu, razoralo ter iz-premenilo v polja. Padajoče cene tekom pretekle jeseni so imele za j»< sledieo poziv na sadilee tolmka v Kentuekvju in deloma v Tennessee, naj zadržujejo pridelke v upanju, da se izsili večje cene. Človek ki je moral plačati dolgove ter ima na razpolago le en pridelek, — namreč svoj tobak, ni mogel storiti ničesar druarega kot prodati ta tobak in sicer brez ozira na pretnje, da bodo represalije sledile taki akciji.
Vspričo praznih kažč ter »manjsanega števila glav domače živine se nahaja sadilee, ki je plačal ekstravagantne, špekulativne cene za zemljo, v obupnem položaju. Ko je prinašal tobak od 35 do 40 centov funt, je bila skušnjava velika, da se plača od petsto do tisoč dolarjev za aker zemlje, na katerem bi se lahko pridelalo tobak. Po tisoč dolarjev za aker zemlje je odklonil David Look iz Greenwich, Conn., za svoje tisoč ukrov obsegajoče posestvo Castleton v bližini Lexington, Ky.. in to je eno izmed maloštevilnih velikih posestev, ki so ostala v onih krajih nedotaknjena.
Sadilci tobaka so se naučili, toda nekateri med njimi prepozno, da je vsak pridelek izpostavljen veliki fluktuaeiji ali velikem valovanju v ceni in da ima en aker zemlje svoje meje glede produktivnosti. Poročila iz Lexingtona, ki se nahaja v sreu White Burley tobačnega okraja, poročajo o velikih zadregah v onem delu države in o številnih bankrotih, ki so bili posledica te divje špekulacije.
Burley tobak se sadi le v gotovih okrajih Kentuckyja. V teh posebno ugodno ležečih okrajih je tudi špekuliranje ali igranje z zemljišči doseglo svoj višek. Cene zemlje, sposobne za oranje po celih Združenih državah, z izjemo Californije, Colo rada in Oregona, so v preteklem letu padle in največji padec je bilo zaznamovati v Kentu-ckyju. kjer znaša letos povprečna cena za en aker $53 proti $70 v preteklem letn. Najvišje cene za zemljo, o katerih se je sporočilo poljedelskemu departinenau Združenih držav, so one v Iowi in Dli-roisu m v prvi teh d ceh držav je opaziti le majhno padanje, kajti črne znašajo povprečno po $210 za aker V letu 1921 proti $219 leta 1920. ______, „	1 . ..... .
Najvišje številke je zaznamovati v državah, ki so že dolgo znane kot proizvajalke dobre domače živine. Veliko koruze, katere zraste v Iowi in Ulinoisu, najde zopet svojo pot v zemljo potom gnojenja. Tobak pa je pridelek, ki suši in črpa zemlja Država Kentucky, še vedno proizvajalka izvrstne pasme konj ter nekoč ena največjih proizvajalk goveje živine, ovac in prašičev, bo morala priti zopet do spoznanja, da leži pot k sreči in blagostanju v raznolikem farmar-stvu.
Dopisi
Forest City, Pa. | Ker vsak dopisnik začne naj-, prvo z delavskimi razmerami', bom! tudi jaz pričela pri tem koneu. J Dela se Še vsak dan, zasluži se pa tako, da se skromno preživi-j mo. Kapitalisti že preskrbe, da ubogi delavec ne postane preveč bogat, ampak je od dne do dne večji revež. Draginja; je pa taka kakor povsod v Ameriki. Nekate-1 re reči so se poeenile za par een-| tov, pa že kriče kapitalisti, da l>odo delavcem plačo zmanjšali. Pa naj bo od dela dovolj.
Velikonočne praznike smo imeli zelo gorke, par dni zatem je začel1 pa padati sneg, tako da liani je ženskam prav žal. ker ne moremo še solate sejati. Pirhov smo imeli pa tudi dovolj. Še Peter Zgaga bi jih bil dobil nekoliko, ko bi bil1 prišel ponje.
Novic ni posebnih tukaj, samo kadar .moživki dobe kakšen kozarček rozin ovca. že kakšno luštno uganejo.	^
Naj zadostuje za danes, pa drugič kaj več. Poadrav!,
Notranjka.
Marshfield, Wis.
Lansko leto septembra sem se poslovil od mesta Lorain, ' Ohio, in se podal proti Wiseonsinu gledat za kako kmetijo-(farnio).'Pri-' šel sem v gori om je no mesto in v fvoje čudo do Oil tri Slovence tukaj, kateri so se pred šestimi leti tukaj naselili in vsi so si že prav lepo opomogli. Zaradi tega sem tudi jaz tukaj kupil, tako da smo štirje skupaj.
Na tem mestu sporočam vsem onim v Lorainu, Ohio, katerega veseli .priti na farmo, da se tukaj še precej poceni zemlja dobi. bodisi sčiščena ali pa gozd. Najboljši dobiček prinese živinoreja. Seveda. obenem mora človek priti sem s pridnimi rokami ter pozabiti na 8urnc ^elo v mestu.^
Pozdravim vse jSlovence širom Amerike, po«ebno one v Lorainu.
Frank Tie.
Cleveland, Ohio.
Dne 28. marca zjutraj je umrl rojak Alojzij Ovca, stanujoč na i>95 Addison Road, v starosti 34 let. Tukaj zapušča ženo in dva otroka. Pogreb se je vršil dne 30. marca.
Dne 28. marca je umrl splošno znani rojak Josip Mervar, ki je stanoval na 6108 Glass Ave. Ranj-ki Mervar je bil doma iz vasi Kre-čat pri Žužemberku ter je bil poznana oseba v naši naselbini, pravi tip Dolenjca, mož starega poštenja in šegavosti. Pri šolskih fairih je bil prav gotovo vselej zraven in bil eden najbolj gorečih delavcev. S svojim humorjem in prisrčnostjo je povzročil ne saono veliko veselja mladim in starim, pač pa tudi vselej pripomogel do velikega uspeha. Prijatelji in znaiici ga bodo gotovo jako pogrešali, ker je bil vsem vselej pošten prijatelj in družabnik. Kot cerkven odbornik se je veliko trudil za cerkev in šolo. Star je bil 52 let, v Ameriko je prišel pred 33. leti. Tu zapušča ženo in enega sina. llii je član društva Slovenija in društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Pogreb se je vršil 1. aprila iz cerkve sv. Vida.
Nag-Ioma je umrl na zapadni 58. cesti Henry Skubin, doma iz Kož-bane pri Gorici.
Starišem Carič v Collinwoodu je umrl sinček Henrv, star dva meseca in pol.
lOletni Rudolf Lainpert iz 1732 E. 43. St. je bil 28. marca zadet od vlaka Pennsylvania železnice in nemudoma ubit, ko se je igral na železniškem tiru.
Umrla je v bolnišnici v Baltimore. Md., Mrs. Marie Carroll, rojena Vihtelič. Truplo so prepeljali v Cleveland.
TSletna Catharine Sajeva, 3583 E. 49. St., je se 29. marca zjutraj obesila na drevesu domačega vrta. Našel jo je njen sin Joseph, ko jo je v jutro iskal, da se poslovi od nje, predno gre na delo. Le malo preje so še skupaj zajtrko-vali, nakar je mati izginila in sc obesila. Sin je povedal policiji, da je mati že zadnja tri leta bolehala in si je najbrže radi tega končala življenje.
Policist Dyke, ki je bil obstre-Ijen od treh roparjev v Collinwoodu 20. februarja, je na posledicah prizadetih ran umrl. Policiji se je posrečilo, da je kmalu po streljanju dobila v roke vse tri roparje, katerih imena so: Martin Herendeen, Charles Habig in Krist Lončar. Proti vsem trem je sedaj naperjena tožba na umor prve vrste, ko je policist umrl.
Za Velikonoč si je preskrbel H. Kornik, stanujoč na 2187 E. 74. St., šest galonov vina, da ta praznik prebije v veseljn. Toda kadar človek pričakuje najboljšega, se pripeti najslabše. Nek stakljiv su-haški agent je pijačo zavohal in Kornik je bil aretiran, poleg tega pa je moral našteti pred sodnika
Fajdiga, 33 let, 6214 Glass Ave., in Fanny Kotar, 24 let; Joe Ko-porc, 28 let, 15210 Saranae Road, in Rose Lavrh, 23 let; Jerry Lu-kane, 32 let, 756 K. 152. St., in Ivana Jezerc, 19 let, iz Noble, O. Bilo srečno!
Vse je bilo pripravljeno za poroko in Miss Sofia Malkovski je že vsa oblečena v poročno obleko čakala prihoda svojega ženina 20. marca zjutraj njega pa le ni bilo. Nevesta, ki stanuje na 3728 E. 71. St., se je prišla razjokat pred po-i licijskega prosekutorja Russika' in mu je razodela svoje gorje. [ Njegovi sorodniki so povedali, da se on zato ni prikazal, ker ga je ona vselej, kadar je prišel zvečer v vae», preveč dolgo zadržavala pri sobi. Russik jo je potolažil, -da bo nezvestega ženina poklical pred sebe in ga zaslišal.
Med nami je že taka navada, da kadar se potrebuje svojega nam-j da v tem ali onem ožim, tedaj se ga zna poiskati, da prispeva v to. ali one svrhe, v dobrodelne in na-, rodne. Kadar pa pride do tega. da bi imel narod kakšno korist, se! navadno da tujcu prednost in do-! biček. Tako znamo za slučaj, da1 ima Slovenec, ki ima svojo pekarno, 5 delnic Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu. vendar ko je Dom priredil veselice, so kupili voditelji Doma kruh pri Nemcu in ne (pri Slovencu. Potem ni čuda, ako tak trgovec v prihodnje ne bo hotel poznati narodnega podjetja. Ako poznate rojake v enem oziru, poznajte jih tu-] di v drugem, posebno če rojak nudi isto blago in za isti denar kot tujec.
Zormanov filharmoničen orke-| ster priredi v nedeljo 17. aprila; v dvorani Slov. Nar. Doma v New-1 burgu svoj koncert. Krasen pro-i erram se bo proizvajal, kot se ni j še slišalo v newbnrski naselbini.!
^ I
Euclid, Ohio. |
Samomor je storil 281etni rojak. Frank Japelj. Pred kratkim je' oče pisal sinu. naj pride domov in prevzame grunt, sedaj si je pa fant mahoma končal življenje, j
i
La Salle, 111.
Na veliko nedeljo okoli poldne' je rojak Anton Sotošek. 133 First! St., vzel na avtomobil svojega 4-j letnega sinčka in svojega brata Jakoba, da se popeljejo na izlet. Peljali so se po tak oz van i cesti "Bottom Road, ki pelje na Ogles-bv, 111. Ker je omenjena cesta ravna, je vozil z nekoliko večjo brzino in ravno ko bi in^el dospeti na most, je nesreča stopila na plan. Avtomobil je trčil ob ograjo, jo podrl in zdreal naravnost v reko Illinois. Na mah je avto izginil pod vodo in borba za življenje in smrt se je pričela za vse, ki so bili v njem. Antonu Sotošku in njegovemu svaku Alojziju se je po-, srečilo. da sta izlezla v vodi iz avtomobila in zraven potegnila ven' tudi prestrašeno soprogo Mr. So-j 'toška. toda izsrinil pa je v globino ( Sotoškov sinček in zraven Jakob i jSotosek. brat Mr. SotoSka. Truplo Jakoba Sotoška so dobili iz vode, j 'toda trupla 41etnega fantka še ni-i
so dobili. Pogreb pokojnega Jakoba Sotoška se je vršil 30. niarcaf iz slovenske cerkve sv. Roka. Pokojni .lakob je dospel šele pred kratkim i/, stare domovine k svojemu bratu Antonu. Prišel je ka-;kor marsikdo izmed mnogih, da si pomaga do boljšega življenja v novi domovini. Toda kruta usoda je nesr^-neimi 191etnemu mladeniču /prekrižala račune. Doma j« bil iz Krškega na Dolenjskem in je bil član društva št. 2 SNPJ.
North Chicago, DI.
! Smrt je pretrgala nit življenja Luciji Zore. Bila je stara 31 let. Poleg moža žaluje zanjo pet nedoraslih Ln nepreskrbljenih otrok. Od ostalih sorodnikov zapušča tukaj v Ameriki eno sestro in enega j brata, v stari domovini pa mater, eno sestro in enega brata.
I	*
; NAZNANILO IN ZAHVALA.
j Tužnega srea naznanjam vsem
sorodnikom, prijateljem in znan-
jcem. da mi je nemila smrt vzela
po kratki bolezni mojega moža
IGNACIJA KORDAN,
ki je za vedno zaspal dne 11. mar-
ea 1921. Doma je bil Lz Zabrdja
pri Mirni na Dolenjskem. Tukaj
zapušča mene žalujočo soprogo in
0 nedorastlih otrok ter sestro
Frančiško omoženo Par, v starem
kraju pa očeta, mater, brata in
sestro.
Lepa hvala vsem tistim, ki so , me tolažili v žalosti in trpljenju, i kakor tudi vsem tistim, ki so ga spremili k večemu počitku. I Ti pa, dragi soprog in oče, po-čivaj v miru in lahka in naj ti bo [žemljica!
Žalujoči ostali: ! Josephine Kordan, soproga. Josephine, Mary in Helen, hčerke, i William, Tony in Frank, sinovi, j520 Curv Ave., St. Marys, Pa.
OHHBBHKifi
etiAS NAHODA, 5. APR. 1921
Splošni položaj v premogarski industriji
Poroča Ellis Searles, urednik United Mine Workers Journal.
V	naslednjem hočemo navesti svarilo za konsumente mehkega premoga v Združenih državah: — Če bo vsakdo čakal pozno v letu, da kupi premog, bo nekdo ostal brez premoga, kajti nemogoče bo takrat zadostiti vsem zahtevam. To pomen ja, da bo prišlo v bližnji bodočnosti do pomanjkanja premoga.
Ne svarim na ta način konsumentov premoga v namenu, da PC's i£am ceno ali da vzdrži m tržno ceno premoga, kajti to je stvar pre-mogarske industrije, s katero nimam nobenega opravka, in pri kateri nisem prav nič zainteresiran. Prepričan pa sem, da je treba javnost poučiti glede razmer kot dejanski obstojajo, tako da bodo imeli konsumenti premoga polno priliko zavarovati sami sebe pred možnostjo pomanjkanja premoga pozneje v letu. Če bo prišlo do poma-rjkanja, bo prišlo raditega, ker je premog kupujoče občinstvo brezbrižno napram svojim lastnim interesom.
Stotisoč premogarjev pri mehkem premogu je sedaj brez dela. Na stotine rovov mehkega premoga je, ki niso dosedaj tekom leta 1*21 produeirali niti enega funta preiuoga. Na tisoče nadaljnih rovov pa je, ki obratujejo od enega do treh dni na teden. Na deset in deset tisoč praznih kar za premog pa stoji na stranskih tračnicah železnic, — nezaposlenih, ker se premog ne premika.
Ko bo prišel veliki "rush" pozneje v letu ter bo vsakdo zahteval premog ob istem ča>oi, bodo železnice v stanu prevesti ravno toliko premoga in nič več in to ne bo zadosti, da se vsakega zadovoli. Proizvajanje premoga v rovih bo odvisno od zmožnosti železnic, da transporlirajo premog od rova pa h konsumentu. Naslednjih par me-hecev ne izgleda posebno dobro za konsumenta premoga, ki čaka ter odklada svoj nakup.
