493. štev.
V Ljubljani, sobota dne 10. maja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob S. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na. dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K BO'—. — Naročnina se ta	pošilja	upravništvu.	:s
:k	Telefon	številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:	g*
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana {n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju 10-:::	pust. — Za odgovor je priložiti ^nvmVo. ?:
:::	Telefon	številka	'18.
Vabilo na rtaročfoo.
Slavno p. n. občinstvo vljutino vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18’—	Četrt leta	.	K 4‘50
Pol leta	.	K	S'—	En mesec	.	K 1’50
V upravništvu prejeman na mesec K P20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20*—	Četrt leta	„	K 5-—
Pol leta	.	K	10*—	En mesec	.	K 1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
Lisi se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira In vsakemu, kdor Je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo ,,DNEVA“.
Pismo iz Beigrada.
Srbija in Bolgarska.
Eno dobro stran pa ima vendarle izsiljena kapitulacija Črne gore.
Rešitev skaderskega vprašanja pomenja izboljšanje srbsko-bolgar-skih odnošajev.
Srbija odstopi Črni gori Djako-vico in morda tudi Peč. Na ta način si pridobi simpatije trozveze, da bo pristransko vplivala pri razdelitvi ozemlja samo na korist Bolgarske, istotako bo moral trojni sporazum — z ozirom na velike izgube Srbije, katere bo moral upoštevati — zagovarjati legitimne pravice na osvojeno ozemlje.
Bolgari se seveda še vedno sklicujejo na pogodbo, toda ta pogodba dc faeto ne obstoja več.
Bolgarska ni izpolnila svojih obljub in obvez nap,ram Srbiji v smislu pogodbe, ergo, Srbija ima — na podlagi mednarodnega prava — pravico odstopiti od pogodbe, od katere nima onih koristi, ki jih je pričakovala. Nasprotno pa, je pridobila Bolgarska mnogo več ozemlja, kot ga je predvidjala v pogodbi.
Bolgarska je celo odbila diplo-matično podporo Srbiji, ko je Avstrija ustvarila albansko vprašanje in dvignila svoj veto proti srbskemu piistanišču v Jadranskem morju, dasi je bila Bolgarija pogodbeno obrezana pomagati Srbiji z 200.000 :ljudmi proti Avstriji, ako bi ta poslednja napadla Srbijo.
, Bolgari nimajo nikakih argumentov in zato se poslužujejo podlih ‘obrekovanj, katerih eno — o srbskem prestolonasledniku — so naši čitatelji imeli priliko citati.
Skratka, Bolgarom se ni posrečilo to, kar so nameravali in od tod ta jeza na Srbe in Grke in škodoželjnost v njihovih podvzetjih.
Sofijska »Večerna pošta« piše:
»Bolgarska je pokrita s slavo. Njeno ime raznaša se od ust do ust po celem svetu (?). Povsod se di-vijo junaštvu naše vojske. Od vseh strani so nam prorokovali. da postanemo Pruska na vzhodu in hočemo balkanski zvezi vsiliti svojo hegemonijo, ker se smatra ta zveza za našo udejstvitev (?) in zato je treba da vlada nad njo naša nadmočnost.«
Aha, tu tiči zajec!
Sicer to ni nič novega, da so se oni vedno smatrali za »Prusko na Iztoku«, hoteli »vsiliti svojo hegemonijo« ostalim balkanskim državam in »vladati nad balkansko zvezo s svojo nadmočnostjo.« Saj se je celo v vladnem glasilu »Miru« proglašalo kralja Ferdinanda za balkanskega carja nad federativnimi in vazalnimi državami na Balkanu.
To je le novo, dragoceno priznanje. da oni niso nikdar resno mislili na velike cilje balkanske politike.
Torej oni nočejo enakosti med enakimi.
Dobro! Posledice takega početja bo Slovanstvo moralo pisati na račun Bolgarom.
Da govorim toliko o bolgarskih poželjenjih, ni iskati vzroka v pristranosti, pač v pravičnosti in ker vidim, da bo zopet Srbija »daritven kozel« za ohranitev balkanske zveze in ruskega vpliva na Balkanu.
Rusko mnenje je namreč v tem °zir“ "a strani Bolgarske, boječ se, da bi Bolgarska ne uresničila svoje grožnje in pristopila k trozvezi, ki bi s tem pridobila znaten vpliv na Balkanu.
V interesu srbske politike bi bilo, da bi merodajni njeni državniki končno spregledali in energično zagrozili Rusiji radi njenega vedno pristranskega postopanja v škodo srbskih interesov. ,	<	,	.
Medtem ko opazujemo nečedno vlogo balkanske poljske šlehte, t. j. bolgarskih šovinistov, moramo se tembolj radovati nad iskrenimi in prisrčnimi odnošaji med
Srbijo in Grško.
tembolj, ker je ta poslednja neslovanska država.
Grška zahteva — v sporazumu s Srbijo. — da se njene severne meje dotikajo srbskega terena, poleg tega prepušča Grška Srbiji toliko ozemlja do Soluna, da more ta poslednja zgraditi svojo železnico do Egejskega morja in v solunski luki postaviti lastna skladišča za blago.
Iz tega se vidi, koliko umevanja imajo Grki za srbske ekonomske interese.
Tako stoje danes stvari med zavezniki na Balkanu.
Pred dnevi je minister za javna dela predbacival v skupštinski seji opozicional. poslancem, da so leta 1906. — ko se je vršila debata o državnem proračunu, prepevali po-smešno pesem »Svjati Bože«,
Proti tej ministrovi izjavi so se opozicionalni poslanci odločno zavarovali, posebno so samostalni radikali napravili iz te malenkosti častno afero in njih vodja posl. Dra-škovič je ogorčeno izjavil:	»Ako
je to resnica, kar trdi g. minister Joca Jovanovič, tedaj ni več mesta za nas v tej skupštini, ako pa ne dokaže svoje trditve tedaj ni več mesta v skupštini za ministra g. Joca Jovanoviča.«
Socialdemokrat Lapčevič je izjavil. da samostalci niso prepevali. Istotako so protestirali proti tem insinuacijam narodnjaki in naprednjaki.
Nasprotno pa stoji v stenogra-fičnem zapisniku o dotični seji. da se je sporna pesem prepevala v sobi samostalnih radikalnih poslancev.
Do danes še ne morem reči, kako se bo stvar končala, kdo bo tedaj odstopil. Samostalci so sklenili onemogočiti vsako sejo skupštine vse dotlej, dokler ne dobe zadoščenja od ministra.
Disidenti starejše radikalne stranke, so — z ozirom na zadnje dogodke— sklenili .vstopiti zopet v klub starejših radikalov. S tem vstopom je vladna večina narastla na 91 glasov, tedaj na dvetretjinsko večino.
Ljubljanska ulica v Bitolju.
Bitoljska občina je spremenila vsa imena ulic v mestu in jim dala Čisto srbska imena. Tako so tam ulica kralja, Petra, prestolonaslednika Aleksandra, vojvode Putnika, generala Bojoviča in drugih generalov, ki so prvi vstopili v srbski Bi-tolj, tudi Pašiča niso pozabili. Nadalje so ulice beogradska. dubrovniška, zajrrebačka. zadarska. spjjet-ska in ljubljanska.
Ne vem s čim smo si pridobili toliko naklonjenost Bitoljcev nam Slovencem.
Nezanesljivi prijatelj.
ALBAN »-J/V
Koro*A«‘
ZALIV
Amerikanska industrija na Balkan.
Amerikanska industrijska družba priredi tekom tega leta veliko izložbo amerikanskih izdelkov, stroje, medikamente, razne aparate itd. S tem hoče zasigurgti Ameriki balkanski trg. V tem slučaju bi mogel Balkan izvažati v Ameriko volno, kože in razne surovine.
Mirovna pogajanja.
Danes popoldne so se odpeljali srbski in bolgarski mirovni delegati v London. Srbski delegati so isti kot prej.
Nadajmo se, da se končno — po tolikih razburljivih dogodkih na Balkanu — vendar pokaže tako težko pričakovani angeli miru. Ne zadostuje pa, da se samo pokaže, ampak mora tudi ostati.
Mir ljudem na zemlji...
Mars.
Jutri
nogometna tekma
,Iliri ja -Jugoslavija4
Ob 5. popoldne. V „Tivoli“.
K položaju
na Balkanu.
Izbruh vojske, ki je grozil vsled zavzetja Skadra, je preprečen vsled; zvitih diplomatov italijanskih, ki sol znali nele zabraniti izbruh, temveč} iz te človekoljubne akcije pridobit! za sebe zaklad, ki je bil celi čas, kari obstoja avstrijsko-italijansko zavez-i ništvo vzrok nezaupanja, ki je vl&«i dalo med obema državama. Italija Jo dosegla po »čemur je hrepenela: pri-poznana ji je v južni Albaniji interes-, na sfera. S tem je dobila tudi nekako pravico na Valono — pravice državi na kakšen kraj so namreč čisto drugačnega značaja, kot pravice na-j vadnih ljudi na zemljišča — pravico, ki jo utegne čez gotovo dobo zapečatiti z orožjem.
Avstrljsko-italijanski projekt v Albaniji.
Kako se je to zgodilo?
Pred nekaj dnevi so na Dunaju silili, da bi Italija skupno z Avstrije* nastopila proti Črni gori. Avstrija je hotela iz situacije profitirati in je računala z bojaznijo Italije, da zasede albansko obrežje. Ta bojazen je bila že 1. 1882 glavni povod, da je'
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljubljatli Ustanovljena leta 1881.
31 01 brez odbitka rentnega
4 0 :
; obrestue hranilne :
:	vloge	po	čistih	:
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
davka.
L
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Njene roke so se sklenile v obožujoči gesti, in pogledala je Žileto, kakor se je spominjala, da je gledala v svoji mladosti podobo pre-blažene Device. Iz oči pa so ji zabele teči solze, počasi, kapljica za kapljico.
»Gospa! Gospa!« je vzkliknila Zilcta preplašena, »ali vam je huje?«
Margetina je odkimala z glavo.
In zamrmrala je s tesnobnim glasom:
»Počakajte... da morem govoriti ... povedati vam imam marsikaj ...«
Žileta je čakala trepetaje.
Ranjenka je bila ohranila svojo obožujočo pozo: solze so tekle še ivedno, tiho, brez glasil in brez sunkov joka, in zdelo se je. kakor da dajejo obličju izraz čudnega sijaja.
»i oslušajte,« je dejala Margen-tina naposled ... »povedati vam moram ... V mojem življenju je dolga doba, polna teme; sama čutim, da bi bilo zaman, ako bi poizkušala spraviti v njo kaj luči... Kaj se je godilo v tej dobi? Sama ne vem... Kcliko dnij. mesecev, let je trajala? Tudi tega se ne zavedam ... Zdi se, da sem spala dolgo, dolgo, in sem se
zbudila šele zdaj... Samo par dogodkov se spominjam prav nejasno, kakor se človek spominja sanj, ki jih je že izbrisal dan... Tako se mi zdi tudi. da sem videla vas ... a to je gotovo ie sen in prevara._..«
»Da, sen je!« je rekla Žileta.
Zakaj mislila je, da bi storila ranjenki veliko žalost, če bi ji omenila svoje bivanje v ulici Movč-Garson.
Margentina je nadaljevala:
»Toda vsega, kar se je zgodilo pred to temno dobo. se spominjam do najmanjše podrobnosti.. In takrat me davi tesnoba mojih muk, kakor da sem jih šele pravkar izkusila ... in moje radosti so tako navzočne v mojem duhu, da se vprašujem, ali so res minila leta, odkar je bilo vse to... In vse, vse to se meša v moji glavi...«
»Pomirite se in počijte, prosim vas,« jo je prekinila Žileta. prestra-
tnna niu vzhiŠeniem. ki ga je slutila v Margentimnih mislih.
'Počijem da naj!« je vzkliknila ranjenka goreče. »Počivati! Moi najljubst počitek je to, da govorim z vami. ..In potem... vi še ne veste ... Oh, ce bi bilo to mogoče’ Poslušajte me ... Usta deklica ste' in morda vam ne bi smela povedati,’ morda me boste grajali. Ako bi vedeli, kako se mi stiska srce ob misli, da bi se vas morala sramovati! A vendar je potrebno, da vam povem... Tiste dni sem bila mlada; bila sem lejia: in z vso svojo dušo sem ljubila mladega kavalirja, ki mi
ie prisegal, da me ljubi... Vi zardevate ... Ah. kaj mi je storiti, ravno tega sem se bala!«
»Ne, ne!« je vzkliknila naglo Zileta, presunjena od nemira. »Govorite ... ne zmenite se zame. Trudila se vas bom razumeti...«
/;No, torej... postala sem mati. Rodila sem otroka... in baš tisti dan ... dan veselja in žalosti obenem ... sem skoro umrla... zaradi brezvestnosti moža, ki sem ga ljubila. .. nato pa sem se vrnila v življenje, ki bi mi bilo sam solnčnl sijaj, če bi bila obdržala svojega otroka...«
»Vaš otrok je torej umrl?« je vprašala Žileta trepetaje.
Margentina ji ni odgovorila. Morda je niti ni slišala.
Povzela je z naraščajočim vzhičenjem:
»Ali veste, kako je bilo ime temu možu?«
»Povejte! Oh, povejte!«
»Ime mu je bilo Franc, in postal je kralj francoski...«
»Moj oče!« je šepnila Zileta z zamirajočim glasom.
»Kar se pa tiče mojega otroka, ali sem vam povedala, da je bila hči? Ali sem vam povedala, da sem io začela oboževati do blaznosti? Poslušajte... poslušajte ... te stvari so se godile v Bloaju ...«
»V Bloaju!« je vzkliknila deklica zamolklo.
»Nekega dne... je izginila... Kako? Ne vem... Pozneie sem iz-
vedela. da so jo videli v Montu...«
»V Montu!« je zahropla Žileta, bleda kakor mrlič.
»Rekli so mi, da jo je odvedel neki moški... moški... pokvečen nestvor in dalje se ne spominjam.«
Zamolkel jek neizrekljive radosti se je izvil Zileti.
Hotela je zakričati: »Mati, mati! Jaz sem tvoja hči! A njeno grlo ni dalo glasu od sebe; hotela je iztegniti roke... toda čutila je, kako jo zapušča življenje in kako pada, pada...
»Angeli nebeški! To je ona! Ona je!«
Z glasnim krikom je planila Margentina s svojega ležišča in prijela hčer v naročje.
^ Dvojni vzklik deklice, nje naraščajoča ganjenost ob Margentini-no povesti in nje vedenje ob poslednjih besedah je pričalo ubogi materi, da je Žileta spoznala sebe v tej nepopolni zgodbi.
Pod brezumnim ljubkovanjem svoje matere je Žileta odprla oči.
»Mati!« je zamrmrala s slabim glasom.
