PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana * gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 274 (9276)
TRST, torek, 25. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Fanfanijevci in dorotejci predlagajo sklicanja kongresa do 15. februarja
Ta predlog je odkrito naperjen proti tajniku Zaccagniniju, ki pravi, da ni mogoče sklicati kongresa v najkrajšem času, ker ga je treba temeljito pripraviti
RIM, 24. — V 'prvih dveh dneh zasedanja vsedržavnega sveta krščanske demokracrje (včeraj ih danes), na katerem bi morali začeti razpravljati o političnem poročilu, ki ga je imel tajnik Zacca-gnini in nato odločati o določitvi in o obl ki kongresa, niso sprejeli še nobenega sklepa. Po Zaccagninijevem poročilu, ki so ga vse napredne skupine krščanske demokracije, kakor tudi napredne demokratične siie v državi, ocenile za resno, trezno in sodobno, se je zasedanje vsedržavnega sveta začelo odvijati po starih kolesnicah. Začeli so padati predlogi in protipredlogi, tako da do sedaj še ni prišlo do razprave o tajnikovem poročilu. Obenem pa še ni prišlo niti do razprave o poročiiu, ki ga je dal organizacijski tajnik stranke Russo, «kakšen naj bi bil kongres». —
Zato je bilo včeraj in danes zasedanje	večkrat	prekinjeno	in	se
je neformalno nadaljevalo v obliki sestankov posameznih strankinih struj in skupin. Kot vidimo torej se voditelji krščanske demokracije ne	morejo	otresti dosedanje-
ga starega načina vodenja strojarske politike «za	kulisami»,	kar	je
spravilo	stranko	v položaj,	da	je
doživela v zadnjih letih dva velika poraza: poraz na referendumu
za razporoko in na junijskih deželnih ih upravnih volitvah.
Desničarske in «zmerne» sile stranke so danes s svojo dejavnostjo popolnoma paralizirale vsako delo sveta. Namesto da bi začeli vsaj razpravljati o poročilu organizacijskega tajnika Russa, je skupina fanfanijevcev in dorotejcev predložila resolucijo z zahtevo, da se skliče vsedržavni kongres KD v Rimu najkasneje do 15. februarja
leta 1976. Resolucija nato predlaga imenovanje odbora, ki naj bi jamčil spoštovanje sklepov in pravil, ki jih bo vsedržavni svet določil za sklicanje in potek kongresa. V tej komisiji naj bi bili tajnik stranke, namestniki tajnika, in predsednika poslanske in senatne skupine.
Resolucija, tako kot je sestavljena, je odkrito naperjena proti tajniku stranke Zaccagniniju. Ve se, da je Zaccagnini večkrat poudaril, da ni mogoče sklicati kongresa v najkrajšem času, ker ga je treba temeljito pripraviti.
O tej resoluciji se je med današnjim zasedanjem razvila kratka, toda ostra razprava, ki je trajala do 20.30, ko je bilo zasedanje prekinjeno in se bo nadaljevalo jutri. Predsednik poslanske skupine Piccoli je podprl zahtevo, da se jutri začne razpravljati o resoluciji, ki predlaga sklicanje kongresa do 15.
l■■Hll^llllllllllllllMllillIlllllIlllIllllll■lIlllllllllnIllIl■IItIlll■lIllllllllllllllllllllllllllllllIllf'>ltllllllllllMlllllllllIllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllIlllnlIIl■IIllllllllllll!lll
Predsednik Leone se je vrnil z obiska v Sovjetski zvezi
februarja. Zanj se bo lahko razprava o tajnikovem poročilu začela pozneje. Poslanec Granelli, ki pripada levi struji «base», pa je bil nasprotnega mnenja in je predlagal, da je treba najprej začeti s politično razpravo, se pravi z razpravo o poročilu Zaccagninija. Za takojšnjo razpravo o resoluciji, ki zahteva določitev kongresa, je bila tudi senatorka Falcucci, ki predseduje zasedanju. Takoj za njo pa se je proti temu predlogu izrekel poslanec Misasi ''struja «base»), ki se je strinjal s predlogom Granellija. O postopku jutrišnjega zasedanja so govorili še drugi člani sveta. Eni so bili proti, drugi pa za takojšnjo razpravo o določitvi kongresa.
Celotni manever fanfanijevcev in dorotejcev stremi za tem, da bi poročilo tajnika Zaccagninija, ki je imelo globok odmev v vseh naprednih in demokratičnih krogih v stranki in v državi, potisnili v ozadje, obenem pa, da bi takoj določili datum kongresa, ki naj bi bil v najkrajšem času. To bi pomenilo, da so zmagale sile, ki nasprotujejo sedanji tajnikovi politiki in njegovim naporom, da bi obnovil krščansko demokracijo na demokratični in ljudski osnovi.
Tajnik Zaccagnini je imel v nedeljo zelo obširno poročilo, v katerem je nakazal bodočo pot in politiko stranke, hkrati pa vse tiste škodljive značilnosti, ki so jo do sedaj označevale, in ji prinesle veliko škodo.
Zaccagnini je poudaril, da se krščanska demokracija pripravlja na kongres v pogojih, ki so morda «najtežji v njeni zgodovini». V sedanjem družbenem razvoju, je ugotovil tajnik KD, bi usmeritev na desno krščanske demokracije povzročila še večjo izgubo glasov katoličanov v korist levice. Zaccagnini se je zavzel za nadaljevanje sodelovanja z laičnimi silami in predvsem s socia-
Waldheim v Izraelu za nadaljnjo prisotnost sil OZN na Golanu
TEL AVIV, 24. — Generalni tajnik svetovne organizacije K. Wald-heim je prispel iz Damaska v Jeruzalem, kjer se je takoj sestal z zunanjim ministrom Allonom. Pogovorov se je udeležil tudi poveljnik mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu general Siilasvuo. Pogovor je trajal poldrugo uro, ob koncu pa je Waldheim izjavil, da je še vse prezgodaj, da bi kakorkoli ocenili možnost nadaljnje prisotnosti «modrih čelad» na Golanskem višavju, saj je slednja odvisna od njegovih nadaljnjih stikov tako v Izraelu kot v Siriji.
Končno odločitev o nadaljnji prisotnosti mirovnih sil na Golanskem višavju bodo sprejeli potem ko se bo Waldheim vrnil v Damask. «Sirski voditelji, je dejal generalni tajnik OZN, so mi orisali svoje stališče, ki sem ga posredoval izraelskemu zunanjemu ministru Allonu. Sedaj bom moral poročati o stališču Izraela, nakar bo mogoče sprejeti nadaljnje sklepe.» Politični o-pazovalci v Izraelu pa trdijo, da so Izraelci mnenja, da so sirski pogoji nesprejemljivi, še zlasti ker je tukaj tudi vprašanje Palestincev, ki ga Izraelci hočejo obravnavati popolnoma ločeno.
Hanoi glavno mesto združenega Vietnama
Predsednik stalnega odbora sevemovietiiamske ljudske skupščine Traong Chinh in južnovietnamski predstavnih Pham Himg sta podpisala v Hošiminhu, nekdanjem Saigonu, sklep o združitvi obeh Vietnamov. Glavno mesto združenega Vietnama bo Hanoi, kot je uradno sporočil severno vietnamski radio.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuufiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ZARADI IMENOVANJA VASCA LOMENCA ZA POVELJNIKA LIZBONSKEGA VOJAŠKEGA OBMOČJA
Po sporu De Carvalho - svet revolucije Portugulsku na robu državljanske vojne
Sklicana izredna seja sveta revolucije - Stavka v lizbonskih industrijah Poveljnika severnega in osrednjega vojaškega območja odločno podprla vlado admirala De Azeveda - Atentat na državno radijsko postajo v Chavesu
LIZBONA, 24. — Imenovanje kapetana Vasca Lourenca za poveljnika lizbonskega vojaškega območ-
— --------—	;*ja namesto generala Otela De Car-
listično stranko. Poudaril pa je, da' vaiha je povzročilo v krogih dokajš-
ponovna pridobitev socialistov za vlado ne bo mogla več sloneti na starih vladnih oblikah, temveč bo morala biti osnovana na programskem dogovoru. V tej zvezi je Zaccagnini dalje govoril o možnosti za premostitev sedanje krize italijanske družbe. Menil je, da bi morali najprej posvetiti največjo pozornosti zaposlitvi, dati večjo težo javnemu popra-ševanju po ljudskih potrošniških dobrinah, urediti bolj pravični davčni sistem, urediti vprašanje plač V svojem poročilu je Zaccagnini zavrnil katerokoli politiko stranke, ki bi povzročila predčasno razpustitev parlamenta; prav tako je zavrnil politiko čelnega spopada s PSI, s katero je treba poiskati dobre odnose sodelovanja; potrebno je, je še dejal Zaccagnini, da stranka vodi politiko resnega soočenja s komunistično stranko.
ne levice na Portugalskem dokajšnje razburjenje. Položaj je trenutno tako napet, da med političnimi opazovalci v portugalskem glavnem mestu prevladuje mnenje, da bo zelo težkp izogniti se državljanski vojni.
V tem položaju je predsednik republike Costa Gomes sklical revolucionarni svet, da bi preučili dogodke, do katerih je prišlo po zadnjem sklepu sveta revolucije samega, ki je imenoval kapetana Lourenca za poveljnika lizbonskega vojaškega območja. Lourenco je, spričo negodovanja številnih vojaških e-not, imenovanje zavrnil. Pred svetom revolucije, najvišjim portugalskim političnim organom, je sedaj izbira: potrditi imenovanje kapetana Vasca Lourenca, potrditi generala Otela Saraivo De Carvalha ali pa najti kompromisno rešitev, in
ft|i iiii lini,, iM	■i,,l n naniu,m
Nedeljsko in ponedeljkovo zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije, na katerem Bi molali določiti datum in pravila o poteku kongresa, je potekalo v popolni zmedi. Po porečju, ki ga je v nedeljo imel tajnik siiauke Zaccagnini, ki so 9a napieone in demokratične sile v stranki in dižavj ugodno o-cenils, niso prišit do nobenega skiepa. V giavnem so se vče->aj ciani sveta sestali v okviru svojih struj in skupin ter se za kulisami pripravljal! za nadaljnji boj. Včeraj so prišli fanfanijevci ■n dorotejci, nasprotniki sedanje-9a tajnika Zaccagninija, odkrito na dan s prediegom za skl.ca-nje kongresa. Piedlegajo naj bo kongres pred 15. februarjem. Ta Predlog je usmerjen proti tajniku Zaccagniniju, saj je znano, da je že večkrat izjavil, da ni mogoče sklicati kongresa v najkrajšem času, ker ga je treba temeljito priprsviti, da bo stvarno vPlival na resnično prenovitev stranke.
Spor med generalom De Car-Valhom in svetom revolucije, ki Je sklenil poveriti kapetanu Va-scu Lourencu, zmernemu častniku, pristašu zunanjega ministra Mela Antunesa, poveljstvo lizbonskega vojaškega območja, je Privedel Portugalsko na rob državljanske vojne, ki bi utegnila Spraviti v nevarnost demokratične dosežke revolucije. Na svoji čredni seji bo moral svet revolucije razpravljati o možnem preklicu svojega sklepa, še zlasti Potem ko se je Vasco Louren-c°, spričo nasprotovanja nekate-rih vojaških enot, odrekel poveljstvu. istočasno je levica orga-nizirala v portugalskem glavnem mestu vrsto stavk, katerih namdn Je doseči odstop sedanje vlade admirala Azeveda, ki je, po mne-niu nekaterih, preveč desničar-•k« usmerjena.
TEDEN ŽIVAHNIH SINDIKALNIH BOJEV
Stavka delavcev v kmetijstvu Vsa letališča paralizirana
Minic kmalu v SZ
BEOGRAD, 24. — Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA i? jugoslovanskega glavnega mesta naj bj zvezni tajnik 7,a zunanje zadeve, Miloš Minic 1.. decembra odpotoval v Moskvo. To naj bi dokazovalo, kot piše ANSA, da, se jugoslovansko - sovjetski odnosi v zadnjem času, niso poslabšali. Minic bo v Moskvi, kot kaže, obravnaval mednarodni politični položaj, dejavnost neuvrščenih držav ter jugoslovansko prisotnost v Aziji.
demokratičnih strank in državljane, Sindikalna federacija sporoča, da bodo v bližnji prihodnosti zaostrili boj.
RIM 24 ________ Predsednik republike, nlI,nilli,,(lmmullilllml,I,,I,ll,lll,,11Ilmll,MI,,l,,lmm,',l,l,mlmmllnl,,ll,'rin,lllMlml,,,l,l>l>l,l,IIIIIfllllmi,mnlmlm,m|1|,l||nmm||im||l|nim|m|||||'*’i
Leone se je danes vrnil iz Sovjetske zveze, kjer je bil na sedemdnevnem obisku. Leone je bil tri dni na uradnem obisku v Moskvi, kjer se je pogovarjal z najvišjimi sovjetskimi državniki, štiri dni pa na zasebnem obisku, med katerim je obiskal Leningrad in Tbilisi. Med obiskom v Sovjetski zvezi je predsednika spremljal zunanji minister Rumor. V Moskvi so podpisali med Italijo in Sovjetsko zvezo skupno politično izjavo,’ v kateri poudarjajo dobre prijateljske odnose med državama in njun boj za mir in varnost v Evropi in v svetu, petletni sporazum o gospodarski kooperaciji in sporazum, ki odpravlja dvojno obdavčitev na področju pomorske plovbe.
Ob današnjem odhodu iz Sovjetske zveze je bilo objavljeno še eno skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da je bil prisrčen sprejem, na katerega je predsednik Leone naletel povsod v Sovjetski zvezi, izraz občutkov simpatije in prijateljstva sovjetskega naroda do italijanskega. Sporočilo daje še posebno važnost dejstvu, da se je predsednik republike med svojim obiskom v Sovjetski zvezi sestal in pogovarjal z glavnim tajnikom sovjetske KP,
Brežnjevom, Podgornim in Kosiginom.
Predsednik italijanske republike Leone je povabil glavnega tajnika KP Sovjetske zveze Brežnjeva, naj uradno obišče Italijo. Vabilo je bilo sprejeto, o datumu obiska pa se bodo: še dogovorih.
Na sliki predsednik Leone z. ženo Vittorio ob prihodu na rimsko letališče. (Telefoto ANSA)
RIM, 24. — Po vsej Italiji je bil danes dan boja za kmetijstvo. Na pobudo vsedržavne federacije CGIL, CISL in UIL so ves dan stavkali poljski delavci, spolovinarji in koloni. Delavci v industrijskih vejah, ki predelujejo kmetijske pridelke ali pa izdelujejo kmetijske stroje in podobno, - pa so stavkali po nekaj ur. Ob dnevu za kmetijstvo je sindikalna federacija priredila tri velike delavske shode v Bariju, kjer je govoril glavni tajnik CGIL Lama, v Catanii, kjer je govoril glavni 'tajnik UIL Vanni in v Bologni, kjer je govoril glavni tajnik CISL Storti.
V	Bariju se je zbralo več kot 10
tisoč delavcev in študentov, ki so v tej manifestaciji izrazili solidarnost s poljskimi delavci v boju za ohranitev kmetijstva. Na shodu, ki so ga priredili na osrednjem mestnem trgu, je Lama poudaril, da sedanja preureditev gospodarstva mora nujno zajeti industrijo, če pa hoče biti popolna in segati v globino, mora prinesti spremembe tudi v kmetijstvu.' Če do tega ne bo prišlo, je dejal. Lama, ' «se bomo ; po premostitvi krize znašli z izkrivljenim gospodarskim razvojem, ki ne bb imel moči in zagona za zagotovitev stabilnosti za daljše obdobje». Lama je pri tem izjavil, da v tem pogledu sploh ne obstaja noben načrt, ne kratkoročni ne srednjeročni. Zato, je dodal, je naš boj, boj ' za novo 'geobodsrsk« politiko, ki vključuje delavske sile vseh strok po- vsej Italiji.	‘	,	“
V	Catanii, ■-kjer se je prav tako na delavskem shodu zbrala velika množica ljudi, je Vanni dejal, da se današnji dan boja za kmetijstvo nujno povezuje tudi z bojem za novo gradbeno politiko in za reformo prevozov. Ta enotni boj sindikalne federacije, ■ ki se postopoma rdzvlja,
se bo zaključil 12. decembra z veliko demonstracijo za Jug, ki bo v Neaplju, in katere se bodo udeležili delavci vseh industrijskih vej in kmetijstva.