V	preteklih letih je bila navada pri povprečnem meščanu, da je čakal z nabavo zimskega premoga do pozne jeseni. Povprečnemu človeku se namreč ne zdi umevno, zakaj bi kupil in plačal premog preje kot ga dejanski potrebuje. Dosti je ljudi, ki nočejo založiti denarja v premog, ki bi ležal preko poletja v kleti in še veliko več je takih, ki čutijo, da ne morejo plačati premoga že tekom poletja. — Vsled tega so se navadili čakati, dokler ni pritisnil prvi zimski mraz nakar so razposlali svoja naročila. Tedaj pa iznajdejo ti ljudje, da nima proizvajalec premoga na razpolago ali v zalogi toliko premoga da bi zadovoljil vsem željam in tedaj se dvigne krik in škripanje z zobmi, katero je čuti od enega konca dežele do drugega.
—	Kaj pa je pravzaprav s premogarji? — vprašujejo ljudje. — £akaj pa nočejo delati ?
Priljubljena zabava občinstva je dolžiti premogarje, da so postopači. Javnost živi očividno pod utisom, da ni premogar nikdar v resnici srečen, razveu kadar stavka. Od strani občinstva se splošno daje izraza naziranju, ua premogar enostavno noče delati.
Dejstvo pa je, da premogarji ne stavkajo, in nadaljno dejstvo je, da hočejo delati, da pa nimajo nobenega dela, ker noče javnost kupovati premoga, kadar bi ga moraia kupovat! ter se založiti s premogom za neposredno bodočo uporabo. Kadar bo prišlo pomanjkanje premoga ter bodo domovi v bodoči jeseni mrzli, naj občinstvo ne naprti krivde premogarjem. Ne morejo delati, če ni zanje nobenega dela.
Ne obstoja pa le velika nevarnost, da bodo domovi mrzli tekom naslednje jeseni, tem\eč tudi industrije bodo trpele in ljudje bodo brez dela. Ne more priti drugače, če se bo pojavilo pomanjkanje premoga. Industrije ne morejo obratovati biez gonilne sile. Gonilne sile pa ni mogoče proizvesti drugače kot s premogom kot kurivom. — Vsled tega je lahko videti vnaprej brezkončno nadaljevanje sedanje nezaposlenosti v dežel;, kar ustvarja le bedo in siromaštvo.
Produkcija mehki ge premoga j« ravno sedaj nižja kot je bila kedaj v zadnjih petih ali šestih letih, z izjemo šestih tednov v novembru in decembru leta 1919, ko se je vršila velika stavka premo-garjev. Kljub temu pa hodijo premogarji okoli rovov, pripravljeni, da kopljejo premog in komaj pričakujoči dela. Niso le pripravljeni za delo, temveč vedo, da morajo delati, če hočejo preživeti sebe in svoje družine. Življenje jih stane prav toliko, kadar so brez dela, kot takrat, kadar so zapos'tni ter delajo vsak dan v tednu.
Leta 1920 j<» znašala skupna produkcija mehkega premoga 556. 5G3.000 ton in kljub temu je bilo še vedno opaziti pomanjkanje, ki je povzročilo veliko število zadreg tekom omenjenega leta. To pomanjkanje je bilo opaziti ko se je proizvedlo vsak mesec povprečno 46. ohO.OOO ton premoga. Produkcija mehkega premoga v januarju tekočega leta pa je znašala približno 40.000.000 ton in v februarju 30.
000	ton. Če vzamemo prvi teden meseca marca kot temelj za ocenje-nje produkcije mehkega premoga tekom celega meseca, bo znašala produkeija približno 28.000.000 ton.
Če se primerja u številke s povprečnimi 46.000.000 tonami na tnesec tekom celega lete 1920, potem postanejo usodepolne možnosti tekočega leta jasne na prvi pDgled. Kljub temu pa ni v sedanjem tušu opaziti nobenegr. znaka povečane produkcije.
Leto 1920 se je pričelo z majhnimi zalogami premoga pri rokah in sicer po celi deželi. Poraba premoga pa je presegala produkcijo in tvornice, železnice in druge industrijalne naprave obenem s privatnimi konsumenti so bile prisiljene porabiti one majhne rezervne zaloge, kataere so im( le pri roki. Premogarji so delali sleherni dan, kadar so le imeli priliko za delo in proizvedli so ves premog, kar so ga mogli proizvesti v spričo razmer, ki so prevladovale takrat. Kljub temu pa to ni bilo še dosti, da se zadosti po povpraševanju in posledica teua je bila, tla so cene poskočile do nezaslišanih višin.
Veliko težkoč preteklega leta je bilo pripisovati nezmožnosti železnic, da transportirajo ves premog, katerega se je potrebovalo. _
Nepotrebno je našteveti zadrege, ki so se pojavile v tem oziru, kajti preveč dobro so šc v spominu vseh. Popolnoma na meslu pa je izjaviti tukaj, da niso letos železnice v nobenem boljSem stanju in bolj usposobljene prevažati premog na uspešen način kot so bile v preteklem letu.
Železnice namreč dovoljujejo, da se njih prevozni materija! slabša. I^e malo store, če sploh kaj, da vzdrže svoj prevozni materi-jal v takem stanju, da bo odgovarjal zahtevam, katere se bo brez dvoma stavilo nanj. Ko bo prišel'čas, da bodo pričeli konsumenti s svojim velikim navalrm na premog, ne bodo železnice mogle prevesti d out i premoga, da zado&te vsem potrebam in nastalo bo veliko pomanjkanje premoga.
Phil. H. Penna, tajnik in zakladničar Indiana Coal Operators' Association ter sam lastnik rovov, je pred par dnevi v nekem pogovoru povedal javnosti, kaj jo čaka. Mr. Penna je bil v premogarski industriji praktično celo svoje življenje.
Pred številnimi leti je bil mednarodni predsednik United Mine Workers of America *er v veliki meri pripomogel, da se je postavilo to veliko delavsko unijo na trden temelj. Pozneje je postal sam lastnik rovov in radi svojega obširnega in natančnega poznavanja pre-mogarskega posla je postal kmalu priznani prvogovornik operator-] jev centralnega kompetitivnega polja, ki obsege zapadno Pennsylva-
1	ijo, Ohio, £ndiano in Illinois. Kadar pravi Penna javnosti, da stoji neposredno pred pomanjkanjem premoga, je za javnost čas, da po-►tane pozorna.
Oni, ki nočejo poslušati svarila Mr. Penna, bodo morali samim sebi pripisati posledice, kajti v svojem ugotovilu je rekel;
—	Leta 1919, neposredno po končani vojni ter odpovedi vladnih k on t rak to v, smo imeli le malo povpraševanja. Ni kakega premoga sel t»i kopalo mm, zalogo. Ko je prišlo oživljen je posla, je vsakdo hotel i-1 Aiieti premog takoj in železnice niso imele dosti materijala, da ga pre-1
dej©. T« Je't>il *ndi vzrok položaja leta 1920 in prav tako gotovo » ko; tolnce vzhaja in zahaja se bomo nahajali v »tem položaju na
• ........ V,-V. H...	•
Palestina — dežela treh velikih ver.
S čisto židovsko državo v Palestini ne bo nič in to dejstvo lahko pomiri tamošnje mohamedance ter kristjane raznih veroizpovedovanj.
Posebno poročilo na newvorski Giobe.
REVOLUCIJA V IRSKI. Zgornja slika nam kaže demonstracijo irskih žena ob času, ko so angleške oblasti obesile šest irskih nacijonalistov. Spodaj vidite ljudsko množico, ki spremlja mater enega izmed obešencev.
dan, ko bo oživljena Industrija in se bodo konsumenti pričeli ozirati naokrog, kje bi dobili premog.
—	Nezaposleni tovorni vozovi, ki stoje sedaj na železniških stran škili tračnicah, ne bodo nikakor kos kateremukoli večjemu povpraševanju. Oni, ki poznujo trgovino s premogom, lahko vidijo jasno, da se bliža čas, ko bodo razmere na premogarskeni trgu približno take kot leta 1920. Noben odgovoren operator ne želi, da bi se vrnil tak položaj. Razmere z ozirom na kupovanje premoga na licu liie-sia so približno slične onim leta 1919. Premog ni licu mesta se prodaja v velikih množinah za produkcijsko ceno ali manj, in rovi, v katerih se obratuje, delajo le s polovičnim časom, številni pa so zaprti. Vse zaloge so izginile.
Železniški vozovi stoje prazni, ker občinstvo noče kupovati. — Kakorhitro bodo posli oživljeni, bo opaziti tudi povpraševanje po premogu in posledica tega bo, da se bodo tržne razmere preko noči u-preinenile. Nobenih rezervnih zalog ne bo, da poslujejo kot blazina med dvema tržnim;' ekstremoma in čeprav lahko rovi proizvajajo dosti premoga, ne bodo imele železnice dosti prevoznega materi-jala, da ga prevedejo in prišlo bo do istega mrzličnega tekmovanja kot leta 1920, z višjimi, iz tega izvirajočimi cenami.
—	Železnice so seveda v stanu zavarovati same sebe proti vsakemu možnemu pomanjkanju premoga raditega, ker iahko konfisei-rajo ves premog, katerega se jim ponudi za prevoz. Sprejele so že večkrat ta načrt ter prepustile splošnemu občinstvu, tla nosi posle-{„ Železnice morajo poslovati, če posluje kaka druga naprava aH ne. Ne morejo pa obratovati brez premoga. Vsled tega imajo pravico zapleniti toliko premoga kot ga potrebujejo.
Tvornice, javne naprave kot vodarne, pluiarne, elektrarne in poulične železnice pa nimajo take pravice zaplenjenja in tudi če 1 >i jo imele, bi je ne mogle izvrševati, kajti premog zaplenijo železnice 'dolgo predno more priti takim napravam v roke.
Tudi privatni konsument, družinski oče, ki mora ohraniti stano-jvanje svoje družine gorko, ne more imeti take pravice ali prilike. — Privatni meščan je oni, ki prvi in največ trpi vsled pomanjkanju premoga. Zanj je le ena pot, kako zavarovati samega sebe ob tem času in to je, da kupi takoj zalogo premoga za tekočo jesen in zimo ter jo spravi v svojo klet. Cc j>a tega ne bo storil, bo prišel v zadrege še bolj koncem letu.
—	Le približno petnajst odstotkov skupne produkcije mehkega premoga se porabi v domače svrhe kot ogrevanje domov, a to je važnih petnajst odstotkov, kajti pomenjajo kom fort, zdravje in vurnost ■milijonov in milijonov ljudi. Lahka naloga bi bila za premogarje produeirati teh 15 odstotkov premoga v teku par tednov, če bi ljudje naročili premog. Kakorhitro bi povprečni državljan to storil, bi ilahko mirno zrl v bodočnost ter pričakoval zime, kajti vedel bi, da je njegova družina zavarovana.
Približno 30 odstot. skupne produkcije mehkega premoga porabijo železnice dežele. Ostalo pa porabijo industrije, javne naprave, parobrodstvo in ekspert.
Povprečna letna uporaba m ehkega premoga v Združ. drža vali v zadnjih štirih letih je znašala 535.000.000 ton. Da se zadosti' ^povprečni letni potrebi, bi se moralo stalno proizvesti nekoliko več 1 kot 44.500.000 ton na mesec. Kljub temu pa poroča geološki urad Združenih držav, da »e proizvaja sedaj Je po približno 30.000.000 'ton mehkega premoga na mesec.
' Ali je treba še kaj več, da se prepriča javnost, kako se bližamo pomanjkanju premoga — in sicer v galopu? Že'eznice pravijo in tako, operatorji pravijo tako in tudi premogarji pravijo tako. Vsi tri-,je opozarjajo narod na neposredno nevarnost. Vsi pripovedujejo, na kak način se lahko zavarujejo. Premogarji hočejo delati. Kopali I bodo premog, če se jim bo dalo priliko. Operatorji hočejo, da njih 'rovi obratujejo. Železnice pa so pripravljene ter žele prevažati premog iz rovov h konsumentom.
Produkeija trdega premoga ni prizadeta vsled apatije konsumentov. Do dvanajstega marca tekočega leta se je proizvedlo približno ravno toliko trdega premoga kot v isti časovni dobi preteklega I leta. Konsumenti trdega premoga niso vsled tega v nobeni nevarno-' Isti, a trg- za trdi premog je omejen skoro izključno na domaČo pora-;bo v gotovih sekcijah vzhoda, dočim je cela ostala dežela odvisna popolnoma od mehkega premoga. Mehki premog je univerzalno kurivo za železnice, javne naprave in industrije.
Fotografije habsburškega junaka.
Dunaj ska "Arbeiter Zeitung" prinaša članek o bivšem nadvojvodi Maksu, bratu bivšega cesarja Karla in poleg tega komandanta [na tirolski fronti. O tem inoža-j karju so tudi naši listi (in, b;>g-!me, ne "iprotidržavnr' in soeija-jlistični!) v letih vojne poročali ;čuda njegovih junaštev, kako je naprimer sredi najhujše toče svinčenih krogel neustrašeno vodil iz-| mučeno vojaško paro do sijajnih , zmag. Takrat pa se je nahajal ne-, u strašen i princ Makse I v lepem j tirolskem mestu Bolcanu.
Očividec pripoveduje v omenje-tem članku v "Aibeiter Zeitung*, da je njih guada ponavadi vstajala takti okrog 11. ali (»poldne. Zajtrkovala je v postelji in seveda ne slabo. Nato si je dala prinesti — harmoniko, dar njih pre-svitle matere in za cesarskega princa ka.j primerno godalo. Nato ; veliki koncert v postelji in. kakor j smo rekli. d> 11. ali opoldne. General Danki, ki je užival to posebno milost, da je smel koncerte po-sečati kot poslušalec, se je nekoč izrazil (seveda ne njih gnadi v obraz): "le bi ne bil cesarski princ, bi tepca ven brcnil!" Dru-igi oficirji, ki niso bili deležni imenovane milosti, pa so navadno že prvi dan po svojem prihodu zapuščali hotele, v katerih je stanoval .nadvojvoda — virtuoz na meh-j harmoniko. Po koncertu velika itoaleta in nato "diner" v družbi z najbogatejšimi avstrijskimi židi-ofieirji (Rothschild, Dreher itd.). • Samega česna in čefoule visoka gospoda bržkone ni zauživala. t Nekdo je nekoč rekel, da sedi ob [tem omizju kapital dveh milj ar d. I Nadrobno celega vsporeda ne bomo opisovali, zadostuj to. da je potekel čas s pripravljanjem novih toalet, z igranjem — gramofona celo popoldne, finimi večer-jicami in finimi damami. Vse to se je res godilo sredi najhujše toče svinčenk in ko je bil glad največji. En primer: Vojak, ki je umiral gladu, je bil naprosil prin-čevega kuharja, naj bi mu dal eno izmed tolikih svinjakih rebere, ki so se kuhala za visoko gospodo. Kuhar mu je dejal, da .bodo ta re-berca gospoda najljrže sama pojedla — in pet minut po-zneje so j bila na izrecno povelje njih habsburške visokosti vržena v bedenj za pomije, od koder so jih zriba-rili izglajeni vojaki___
To je fotografija habsburškega junaka.	j • ,
Jeruzalem je unikum ali posebnost v več kot enem oziru, a v nobenem mogoče v tako veliki meri kot v čudni mešanici verskih izpovedovanj, katera vključuje v svoje obzidje. Nobena stvar ne osvetljuje tega boljše kot dejstvo, da je bilo v septembru preteklega leta zaznamovati v enem *ednu tri praznike Novega leta.