»Ti si!«.je hropla Margentina med smehom in solzami, »ti si! Iz-prva nisem verjela popolnoma! Ali moram biti slaba mati! Kako si lepa! In kako si zrastla! Oh, Gospod! Potemtakem mora biti res že dolgo od tistih dob! Premisli: kadar sem se napajala z nado, da te najdem, sem . menila, da te vzamem v naro-čje in te nouičkam...«
Tako govoreča je bila Margentina sedla, posadila si Žileto na kolena in jo začela zibati, kakor da je še majhno dete.
Žileta je ždela v materinem naročju s čuvstvom blagobitja in varnosti, ki gaje okušala zdaj prvokrat v svojem življenju, in ihtela tiho, tiho...
Prizor, ki je sledil, je bil pač izmed tistih, ki jih ne opiše nobeno pero.
Tesno objeti, sta menjavali mati in hči več solza in več poljubov nego besed.
Vprašanja, naivna in važna, o-troška in resna, so sledila drugo drugemu, in zdelo se je obema, da se nikoli ne bosta spoznali dovolj.
Nazadnje pa. po tolikih izlivih čuvstva, je hotela Margentina vedeti, kako in zakaj pozna Žileta svojega očeta in kako je prišla v Fon-tenbloški grad.
»Kralj...« je izpregovorila.
Žileta je vztrepetala:
»Oh, mamica, ne govorive o tem človeku... on me navdaja z grozo.«
Margentina je ostrmela, kakor da so ji razkrili nenadoma strašen zločin.
»Torej,« je dejala, »mu ne zadošča zlo, ki ga je storil materi... on mora še...«
Ta hip pa se je pojavilo ob vhodu sobe več moških in ženskih.
Eden izmed njih je stopil na
sredo sobe in vzkliknil odurno;
(Dalje.)
Italija vstopna v avstrusKo-nemsKO zvezo. Na Dunaju so vedeli, da je italijansko javno mnenje proti črnogorski akciji in da niti sam Giolitti ž njo ne soglaša, boječ se, da ne izgubi svojo popularnost. Avstrija je pa vedno ponavljala: Bodisi poidemo skupno, ali pa poidemo sami. Italijanska diplomacija je imela na izbero: razburiti na zelo nevarni način ljudstvo proti sebi. ali pa dati Avstriji svobodo k samostojni akciji in s tem enkrat za vselej uničiti italijansko stvar v Albaniji, kajti Avstrija bi s tem dobila premoč v Jadranskem morju. San Giuliano in Giolitti sta se po obotavljanju postavila končno proti svojemu zavezniku, proti Avstriji. Dejala sta Dunaju:
Vi hočete na Črno goro; dobro veste, da je nam to nemogoče. Vam je znano naše razmerje k Nikoli in stališče našega ljudstva, ki nam brani. da bi se udeležili pohoda na Skader. Toda če pojdete sami proti Črni gori, rušite s tem trozvezo. In tu so zastopniki italijanske vlade poklicali avstrijskemu poslaniku v spomin, kaj se je zgodilo v začetku tripolitanske vojske. Ko so Italijani bombardirali Prevezo, tedaj je Avstrija šla nadnje z trozvezno pogodbo in se sklicevala na princip, da se nobeden zaveznikov ne sme dotakniti albanskih bregov brez soglasja drugega zaveznika. Sedaj je šel Giolitti na Avstrijo z ravno istimi dokazi: Kakor nam vi niste leta 1911 dovolili, da bi napadli Albanijo, tako tudi mi ne soglašamo z vašo akcijo v 1. 1913. Ker je Dunaj kljub temu silil, začela so se pogajanja radi razdelitve interesnih sfer. Dunaj, bojaželen kakor ie bil, je šel na predloge: italijanska interesna sfera je južna Albanija in Valona. Vaš interes je Skader, naš Valona. Vi delajte red na severu, mi na jugu. Ker so se pa zaslišali glasovi, da misli Italija zasedeno Valono tudi obdržati. takrat so se pa na Dunaju vstrašili. Spoznali so da je stvar pesna, ko je začel ves italijanski tisk boj za Valono. Vsled tega se je Avstrija premislila — bilo je po pohodu — novi princip je pa kljub temu pri-poznan.
Da bi pa svojo blamažo nekoliko prikrili da bi se videl v svetlejši luči velik vspeh Berchtoklov:	iz
Črnogorskih rok iztrgan Skader, zato so se pričele v dunajskem tisku deklamacija, da so vse vesti o Essad paši in njegovi proklamaciji in njegovih pustolovščinah, da ie vse to izmišljeno in sicer,'da so si to izmislili Srbi in Črnogorci. S tem so hoteli dokazati, da je sedaj, ko vse te vesti niso resnične, nepotrebno iti v Albanijo.
Avtonomna Albanija.
Cela »afera« je pa jasno pokazala, da je že skrajni čas, da dajo evropske velesile albanski državi obliko. Zato so velesile sklenile, da imajo to nalogo rešiti avstrijski in italijanski diplomati, ti naj predlože načrt ustave avtonomne Albanije — tem namreč je Albanija najbolj pri srcu. Avstrija in Italija sta izdelali načrt Albanske ustave, katere prva točka je čisto avstrijska:	»Najvaž-
nejše vprašanje in brezpogojno bistvo za organizacijo nove države je ustanovitev narodne žandarinerije, ki na] tvori jedro novega državno-pravnega telesa«. Ta stavek že jasno in dovolj kaže, kakšne pojme imajo razni visoki gospodje o ustavnosti. Žandarmerija začetek državne modrosti.
Statut avtonomne Albanije.
Preidemo k statutu, ki sta ga včerajšnji poslanski konferenci pred-
FRANCE ŠT A J ER:
Futurizem v slovenski literaturi.
(D.onesek k zgodovini slovenskega slovstva.)
. V nemških literarnih zgodovinah ne popisjejo futurizma, temveč ga ignorirajo. Kajti Nemci še niso dozoreli za futurizem. In tudi časa nimajo. Kdo bi potem raziskoval, kako se zove sad jablane, ki ga .ustreli Viljem Tel raz glavo svojega sinčka na vladno povelje. Sad Jablane se zove pravzaprav jabolko, lotila dendrologi razločujejo več vrst.
V Berlinu n. pr. zastopajo literarni dendrologi stališče, da je Te-lovo jabolko špincelj. Švicarji pravijo, da je avtohtna kosmačka. Po-renčani pleriraio za zlato parnenko.
Slovenci imamo manj literarnih historikov, ki se pa zato ne pečajo z malenkostnimi bedastočami, kakor so jabolka.
Marljivi, ugledni, vztrajni so kakor nalašč ustvarjeni, da prično zbirati futuristične date. In s tem ne bodo le večno zapisani v slovenski literarni zgodovini, temveč tudi V svetovni.
Na prvi hip spoznamo, da je fu-turist človek, ki ga bo umevala bodočnost. ae zato. ke* sza sedanjost
lozua avstnjsKi m italijanski poslanik.
1. Najvažnejše vprašanje in brezpogojno bistvo za organizacijo nove države je ustanovitev narodnega orožništva, ki riaj tvori jedro novega državnopravnega telesa. • Ker razpolagajo Albanci zdaj le z nekaterimi evropsko izobraženimi častniki, bodo morali za organzacijo in izšolanje orožnikov pritegniti tuje častnike. Vprašanje narodnosti teh častnikov še ni rešeno. Mogoče se pridele avstro-ogrski in italijanski častniki ali pa častniki manjših nevtralnih držav: švicarski, belgijski ali pa švedski. O tem bo odločevala londonska konferenca, a pomisliti je, da bi pridelitev avstro-ogrskih in laških častnikov glede na jezik delala manj težkoč, ker je v Albaniji italijanski jezik zelo razširjen.
2. Rešiti se mora tudi finančno vprašanje. Orožništvo se more le ustanoviti, če je za to denar razpoložljiv. Ker Albanija nima denarja, bodo morali pred vsem za to skrbeti, da bo razpolagala albanska vlada z gotovim zakladom. Ustanovitev takega zaklada je le mogoča, če se dovoli novi državi posojilo. Posojilo preskrbita ali Avstro-Ogrska in Italija tako, da dovolita predujem na dohodke Albanije ali se pa preskrbi mednarodno posojilo, ki ga bosta pa Avstro-Ogrska in Italija garantirali. Najbrže ti. dve državi sami uredita finančno vprašanje, ker bodo ostale države v tem oziru najbrže izjavile, da niso interesirane.
Da dobi nova država dohodke, se mora urediti davčno vprašanje. To vprašanje bo najtežavnejše. Znano je, s kako težavo je Turčija v Albaniji dobivala davkov. V Albaniji se je pobirala desetina, ki je pa kmet ni plačeval državi, ampak svojemu begu. Davčno vprašanje bo delalo velike ovire, ker prebivalstvo o davkih še nima pravega pojma.
3. Tretja točka obsega pravosodje. Tu so se držali egipčanskega zgleda. Ustanoviti nameravajo sodišča, ki bodo le za sodne razprave med domačini kompetentna, nadalje sodne dvore in konzulatna z domačimi in v pravdah med inozemci z domačini in v pravdah med inozemci samimi. Kot prizivno sodišče bo poslovalo mednarodno sodišče.
4. Ustanoviti nameravajo šole, zgraditi ceste, pristanišča in železnice. Najvažnejša železniška proga naj bi bila transverzalna železnica, ki se priklopi nekdanjim turškim železnicam. Zgraditi nameravajo progi iz Valone v Bitolj in iz Drača v Skoplje, ki naj bi se podaljšala čez Ku-manovo do Kiisfendila, kjer bi se
bulgarskim železnicam.
priklopila
Železnico, ki bi vodila vertikalno skoz Albanijo, nameravajo pozneje zgraditi, ker bo delala večje težave kakor transverzalna železnica. Transverzalna železnica bi zelo skrajšala pot iz Trsta v Solun; Italija bi z njo dobila direktno zvezo z Ru-munijo, medtem ko se vozi zdaj laško blago skozi Avstro-Ogrsko ali po še daljši morski poti skozi Dardanele in Črno morje.
To je v kratkih obrisih albanska ustava, ustava avtonomne Albanije, ustava, o kateri nemški avstrijski listi čisto odkrito priznavajo, da ni druzega kot mirno, nevojaško sred-stvOi s katerim se doseže isto kot z okupacijo. S to ustavo — tako pišejo nemški listi — se zagotovi vpliv Avstrije in Italije in če se bo šlo proti Srbiji in Črnogorcem bo Albanija že od strani in za hrbtom Slovanskim armadam storila svojo dolžnost v naš prospeh.
---------- — wgm----------—t-tt-t;.-
Kako mislijo o tem statutu ostale velesile?
Ta namera — s takšno ustavo okupirati Albanijo — ne more ostati tajna Franciji, Rusiji in Angliji.
Rusija iu ž njo cela tripelententa se je izrekla odločno proti temu načrtu in stoji na stališču, naj ostane Albanija pod suvercniteto Turčije in dobi le guvernerja, katerega bi imenovale velesile.
Avstrija in Italija sta dalje predlagali, naj se o Albaniji še ne sklepa definitivno, ampak določi le prehodni štadij. tekom katerega naj bi se organizirala v Albaniji žandarmerija, najelo tudi posojilo in rešilo davčno vprašanje.
Tudi proti tem predlogom se je ruski poslanik Benckendorff odločno uprl in izjavil, da sioji Rusija na stališču, da zamore le definitivna rešitev albanskega vprašanja preprečiti eventualno nadaljno vmešavanje kake velesile v notranje albanske zadeve.
Zelo kočljivo je tudi železniško vprašanje, ki se moia po stališču tri-pelentente takoj rešiti. Dve progi prihajata v poštev in sicer: Drač— Skoplje in Valona—Bitolj.
V tem oziru torej bo treba še dovolj pogajanj, ker Rusija pač ne more meni nič tebi nič dovoliti, da bi na tako lahek način prišla Avstrija za hrbet Srbom in Črnogorcem.
Še druge težave.
Albanske meje proti Črni gori in proti Srbiji so že določene, kolikor mogoče na škodo Srbov in Črnogorcev seveda. Na jugu proti Grški pa meje še niso določene in na londonski konferenci se vrše tozadevna pogajanja, ki se pa ne razvijajo bog-vekako gladko.
Italijanski poslanik markiz Im-periali je predloži! sir Edward Gre-yu avstrijski in italijanski načrt o južni meji Albanije. Spomenica pravi, da bi bili ugroženi interesi obeh velesil, če ne bi severni del krfskega kanala, ki je samo tri milje širok, ostal prost. Zato se ta del albanskega obrežja ne sme prepustiti Grški, ki bi sicer lahko napravila v krfskem kanalu bojno luko, ki bi bila močnejša ne le od Valone, ampak tudi od Kotora. Z ozirom na to sta Italija in Avstrija priznali Giški druge velike koncesije. Prvotno se je imela grško-albanska meja potegniti ob reki Kalamas. Zdaj sta Italija in Avstrija privolili, da pojde meja veliko bolj severno. Po novem predlogu dobe Grki izvrstno luko Sagias in imajo zadoščenje, da imajo iz svojega mesta Krfa grško kopnino pred očmi. To je skrajna koncesija, ki se more dati Grški. Santi Ouaranta ne more dobiti. Tudi v notranjosti je mejna črta, ki jo zahteva Grška, nemogoča, ker drži tako visoko na sever, da bi ležala Konica v neposredni bližini grške meje. Ruski poslanik Benekendorff je v tem vprašanju zelo popustljiv, med tem ko zastopa francoski poslanik Cambon trdovratno grške zahteve. V diplomatič-nih krogih menijo, da gre tukaj za osebno politiko predsednika 1 oin-careja, ki daje navodila Lambonti neposredno brez obzira na zunanjega ministra Picliona. I o razlagajo z željo Francije, da bi dobila Grška v krfskem kanalu vojno luko, katere bi se lahko posluževala tudi Anglija. Francija upa, da bo Grško definitivno ločila od trozveze. I udi vprašanje otokov je zelo kritično, zlasti kar se tiče Kiosa in Mitilene. ki ju hoče Nemčija na vsak način ohraniti Turčiji.
Pogajanja se bodo vlekla daleč v poletje in najbrže pojdejo poslaniki preje na počitnice predno bodo albanske meje urejene.
Slovenska zemlja.
Iz Šmarije.