Storti pa je v Bologni govoril na shodu, katerega se niso udeležili samo kmetje, ampak tudi delavci vseh tistih industrijskih vej, ki so danes stavkali skupno s poljskimi in drugimi kmetijskimi delavci. To enotnost v stavki in na shodu je Storti poudaril tudi v svojem govoru, ko je dejal, da «današnji dan boja priča o zavesti delavcev, da morajo združno nastopiti za popolno preosnovo kmetijstva, ki je pogoj za usklajen gospodarski razvoj, ki bo zajamčil bolj usklajen razvoj med razpoložljivimi sredstvi in življenjskimi pogoji prebivalstva».
Celodnevna stavka, ki jo je danes priredila federacija letalskih uslužbencev je dejansko popolnoma ustavila ves letalski promet v Italiji. Po uradnih podatkih je prišlo na italijanska letališča le nekaj letal iz tujine, ki so vzletela pred začetkom stavke. V notranjem prometu pa so vzletela samo nekatera letala družbe «Itavia», ki vozijo- na Sardinijo in Sicilijo. Vsi ostali poleti sa bili ukinjeni, tako da so bila letališča dejansko paralizirana. Stavka je bila r povedana v znak protesta proti ' di. ki zavlačuje rešitev spora m: J uslužbenci in podržavljenimi letalskimi družbami glede nove delovne pogodbe,' -
'Darps se' je začel tudi «teden boja» državnih uslužbencev, ki ga prireja sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL. Državni uslužbenci zahb vajo preureditev javne uprave in uveljavitev «funkcionalne kvalifikacije». Teden se je začel z «odprtimi» skupščinami, na katere so povabili tudi predstavnike političnih
NEAPELJ, 24. — Večje število delavcev je ustavilo železniški promet na progi Neapelj — Reggio Calabria med postajama Sapri in Lamezia
imenovati za poveljnika lizbonskega vojaškega področja častnika, ki bi užival podporo vseh enot lizbonskega območja.
Pravija, da bo general Costa Comes v tem političnem trenutku morda vrgel na tehtnico svoj ■ politični in vojaški vpliv ter zagrozil z odstopom. V tem primeru bi lahko prišlo do več rešitev in ne izključujejo možnosti, da bi Costa Gomes prevzel, kot je bilo že večkrat omenjeno, sicer samo kot daljna možnost, vojaško in politično oblast, da bi tako premostil sedanji izredno zapleten in resen politični položaj ter praznino oblasti. V palači Belem je general Costa Gomes zjutraj' sprejel tajnika komunistične partije Alvara Cunhaia, ki se je vrnil s potovanja po nekaterih socialističnih državah.
Istočasno z izrednim zasedanjem sveta revolucije se je začela v vsej lizbonski pokrajini dveurna stavka, ki jo je organizirala levica, da bi podkrepila svoj pritisk za odstop vlade. Stavka v portugalskem glavnem mestu sicer ni povzročila večjih nevšečnosti. Delavske komisije v Lizboni so, kot znano, večkrat izrazile ostro kritiko do vlade admirala De Azeveda, ki je prekinila z delovanjem in zahtevala polno podporo oboroženih sil izvršni oblasti. Levica trdi, da gre za izsiljevanje, ki sodi v okvir desničarskega načrta.
V tem političnem vzdušju poročajo o «stanju revolucionarne pripravljenosti», ki naj bi ga oklicale nekatere levo usmerjene vojaške enote v Lizboni, kjer naj bi levica tudi razdelila orožje med svoje pristaše. S svoje strani, pa so čete, ki so ostale zveste vladi in svetu revolucije, pripravljene na morebiten oborožen spopad. Tudi poveljstvi severnega in osrednjega vojaškega območja sta sporočili, da bosta odločno posegli, če bi kdo skušal strmoglaviti šesto začasno vlado admirala De Azeveda. Politični opazovalci so sploh mnenja, da imajo vojaški
in da si morajo prizadevati, da bi na vsak način premostili sedanjo praznino oblasti in veliko politično krizo, katere nadaljevanje bi utegnilo spraviti v u-. varnost demokratične svoboščine, ki so jih portugalski revolucionarji dosegli 25. a-prila 1974.
V tem ozračju so danes neznanci vrgli bombo na vladno radijsko postajo «Emissora nacional» v Chavesu v severni Portugalski, samo pol ure kasneje pa je v bližnjem kraju Vilar De Nantes eksplodirala bomba v opekarni. Materialna škoda je ogromna, kar pa je še hujše, 150 delavcev je ostalo brez službe in zaslužka. Kar zadeva slednji a-tentat prevladuje mnenje, da so to bombo podtaknili sami lastniki tovarne, katere delavci so pripravljali platformo svojih zahtev. Do zdaj si ni še nobena teroristična skupina prilastila odgovornosti za atentat na radijsko postajo v Chavesu, menijo pa, da je šlo za atentat ELP (portugalske osvobodilne armade — skrajnodesničarske organizacije, ki
ima svoj sedež v bližnji Španiji), ker ima nj^n voditelj Alpoim Cal-vao čez mejo v Španiji obširna posestva.
Pet mrtvih v prometni nesreči v Srbiji
BEOGRAD, 24. — Prometna nesreča, ki se je pripetila zgrdaj davi na Ibarski magistrali v ' Srbiji, blizu kraja Bojaniči, je zahtevala pet človeških življenj. Avtobus ped-jetja «Sandžak-Trans» iz Novega Pa-zara, v katerem je bilo 51 potnikov, je strmoglavil v kanjon reke Ibar, približno 50 metrov globoko, življenje sta izgubila dva m^škn, dve ženski in otrok, nad 40 potnikov pa je bilo huje in laže ranjenih Za volanom avtobusa ie bil 35-letni Kurat Bihorac iz Duge Poljane. Preiskavo so že začeli.
IZVEDENCI SKUPNOST! PRIHODNJI TEDEN V BEOGRADU
ZA BOLJŠE SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN EGS
Govor bo o popolnejšem izkoriščanju preferencialnega sistema, ki omogoča izvoz večjega števila izdelkov na tržišča EOS
BEOGRAD, 24. — Skupina strokovnjakov Evropske gospodarske skupnosti bo v začetku prihodnjega tedna prispela v Beograd in se z jugoslovanskimi gospodarstveniki pogovarja-
Terme. Demonstranti so prišli na železniško postajo San Pietro a Maida j voditelji portugalske revolucije tre-in zasedli tračnice.	I nutno veliko politično odgovornost
Seja kraške gorske skupnosti
večjega števila izdelkov na tržišča Evropske gospodarske skupnosti pod ugodnimi pogoji.
Na teh sestankih bodo jugoslovanski predstavniki pojasnili strokovnja-
la o možnostih za popolnejše izkori- | kom EGS tudi svoje i?kušnje ter pri-ščanje preferencialnega sistema. Ta j ponabe in sugestije v zvezi z izbolj-sistem, kot je znano, omogoča izvoz j šanjem preferencialnega sistema. Tak-
................................................................. ; ’no	anje pred\ ide\ ajo sklepi
mešane komisije, hkrati pa je to izraz prizadevanj skupnega trga. da bi bolj - približal deželam v razvoju te sicer precej zapletene «preferen-ciale», saj je to nepoznavanje eden od razlogov za njihovo nepopolno uporabo.
Pogoji za jugoslovanski izvoz na tržišča EGS v prihodnjem letu so se po tej shemi neznatno izboljšaU. Tako imenovane zgornje meje in kontingenti za industrijske proizvode, ki jih je mogoče v skupnem trgu prodajati brez carine, so se povečali za deset odstotkov, tako da bo njihova skupna vrednost prihodnje leto znašala približno tri milijarde dolarjev. Dejanski porast pa je v bistvu manjši, saj so se medtem povečale cene. Po drugi strani pa so za še deset odstotkov zmanjšali carinske stopnje za kmetijske pridelke, kar je prav tako določeno izboljšanje, vendar je tudi tu — kot opozarja Tanjug — treba upoštevati stopnjo inflacije.
I*o presledku zaradi junijskih volitev se je spet sestala skupščina kraške gorske skupnosti in začela razpravljati o statutu. Na sliki predsedstvo zbora. (Poročilo berite na 2. strani.)
PEKING, 24. — Iz ameriških diplomatskih krogov v Pekingu so sporočili, da bo prihodnji obisk predsednika Forda v Kitajski «delovno potovanje», med katerim bo njegov sogovornik v giavnem podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-ping.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZASEDANJE SKUPŠČINE KRAŠKE GORSKE SKUPNOST!
Obsojeno negativno zadržanj dežele do gorskih skupnosti
Po posvetovanju med demokratičnimi silami bo skupščina odobrila statut na prihodnji seji - Tržaška hranilnica bo začasno opravljala blagajniške posle skupnosti
Po dolgem premoru zaradi vmesnih junijskih volitev se je že v novi sestavi zbrala skupščina kraške gorske skupnosti. Po uvodnih formalnostih in potrditvi novoimenovanih svetovalcev (tega ni storila samo občina Poljan) je skupščina začasno poverila Tržaški hranilnici nalogo, da opravlja za gorsko skupnost blagajniške posle. S tem v zvezi je nastala polemika, ko so predstavniki Slovenske skupnosti (Terčon) predlagali, naj bi to poverili na-brežinski kmečko-obrtniški hranilnici in posojilnici. Vsekakor je prevladal predlog nabrežinskega župana poslanca škerka, naj blagajniške posle opravlja mestna hranilnica začasno, dokler ne bodo s statutom določili sedež uprave skupnosti ter preučili možnosti, da se ti posli poverijo domači banki. Pripomnil je namreč, da je na to mislila tudi nova nabrežinska uprava, ki se je doslej posluževala Tržaške hranilnice kot vse ostale javne uprave, občine, pokrajina in dežela.
Po tem sklepu, za katerega so glasovali svetovalci vseh strank, razen SS, se je pričela razprava o statutu gorske skupnosti, ki so jo prekinili, ko je tržaški odbornik Ennio Abate predlagal, naj bi pred prihodnjo sejo osnutek statuta preučila delovna skupina predstavnikov demokratičnih strank. Predsednik gorske skupnosti Pavel Colja je Abatejev predlog sprejel v duhu napora, da bi statut gorske skupnosti bil zares sad enotnosti pogledov, tudi v vseh delih statuta, ki izrecno in stvarno predvidevajo zaščito interesov Slovencev. Delovna skupina bo zato zasedala prihodnje dni, o statutu pa bodo razpravljali dokončno v petek, 5. decembra.
V svojem uvodu je predsednik Colja pojasnil, da ni mogel sklicati seje. ker so poleti obnavljali večino občinskih svetov, ki gorsko skupnost sestavljajo (v prejšnji zasedbi sta samo delegaciji iz Trsta in Ronk). Medtem pa je odbor opravil precej dela. Omenil je poseg pri komisiji deželnega sveta proti razpravi o Ustanovi za kraške rezervate, ki bi v duhu zakona spadala v pristojnost gorske skupnosti. Colja je pri tem poudaril, da to stališče izraža poglede KPI, PSI in Slovenske skupnosti.
Colja je nato obširno govoril o težavah, v katerih se prebija gorska skupnost, do katere deželna vlada ne kaže velikega razumevanja. To dokazujejo utesnjenost pristojnosti in pa revna finančna sredstva. Kraška gorska skupnost bo, na primer, prejela za izredni razvojni načrt 132 milijonov lir. za začetne in ustanovne stroške pa 16 milijonov in pol. Kot primer je Colja navedel Lombardijo, kjer so gorskim skupnostim nakazali 2 milijardi lir, v Emiliji - Romagni pa jim poverili načrtovanje kmetijstva na osnovi prispevkov EGS.
Colja je predvsem zahteval, naj deželna vlada spremeni nekatera svoja stališča in pristane na spremembo samega ustanovnega zakona za gorske skupnosti. Tem mora priznati pristojnost, da odločajo o urbanističnih načrtih na ravni urbanističnega komprenzorija. Prav tako ji mora zagotoviti sredstva in pristojnosti za urejanje socialnih storitev ter družbeno-gospodarskih po-
segov na ozemlju, ki ga gorska skupnost upravlja, se pravi na Krasu. V ta namen naj se dežela poslužuje sistema pooblaščanja lastnih pristojnosti.
«Brez tega,» je poudaril predsednik, «bi gorska skupnost postala nekaj nepomembnega.» Omenil je tudi birokratsko utesnjenost, ki pogojuje dejavnost gorske skupnosti posvetovalnemu tehničnemu odboru in podobno.
Na koncu svojega poročila je Colja prebral politično sestavo skupščine gorske skupnosti na osnovi rezultatov 15. junija (niso všteti predstavniki Foiiana, ki jih še mora i-menovati). KPl bo imela 21 svetovalcev. PSI 12, KD 7. SS 6, PSDI PLI in MSI pa po enega.
Naj na koncu omenimo, da je določeno napetost in polemike izzvalo tudi dejstvo, da je na tej seji skoraj popolnoma izpadla prevajalska služba. Colja je pojasnil, da za to ne nosi krivde odbor skupnosti, ker je napovedana prevajalka iz Trsta obolela, skupščina pa — do odobritve statuta — še nima lastne prevajalne službe.
Deželna sredstva za bolnišnice
Deželna uprava bo izplačala bolnišnicam iz Furlanije - Julijske krajine vsoto 4 milijarde 140 milijonov lir za kritje stroškov v zvezi z bol-nišniško oskrbo upravičenim deže-lanom in njihovim družinskim članom. Združenim bolnišnicam iz Trsta bo dežela poleg tega nakazala 582 milijonov lir, s katerimi bo u-prava bolnišnice poravnavala svoje obveznosti do zdravstvene fakultete tržaške univerze, s katero je svoj čas sklenila pogodbo o sodelovanju. Deželna uprava bo nadalje nakazala bolnišnicam iz Furlanije - Julijske krajine skupno vsoto 359 milijonov lir za kritje stroškov v zvezi z najetimi posojili. Deželni odbor je na zadnji seji odobril tudi shemo pogodbe o najetju 100 milijonov lir posojila pri Tržaški hranilnici, s katerim bo bolnišnica «Burlo Gardfolo» dogradila center za bakterična in viralna obolenja.
BASAGLIA IN DE MICHELINI NA ZATOZNI KLOPI
Reforma umobolnice predmet razprave na procesu proti tržaškima psihiatroma
Obtožnica se nanaša na primer 43-letnega Giordana Savarina, ki je 10. junija 1972 po odpustu iz bolnišnice ubil očeta in mater, ter očita zdravnikoma malomarnost in površnost - Razprava se zaključi danes
Včeraj se je na tržaškem kazenskem sodišču (predsednik Visalli, prisednika D'Amato in Amodio, državni pravdnik Coassin, zapisnikar
tožni klopi, ker ni od 14. februarja dalje sledil zdravstvenemu stanju Savarina, za kar naj bi bil zadolžen center za umsko zdravje. Oba
Casanova) začela sodna razprava sta torej obtožena nenamernega u-proti ravnatelju psihiatrične bolniš- mora. Basaglio zagovarjajo odvetni-
niče prof. Francu Basaglii in ravnatelju centra za umsko zdravje v Miljah dr. Edoardo De Micheliniju.
Sodna obravnava se nanaša na zločin dne 10. junija 1972, ko je 43-letni Giordano Savarin iz Žavelj v trenutku nerazsodnosti s kuhinjskim nožem ubil očeta in mater. Savarin je bil dotlej že nekajkrat v tržaški psihiatrični bolnišnici, iz katere so ga zadnjikrat odslovili 12. februarja 1972 in ga izročili v varstvo materi. Obtožnica trdi, da Basaglia ni smel izročiti Savarina materi, ki je bila nepismena in torej ni mogla skrbeti za sinovo zdravje, oziroma mu ni mogla nuditi potrebne oskrbe, ker zaradi nepismenosti ni mogla razločevati posameznih zdravil, ki so jih Sa-varinu predpisali v bolnišnici. De Michelini pa se je znašel na za-
iiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiil
DANES ZASEDANJE DEŽELNEGA SVETA O KRIZI
Delegacija RD je predlagala sestav® enobarvnega demokristjanskega odbora
Spremenjen odnos sil in večja enotnost pokrajinskega vodstva PSI
Danes bo deželni svet zasedal, kot to določa zakon in bo razpravljal o krizi deželne uprave. Malo je ver jetno, da bo današnja seja bistveno prispevala k razvozlanju zapletenega klobčiča nasprotij med strankami. Določen korak naprej pa je bil narejen v nedeljo na zasedanju delegacije KD, ki je bila pooblaščena voditi razgovore za rešitev krize in ki je prišla do zaključka, da edin« rešitev predstavlja- enobarvni de mokristjanski odbor. Ta sklep so utemeljili, češ da je treba ohran'ti odnose s socialisti, vendar pa so v isti sapi ponqvjlj'.dploàeiwizaporoidu komunistov.