V	soboto je bilo kopstovsko Novo leto in naslednjega pondeijka je prišlo na vrsto židovsko Novo leto. Naslednjega dne, 13. septembra, je bilo zopet Novo leto, — v tem slučaju perzijsko, na dan 21. niarca.
Predlagana ustanovitev židovskega narodnega doma v Palestini je vzbudila strahove v srcih številnih resnomislečih kristjanov in mohamedancev. DejsSo, da se je rekonstrukcij" židovskega naroda lotil bist veno krščanski narod kot sc Angleži, bi moralo imeti svoj iM-inek v smislu, da odžene take strahove. Prav tako pomirjevalen ueinek na nervozne mohamedanee bi moralo nadalje imeti dejstvo, tia je bil med najbolj navdušenimi zagovorniki r.ačrt* za ustanovitev židovske države v Palestini o katerem vprašanju se je razpravljalo na mirovni konferenci v Versailles, Emir Feisal, cn sam direktni potomec Mohameda ter sin arabskega kralja ali šerifa iz Meke.
Vsakdo, ki samo povprečno pozna zgodovino svete dežele, ve. <la je imela Palestina izza pradavnih časov privilegij vključevati v svojih mejah in skoro vedno v istem času, pristaše treh glavnih ver na svetu.
V	Jeruzalemu samem je približno 1^.000 kristjanov, deset tisoč v Hetlehemu, tritisoe v Jafi in par krščanskih vasi je tudi najti v
ckolici Jeruzalema.
Precej velika naselbina kristjanov, ki je arabskega izvora ter se poslužuje arabskega jezika, se nahaja onstran Jordana, prav posebno v Es-Salt. V Jeruzalemu je dvakrat toliko pravoslavnih kot katolikov in pretežna večina kristjanov v Judeji pripada pravoslavnim sektam.
Voina in revolucija v Rusiji sta izpremenili politiko krščanskega pravoslavja, v katerem je bilo preje opaziti vedno bolj in bolj tendenco, da se nagiba proti ruskemu kolosu. Veliko število vodilnih pravoslavnih duhovnikov se obrača sedaj proti grSkemu kraljestvu. Med sterilnimi lajiki pa je opaziti naraščanje ideje o krajevni pravoslavni cerkvi, neodvisni in osredotočeni v avtonomnem pravoslavnem patriarhu v Jeruzalemu.
Straženje svetih krščanskih prostorov j- bilo vzrok številnih sporov med številnim: krščanskimi sektami. Vlade pa so se posluževale teh sporov ter pospeševale z njimi svoje lastne politične interese. Dejstvo, da so imeli italijanski frančiškani več važnih pravic do svetih prostorov, kar se tiče katolikov, je prav posebno povzročilo številne spore. Poti mandatom pa bo Liga narodav imenovala posebno mednarodno komisijo za svete prostore, ki bo imela pravosodje v seh takih sporih ter jih reševala.
Ob istem času je bilo celih deset ali petnajst let pred vojno opaziti presenetljiv narastek nemške verske in politične penetracije — Nemška verska poslopja danes dejanski prevladujejo v Jeruzalemu \ mest t h. v bližini cerkve Svetega groba, je lnleranska cerkev Od-resenika. Nasproti takozvanim Damaščanskim vratom je nemški katoliški hospic. ki služi sedaj kot governersko poslopje za okra) Jeruzalem. Na drugi strani mesta se zgradilo katoliško cerkev v nemsko-romanskem slogu z nemškim denarjem. To, kar je danes vladno poslopje, sedež židovskega visokega komisarja za Palestino na Oljski gori, je bil preje sijajni nemški konvent ali samostan
Do prihoda angleških čet je imela vsaka aktivnost pod vzeta v Palestini, misijonarska ali vzgojna, zdravniška ali starinoslovska od državljanov ah podanikov katerekoli sile, z izjemo ameriškega naroda. kojega politična nedostopnost je imponirala celo Abdul Hamidu — za seboj kak političen motiv. Tekmovanje med raznimi verskimi sektami so pospeševale vlade v namenu, da izbijejo iz te~a politične vrednosti. To se ni zgodilo le pod krinko verskega delovanja tem-vec mosroce v še večjem obsegu pod krinko starinoslovskega ali arheološkega raziskovanja.
i Večina prebivalstva Palestine je mohamedanska, vendar pa ni ta večina nikekor istega plemena istih duševnih lastnosti, ali enotne organizacije. Narod zapadno od Jordana ne obstoja iz Arabcev, temveč 1? iz arabski govorečih ljudi. Pretežna večina prebivalstva obstoja iz felahov, poljedelskih delavcev, ki last u jejo zem ljo kot vaška zadruga ali pa delajo na posestvih sirskih efendi-jcv. V Gaza distriktu je večina prebivalstva egipčanskega izvora. V drugih delih dežele pa je opazni mešanico raznih plemen. _
Te ljudi so cela stoletja zatirali,' preobloževali in sekirali Turki, in še v veliko večji meri arabski jezik govoreči turški nižji uradniki j ter sirski in levantinski veleposestniki. Ti ljudje imajo le malo narodne zavesti, če je pri njih sploh mogoče govoriti o tem ter pozdravljajo z veseljem stalno ob-1 l:ko vlade, ki jim jamči primerno varnost ter mirno uživanje sadov' niih dela.
V Jeruzalemu predstavljajo Židie večino prebivalstva, kajti, glede števila presegajo vse moha-
medance in kristjane skupaj. _
Pretežna večina jeruzalemskih Zidov e>bstoji iz pravovernih Židov, ki so ali popolnoma posvečeni verskemu življenju, ali pa odvisni oel pravovernih. Ta razred Židov se ni do zadnjega časa vdele-ževal političnega življenja v mestu ali skupnega dela za organizacijo kolonistov. Izprva niso hoteli imeti ti Židje nobenega oprav-, ka z novoizvoljeno zbornico palestinskih Židov, ki se je sestala meseca oktobra preteklega leta. Niso mogli priti do soglasja z mlajšimi ter bolj liberalnimi židovskimi elementi glede vprašanja ženske volilne pravice. Končno pa so vendar šli na volišča, a so vrgli svoje glasove v posode, pri katerih ni imela opraka nobena ženska. V zbornici sami je bila pa dvorana tako jirejena. da je sedel pravoverni blok na skrajni desni-j ci in da ni gledal v smeri proti i par ženskam, delegatinjam, ki sol Bedele na skrajni levici.	J
Ti verski fanatiki so priseljenci Ghettov v ruskih, poljskih, odrskih in romunskih mestih. Skoro ves svoj čas prežiljajo s vrouče-va»;jem verskih stvari. Njih življenje je noosebljen srrogl verski predpis. Številni med njimi žive od milodaro ter v stanju umaza-nosti in zapuščenosti. ki kaže nezmožnost in lenobo. Otroci pričnejo v zgodnji mladosti študirati verske knjige. Njih telesni razvoj zaostane popolnoma na stroške telesnega razvoja. Najti je otroke v notranjosti zidov mesta, ki niso bili še nikdar izven zidov in ki n»so še nikdar v svojem življenju videli brezprimernega eara, s katerim oklene Jeruzalem vsakega {obiskovalca. Maloštevilne igre, ka tere poznajo ti otroci, obstojajo i iz iger v zaprtem prostoru. Vsled tega so ctroei v svojih dolgih su-,knjah, z zalizei ali "pajkeles", ;ki jim silijo izpod klobukov, ble-^limi obrazi ir. negotovimi koraki pravcati stari možje, zaostali v telesnem oziru.
V židovskih vaseh, katerih je več kot štirideset, poleg dvajsetih zadružnih poljedelskih skupin, žive Židje v čistih, dobrozerajenih hišah. Otroci, ki so zdravi, močni in narodno zavedni, govore in čutijo hebrejski. Očetje imajo svoje lastne kulturne naprave ter reprezentativen sistem organizacije na temelju e;'nke volilne pravice. Avtonomne zr.deve kolonij se nahajajo v rokah izvoljenega sveta in vse spore med Židi in pogosto tudi med ne-Židi rešijo židovska mirovna sodišča.
Tekom leta 1920 se je priselilo v Palestino nadaljnih 10.000 Židov. povečini i;, pekla vzhodne in centralne Evrope. To so prav taki pionirji kot so bili oni pred štiridesetimi leti, a nimajo takih n-godnosti kot so jih imeli oni, kajti nič več ni pre>ste zemlje, katero bi se dalo kolonistom na razpe>la-go.
j KOJAJX NAKOCAJTE SE wa
in oviewrprr t%w»im.p T* vn«
nr.ap f4RODA", NAJVSČJ1
mujam, _______
1
GLA9 NABODA. 5: APR. 1921
Moj doživljaj ▼ Mehiki.
Poroča M. MacMaines.
Nikdar nisem imel nobene želje, da bi obiskal Mehiko, a vendar je prišlo do tega, ker bi drugače razžalil .starega prijatelja, ki mi je v preteklosti pomaga i v marsikaterem oziru.
Bilo je v poletju 1915 in ravnokar sem prišel domov z nekega potovanja po Idaho. Našel sem brzojavko, katero mi je poslal Mr. Hounds, bivši zemljiški komisar Združenih držav v Utahu in kateri me je prosil, naj se čimprej mogoče oglasim na njegovem domu v bližini Coltona. Pozna) sem ga več let ter že večkrat napravil zanj par dolgih potovanj, kadar je bil sam preveč zaposlen, da bi sel.
Duii po »vojem prihodu na dom sem osedlai svojega konja ter odjezdil proti domu Mr. Roundsa, ki se je nahajal šestnajst milj proč. Posledica najinega sestanka je bila, da sem naslednjega dne odpotoval proti Querovobio, v državi Ponora, Mehika.
Moja naloga je bila ugotoviti natančni položaj v onem delu dežele ter ugotoviti, zak<tj ni čul Mr. Rounds že šliri mesece ničesar o superintendent Orinoto Silver Mints.
Severni del Mehike ni bil v onem času nikak varen prostor za belega moža, posebno ne za onega iz Združenih držav, a moja navodila so se glasila, naj storim vse, kar je v moji moči. ne da bi se pri tem izpostavljal prevelikemu riziku.
Vozil sem se z vlakom do Nogales, Arizona, le malo milj vstran od mehiške meje. Tam sem kupil konja ter vse potrebno, da preja-Jiain ostalo pot stoinp: tdeset milj do označenega kraja.
Preživel sem tri dni v Nogales ter nabiral informacije, ki bi mi bile lahko koristne na poti. Več kot enkrat .so me posvarili, da je skrajno nevarno iti daleč v mehiško ozemlje, a jai sem imel svoje načrte izgotovljene ter bil prepričan, da bom prišei dobro skozi.
Orinoto Silver Mines rudnik se je nahajal v gričevju Sierra del Nazaren pogorja in domneval sem, da bom lahko prišel tjakaj, če jaham pet dni, večinoma ponoči.
Pokrajina je bila taka kot sem je bil vaj<?n in vsled tega nisem mogel i/.grešiti svoje poti In to tem manj, ker je ležala moja pot naravnost proti jugu.
.Zapustil sem Morales ob desetih zvečer dne 28. junija. Nebo je bilo pokrito z oblaki in noč vroča in mrka. Potem ko sem jahal eno miljo izven mejita, seir pognal konja v galop ter jahal na ta način naprej miljo za miljo.
Ko se je pričelo daniti, sem poiskal mesto, kjer bi se lahko skril preko dneva in kj«*r bi se tudi moj konj JLahko pasel ter pil vodo. — Našel sem neko vdolbino, v kateri se je nahajala tako trava kot voda. Za samega sebe sem imel zadosti provijauta za par dni, a konj je moral skrbeti za svoj lastni živež.
Napravil sem potovanje iz Nogales v Querovobio v petih nočeh prav kot sem izračunal. Na poti sem se držal vedno odprte dežele ter jahal ponoči. PogGslo sem videl v daljavi ljudi na konjih, a nikomur se ni zdelo vredno nadlegovati me.
V Querovobio sem kupil nekaj zalog, nakar sem se napotil naravnost proti rudniku, ki se je nahajal štirideset milj proti zapadu. Pot je bila slaba in prepustiti sem moral konju njegov lastni tempo. ( im dalje sem šel, tem slabša je bila pot, dokler nisem zjutraj ob sedmih pri j ah al do urada rudnika. Celi prostor je izgledal zapuščen in vrata številnih barak sa orodje so bila 11a stežaj odprta.
Stopil sem s konj?, ga privezal k neki ograji ter šel v eno izmed poslopij. Vse je bilo razmetano naokrog in vse šipe v oknih so bile pobite. Sel sem proti uhedu v rudnik, a ga našel skrbno zabitega. — Vse je izgledalo, kot da se v rudniku ni delalo že več mes.ecev in vsaka koča je bila zapuščena. Po završeni inšpekciji sem napravil majhen ogenj, napojil konja ter si nato napravil zajutrek, obstoječ iz špeha, kruha in kave.
Ravno ko sem poslal po grlu zadnji požirek kave, sem za cul za seboj neki mehki glas. ki je rekel:
—	Senjor naj hitro dvigne roki, — hitro!
Ozrl sera se hitro uaokrog ter zadledal cev avtomatične pištole, na merjene na mojo glavo. Pištolo je držal v roki precej čedno iz-gledajoč Mehikanec, star nekako trideset let.
Vprašal sem Mehikanca, kaj namerava storiti z menoj. — Sedite in čakajte, — je odvrnil.
Skušal sem pričeti z njim pogovor, a brez uspeha. On ni hotel i/pregovoriti nobene nadaljne besede. Molče sva sedela mogoče pol ure in roka, ki je držala avtomatično pištolo, s/; ni premaknila med tem časom niti za en inč.
Ravnokar sem hotel vprizorki drugi poskus, da ga spravim v pogovor s seboj, ko sem začul peketanje kopit, prihajajoče z zapad-r.e strani in par trenutkov pozneje sem zagledal tolpo osemnajstih ali dvajsetih Mehikancev. Vodja je bil človek, star nekako štirideset let, sedeč na krasnem konju. Prijahai je prav <fo mesta, kjer sva sedela jaz in Mehikanec in nagovoril me je v dobri angleščini:
—	Kaj delate tukaj pri Orinoto Mines, senjor? — me je vprašal.
Ker ni bilo ničesar prikrivati, sem mu s par besedami povedal zakaj sem prišel in odkod.
Mehikanec me je nato informiral, da je bil superintendent ubit red štirimi me.seei in da je bil rudnik nato z ar t. Rudarji so se s svojimi družinami preselili drugam. Rudnik sam je kon£iscirala meliška vlada ter poslala na lice mesta kompanijo Rurales ali orožnikov. — On je bil kapitan teh Rurales ter rekel, da ne trpi nikogar v bližini rudnika.
Vprašal sem ga, če me namerava pridržati kot jetnika.
—	Ne, — je odvrnil, — vi ste prosti ter lahko greste, kamor hočete, vendar pa glejte, da ne padete v kremplje handita Pietro Pere-za, ki ne bo z vami tako popustljiv kot sem bil jaz.