Nobena občina na Kranjskem ni menda bolj zanemarjena, kakor šmarska občina. Zato se pa pri nas tudi gode stvari, ki bi bile drugod nemogoče. Omenili smo že. da se je pri občinski seji sklenilo, da se pobira po 35% naklade. Županstvo pa je poročalo na dež. odbor, da se je sklenilo po 40% — in tako se je tudi pobiralo. Za sedanjo draginjo je že 35 procentov dovolj, posebno če se s tem denarjem ničesar ne stori — kako pa pridemo do tega, da župan brez dovoljenja obč. odbora poviša doklade na 40% — to res ne vemo. Dež. odbor to ve. in molči. Zakaj? No, saj se poznamo. Dež. odbor namreč ni nič boljši, ker ie nalagal vlado, da je zasledil pri sedanjem vodovodnem odseku nepravilnosti in da naj se zato odsek razpusti in naj se postavi Kristana za gerenta. Resnica pa je: da so bile nepravilnosti pri prejšnjem vodovodnem odseku, da je krivda županstva, če ni na to pazilo in da je novi vodovodni odsek napravil vse korake, da konečno stvar uredi. Kako pridemo Šmarci do tega, da bodemo plačevali ljubljanskega gerenta, ki bo stal več kakor vsi vodni stroški, samo zato. ker kakemu Peganu, Ši-. mnicu ali Lampetu niso po volji možje. ki so se lotili dela v vodovodnem odseku. Ali ne redimo že dovolj klerikalne pakaže! Koliko črvov pa nai pride še v našo občino? Ali ni že dovolj obubožana in izsesana? Naš gospod dekan se ie šel nekoliko odpočit v Toplice. Njemu to ni težko, sai ima denarja dovolj. Za slovo je pridigoval tretjeredni-kom tako-le: Tudi med vami jih je nekaj zraven, ki niste mene ubo-gaii. in vam povem da, tudi če v cerkev hodite in dobra dela opravljate. vam vse ne bo nič koristilo, ker niste z mano volili. Glejte, da mi prihodnjič ne boste nasprotovali in taki liberalci postali, kot so drugi v naši fari, ki mene niso ubogali. (To sc pravi, da ni treba več niti cerkve, niti molitve — ampak samo še volilen lokal in pa volilni listek — to je čudna pot v nebesa. Op. ur.) Jaz vem — je nadaljeval dekan — da to mojim nasprotnikom ni prav. da se tako vlečem in agitiram, jaz in moji hlapci, in sem že pet mesecev v časopisih — pa si nič iz tega ne storim.. — S takimi budalostini pita ta dušni pastir svoje ovce. — Kako se vrše v Šmariji občinske seje. V nedeljo je bila na Vel. vrhu obč. seja. Pri seji bi moralo biti vsaj 12 odboVnikov, bilo jih je pa samo 11. Neki odbornik pravi, da seja ni sklepčna. Župan pravi: 'lo je vseeno. — Seja se je vršila v gostilni, kjer je kričalo in razgrajalo še kakih 12 ljudij. ki so že od jutra pili. Odborniki drug drugega niso slišali. Šlo je zaradi nekega poda. Ker je bil župan za svojo stranko, je dal
vprašanje glede poda na glasovanje in je sam prvi vstal. Eden iz odbornikov je protestiral., da seja ni sklepčna. Zupan pa pravi: Bo vseeno veljalo. — Po mnenju šmarskega župana je torej seja gostilniško omizje, kjer se pije in kima. Zato ie tako gospodarstvo v občini. Mi pravimo: Kjer se vlada brez pravil in postav, brez pravic in resnice — tam gre vse rakovo pot — tako gre tudi šmarska občina in vse gospodarstvo —- dokler se ne bo enkrat vse skupaj prevrnilo v Ponikve.
Jesenice.
Blagovolite priobčiti v Vašem cenjenem listu par vrstic radi nesramnega odiranja nemških natakarjev na železniški postaji Jesenice. Slučaj je hotel, da sem prišel v voz, kjer so se peljali na dopust vojaki trdnavskega polka iz Pulja. Ko sva sedla z mojim prijateljem nasproti vojakom, so se pogovarjali med seboj, kako oderuštvo, da je na železniški restavraciji:	ker	me je
stvar zanimala, vstanem in vprašam vojake, zakaj da se tako hudujejo na restavraterja in preklinjajo Slovence. Rekli so. da je sramota za Jesenice, da tam revne vojake, ki ima na dan 14 vin. plače tako nesramno odirajo. Ker sem bil radoveden, kaj da je resnice na celi stvari, vprašam enega vojaka, zakaj da gre in kaj da so mu previsoko zaračunali, na kar mi dva vojaka naenkrat odgovorita, da sta morala za iedno klobaso plačati 84 vin. ali 42 kr. Znano je, da stane ena klobasa 38 vin. toraj če se proda za 84 vin. — 46 vin. dobička pri eni klobasi. Ali ni to več kot preveč!!! Torai je stvar resnična, da se revne vojake tako nesramno odere, ko imajo komaj par revnih vinarjev v žepu za največjo potrebo, posebno sedaj V tei neznosni draginji. Restavrater sč nujno poživlja, da naredi takoj red med svojimi nemško-nacional-nimi natakarji, ki so vsi na j večji Slovenožrci. ker imajo vedno na jeziku besedo »vindiš« in nič druze-ga. Potujoče občinstvo se pa opozarja na tc ultra rajhovce na Jeseniškem kolodvoru. Če ne bode to nič pomagalo, naj se napravi pasji bič za te kurzovcc.
Z Notranjskega.
Nasledki krize. Vsled svetovne krize je menda naša ljuba Avstrija najobčutneje tepena na gospodarskem polju. Denarja ni! se glasi na vsci črti. Denar sveta vladar je zgi-nil kot kafra iz naSib krajev. Gorje, ki napravlja denarno pomanjkanje med ljudsko maso, je nepopisno: Ljudje, ki so poprej živeli udobno] brezskrbno in v veselem zadovoljstvu, so sedaj razočarani. Ni denar-; ja, ni živeža — ni kredita, ni blagai — gorje! Dela je dosti, a zaslužki so pičli! Jesti se mora. a kje vzeti?j Časi, zlati časi, ko je šumelo zlasti ob nedeljah po krčmah kot v ulnja-j ku veselih pivcev — §o minuli! Pra-j zne so pivnice, prazne trgovine odjemalcev, prazni hrami — prazni žepi! Ali to ni še najhuje! Po pošti prihajajo pisma, terjatve so, dolg
Dalje v prilogi.
QUO VADIŠ?
se ponavlja na splošno zahtevo samo 3 dni in sicer od 24 do 27.t. m,
IpjF- v Kino -,Ideal4 ^9%
sploh ne more razumeti, temveč ker ne ljubi novotarij. V tem pomenu je futurist vsak drzni reformator, vsak revolucionar.
Ko je nastopil Wagner, so ga silovito proklinjali. Nihče ga ni umel. Zato so se zgražali, ogorče-vali. dvigali pesti. Takrat je bil Wag-ner futurist. Zdaj so se ga privadili. Zato je \Vagner postal — klasik.
Ko se je začel oglašati Ibsen, so salamensko rentačili kulturonosci, češ k vragu z novotarijami. Ko so igrali prvič njegovo: »Zavezo mladih«, so žvižgali složno liberalci ter klerikalci, ker je okrtačil vse. Ko so igrali njegove: »Stebre družbe«, mu je poslala vsa starejša inteligenca anonimna grozilna pisma. Mladina ga je oboževala in se norčevala iz slabe vesti starinov, ki so po vsem svetu zgneteni iz iste ilovice. _
Iti »Sovražnik ljudstva«, ki ljubi ljudstvo«, in ki hoče vzgajati svobodne, plemenite ljudi...
Danes pravimo skoro soglasno, da je Ibsen največji dramatik 19. stoletja. Pravijo pa nekateri tudi, da ie dolgočasen profesor. Tisti, ki so se šolali pod njim in ki niso dosegli sivega mojstra.
Životarijo pa tudi tuintam v katerikoli kavarni mojstri očitavci, kojih edino simpatično čtivo so pe-taki. desetaki, stotaki, tisočaki... in ki zamahnelo z neaopisljivo pozo
v žlahtnem krogu, čes, kaj bo Ibsen: »Reva«. Duševna r<pv-^clTl5- .Alj so njegovi junaki ljudje taki ljudje so neverjetni, nemogoči.«_
ln tako se povprašujejo ter ne vidijo sebe. Ne vidijo drugih, ki se jim odkrivajo do tal. Ki jih časte,
obožujejo.	,.	....
Tako govore ljudje, kojih razuzdana kri rodi epizodne, tragične
doktor Hermerje.. •	.
Tako govore ljudje, ki bi bili radi lokalni kralji. } a skomizgnejo prezirljivo z rameni:	p°
kon? Kaj pa Skule. Ali naj bo to »Kongsemne?« (To ie 'es- s. '\piesa se rezlja kralje, kakor PraY.i Georg Brandes »Kraljevski materiji.«)
Čemu omenjam Ibsena. Futurist ni več, ampak futuris.ti so deloma njegovi učenci.	„	.
Na Angleškem živi mox' ki je začrtal smer bodoče drame. Namreč Bernard Sha\v.	.	..
Pri nas ne poznamo njegovih tragikomedij. Mimogrede omenjam, da je spisal tudi komedijo »1 he 1 hi-landerer,« v koji ie ovekovečil zmešnjave. ki jih je povzročil Ibsen na Angleškem. Shaw razpravlja tudi v svojih esejih obširno o Ibsenu, ga imenuje največjim mojstrom ter ga toplo priporoča dramatikom bodoč-nosti.
Torej uvidimo: ko je izšel »The Pliilanderer«. so pravili kritiki po-
vsem napačno, da se norčuje Sha\y iz Ibsena. Norčeval se pa iz ljudi, ki niso razumeli Ibsena.
Zakaj omenjani vse to? Ker je iuturistova specialiteta plemenito, pedagogično, higijenično zafrkavanje. ki je pa skoro nerazumljivo po-vprečnikom in kritikom.
V Franciji ni pravzaprav javnih futuristov. Edini, ki ga poznam osebno, ker sva bivala več mesecev ob Reni, se zove Fernand Ninit-te. Svoja dela hrani v svoji miznici, dasi bi z njimi pobasal lahko Moli-ere, dasi dosega Hugo-jevo hrjko, Maeterlinckovo simboliko ... Mlaui Bruseljčau Ninitte je skromen mož in se je preselil v Maroko. Trdno je odiočen, da ignorira tudi v bodoče javnost.
Starosta italijanskih futuristov ie živel v modri jami na Kapri, in je šel često na Vezuv jajca kuhat. V svojih slikah in kompozicijah se je norčeval iz rojakov, ki poslušajo ganjena zadivljeni slavčka, ga naposled ritmično gibčno ujamejo ter pojedo z eleganco v rižotu. Nato par »oštja šul oštja« vsled drobčkanih nožič... Toda če jih ne morejo pojesti, jih uporabljajo, špekulanti lva-kor so, kot zobotrebce...
Mojster ameriških futuristov je že umrl Mark Twain je pravzaprav predhodnik futuristov, kolega mar-
sikatera markacija poti bo večna: šola...
Na Ruskem producirajo pač obilo revolucionarjev in kavijarja. a; malo programatičnih futuristov. Dva so prognali nedavno v Sibirijo. Tret-; jega so ustrelili naši v Galiciji, ker so mislili, da je vohun.	_	.
V avstroogrski monarhiji živi mlad futurist začetnik. Ni še govoril mnogo A proti njemu delujejo na vse kriplje. Zdravniki posečajo uredništva in javliajo, da So odkrili, pri pacijentih. ki so brali iuturistova;. dela, novo hipno bolezen. Simptom :i želodčni krči, in mrzlično jecljanje fufufu. Zahtevali so zdravniki odškodnino od uredništva, ki pa je na^ svetovalo avtonomno kot protistrup pol litra cvička, eno por cip okisanih ledvičk, eno cesarsko zemljo in, pnr> mirno pošlatavščmo. rivala Bogi so na°° okrevali vsi bolniki.
In evo prekanjencev! Oženjenci, berejo vrlo radi futuristovska dela. nakar simulirajo omenjene simpto-; me. Skrbna žena jim prinese naglo, pol litra cvička, eno porcijo okisanih, ledvičk in tako dalje.	i
Tudi zvitejši dijaki omedle hipoma med poukom. Iz žepa jim moli’ vidno: iuturistova drama. In proti-! strup jim plača podporna zaloga. Toda mesto cvička jim nudijo limo-, nado, in zadnjo točko udejstvijo si poljubom katehetove roke.
Priloga „Dnevuu štev. 493, dne 10. majja 1913.
se mora plačati z zaostalimi obrestim vred. Dol?, nesrečni dolg! V 14 dneh moraš plačati, se glasi pismo, drugače se bo postopalo sodnim potom. Ne moreni plačati, nimam denarja, prosim, potrpite! — Potrebujemo, nujno potrebujemo, moraš plačati, drugače ti prodamo posestvo, — se Klasi odgovor. Prodali mi bodo moje uboštvo! Kaj bo z ženo in otroci? Pijanec, zapravljivec, slab gospodar mi bodo rekli! Ne, tega ne pre-,nesem, raje grem v daljni svet! Prodam živino, dosti bo za potovanje. družina naj potrpi toliko časa. da kaj zaslužim in pošljem domov.
— Tako se godi pri nas na vsej črti. Menda tudi drugodi ni bolje. Najboljše delovne moči iz naših krajev so že v Ameriki, za njimi gredo še drugi. Poznam 721etnega premožnega kmeta vdovca, ki je sam doma, vsi njegovi otroci so v Ameriki. Oče ziiihuje in se muči doma sam, otroci nočejo vpriti domov, ker se jim tam godi bolje. Ker ima tuja zemlja več ljubezni, kruha in zaslužka, sc zateka naš narod k njej. Domača rodna gruda je neobdelana, zapuščena
— sama brez lastnih otrok. Ne gredo v Ameriko samo gospodarji, prisiljeni vsled stiske, marveč tudi nedolet-ni mladiči, ženske in dekleta. Izseljevanje je postalo splošno. Kam privede naš narod to izseljevanje? Ako naša vlada ne vidi tega, videti bi morali to naši poslanci in prisiliti vlado do boljšega gospodarstva, za delo in zaslužek.
Teharje pri Celju.