V	uradnem sporočilu deželnega vodstva KD je {Sóleg tegà fečehOijda je delegacija ugotovila, da m mo goče obnoviti organskega zavezn i-tva štirih strank, ki je «do sedaj za gotavljalo demokratično vodstvo dežele». Glede odbora pa pravijo, da mora računati na zagotovljeno večino in da mora jamčiti «uresničitev programa, ki bo odgovarjal sedanjemu gospodarskemu položaju».
V	Trstu pa se je sinoči sestalo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, ki je predvsem obravnavo krizo občinske uprave. Po vsej ve jetnosti socialistično vodstvo ni ni česar dokončnega sklenilo glede tega vprašanja, saj čaka na reši ve na deželni ravni. Kolikor bi na deželi prišlo do enobarvne demokris-tjanske uprave, ki pa bi jamdua določeno odprtje in zato tudi nov odnos s komunisti, bi to pomenuo korak naprej glede rešitve krize tu-
liiiHiiiniiiMiiuiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiminiimiiiinuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiHmmiimiiiinuiiiiiiiiiiiiii
MED KRATKO SLOVESNOSTJO V KOPRU
Od včeraj odprt prenovljeni italijanski šolski center
Ustavno urejen položaj pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v socialistični samoupravni družbi
V Kopru so včeraj z uradno slovesnostjo izročili svojemu namenu prenovljeni italijanski šolski center, ki zajema osnovno šolo, gimnazijo, in otroški vrtec. Slovesnosti sta se med mnogimi uglednimi gosti udeležila tudi italijanski generalni konzul v Kopru Onofrio Gennaro Messina in podpredsednik tržaške pokrajine Ferdinando Scoraz-, zato. Direktor italijanske osnovne šole in delegat družbeno - političnega zbora republiške skupščine Leo Fusilli je v kratkem nagovoru poudaril pomen prenovljene stavbe za uspešnejše šolanje na obali živečih otrok, pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti. Vsa dela, ki so se začela že pred skoraj 6 leti, so stala okrog 9 milijonov 390 tisoč dinarjev.
Na slovesnosti je govoril tudi predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. Poudaril je u-stavno urejeni položaj pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v naši socialistični samoupravni družbi, predpise, ki zagotavljajo popolno enakopravnost vseh občanov na območju koprske in drugih obalnih občin ne glede na njihovo narodnost. Italijani, ki so organizirani v lastni samoupravni interesni skupnosti so, kot vsi drugi naši občani, družbeno in politično aktivni ter vključeni v vse procese odločanja.
Predsednica komisije za vzgojo in izobraževanje pri republiški skupščini Slovenije Ela Ulrih je v svojem govoru opozorila na potrebo, da je šola kar najbolj tesno povezana z življenjem in z vsemi dogajanji v družbi. Dejala je, da je takšna povezanost še posebnega pomena na narodnostno mešanem ozemlju. Omenila je nedavno podpisani sporazum o ureditvi mejnega in drugih vprašanj med Jugo-
slavijo in Italijo ter poudarila, da ustvarjalno delo manjšin bogati in pestri kulturo večinskih narodov, da takšno delovanje spodbuja duha sožitja dobrih odnosov in medsebojnega razumevanja in pomaga uresničevati v praksi sklepe helsinškega dokumenta o Evropski varnosti in sodelovanju. Množična podpora, je dejala Ela Ulrih, ki so jo dale s sporazumom med državama vse napredne sile v Italiji, so nam samo še pobuda več za kar najbolj dosledno uresničevanje u stave, se pravi vseh določil, ki u-~ rejajo položaj italijanske narodnostne kupnosti pri nas. Smo brez predsodkov, je dejala ob koncu Ela Ulrih in gradimo sožitje na trdnem zaupanju. Želimo, da bi se položaj manjšin še izboljšal tako tostran, kot onstran jugoslovansko - italijanske meje.	L. O.
di na pokrajinski ravni. Tržaško vodstvo PSI je poleg tega razpravljalo tudi o notranjih vprašanjih tržaške federacije v zvezi z izključitvijo biv šega podžupana Giuricina iz struje «presenza socialista». Giuricin je še pred sejo obvestil tajništvo, da se ne bo udeleževal zasedanj pokrajinskega vodstva in se je tako sam izločil tudi iz tega strankinega organizma. Na vsak način pa je s celotnim potekom dogodkov prišlo do
živele posamezne vloge od glavnih do najmanjših, še bolj nas je vse dogajanje pretreslo. Izredno sugestivno so delovale skupinske scene, pri katerih so s petjem in zborovsko recitacijo nastopali člani pevskega zbora Tabor z Opčin. Lahko rečemo, da smo gledali oddajo, ki nam bo ostala neizbrisno v spominu; za vse, ki naše zgodovine ne poznajo mogoče tako dobro, bo predstavljala živ dokument o bor-
razčiščenja znotraj PSI in do novih f bi in trpljenju tega ljudstva za
odnosov, ki omogočajo enotno vod stvc stranke do kongresa.
■ Danes bo tržaški občinski svet nadaljeval z razpravo o krizi občinske uprave in bo sprejel na znanje o-stavko župana in odbora.
Repilblikandi so negativno ocenili stališče KD glede enobarvnega deželnega odbora in pravijo, da - tako stališče preseneča, saj je potrebna trdna uprava, enobarvni odbor pa pomeni nejasnost in pričakovanje drugačne, dokončne rešitve. Republikanci tudi podčrtujejo dvoličnost stališč, saj se KD obrača na dosedanje zaveznike leve sredine, ko pa dobro ve, da socialisti zahtevajo ■ dogovorjen program tudi z drugimi političnimi silami. Uradno sporočilo PRI se zaključuje s pozivom na čut odgovornosti in s polemiko do PSI.
svobodo.
N. L.
Ob državnem prazniku zaprti uradi gen. konzulata SFRJ
Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 29. in 30. novembra in v ponedeljek, 1. decembra 1975, zaprti zaradi državnega praznika.
«Rižarna» v izvedbi SSG po ljubljanski televiziji
Sinoči je ljubljanska televizija oddajala dramo «Rižarna» v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Tudi za vse zveste obiskovalce tržaškega slovenskega gledališča, ki smo jo že gledali na odru, je predstavljala njena televizijska izvedba izreden umetniški užitek, saj je tekst, ki sta ga po dokumentarnem gradivu novinarja Albina Bubniča napisala tržaška literata Filibert Benedetič in Miroslav Košuta, pred nami še bolj pretresljivo oživel dogajanja v tem edinem nacističnem taborišču v Italiji, kjer je zgorelo v krematoriju na tisoče slovenskih, hrvaških in italijanskih antijašistov in Židov. Še bolj trpki in žalostni so se nam zdeli posamezni songi i še bolj grozljivo so odmevali kriki žrtev in njih izpovedi in še v bolj kruti luči se nam je ponovno prikazal nacifašizem v svojem divjem uničevanju in pobijanju vsega, kar se mu je tedaj postavljalo po robu, še bolj so za-
NA SINOČNJEM PREDAVANJU
Raznarodovcnie med dvema vojnama
V dvorani ENAIP je bil včeraj tretji od šestih predavalnih večerov, ki jih prireja Inštitut za osvobodilno gibanje v Furlaniji - Julijski krajini v Trstu. Pod splošnim naslovom ciklusa «Fašizem in antifašizem v naši deželi», je imelo včerajšnje predavanje kot temo «Raznarodovanje v Julijski krajini med dvema vojnama». Sodelovala sta dr. Karel Si-škovič, ravnatelj SLORI, ki je podal informativen oris predvsem položaja Slovencev v deželi ter prof. Giovanni Miccoli, docent cerkvene zgodovine in ravnatelj zgodovinskega inštituta na tržaški filozofski fakulteti, ki je govoril o delovanju cerkve v omenjenem obdobju. O predavanjih bomo podrobneje še poročali.
ki posl. Malagugini iz Milana. Con-so iz Turina ter Tržačana Amigo-ni in Pacor, De Michelinija pa branita tržaška odvetnika Padovani in Morgera.
Včerajšnja obravnava se je začela z dolgim zaslišanjem prof. Ba-saglie, ki je pojasnil okoliščine v zvezi s «primerom Savarin». Poudaril je, da je bila mladeničeva mati zelo navezana na sina in da ga je stalno obiskovala v bolnišnici ter večkrat izrazila željo, da bi sina čimprej odpustili in ji ga izročili v oskrbo. Basaglia je tudi poudaril, da pri sinu niso ugotovili znakov nasilja, zaradi česar so brez posebnih oklevanj po posvetovanju s profesorjem Damianijem, ki je nadomeščal primarija prof. Belsassa, in drugimi zdravniki sklenili, da ga odpustijo, obenem pa so o tem obvestili center za umsko zdravje s sedežem na Trgu Sansovino v Trstu, ki bi moral odtlej slediti bolnikovemu zdravstvenemu stanju. To odločitev so utemeljili z dejstvom, da sta tako mati kot oče večkrat izrazila to željo in sta bila zaradi svoje resnosti in navezanosti na sina vredna vsega zaupanja. Basaglia je tudi obširno orisal spremembe, ki so nastale v zadnjih letih v tržaški psihiatrični oskrbi in naglasil, da so v času, ko je prišlo do zločina, preurejali zdravstveno skrbstvo v notranjosti bolnišnice. medtem ko so se reforme na terenu in torej tudi spremembe v u-stroju centra za umsko zdravje lotili kasneje.
De Michelini je v svojem pričevanju obrazložil tedanje delovanje centra za umsko zdravje, ki je i-mel sedež v Trstu in tri ambulante v Miljah, Dolini in Devinu - Nabrežini. Vsega skupaj je center zapo-
Februarja proces proti krvnikom tržaške Rižarne
Sodna razprava proti nacistični- ' ma krvnikoma iz tržaške Rižarne, 65-letnemu Augustu Dietrichu' Al-lersu iz Hamburgh!'in BOdetnemu Josephu Gašperju Oberhauserju iz Miinchna, je vključena v razpored spomladanskega zasedanja tržaškega porotnega sodišča, in bo torej v obdobju med 16. februarjem in 30. aprilom prihodnjega leta. Sodišče je že začčlo pošiljati pozive številnim pričam, med katerimi jih živi mnogo v Nemčiji. Sodnemu zboru bo predsedoval dr. Maltese, mesto državnega pravdnika pa bo prevzel dr. Coassin. Obtožnica med drugim trdi, da sta Allers in Ober-hauser dala ubiti veliko število ljudi, ki jima jih je izročila v varstvo nacistična vojaška in civilna oblast, in to brez vsakršne sodne obravnave in brez zakonske osnove.
miiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiitiiiiiniimiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiii
PO HIŠNI PREISKAVI
30—LETNICA OSVOBODITVE
PD TABOR IN ZVEZA PARTIZANOV NA OPČINAH
organizirata v nedeljo, 30. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
PROSLAVO BAZOVIŠKE BRIGADE IN VANJO VKLJUČENEGA RUSKEGA BATALJONA
v boju Opčin.
za osvoboditev
Govoril bo tov. Bavec, avtor knjige «Bazoviška brigada». Nastopila bosta pevski zbor srednje šole «Srečko Kosovel» z Opčin in pevski zbor SPD Tabor.
V TRŽIČU ARETIRANA TRŽAČANA IARADISUMLJIVEGA BANKOVCA
Desettisočak, ki so ga agenti našli v stanovanju, je pripadal vsoti, ki so jo plačali ugrabiteljem industrijca Saveria Garonzija
slo val tri zdravnike, pa še teh ne s polnim urnikom. De Michelini je bil zadolžen za ambulanti v Dolini in Miljah, ravnatelj prof. Missaglia za ambulanto v Devinu, dr. Botte-ghelli pa za alkoholike. Iz pričevanja De Michelinija in številnih prič, ki so se včeraj predstavile sodišču, je bilo mogoče ugotoviti, kako je tedaj deloval center za umsko zdravje. Psihiatrična bolnišnica je sporočila centru imena bolnikov, ki so jih odpustili. Ta sporočila je pregledal dr. Missaglia in jih dodelil posameznim zdravnikom. Birokratski aparat centra je bolnike povabil na pregled in šele ko so se ti predstavili zdravniku, mu je zdravstvena asistentka predložila dokumentacijo o zdravstvenem stanju. Pri vsem tem pa moramo pripomniti, da je De Michelini zanikal, da bi kdaj koli videl mapo o Savarinovi bolezni — Savarin se ni odzval vabilu na pregled — vsi ostali uslužbenci centra, od ravnatelja Missaglie do uradnic in bolničark pa so pričevanje osnovali na domnevah in na običajnem poslovanju centra, kajti na vprašanja o konkretnem Savarinovem primeru so bili odgovori nejasni in so se osnovali na izjavi: «Tega primera se ne spominjam.»
Kar se tiče nepismenosti Savari-nove matere naj pripomnimo, da sta tako prof. Basaglia, kot dr. Damiani zanikala, da bi za to vedela, kajti križ, s katerim je Savarinova mati potrdila, da sprejme sina v varstvo, je bil narisan ob prisotnosti upravnega osebja, ker je to potrdilo upravni, ne pa zdravstveni akt.
Da gre za važno sodno obravnavo, ki je v bistvu proces celotni psihiatrični reformi in ne samo gola razprava o nekaterih prekrških upravnega značaja, priča tudi izredno zanimanje, ki ga je ta proces vzbudil po vsej državi. Mala dvorana kazenskega sodišča je bila včeraj nabito polna, prav tako pa so bile polne klopi za časnikarje, saj so poslali vsi večji italijanski dnevniki vsedržavnega pomena v Trst posebne dopisnike. Tudi zagovornika prof. Basaglie pričata o pomenu obravnave, saj šta tako Malagugini kot Conso med najbolj znanimi italijanskimi odvetniki; Malagugini je med dftièitfi član proti-mafijské parlamentarne komisije, Conso pa je med' največjimi italijanskimi strokovnjaki na, področju kazenskega postopka. Razprava se nadaljuje danes dopoldne z govori državnega tožilca in zagovornikov.
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1S75-76
Tretji abonmajski koncert
jutri, 26. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
TRIO LORENZ
Spored:
Haydn: Trio v G-duru Vrabec: Preludij (krstna izvedba)
Suk: Elegija op. 23 Šostakovič: Trio v e-molu
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
Seja upravnega odbora SIORI
Desettisočlirski bankovec sumljivega izvora, ker je pripadal vsoti, ki so ju ugrabitelji izplačali za izpustitev veronskega industrijca Saveria Garonzija, je spravil v zapor 56-let-nega Romea Sbroglia in 33-letno An-namario Smilovich - Škerlj, oba Tržačana, a stanujoča v Tržiču.
«Vroči» desettisočak je prišel na dan med hišno preiskavo, ki so jo z dovoljenjem preiskovalnega sod nika dr. Serba v stanovanju Sbroglia in Skerljeve opravljali agenti tržaškega letečega oddelka. Agenti so v stanovanju našli gramofon, ki je bil po vsej verjetnosti ukraden ter šop papirnatih bankovcev, med katerimi so našli tistega, ki je pripadal milijardi, ki so jo Garonzi-jevi sorodniki izplačali za njegovo izpustitev. Hišna preiskava naj bi spadala v vrsto pobud za odkritje plena raznih vlomov v tržaških stanovanjih, morda pa bo pomagala, da bo policija sestavila točen mozaik ozadja Garonzijeve ugrabitve ter prišla na sled avtorjem. Kot znano so veronskega industrijca, ki je tudi predsednik prvoligaške nogometne ekipe, ugrabili 29. januarja letos, izpustili pa so ga pet dni kasneje.