Prosil sem kapitana, naj mi vrne revolver, a tega ni hotel storiti. Spal sem v senei do solnčnega zatona, nakar sem se vrnil v Querovobio, kamor sem dospe: zgodaj zjutraj naslednjega dne.
Ko sem se mudil v Querovobio sta mi bjla vedno za petami dva domačina, a ko sem odredil vse potrebno, tla. zapustim vas v oni noči, sta izginila. Prepričan sem bil, da mi nameravata slediti in sklenil sem, prekaniti jih.
Malo pred odhod« m sem ael v neko majhno prodajalno ter kupil tam star žakelj ter nekaj vrvi, kar je stalo cel ameriški dolar. — Ker nisem bil oborožen ter stoinpetdeset milj od dežele strica Sama, »ein se moral bolj zanašali na zvijačo kot na kruto silo.
Tekom dneva sem v navzočnosti obeh. Mehikancev večkrat rekel da nameravam zvečer odpotovati proti severu, a ko je prišla noč sem lel ua južno stran vasi, spravil konja v neko zaseko ter čakal pol ure dp vidim, če mi kdo sledi. Potem sem vzel nož ter razrezal vrečo na Štiri kose, katere sem privezal krog kopita konja, tako da bi se ne culo nobenega odmeva, kadar bi konj stopal po Udih tleh.
Nato sem povedei konja za celo miljo proti jugu, kjer sem se vstavil ter čakal nadaljne pol ure, da vidim, če mi kdo sledi. Ker ni bilo nikogar, sem mislil, da sem varen.
Napravil sem polkrog okrog vasi ter bil cb polnoči že na poti proti meji. Ko je napočil dan, sem že dremal v sedlu, kajti bil sem ua nogah ze šestintrideset ur. Naše! sem dobro skrivališče sredi skupine pritlikavih hrastov, a na tem mestu ni bilo nobene vode, katero dhra jaz in konj nujno potrebovala.
Snel sem s konja sedlo, konja privezal tako, da se je lahko pasel dkrog, a jaz sam sem legel na tla ter takoj zaspal.
Rezgetanje mojega konja me- je zbudilo in skočil sem pokonci. Konj redkokdaj rezgeče, razen če čuti druge konje v bližini Pogledal sem skozi grmičevje ter videl tolpo petdesetih. Mehikancev, ki se j* bližala mojemu skrivališču. Bila je to prava tolpa razbojnikov. — Vsi so b^. težko oboroženi ter na dobrih konjih, a vsi razcapani in
mhmmt	* * 1 1 *
Ko sem zapazil voditelja, sem se takoj spomnil svarila kapitana
k ■ . .... . i
NA STBADALNX STAVKI.
Na sliki vidite italjanskega anarhista Malatescc, ki je v Italiji zaprt ter je izjavil, da toliko časa ne bo zavžil nobene hrane, dokler ga ne izpuste iz ječe.
Iz Jugoslavije.
Zanimive aretacije v Zagrebu.
Tz Zagreba poročajo: Nedavno je bil tukaj aretiran bivši državni pravdnik Accurti in njegova soproga ter še nekatere druge o* sebe radi protidržavnega delovanja. Pred kratkim je bil aretiran pri prehodu preko Drave človek, o katerem se je izkazaJo, da je rodom Čeh z imenom Havelka. Aretiran je bil vsled suma špijo-naže in je bil odpravljen v Zagreb, kjer so ga zaslišali. Pri njem so našli pisma za barona 1/epela v Samoboru in za neko osebo v cementni tvornici v Podsusedu. Priznal je, da je prišel iz Madžarske, da prevzame pisma od gospe Aecurtijeve in da jih odnese v Budimpešto, dalje tudi, da se peča s espijonažo in da sta ga na Hrvatsko poslala madžarska kapitana Pekle ve in Horvat; Pri njeon so natpi madžarski zemljevid okolice KapoSvara. Preiskava je dognala, da ima družba v Bu-
dimpešti in v Zagrebu svoja gesla za spoznavanje. Redarji so spremili Havelko in gospo Aceurtije-vo, da bi dobil od nje pisma, po katere je prišel, gospa pa ga je prosila, naj pride drugi dan, ker ji njen mož sporoča iz Belgrada, naj počaka, ker ima zelo važne informacije, da jih pošlje preko Drave. Drugi dan so redarji zopet pripeljali Havelko k Accurti-jevi, ki mu je v prisotnosti profesorja »Šuflaja diktirala pisma politične vsebine za madžarsko vlado. Ko je odhajal, je opozarjala gospa Accurtijeva Havelko, naj bo oprezen. Ko so Havelki !vzeli pismo, so konstatirali, da je J to prazen list papirja, pLsan s ke-, mično tinto. Pismo so nato razvili kemičnim potom ter je bil v njem v nemškem jeziku očrtan politični, igospodarski in vojaški položaj Jugoslavije. V zvezi s t eni pismom se je izvršila aretacija vseučiliškega profesorja ŠuHaja
ter drugih 12 oseb. Med njimi se nahajajo dijak Milan Galovič, brivee Stronimer. ki je priznal, da je po Galovičevem naročilu vodil dobrovoljce na Madžarsko za Horthyjeve legije. Preiskava je dognala, da je bila glavna črta za prehod madžarskih agentov Zagreb, Dunaj in Budimpešta. Iz Madžarske pa so prihajali preko Medjimurja in pri Osjeku preko Drave.
Nemška odškodnina na živini.
Tz Belgrada poročajo: Objavljena je konvencija, ki so jo sklenili zastopniki zaveznikov, po kateri mora izročiti Nemčija zaveznikom v roku šest ill mesecev 30 tisoč konj, 60,000 bikov, krav in volov. 30.000 molznih krav in 125 tisoč ovac. Reparacijska komisija je določila, da dobi Srbija od tega: 10,600 konj, 17,S00 volov in krav ter 52.000 ovac. Ostanek si razdele francoska, angleška, belgijska in itajjanska vlada. Rok šestih mesecev -poteče dne 1. maja 1921. Do tega due mora vsaka država prevzeti svoj del. Predaja živine se prične takoj, ko dospejo na Nemško delegati in eksperti zainteresiranih vlad, ki bodo morali urediti tudi vse potrebno glede transporta in prehrane ter zdravstvenega stanja živine. Z o-zirom na konvencijo se je Nemčija obvezala, da bo skrbela za krmo in prevoz živine do svoje meje. Od tam pa bodo skrbele za prevoz zavezniške države vsaka za svoj del živine. Konji, ki jih dobijo zavezniki od Nemčije, so ardenske pasme, krave in biki so siementhalskega plemena in ovce rnerinske pasme. Če se živini ne zagotovi potrebna hrana in če se ne prične s prevažanjema pravočasno, preti nevarnost, da živina pogine. Za prevoz konj bo treba 25.00 železniških voz. Zrli se, da je najbolj ugodna pot za transport od Regensburga po Donavi. Za jugoslovanske delegate, ki bodo imeli nalogo, da prevzamejo živino na Nemškem, bodo imenovani uradniki pri prometnem vojnem in poljedelskem ministrstvu.
Leg ar v Medjimnrju.
V Medjimurju se je pojavil le-gar, vsl?d česar so odpadli nekateri semnji, posebno oni v Čakov-ou. Potovanje v Medjimurje je dovoljeno samo z zdravniškim spričevalom.
Saj veste, da človek je slaba
stvar,	<
kdor se mu dobrika, lahko
premaguje, med svetom čfščen je največji slepar.
Fran Levstik.
NAZNANILO
rt	•.	yf	,	<,
Bančni oddelek države New York je dne 23* novembra 1920 inkorporiral
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St, New York
Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna.
Osobje je ostalo staro in ima zveze secUu bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah.
Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bedo ro-naprej požirali z& denarna po$ilja-tve v staro domovino ali potne listke naj se gta*e:
Frank Sakser State Bank
Za nntif kap&* j* polno vplafen* rata $150,000.00 in *L=ec
Kapital $100,000. Rezervni sklad $50,000.
Za Frank Sakser Stala Bank .
frank sakser* predsednik
? l
Utirale s: — Pazite, da ne padete v kremplje bandita Pietro Pereza, kajti on ne bo tako popustljiv napram vam kot sem bil. jaz.
Pojasniti moram, da je bil Pietro Perez mestic, napol Mehika- j nec in napol Indijanec in da je bil v svoji mladosti peon, a maloj manj kot suženj. Zbra1. je krog sebe tolpo ljudi iz najnižjih krogov prebivalstva ter pričel tekom poletja 1914 terorizirati severni del države Sonore s svojimi drznimi napadi ter številnimi umori. O njem I sc je glasilo, da ni nikdar odpustil pobenega jetnika brez odkupnine. Če ni prišla odkupnina, so odvedli jetnika na prosto ter ga ustrelili, njegovo truplo pa zakopali v nepoznan grob. Perez je znal razen španščine tudi angleščino, francoski in nemški, a tu se je končala njegova vzgoja. Ni znal niti citati, niti pisati.
Prhanje mojega konja me je izdalo in v par minutah sem bil jetnik. Načelnik tolpe je bil, kot sem se bal, v resnici Perez, a vse, kar sem mogel spraviti iz njega, je bilo:
—	Govoriti hočem z vami zvečer.
Potem ko so mi rvezali roke na hrbtu ter mi privezali tudi noge j na stremena, so se bonditi napotili v severo-iztceno smer ter jahali j približno do desetih, ko smo dospeli do neke vasi. ki je obstojala približno iz tridesetih hiš, napravljenih iz adobe ali na solncu posušene |ilovice. Tam so me odvezali ter mi dali jedi in piiate. Spravili so me j v majhno sobo v družbi dveh članov roparske tolpe ter mi vzeli tudi konja.
Naslednjega dne sem dobil dvakrat jesti, a nisem smel zapustiti sobe. Nekako ob osmih je prišel Peiez ter mi stavil številna vprašanja, med katerimi je bilo naslednje najbolj važno:
—	Ali imate kaj denarja?
Rekel sem mu, da ga nimam, da pa lahko Oobim tisoč dolarjev in ne več, če bi mi dal par dni časa.
Privolil je v to, da čaka osem dni. Če pa bi denar ne prišel v tem času, je rekel, da me bo dal ustreliti. Nisem imel nobenega namena, da bi poskušal dobiti denar, a hotel sem imeti osem dni časa, kajti prepričan sem bil, da se mi bo posrečilo pobegniti davno pred tem časom, seveda le v slučaju, da bi me ne zvezali. Da ukanim Peresa, sem napisal pismo na Mr. Roundsa, v katerem sem ga prosil, naj pošlje denar takoj, če mi hoče rešiti življenje, a pismo sem naslovil na neko mesto štiristo milj preč od kraja, kjer je bival Rounds ter vedel vsled tega, da ga ne bo prejel. Če ne bom mogel pobegniti iz krempljev teh nevednih tolovajev v osmih dneh, sem si mislil, potem zaslužim, da me ustrele.
Ti lopovi so imeli prav poseben način, kako zadržati svoje jetnike, ne da bi jih bilo treba zvezati ali zapreti ter je obstojal v tem, da so jim odvzeli klobuke in Čevlje
Preko dneva so me pustili v koči ter sem lahka delal, kar sem hotel, a ponoči sta me stražila dva moža, in sicer prvi do polnoči, drugi pa od polnoči do zjutraj.
Štiri noči so potekle na ta način in že sem pričel misliti, da ne bo nikdar prišla prilika za beg, ko sta v peti noči moja dva stražnika prinesla s seboj v kočo več steklenic mescala, one znane mehiške pijače, katero se vari iz kaktusa. Ponudila sta mi piti in delal sem se, kot da pijem, a niti kapljica ni prišla v moj želodec.
Govorila sta in pila celi dve uri ali več in ko so bile steklenice prazne, je eden izmed banditov legel ter kmalu trdno zaspal. Drugi je sedel še nekaj časa na nekem praznem zaboju ter neprestano kadil cigarete. Končno je vstal, stopil k mestu, kjer sem ležal jaz ter me sunil s čevljem v rebra. Mislim, da je hotel vedeti, če spim, in vsled tega sem le zagedrnjal. Očividno je bil zadovoljen, kajti šel I ! je proti vratom, jih odprl ter šel ven.
Čakal sem eno uro in ker se v tem času ni vrnil, sem vstal ter šel k vratom, da vidim, če so zaklenjena. Niso bila. Odprl sem jih toliko, da vidim ven ter zapazil svojega stražnika, ležečega s hrbtom proti zidu hiše, v trdnem spanju
Poslušal sem njegovo globoko dihanje ter prišel do sklepa, da se ne bo tako kmalu zbudil. Vrnil sem se ter se približal Ležišču speče-Igi Mehikanca. Pritipal sem se v temi do puške, ki je ležala poleg Mehikanca. Prijel sem jo ter udaril spečega stražnika z vso silo po glavi. Nato sem skočil nazaj, pripravljen na boj za slučaj, da bi se srražnik zunaj prebudil. Sum udarca pa ni bil dosti močan, da bi prodrl skozi njegove možgane, omamljene od mescala.
Hitro sem šel nato z roko preko telesa svoje nezavestne žrtve, jVzel njegov pas s patronami ter čevlje. Vse to sem potisnil pod paz-jduho ter se splazil skozi vrata, mimo spečega stražnika ter ven, na rob vasi. Tam sem si privezal pas ter obul čevlje,, ki pa so bili premajhni ter me tičali. Nato sem se ozrl naokrog, da vidim'stražo, ki se je morala nahajati nekje, a nikogar nisem mogel opaziti. Prost sem bil, da lahko grem kamorkoli hočem, a le peš, kajti dobro sem vedel, da mi ns bo mogoče polastiti se konja.
P.očasi in previdno sem odšel ven na prerijo in potem, ko sem prišel na varno razdaljo, sem jo ubral hitrih korakov v smeri proti severu.
Kolikor sem mogel soditi, sem se nahajal približno devetdeset milj od Nogales in pot v splošnem ni bila slaba. Edina prilika, da p<>-tujem tako dal^č, je obstojala v tem, da hodim ponoči in da se skrivam preko dneva. Vedel sem, da bom lahko dobil vode ua poti, a vprašanje hrane me j-.? precej vznemirjalo. Še vedno sem imel puško, katero sem vzl svojemu stražniku, a streljati bi ne pomenjalo nič drugega kot izzvati zasledovanje in novo zajetje od strani banditov.
Od moje prejšnje lastnine mi je ostal le žepni nož in par užiga-lic, katerih moji zavojevalci ali niso videli, ko so1 'me preiskali, ali pa jih smatrali za nekoristne stvari. y resniei pa sem ihoral biti Hvaležen, da so mi pusti tolko.
| Nisem se hodil dosti milj, ko so pričele meje noge protestirati proti temu, da jih zapiram v tako tesne čevlje. Kljub temu pa sem j šel naprej, dokler niso postale bolečine naravnost neznosne. Vsled jtega sem sezul čevlje ali škornje ter odrezal skoro ves vrhni del. — ; Pustil sem le toliko, da so se držali podplati skupaj z gornjim delom. Na ta način mi je bilo mogoče hoditi naprej, dokler sem se mogel izogniti bodečemu kaktusu, ki je rasel vsepovsod.