Lansko leto ustanovila se ie tu podružnica slov. delavskega podpornega društva v Celiu, za katero se je pokazalo splošno zanimanje, dokaz temu. da je imela podružnica v teku nekaj mesecev več rednih članov, kakor pa društvo v Celju. Kakor pa povsod je mlademu društvu tudi pri nas stopilo naproti mnogo ovir, kateri so delovanje podružnice skoraj popolnoma ustavili, kajti pritiskalo se je hi vplivalo celo na posamezne odbornike, da so se morali odpovedati ozir. izstopiti. Pri letošnjem občnem zboru pa se je sestavil nov delaven odbor, kateri je šel takoj na delo. Pri prvi seji se je sklenilo ustanoviti pevski zbor kateri šteje danes v svoji sredini že 18 najboljših teharskih fantov pevcev in ti sc že pogovarjajo, da hočejo, kakor hitro se petja in sekiric nekoliko privadijo, si ustanoviti še svoj tamburaški zbor. Poučevanje v petju ie iz samega rodoljubija prevzel g. Zagoričnik, zobotehnik iz Celja, kateri prihaja redno vsak teden
— brezplačno — v Teharje. Zanimanje za društvo je veliko — saj je v teku dobrega meseca pristopilo žc nad 40 članov. Obljubilo je pa svoj pristop društvu ozir. pevskemu zboru še mnogo prijateljev, tako da upamo spraviti našo podružnico na višino, kakoršna takemu društvu pristoja. Saj se pa tega društva tudi vsak brez pomisleka lahko oklene, kajti isto je slovensko — a nepolitično in ima namen svoje elane le izobraževati potom časopisja in knjig, ter članom poskrbeti v slučaju brezposelnost; ali bote^ni podporo iz sedaj še skromnih sredstev. Zatorej naj bi društvu pristopili kot ^Stanovniki ali podporni člani tudi še drugi, katerim je ležeče na tem, da se na slavnih Teharjjh ustanovi močna narodna postojanka, predno nam nemškutarske Store še zadnjo našo dušo ugrabijo. Rekel sem društvu je namen izobraževati člane potom knjig in časopisja! Naši dohodki so pičli, ter moramo z istimi štediti. da jih uporabljamo za pravi namen — za slučaje podpore članom. Obračamo se torej na javnost,
Futurizem ima obilo fanatičnih sovražnikoy, ki ga obrekujejo ter intrigirajo spretnejše kakor kdove-kdo. Zakaj? Kdo ve to? Ljudje či-tajo prehlastno. Vidijo le črke. tri pike, pomišljaje, oklepaje. Zato, ker se jim mudi. Pogosto tudi človek ni razpoložen, da bi bral futurizem, če je ravnokar čital.: ponesrečil se je, ali pa ultimatum so izročili temu ali onemu.
In če ne morem Citati danes, izstrižem in berem, ako šem razpoložen drugič. Da pa niso spisi primitivni. kakor dnevne novice, je jasno, kajti spisi so sad dolgega razvojnega premišljevanja ...
Kaj je cilj futurizma? Preprečevati hoče bankrote. V bodočnost gleda preroško, nudeč uspešno pro-phylakso s tem, da ožigosa to, kar mori sedanjost in ovira njen svobodni razmah.
In tako je Bernard Shaw obenem socialni reformator, kakor si je zarisal avstroogrski futurist cilj, da reformira diplomatsko in nediplomatsko seksualno moralo v vseh pomenih besede.
Ko pa bodo bralci futuristov uverjeni o teli plemenito vzgajajočih
naj bi se našli rodoljubi, ter priskočili društvu na pomoč s tem, da podarijo istemu zabavne in podučne knjige, katerih si člani srčno žele, ter naj bo s tem vsem izrečena že v naprej prisrčna zahvala. V mno-gokaterem kotu leže zaprašeni kupi knjig, katerih nihče več ne pogleda nam pa vse prav pride, zatorej prosimo. Kako splošno priljubljenost vživa naše društvo je razvidno iz tega. da se ie lanskoletne veselice na prostem dne 18. avgusta udeležilo nad 700 ljudi, ter s tem pripomogli društvu do jako lepega gmotnega prebitka, kateri pa jc seveda šel v centralno blagajno, ter znaša stanje iste danes okoli 3000 K. — Opozarjamo pa s tem slovensko spodnještajersko javnost, naj si povsod ustanovi take podružnice, centrala iim ho gotovo pri snovanju šla drage volje na roke. ter odposlala tjakaj tudi svojega zastopnika oziroma poskibela za govornika ali predavatelja. Preprežimo torej celo slovensko Štajersko z jednakimi podi užr.icami, in uspehi nam ne morejo izostat:. Vzemimo še v pogled le >'Narodno delavsko organizacijo« v Trstu, katera je s smotrenim in vztrajnim delom dosegla, kar bi si pred 10 leti nihče niti predstavljati ne bi bil zamogel. In mi zasledujemo iste cilje!
Studenci pri Mariboru.
V	nedeljo dne 5. majnika so i-meli naši studenški renegatje svoj velikanski dirindaj. Povod temu je dala 331etnica tamošnjega Schulve-reina, ki jo je prišel pomagat proslavljat tudi znani slovenožerec dr. Baum. Ta mož. junak frazarstva, je tudi tokrat jezdil nemoteno svojega vseiiemškcga Schimelna»in večkrat zašel prav nevarno preko črnožol-tih kolov, tako, da smo se kar čudili, videti sc po končanem zborovanju še v blaženi — Avstriji. Da, da! Od same jugoslovanske iredente, ne vedo več naše oblasti, kaj imajo storiti takim renegatskim apostolom nasproti! Večer v ostalem ni nudil mnogo posebnosti, razun, če navajamo staro dejstvo, da je bilo 99% navzočim brati na licu, kako grozno staro je njih »nemško« prepričanje. Razna imena, še bolj pa spakedra-na, pristno vindišarska govorica, so to dovolj jasno demonstrirali. Čudno pa je tudi to, kako neženirano smeio n. pr. naši nemčurčki peti in rjoveti o vsaki najmanjši priliki »VVacht am Rhein« a se nihče ne zmeni za to. Seveda, če bi kak Slovenec. pa bodisi v še tako hermetično zaprtem lokalu zapel »Šumi Marica ...«, bi bila takoj slavna mariborska policija in ž njo državno pravdništvo. na licu in pozaprla ter dalo pod obtožbo dotičnika. radi prestopka po § 305. Nemčurjem je sevtda dovoljeno vse, skraja do konca. Tako je n. pr. dr. Baum, ko je govoril v proslavo lOOletnice Napoleonovih vojsk, govoril v popolnoma llohenzollernskem duhu, pozabivši popolnoma, katere države sin da ie in katere države otroci da so navzoč’. Ne moremo drugače, kot bilježiti, da je najskrajnejši čas, vtakniti vso studenško varnostno oblast pod kuratelo. Tu imajo mariborski državni pravdniki dovolj materiala in kaj hvaležen teren, pokazati se v vsei svoji moči in držav-nopravdniški veljavi. A dobro bi bilo, da se zgodi to čim preje, če ne, bo vzrasla studenška vsenemška iredenta kmalu tako visoko, da pred njo res ne bo več ne to ne ono varno. Na noge torej, še predno se vgnezdi ta črv do neiztrebliivosti!
tendencah futurizma, ga ne bodo več proklinjali neumestno, in tako grešili napram sebi ter potomcem, napram kulturi ter bodočnosti naroda.
V	evropskih kavarnah pa sedi in bo sedelo kljub temu par izvoljenih nevernih Tomažev, ki se nalivajo s kapucinci in mahajo v nepo-pisljivi pozi civiliziranih nepoboljšljivih basama debaterjev. In bodo krasili oddelke futurističnih muzejev. kajti balzamirali bomo vzvišeno pozo v oddelku za mumije.
Sklepam z besedami, ki jih omenja Bernard Sha\v v esejih, in koje besede je posvetil delavcem.
»House of Commons«, ki ima 670 članov, a med njimi 10 pristašev ljudstva, bo pooblastilo vojake, naj poberejo denar ljudstvu.
»House of Commons«, ki ima 660 pristašev ljudstva, bo najbrže pooblastilo vojake, naj pobereio denar milijonarjem.
Kajti višje kaste bodo ščuvale državo, naj izrablja ljudstvo, dokler se ne bo polastilo ljudstvo države ter obračunalo z višjimi kastami z državno pomočjo!«
Konec.
Štajersko.
V Mariboru je prijela mestna' policija dolgo iskanega ponarejevalca poštno - hranilnih knjižic. Kolmaniča. ki je pri več poštnih uradih dvignil svote v višini do 40 K. Kolmanič je rojen leta 1901. v ljutomerski okolici in ima na vesti tudi še par drugih grehov. — Tu se je vršil poučni tečaj Smakofa v Jiju-Jatzu. Tečaja se je udeležila vsa mestna varnostna straža. Razni načini te japonske borbe so bili velezani-mivi. Štimakof je šel dalje proti jugu. — V kadetnici je opazila v eni pretečnih nočij straža tujca,'ki pa se klub opetovanemu poziv ni hotel staviti. Straža je na to parkrat ustrelila. a brez uspeha. Tudi nadaljna preiskovanja niso imela rezultata.
—	Zapustivši ogromno svoto dolgov, je pobegnil tukajšnji spedicijski podjetnik Lnterkoffler. Krivde je iskati v šampanjcu in slabi družbi.
V Trbovljah se je sunil delavec Rebov pri delu z nekim krampom tako nevarno v trebuh, da se je onesvestil in v tem stanju naslednjega dne umrl v ljubljanski bolnici.
Brežice. Ko sta se vračala pred par večeri brata Jože in Ivau Pečnik od dela domu. sta bila napadena od treh fantov, imenom Savnik. Lapuh in Baa. Savnik je udaril z ostrino nekega poljskega orodja Jožeta Pečnika parkrat tako po glavi, da je ta obležal in so ga morali domači prenesti iz ceste v hišo. dočim je Ivan dobil le lahkih poškodb. Jože je par dni na to vsled pritiska krvi v možgane, umrl. Savnika in Lapuha so pršeli. Bau pa je zbežal na Hrvaško, koder je izginil brez sledu. Brežiški okraj postaja že pravcato razbojniško gnezdo, kar je posebno za klerikalno vzgojevalno delo, nad vse značilno. Seveda, naši klerikalci pa tudi skrbe za vzgojo našega ljudstva. Razni sv. misijoni, ponemčevalne klerikalne prireditve ostalih vrst itd., vse to mora podivjati tudi ljudi preje tako mirnih krajev. Radovedni smo, s čim bosta »Straža« in »Slov. Gospodar« začela trebiti in povzdigovati to nemoralo. ki zahteva vedno večjih, dasi nedolžnih žrtev.
Trg Lipnica nad Mariborom je dvignjen v vrsto mest. Nemškona-cionalni poslanec mesta Maribor, Wastian, je že dobil tozadevno odločbo notranjega ministerstva. Bo pa zopet heuiania.
V Slov. Grade« so prijeli neke-sra Otokar Tli Ura, ki je izvršil že par zelo drznih vlomov v graški okolici. Zadnje dni se je klatil kot copernik krog Slov. Gradca, koder se je produciral s svojimi čarovnijami. Povsod si ie pa kaj odnesel za spomin, na svoja nadaljna potovanja.
Pomladna dirka Mariborskega dirkaškega društva se vrši v četrtek 22. in nedeljo 25. t. m. 25. bo tudi veliko dirkanje na daljavo. Nagrade in nekatere važnejše posameznosti. priobčimo v prihodnji številki.
Iz Ptuja. Ko je v sredo vozil posestnik Lampreht v Ptuj, mu je bila pred neko krčmo ukradena iz voza torba, v kateri je imel večjo svoto denarja. Tatu pridno zasledujejo.
Na Teznem pri Mariboru so
pokradli v eni zadnjih noči drzni tatovi tamkaj stanujočemu krojaču Koisu oblek in perila v vrednosti 900 K. Da so mogli v skladišče, so odtrgali težko ključavnico. Stvari so naložili na voz. ki je čakal pred hišo.
Dobrimja pri Celju. Poštnika hči Ana Skornik ie dne 28. aprila porodila nezakonsko dete. kojemu je takoj po porodu zatlačila v usta listja, tako da se je dete zadušilo, nakar je /je zakopala pod nek' leskov grm. I e dni je orožništvo našlo mrlička, mater pa oddalo okrož. sodišču v Celju.
V Mariboru prirede 18. t. m. Nemci svoj »Blumentag«. V teh dneh je izšel že opetovano na vse Slovcnce Maribora in okolice poziv, da ne dado za to germansko prireditev nobenega groša. Vsak, ki bi morda to naredil, stori s tem narodni greh. Apel pa ie izšel na Slovence brez razlike strankarskega prepričanja. Zato pa bo umestno, da pazi vsak na — vsacega. Imena onih, ki bi se vendarle spozabili, objavimo brez pardona!
Dnevni pregled.
Naše naročnike opozarjamo, da jim bomo list ustavili. ako ne poravnajo naročnine do 10. t. m.: »Dan« nudi Svojim čitateljem toliko zanimivega, da opravičeno lahko zahteva, da tudi naročniki pravočasno store svojo doižnost. Le na ta način ie mogoče vzdržati dober dnevnik, nuditi slike in priloge, ako vsi na-
ročniki kot skupna družina podpirajo našo akcijo. Pokazali smo. da hočemo svojim naročnikom dati več ko moremo, zato upamo, da ne bo treba nikogar posebej opominjati.
Za binkšti prosimo sv. Duha za pomoč in razsvetljenje. 1. Da bi dal našim diplomatom pravi um in pamet, da bi dali že enkrat mir, da bi modro (če je to sploh mogoče) .vozili državni voz. da bi spoznali svojo zaslepljenost in zakrknjenost, da bi dali domačim narodom pravic in skrbeli za njih blagostanje, druge pa pri miru pustili. — 2. Da bi razsvetlil brate Srbe in Bolgare, da bi spoznali švabske nakane in bi se ne prepirali sami med seboj, ampak da bi složno rešili svojo in slovansko zemljo pred skupnimi sovražniki. 3. Da bi navdihnil vse Slovence s pravo vero v zmago Jugoslovanstva, da zapuste svoja zgrešena pota in dokončajo svoj bratomorni boj — zato pa s tem večjimi silami začno delati v prospeh in blagor naše skupne lepe domovine. Slovan.
Vražji kotel je postala za Švabe Bosna in Hercegovina. Včerajšnji »7 agblatt« se britko pritožuje, kaj si dovoljujejo Slovani v Bosni in Hercegovini (kakor da bi ta zemlja ne bila slovanska, ampak švabska!) Vist piše; da središče državi nevarnega jugoslovanskega gibanja ni Dalmacija, ampak Bosna in Hercegovina. Tamošnji Srbi si upajo pisati proti Švabom (pomislite kaka predrznost!) Okoli mesta se najdejo pogosto letaki proti Švabom itd. Posebno nevarna ie postala Bosna, odkar so se začele priprave za triali-zem. Uboga država je bila tako neprevidna, da bi bila skoraj v to privolila. dasi vidi. da je že dualizem oslabil nemško moč (o jej, o jej!) Trializem pa je veleizdajalstvo in vse, ki se zanj potegujejo bi morali postaviti pred sodišče... Bosna in Hercegovina je torej nevaren kotel, zato je morala vlada vzeti najstrož-ie predpise v roke in je morala razgnati državi nevarna srbska društva. Največja napaka države je v tem, da ne podpira muslimanov (bosanskih Turkov), ampak jih pusti, da jih drugi izpodrivajo. Muslimanov je 1 milijon — to bi nekaj pomenilo za državo — dočim p<yijetni Srbi postajajo nevarni. Da, da — pri nas se vse lenuhe podpira — pridne narode pa se zatira — zato je cela država kakor vražji kotel.