Na vsak način sta aretirana, ki so ju pripeljali v koronejski zapor pod obtožbo prekupčevanja, izjavila, da se ne spominjata, kje in od koga sta prejela omenjeni bankovec.
Nesreča na delu v tovarni VM
V tovarni Velikih motorjev se je včeraj poškodoval 23-letni strugar Sergio Smigul, ki stanuje v Zindi-su 33. Smigul si je zlomil podlaket, ko je opravljal svoje vsakdanje delo na stružnici. Z rešilcem tovarne
so ga nemudoma odpeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v mesecu dni.
V VOJAŠNICI «SANI»
Tragična smrt mladega vojaka
Smrt mladega vojaka Angela O-norata, ki je v noči od sobote na nedeljo v tržaški vojašnici «Sani» postal žrtev tragične usode, je presunila vse. Naključje je namreč hotelo, da se je puška tovariša Gianfranca Naccija slučajno sprožila in da je naboj zadel 21-Mnega Angela, ki se je zgrudil na tla ter obležal v mlaki krvi.
V soboto ponoči, ko je prišlo do tragičnega dogodka, sta bila Onorato ter 20-letni Nacci na straži v pritličju kasarne v Ul. Cumano. Nekaj pred polnočjo je Nacci, ki je doma iz Maccareseja pri Rimu, sedel v stekleni čuvajnici ter si postavil polavtomatsko puško garant kal. 7,62 med kolena. Kot rečeno pa se je takrat puška po golem naključju sprožila in za mladega Angela Onorata ni bilo več pomoči. Naboj je namreč vojaka zadel točno v obraz.
Angelo Onorato je bil po rodu iz Matere, živel pa je v Sassuolu pri Modeni. K svojim dragim bi se moral vrniti čez nekaj dni, saj je skorajda odslužil vojaški rok.
Gianfranca Naccija je pretresljiv dogodek globoko presunil, saj si od šoka še ni opomogel. Na vsak način pa je namestnik državnega pravdnika dr. Tavella, ki je bil na mestu nesreče, ugotovil fatalnost smrti Onorata, zato Naccija niso aretirali.
Prejšnji teden, 22. t.m., se je ra sedežu inštituta sestal upravni odbor Slovenskega raziskovalnega' inštituta. Na dnevnem redu je bil najprej obračun nedavnega posveta o slovenskem šolstvu v Italiji. Zbrano gradivo in angažiranje širokega kroga šolnikov in drugih raziskovalcev šolske problematike je bilo ocenjeno zelo pozitivno, tako po kvaliteti kot po kvantiteti. Predlogi, ki so izšli iz diskusije, bodo služili pri nadaljnjem obravnavanju tega bistvenega dejavnika našega manjšinskega razvoja in k temu bo prispeval tudi izid zbornika z vsem gradivom posveta, ki je v pripravi.
Naslednja točka je obravnavala izbiro teme za posvet, ki bo prihodnje leto. Kot je znano si je namreč SLORI zadal nalogo, da bo vsako leto organiziral poglobljeno o-bravnavo perečega vprašanja. Nakazana je bila umestnost, da se izbere prostorska problematika in sicer točneje: problematika prostora, v katerem živi slovenska manjšina v Italiji s posebnim poudarkom na njeno vključevanje in na njen razvoj. Posvet naj bi bil prihodnjo jesen in potekal naj bi v obliki simpozija.
Na koncu je bil opravljen še pregled tekočega dela in so sprejeli nekatere sklepe v zvezi z nalogami, ki si jih je SLORI zadal.
Nove pobud« tržaških obrtnikov
Gradbena podjetja v okviru Združenja obrtnikov iz tržaške pokrajine nameravajo v kratkem ustanoviti poseben konzorcij «ECOT - Edili Consorziati Triestini», zadrugo z o-mejeno zavezo, ki bo skrbel za u-veljavljanje zlasti manjših podjetij pri dražbah za oddajo gradbenih del in sploh za lažje prodiranje včlanjenih obrtnikov na tržišče. V ta namen sklicuje zveza obrtnikov posebno sejo, ki bo drevi ob 18. uri na sedežu organizacije.
Združenje organizira drevi ob 20.30 v prostorih «Bottega del vino» posebno srečanje z mladenkami, ki bi rade postale šivilje. Na srečanju, ki so ga krstili za «festa delle Caterinette», bodo izkušene šivilje pokazale, kako je treba sukati škarje in platno.
Obvestilo
šolskega skrbnika
šolski skrbnik sporoča, da so na oglasni deski skrbništva objavljeni seznami kandidatov, ki so opravili pismeno nalogo na natečaju za učitelje na slovenskih šolah v tržaški pokrajini.
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes ob 19.30 v Mestnem gledališču v LJUBLJANI; jutri, 26. t.m., ob 16. in 20. uri v KOČEVJU in v četrtek, 27. t.m., ob 20. uri v ČRNOMLJU s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova».
Slovensko amatersko gledališče iz Trsta gostuje s predstavo Daria Foja «Markolfa» jutri, 26. t.m., ob 20.30 v BOUUNCU in v soboto, 29. t.m., ob. 20. uri v RICMANJIH.
POLITEAMA ROSSETTI
Teatro Stabile — Ob 20.30 premiera: «Il fu Mattia Pascal», T. Ke-zicba po Pirandellu v izvedbi genovskega Teatra Stabile z Giorgiom Albertazzijem, Omerom Antonuttijem, Camillom Millijem in Lino Volonghi. Režija Luigi Squarzina.
II. abonmajska predstava. Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti ž (tel. 36-372 , ih 38-547), sprejemajo rezervacije za predstave do 2. decembra.
AVDITORIJ
Teatro Stabile — Danes ob 20.30 «Sior Todero Brontolon» C. Goldonija. Rezervacije za predstave do 30. novembra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547).
VERDI
Drevi ob 20. uri za reda B in C tretja ponovitev «Seviljskega brivca».
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE — TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Aldo Nicolaj
STARA
GARDA
(igra v dveh dejanjih)
Prevod	Borut Trekman
Scenograf in
kostumograf Edvard Zajc Režija	MARIO URŠIČ
V	petek, 28. novembra, ob 20.30
—	premiera — IZVEN ABONMAJA
V	soboto, 29. novembra, ob 20.30
—	IZVEN ABONMAJA
II
PD KRAŠKI DOM Z REPENTABRA
vabi starše na sestanek, ki bo jutri, 26. novembra, ob 20. uri v občinski kopalnici v Repnu. Razpravljalo se bo o morebitni ustanovitvi otroško-mladinskega pevskega zbora.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 25. novembra
KATARINA..............
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.10 — Luna vzide' ob 24.14 in zatone ob 11.57.
Jutri, SREDA, 26. novembra KONRAD
VREME včeraj: Naj višja temperatura 6,2 stopinje, najnižja 1, ob 19. uri 3,8 stopinje, zračni tlak 1022,3 mb narašča, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, veter 23 km na uro severo-zahodnik, morje mimo, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 23. novembra 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Lelio Ciabatti, 68-Ietni Carlo Vercelli, 79-letna Antonia De Cassan, vd. Russo, 88-letna Tersicore Giannopulo vd. Bortolussi, 09-letna Giovanna Pirz por. Pipan, 81-letna Romilda Ulissi por. Marcon-cini, 73-letna Elisabetta Švab por. Amtrone, 78-letna Maria Maroevich vd. Caroli, 77-letni Antonio Fontanot, 81-letni Carlo Milkovič, 94-letna Maria Farozic, 60-letni Antonino Pecorella, 79-letna Margherita Risegari vd. Cocchi, 84-letni Giovanni Ciuciat, 72-letna Maria Marž por. Thoma, 67-letna Maria Žnidarčič vd. Viscovich, 83-letna Vittoria Vogrig vd. Zom, 10 ur star Fulvio Fonda, 75-letna Emilia Bertani vd. Lucano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; All’ Annunziata, Trg Val-maura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8,30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE V OKOLICI Boijunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	teL 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: teL 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: ta 213-137; Milje: tel. 271-124.
. ■ ■ 18!
BANCA Dl CREDI TRŽAŠKA KRED
O Dl TRIESTE ITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	68S.—
Funt šterling	1394.—
Švicarski frank	257.—
Francoski frank	154,25
Nemška marka	262,—
Avstrijski šiling	36,90
Dinar: debeli	34,50
drobni	34,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
La Cappella Underground 19.00—21.30
«Ogni uomo dovrebbe averne due». Barvni film, v katerem igra Mar* tin Feldman.
Mignon (v četrtek bodo odprli preurejene prostore kinematografa) Na sporedu: «W.H.F.F.I.S. - La guerra esilarante del soldato Frapper». Igra Elliot Gould.
Ariston 16.00' «Moulin Rouge». Barvni film,, ki ga je režiral John Houston. V glavni vlogi igra Jose Fer-rer.
Grattacielo 16.00 «Per le antiche scale». Barvni film. Igrajo M. Ma-stroianni, B. Bouchet, F. Fabian, L. Bosè in A. Asti. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Due uomini e una dote». Barvni film, v katerem igrata Warren Beatty in Jack Nicholson.
Excelsior 16.00 «Amore e guerra». Barvni film, v glavnih vlogah igrata Woody Alien in Diane Keaton.
Nazionale 16.00 «Doc Savage, l’uomo di bronzo». Barvni film. V glavni vlogi igra Rom Ely.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin. Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 16.00 «Il temerario». Barvni film, v glavni vlogi igra Robert Redford.
Aurora 16.30 «Prigioniero della seconda strada?. Barvni film. V glavni vlogi igra Jack Lemmon.
Capitol 16.30 «I quattro dell’ Apocalisse». Barvni film. Igra Fabio Testi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.00 «Padrino - Parte H». Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Mandingo». Barvni film. Igrata James Mason in Susan George. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Morbida pelle». Barvni film. Prepovedan mladini . pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Vampire story». Barvni film. Igrata Robert Quarry in Mi-rìelle Hantley.
Imperò 16.30 «Funny Lady». Barvni film, v katerem igra Barbra Strei-sand.
Vittorio Veneto 16.00 «Gruppo di famiglia in un interno». Barvni film. Igrajo:	Buri; Lancaster, Silvana
Mangano in Helmut Berger.
Abbazia 16.00 «Colinot l’alzasottane». Barvni film. Igrajo Alain Delon, B. Lafont, Ottavia Piccolo in Brigitte Bardot.
Radio 16.00 «Club privé per coppie raffinate». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Biancaneve e i sette nani». Barvni Walt Disneyev film-
Volta - Milje Danes zaprto. Jutri: «Cinque matti vanno in guerra». Barvni zabavni film.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici !• tel. 211-489.
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F. Z AG ARI A
Trst. Trg Sansovino 6 .	” ,
tel. 725-390	L
SERVIS IN REZERVNI DELI:^
(H: Lazzaretto Vecchio 24 ,, ; 3 tel. 62853 -4
Prispevki
Namesto cvetja na grob Fani Ker-ševdn darujeta Maruša in Vojko Fer-luga 5.000 Ur za Dijaško matico in 5.000 Ur za društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina Fani Kerše-van daruje Edvard Fischer 2.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin pok. Fani Kerševan da' ruje Marica Kobal 2.000 lir za PD «I. Cankar».
V	počastitev spomina Ivana Škerla in odv. Igorja Grudna darujejo družine Kralj, Batič in Grgič 5.000 Ib-za TPPZ.
V	počastitev spomina dr. Igoria Grudna darujeta Stojan Kafol in že-na 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob rojstnem dnevu D. G. daruj® vesela družba 135.000 Ur za novo ko talkahšče ŠD «Polet».
Prijatelje in znance obveščamo, je v Ljubljani 21. t.m. nenadoma umrla
Božina Dekleva roj. Širok
Po njeni želji smo jo pokopali ob tihi žalosti v ožjem družinskem krog Družina Dekle«
Ljubljana, 25. novembra 1975
/ OGLEDOM KRASA, GORME M FURLANIJE
Predsednik komisije EGS F. X. Ortoli S
zaključil dvodnevni obisk v naši deželi z
Helikopter preletel področje od Fernetiče v do Bazovice, kjer bo nastala carinska prosta cona - Vloga naše dežele v odnosih med EGS in zunanjim svetom
v ummm vzdušju po sporazumu o meji
OB FRANCOVI SMRTI
estanek mešane tehnične komisije vv zupanst ev
.	..	.	^ g • ajl , v NI BILO ŽALNIH ZASTAV
:a odprtje mejnega prehoda Standrez
Tehnična skupina bo ugotovila stičišče obeh cest - Obojestranski interes po hitrem ukrepanju
je do Irske. Tukajšnja prebivalstva imajo za seboj zapletena zgodovinska dogajanja in težko življenje, tu so zato prisotni trezno misleči ljudie. ki utegnejo odločilno prispevati k izgradnji združene Evrope. K vam sem prišel zato, je zaključil pred sednik Ortoli, da bi videl, poslušal, razumel, in po možnosti, da bi tudi pomagal. In dejansko upam, da bo Evropska gospodarska skupnost lab ko podprla vaša prizadevanja na vseh področjih.
Iz vile Manin so se predsednik Ortoli, podpredsednik Scarascia Mu gnozza in svetovalec Degimbe pop- :■ dne odpeljali na letališče v Ronkah, odkoder so odpotovali v Bruselj.
Z uspelo prisrčno prireditvijo so učenci osnovne šole «Oton Župančič» v nedeljo v Marijinem domu počastili spomin 120-letnice slovenske šole pri Sv. Ivanu. Med števil-
Če bi naj strnili v enem stavku glavno misel, ki jo je izrekel predsednik Komisije Evropskih skupnosti Francois Xavier Ortoli med svojim dvodnevnim bivanjem v naši deželi, bi njegova izvajanja lahko skrčili v ugotovitev, da «mora biti jutrišnja Evropa solidarnostna navznoter in odprta navzven, pri čemer ima dežela Furlanija - Julijska krajina zlasti po podpisu italijansko - jugoslovanskega sporazuma še posebne možnosti uveljavitve». To misel je poudaril tudi na nedeljskem srečanju s predstavniki deželne uprave na videmskem gradu.
Po sobotnem bivanju v našem mestu, kjer se je sestal z najvišjimi predstavniki deželne uprave in z drugimi zastopniki oblasti, se je predsednik Ortoli s podpredsednikom Scarascio Mugnozzo in s posebnim svetovalcem Degimbejeni v nedeljo zjutraj vkrcal na vojaškem letališču pri Proseku v hehkopter. V sprem stvu predsednika deželnega odbora Comellija in odbornikov za finance in splošna vprašanja Colonija, za industrijo in trgovino Stopperja in za obrtništvo Maura si je najprej ogledal pov -OČje med Fernetiči in Bazovico, kjer bo nastala skupna italijansko - jugoslovanska carinska prosta cona. Predsednik Orto'; se je pri tem posebej zanimal za prometne infrastrukture, s katerimi bo cona povezana z ostalim prometnim omrežjem. S Krasa se je helikopter spustil nad mesto, poletei nad industrijsko cono v žavljah, nad terminalom za petrolejske ladje in nad pristaniščem, nato pa se je zopet povzpel nad kraški greben in mu sledil do Tržiča, kjer si je pred sednik Ortoli ogledal ladjedelnico «Italcantieri» in druge industrijske obrate.
Sledil je ogled Redipuglie in Vrha ter goriškega področja, pri čemer so se gostje zanimali zlasti za potek meje med Italijo in Jugoslavijo. Od Gorice naprej je helikopter sleda toku Soče vse do izliva, nakar so si gostje ogledali Gradež, Oglej, industrijsko cono Ausa-Corno, področje pri Cervignanu, kjer bo v kratkem nastala velika ranžirna železniška postaja, nato pa je helikop ter poletel do letališča Campofor mido, kjer so potniki prestopili v avtomobile in se odpeljali v Videm.
V glavnem salonu videmskega gradu so goste sprejeli minister za delo M. Toros, župan Candohni, nekateri deželni odborniki iz videmske Pokrajine ter predstavniki krajev dih oblasti. V odgovor na pozdravne nagovore je predsednik Ortoli obrazložil namen svojega obiska v naš'h krajih, kjer naj bi se na lastne oči seznanil z deželno stvarnostjo in z njenimi gospodarskimi in družbenimi zmogljivostmi. Izrekel je svoje priznanje Furlanom za njihovo delavnost na vseh področjih in izrazil upanje, da se bo gospodarstvo Fura • nije Julijske krajine v prihodnje — tudi ob podpori Evropske gospodarske skupnosti — toliko okrepilo, da se bo dežela lahko za vedno otresi:, negativnega pojava izseljenstva.