Ostali del noči sem šel naravnost proti severu ter se ravnal po zvezdah. Ko je napočilo jutro, sem premeril približno petnajst milj. i Ko je izšlo solnee, sem se pričei ozirati okrog^ da najdem kako j skrivališče. Nekoliko pred seboj sem zapazil skupino pritlikavih j smrek in v upanju, da najdem tam vodo, sem pohitel tjakaj, a našel j le ush arroyo ali studenec.
j Spal sem pod smrekami nemoten preko večine dneva in ko je zašlo solnee, sem se napotil na drugo nočno potovanje. Bil sem tako lačen kot žejen, a sem bil prepričan, da bom gotovo našel vodo in hrane naslednjega jutra, če bom le vztrajal še to noč. j Nekoliko pozneje v noči sem prišel do majhne vode, kjer sem pil ter si umil noge, ki so mi takrat že pričele strašno otekati ter bi-(le sploh v žalostnem stanju vsled neprestanega stika z bodicami kaktusa. Sklenil sem ostaii tam do naslednje noči, kajti bil sem popolnoma izčrpan.
j Ko je izšlo solnee sem se napotil ob vodi navzgor ter spoznal, da je na mestu dosti veveric. S palicami in kameni sem ubil tri, jih dal iz kože, opral v vodi ter spekel nad majhnim ognjem, j Ker so bile moje noge strašno razboljene, sem prišel le počasi :naprej in šele v peti noči sem pričel misliti, da se nahajam v bližini fl-eje. Z izjemo nog nisem bil v tako slabem stanju, čeprav je moja hrana obstojala izključno iz mesa veveric, odkar sem zapustil mehiš-(ko vas.
j. v v jutru šestega dne, ravno ko sem se pripravljal, da ležem k počitku, sem videl nekega jezdeca, ki je prihajal naravnost proti mo-jjemu skrivališču. Ko ?e prišel bližje, sem v svoje, veliko presenečenje ;spoznal, da je bel človek. Poklical sem ga ter vprašal, v katerem deli« dežele se nahajam.
i Informiral me je. da sem v Arizoni, šest milj od mehiške meje j ter dvajset milj iztočno od Nogales, Ariz. Nato sem mu jaz povedal svojo povest in povabil me je na svojo renčo, oddaljeno le tri milje proč. Tam mi je dal na razpolago konja in spremljevalca, da privede konja nazaj.
V Nogales sem brzojavil Mr. Roundsu in par dni pozneje sem dospel v Colt on ter podal svoje poročilo. Polcžaj v Sonori je bil tak, j da ni mogel noben rudnik obratovati in Orinoto lastnina je bila izgubljena, vsaj začasno.
Ta dva tedna v Mehiki sta mi zadostovala za celo življenje in prav nobene želje nimam še kdaj videti Mehiko od znotraj.
_ CLAŠ NARODA. 5. JlPR. 1921
Kramarjev študent
Oče Kramar je bi! premožen
kmet, dobrega srca in poštenega značaj«. Svojim sosedom je vedno rad pomagal, bodisi z dobrim »vetom, bodisi z gmotnimi sredstvi. Vse tfm je Ijtvbilo in spoštovalo. Pa tudi v njegovi h&i je bival mir božji. Le neki j je včasih očetu Kramarju zatemniio jasno
•'•t*lo, namreč skrb za edinega »in«
Mihca.
Saj ni bil hmlibeu ta Mihec, prav gotovo ne, toda lahkomiseln in brcifibrižon do skrajnosti. Oče ga je včasih zaradi teh slabosti kaj ostro prijel, toda prevelrka mrtet ina ljubezen ga je znala marsikdaj zakriti pred očetovo s.trojfost jo.
Ker je Kramar uvidel, da za-hteva s*edanji čas tikdi <*j kmeta mnti^o več izobrazbe, kakor pa je to Uilo potrebno zh časa njegove ju adost i, zato je sklenil, poslati
na j hi dovršeni ljudski ko} i ta nekaj let v mesto, da hi pridobi potrt bn»- znanosti. s katerimi bo' kdaj	r>Hapr«lar lahko koristil"
M*la in svojim maaniom.
lu MiW yr moral r u^hto. Pri { «<llio*la »i jr mati br cala uri. in* tudi Mihce *e je grdo držal. Oč«| |« * jf |wmiB<. riamioai p»#ri-! nil -ma v v«»z in d*-jai :
•V d-i a j tu i It D<-WBBo^ti! skrajftji č*» da <Umo fanta za iwkaj «'-a*a uwd tuj»~ lj jdi. Kdor ue pride nikoli izpod domače ».trehe. je navadno slab irotipcalar, ker mu manjka znanja in izkušenj. Zap^auii si t«»!T'
In Kramar j»- udaril f»o konju.-
< Kl*J»-j jf Mihee postal *tud*-nt. V za*Vtktl se j«* počutil silno ut>-sre. nega in zapuščenega, kajti pred v*em je bridko jKtgreaa! I ju-' bo mater in svoje vaške sovrstnike. A ftčaM<nua je nekoliko vdal. videč, da ni d#iigaee. Ker je bil dobre trlave in ker se je bal očeta, se je toliko potrudil, da je svoje študije za >do vedno izdela val. če- ' ravno je kljub temu njegov profesor očetu Kramarju večkrat bridko potožil, da je sinko včasih zelo muhast in raztresen.
Kakor pa vse mine na svetu, tako je minula tudi doba Mihče-vih študij in tedaj se je kot šestnajstleten mladenič vrnil na očetov dom.
Toda S4*daj te je bilo težko pri- ' vaditi dela in na inc4ikih rokah so se mu »{Mičetka pojavljali krvavi žulji. Materi se je njen ljubljenček v srce smilil in večkrat je nairovorjala moža. naj mu nekoliko prizanaša z delom, toda oče je bil v tem ozira neizprosen. Vedno ga je jemal 4 seboj in bodril.
"Ije pogum. Mihec! Roke se ti bodo kmalu utrdile in žuljev ne bi »š čutil več. Le poglej moje ro-, ke I Kožo imam trdo kakor rog. Žulji so kmetova čast. Kmet brez žuljev, pehar brez dni."
No, teiuu bi se bil končno naš Mihec že še vdal. Ali nekaj drugega je bilo. kar inu je mešalo pamet in ga z neznansko silo vleklo nazaj v mesto. Mihee se je namreč v mestu zaljubil v petnajstletno uradnikuvo hčerko Magdo. fK-e Kramar ni k sreči o tem vedel ničesar, vedelo in čutilo je pa to toliko bolj ubogo Mibčevo srce. Pb ko bi se mogel revež vsaj k kom pogovorit o tej delikatni zadevi. Ali na kaj takega seveda ni bilo misliti, kajti bal se je že itak, da oče ne izve. •
Kadar se je oče odpravljal v mesto, je Mihec vselej prosil, naj ga vzame s aeboj. Upal je namreč, da se mu tako posreči, videti vsaj za nekaj hipov »voj ideal. AH oče mu je prušnjo vedno odločno odbil, češ, čemu bi oba za-mujevala delo, Mihec da bo že še lahko šel, kadar mu bo treba.
Mihee pa je trpel, zdihoval in v svoji nesreči inarsikako delo izvršil narobe. Zelo rad je bi! sam, sedaj namreč se je dalo najlepše razmišljati o dražestni Magdi. Zato je takode ob jasnih nočeh, ko «0 drugi že spa val i, čestokrat blodil po vrtu, držeč roko na nesrečnem srcu. Toda kakor ras vidimo tz mnogih pesmi, je imela luna ie od nekdaj na zaljubljenec mogočen vplie; in tako se je zgodilo tudi z Mihcem. Mihec je zlezel na Pegatza, postal pesnik in zlagal čudovito krasne pesmi, poli veeetie seveda vse Magdi.
Izmed vseh prostorov mu je pa za pe^ai kovanje najbolj godil travnik soseda Jakliča, ki se je j nahajal doli pod testo. Sredi travnika je rt al precej globok tolmun, katerega je obtcroSala visoka, močtifai-tun. -To travo je
smatral Mihec za najvarnejše pribežališče za svoje poetične vaje.
Bilo je nekega jasnega večera. Polna luna je -kraljevala na nebu in milo obsevala vso okolico. Na-feega poeta ni vzdržalo doma. Hitel je k'tolmunu. Oh m tam, kolika krasota! Na nebu lunica in v tolmunu zopet druga lunica, pa tako lepa, kakor bi kukala skozi zrcalo. Dve luni za Mihca, joj, to
je bilo seveda preveč, njega je že ena zmedla dovolj.
Toda — pst — kaj je to? Ali ni eul neke pritajene stopinje? Ne, nič ni, to se mn je najbrže le zdelo.
Ko se je naučil krasote, ki se mu je nudila iz tolmuna, se je zvalil vznak po travi, dejal roki pod glavo in Pegaz je začel brcati. V s v est i si, da ga ne čuje nikdo. in poln prekipevajočih čustev, je začel glasno vedi hat i:
"Luna bleda — bleda luua
se areali sred tolmuna.
pač ne čuti bolečine.
ki prodira mi v globine.
Ko bi* vedla. Meda luna,
kaj jaz rev — —"
"Trsi«) ziodj«-v! Torej ti ti-* sti "gunevet*. ki mi uodi liačit travo m delat šk««do. Vendar sem te dobil! Mar ni dovojj. da že itak vaako leto zkniiiu era* koso nad to močvirno travvf In sedaj se še ti valjaš tu. nesnaga. t akaj. jaz ti pokažem 'bledo luno*!'*
Smrtno prestrašeni Mihee je •kočil kvišku, a še je bumf, bmnf padla .Jakličeva debela gorjača čer nje-gma ple*'-a. Vnovič je zavihtel razjarjeni Jaklič, toda sedaj se je pr>et »» toliko zavedel svojega položaja, da jo je od k uril kakor zajec proti domu. I^isnpi-haj<»č domov, je planil v svisli in se zaril v seno. Od silnega strahu je \so ljubezen do izvoljene Magde pustil v tolmunu. Vrhu tega ga je bilo tako sram. da si je kar v šopih ruvai svoje goste kodre, -loj. kaj bo. če Jaklič to vse pove ljudem. Že jutri se mu bo smejala vsa vas.
Toda Jaklič je bil mož in je molčal. Morda se mu je fant vseeno nekoliko smilil, morda pa tudi
ni hotel, da bi paglavci zasmehovali s-ina tistega moža, ki mu je že večkrat dobro storil.
Mihec je bil Jakliču — kljub temu. da ga je parkrat udaril — srčno hvaležen, obenem pa tudi ozdravljen. Prišel je do spozna-' nj*,. da je vse. kar je ijočenjal.1 bila le blodnja nezrelega mladeniča. Odslej se je resno poprijel
dela.	i
,	1
Dane« očeta Kramarji ni več med živimi. Namesto njega gospodari njega vrtilen naslednik, sin Mihec. Nedavno se je poročil z neko pridno kmetsko deklico in srečen je ž njo. Kakor nekdaj njegov oče, tako tudi on vedno pomaga svojim sosedom. In kadar je izredno dobfe volje, kaj rad pove. kako je bil takrat, ko je ob Jakličevem tolmunu zadnjikrat rotil "bledo luno".
I.;
Na dunajskem mednarodnem sod-' alističnem kongresu
zastopajo srbo-hrvaško socialistic-no stranko sodrugi: Dragiša Lap-čevič, Živko Topalovič, dr. Dragl-
Curie Bormisa in dr. J. JakšiČ. S. Nedeljko Katanin, ki bi tudi moral odpotovati, je bil vsled bolezni v rodbini primoran ostati doma.
Mati.
Zložil Vekoelav Remec.
k
Skoz veje žalujočih vrb zre plaho mračno nebo, po strugi temne, skrivnostne vod« brez suma dalje gredo...
•Jaz gledam jih. .. Plaho je src, težak mojih misli tok —: moj Bog, kaj sem sedaj, kaj bom žel,
kaj sad bo mojih rok?
Bodočnost, ki vanjo sem upal
nekdaj, iz dalj tiho strmi,
Itak tiho, tak plašno vame strmi kot par umirajočih oči___
Sedanjost na srcu leži težko kot v sanjaii spomin grenak, iti profflort nedosežna vsa kot v polju za nuroo mrak...
Iz Slovenije*
Obsojen poštar.
I Pred okrajnim sodiščem v Škofji Loki je bil obstojen radi žaljenja časti na 100 kron .globe Ivan Rabie, poštar v Gorenji vasi, ker je 28. novembra lani pred Društvenim domom na Trati člane orlovske organizacije psoval s "čukarji" in "čuki".
Umrli so v Ljubljani:
Marija Marolt, bivša smžkinja, hiral k a. 73 let.
Matija Kune, strokovni učitelj 111 posestnik, 68 let.
it arija Zavrl, vdova vlad. blag. ofieijala, 82 let.
Josip Poznik, kaznilnični paznik v pokoju in krojač, 68 let. (
Tatvina iz maščevanja.
Uršuli Pavčič iz Sostrega je bila ukradena, ko je šla k maši, iz zaklenjene sobe vsa obleka in vsa posteljna oprava. Ostalo ji je samo to, kar je imela na sebi. Sum j pada na neko os^bo. ki je že lani , ukradla imenovani nekaj obleke. ] pa so ji prišli na sled in je mo- , lala vrniti. Skoro eotovo je seflaj , to <iorila iz maščevalnost!.	,
i
Noben je sanj ne se briga.
V	Ljubljani se je proti večeru j priplazil k branjevskim ««jni- i
•	am mal deček. Vzel je osem po- < um ranč in nekaj sladkih datljev. Noeni čuvaj «*a je prijel in oddal . pol ie i ji. Fantek je pripovedoval: i "l^ačen sem bil. pa sem kradel. ■ Mati je v Imlniei. «»ee pa v fttntil- • ni je. a zame *e nič ne briga."
1
Mesto pred altar v sapor.
Ljubljanska polieija je v pre«o- < čišču Kolodvorske uliee aretirala i Franca Cerjaka. Na Jesenicah je otoljubil samski kuharici Ivanki i Oregorčičevi zakon in je na ta na- i čin izvabil od nje 6886 K ter nato < pobegnil z izgovorom, da gre na ' štajersko orehe kupovat, lr.poao- 1 dil si je tudi 1500 K vreden rjav sirknjič pekovskega jiomočnika Antona Petača.
Nenavadna tatvina.
Kmetici Poloni Dimičevi iz Ilovice se je na Krekovem trgu v Ljubljani splašil kouj z vozičkom. Dirjajoč po ulici je prevrnil voz lu z njega je padel velik lonec masti z 12 kg. vredne 1000 kron. Mast sta pobrali dve ženski in jo. lepo odnesli domov. Policija ju ui mogla izslediti.
Smrtna kosa.
Dne G. marca je umrl v Uricah
*	; i Smledniku župnik v pokoju in duh. svetnik Jernej Ramovš v starosti 79 let. Njegova zadnja služlia je bila v Poljanah nad Škof jo Loko, kjer je pastiroval ■ nad 45 let.	j.
V	Vodmatu je umri Kristij En-! gel man. nad učitelj v pokoju, oče Zmagoslava Eftgelmana Tuhinj-' skega.