Opravičena pritožba. Piše se nam: »Slov. Narod« je prinesel v četrtek notico pod naslovom »Narodni škandal.« Tam čitamo sledeče: Te dni je izšel v »Hrvatski katoliški tiskarni« in v zalogi upravitelja te tiskarne Josipa Kreinza vozni red, ki je s slovenskega in menimo tudi s hrvaško-narodnega stališča pravi škandal. V tem voznem redu so navedene tudi železniške proge, ki teko po slovenskem ozemlju. S slovenskega in s hrvaškega stališča bi se zdelo povsem naravno, da bi bile v tem hrvaškem voznem redu železniške postaje na slovenskem ozemlju zabeležene v slovenskem jeziku. Za takšne malenkosti pa se seveda »Hrvatska katoliška tiskarna« ne zmeni, zato ravnodušno tiska postaje na Slovenskem v nemškem jeziku, kakor: »Ratschach, Romerbad. Markt Ttif-fer, Laase, Kressnitz, Littai, Pol-tscliach, Wudischkofzen. St. Ma-rein b. Erlachstein, Veldes, Assling, Dornegg itd. itd.« Samo en slovenski kraj je našel milost v očeh gospoda upravitelja hrvaške katoliške tiskarne — naša Vrhnika, katere nemško ime »Ober Laibach« je spretno prevedel v — »Gornjo Ljubljano«. In takšen vozni red — in to je edin hrvaški vozni red — kupuje narodno hrvaško občinstvo! Škandal! Potem se pač ni čuditi, da se zagrebško občinstvo dosledno vozi v Gurkfeld, Lichtenwald, Romerbad in Steinbriick. Če bo šlo tako naprej ne bo hrvaško občinstvo niti za Ljubljano več vedelo, marveč samo še za «Laibach«. Gospoda v Zagrebu, zdi se nam, da je nujno potrebna velika metla, da se temeljito pomete s takšnimi škandaloznimi razmerami in razvadami! Ta pritožba je popolnoma opravičena. Res je, da je ta vozni red izšel v »Katoliški tiskarni« toda niso samo hrv. katoliki taki, tudi drugače se na Hrvatskem mnogo v tem oziru greši in se gleda nekako pomilovalno na severno stran. Hrvati tudi po naših kopališčih radi nemškutarijo. (Ako Slovenci z njimi nemško govore, niso **5>' boljši. Op. uredn.) Pri tem pa se zopet vidi nujna potreba, da napravimo konec nemškim spakam pri nas, da uveljavimo v uradih in v javnosti samo svoja prava slovenska krajevna imena in da posebno naše občine po-mečejo z napisov nesramna nemška imena, ki nimajo pri nas nobene pravice. Dokler se teh spak ne znebimo, bo naša zemlja na zunaj polu-nemška.
Naš gospodarski položaj se najlepše kaže te dni na kolodvorih, kjer odhajajo cele množice našega naroda v tujino in pozna se tudi v naši redakciji, ker smo dobili toliko pisem od raznih delavcev in obrtnikov, ki doma ne dobe dela — da smo se kar čudili. Lahko smo veseli, da imamo toliko delavnih in podjetnih ljudi, ki si hočejo s pridnim delom služiti kruh — žalostno pa je, da vse te sile ne morejo doma razviti svojega dela. Nas uničuje tuj kapital in tuja industrija. Slovenec pa naj se izseli. Kar se tiče naseljevanja na Balkanu, upamo, da bomo kmalu mogli dati natančne podatke. Vse to gibanje pa je za Avstrijo najlepši znak časa.
Iz politične službe. Okrajni glavar Viktor Parma je dobil naslov in značai deželnovladnega svetnika.
Št. Janška premogokopna družba bankerot«. Zelo čudne stvari se javijo od tega podjetja, katerega so zopet Nemci s pomočjo Lahov pognali v prepad. Podjetje je baje tako zadolženo, da nikamor več naprej ne more. Zahteva se od članov neznosna vplačila, celo po K 4000.— na delež, toda parola velja, nič vplačati, nič pravic odpovedati, ker se podjetje nahaja v velikanski pasivnosti. Govori se celo od pomoči državnega pravdništva. Tej zadevi se bomo obširneje posvetili in še poročali. Predroko pa svetujemo članom strogo pozornost, preden kaj ukrenejo.
Doni na Vršiču pri Kranjski Gori bo za binkoštne praznike začasno odprt in z vsem preskrbljen. Pomladanska narava v gorah se kaže v okolici Doma v vsei krasoti in v vseh prelestnih kontrastih cvetja in zime. Pot je suha in kjer ni bilo plazov, brez snega.
Turisti, turistinje! Mnogo nas je, ki premišljamo, ugibamo in se ne znamo odločiti: Kam za Binkošti? Na katere višave izmed tolikih? — Menda ne bo težko uganiti, kam da bi bilo v tem času najprimernejše in najpripra\mejše. Na Golico! — Ni sicer tod še izginila zadnja lisa snega, zadnji ostanki dolgotrajne zimske odeje narave, a že raja zopet veselo oživljena Vesna tudi že na naši Golici ter trosi in siplje nebroj-no bujno krasoto planinskega cvetja po vrtovih na solnčnih višavah po Golici. Iz premrazenih tal se že zopet giblje bujno zelenje in vstaja razkošna krasota planinskih cvetic, mesto prejšn je bele zimske odeje
—	dičijo zopet Golico, prekrasne bele poljane miljonskih opojnoduh-tečih narcis! Prijatelji planin, ki niste še občudovali te nepopisne krasote in posebnosti naše Golice in se niste še radovali ob divnem daljnem razgledu širom naše domovine raz naš sloveči »kranjski Rigi«, pohitite in ne zamudite prilike o pravem času! V maju in juniju je pač Golica najlepša! Na mnogostranske želje planink in planincev se otvori tudi radi tega Kadilnikova koča, vrh Golice na binkoštno nedeljo (oskrbnik pride že prejšnji dan), vsled česar bo tudi za telesni dobrobit turi-stav polni meri pripravljeno in poskrbljeno. (Sveže meso in dr. jedila, sveža nova vina i. dr.) — R. B.
Zlatorog v Bohinjskem jezeru. Poleg Kadilnikove koče na Golici se otvori binkoštno nedeljo tudi imenovani nas novi planinski dom ob obali romantičnega Bohinjskega jezera. Sicer se vršijo še priprave in se prve te dni ne bo moglo ravno nuditi obiskovalcem v tej meri kot v, bližnjih poznejših dneh, vendar bo »Zlatorog« že sedaj provizorično oskrbovan ter z vsem potrebnim preskrbljen. Naročila za sobe in stanovanja v svrho daljšega bivanja v sezoni, naj se javi skrbnici »Zlatoroga« ali pa osrednjemu odboru S. P. D. v Ljubljani. — R. B.
Dobro ime kranjske klobase v,
nevarnosti. Prejeli smo:	V	kolo-
dvorski restavraciji in pri vlakih na državnem kolodvoru v Gorici prodaja restavrater »pristne kranjske klobase« katere se tam imenujejo »echte Krainervvurste«. katere so pač vse drugo, ko kranjske klobase. Podobne so malo prekajenim frank-fui caricam, so mehke kot da bi bile iz bate. meso je mesto rdeče, sivo-rujavo in ko jo ješ, nima taka klobasa nobenega določnega okusa. Je pač škandal, da se naše renomirane znamenite, po celem svetu zbog svoje kakovosti in okusa znane, kranjske klobase tako diskreditirajo in to še celo v kolodvorski restavraciji c. kr. državnih železnic. Poleg navedenih pomanjkljivosti pa stane taka neokusna, k večjemu 15 cm dolga, ko frankfurtarica tenka »kranjska klobasa celih 60 vinarjev. Čul sem včeraj, kako se je nad ceno in kvaliteto škandaliziral nek rajhovec. Naj merodajni faktorji poskrbe, do se ne bo prodajala ponesrečena imitacija. za pristno kranjsko klobaso
in s tem uničeval glas naših pravih ekscelentnih klobas. — Očividec.
Pritožba. Ako želiš kupiti »Dan« na kolodvoru v Št. Petru na Krasu po 10. uri dopoldne, ga absolutno ne moreš dobiti. Te dni sem ga parkrat zahteval, ravnotako tudi na Jesenicah, in nikdar dobil. Prodajalci listov na kolodvorih, posphno tako obiskanih, ko omenjena dva. naj bi si večje število iztisov »Dneva« preskrbeli osobito, ko nimajo nikake izgube pri tem.
Bedasta šala v Vrbi pri Brez-nici na Gorenjskem. Neko lOletno dekle ie nakupila 5 punčk. Ob pol-enajstih dopoldan sedi v hiši in reče: »Eden me zunaj kliče.« To je bilo prvič, drugič in tretjič in gre ven k vodnemu koritu na sredi vasi. Ko se vrne, pripoveduje, da je tam videla eno ženo, da ji je eno punčko dala. Govorila je. ko je prišla nazaj v hišo: »Žena me je klicala za seboj, da naj grem z njo, šla je proti Vrbenski cerkvi, in je pokleknila in molila pri cerkvi.« Dekle gre za njo, ko pride nazaj, prinese dve punčki zopet, češ. da jih ie Marija dala in da naj gre na svisli na hlev. da sta tam na slami še dve punčki, da jih je Marija tam popustila. Potem je šla baje Marija proti Studenčicam. da se je vse svetilo za njo. Vsa vas je bila presenečena, da imajo tako mlado svetnico devico v vasi. Od samega veselja je bila vsa vas skupaj. Dekle je pripovedovalo, da ji je Marija rekla: »Moliti ne smete za pečjo, imate enega otroka v hiši brez očeta, ga morate lepo zrediti, boste imeli veliko srečo, pri vas sprejmete na prenočišče zmerom več revežev, ako sprejmete dva, sprejmite tretjega, da ne bo šel od hiše.« — Prišla le starejša dekle domačih k teti v Hraše k Žarkovi zgovorni Mini in je začela pripovedovati, da je po Vrbi z našim lOletnim dekletom Marija hodila: teta pa je začela kričati in po hišah letati, češ, kaj se je godilo v hiši mojega brata. — prijela ie za roko neko staro ženo in io vlekla.
'da gresta precej gledat ta sveti kraj kjer bo romarska cerkev v Vrbi. in Boštjanova hiša bo nova zrastla. Srečni vsi sorodniki mlade device!
Ko je to izvedel pošten štacnar. je razjasnil vso zadevo, da je dekle punčke pri njem kupilo in je bilo konec romanja. Tako lahkoverno je naše dobro verno ljudstvo.
Spod Stola: Sliši se mnogo novega po svetu, tudi pri nas ni brez novic. Za našo vasjo je prijazen hribček, tam se je godila mnogokrat prijazna pšelarija; neki fant ie vabil 'dekleta na omenjeni prostor v poznih temnih nočeh; celo v cerkvi je dajal znamenje, kdaj nai zopet pride na omenjeni prostor. Lep prostor, zdravo podnebje, ker s hribca studenček izvira, ravno prav za isto porabo. Pa se vse izve in zdaj menda ne pojde nobena več tja.
Šmarje pred sodiščem. Včeraj fe bila pred tukajšnjim deželnim so diščem obravnava proti več šmarskim fantom, ki so bili obtoženi radi mistifikacije orožnikov. Cela stvar ie bila taka: V noči1'med 2. in 3. februarjem 1.1. sta dva fanta streljala iz samokresa v stanovanje posestnice 'Marije Tometove in osobenke Ama-iije Verbinčeve v Tlakah pri Šmarji na Dolenjskem. Pijana fanta sta s hudobnosti tudi razrezala nekemu posestniku konjsko opravo. Zato sta bila dotična fanta že kaznovana. 'Ampak k temu je prišlo še nekaj drugega, kar je bilo vzrok^ da ie Stalo včeraj skoro pol vasi Šmarije pred sodiščem. Drugi dan po onem nočnem dogodku na Tlakah so orožniki začeli zasledovati storilca. Pri tem so izpraševali o celem dogodku več fantov, ki so se jim zdeli sumljivi. Ti fantje pa so se tako obnašali, da je orožništvo mislilo, da je mistificirano. na kar je vse dotične fante ovadilo. Pri včerajšnji obravnavi pa so bili vsi oproščeni.
Ponarejalec denarja. Znano je, da je bilo okoli Novega mesta zadnji čas precej ponarejenega kovanega denarja v prometu. Posebno tam, kjer gradijo novo železnico, so s& kaj pogosto pojavljale ponarejene petače. Prijeli so nekaj ciganov kot razpečevalce tega ponarejenega denarja. Že takrat so bili ljudje mne, nja, da cigani ponarejen denar pač razpečavajo, ne delajo ga pa ne- Po 'dolgih poizvedovanjih so prišli orožniki na to, da ponareja denar sedlarski pomočnik Ljudevit Starič, doma iz Šent Petra pri Novem mestu. Ta slabotni fant je zelo navihan in je imel z oblastmi že mnogo zanj neprijetnega opravila. Ko ie padel torej sum nanj, so ga začeli iskati in so ga iztaknili v Ljubljani, kjer so iga prijeli menda y četrtek 1.1. m. in ga odvedli v Novo mesto.
Sin ie hotel zaklati mater. Jože .Kastelic, po domače Kovačev iz 'Žabje vasi pri Novem mestu je precej izprijen fant. Njegova glavna slabost pa je ljubezen do pbače. Njegova mati ima gostilno v Žabji vasi, Jože Kastelic pa opravlja med tednom posel voznika. Pri tem poslu se
je tudi naučil piiančevati. V nedeljah je doma in bi rad ves ljubi dan popival. Ker mu mati nazadnje noče več dajati pijače, pa dečko zrogo-vili. Večkrat je že surovo nastopil proti materi, včasih je doma vse razbil in poseči so morale vmes oblasti. Nekai časa je potem boljši, nazaduje pa pade zopet v svoj stari greli. Tudi v nedeljo, dne 4. t. m. je bil doma in je pridno popival. Dolgo mu je dajala mati pijačo. Ko je bil pa že zelo pijan in je zahteval še eno steklenico piva, mu jo je mati odrekla. Nekaj časa se je sin kregal z materjo, nazadnje pa je zgrabil nož in se zakadil proti materi, da bi jo z nožem. Umaknila se je še pravočasno in zbežala, sin pa za njo, grozeč ji, da jo mora zaklati. Poslali so po orožnike. Prišia sta dva, vklenila divjega sina in ga odvedla v zapore okrožne sodnije v Novem mestu.