Iz Vidma so se gostje odpeljali v Passariano, kjer je bilo v vil; Manin slavnostno kosilo z izmenja co zdravic in pozdravov. Prepričan sem, je ob tej priliki dejal pred sednik Ortoli, da bo vaša dežeh; v prihodnje zavzela pomembno mes to v gospodarskih odnosih med deveterico na eni ter evropskim se verom in vzhodom na drugi strani.
Evropa je sicer mozaik raznolikosti, to pa nikakor ne predstavlja elementa šibkosti, temveč nasprotno skupno bogastvo, ki se ga Furlanija -Julijska krajina najbrž bolje zaveda kakor katero koli področje od Apuli-
MlIMIIIiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitirifUiiilIlllIllimilllMTlIlllllllllllMllllllllllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO LANSKEM PREMORU ZARADI KREDITNIH OMEJITEV
Letos ponovno pobuda 13. plače s posojili Tržaške hranilnice
Šestmesečna posojila za podjetja do 150 uslužbencev - Obrestna mera znaša 10,5% - Prošnje sprejema hranilnica do 18. decembra
Tržaška hranilnica je letos skle-1 plačevati 15. decembra. Posojila, uila obnoviti tako imenovano «po- za katera velja obrestna mera 10,5 budo 13. plače», ki je lani zaradi odstotka, se bodo vračala v roku kreditnih omejitev izostala, in ki šest mesecev.
1® v prejšnjih letih naletela na ve-hko odobravanje med malimi in srednjimi industrijami, obrtniškimi ln trgovskimi podjetji in drugimi gospodarskimi organizacijami.
. V zvezi z obnovitvijo te pobude Je predsednik upravnega sveta hra-uilnice dr. Aldo Terpin naglasil, se številna podjetja tudi na na-®em področju nahajajo v težavnem tinančnem položaju, ki ga je mar-Slkje splošna gospodarska kriza še zaostrila. Zato je tudi predlagal, j13! bi pobudi «13. plače» dali le-ms še širši obseg kakor v letu "73, in sicer tako, da bi hranilnica uovolila večja posojila in jih raztegnila tudi na večja podjetja.
Ustrezni sklep upravnega sveta določa naslednja pravila: hranilnica po dovolila podjetnikom posojila za lzPlačilo 13. plače, in sicer do največ 200.000 lir na osebo. Za poso-luo lahko zaprosijo podjetja z največ 150 uslužbenci in nameščenci, v tej zvezi naj omenimo, da je na Primer leta 1973 veljalo pravilo, da ?° ugodnosti lahko deležna le pod-tptja z največ 100 uslužbenci, mak-puualna dovoljena vsota pa je zna-SaJa 150.000 lir na uslužbenca.
načelniki svetovalskih skupin v deželni skupščini. Sestanka so se udeležili svetovalci Masutto za KD, Zorzenon za KPI, Zanfagnini za PSI, Lonza za PSDI in Drago Štoka za Slovensko skupnost. Predstavniki delavcev — teh je danes v ladjedelnici 5.820 — so opozorili predstavnike političnih skupin, da se spisek naročil v obratu polagoma izteka in da še vedno manjkajo načrti za naložbe v nove tehnične naprave. Tovarniški svet ladjedelnice je postavil zahtevo, naj deželna uprava nastopi pri osrednji vladi z namenom, da bo slednja začela končno uresničevati načrt za posodobitev ladjedelskih dejavnosti v državi in da bo hkrati sprožila ¥ j* i i • • iz i ,•	• že večkrat napovedane pobude za
Ladjedelnici «lialcaniicn» Obnovitev trgovskega ladjevja Fin
...	mare. Ob koncu srečanja je bilo
SC IZieU 0 naročila	sklenjeno, da bo deželna komisija
•’	za industrijo poglobila to vpraša-
Predstavništvo tovarniškega sve- nje, nakar bodo svetovalske skupita ladjedelnice «Italcantieri» iz Tr- ne sprožile zadevo pred deželno žiča se je včeraj v Trstu sestalo z skupščino.
IIIIIIIIIII■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH■IINIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII||||II|||||||||I|1I||||||||||||1IU(A1II|||||1||■
OB NAVZOČNOSTI ŠTEVILNEGA OBČINSTVA
Prisrčna proslava 120-letnice slovenske šole pri Sv. Ivanu
Nastopili so učenci in učenke osnovne šole «0. Župančič» - Program je obsegal telovadne vaje, petje, recitacije in enodejanke
Sestanek komisije za odprtje mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba
Na žalost so bile nekatere izjeme
Vladna okrožnica o razobešenju žalnih zastav na vsa javna poslopja v nedeljo, ob priliki pogreba Špan skega diktatorja Francisca Franca, je dala povod za široko protestno akcijo demokratično izvoljenih krajevnih uprav, ki niso upoštevale navodila vlade, ki jih je posredovala v soboto predpoldne goriška prefektura. Protest ni bil sicer omejen samo na Goriško, zavzel je vse državno območje. Že v soboto so o-srednji predstavniki KPI, PSI in tudi PSDI, zavzeli stališča, ki so nasprotovala počastitvi fašističnega diktatorja, čeprav je šlo za diplomatski običaj.
Po hitrih posvetovanjih v soboto je tudi večina županov na Goriškem sklenila, da žalne zastave na pot droga ne razobesijo v nedeljo. Tako so se ravnale v glavnem levičarske uprave s socialističnimi in komunističnimi župani, podobno pa so se. vsaj v nekaterih primerih, obnašali tudi demokristjanski župani. Ne pa vsi.
Od bliže nas zanimajo slovenske občine. Niti v Sovodnjah niti v Do berdobu ni bilo žalnih zastav ne na županstvih ne na šolah. Je pa bila zastava na pol droga na stavbi žu
panstva v števerjanu. Tu so upoštevali navodilo prefekture in očividno niso mislili na politični moment čaščenja fašističnega diktatorja.
Na županstvu v Gorici zastave ni bilo. Očividno je politična odločitev, da zastava ne bo razobešena, prišla v nedeljo, zjutraj, kajti na nekaterih šolah, ki spadajo v občinsko pristojnost, so zastave visele na po, droga. Med temi je bila tudi slovenska šola v Ulici Croce in tudi občinski šolski stadion na Rojcah. Ni pa bilo zastav na šolah v Ulici Randac-cio in v Pevmi.
Zastava na pol droga pa je visela ves dan na palači pokrajinske uprave na Korzu Italia. Prav tako so visele zastave na pol droga na vseh državnih uradih in v vojašnicah. Tu so državni uslužbenci in vojaški komandanti enostavno upoštevali na vodila prefekture in vlade.
la obnovljena šele po vojni, še prej pa so se s svojim pogumom in Iji -beznijo do slovenske besede izkazali učitelji dr. Ivko Pustišek, Amalija Čok, Štefanija Trobec in Aloj-
nim občinstvom je bila prisotna tu- zija Brana. Tudi s prosvetno dedi učiteljica Alojzija Brana, ki je I javnostjo se je naš narod boril pro-
od avgusta 1944 zbirala ilegalno na svojem domu šoloobvezne otroke in jih v treh dnevnih izmenah učila v našem jeziku in v slovenskem duhu. Zaslužni prosvetni delavki so u-čenci med prireditvijo poklonili šopek vrtnic.
Pred začetkom programa je član medrazrednega sveta Niko Škamperle orisal zgodovino slovenske šole pri Sv. Ivanu. Prva šola je bila na ponovne zahteve domačinov odprta leta 1854, prvi učitelj pa je bil Ivan Piano, ki je bil sicer tudi glavni pobudnik kulturnega in prosvetnega življenja v kraju. Ustanovil je tudi dva časopisa Ilirskega primorjana in Primorca in bil med pobudniki in ustanovitelji političnega društva «Edinost», ki se je pred dobrimi sto leti ustanovilo prav pri Sv. Ivanu. Ljubezen domačinov do slovenske šole se odseva v podatkih o njeni rasti. Ko je pred 50 leti stopila v veljavo Gentilejeva šolska reforma, je slovenska osnovna šola pri Sv. Ivanu štela kar 567 učencev. Zloglasna reforma je ukinila vsakršno slovensko šolsko dejavnost, nakar je sledilo 20 let gluhega, črnega molka naše besede. Slovenska šola pri Sv. Ivanu je bi-
PD «V. VODNIK»
DOLINA
vabi na predvajanje filma o boju čilskega ljudstva za svobodo
« VENCEREMOS »
ki bo jutri, 26. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih.
ti fašizmu in ga pred tridesetimi leti tudi premagal. Posledice fašističnega divjanja in uničevanja pa se poznajo še danes in najbrž ne bodo mogle biti nikoli izbrisane: tako je danes na svetoivanski šoli vsega le 92 otrok. Teh sto dvajset let naše šolske zgodovine, je zaključil Škamperle, nas zavezuje, da skrbno bedimo nad našo šolo in da se zavzemamo za njen napredek in razvoj. Stodvajsetletnica naj zato ne bo le priložnost za čestitke in proslave, temveč predvsem priložnost za ponovno potrditev naše zavzetosti do slovenske šole in naše zvestobe slovenskemu narodnemu izročilu.
Po uvodnem govoru so stopili na oder učenci, ki so pod spretnim in prizadevnim vodstvom učiteljic Furlanove. Jurkičeve, Udovičeve, Besednjakove in Žerjalove nastopili najprej s skupnim petjem, nato pa z vrsto prizorčkov, enodejankami, telovadnimi točkami, recitacijami in zaključnim zborovskim petjem. Vsi so se dobro odrezali, od nadebudnih prvošolcev, ki pa niso pokazali nobene posebne odrske treme, tudi pri težjih telovadnih figurah ne, pa do že «samostojnih» petošolcev, ki so se seveda spoprijeli z zahtevnejšimi točkami sporeda. Občinstvo je vse nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Vsi zadovoljni so se malčki in deklice na koncu spravili na majhno zakusko.
Na tržaškem porotnem sodišču
Šest mladih levičarjev na zatožni klopi zaradi ščuvanja vojske
Na tržaškem porotnem sodišču se je včeraj začela razprava proti šestim pripadnikom izvenparlamentar-ne levičarske politične skupine, ki so obtoženi ščuvanja oboroženih sil. 29-letni Giovanni Mancini iz Gradišča, 27 letna Dina Burtet iz Vidma, 23-letni Domenico Pecoraro iz Desia, brata 27-letni Antonio in 23-letni Pierluigi Capuozzo iz Vidina ter 27-letni Videmčan Claudio Pacifico, ki pa se včeraj ni predstavil sodnikom, so obtoženi, da so 5. junija lanskega leta delili letake v bližini dveh vojašnic v Gradišču. Obtožnica trdi, da je vsebina letakov protizakonita in torej kazniva. Ob začetku razprave je odv. Maniaco s trditvijo, da je člen 266 kazenskega zakonika v nasprotju z u-stavo, zahteval arhiviranje razpra-
t ------- ------ ----------- i ve, kar pa je sodišče zavrnilo. Ob-
-, Ustrezne prošnje sprejema Trza- toženci so med zaslišanjem zanika-hranilnica neposredno ali prek H vsakršno krivdo, nato pa so gre-
—...... neposredno
panovskih organizacij, in sicer najkasneje do 18. decembra. Finančna sredstva bo hranilnica začela iz-
kinili razpravo, ki se bo nadaljevala jutri z zaslišanjem nekaterih prF
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Madžarski sindikalisti na ohisku v Kopru
Med bivanjem v Sloveniji kot gost republiškega sveta zveze sindikatov je madžarska sindikalna delegacija iz Železne županije obiskala tudi Koper. Njen vodja, generalni sekretar županijskega sindikalnega sveta Magyar Gyula in drugi člani delegacije so se najprej pogovarjali s predstavniki kraško obalnega sveta nato pa so obiskali še koprsko luko. Goste iz Madžarske so v luki podrobno seznanili z zelo dobrim poslovnim sodelovanjem z madžarskimi tvrdkami. Pri tem so poudarili, da je Madžarska najpomembnejši poslovni partner luke v tranzitnem prometu. Leta 1955 je znašal delež Madžarske v tranzitu komaj 35 tisoč ton, lani pa je presegel že 500 tisoč ton. Hkrati se je močno razvila kooperacija med tukajšnjimi in madžarskimi podjetji, da ne govorimo o vlaganju madžarskega kapitala v razne luške objekte. Prav zdaj so v načrtu trije objekti z udeležbo madžarskega kapitala: hladilnica z zmogljivostjo 5 tisoč ton, terminal za fosfate in silos za žitarice.
Ob koncu obiska se je vodja delegacije Magyar Gyula zahvalil za topel sprejem in izrazil zadovoljstvo nad tako dobrim sodelovanjem med njegovo državo in koprsko luko.
V soboto pa je prispel na dvodnevni obisk v Koper izredni in opolnomočeni veleposlanik Madžarske v Jugoslaviji Jozsef Halasz. V spremstvu predsednika komiteja za promet in zveze pri republiškem izvršnem svetu Livija Jakomina si je ogledal luške naprave. V načrtu je tudi več razgovorov s predstavniki luke in podjetja Interevropa.
L. O.
V beli dvorani goriškega župrr stva se je včeraj sestala mešana tehnična italijansko - jugoslovanssa komisija za odprtje mednarodnega cestnega prehoda Štandrež - Vrtojba. Vodja italijanske delegacije je bil deželni skrbnik za javna dela inž. Giovanni Martuscelli, jugoslovanske pa inž. Lojze Blenkuš, direktor cestne skupnosti Slovenija, Delo komisije je v imenu itaiijah ske vlade pozdravil prefekt dr. Vincenzo Molinari, ki je poudaril ugodno vzdušje, ki. se je ustvarilo pp sklenitvi italijansko - jugoslovanskega sporazuma o meji, ter je izrazh prepričanje, da bo ugodno vpli 'alo tako na hitro odprtje prehoda pr' Štandrežu kakor tudi na odprtje drugih prehodov na Goriškem.
Tudi vodja jugoslovanske delegaci je inž. Blenkuš je naglasil, kako de bn odnosi ugodno vplivajo na na daljnje razvijanje stikov ter na sprejemanje ukrepov v korist mejnega prebivalstva ter širših interesov o-beh držav.
Potem sta obe strani obrazložili svoje projekte mejnih prehodov, ki so bili izdelani že v letu 1971. Jugoslovanska delegacija je drugo stran seznanila tudi z načrtom izgradnje avtoceste Razdrto - N.va Gorica, katere prvi del (odsek ce ste Vrtojba — Selo) bodo najprej pričeli graditi.
Po sklenitvi sporazuma o meji. ki vnaša spremembe v mejni črti prav na območju prehoda, je postalo nujno. da na kraju samem ugotov ’o točno stičišče obeh cest in so v ta namen sestavili cìèlovno skupino, ki se bo sestala še v tem tednu ter izdelala za komisijo dokončni pred.og, tako da ga bo mešana komisija na svoji seji 15. decembra že 'ahko sprejela in s tem omogočila nadaij nji napredek dolgoletne in široke akcije za odprtje meje ter izgradnjo mejnih naprav.
Člani jugoslovanske komisije sr si dopoldne ogledali gradbišče a Pocestnega priključka na Tržaški cesti proti večeru pa sta vodji obeli delegacij podpisala zapisnik o se Stanku.
liiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiimiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii milil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
OBČNI ZBOR JE BIL V NEDELJO PREDPOLDNE
V poroči!« predsednika prikazano delovanje avtomobilskega kluba
Za prihodnjo triletno mandatno dobo potrjeni dosedanji upravitelji - Zmanjšano število članstva
Goriški avtomobilski klub bodo v I tu precej parkirnega prostora. Ho- i deljka. 8. decembra. V prosto-ih
glavnem vodili tudi v prihodnjih treh letih isti ljudje, ki so bili v vodstvu kluba v zadnji mandatni dobi. Nedeljskega občnega zbora se je u-deležilo 135 članov, ki so potrdili dosedanje kandidate. Propadel je ta
telske zmogljivosti upravlja klub ! kmetijskega konzorcija v Ul. Boc-
neposredno, medtem ko so bar ugodno dali v najem.