Na Črešnjevcu pri Slovenski Bi-, strici je umrla gostilničarka in posestniea Ana Krešnik v visoki tarosti 75 let. Pokojniea je uii-; vala spldšen ugled in bila od vseh; spoštovana.
i lz Jarenine poročajo: Spremili :.-mo k zadnjemu počitku Ignacija Schlangerja. Pokojnik je bil steer; nemškega rodu, toda mirnega m nad vse poštenega značaja, kakrš-. nih je Ie malo. Pri vsaki priliki, kjer je bilo treba podpirati kako^ dobro stvar, je bila njegova družina vedno na svojem mestu. Bil j i je naš zvest somišljenik, ki je, da»t Nemec, vedno poudarjal, da je -brezznačajnež, kdor sata j i svoj jezik. Takim značajem naj slede vsi nied nami bivajoči Nemci!
Hove ftelemire
Ljubljanski inšpektor državnih železnic je predložil v Beograd načrt za zgradbo novih železnic, in sicer Brežiee—Novo mesto in j Straže—Vinica—BrocL Ker bi bilr obe železnici tudi velike strate-gične (vojaške) važnosti, je upati,
da bo načrt odobren. _|
^■b- j
Cinkarni v Celju
j je dovolil minister, da «me izva-ižati cink, cm kaste
piosče in ein-tkov prah brez carine, km davka1 I na poslovni promet m brez zava-jrovanja valute. Ker je sedaj sto->rila vlada
svojo dolžnost, je upati, da bodo storili tudi delavci svojo in da bodo več delali ter manj zapravljali, da bo to državno pod-' jet je vendar 2e enkrat v korist državi, ker drugače je bolje, da &e pedjetje ukine.
Tekstilna tovarna Kune ft Co.,
ki je obstojala lin iHtnaju že 85 let, se" je preselila z vsem inventarjem v Ljubljano, kjer prične skoro z izdelovanjem sukna.
Sanka v Kočevju.
V	Kočevju se ustanovi trgovska in industrijalna banka k začetnim ke^ talcxm 5 miljonov kron. Ta glavnica pa se bo mogla zvišati na 20 miljonov kron.
Zan.mttnje Nemcev za Jugoslavijo.
V	Strn isču pri Ptuju grade, Ne mei (iz lajha) skupno z našimi j kapitalisti tovarno za vagone. Te dni pa je prišla v Zagreb skupina' nem-kih inženirjev, ki se pogaja' z našimi finančniki glede osnove' večih tvouiie v zagrebški okolici.
__ Nemci o Jugoslaviji.
Li*t "Keramische RuiuLsehau". ki izhaja v Berlinu, piše v uvodnem članku o gospodarskih razmerah Jugoslavije, flankar pravi, da je postala po vojni Jugc.-lavija dežela, katere izvoz ho še velike-•« pomena. Nemška industrija mora imeti po vsej državi svoje za*t« priške. Ker je Jugoslavija v prvi vrsti aerarna država, zato bi mogla zamenjavati svoje pol je-drKke pT'delke z nemškimi industrijskimi pridelki. Prebivalstvo Jug* sla v i je je marljivo in teži za napredkom, viiji uradniki pa so spretni in nep«»dkup!jivi. Jue»>-' Navija ima iy.lH»rno luko v KM'»-iu. Pf»če!ki industrije se opažajo posebno v Zagrebu in v Sloveniji. V vsem prevladuje vtisk. da je Jugoslavija gospodarsko z.lrava in marljiva dežela, ki ima lepo bcd<"čno^t. če se l»o mogla mirno p^dktičiio razvijati. — "Kmetijski 1L*1?" dostavlja k temu: Tako sodijo Neinei. seveda »mi iz rajlia.
0	nas. Pri nas >pa ni zabavljanja ne konca ne kraja. In kdo zabavlja? Tisti, ki ne dela ter je kriv( vseh današnjih neprilik.
Za nase vojake.
V	usta^Tiem Mboru je poslanec Ljudske stranke A. Sušnik predlagal. naj se sedanja vojska zniža na najmanjše število in da naj se vpelje v naši državi narodna vojska. Stroški za vojsko so tako zelo ogromni, da ogrožajo vcj» državni finančni položaj. V prftraččunu za upravno leto 1920—21 je vstavljenih za prosveto 130 miljonov,1 za vojsko pa 1 miljardo 120 miljonov. Poudarja, da morajo Slovenci in Hrvati služiti daleč od domovine v Albaniji in Macedo-niji. Zahteva, naj vsak vojak služi v ožji domovini. Zahteva tudi boljše postopanje častnikov z vo-' jaki. Obsoja, da slovenske in hr-! vatske vojake psu je jo z Švabi.— Vojni minister se proti v i iz>pre-j membam tega člena, dokler se vlada o tem ne posvetuje.
Nesreča v Logatcu.
Na logaškem polju so Italjani pustili polno žic, kosti, starih j bomb in druge ropotije, ki je niso j mogli vzeti s seboj. Te dni so otro-' ci pobirali kosti. Neki deček je pobral tad i bombo, ki je eksplodirala ter ga težko poškodovala.'
Veliki požari.
V	Mekinjah je posestniku An-^ dre ju Malešu, podomače Mihovcii, dne 24. februarja pogorel hlev,' dopler, svinjak, vsa krma ter go-l spodarsko orodje. Zgorel bi bil tudi mlin, da ga niso rešili gasilci: 2 brizgalno iz smodnišnice; živino so rešili v zadnjem trenutku. Povzročeno škodo cenijo na 700,000 kron. Zažgal je bržkone 25letni postopač Janez Jagodic, katerega so še isti dan odvedli v zapor. —! Sploh bi take vrste ljudje, ki nočejo delati, spadali v prisilno delavnico.	i j Dne 25. februarja popoldne je pogorel hlev kajžarju Francu So-jerju v Podgoriei pri Ljubljani.
! Zažgali so otroci.
1	V nedeljo 27. februarja je bil ■ med popoldansko službo božjo | ogenj v Dragomlju. Pogorela sta J dva posestnika podomače Begelj in Peter, bližnjemu Mihovcu pa je zgorela delavnica. Skoda je v današnjih razmerah zelo velika. Živno so rešili, zgoreli so pa gospodarski stroji, seno in drugo. Požarne hrambe so ogenj omejile. Tud« tukaj ao zažgali otroci.
t
občima
ima po ljudskem štetju 1024 pre-biwaleev, cd teh je 65 samostan-
Naturalizacija. 27
I LEX XII. Kako se voli predsednika in podpredsednika.
Elektorji naj se sestane jo v svojih mliHtsnih državah ter glasujejo z glasovnicatui za predsednika in j m hI predsednika, kojih vsaj eden ue sme prebivati v isti državi kot oui sami. Imenujejo naj i»ot<»m glasovanja osebo, za katero je glasovalo kot za predsednika ter (Mitom posebne^ glasovanja za osel>o, določeno za iM»lpred*pdnikn. Napravijo naj natančne sezname vseh oseb, za katere se je glasovalo kot za predsednika ter v**h oseb. za katere se je glasovalo k«>t za podpredsednika in število glasov za vsakega. Te seznaipe naj port-pišejo. iNlobrijo ter iM^ljejo uipefatene sedeju vlatle Združenih držav, naslovljene na pred. sedntfca senata. Pre<ls«Nlnika senata naj nato v navzočnosti senata in poslanske zborniee otvort vse te «*ertiflkarte. nakar naj se se-šteje glasove. Oseba, ki ima največje Število glasov za preds«*<lnika. naj bo predsednik, fv tako število večina celega števila imenovanih elektorjer. pa hI no imela noltenn osetMi take večine, potem naj *p izmeti osen. • ki imajo največje Stovllo. ne preaeeajoče treh ne seznamu onih. za katere se je glasovalo kot 7-1 predsednika, takoj izltere potom glasovanja nmHHtniltn. Pri izbiri predsednika pa naj s* j«-mlje glasove |»o državah in »astopstro vsake drŽave naj ima jh> en glas. Kvorum v ta namen naj obPtaji Iz efr*ga člana ali iz članov dveh tretin <lri*T in rp-Hna vseh držav naj ho potrebna za izbiro. ("> pa hi poslanska rbomi«1?! ne izvolila pre<lseitnika. ka«larknll bi ti bila izročena pravica storiti to. pred Petrtim dnevom marca nsalnlnjosa leta. potem naj podpredsednik posluje kot predsednik, prav kot vslučaju smrti ali telesne nesjmsobnosti pred seduika. Oseba, ki bi imela največje število glasov kot podpredsednik, naj bo pndprodsed. ink. če je tako število večina celega števila imenovanih elektorjev. T'e pa hi ne imela no-hena osel«i veČine, potem imj I* dveh največjih števil na seznamu senata izbere podpredsednika. Kvorum v ta namen na nlMttaja I« dveh tretin celeaa števila senatorjev ta večina celega števila naj lto potrebna m. Izbiro. No-
iK-na oseba, katere po ustavi ni m«»goče izvoliti za predsednik, ne inore biti izvoljena za urad podpredsednika Združenih držav.
»"LEN XIII.
Odpravljenje suženjstva
I Trinajsti amendment, sprejet leta lstt"».>
SEKCIJA I.
Xiti suženjstvo, niti neprostovoljno nslužbe-nje. razven k»>t kazen za zto»*iti. radi katerega je bila dotlčna stranka primerno obsojena, naj ne sme obstajati v Združenih državah ali kateremkoli prostoru. iMxlrejenem njih pravosodju.
SEKCIJA II.
Kongres naj ima pravico, da s silo izvede ta člen iiotom primerne zakonodaje.
Državljani in njih pravice.
(štirinajsti amendment.»
SEKCIJA T.
Vse <»sel k1, rojene ali naturalizirane v Združenih državah ali podrejene pravosodju teh Združenih držav, predstavljajo državljane Združenih držav ali drŽav, v katerih prebivajo. Nobena ilržavu naj ne uveljavi ali s silo Izvede katerekoli i»ostave. ki bi prikrajšala privilegije ali imunitete državljanov Združenih držav. Tudi ne sme nobena država oropati nobene ose'-» življenja, in-ostosti ali lastnine brea inimerneira |Hw*tavne»a p«wtojianja ali zanikati katerikoli osebi v svojem pravosodju pravice enake protekcije postav.
(Nadaljevanje sledi.)
Cigarette
It's Toasted
n.iih jrojenk in 18 Rusov. Dočim so dru^re vasi o<l zadnjega štetja večinoma napredovale, šteje Go-1 tlie 30 duš manj.
Smrtne necreča na Bohinjskem jesern.
Janez	in njegov IG in
polletni ^iii Jernej /a!t< «1 i.« Kohinj-keaa jezera prevažala In. Ko -ta >ie p«»poldne vra."-aia »l-i-an. je šel ««e s konjem |m» p »ti južno ob jezeru, fant ?e je pa drsal < >anmi p«» jezeru, tiala ko je 1»:' kakih 7 metrov prt*" o«l « i»r?Ii. se j*- vdrl k^ maj 1 «-m debel le*l in Jernej je < sanmi vre«! p<»t. u"»l-Pribitelo je vrr !ju«li. ki so Jerneja poteenili iz «lob<»čiiw* C ti* toda fant je bil že mrtev. Pokopali so »a v Boh. Srndnjt va<i.
Proti sokolski vzgoji otrok.
Župnija Velike Poljane je p*>-^lalc b^z razlike ^traii'c na pristojno mesto naj'-'llocnejii u«£»>-v»»r zopor nameravano s»kolsko odgojo v naših šolah.
Podobo Matere božje odnesli.
V Črnomlju je druhal ponoči odprla kapelico Matere b»»žje. katere jkh1oI»o so potem pijani nesli po cesti s spremljevanjem harmonike in jo nato pustili v jarku.
Za zgradbo in dovršitev cest.
Poslanec Ivan Stanovnik je vložil prošnjo na ministrstvo za javna dela za zgradbo in dovršitev <*est Horjul—Velika Liigojna— Vrhnika in Velika Li<fojna—Ža-ar—Polhov gradeč—Mala voda ter Polhov gradeč—Zalog—f"rni vrh.
Dalje je isti poslanec vložil prošnjo pri generalni direkciji ca-I rine za odpis odnosno znižan je j carine za cerl^-ene zvonove za! vehniško župnijo.
Vseh bolnikov
'je bilo lansko leto v bolnicah cele' j Slovenije 16,005 moških in 14.911): i žensk. Od teh jih je umrlo 832' j moških in 702 ženski. Na vsakih j 100 bolnikov jih je umrlo približ-; j no 5. Največ je -bilo bolnih na , jrarjah ^2808). na katerih pa ni I nihče umrl. Na drugem mestu so| •razne poškodbe (2508). vsled ka-1
Jtcrrh jih je umrlo 87. firiže je bilo j ,650 slu-eajev, umtlo 162. f>polnib '.bolezni 1270. Pljučne .ietiike 487. vsled katere jih je umrlo 201. i
Pravico javnosti je dobila
mc^ca bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. 'Odrejena je nastopna oskrbnina: 'za lil. razred 25 K. za TI. razred 100 K. za I. razred pa 150 K za
,osebo na dan. j '
i
Rakek dobi carinarnico.
Ker s<i Italjani zapustili Rakek.' !se ustanovi tam carinarnica. Itn-' Ijanska carinarnica >m» v IVistojtii.!
Umrl je
v Vojniku zdravnik dr Frane! Brwchnik v ^ar^ti 40 ! i. P ■]<. >-
(Kili -o v nit an ju. _____ »
PROGRAM KONCERTA,
katerega prirede pevska dmštv. i SLAVEC* slovensko,. c;.\J br ' vatsko) in (il'SLJE (srbsko.
v nedelji 10. aprila v D. A. Sokolovni na 72. ulici v New Yorku.
1.	Jadransko morje. A. Tlajd-rih; Slavec. Gaj. Onslje.
2.	a> Moi ljubezni. Jos. Pr^-ehazka; b- Planinska roža, dr. Ii. Ipavec; moški zbor Slavec.
3.	Oj ti dušo. F. S. Vilhar; te-jnor-solo Mr. M. Filak.
4.	Osu se nebo zvesdatna. srl»»Ka narodna; mešani zbor. CiusJje.
5.	Oj djevaina. Fr. Abt; oktet Gaj.
C. V mraku. Anton Vilar; me .i šani zl^or, Slavec.
7. Oj vi magleT F. S. Vilhar: i bariton-solo. Mr. SI. Henkovle. i S. a) Ljuba v i, n. Vogrič; h) Hrepenenje, Oskar Dev; kvartet, Slavee.
'j 9. L* zoru, Muhvic; moški zbor. Gaj.
10. Slovenac, Srb. Hrvat, F. S. t Vilhar; Slavec. Gaj, Guslje. i Začetek ob 7.
(5x —1.5.7—i)
litem VALENTINA liOKAL. Pred letom <lni o Velikinoči se je nahajal v Faitipoitu. Ohio. i:i od tam odšel ne vem kam. ('enj. rojake pmsim. če kdo ve za n.je-gffv naslov. <la mi sa na/.naiii. za kar dam onemu, ki to s-tort, .■fc."».(»o nagrade. — Matija Itri-^ar !<»"<» K. 74. St.. i 'leveland. Ohio.