Dvoboj s smrtnim koncem. Dne
8. maja t. 1. zjutraj se je vršil v pra-terski vojašnici na Dunaju dvoboj s samokresi, ki se je končal zelo žalostno. Nasprotnika sta bila: zrako-plovskemu oddelku prideljenj nadporočnik WeiB od 2. bosenskega polka in stotnik Zborowski, ki je od lanskega leta tudi pripadal zrako-plovskemu oddelku. Stotnik Zborovski je z drugo krogljo zadel Weii3a v vrat. \VeiB se je zgrudil smrtno zadet na zemljo. Prepeljali so ga takoj v garnizijsko bolnišnico, kjer so mu vzeli iz vratu krogljo. Med operacijo pa je W^ih umrl. O vzroku dvoboja se poroča sledeče: Med Zborovvskim in častniki zrako-plovskega oddelka je bilo že dve leti jako napeto razmerje. Na ovadbo častnikov je prišel Zborovski nedavno pred častni sod. ki ga je oprostil. Na to je stotnik od častnikov zahteval, s katerimi je imel spore, »zadoščenja«. Nadporočnik WeiB se je o Zborovskem izrazih da mu manj verjame, kot nekemu častniku, ki je moral lani vsled storjenega delikta kvitirati službo. Vzlic opravičilu je Zborovski vztrajal na zahteyi, da se afera poravna z orožjem in je dobil za dvoboj dovoljenje kornega poveljstva. Včeraj dopoldne sta se zglasila sekundanta Zborovskega: major Novakovič in stotnik Habel pri Weil3u. Dogovorjen je bil dvoboj pod težkimi pogoji na tri kroglje, ki je končal s smrtjo nadporočnika Wci6a.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Botri In botrstvo. V kako zadre go privede čestokrat starše iskanje in izbiranje botrov za krst. nam eklatantno dokazuje slučaj, ki se je dogodil enemu izrned prijateljev našega lista v nekem tujem mestu, kjer se mu je rodila hčerka. Že pred rojstvom našel si je botra, ki je bil z veseljem pripravljen storiti to uslugo A čim ie prišlo dete na svet, moral je boter nujno odpotovati v domovino. Vprašal je nato še tri druge osebe, a te osebe so izjavile, da niso katoliške vere. češ, da vsled tega m mogoče botrstvo med raznoverci. Obrnil se je tedaj na nekega znanca v Ljubljano, a ta mu je odgovoril, da mu njegovo politično prepričanje ne dopušča, da bi dal svoie ime v krstno knjigo. Neki drugi, prej najboljši prijatelj sploh ni odgovoril, m se mu zdelo niti vredno iskati izgovora. Nato je telefonično vprašal za to uslugo nekega Slovenca, ki se nahaja v istem mestu. Odgovoril mu je. da pride zvečer na stanovanje našega prijatelja, kjer se bodeta dogovorila. Ni ga bilo. Od tistega časa ga sploh ni videti več niti na ulici. Par postaj od onega mesta službuje kot železniški uradnik neki Slovenec. Bil je pis-. meno naprošen za botra. Odgovora ni bilo. V mnenju, da se je pismo izgubilo. pošlje mu naš prijatelj razglednico, na katero ie dobil takoj odgovor. Vsled tega je iskalec botrov še enkrat sestavil prošnjo na dot lenega uradnika, a preteklo je 14 dnu in odgovora ni bilo. Nato se je obrnil naš znanec na nekega Ceha, s katerim se že več let pozna in za dober teden je prejel pismen odgovor, češ, da je obremenjen z dolgovi in mu pri najboljši volji ni mogoče ustreči tej želji. Med tem pa se je dete že za par mesecev postaralo in še vedno čaka krsta. Oče si ne ve nikake pomoči, mati pa tarna in zdihuje nad brezbrižnostjo »botrov«, ki se branijo z zobmi in nohti tega častnega naslova. Naš prijatelj je mnenja, naj' bi se^ sploh odpravila neumestna in ponižujoča navada dajati otroku darila, katera poklanjajo botri, ki se čutijo moralno obvezani dati primeren dar krščencu.1ker le iz tega vzroka vsakdo — v današnjih draginjskih razmerah — odklanja če le more — botrstvo, ne pomisli pa kake težave imsio starši vsled take splošno razširjene navade — bolje razvade. Priobčujemo ta slučaj javnosti v razmišljanje.
Samsonovi lasje. Profesor bogoslovja Herman Gunkel objavlja sedaj v »Mednarodnem mesečniku za vedo, umetnost in tehniko«
daljši članek o Samsonu in njegovih laseh na podlagi staropisemskega raziskavanja. To izraelsko bajko pojasnjuje s podobami, grškimi in azijskimi bajkami. Pterelaos je imel ravno tako zlate lase, ki so mu dajali moč in zmage; toda v boju proti Amphitriom mu je njegova liči lase vsled ljubezni do očetovega sovražnika odrezala. Tako je Pterelaos zgubil življenje. Podobna grška bajka pripoveduje o kralju v Mega-ri, Niki. Novogrške bajke pripovedujejo o kapitanu »Trinajstice«. ki je bil najmočnejši človek svojega časa. Zmagal bi bil nekega sovražnika, da mu ni njegova žena odstrigla lase. Ta preljubeznjiva ženica je prodala odstrižene lase sovražnikom za štiri tisoč dolarjev. Po tem izdajstvu je postal najslabši mož, bil je vjet in vklenjen. Čez nekaj časa pa so mu lasje zopet zrastli in on je dobil z njimi zopet prejšnjo moč. Podobno bajko pripovedujejo tudi Indianci rodu Odžibve; in neka druga podobna bajka se pripoveduje na otoku Nijaku v Mikroneziji. Karakterističen za vse te bajke je njih glavni motiv o Dalili, da se nahaja moč mož v laseh in da se ta moč vrača, kadar lasje zrastejo, potem ko jih je izdajalska žena odstrigla. Lasje so se smatrali za amulet; z raznimi manipulacijami in z okraski iz las so se ozdravile različne bolezni. Ljudje so menili, verovali in bili trdno prepričani, da tiči v laseh obešenca čarovniška moč. Kralji in knezi so nosili neostrižene lase. Te paralele kažejo na znano bajko o Samsonu. Po Gunkelu je to bajko židovsko ljudstvo izraelitizi-’ ralo in taka je nam tudi ostala v svetem pismu starega zakona.
Samotarka. V bližini Pariza, v gozdni duplini, so pred kratkim, našli ženo, ki živi tam že več let. Bila je le napol oblečena in skoraj že podivjana. Povedala je, da je bila pred nekaj leti pevka v pariški predmestni kavarni. Ker jo je njen ljubček zapustil, jo je tako užalostilo, da je šla v gozd in leta in leta živela od zelišč. »Poleti jem listje in korenine, vodo dobivam v bližnjem studencu. Jeseni sem hodila ponoči v bližnje vasi in kradla sadjev po vrtovih, na njivah pa krompir. Čez dan sem bila vedno v duplini in skrivala sem se, da me ni nihče videl. Zaobljubila sem, da bom do smrti živela tako. Pozimi jem posušeno sadje in lesni-1 ke, ki jih naberem jeseni.« Na noben način je niso mogli pregovoriti,^ da bi zapustila duplino. »Mir hočem imeti,« tako ie dgjala, »in z ljudmi nočem imeti pray nič opravka. Ce me prepeljete v mesto, bom tako. zopet ušla.« Samotar ko so potem s silo odpeljali v bolnišnico, kjer jo hočejo pridržati nekaj časa.
Ljubljana.
- Dobili smo nasvet, da naj bi
»Dan« prinesel sliko grofa Berch-tolda tega izbornega avstrijskega diplomata. Na to odgovarjamo, da bo »Dan« že prihodnji teden prinesel izborno sliko, ki kaže gospoda grofa Berchtolda in njegove uspehe. Opozarjamo že danes na to znamenito sliko.	.	„	. ,
— Šolsko vprašanje v Mostah. Proti samovoljnemu postopanju klerikalcev in Oražma v Mostah, se je odposlal na občino, na dez. solski svet in na ministerstvo za uk m bogočastje sledeči priziv. —	1 roti sklepu c., kr. okrajnega solskega sveta v Ljubljani z dne 31. januarja 1913 se je pravočasno pritožilo veliko število posestnikov iz ^občine Moste kakor tudi iz občine Jezica na c. kr. deželni šolski svet Klanjški. Pritožba ima namen dokazati da šolsko vprašanje v občim Moste se nikakor ni aktualno. Na P™ .a?1 teh pritožb je c. kr. deželni solski svet Kranjski v Ljubljani odredil komisijski ogled na licu mesta in razsodil s sklepom c. kr. dež. sol-sveta z dne 15. aprila 1913 štev. 2267 nastopno:
1. Ljudska šola pri sv. I etru v Ljubljani se reducira od petih na štiri razrede, kakor hitro bode o vorjena nova šola v Mostah. 2. Vasi 1 oina-čevo in Jarše občina Jezica m Šmartno občina Moste spadale na bi v šolski okoliš k sv.
Vasi Moste, Selo in Ddmat ,! naj bi pa k novi šoli v Mostah. 3. K šoli sv. Petru v Ljubljani bi po triletnem prevdarku šele spadalo komaj 153 šoloobveznih otrok k soli v Mostah pa 260 otrok. 1 o mnenju c. kr. kran. dež. šolskega sveta zadostovala bi za vasi Tomačevo in Jarše občina Ježica, Šmartno ob Sa občina Moste samo dvorazredna. Mostah za vasi Moste, Selo m Ud-mat pa štirirazredna ljudska sola. Sedanja ljudska šola pri sv. Petru v Ljubljani ima sedaj že pet razredov oz. učnih sob, torej bi bilo treba po mnenju c. kr. dež. šolskega sveta šele čez tri leta ustanoviti šesti razred. Vasi Moste, Selo in Udmat so v neposredni bližini mesta Ljubljane, zato je tudi mogoče, da lahko poši-
jajo starši svoje otroke v mestne judske nemške in slovenske Šole. Po razdelbi šolskega okoliša bi za novo šolo v Mostah iz vasi Moste, Selo in Udmat ostalo le prav malo otrok.
Za novo šolo v Mostah še tudi ni dovolj prostora. Prostor, ki ga občina poseduje, zadostuje komaj za šolsko poslopje. Torej bi bila nova šola v mostah brez vrta, brez igrišča in orez telovadnice, kar na vsak način ne odgovarja higieničnim, posebno pa zdravstvenim potrebam. Z raz-razdelbo šolskega okoliša pride pa še drugo vprašanje na tehtnico. Kako ji se vzdrževala šola v Mostah. Pomislimo, da je dolga na šoli pri sv. Petru v Ljubljani okroglo še 40.000 cron letne šolske potrebščine bi znašale 2500 K, skupaj torej 42.500 K. Nemogoče je torej da bi mogle vasi Tomačevo, Jarše, in Šmartno, ki bi pripadale tem šolskem okolišu, zdr-ževati ogromne stroške. Ravno tako je z novo nameravano šolo v Mostah. Proračun za novo šolo. ki naj bi bila 6razredna, znaša okroglo
168.000 K, to pa brez vseh pritiklin v slučaju morebitnega prekoračenja te svote bi znašal račun na okroglo
200.000 K, letne šolske potrebščine bi znašale 7000 K, še bolj bi bilo mogoče, da bi vasi Moste, Selo in Udmat tako veliko breme na sebe vzele Občina Moste nima za šolo nobenega denarja. Ves denar, ki ga bi rabila za novo šolo v Mostah, bi morala najeti na občinsko premoženje. Ker pa tega nima, je tedaj brez vsega dvoma, da se bode vse breme naložilo na rame davkoplačevalcev občine. Moste imajo še sedaj 126% občinskih in drugih doklad; ako se najame še posojilo v znesku 200.000 K, potem je kar gotovo, da se bodo zvišale občinske doklade za 20%. V občini bi nastala velika draginja, a za tem beda. revščina in brez dvoma bi stranke tru moma zapuščale moščansko obči no. Z ozirom na zgoraj navedena dejstva je dolžnost vseh davkoplačevalcev, da protestiramo v smislu vposlane pritožbe na c. kr. dež. šolski svet proti takemu naklepu, osobito pa proti sklepu c. kr. dež. šolskega sveta kranjskega z dne 15. aprila 1913, štev. 2267 in ker šolsko vprašanje v občini Moste ni še aktualno, da bi se v sedanjih časih ne moglo odložiti. Podpisani posestniki iz Most si dovoljujemo, skličujoč se na pritožbo z dne 17. februarja 1913. predložiti prošnjo in pritožbo na podlagi zgoraj omenjenih podatkov in stavimo naslednjo prošnjo:	Slavno	c. kr. ministrstvo
za bogočastje in nauk se prosi, da razveljavi sklep c. kr. krajnsk. de želnega šolskega sveta z dne 15. ap rila 1913, št. 2267, kakor tudi vse sklepe, ki so bili izdani, tičočih se nove šole v Mostah in naj v polnem obsegu ugodi naši pritožbi, o rešitvi pa podpisane obvesti. Moste, dne 3. inajnika 1913. Vidmar Matija.
— Veleizdajalci In njih prega njalci v karikaturah. Včeraj je bilo mnogo smeha v Prešernovi ulici. Pri Schwentnerju so izpostavljene nove karikature slikarja H. Smekar-a. Karikateure obsegajo osem slik, ki kažejo veleizdajalce. Dovtipi so zelo posrečeni in dobro ilustrirani.
V neki gostilni je pol ure molk, na to nekdo zazdeha: Aha Srbija — in glejte, veleizdaja je tu. — Neki otrok je raztrgal zemljevid Avstro-Ogrske! Veleizdajstvo. Celo v stranišču so izvlekli veleizdajo na dan.
I. t. d. Skratka smeha je dovolj. Pod karikaturami je napis; odgovornim faktorjem v prevdarek Priporočamo.
— Hrvatski dijaki na Izletu na Slovenskem, Danes, v soboto ob pol 1. uri pridejo v Ljubljano dijaki varaždinske gimnazije. Najbrž pojdejo tudi na Bled ali v Postojno.