Koristna služba za vse avtomobiliste je razdeljevanje bencinskih bonov. Za to skrbi goriški avto-
Gandin, Delio Lupieri, Mario Tirel in Umberto Zamparelli. Nadzorniki bodo Giovanni. Busolini, Giuseppe Ceriani in Paolo Palese.
V uvodnem poročilu o dosedanjem delu je dosedanji predsednik Mario Tirel povedal, da je tudi ustanovo zajela gospodarska kriza, ki prepričuje ljudi, da je treba marsikje šte-diti. število čianov se je v zadnjem letu. znižalo od 3.150 na 2.930. Treba bo najti nove oblike novačenja članov, ki imajo od tega članstva tudi številne koristi, ki niso zapopadene samo v nekaterih darovih, ki jih dobi član ob vpisu ali obnovitvi letne članarine, marveč tudi na drugih področjih. To so brezplačno posojanje avtomobilov v primeru nesreče, brezplačno vleko poškodovanega avtomobila, nižje tarife pri parkiranju, nižje tarife pri pranju avtomobilov itd.
Tirel je obširno govoril o nevarnosti, ki je grozila klubu z dolgovi, ki so se nabrali zaradi gradnje hotelskega kompleksa na Tržaški cesti.-Klub je moral prodati svoj sedež v Ulici Roma in rešiti vprašanje hotela tako, da so v prostorih na Tržaški cesti sedaj uradi kluba, kar olajšuje delo uradnikom in tudi člani so to dobrohotno sprejeli, ker je tiniiiimimmiiiiMiiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiijnununtiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiit^nimiiiiuiinfiii
Volitve v medrazredne svete na slovenskih osnovnih šolah
usmi
ko poizkus socialdemokratov, da bi. klub, ki deli te bone v uradih v v vodstvo kluba vrinili svojega za- Gorici, Gradišču, Krminu, Gradežu stopnika, prejšnjega občinskega od-1 in Tržiču. Samo v goriškem ura-bornika Sergia Rovisa. Na občnem j du razdelijo vsako trimesečje 3 mi-zboru smo videli precej socialdemo- j lijone 573.660 litrov bencina in 2 mi-kratov, ki so želeli to izvolitev, kar j lijona 549.890 bonov nafte za 13.873 pa jim ni uspelo. V odbor so bili vozil.
izvoljeni Nelusco Benedetti, Mario ' Predsednik Tirel je še poročal o Del Ben, Sergio Falzari, Gianfranco ! drugih področjih, na katerih se udej-
Na včerajšnji skupščini dijakov slovenske trgovske šole v Gorici so enotno sprejeli naslednjo resolucijo: «Dijaki trgovske šole, v zvezi z napadom na prof. Alda Rupla, s strani slovenskega tednika «Katoliški glas», obsojajo tako pisanje po časopisju ter izražajo svojemu bivšemu profesorju solidarnost in hvaležnost za njegovo delovanje na slovenskih šolah v Gorici.»
stvuje klub, od prometne vzgoje v šolah do prirejanja letnega praznika avtomobilistov. Opustili pa so. nekatere dodatne službe, kót sta av-tošola in samostojna pralnica avtomobilov. Podpirajo tudi društvo «Gorizia corse», ki-skrbi za športno u-dejstvovanje goriških avtomobilistov.
Po Tirelovem poročilu so številni člani posegli v diskusijo, poročilo so nato odobrili, prav tako tudi obračun za lansko leto in predračun za prihodnje leto.
feralni konzul SFRJ v Trstu Renko obiska! predsednika pokrajine Apatija
Predsednik goriške pokrajine Giuseppe Agati je včeraj sprejel generalnega konzula SFRJ v Trstu I-vana Renka. V prisrčnem pogovoru sta predsednik pokrajine in generalni konzul poudarila pomembnost trgovske izmenjave med obmejnimi kraji, obenem sta izrazila zadovoljstvo zaradi plodnega vsestranskega sodelovanja med Slovenijo in našo deželo. Predsednik Agati je ob včerajšnjem obisku generalnega konzula Ivana Renka ugodno pozdravil nedavni podpis sporazuma o dokončni mejni ureditvi.
caccio bodo v soboto odprli vinsko razstavo, ki bo trajala tri dni. V istih prostorih bodo priredili vsakoletni tradicionalni srečelov. V teio-vadnici v dolini Korna bodo v četrtek, 27. t.m., odprli 14. dežemo ptičjo razstavo. Na odkritem trgu na vogalu med ulicama Boccaccio in Cadorna bodo v soboto .odprli razstavo in sejem kmečkih strojev, vedno v soboto bodo v prostorih dvorane «Petrarca» razstavljali naj boljše risbe, ki so jih izdelali učenci osnovnih šol na temo «Andrejev sejem».
Še vedno težave
pri Rdeči hiši
V zahvali skupine bivših tržaških aktivistov nastopajočim na proslavi je pomotoma izostalo ime Staneta Starešiniča. Za pomoto se oproščamo.
V nedeljo so bile na vseh slovenskih šolah na Goriškem vohtve v medrazredne svete. Starši so prišli na volišča, ki so bila nameščena v šolskih poslopjih, in glasovali za svoje razredne predstavnike. Udeležba ni sicer dosegla rekorda prvih volitev letos februarja, ko so slovenske šole beležile na Goriškem največjo udeležbo. Na osnovni šoli v Ulici Croce, kjer je naš fotoreporter ujel v svojo kamero mater med volitvami, ni dosegla volilna udeležba petdeset odstotkov. Podrobnejše podatke o volitvah z imeni izvoljenih bomo objavili prihod nje dni.
© Na pobudo furlanskega filološkega društva so odprli v Gorici tečaj zgodovine Furlanije za osnovnošolske učitelje. Na tečaju sodeluje približno 70 učiteljev.
Drevi pričetek tečaja esperanta
Drevi, ob 20. uri, se prične tečaj esperanta, ki je odprt vsem, namenjen pa je predvsem učiteljem in profesorjem. Pobudo je dala goriška sekcija esperantskega društva v želji in predvidevanju, da bi pričeli esperanto poučevati v šolah. Lekcije se bodo vršile v Dopolavoro ferroviario, ki je nameščen v stavbi glavnega kolodvora.
Pokmike o žalnih zastavah v goriškem občinskem svetu
Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici je prišlo do živahne deoa-te, zato, ker je občinska uprava ravnala dvolično v nedeljo, ko ni dala postaviti na županstvo žalne zastave na čast umrlemu fašističnemu prvaku Francu, jih je pa da la postaviti na nekatera stranska občinska poslopja. Medtem ko sta liberalec Fornasir in fašist Coana obžalovala, da ni bilo zastave na županstvu, je socialist Waltritsch priznal odboru, da je ravnal po logiki pred mesecem dni sprejete resolucije, ki je obsojala Francov režim in da ni zato dal razobesiti žalne zastave na mestno hišo. Je pa obsodil dejstvo, da so bile zastave drugod in da je bila tudi na sedežu pokrajinske palače.
Svetovalci so še hoteli pojasnila o obisku predsednika evropske skup nosti Ortolija, o raznih šolskih vprašanjih, stikih v teh dneh z jugo slovanskimi oblastmi, rajonskih kon-zultah in o športni palači. Podrobneje bomo poročali jutri.
Na parkirišču pri Rdeči hiši je v soboto in nedeljo veliko parkiranih tovornjakov. Vendarle pa so bili, tako so nam vsaj zagotovili carinski funkcionarji, carinske formalnosti za skoro vse tovornjake opravljene. Brez teh je bilo le nekaj desetin kamionov in ostali so bili tu parkirani zaradi prazničnega dne. V carinski direkciji so nam povedali, da so funkcionarji opravili v petek popoldne in v soboto ves dan veliko zaostalega dela v nadurah, za katere so dobili izredno dovoljenje. Težave pa bodo tudi v prihodnjih dneh, kajti vodstvo carine ne bo imelo na razpolago denarja, da bi plačalo nadure funkcionarjem.
Drevi v «Modernissimo» pogovor z režiserjem Milošem Radivojevičem
Danes bodo v kinodvorani «Modernissimo» predvajali tretji film iz ciklusa posvečenega sodobnemu jugoslovanskemu filmu. Na sporedu je film srbskega režiserja Miloša Radi vojeviča «Bube v glavi». Film je prvenec tega mladega režiserja (rodil se je leta 1939) in ima precejšnjo psihološko vsebino. Gledalci današnje zadnje predstave, ki se bo izjemoma pričela ob 21.30, bodo nato lahko poslušali samega režiserja, ki bo po predstavi, okrog 23. ure, imel pogovor s poslušalci. Miloš Radivo-jevič se namreč nahaja v Novi Gorici in ZKPO in SPZ sta poskrbeli za to, da prisostvuje drevi tej predstavi.
• Šolski patronat v Gorici obvešča zainteresirane, da so na oglasni deski v Ul. Leopardi razobešene prednostne lestvice prosilcev za pošolski pouk.
Prosveta:
Prijave pridelka grozdja in vina
V soboto, 29. t.m., nepreklicno zapade rok za prijavo letošnjega pridelka vina. Kdor ne prijavi svojega pridelka ne bo mogel istega prodati in bo obenem lahko kaznovan z visokimi denarnimi kaznimi od 100.009 do 1.000.000 lir.
Ob isti priložnosti pa lahko vinogradniki goriških Brd prijavijo letošnji pridelek grozdja za zaščitni znak br skih vin.
Za izpolnjevanje prijav se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2.
V Klubu «Simon Gregorčič» v Gorici bo v četrtek, 27. novembra, ob 20.30 predaval predsednik SKGZ BORIS RACE o temi «SLOVENCI V ITALIJI PO PODPISU SPORAZUMA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO». Vljudno vabljeni.
Prosvetno društvo «Briški grič» v Števerjanu priredi v sredo, 26. t. m., ob 20.30, filmski večer. ZDENKO VOGRIČ iz Gorice bo predvajal filme o letošnjih poletnih manifestacijah in o potovanjih po Evropi.
Prosvetno društvo «Danica» na Vrhu priredi v petek, 28. t. m., ob 20.30 filmski večer. ZDENKO VOGRIČ iz Gorice bo predvajal filme o letošnjih poletnih manifestacijah in o potovanjih po Evropi.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi predsednike goriških društev na posvet, ki bo v torek, 2. decembra, ob 20. uri na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2.
Kino
V Števerjanu pogreb Alberta Gravnarja
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Številne prireditve ob letošnjem Andrejevem sejmu
Tudi letošnje Andrejevanje, ki se bo pričelo v soboto, 29. novembra, bo zajemalo razne kulturne, kmečbe in zabavne prireditve, ki jih bodo priredili vzporedno s starim goriš-kim sejmom.
Zabavišča, ki po odločitvi obč n skega odbora bodo tudi letos v sa mem mestnem središču, bodo delovala od sobote, 29. t.m., do pone-
V Števerjanu bo danes popoldne pogreb 47-letnega Alberta Gravnarja, domačega kolona in brata gostilničarja v Dvoru. Pokojnik ni bil poročen, že precej časa je bolehal m zadnje mesece je bil v goriški bolnišnici, iz katere bo mrtvaški sprevod krenil ob 14. uri. Prenesli ga bodo v Dvor, odkoder bo, ob 14.15, pogreb na domače štove-jan-sko pokopališče. Pokojnik je bil zvest sin našega naroda, med narodnoosvobodilno borbo je bil član Narodne zaščite, po vojni pa se je aktivno udejstvoval v domačem prosvetnem društvu «Briški grič» in v krajevni sekciji bivših borcev. Svoj cem naše iskreno sožalje.
Corica
\ERDI 17.15—22.00 «Leny». D. Hofmann. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Stringi i denti e vai». G. Achman, C. Bergen. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30—21.30 «Bube v glavi». M. Novak in R. Nikolson. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00 - 21.30 «I fantastici piccoli superman». L. Siao Lung. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
\ ITTORIA 17.00—22.00 «La novizia». G. Guida. G. Milli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 26.00—22.00 «Il caso Ca-rey». J. Cobum. Barimi film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Piange il telefono».
Nora Corica
SOČA «Brez», jugoslovanski barimi film ob 18.30 in 20.30
S\ OBODA «Duša črnega Charlyja», ameriški barimi film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «želo», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in jutri ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni • Bassi, UL Raštel 52, tel. 83 349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti 52, tel. 72-701.
Prispevki
Gostilna Devetak z Vrha je prispevala 10.000 lir za Slovenski jamarski klub «Kraški krti».
Prosvetne društvo «Briški grič» Iz Števerjana izreka družini pokojnega Alberta Gravnarja svoje iskreno sožalje.
Svojcem pokojnega Alberta Gravnarja izreka števerjanska sekcija ANPI iskreno sožalje.
Slovenski jamarski klub «Kraški krti» izreka članu Albinu Berlotu ter sorodnikom iskreno sožalje ob smrti brata Jožefa.
Prosvetno društvo «Kras» iz Dola in s Poljan izreka prizadeti družini sožalje ob smrti Jožefa Berlota.
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Kam gre Španija po Francovi smrti?
Vse italijansko časopisje je posvetilo precej pozornosti Francovi smrti, toda le za en dan. Čeprav so vsi pisali o pogrebu, vendar je v ospredju pozornosti vprašanje, kaj se bo sedaj zgodilo v Španiji. Ali se bo ta država premaknila s točke «frankizma» brez Franca, ali se bo Juanu Carlosu posrečilo, da se otrese varuštva «bunkerja» falange in «movimienta», ali pa bodo tudi še naprej vladale temne in mračne sile preteklosti?
l’Unità
Aumumstično glasilo v svoji včerajšnji številki omenja stihe Walta Whitmana, ki jih je ponatisnil «Ar-riba», glasilo «movimienta» Francu v slovo: «Oj kapetan, moj kapetan! Končala se je naša strašna pot. Ladja je preplula vse čeri .. .» L’Unità se sprašuje: «Ali se je ta strašna pot skozi fašizem, ki je trajala skoraj štirideset let v resnici končala . . .?» Govor Juana Carlosa, pravijo predstavniki opozicije, nudi nekatere aspekte, ki so vredni pozorne presoje: nikoli nista bila omenjena «movi-miento» in niti fašistična tradicija frankizma; ni bilo sledu o demoplu-kratski židovski, prostozidarski in komunistični zaroti, ki je tako priljubljena na fašističnih obredih. 0-menjen pa je bil Juan Burbonski, ki ga falanga smrtno sovraži. Govorilo pa se je tudi o Španiji, ki trka na vrata Evrope. List potem poudarja, da so čisti fašisti to zelo zamerili novemu kralju, katerega so v «Dolini padlih» (Valle de los caidos) skoraj popolnoma prezrli.
List pa nadaljuje: «Demokratična opozicija pa pričakuje nekaj več. Ne sprejemati včerajšnjih strašil še ne pomeni pripravljati drugačno bodočnost. Demokratična o-pozicija pričakuje prvi ukrep, ki bi ga kralj moral sprejeti: sklep o skoraj 3000 političnih jetnikih v španskih zaporih. Samo na ta način bo mogoče oceniti, kako globok in iskren je prelom z minulimi 40 leti.» List potem omenja možnost, da bi Juan Carlos izdal le odlok o pomilostitvi in ne o a-mnestiji, kar pa bi pomenilo, da večina Baskov, mladeničev od Frap ter razni komunisti, ki so v zaporu že tudi več kot deset ali dvajset let (Camacho, Lobato) ne bi bili deležni ukrepa. V tej zvezi list pravi, da je samo amnestija edini ukrep, ki utegne rešiti sedanji položaj, kar sta poudarili v skupnem dokumentu «Demokratična junta» in «Platforma».
COBBIEBE DELLA SEBA
Milanski list «Il corriere della sera» piše v včerajšnji številki: «Francisco Franco je pokopan pod granitno ploščo, ki tehta 1500 kg. V vedri in mirni Španiji se zdi, da se že vdihava drugačen zrak. To novo vzdušje je bilo opaziti že v govoru kralja Juana Carlosa . . Občutilo pa se ga je tudi — pravi list — v govoru španskega primasa kardinala in toledske-ga nadškofa ob Francovi krsti na trgu «Plaza de oriente», «n corriere della sera», ko poroča o zahtevi tega španskega cerkvenega dostojanstvenika po amnestiji, pravi da je ta izredno pomembna, ker prihaja od človeka, ki je bil vedno v najbolj zadnjih vrstah kritičnega odnosa španske katoliške cerkve do frankizma.