• 5-6—1
Or. Koier
MOVFWItl ZDRAVNIK
638 Pean Ave. PittsUrgh, Pa.
«Dr. Kol«r Ja u]->	atimJdH ikveuU
•	idnviilk Ipccjt-
T v ttst ▼ Pttt>b«rvt>u. kl lma 24-1« tao i t raksc r idnrtj^-t^' 3}3 1Mb arafiktti bclw.L
111	ki sa Je hrumel Jr. pr^i
Ce imate ci'iaclj* ail mehiir-tk? po I'Jm, v sriu. Irpadanje la». SkvwnHne T ko«t«fi. prWlte la lx«latii waai bon krt Na eakajta. kar ta bo-
nalrM.
Vsa »cika bolesnJ adravhn po o-Irijlanl metodi. Kakor hitro opazita da vam pr^rehuja tdrarj«. na takaj-temveč {.n«£lte ia jaa vam ca bom <op«t pc rnll.
HvroPoiri ali »odno kilo ozdravim * 3«- uraii in wk*r br«i operacija.
I^ifprr 1 trahurj:*. kl povzročajo Ih>-fc^tna t križu in hrbtu la vCaslb tudi rri pui^auju vode. oxdravtm r aoto-•aatjo
Revmntlcem. trganja, bolestne o-takttn- «»rt»ev.toa. Ikrofle In druae ko-borzni, ki n-istanajo v*led naCl-tt*r krv«. ozdravim v kratkem Caau In nt pf-lrchcn
Nekateri firugi zdruvntkl rabijo tol-rtia^e. da vas raiumejo. Ja* * znam la »Lk.-'r» kraja, zata ru lalje rtravlm, ker vas razumen slovanski. 'Jradne ure: ob 4alaTBflclh ad t. do I 'b nedeljvh od t do i.
I Srbeče	\i
kožne bolezni
so aaccokrst nepvenesljlve. Potažejo s-e	[!
t obliki perdečele kože. mehurjev, iztekiin	ij in kar jo najneprijetnejSo — ti znaki ao-
pretieacma srbe, dražijo in p^vzrcCajo r-o-	ii
ko?o senzacijo, tel pri mora bolnika, da so	j
praska na prizadetih mesti, kar Jo pu Je	j »tab&e. Ko trpita teza. Vcsluliio »c
Severa's |
ESKO
(preje Se ve rov o Mazilo s& ko2o) antiaap- Sj
tičnego mazila za srbeCo in vr.cto ko2o in J*
kmiilo boste doseeli za2d!jeno ocli.oruo«. tji
To mazilo tž!t» ztupaDj« pri tisočih Jja" K
<3eh, ki so (a poskusili proti srbečni koiui gj
bolezni raz]i^E6 vrste. Ti so iznašli r njem 53
izvrstne uspehe — tako boste izn^žii tut'.l Sa vL Na prodaj pri Viih dobrih leki-rji'^ H Cena 50c.
mmm&iš
HI ^lalUw.i 'iT*
f
ftl/ASB NA3EOPA. S. APR, 1021 :
ŽENSKA VOJNA.
tiodovliiakd rama. — Pnnoocki spisal Aleksander Dtaftl
Kft "Qlaa Naroda" prlndll a. P.
73	(Nadaljevanje.)
—	f'c bi vam mesto navadnega interesa ponudili plemenitejšega ; ee bi se vam plačalo odpust, ki ni nikak odpad, ker se sovražnosti še niso pričele, z zvezo; ee bi vam rekla ženska, kateri ste zatrje-\ali, da j<» ljubite: - (Jospod de Canolles, prosta sem, bogata, lju-lira var, postanite moj mož... Pojdiva skupaj kamor hočete, daleč proč ml državljanskih sporov, v kak kraj izven Francije, gospod de Canolles, ali bi v takem slučaju ne privolili?
Kljub mični vdečici, ki je zalivala lice vikomtese in kljub blaženim spominom pa je ostal <"anolles trden v svojem sklepu, kajti \ iil« I je bledo lice Nanon, kako se je pokazalo med zaveso.
Odgovorite mi vendar, za božjo voljo, — je nadaljevala Claire. — .laz ne morem razumeti vašega molka. Ali niste vi baron de < utrnile* 1 Ali niite vi ist» človek, ki mi je v Chant illy rekel, da me ljubi? Ki mi je v Jaulnap ponovil in prisegel, tla ljubi na celem bož-> j« m svetu le mene ter je pripravljen žitvovati meni vsako drugo ljubezen f (»ovorite, odgovorite vendar!	\
Tedaj pa je bilo čuti vzdih, ki je bil tako -razločen in jasen, dal i. mogla gospa tie Tumbes več,dvomiti, tla je š„» tretja oseba navzoča pri pogovoru. Njene preplašene oči so sledile onim Canollesa, ki ui rn o gel dosti hitro obrniti poglede vstran, vsled česar je videla vi-komtesa bledo in prepadeno lice Nanon, ki je sledila vsaki besedi pogovora.	I
Obe ženski sta izmenjali skozi temo plamteč pogled in obe sta lakriknili.
Nanon je izginila.
({•-spa tie Cam be.* je hitro prijela za svoj klobuk in plašč, se obrnila proti Canotlesu ler rekla:
—	C os pod moj, sedaj razumem to, kar imenujete vi dolžnost n hvaležnost. Sedaj vem, kakšne dolžnosti nočete zapostavljati ali
jo izdati. Razumem, da je najti nagnenja, ki so nedostopna vsakemu zapeljevanju ter vas popolnoma prepuščam tem nagnenjein, tej mo-' <i in tej hvaležnosti. Zdravstvujte, gospod moj! Zdravstvujte!
N-ipravila je kretnjo da se odstrani in Canolles je ni zadrževal. Iiole-»tcn spomin pa je zadrževal.
—	Se enkrat, gospod moj, — je rekla, — v imenu prijateljstva, katero sem vam dolžna za uslugo, katero ste mi storili, v imenu prijateljstvo, katero *te mi dolžni za uslugo, katero sem vam storila jaz; v imenu vseh onih. ki vas ljubijo in katere ljubite vi, vas prosim, da ne »lorite ničesar, kar bi dovedlo do boja. Jutri ali pojutr-s njem vas bodo mogoče napadli v Saint George. Ne napravite mi bolečine, da vas vidim premaganega ali mrtvega.
Canolle* >e je stresel, kot da se je zbudil iz sanj ter odvrnil:
—	Madams, zahvaljujem se vam na kolenih za zagotovilo, ka-' tero s»e mi dali gled*- tega prijateljstva, ki mi je dragocenejše kot vam morem povedati. O moj Bog, naj le pridejo ter me nadadejo. Potrebujem boja in nevarnosti, da se dvignem v svojih lastnih očeh. Smrt mi dobro došla, ker vem, tla lahko uranm bogat od vašega prijateljstva ter počaščen od vašega spoštovanja.
—	Zdravstvujte, gospo! moj! — je rekla Claire ter se obrnila pro«-.
*'anolles ji je sledil. Sredi temnega hodnika jo je prijel za roko ter rekel s taki tikom glasom, da je komaj čul svoje lastne be-j
MHle:
—	Claire, jaz vas ljubim bolj kot sem vas ljubil kedaj, a nesreča hoče, da vara moram to svojo ljubezen pokazati le s tem, da um rem daleč od vas.
Kratek, ironičen smehljaj je bil za enkrat edini odgovor gospe tie (ambes Komaj pa se je nahajala izven gradu, ko je pričela ihteti: Ah, on me m- ljubi, on me ne ljubi! In jaz, nesreč niča, ga ljubim kot vse na svetu!
Šestindvajseto poglavje.
Ko je zapustil Canolles gospo de Cambes, se je vrnil v svoje stanovanje. Nanon je stala bleda in nepremična sredi sobe. Canolles je šel proti njej z žalostnim smehljajem. Čira bolj pa je prihajal Canolles proti njej, tembolj je Nanon pripogibala kolena. Podal ji je roko in ona je padla na kolena pred njim.
—	Oprostite mi, — je rekla, — oprostite ir.i, Canolles. Jaz sem ' as spravila sera in jaz sem vam preskrbela to nevarno mesto. Če boste ubiti, bom jaz vzrok vaše smrti. Jaz sem .samopašnica ter sem mislila le na svojo srečo. Zapustite me, pojdite!
Canolles jo je dvignil ter odvrnil:
—	Jaz zapustiti vast Nikdar, Nanon, kajti sveta ste mi. Prisegel s«*m braniti vas, in rešiti vas. Hranil vas bom ali pa poginil.
—	Ali govoriš to iz dna svojega srca, Canolles, brez pomisleka ali obžalovsujaf
—	Da, — je odvrnil Canolles.
—	Hvala, moj plemeniti prijatelj hvala. Vidiš, to življenje, katerega sem se oklepala, bi ti danes žrtvovala brez tožbe. Danes vem š*-le, kaj si storil zame. Ponudili so ti zlata. Ali niso moji zakladi tvoji? Ponudili so ti ljubezen. Ali je mogoče najti na svetu žensko, ki bi te ljubila kot te ljubim jaz* Ponudili so ti čin. Napadli te bodo. Cilj, nabirati hočeva vojake, orožje in municijo ter podvojiti svoje napore. Jaz se bom borila za svojo ljubezen in ti za svojo srečo. Napravil boš tako, da bo rekla kraljica, da nima nobenega bolj pogumnega kapitana. Napredoval boš in ko boš postal bogat in slaven. me boš lahko zapustil. Jaz bom srečna s svojimi spo:nini.
Tako govoreč se je ozrla Nanon v Canollesa ter pričakovala odgovora, katerega ženske vedno pričakujejo na prenapete izjave in ta od govor naj bi bil prav tako prenapet in bedast kot govor. Canolles pa je le žalostno povesil glavo ter rekel:
—	Nanon. nikdar ne boš trpela nobene škode in nikdar doživeli nobene sramote, dokler bom jaz na otoku Saint George. Pomiri se torej.
—	Ilvala, — je rekla Nanon, — čeprav ni tc vse, kar zahtevam.
Pri tem pa si je mislila:
—	Ah, izgubljena sem. ne ljubi me več.
Canolles je nj?l oni plamteči pogled, ono strašno bledico ene sekunde, ki je bila posledica velike bolesti.
—	Hočemo biti p'emeniti, — je rekel proti samemu sebi, — kaj-u drugače bi bili brez časti. — Pojdi, Nanon, — je nadaljeval, — pojili, prijateljica. Ogrni si plašč ter vzemi klobuk, kajti nočni zrak ti bo dobro storil. Lahko me napadejo vsaki trenutek in biti moram
Tresoča se od veselja se je oblekla Nanon ter mu sledila.
Canolles je bil pravi kapitan. V službo je stopil skoro kot otrok ter se korenito izučil v svojem surovem rokodelstvu. Trdnjave ni obiskal le kot poveljnik, temveč tudi kot inžinir. Častniki, ki so ga videli prihajati kot ljubljenca ter domnevali, da imajo opravka s ; paradnim guvernerjem, so bili povrsti izprašani od njega glede ob- -rambnih in napadalnih sredstev. Prisiljeni so bili spoznati v frivol- ' i'Cm mladem človeku izkušenega kapitana in najstarejši so spoštljivo govorili o njem. Edino, kar so mu mogli očitati, je bil njegov mehki glas ter dvorljivost, s katero je stavljal vprašanja. Bali so se, da je ta dvorljivost 'e masla slabosti. Ker pa so vsi čutili bližajočo se nevarnost, so vsa njegovo povelja izvršili hitro in točno. Tekom dneva je dospela ena kompanija pionirjev. Takoj jo je poslal na delo, a preje rekel Nanon, naj se vrne v stanovanje. Nato je sedel na neki kamen ter pričel nadzorovati dela.
(Dalje prihodnjič.)
Mizerija ljubljanskih akademikov.
Po dolgem rudu smo si vendar v slovenski prestoliei ustvarili univerzo. Že skoro dve leti se predava, a tudi že skoro dve Iti akademsko dijaštvo strada in se bori za svoj življenski obstanek.
Naša jugoslovanska javnost o tem še ni poučena. Pa kaj bi! — Kdo bi milil na to ubogo akademsko paro, ko so a .dnevnem redu veselice in zabave in zopet plesi in vesel?.ce.
Kdo bi govoril in tratil čas z m a rn jami, ko se povsod gradi, ko se povsod zida, da bo naša mlada država enotnejša, močnejša, i Ljudje, ki so s svojim obstankom nezadovoljni, so protidržavni nevarni elementi. Zahtevati taki danes ne smejo ničesar, kvečjem milostno prositi. Pa glej! Berači so danes ošabni! V blaženih časih so se zadovoljili s krajcarjem, a danes, ko ni več Tavčarjevih lir, komaj s kovano dvajsetieo. No pa tudi dvajsetica se še da, samo, da se,
isitneža otreseš.----i
I Da bi se pa temu mlademu akademskemu stebričku naše Jugoslavije ne očitalo, da je protidržaven element, pa da bi se ne delalo I sitnosti ljudem, ki imajo itak že dela čez glavo v drugih važnejših poslih, je naša akademska omladina potrpela, požrla iz svetega stol-] čka tu eno in tam zap»t drugo debelo v bolestjo v srcu in upala in se .tolažila: saj bo boljša, samo da dobi ta miister portefej. Upala je! Žrtvovala se je! Vse to ni nič nenavadnega! Zakaj bi mlad človek ne upal in se tudi žrtvoval, za boljšo bodočnost,- Pa minister ni dobil žegnanega portefeja. ali pa ga je! In akademik je bil dvakrat žalosten; v drugem slučaju bolj kot v pivem.
Ljudje božji! Ali je še kaj bolj žalostnega na svetu za mladega človeka kot razočaranje, kot prevara, kot grenko izpoznanje!
Ali je še kak večji greh v cerkvenih, božjih in državnih postavah, kot ukrasti mlademu človeku upanje in cilje, katere si je ustvaril takrat, ko je Stradal in trpel, takrat ko se je žrtvoval. 1 Pa je že tako na svetu! Stari spoštljivi ljudje, ki so polni izkušenj, nam vedno in vedno srodejo: Izpoznanje mora priti, prej ali lej. — In kdo bi ne veroval starini ljudem! Tudi mi jim danes verujemo z bridkostjo in žalostjo v srcu!
Umazani ovratniki s:<f čepeli na še bolj umazanih srajcah! Raz-eefrane, tenke hlačic" so motovilile nerodno okrog slabih nog, v želodcih je tako čudno in tesno stiskalo, nerodno šepetalo: lačen si, lačen si! Vest pa je sikala : — Študiraj!--Oh ironija!
Pa vraga, kje vzeti, da se nasitiš, kje vzeti, da se očediš in o-(blečeš, kje vzeti, da si kupiš knjige in za študij - l In ka&o zamenjati grajsko beznico s kakim drugim stanovanjem, če pa ni denarja. Belgrad ne da ničesar, Ljubljana pa še menj. Narodne dame ta leta nimajo časa. ker imajo preveč opravka s pokroviteljstvi pri raznih plesih, zabavah, veselicah, maškeradah itd. £ieer so pa one sam? reve. Poglejte jih: saj imajo komaj pei oblek za delavnik in deset ".a praznike, pa samo iz svil?. Njihove dražestne gospodične hčerke imajo komaj vsako leto dvoje novih toilet za plevel Vse hujša! Hišni z Iravniki tožijo, da se teh družin polašča tuberkuloza. ---Komaj bi bilo. da bi velikodušna mladina pobirala darila za modro kri.---
Pa kaj hočemo ? Blagajne so pr&zue. ljudje so sicer dobri in velikodušni rodoljubi, bi radi dali. a nimajo, — nimajo!--
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
Mhs m Ba&mB BMfc. Flfttafcurgfc. Pa.
vogal Diamond and Grant Sta	(nasproti Coarta).
Iadeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene Izjave In prošnje za dobavo svojcev lx starega kraja. Preiskuje lastninsko pr*vico zeml"6C tu ln v starem kraju, posreduje ▼ totbenlh zadevah med strankami tu in ▼ domovini, Izdeluje prevode Iz slovenKine na scglefikl Jezik, sli obratno, \ tolmači na aodnlji sil prt knmpesmcijsklh rszprsveb ln d-Je vsakovrstno j
Informacije zastonj. CMae nizke, dela toteo ln pravilno.
_______ ——————— J -—
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Ccrtlandt St.	New York
Poučne knjig«.
Hitri račun ar	.50
Nemški abeednik	<86
Nemško-angleški tolmač	.60
Pravilo dostojnosti	.80
Slovensko-angleški slovar, trdo t platno vegan	1.50 61 o venako-n emški slovar
(Janezič Bartol) 4.00 SloTcnsko-nemiki slovarček	litO
Zabavne in razne draga fatfg«.
Amerika in Amerikan-
ei	5.00
Knjiga ga lahkomišelne
ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli g orožjem	,50
Zbrani spisi Jakob
Aleiorec Kako sem se jas likal. Prvi del >	1.29
Dragi del	1.25
Tretji del	1.00
ljubljanske slike. Četrti in peti del USO
Ne t Ameriko. Sesti del	1.25
OledaHike igra.
Berfcek Andrejftek .50
Zamljeridi. Zdruienih držav	.25
Celega sveta	.10
Kranjske dežele	JO
Zemljevid Evrope	.30
Velika stenska mapa
Evrope	2.50
Zemljevidi: New York, 111., Kacs., Colo., Mont P*-, Minn., Wis, Wyo„ W. Va., Alaska
vsaki po	JSS
Motitveniki.
Rajski Glasovi,
▼	platn ovezano .90 t usnje vezano	1.80
▼	kost vezano	1.70 Sveta Ura,
▼	platno vezano	1.00
▼	usnje vesano	2.00
▼	kost vezano	1.80
Opomba: Naročilom ja prilofiti denarno vrednost, bodisi t giiiuihil. potad nakaanJci aH poitnih masa.
«	- —- . - ■ . » — T .--
Za zastopnika, ruske sovjetske republike
v Italiji je bil imenovan prejšnji zastopnik Rusije Gorovski. Italijanska. vlada mu je že podelila a-! grement.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tu žii i ni srcem naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest. da je naš ljubi sinček oziroma bratec
HENRY F. CARIC dne 20. marca 1921 za vedno zaspal. Pogreb se je vršil dne 30. marea na katoliško pokopališče v Xewburg, Cleveland.
Iskreno se zahvalimo vsem prijateljem, ki so pa spremili k zadnjemu počitku. Prav siv na hvala družinam Tomšič, Mihalič, Štem-bergar. Valeneič. Samsa in Bub-nič za prekrasne vence in cvetlice, ki so jih položili ranjkega v zadnji spomin. Lepa hvala tudi vsem. ki so ga spremili na zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo tudi g. Antonu Grdina za dobro urejeni pogreb.
. Tebi pa, ljubljeni sinček in bra-itec, kličemo: Počivaj v miru in Iah)ca naj ti bo žemljica!
Žalujoči ostali: i Tony in Rose Carič, starKi.
Mary, re^ra. Tbny, brat. 14314 Sylvia Ave.,
Col lin wood. Cleveland, Ohio.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA, j
Tem potom naznanim žalostno vest sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja soproga in mati štirih otrok
MARIJA JARC roj. ZupančiS ! po dolgi
in mučni bolezni v Gospodu zaspala dne 16. marca 1021J Doma je bila iz Brcv.ovega dola' št. 4 pri Ambrusu na Dolenjskem.' Tukaj zapušča mene žalujočega soporoga in štiri otroke v starosti od ~> do 19 let in v Clevelandu,' Oh
io. enega brata, v starem kraju pa očeta, mater in eno sestro. Po-kojniea je bila članica društva Violet Circle in Marijinega oltarnega društva, ki jo je spremilo od doma do gToba s svečami, kar je napravilo globok vtis na vse pogrebee.
Tem potoni se najtoplejše zahvaljujem omenjenemu društvu.' kakor tudi vsem darovaleeni vencev in šopkov cvetlic, nadalje, vsem. ki so jo v času bolezni ob-j iskavat ter vsem. ki so prišli po-i kojnico na mrtvaškem odru ob-1 iskat in jo spremili k večnemu počitku.
Maša zadušnica se je brala v cerkvi sv. Jožefa ob pol 10. uri. predno smo izročili truplo materi zemlji. Ti, priljubljena soproga in mati, počivaj v miru. naj ti bo lahka žemljica!
Žalujoči ostali: Joe Jarc, soprog in 4 otroci. 525 W. 3rd St.. Leadville, Colo. _ (5-7--4) _
' FYMBMHlP^HBi^H
I ^ I 0 s^Jg ■ II CT
ratals"!
West Raleigh, W. Va. "Z tmrom na dejstvo, da je Nusa-Tone pomagal mojemu pn jatrl ju in posluiU blagodejno mojemu svaku Galovicu. sem povedal o nJem tudi ostalim mojim rojakom in ti so prepričani o dobrem uspehu vaiih tablet. Priloženo dobite B a 6 nadaljnih sifUfnic. Ljudje prihajajo k meni za Nil G A-TONE kakor čebele po med. ker ima vsak saupanje vanj. IVAN ST1PČIČ N"«»-Too« poživlja in pojafuj« nt iivljensk* alle. čudodelno zdravilo Je aa ataJte. nervozne, hirajoče može in ienc. Poživlja Jetra in Irrva. osvežuje led ice. odvaja strupene zavrtite, od pomore plinom In napenjanju, slabemu fadihavanju In odpravlja kclino na jeziku. PwvsroCa nana, »•den apetit. dobro prebavo, pomirjuj« živce in oaveževaino spanje.
Vsaka steklenica Nuca-Tono vsebuj« ZA EN MESEC ZOROVLeJeNjXT cZSTTm Kupite steklenico ie danes. Dobite jo pri vsakem dobrem lekarju, jemljite sa M dni in te na bosta popolnoma zadovoljni s uspehom. Vam bo lekar drage volj« povrnil nove«. Cm ga nemorte dobiti pri vaiem lekarju. nam po*ljite SI.SS in dobite »
[NOVO! NOVO!]
ZNIŽANJE (CENE
veljavne od 15. marca naprej.
mmttae m paile ni 15 dm 40 MbT. Sedaj isttto prilik« kupiti pri ess
Pišite nam takoj pa novi cenik m MfU cenami ter si priMtt precej Wfjw,
Ivan Bajk
24 Mam St, Contnaogb, Pia.
DOCTOR LORENZO,
aoiMt acovcNaKo oovou&i zokavnih	\ JL r
ftPBCIJAUST MOtKIH BOLBZNf	'^if
644 Penn Ave Pittsburgh, pa
Moja stroka Je adravljenja sJnttnSk bi kroaiinlk koleni. Jas asa| ia adravim nad 23 lat ter imam aknfeaje ▼ vseh boleznih in M anain slovensko, sato ru morem popolnoma raaameti in sposna ti vaio belesen, da vas osdrariaii in vnem mot in sdravid. Bko< si 28 let ami pridobil posebno skuinio pri ozdravljenja mMtii bolesiri Zato lae morata popolnoma saneati na mena, moja skrl pa ja, da vaa popolnoma aarfravim. No odlaftajt«, ampak pridi««
99 petri NBl»UviM.0bpSuo!nv oeaaNa."**um f»MKAniTB ma m
Dr. L0RENZ ** K^Ve. ptttseurgh, pa.
V zalogi ga je le še sto iztisov!
Slovensko-
Amerikanski
Koledar
a lete 1921
40c. • p0***"®0 Naročite sedaj!
a ^niiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinam^
; Cosulich črta
Direktno potovsnje v Dubrovnik (Gravoss) ln Trst.
1 PRES. AVIIJ"iON ____ 6. aprila
P BELVEDERE ...... 9. aprila
:i
j Petam Itatkrr, banm n voo krt-3	jo v Jueooisvin m araih.
a
KtskMM ueoSnostl orrooa. tfmi^ H In Mlaia ruroSa.
Potniki tretjo«« rurrt« ItlNrit
SmpInAno vino.
| PHELPS BROTHERS & CO.
4 WesT sJeST	York
I............................J
I LLOYD SABAUOO
1 Prihodnji odplutje lx N T. pnrnlk na ! 2 vijaka S. S. PESARO 14. aprila. Isdajajo s« direktni vosnl listki do
vs<-h Klavnih mest v JueoslavlJL Br«apU.£no vino potnikom L razreda.
PREDNO SE ODLOČITE
ca svojo družino sorodnika al]
,	prijatelja naročiti vozni listek, ali
i	ooalsti denar v domovino, da si
;	ea potnik sam kupi, pišite najpr-
|	vo sa tozadevna pojasnila na sna-
!	no in zanesljivo tvrdko
!	FRANK RAKRKTt STATE BAHX
I	*2 Cortlandt 8t . Hew York
POZIVI
BURKO VIDMAR, ki je poto-/al za Glas Naroda, naj se takoj lavi. Prosimo tudi onega, ki ve,
cje se sedaj nahaja, da nam po-oča.
Upravništvo Glasa Naroda.
(4-6-4)
KRETANJE PARNIIOV
(KDAJ PRIBLIŽNO ODPLHJKJO tS NKW YORKA.
MAURETANIA	7 aprila — Cherbourg
CA TOURAINE	7 ai»-iia — Havr«
dELVEDERE	9 aprila — Trst
KROONLAND	• aprila — Boulogne
ROTTERDAM	S aprila — Cherbourg
AQUITANIA	«2 a or lla — Cherbouro
ITALIA	12 aprila — Trit
ROCHAMBEAU	12 aorlia — Havre
PESARO	14 april« — Genoa
ZEELAND	16 aprila — Cherbourg
OLYMPIC	20 aprila — Cherbourg
FRANCE	20 aprila — Havre
CANOPIC	20 aprila — Genu.
FNXONIA	' 21 api l:a — Cherbourg
RYNOAM	ta aprila — Bouloone
SAXONIA	26 aprila — Cherbouro
ROUSILLON	?8 aprila — navre
3ERENGARIA	M aorlia — Cherbouro N. AMSTERDAM 3D aprila — Bouloone
CHICAGO	j 30 aprila — H_vre
LA LORRAINE	aS aorlia — Havre
FINLAND	30 an-|ia Cherbourg
AQU'TANIA	3 mail — Cherbc-rg
NOCIOAM	7 mala — B :uloone
LAFAYETTE	7 mala ~ Havre
LAPLAND	7 mala — Cherbouro
CRET1C	11 ma — Genoa
MAURITANIA	\ '2 mala — Chetfuro
OLYMPIC	; 14 mala — Ch.rbou-i,
KROONLAND	I '4 mala — Chert-ourj
ZEELAND	mala — Cherbouro
AQUITANIA	! »4 mala — Cherbcurr.
FRANK SAKSER STATE BANK U Cortlandt St.. New York
French Line
COMPXSNIE 6ENERALE TMXSATIAKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
ROCHAMBEAU .............. 12.	aprila
' BOURDONNAIS ............ 19.	aprila
FRANCE .................... 20.	ap'l a
j LA LORRAINE .............. 30.	aprila
NARAVNOST DO HAMBURGA.
NIAGARA .................... 7. mrli
NEW YORK - VIGO - HAVRE.
ROUSILLON .................. 12. mala
Direktna železniška zveza Iz Pariza v vie glavne točke Jugoslavije
Hitri pamiki • it i rim t |n dvem: vltako-.na. Poaebe« zastopnlK Jugoslovanske vlade bo pričakal potnike ob prihodu na-!ih parnlkov v Havru ter jih točno oJ-premll kamor so namenjeni. Parnlkl Francoske črte so transportlraN tekom volne na tisoče čehosl. laikih vo« ' iaov brez vsa neprlllka
Za ilfkarte In cene vpraialte v
0RU2BINI PISARNI, 19 Sta!« St,, N.t. C
l	ali pa pri lokalulh aaentlh.
Žena ga je rešila.
To je zaprisežena izjava E. M. , Friedmana, 526 Fourth Ave., |
Pittsubrgh. Mr. Friedman pravi: 'Imel sem hud prehlad. Moje gr-lo je tako oslabelo, da sem težko govoril, v prsih me je bolelo 1l bal sem se pljučnice. Moja žena je slišala, da je Bolgarski Krvni Oaj čudovito zdravilo za prehlade-1 irinesla mi je zavoj ter mi ga skuhala čašo. Drugo jutro sem bi) boljši ter sem se vrnil na delo, da- i lies pa pripovedujem vsakomur '
0	Bolgarskem Krvnem Ca ju. '
Boljrar^bi Krvni C'aj ixmiaea lju- ! «lt*m. ki so bolni aa Zeludeu, jetrih i letlicali in krvi. Ne nali'najte se s '
l
I*<inare<lbanii. Zn^rotovo vprašajte svo- . jejra lekariinrj« za pristni Bulsarsk' < Krvni Caj, katerega izdeljuje H. H 1 vun St-hlick. Bolnim ljudem živečim na ! farmah in kjer ni lekarn, bom z ve-si-ljem poslal svoj veliki družinski z;i-voj. i»o5tnina plačana in zavarovano 7.1 $1.25. ali .1 zavoje za $.1.15 ali C zavojev za $5.25. Naslovite na:
H.	H. von Schlick, President 9 Marvel Bldg.f Pittsburgh, Pa.
, Važno za potnike!
, Jugoslovanski konzulat nam je 'poslal naznanilo, v katerem pravi,
1	da se bo pristojbina za potne liste j nekoliko zvišala.
i Tozadevno naznanilo slove v I slovenskem prevodu:
Tem potom se obvešča vse pri 'zadete, da bo od 9. marca naprej taksa za legaliziranje dokumetov ameriških državljanov kot tudi državljanov kraljevine Srbov j [Hrvatov in Slovencev, ki ne do-, kažejo svojega državljanstva a potnim listom, $2.40 za vsak do-j kument. Ta izprememba se je iz-j vršila na temelju zakona o taksam i in praviee odnošajev med našo kraljevino in Združenimi državami.
L; Naši državljani, ki se žele izkoristiti s postavno takso enega do-1 larja za legaliziranje dokunieen-
I.tov,	naj vedno dostavijo tudi šte-■ vilko svojega potnega lista in da-',tum zadnjega vtzeja, če jira ni že
rok potekel, da bi bilo na ta način 1 mogoče izvršiti kontrolo. Ce je pa I rok jvjtekel. naj ptršljejo potni ' list v podaljšanje. Oni, ki pa " sploh nimajo potnega lista, naj se 1 istočasno naznanijo s p.ošnjo za j potni list, če so pa že to gorili, ",naj povdarijo v prošnji za legali-•^ziranje.
NAZNANILO.
. Rojakom v West Va. se nazna . nja, da jih bo obiskal rojak Josip . Cerne, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, vsled r česar ga vsem priporočamo, da
mn gredo na ioko. i Uprava GLAS NARODA.
L -1--