  Koga se vse dandanes odlikuje. Na to lahko odgovorimo: tistega človeka, ki najmanj zasluzi, samo da ga kaka imenitna oseba na višjem mestu priporoči. Tistega pa, kateri v resnici zasluži odlikovan biti, se ga pa kratkim potom prezre, ako nima za prijatelja kakega visokega gospoda. Tukaj en izgled. Vsakdo lahko čita v časopisih, koliko aretacij se izvrši na ljubljanskem južnem kolodvoru. Koliko mladih fantov se hoče odtegniti vojaSki suknii ter jo pobrati v Ameriko, toda tam imamo izborne stražnike, kateri vse te nakane pravočasno preprečijo. In ti stražniki, kateri tako vestno in strogo svojo službo opravljajo, so vsem znani. Ali mislite, da se teh. mož kdo spomni, da bi jih na višjem mestu priporočil v odlikovanje? Ne! Pomniti je treba, da so Slovenci. Mogoče se jih bode pa sedaj kdo spomnil. Vojaška oblast, kateri so s svojo strogostjo naredili velike usluge, mogoče g. £r° Kiinigl ali pa g. baron Schwa Čas za to bi bil že zd,avna^e5einem
- Kino-Metropol v deželnem gledišču. Danes dne 10. ^n*d®£ dne 11. in ponedeljek 12. maja po
AdiahT vožnja^z "avtomobilom po
okolici Giberstone. (Naravno.) Avguštin proti Avguštinu. (Komično.) Ukraden briljantni nakit. (Drama.) Strah pred bodočnostjo. (Drama.) Gorska reka Tscheroucha. (Naravni posnetek.) Išče se gospod na hrano. (Humoreska.) Nevidni sovražnik. (Drama.) Samo zvečer. Ko se bo Lee vdal. Najnovejši vojni film. Učinkovita, pretresljivih prizorov polna drama iz zadnjih bojev vojske med severnimi in južnimi državami Amerike. (Samo zvečer.) — Žrtev davka za race. (Veseloigra.) Ljubezenski doživljaji Wamperla in Siegl-lacka. (Velekomično.) — V soboto se vrše predstave ob pol 7. in pol 9. zvečer. — V nedeljo in ponedeljek ob pol 4., pol 5., pol 6. in pol 7. popoldne in ob pol 9. zvečer.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 27. aprila do 3. maja t. 1. Novorojencev je bilo v tem času 16, umrlo pa jih je 19 in sicer 8 domačinov in 11 tujcev. Umrli so: 1 za jetiko, 1 vsled mrtvouda,
1 vsled nezgode. 16 pa za različnimi boleznimi. Za infekcijoznimi boleznimi obolel je samo eden in sicer za egiptovsko očesno boleznijo.
— Za binkošti je dobila slovenska mladina zopet lepo drobno knjižico. »Babica pripoveduje...«
To je zbirka povestic, ki jih je napisal Pavel Flere. Knjigo krase 4 slike in stane samo 60 vin. Najprimernejše birmansko darilo. Sploh priporočamo botrom in botricam da si te dni kupijo pri nas mladinske spise, ki So izšli v »Učit. Tiskarni«.
Vsi ti spisi so namenjeni slovenski mladini in naredite svojim otrokom oz. birmancem največje veselje, če jim podarite te knjige.
— Binkoštna številka »SLoven, Ilustrovanega Tednika« je izšla zelo obširna in bogato ilustrovana. Priobčuje slike: Pogled na Skader; luka in mesto Kotor; črnogorski ča-stniki-sokoli; slovensko Kosovo — tužni Korotan (6 slik iz Ziljske okolice); češki zdravniki v Crnigori; beneške zanimivosti (3 slike); lov na divje merjasce, zlata poroka v Kozjem itd. »Slovenski Ilustrovani Tednik« vidno napreduje in bi se naj razširil v vse slovenske rodbine. Naročite si ga!
— Tekme za prvenstvo v nogometnem športu in naše občinstvo, Piše se nam: Dosedaj se je pri nogometnih tekmah opažalo, da so mnogi nazorov, da je take tekme vredno gledati, če tudi brezplačno m čez plahte. Naj bi že vendar enkrat prešlo tudi v ljubljansko občinstvo nekoliko več športnega duha, naj bi se pridobival zmlsel za šport m pokazal s tem, da se pride športne prireditve gledat, ne samo gledat, marveč tudi plačat ono malenkostno vstopnino. Po drugih mestih se šport jako močno razvija, podpirajo ga najrazličnejši faktorji, podpira ga pa tudi občinstvo samo. Pri nas pa v tem oziru ne moremo prav naprej in bomo zaostali za drugimi, kljub temu, da imamo dober športni materijal.. to pa samo radi tega, ker se športnega gibanja dejansko ne podpira. Veselilo bi nas, ako bi se v tem oziru spreobrnilo na bolje, veselilo bi nas, ako bi ravno te tekme pokazale, da tudi naše občinstvo umeva šport in da ga podpira, kapi gotovo je potem, da bomo imeli še večkrat priliko gledati zanimive športne borbe, v nasprotnem slučaju je pa tudi gotovo, da se bo Ilirija omelija samo na tiho in skromno
delovanje.	.
__ Nogometne tekme o Binko-
štih. Komaj smo izrekli željo, da nai nam priredi delavna Ilirija tekmo s kakim vnanjim moštvom m že nam ie ugodila. Za Binkostne praznike namreč tekmuje dvakrat in sicer v nedeljo in pondeljek, vselej ob 5. uri popoldne z dosedaj najmočnejšim slovenskim nogometnim moštvom Jugoslavijo iz Gorice. Te tekme bodo odločile, kateremu moštvu pripada vodilno mesto v nogometnem športu med Slovenci. Ilirja je tekmovala z Jugoslavijo že dvakrat m je obakrat podlegla, namreč 1. s 3 • 2 in 1 1912 s 3 : 1. Ker se je pa Ilirija o4 lanskega leta sem preče) spopohtila in ie.vsled svojih tekem z raznimi vnanjimi moštvi tudi precej pridobila, je precej dvomljivo, da bi tudi letos odnesla Jugoslavija palmo, posebno še, ker hoče po danem zatrdilu napeti Ilirija vse sile, da popravi pri tej pril«J°»Jk"M
svoje poraze. Ker »»	da
Jugoslavija hotela obdržati doseda-nie svoie mesto med slovenskimi nogometnimi moštvi je brezdvom-no da bo ta tekma skoz in skoz zanimiva in da se bo nudil občinstvu pri tej priliki res pravi športni vži-tek. Z ozirom na precejšnje troske, ki so združeni s tekmo, je določena vstopnina vselej s 40 v za stojišča in z 1 K za sedeže. Tekme se seveda vrše ob vsakem vremenu.
— V včerajšnjem odprtem pismu g. Plankarja se je vrinila pomota. V pismu se glasi: »da les lezi in trohni, enako oglje leži na kupih« stavek se mora .glasiti: »da les
leži in trohni pripravljen v kopah (ker se še ni začelo žgati).
,	— K avtomobilski nesreči na
Viču. Nesreča, katera se je včeraj pripetila, je bila ravno pri g. Pance-tovi kapelici. Mogoče bi se ne bila zgodila, če ne bi bila na omenjenem mestu kapelica zidana, ker lahko bi se bil avtomobil vmaknil na prazno pot. Ali kapele, kapele, to so imenitne pri nas v Avstriji, posebno pa še po Slovenskem, kjer imamo dovolj cerkva. Tako je moral imeti tudi g. Pance svoj kapelo. Seveda mož. zelo vnet in pobožen si je hotel na poseben način pridobiti zasluženje. Kakor stari kristjan, ko so na hribe sami donašali kamenje za zidanje cerkev, tako je storil tudi g. Pance; samo on ni nosil kamenja, ampak vozil ga je pri sebi na lokomotivi iz Nabrežine. Kadar je peljal mimo svoje hiše, je vozi! bolj počasno, da je lahko kamne_ vrgel iz lokomotive na tla, ter si pri tem prihranil vožne stroške in veliko truda. Hudomušni železničarji so mu takoj dali priimek: Kapelenmacher. — Gospod Pance je tako pobožen mož. da dela P,®le dneve tlako frančiškanom na
"? s.® iesti noče pri njih nič, samo da jim ne dela škode. Radovedni smo ali je bil tudi takrat tako pobožen, ko je hodil po Golovcu »-~ac« kopat? Tukaj zopet en do-z' kako brezpotrebno je zidanje novih kapelic, ko ima vendar vsaka, še manjša vas svojo cerkev ali Pa še dve!
— Mestno kopališče »Kolezija« se otvori v nedeljo, dne 11. t. m. Isto je odprto vsak dan od 9. ure zjutraj do pol 8. ure zvečer in sicer ob delavnikih dopoldne samo za dame. Cene so: kopelj 10 v, kabina 30 v. rjuha 10 vin, brišača 6 v, plavalke 10 v. peščena kopelj 10 v. Preskrbljeno je tudi za pristna vina ter vedno sveže pivo. Poleg kopališča in restavracije senčnat park, ki ie cenjenim gostom vedno na razpolago.
— Kaka razlika med Lojzetom Bobek in strojevodjem Grogerjem?
Razlika je samo ta, da je Lojze Bobek Slovenec in je vstrelil zajca, katerega je sam pojedel, na lovišču bogatega Nemca. — Nasprotno je pa gospod Groger Nemec, kateri je kradel slovenskim kmetom kure in purane, ter na bogate pojedine večkrat vabil zelo odlične Nemce, govori se okrog, da celo druge vojaške osebe. Tudi se govori, da je 4 velike zajce ukradel v Reininghausu. In razlika med zaporom?
— Včeraj okrog šestih zvečer je policija aretirala v Stritarjevi ulici neko pijano žensko. Zenska je sedla na prag pred Mayerjem, zakrila si je glavo z dianmi in je glasno modrovala. — Nabralo se je dokaj radovednežev, ki so žensko in njeno filozofijo občudovali. Stražniki so nato žensko odpeljali na policijsko stražnico. Ko so prišli pred pošto, se je ženska nenadoma vrgla na tla in ni hotela nikamor iti. Tu sta jo pograbila stražnika za noge m za roke in sta jo dala na neki voz, ki je pijano žensko odpeljal na stražnico.
— Brivnice bodo na Binkoštno nedeljo dopoldne odprte, na Binko-štni pondeljek celi dan zaprte.
— Umrli so v Ljubljani: Frančiška Cigler, postrežnica, 64 let. — Martin Škerjanec, mestni ubožec, 81 let. — Pavlina Jarc, hči tovarniškega delavca, 16 mesecev. — Fran Matko, fotografski vajenec, 18 let. —- Vinko Marolt, delavec. 35 let.
— Umrl je v Spodnji Šiški bivši ključavničarski mojster in hišni posestnik g. Anton Breskvar. Pokoj-
3e„biI sozinskoz napreden mož Poštenjak. Nai počiva v miru. r, — Kinematograf »Ideal«. Danes ao pondeljka se predvaja najboljša nravstvena drama t. 1. »Križev fant« v 4 delih, z najboljšimi bero-linskimi dvornimi igralci; med temi znana ruska kneginja Aleksanrovna M. Tudi ostale točke so prvovrstne, kakor:	1.	Gaumontov teden.
(Aktualno. Kinematografska poro-™a- Najnovejši dogodljaji, šport, ! i „ .'«• ?• Adolar ima smolo. (Ve-
ifU0H i 3m Kako se maščuie
Kino. I . del. Nadaljevanje satirične veseloigre v dveh delih. 4. V Pyre-neah. (Naravna slika. Samo popoldan. 5. Svete gazele v Parhu Nara. (Naravna slika. Samo_ popoldan.) 6. En dan v otroški sobi. (Velekomič-no. samo popoldan.) 7. Drama na tečaju. (Drama, samo popoldan.) V torek Sarah Bernhard v drami Ad-rienne Leiouvreur. —
— Restavracijo v Narodnem domu je prevzela z včerajšnjim dnem gospa Marija Keržišnik
— Angleško skladišče obiek O. Bernatovič. V nedeljo, 11 in y pondeljek, 12. t. m. je trgovina od 7 ure zjutraj do 12. ure odprta.
S!, občinstvu se naznanja, da ie gostilna »Pri kamniti mizi« v §j_ ški zopet otvorjena. Glej oglas.
Trst.
Tako delo ni narodno. Prejeli smo: Povsem žalostno je. če se v slovenskem narodnem konsumnem društvu ne dobi niti slovenskih listov. »Delavsko kons. društvo« pri Sv. Jakobu velja za šentjakobski »Narodni dom«, a nima razven »Edinosti« nobenega slovenskega lista na razpolago; pa tudi »Edinosti« se ne dobi vedno — vsai številko istega dne ne, marveč staro, ki visi že po več dni na držalniku. Ne bomo se jezili nad tem postopanjem, ker bi to dosti ne zaleglo, pač pa poudarjamo, da to ni prav in da bi moralo »Delavsko kons. društvo«, oziroma odbor društva gledati na to. da se prilagodi v tem oziru napredku, oziroma današnjemu času. V bližnjem kons. društvu »Jadran« in celo v majhni gostilni pri Johanu (gostilna »Al Giglio«) imaio več slovenskih listov na razpolago. Vsaj toliko, če že ne več, pa bi se lahko zahtevalo od »Delavskega konsum-nega društva«. Če se bo tudi na ta način odrekalo izobrazbo slovenskemu ljudstvu, gotovo ne bomo napredovali.
Veleizdajalec oproščen. Kakor povsod po avstrijskih slovanskih mestih so tudi v Gorici iskali veleizdajalcev. Posrečilo se jim je najti tu in tam kakega navdušenega človeka. Tako se ie vložila tožba tudi proti dijaku Vekoslavu Sedeju, ki je baje v neki gostilni kričal proti Avstriji in je baje poveličeval Srbijo in Črno goro. Predvčerajšnjem je bila obravnava, ki pa je dokazala, da je bilo vse skupaj komedija, kakršnih je bilo zadnie čase cel kup. Dijaku se ni moglo nič dokazati in je bil oproščen. Država stoji pač na slabih nogah, če bo že vsaka beseda vele-izdajalstvo.
Pretkan slepar v Trstu. V zadnjem času so se izvrševale v raznih mestih zaporedoma razne sleparije.