Milanski dnevnik pa posveča posebno pozornost tudi odnosom med Španijo in Vatikanom. V tej zvezi omenja noto, ki jo je objavil vatikanski radio v četrtek zvečer v zvezi s Francovo smrtjo. V noti je bila poudarjena «Francova vloga za obrambo katoliške cerkve za časa državljanske vojne proti sovražnikom vere». Ta nota pravi «II corriere della sera» je osupnila nekatere vatikanske kroge in zato ni čudno, če se je našel nekdo, ki je posredoval predčasno časopisnim a-gencijam neko drugo noto s či-, sto drugačno vsebino in ki bi jo ] moral vatikanski radio objaviti v nedeljo opoldne. V noti se pozivajo frankisti k zmernosti s tem da dovolijo drugim, da izrazijo svojo ljubezen do Španije na drugi način. Ta nota ni bila objavljena. List se sprašuje zakaj. Med drugim omenja možnost, da so v vatikanskih krogih prevladali fran-kistični zagovorniki.
Turinski list «Stampa sera» piše včeraj o prvem dnevu nove kraljevine tako: «Če bi se hotelo o-ceniti moč «movimienta», mobilizacijske zmožnosti organskih dedičev frankizma, to je sile s katero bi se moral soočiti kralj, ki bi hotel popeljati državo po poti demokracije, se ne sme pozabiti sovražnost-nega razpoloženja, ki je bilo značilno za ta prvi uradni akt Juana Carlosa. Bil je nekakšen gost, ki so ga težko prenašali, nekakšen nezaželen tujec. Jutri bo morda drugačen dan. Španija ni bila vsa v vrtovih Plaze de Oriente in na beli ploščadi v Valle de los caidos. Toda hladna jeza falangističnega zbora pomeni opomin, ki bo obremenjeval kraljeve sklepe ter še podaljšal to prehodno razdobje».
Oranti/
Socialistično glasilo «Avanti» pravi, da je Španija, v trenutku, ko je izgubila diktatorja, dobila kralja. Proglasitev Juana Carlosa za kralja se je odvijala v glavnem mestu v znaku obsednega stanja ... Po 40 letih, odkar je ljudstvo izgnalo monarhijo, se je ta vrnila po Francovi volji.
Koliko časa bo trajalo to novo anahronistično poglavje frankizma? To je bistveno vprašanje tega trenutka. Istočasno s teatralno proglasitvijo Juana Carlosa za kralja je antifrankistična opozicija dvignila v samem Madridu _jlas, pravega šp«ms1tegkr IjucÈtva in njegove zahteve s proglasom madridskih delegacij «Demokratične jun-te» in «Platforme» . .
«Avanti» pravi še, da so spričo zahtev španskega ljudstva, izjave Juana Carlosa ob proglasitvi za kralja «hudo meglene in anahronistične».
IL. GIORNO
Milanski list «H giorno» poudarja v svoji včerajšnji številki v na slovu, da je na Francovem pogrebu vladalo do novega kralja hladno razpoloženje. Na pogrebu se je desnica skušala prešteti, toda bila je razočarana. «Movimiento» — piše list je sporočil, da bo mobiliziral za Francov pogreb 1 milijon ljudi. Očividno jih ne more več niti polovice.
List pravi še, da kraljev govor ni zadovoljil desničarskih krogov falange in movimienta, medtem, ko so ga zmernejši sprejeli z zadovoljstvom.
VTISI IZ JUŽNE TIROLSKE ZA PRIMERJAVO Z NAŠIM KMETIJSTVOM
Kmetje se zavzemajo za pravice vsi skupaj za svojo avtonomijo
Kako je pri njih z razlastitvami - Zakon proti drobljenju posesti, ki izhaja iz dobe Marije Terezije, so spet uveljavili - Kmečki turizem dobiva svojo veljavo
Tudi na Južnem Tirolskem se u-badajo z vrsto problemov, ki niso še rešeni ali katerih rešitev ni zadovoljila kmetovalcev. Eden izmed slednjih je izvajanje državnega zakona štev. 885 z dne 22. 10. 1971 o razlaščanju zemljišč v korist gradnje ljudskih stanovanj. Tudi na Južnem Tirolskem se dogaja, da jemljejo zemljo najšibkejšemu sloju. Taki praksi so kmetovalci napovedali neizprosen boj. Na njihovih občnih zborih se zato slišijo odločne in kritične besede na račun politikov, katerim se ne boje povedati v obraz, kaj o njih mislijo. Kritika politikov, zlasti tistih, katerim so kmetovalci oami prispevali k izvolitvi, je naletela na pozitiven odmev, saj se odslej politiki bolj zavzemajo za to, da se razlaščanje kmetijskih zemljišč v prid gradnji ljudskih stanovanj zmanjša na minimalno mero. V teku je pobuda, da se ustanovi poseben sklad, v katerega naj se steka denar pii poznejših zemljiških prenosih.
Spremeniti mislijo tudi sistem odplačevanja odškodnine. Dosti nezadovoljstva je povzročilo zavlačevanje pri odplačevanju odškodnine v zvezi z gradnjo avtoceste na Brenner. Kmetovalci so sklenili ubirati nove metode boja in sicer so nedavno zasedli vse dostope in izhode avtoceste.
Glede zaaona o razlaščanju v korist gradnje ljudskih stanovanj naj omenim še to, da južnotirol-ski kmetovalci niso načelno proti pravici delavcev do stanovanja, da na so odločno proti temu, da edino kmečki sloj prispeva žrtve za dobrobit skupnosti. Navsezadnje živi dandanes delavski sloj bolje kot kmečki, pravijo južno-tirolski kmetje. Prej omenjeni odpor kmetovalcev je prinesel tudi precejšen napredek v reševanju problema, saj so nedavno južno-tirolski politiki predložili centralni vladi vrsto popravkov, ki pa niso povsem zadovoljili kmetovalcev. Količnik za izračunavanje odškodnine za kmetijska zemljišča so zvišali na 3 v hribovskih predelih in na 2,5 v ravninskih. Namesto merila, ki je temeljilo na donosu kmetijskih zemljišč (nekako na sredi v primerjavi z zakonom Nàpoli), so uvedli kmetijsko tržno vrednost.
NADOMESTITEV IZGUBE
ZARADI RAZLAŠČANJA
ŠE DRUGAČE
Za nadomestitev izgube, ki jo kmetovalci utrpijo zaradi razlaščanja, ''so na Južnem Tirolskem marsikaj naredili. Tako so n. pr. uvedli zakon, ki dovoljuje kmetovalcem, ki imajo domačije v zelenih področjih, enkratno povečanje prostorov za 700 kub. m (nespremenjena ostane nezazidljivost zelenih področij kot splošna določba). Pred kratkim so dosegli, da smejo kmetovalci, po potrebi, ne samo razširiti domačijo, ampak tudi porušiti staro stavbo in zgraditi novo tudi ločeno od stare, seveda v soglasju s spomeniškim varstvom.
PRISPEVKI
ZA NEGOVANJE TRAVNIKOV
Na Južnem Tirolskem so problem zaščite narave in krajine skušali rešiti tudi zato, ker so tu-
•iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
| V FILMSKIH KROŽKIH	|
Program univerzitetnega kluba
Pojutrišnjem, v četrtek, 27. novembra se bo začela nova sezona Univerzitetnega filmskega kluba ba CUC, ki se letos obeta posebno bogata: v programu je nad 70 filmov, ki jih bodo predvajali vsak četrtek v novi dvorani Novega študentovskega doma (Ul. Fabio Severo 158, tik nove univerze) — ob 18. uri bo na sporedu prvi film, ob 20.30 drugi, naslednji dan — v petek — pa bodo filma ponovili v obratnem vrstnem redu. Za celoten program zadostuje izkaznica, ki stane 4.500 lir (za člane klubov Cappella, Barbaro in Arci nove in stare univerze le 3.000 lir), poleg katerih bo treba plačati še 1.500 lir ob začetku zadnjega ciklusa.
Z obšimostjo programa hoče CUC poudariti, da je število filmskih del, ki zaslužijo zanimanje, dosti večje, kot jih lahko vsebuje običajni kinoforumski program. CUC je vzel v poštev vsakovrstna območja filmske zgodovine: od klasičnega ameriškega filma (ki ga obravnava ne več na podlagi avtorjev, pač pa filmskih zvrsti) do «tradicionalnega» italijanskega filma, od historičnih avantgard (filmov po Brechtovih delih) do novega filma raznih narodnosti (od že «klasičnega» Godarda preko Poljaka Skolimowskega, ki deluje na Vzhodu in na Zahodu, pa do novih italijanskih avtorjev).
Prvi teden, se pravi v četrtek, 27. in petek, 28. novembra, bosta na sporedu dva filma kot uvod v poznejši ciklus o ameriški «melodrami», mojstrovini Ingmarja Bergmana (njegov ameriški film «L’adultera») in Stanleya Kubric-ka (slavni «Lolita»),
Prihodnji teden se bo začel ciklus poljskega režiserja Jerzyja Skolimowskega s 6 filmi, od kate-
rih so trije poljski (premiersko predvajani «Rysopis», «Walkover», «Bariera»), trije pa zapadnoevrop-ski («li vergine, «Le avventure di Gerard», «La ragazza del bagno pubblico»).
Januarja se bo začela serija srečanj z mladim italijanskim filmom: prisoten bo režiser in kritik Adriano Aprà, ki bo prikazal svoj film «Olimpia agli amici».
Sledil bo ciklus samo dveh filmov, ki sta posneta po Brechtovem scenariju: Pabstov «Die Drei-groschenoper» in Duhowov «Kiihle Wampe».
Nato bo na sporedu obširen pregled del enega največjih italijanskih režiserjev Roberta Rossel-linija. Videli bomo njegove filme «Fantasia sottomarina», «La nave bianca», «L’uomo della croce«, «Desiderio», «Amore», «La macchina ammazzacattivi», «Dov’è la libertà« (s Totòjem), «Viaggio in Italia», «Siamo donne» (film v raznih epizodah s sodelovanjem Vi-scontija, Zavattinija idr.), «La paura», «India», «H generale Della Rovere», «Era notte a Roma», «Viva l’Italia!», «Ro. Go. Pa. G» (z epizodami Godarda, Pasolinija in Gregorettija), «La presa del potere di Luigi XIV» in njegov zadnji film «Anno uno».
Sledil bo najobširnejši in najbolj izvirni ciklus, pregled 30 ameriških filmov, v katerih prevladuje ljubezenska ali čustvena komponenta (skoraj vedno pa se zgubi prvoten pomen pete melodrame). S tem ciklusom namerava krožek načeti veliko temo filmske zvrsti oz. žanra, ki jo danes spoznamo prav tako (ako ne bolj) zanimivo, s sociološkega in z estetskega vidika, kot je vpliv avtorja. Od 19.
februarja do 30. aprila bodo na sporedu filmi: Kinga Vidorja «La fonte meravigliosa» in «Duello al sole», Richarda Quina «Noi due sconosciuti», Sama Wooda «Delitti senza castigo», Mitchella Leisena «A ciascuno il suo destino», Andreja De Totha «Tragedia a Santa Monica», Cordona Douglasa «Tu sei il mio destino», Anthonyja Manna «Serenata», Georga Sidne-ya «Incantesimo», Roubena Ma-mouliana «Sangue e arena», Johna M. Stahla «Le chiavi del paradiso», štirje filmi velikega Douglasa Sirka («Tempo di vivere», «Secondo amore», «Magnifica ossessione», «La prima legione»), Delmerja Da-vesa «Vento caldo», velikega Vincenta Minnellija «Qualcuno verrà», Alexandra Singerja «Strani amori», Elie Kazana «Splendore nell’erba», Marka Robsona «La valle delle bambole», Roberta Ellisa Millerja «Dolce novembre», Roberta Siodmaka «Lo specchio scuro», Roberta Aldricha «Che fine ha fatto Baby Jane?» in odlomek «Quando muore una stella», Nicho-lasa Raya «Johnny Guitar», Roberta Mulligana «Quell’estate del 42», program kratkih filmov Davida Warka Griffitha in film Georga Cukorja «Camille»; CUC bo opozoril še na nekaj drugih filmov, ki jih predvajajo drugi tržaški klubi.
Nazadnje bo še obširen ciklus 15 filmov uveljavljenega francoskega režiserja Jean-Luca Godarda, katerim bo lahko dodanih še nekaj drugih, trenutno nedosegljivih. Na sporedu so «Charlotte et son Jules», «Fino all’ultimo respiro», «Questa è la mia vita», «Les carabiniers» in drugi.
SERGIJ GRMEK
ristična dežela in si torej ne morejo privoščiti zanemarjenega o-kolja, tako da so uvedli poseben prispevek, ki ga izplačujejo kmetovalcem, ki kosijo in lepo negujejo svoje travnike. Prispevek
20.000	lir na hektar ni ravno velik, toda glede na to, da jim konfiguracija terena ne dela takih težav kot ham na Krasu, je prispevek vendarle obenem tudi priznanje kmetovalcem kot negovalcem kulturne krajine.
AVTONOMIJO
JUŽNI TIROLCI
PRIDNO IZKORIŠČAJO
Pokrajina Bočen ima na osnovi znanega «paketa» avtonomijo na vrsti področij, ki so bila prej v popolni državni oziroma deželni pristojnosti. Pridno jo izkoriščajo zlasti na za njihovo kmetijstvo življenjsko pomembnih področjih. Eno izmed največjih dejanj zadnjega časa je priprava zakona, ki ureja dedovanje kmečkih posestev, od Marije Terezije uvedenega principa nedeljivosti kmečkega posestva. Kako je bil ta zakon daljnoviden, lahko v polni meri spoznamo danes, ko vidimo, kakšne probleme in škodo prinaša kmetijstvu razdrobljenost kmetij. Južni Tirolci so zakon, ki so ga fašisti ukinili, ponovno uvedli leta 1954 in ga sedaj, na račun avtonomije, skušajo še posodobiti in izboljšati. Tam je predvideno za odplačevanje dedičev, ki zapuščajo kmetijo, dolgoročno posojilo (15-let-no) in sicer na podlagi zelo natančnega sistema vrednotenja zemljišč, ki so ga pripravili v zadnjih letih, na osnovi izredno natančnega i" podrobnega beleženja ter vrednotenja kmetijskih zemljišč. Dodatno so sprejeli ukrepe, ki naj zagotovijo dedičem, ki zapuščajo kmetijo, da se izučijo v kakem novem poklicu. V ta namen izplačujejo posebne štipendije.
Dandanes, ko se zaradi nenehnega dedovanja, evropska kmetijska področja drobijo in nezaščitena doživljajo vdor drugih dejavnosti, se nam ta stari ukrep, ki so ga ohranili samo Južni Tirolci, kaže kot izredno pomembno sredstvo ohranjanja neprekinjenih in kmetijsko homogenih področij. Tudi v krajinskem oziru ima nedeljivost južnotirolskih kmetij velik pomen, saj ostaja tako zaščitena tudi krajinska podoba. Tisti, ki občudujejo nenavadno lepo okolico jezera Kaltern, ki ga venčajo prelepi vinogradi, si bržkone ne znajo razložiti, kako to, da področje ni pozidano in razparcelirano. U-krep ni sam po sebi rešil problema ohranjanja kmetijskega prostora, saj se je v prejšnjih letih pogosto dogajalo, da so obubožane kmetije .prešle v tuje roke in da se je počasi spreminjala zlasti socialna podoba predelov. Odtod sedanji ukrepi za kreditiranje dediča, ki ostane doma in za štipendiranje umikajočih se dedičev. Problem drobljenja kmečke posesti je zelo hud tudi pri nas, zaradi česar bi kazalo uvesti podoben našim posebnim razmeram prikladen zakon tudi pri nas, za kar so že mnogi naši kmetovalci izrazili željo.