0 vseh teh sleparijah je bila obveščena tržaška policija, zakaj navada je, da pridejo vsi večji zločinci v Trst. odkoder jo navadno popihajo v Ameriko. Tukajšnja policija pridno zasleduje sumljive ljudi, in večkrat se ji posreči prijeti marsikaterega, ki je tako rekoč že z eno nogo onkraj morja. — Pridno zasledovanje policijskih oblasti je dognalo, da je bil avtor mnogih sleparij, ki so bile izvršene po Avstriji in Ogrski, eden in isti človek. Slepar je goljufal po raznih mestih, tako tudi v Ljubliani, na Dunaju, v Pragi, v Celju. Budimpešti, Sarajevu, v Poli, Piranu in raznih drugih majhnih mestih. Oblast je tudi dognala, da se je izdaja! ta človek pod raznim imenom, n. pr. Karol pl. Vekič, Dra-gustin pl. Vuketič, Dragotin pl. Vu-ketič, itd., zato ga je bilo tudi težko izslediti. Tudi je znal izborno igrati svojo vlogo in vedno pravočasno priti na varno. — Tudi v Trstu so se oglasile na policiji razne stranke, ki so bile osleparjene na razne načine. Policija je iskala zaman sleparja. — Pred kratkim pa se je posrečilo komisarju dr. Keršovaniju izvedeti, da se piše ta človek Salamon Berger, da je star 29 let in ro-'e?’i v ^asrebu- To dognanje je v toliko pomagalo, da je bil Berger aretiran v Cerkvenicah na Hrvaškem, kjer je tudi izvršil več sleparij. Seveda so ga takoj vtaknili y luknjo in naznanili oblastim, ki so ga iskale, da je ptiček že prijet. Toda ko so stopili pazniki naslednje jutro v njegovo celico, je bila prazna. Berger je izdrl omrežje in je bežal. Tako je bežal tudi iz zapora v Budimpešti. — Cel oddelek orožnikov in stražarjev ga je izsledovalo, a brez uspeha. — Kmalu nato se je pokazal na Sušaku, kjer je nov načrt za svoje delo pripravljal. Šel je k vinotržcu Bačiču, kateremu se je predstavil za Ostojča, sina bogatega industrijca v Ogulinu. Slepar je tudi natvezil Bačiču, da ima njegov oče koncesijo za otvoritev vseh »barak« ob novi progi dalmatinske železnice. Potreboval bo veliko množino raznih vin, katerega hoče po očetovem naročilu nakupiti od njega, Bačiča. Povprašal je Bačiča, ali ne bi bil zadovoljen prodati mu razna vina. Bačič je bil seveda zadovoljen. Ostojč (t. j. Berger) ga je tedaj poprosil, naj mu da od vsakega vina, ki ga ima v zalogi, po en vzorec; vzorce vzame seboj, da jih vse pokusi. Ko je dobil, kar je želel od Bačiča, ga je še navrh sramežlji-
kratekPSSJ mUi posodi za Prav S nllu X zaka] na potovanju
1 1 , abl3 več denarja, kot je prera-
cH!t • '.n seda], niu pNmanjkuje. Ba-cic« ki jc mislil, dci stori z Ostoičcm (Bergerjem) dobro kupčijo, mu ie hitro posodil naprošeno vsoto, posebno tudi zato, da bi se Ostojč (Berger) ne užalil in se ne obrnil na njegove konkurente. Ko je imel Berger vzorce in denar, je nenadoma izginil iz Sušaka. Naslednji dan je že bil v Trstu. Slepar se je nastanil v hotelu »Balkan«, v »Narodnem domu«. Ly hotelu »Balkan« se je
predstavil za — sina vinotržca Bačiča. Povedal je. da je prišel v Trst, kjer bi rad napravil kupčijo. Prodal bi rad za svojega očeta vinotržca večjo množino dobrega vina. Pokazal je vzorce, ki jih je prinesel s seboj iz Sušaka. — Iz hotela »Balkan« pa je kmalu izginil. Nekje si je biMzposodil 40 K, a stranka ga je takoj naznanila na policiji; naj-brže je sumila, da jo je Bačič (Berger) opeharil. Berger pa je tudi naj-brže izvedel, da je naznanjen na policiji in izginil je kakor kafra. Policija ga pridno išče. vendar se ji do sedaj še ni posrečilo iztakniti sleparja. ki se najbrže skriva po kakih staromestnih beznicah. Policija je trdno prepričana, da se Berer Še vedno nahaja v Trstu zakaj na vseh izhodih strogo pazijo, da jim ne uide ptiček. — Radovedni smo, ali se posreči policiji zajeti tega sleparja, ali se bo pretkanec zopet izmuznil roki pravice. — Kadar izvemo kaj gotovega, bomo poročali.
Žlebar Se padel Iz vlsočine 10 in. V ulici Panfilo Castaldi, je popravljalo več delavcev hišo št. 12. Med delavci je bil tudi žlebar Just Hrvatin, star 37 let, stanujoč v ulici Isti-tuto št. 5. Popravljal je strešni žleb. Nesreča je hotela, da je izgubil pri odstranjevanju starega žleba ravnotežje. Padel je z odra na tla iz vi-sočine kakih deset metrov. — Nezavestnega in vsega krvavega so ga prenesli v tiskalno, ki se nahaja v pritličju omenjene hiše, in so poklicali zdravnika z rešilne postaje, ki mu je dal prvo pomoč. Nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Hrvatin je zadobil več notranjih poškodb in se nahaja v žalostnem položaju.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
POŽAR V SKADRU.
Pariz, 9. maja. Listi poročajo iz Cetinja o požaru v Skadru. Ogenj ni zavzel velikih dimenzij, zgorel je le del bazarja. Zaostali oddelki črnogorski so se z veliko vnemo udeleževali rešilnega dela. Ogenj je nastal iz neznanih vzrokov. Je pa velika in nesramna laž, da bi bili zažgali Črnogorci. Red v mestu ni bil na noben način porušen. Škoda, ki io ie povzročil ogenj, je precejšnja. Tujci niso v nikakem oziru poškodovani.
Cetinje, 9. maja. Uradno: Predvčerajšnjem je izbruhnil v Skadru požar, ki se je vsled močnega vetra zelo razširil. Vojaškim oblastem se ie posrečilo ogenj ustaviti. Ker je bazar lesen, bi se bil ogenj še bolj razširil, če bi ne bilo vojaštvo tako intenzivno pomagalo pri gašenju.
PREDAJA SKADRA.
Pariz. 9. maja. Iz Bara se poroča, da so storjene že vse priprave za izkrcanje mednarodnega vojaštva. Po dogovoru bodo čete, katerim bo predan Skader. sestavljene: ena polovica z vojakov tripelenten-te, druga polovica pa z mornarjev trozveze. Čete bodo vzele s seboj tudi strojne puške in topove.
ČRNOGORSKE odredbe.
Cetinje, 9. maja. Črnogorska viada je naročila delegatom v Medni izpolniti vse zahteve, ki jih bo postavil poveljnik mednarodnega brodovja. V tem oziru se je že dosegel sporazum. Zastopniki velesil na Cetinju so o tem že obveščeni.
mirovna pogajanja.
Sofija, 9. maja. Ministrski svet Se ie danes posvetoval glede natančnejših mej med Bolgarijo in Turčijo. Podrobnosti se imajo določiti preje predno se podpiše preliminarni mir.
VOJAŠTVO IZPRED ODRINA.
Sofija, 9. maja. Danes so se odpeljali zadnji srbski vojaki izpred Drinopolja v svojo domovino. Zai-iedno tudi vse vojno orodje.
nekoliko drugačnejše POROČILO. BOLGARI VEDNO NE-SRAMNEJŠI.
Beigrad, 8. maja. Vest, da je prišlo med Bolgarsko in Srbijo že do sporazuma, žalibog ni resnična. Sicer je res, da je vladalo v zadnjem času na Bolgarskem malo boljše razpoloženje, tako da je bilo upati, da Pride konečno vendar do prijateljske rešitve konflikta med obema državama. A sedaj je bolgarska vlada zagrešila novo netaktnost, ki je zbudila v Srbiji veliko vznemirjenje in nejevoljo in to celo v zmernejših srbskih krogih. Bolgarska vlada namreč zahteva, da mora Srbija
plačati odškodnino za transport srbskega vojaštva izpred Drinopolja in hoče transport srbskih težkih drino-poljskih topov toliko časa zadržati, dokler Srbija ne plača te odškodnine.
Zabava.
Je nevarno!
Ona:	Štej, kolikokrat bo za-
kukala kukavica!
On: To pa ne — glej tam-le je drevo, kjer se je nekdo obesil za to, ker mu je na vprašanje, koliko časa bo še z ženo skupaj, zakukala 15krat. ■
Enostranski razvoj.
Putifarka se povsod dobi — toda Jožefov že danes ni. —
Postranski dohodki.
— Ali pa nese Irmi, da nastopa v zverinjaku? Saj vendar ne dela druzega, kot, da si ovija vinsko trto okoli ledja, za tc pač ne dobi mnogo.
— Za to seveda — več pa dobi od onih, ki se je tudi ovijajo okolo ledja.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zakl]učck malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Hana-Glince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Proda se še skoraj novo »Kin-ta«-koio. Naslov v »Prvi anončni pisarni.___________________________405-2
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
Sprejme se gospod na stanovanje eventualno s hrano. Ravnotam se tudi sprejme gospode na hrano. Poljanska cesta 7.
F. Vodišek, izdelovalec harmonik, se nahaja sedaj v Sp. Šiški št. 156._________________________________  _
Na hrano sprejme dva gospoda stranka, stanujoča med »Unionom« in mestnim kopališčem. Naslov po-ve »Prva anočna pisarna«.
Manjše stanovanje za 3—4 osebe blizu občinske hiše se odda v najem v Spodnji Šiški št. 256.
395—3
Cenj. izletnikom, ki hodijo iz kolodvora Medvode skozi Žlebe na Sv. Marjeto, Katarino in Grmado, se priporočam, da obiščejo mojo gostilno, kjer jim postrežem z Izbornim vinom Botanjevcem, pristnim domačim sadjevcem,
 pivom In slanino.------------
Franc Bizant, posestnik, Žlebe št. 20.
Pozor!
Stanovanj
s tremi parketiranimi sobami in pritiklinami v prvem nadstropju, se za avgust termin ceno odda v vili Jebačin na Dolenjski cesti.
Jfii* ne pomaga!
Edina in največja zaloga najnovejših
iraioioiv in pitail avtuator
je v Ljubljani Sodna ul. 5.
Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4 — sedaj samo po K T— Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenili automatov, uglaševanje itd.
Martin Kralj
čevljar in izdelovatelj gornjih delov
v Ljubljani, VVolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
A.: Kje kupite nože, škarje i. dr ?
B.: Pri J. Kraigerju, umetnemu in finemu brusaču, ki ceno
prodaja tudi dobro jeklo.
V Ljubljani, Zidovska ulica 3.
T7"	l«lv v
Kegljišče
se odda za vse dneve v tednu, tudi 2a nedelje in praznike, posamez. društvom, klubom in gostom. Kegljišče je na novo prenovljeno in ima lepo razsvetljavo. Restavracija pri Reinlnghaus, Franc Jožefova cesta št. 87 v Spod. Šiški.
Za obilen obisk sc priporoča
Anton Valjavec, restavrater.
Kdor ve razločiti dober liker od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
Po slabem pitju Sl bolan,
Od tega boš Vesel, močan!
.FLORI AN “ ne slabi in ne omami, ampak daje moč In veselje do dela.
aaoDaDaDoaDaaaaanaaaDDnBaDaoaanaaaDnaanaDnaaaananaanaananc d	□□
g Naznanilo in priporočilo § Slav občinstvu vljudno na- s
.	^	0ty0r|m
znanj am,
danes v soboto 10. maja
kavarno ,MERKUR6
v Židovski stezi štev. 4
ter se tem potom prav toplo priporočam za obilen obisk. Skrbela bom za dobro, svežo pijačo in točno postrežbo.
Z odličnim velespoStovanjem	Marija	Izlakar.
a
n
u
□
□
a
n
a
a
a
D
a
a
□
a
a
a
a
a
a
a
a
aaaaaoaaaaaaanaDaaaaaaBBanaaaaaaaaaaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaa
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu tu in na deželi ter cenj. društvom vljudno naznanjam, da sem prevzela restavracijo .Narodni dom“ v Ljubljani — Točila bodem dobri beli ruzling in dolenjski cviček ter vedno sveže pivo. Gorka in mrzla jedila se bodo dobila ob vsakem času. -— Slavnim društvom je na razpolago velika arena in krasen vrt za shode in veselice. Postrežba vedno vestna in točna.
Priporočam se cenjeni naklonjenosti z vsem spoštovanjem
Marija Keržišnik, restavraterka.
Kavarna
Neodprta celo
Icrojašlri mojster
G-osposka -ulIIcs, štev. 3
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblels meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — S jema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdc vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi
elcsport po morju.
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno konccsijonirani optik in strokovnjak svoj
MB"* optični zavod.1«
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
V plačilne težleoče zašli trgovci in industrijci
se ranžirajo “‘19K9
najhitreje in popolno diskretno in sc v to svrho tudi denar preskrbi.
Vprašanja pod „Filijalka Ljubljana" na upravo , Dneva*.
146
Soboto, nedelje in praznike vso noč odprto,
Ne zamudite prilike 1 Pazite na naslov!
Kavarna „EGIA
se priporoča slavnemu občinstvu. Zagotavlja najboljšo pijačo in točno postrežbo. Na razpolago so raznovrstni politični in ilustrovani časopisi. — — Dva moderna
—	— Seifertova biljarda. — —
Josip Čufer, kavarnar.
zasluži lahko vsak restavrater, kateri si nabavi iz moje velike tovarniške zaloge (edine na Kranjskem)
najnovejši in moderni, samigrajoči
Pozor!
Ne zamudite lepe prilike!
Na prodaj je prometen, lep prostor v sredini mesta za stavbenika, dalje velika ogledala za dvorane, rabljeni predmeti za stavbe, kakor: okna, vrata, peči in dr. — Natančneje se poizve pri A. Dergancu, brivcu v hotelu „pri Maliču"*
gggglEggSlg^gggigBHBBiHS
z navijanjem na pero, brez elektrike, na katerega se tudi lahko z rokami -------------- igra. --------------
Po dogovoru postavim sam, vsakemu imeji-telju restavracije, gostilne ali kavarne, poljubno moderni gramofon, ali godbeni avtomat, tudi zgoraj omenjeni glasovir (pianino) brezplačno v njegove prostore, kateri stroj se potem izplačuje sam z vmetanim denarjem ali pa plačam od tega denarja odstotke;
Gramofon atelje
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
10.000 plošč vedno v zalogi. — Peresa in posamezna dela. — Vsakovrstne igle. — Lastna delavnica za popravila vseli vrst avtomatov in gramofonov.
Soboto, nedelje 111 praznike vso noč odprto
v Novem Vodmafu št. 61
se pod ugodnimi pogoji proda. V hiši se je izvrševala gostilniška obrt in prodajalna. Pripravna je zraven tudi še za mesarsko obrt. Poizve se pri Ivanu Peklaju, v Novem Vodmatu št. 111.
Bohinec & Co. - Trst
•dlica, cielle Toni 2
(za cerkvijo sv. Antona novega).
Velikanska zaloga vsakovrstnih
Obleke
meri
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne C I 1 r— krila, kostume,
n i s 11 n°cne i,a,ie’
ft I I f F Peril° in vsako
fjf iL Li La |L_ modn° blag°»
Solidna tvrdka:
Cene radi selitve jako znižane
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hi£a.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Kdor hoče dobro	k	^
in poceni kupiti Z d IIII IIIU
naj se p c tria d. i v
„Angleško skladišče oblek“
kjer je vedno največja Izbira oblek za dečke in deklice. Nadalje izbira najmodernejše di inske konfekcije in oblek /a gopode. Postrežba točna!	Cere	priznano	nzke!
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. g
rj §31$
m—	•	—mmm
Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane i verižice, prstane / i. t. d. naj ne prezre	S,^
tvrdke
Cenike franki In zastonj!
Ljubljana, sv. Petra c. 4
Naznanilo
PETAR JERAI
TB5T via s.siovAnni5.
Pozornost
vzbujajo nizke cene naših
elegantnih In trpežnih
Tovarniška zaloga čevljev
znamka A. F. C. 0 (Josip Hoč eva ' •
Ljubljana, J
Stritarjeva ulica 9.	.**
Moderno pohištvo Lastna delavnica.
tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razpredi* ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija. •*** Cene najnižje! •«. Notni stavek.