Avtonomija je južnim Tirolcem prinesla pristojnost tudi na področju naravnega in krajinskega varstva. Problem varstva narave in krajinskih značilnosti je pereč tudi na Južnen Tirolskem, kjer je tudi opazna težnja, da bi skoraj celotno breme za take pobude zvalili na kmečko prebivalstvo. Kmetje se temu odločno upirajo. Dosegli so že, da imajo 'predstavnike v komisijah, ki odločajo o tem, ali se določeno področje zaščiti ali ne. Predlogi, da bi kmetovalci soupravljali zaščitena področja, niso še prodrli niti pri njih, mogoče bo do tega prišlo, ko bodo kmetovalci zavestno osvojili i-dejo samoupravljanja — ki je izhodišče zadružništva — tudi na tem področju.
KMEČKI TURIZEM ZAVZEMA
POMEMBNO MESTO
Južna Tirolska že desetletja živi tudi od turizma. S to dejavnostjo so se ukvarjali tudi kmetovalci v zimskih mesecih. Sedaj si močno utira pot tudi poletni kmečki turizem. V ta namen so pripravili poseben zakon ki je v veljavi že od leta 1973. Pred leti so tiskali brošur" s seznamom vseh kmetij, ki bi bile pripravljene sprejeti tuje goste. 10.000 izvodov je že pošlo, v pripravi je nova izdaja. Na Južnem Tirolskem jemljejo kmečki turizem kot upoštevanja vredno dodatno možnost zaslužka za kmetovalce in zato ga skušajo čim bolje organizirati in pomagati razviti. V ta namen prirejajo zimske tečaje in študijske izlete v tujino, kjer je kmečki turizem že dobro razvit.
V tej zvezi naj, primerjajoč stanje na tem področju na Južnem Tirolskem in pri nas, omenim le to, da gledajo na kmečki turizem odgovorni dejavniki pri nas precej po strani, pa čeprav je naša dežela zelo bogata na revnem hribovskem svetu, kateremu bi bil verjetno kmečki turizem v organizirani obliki zelo dobrodošel. V naši deželi se je do sedaj zganila le tržaška pokrajinska uprava, ki je pred leti priredila posvet o kmečkem turizmu, kljub temu, da posebne razmere v tržaški pokrajini ne dovoljujejo širokega razmaha pa tudi ne vseh oblik te dejavnosti.
SKLEPNE MISLI
V tem bežnem pregledu nisem mogel izčrpati vseh vprašanj, ki zadevajo južnotirolsko kmetijstvo in ki bi bile zanimive za nas. U-pam pa, da bo marsikaterega spodbudil k tesnejšemu navezovanju stikov z Južno Tirolsko. O koristnosti stikov in tesnih vezi z Južno Tirolsko sem sam več kot prepričan. To prepričanje so delili z menoj številni udeleženci štu-
dijskega izleta v Južno Tirolsko, predvsem pa spoznanje, da bi morali Slovenci imeti več besede in vpliva na tiste dejavnosti, kjer smo sami močno zastopani. Ko bi le znali živeti tudi mi nekoliko samostojneje, ko bi se ne zadovoljevali skoraj samo z lepimi besedami in obljubami, ko . . . ko .. . ko ..., bi bilo marsikaj drugače.
VLADIMIR VREMEC
Komaj je v petek snel s sten galerije «La Lanterna» svoja dela Oreste Dequel, je v soboto odprl v isti galeriji svojo razstavo prav tako znan tržaški likovnik Antonio Guacci, ki je dal občinstvu na ogled kaka dva ducata svojih bannih in črno-belih risb ter kakih deset plastik. Na sliki eno izmed kiparskih del z Guaccijeve razstave, ki bo občinstvu na ogled do 12. decembra
...............................................................
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
0. Dequel v «Lanterni»
V prvih povojnih letih je bil likovni naraščaj v Trstu skromen, a se je iz tega naraščaja razvilo nekaj zelo veljavnih umetnikov, med katerimi je tudi kipar Oreste Dequel, ki je po rodu od Sv. Jakoba, šolal se je v Ljubljani, uveljavljati se je začel v Kopru, nadaljeval v Trstu, od koder pa se je odpravil v svet, najprej v Rim, od koder pa je prispel vse do Severne Amerike, kjer je v Chicagu že nekaj let častni član napredno usmerjene Con-temporary Art Workshop, na uni-. verzi v lomi pa občasni predavatelj.
Oreste Dequel pa sicer živi in dela v Rimu ter na Sinji obali v Franciji. Trst pogosto obišče in prireja tu stalne razstave. Tokrat je pripravil v galeriji «Lanterna» lepo razstavo velikih listov, izvedenih v temperi ali v mešani tehniki.
Oreste Dequel, ki se je, kot smo že rekli, izšolal na ljubljanski likovni akademiji, je tam vzljubil tudi grafično udejstvovanje, ki je, podobno kot kiparstvo pri njem močno, krepko. Od tod v njegovih listih prakrepkih ljudi in živali tista monumentalnost oblik, ki je lastna njegovim plastikam.
Kiparsko reliefni videz pa dobijo listi še zaradi otipljive hrapavosti njih belo in sivo obarvanih površin, ki se zdijo kot bi bili iz grobo obdelanega kamna. Se pa nekateri listi približujejo že starinskim zidnim slikam, posebno tam, kjer umetnik vnaša vanje rahle odtenke ilovnatih rdečin. Vendar pa tudi te, kljub svoji dvodimenzionalnosti, ostajajo vseskozi kiparsko občutena dela, pa čeprav se zdijo manj kot o-stale, osnutki Zt kiparska dela, kar nekatera v resnici so, posebno tisti listi, v katerih umetnik ne upodablja njemu tako priljubljenega lika ženske s stebrasti-mi udi, pač va le svojsko oblikovane preluknjane bloke iz kamna.
MILKO BAMBIČ
Po tržaških galerijah
Umetnostne razstave se kar vrstijo. čeprav imamo v našem mestu obilen ducat več ali manj veljavnih galerij, si umetniki v njih tako rekoč podajajo kljuko, saj en umetnik komaj sname s sten svoja dela, ko že drugi razobesi nanje svoje umetnine. Ker ne moremo vsem podrobno slediti, se bomo le za trenutek sprehodili po glavnih ali vsaj pomembnejših galerijah. Tako smo pod sliko napisali, da je v galeriji «La Lanterna» Oresteja Dequela v soboto zamenjal Antonio Guacci. V razstavišču palače Costanzi pa se nadaljuje razstava grafike Albeja Steinerja, ki je bil znan tudi kot politični delavec. V muzeju Re-voltella se nadaljuje antološka razstava goriško-tržaškega slikarja
Vittoria Bolaffia, ki bo občinstvu na ogled vse do konca januarja 1976.
V galeriji Torbandena se nadaljuje razstava Franza Borghese-ja, ki bo v našem mestu razstavljal do 4. decembra, z zadnjim novembrom pa se bo v galeriji Tommaseo končala razstava Roberta Rauschenberga, dan prej pa bo snel svoja dela s sten občinske galerije Ugo Carà, ki smo ga podrobneje predstavili pred dnevi. Od sobote razstavlja v galeriji Forum tržaški slikar Mario Radovan, ki pa je le po rodu Tržačan, saj veliko potuje in je pred dvajsetimi leti prenesel tudi svojo «rezidenco» v Rim.
Še par dni, do 27. t.m. bo v galeriji «H Tribbio» razstavljal Djalma Stultus, ki se je po približno letu dni ponovno vrnil v svoje mesto, seveda s svojimi deli. V galeriji Tergeste v Ul. Battisti pa je v soboto odprl razstavo Silvano Delise, v galeriji Sant’Elena v Ul. Artisti pa bo do 2. decembra razstavljal Sergio Budicin, vtem ko bo do 29. t.m. razstavljala na sedežu časnikarskega krožka E-lisabetta Sperandio.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. bik. 3. Bacon, 7. sedeti. 13. A.V., 14 Peron, 15. kadaver, 16. Novosel 18. potiti, 19. Ares, 20. purani, 21. G.D. 22. Hren. 23. kalina. 24 kri 25 preč, 26. voliti, 27, kraj. 28. lan, 29. Dorica, 30. brod, 31. A.M., 32. Medici, 33. kreg, 35. seveda, 36. krediti, 38. okarina 40. sreda, 41. R.N., 42. nameni, 43, fraza, 44, Mig.
NAVPIČNO: 1. Bani. 2. Ivo,
3.	besen, 4. Ares. 5. COL. 6. on.
7.	satani, 9. dati, 10. Evi, 11. Te.
12.	iridij,	14.	Poreč,	15.
17.	varen,	18.	Pulici,	20.
21.	grad,	22.	hram,	23.
24. krogi, 25. Platon. 26 27.	kreda,	29.	Devin,	30.
32. mere, 33. Krez. 34. ring, 35. sam, 36, kra, 37. tri, 39. K.A., 40. S.R.
korita, palica, kori da, vodeni, Breda.
TOREK, 25. NOVEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Joga za zdravje
12.55	DNEVI EVROPE
Problemi velikih metropol n. pr. Londona, Pariza, Rima itd. so tema oddaje z gornjim naslovom, ki jo pripravlja Antonia Ciam-paglia. Oddaja se loteva nekaterih specifičnih problemov velikih mestnih konglomeratov kot so promet, oskrbovanje s prehrano, predmestne tržnice, šolstvo, zdravstvo itd.
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.45	Program za mladino: Veliki prijatelj
18.35	Dva risana filma
18.45	Poljudna znanost: V PRIČAKOVANJU OTROKA 19.20 Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	COLDITZ
Četrto nadaljevanje nosi naslov Duh svobode Phil Carrington je ameriški častnik, poročnik, jetnik v gradu Colditz. Bil je v samici, pa so ga izpustili in vldjučili v veliko sobano k angleškim častnikom. Carrington je pri sotrpinih kmalu nepriljubljen, ker dvomi o zmagi zaveznikov Zaradi svojega stališča pride celo v osebni spor s Carterjem. V razgovoru z nemškim poveljnikom taborišča reče, da je izzval spor, da bi lahko prišel spet v samico, kjer lahko v miru dokonča knjigo o Tretjem rajhu, ki nacizmu ni nenaklonjena. Ko gestapovci preberejo nekaj odstavkov iz tega dela, poskrbijo, da Carrington dobi posebno sobo. Angleški ujetniki, posebno tisti, ki jim pobeg ni uspel, menijo, da jih je Američan izdal in mu zato tudi «sodijo». Rešijo ga nemški čuvaji, ki ga pa nato izročijo gestapu ...
21.40	Portret družine: DRUŽINA IZ MESTA AZZANO DECIMO
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15 Poskusna oddaja za gluhoneme
18.25	Nove abecede
18.45	športni dnevnik
19.00	Arheologija: KARTAGINA
Feničani so živeli na prostoru, koder se danes razteza Libanon. Odtod so razširili svojo omiko na Sredozemlje. Največ sreče so imeli na področju stare Kartagine, to se pravi na področju, koder se danes razteza mesto Tunis. Sem so Feničani prinesli svoje trgovske navade, pa tudi svojo kulturo, jezik in vero. In tu se je njihova omika srečala z grško in nato z rimljansko kulturo, kateri je nato tudi klonila. Vpliv Feničanov in njihove omike pa se ni omejil le na to, da je tu nastala Kartagina, pač pa so Feničani svojo omiko prenesli tudi na vso severno Afriko, pa tudi na Sicilijo in Sardinijo. O tem in še o marsičem bo govorila današnja oddaja Ob 20. uri DNEVNIK BELLA ITALIA
Tretje nadaljevanje oddaje ,z gornjim naslovom je hkrati tudi zaključno nadaljevanje. Govorilo bo o enem najlepših mest v Italiji, o Firencah, ki se širijo z izredno naglico, tako da so absorbirale že nekaj sosednjih mest Mednarodni Hit Parade
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00, 11.20, 14.10 in 16.00 TV ŠOLA
Pionir, Gorski kotar, Računstvo, Ruščina, Učenci pred kamero, Obriši čevlje, Glasbeni pouk itd.
17.35	Otroci in ptički pozimi
17.45	Tone Pavček: ČENČARIJA
Danes bo na sporedu prvo nadaljevanje čenčarije. ki bo prikazalo kraj, v katerem živijo čenčači. To so zgovorni možje, hkrati pa sila domači, ki sicer niso stari, a vedo veliko povedati
17.55	Obzornik
18.10	Znameniti živalski vrtovi: LONDONSKI ŽIVALSKI VRT
18.45	SPOMENIK , DRAŽGOŠKI BITKI
Dražgoše je vas na prisoj ni strani Jelovice, ki so jo neke^e januarskega dne 1942 požgali nacisti. Zdaj, po 43 letih, bo vas dobila spomenik, vreden njenega deleža v NOB. Za postavitev spbmenika so še združile vse gorenjske občine. Po razpisu natečaja je žirija izbrala osnutek, ki enakovredno združuje delo Stojana Batiča, Borisa Kobeta in Iva Šubica
19.10	.Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	Pogovor o alpinizmu, tovarištvu in pogumu
Danes bo govor o uspešnem podvigu slovenskega alpinizma na Makalu. Pogovor po ilustriran in bodo na njem sodelovali udeleženci odprave
20.55	Propagandna oddaja
21.05	A. Strindberg : PREBIVAJ (T KEMSOA, nadaljevanka Carlsson marljivo dela na kmetiji. Gusten pa ne hodi rad na lov sam in se zato še sam pridruži delu. Na posestvu je hiša, v kateri sta Flodova in njen mož nameravala preživeti stara leta, ko bo sin prevzel kmetijo. Hiša je sedaj prazna in Carlsson meni, da bi jo lahko oddajali poietnim gostom. In res jo vzame v najem profesor iz mesta z vso svojo družino DNEVNIK
20.00
20.30
21.00
22.00
22.35
19.55
20.15
20.30
22.00
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — Risanke DNEVNIK
KRIK — Celovečerni film
NAČRT 2000 — Film iz dokumentarne
serije
TRST A
7.15. 8.15. 13.15, 14.15, 20.15, Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika: 12.50 Glasbila; 13.30 Glas ba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Koncert: 19.10 Drevo ob Soči: 19.20 Pravljice in pesmi za najmlajše; 20.00 Šport: 20.35 Prokofjev:	«Igralec» — opera;
22.35 Sanjajte z nami.
KOPER
6.30. 7.30.	12.30, 14.30,	17,30,
18.30. 20.30 Poročila; 6.13 Glasba za dobro jutro: 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Klavirske skladbe; 10.15 «La vera Romagna»; 10.35 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Jugoslavija v svetu; 14.35 Polke, valčki in mazurke: 15.00 Orkester; 16.45 Poskočne; 17.00 Program za mladino: Pred dnevom republike: 18.00 Iz naših studiov: dr. Gojmir Demšar; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe;
19.00	Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Nesmrtne melodije;
21.00	Literarna oddaja; 21.20 Glasbena oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 8.30
Jutranje popevke: 9.00 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 11.30 Drugi zvok; 12.10 4. progi am; 13.20 Program z Bongiornom; 14.05 Nekaj satire; 15.30 Piošče za mladino; 16.30 Program za najmlajše: 17.05 Radijska nadaljevanka- 17.35 Komorna, o-. perna, simfonična glasba; 19.30 O-pemi koncert; 20.20 Ponovno na spo.edu z Ombretto Colli; 21.15 Radijska priredba: Obtožilna priča: Flora Tristan.
SLOVENIJA
7.00. 8.00. 9.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola: Napad na Lož;
9.30	Glasbena šola Radeče; 10.15
Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Promenadni koncert:	12.10 Po-
pevke; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 D. Šinigoj: Samoupravljanje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Slovenski koncertni umetniki; 18.05 V torek nasvidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Atija Sossa; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi:
20.30	Od premiere do premiere;
21.30	Zvočne kaskade; 22.20 V u-tripu kola. . . ; 23.05 Literarni nokturno R. Carneci: Pesmi; 23.15 Popevke.
intif m mitiiiiiTTititiii m mi m miti ii m ii iiiiritniitiiiiiiii mili itiimi limili ii mili m itmiiii n m ii im m m muh m m limili imiii n.mllm■llllml■lllmml■l■■■l■■l■n■■*
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sestavili boste skupno s sodelavci poslovni načrt. Uresničili boste svoje ljubezenske sanje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pazite se pred poslovnimi nasprotniki. Skušajte biti bolj ljubeznivi z drago osebo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Pokličite na odgovornost sodelavca, ker je zapravil poslovno možnost. Ne spuščajte se v tvegane čustvene zadeve.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pokažite na delu prizadevnost, zakaj predstojniki vam žele omogočiti boljši položaj. Ne ugodite vsem
željam ljubljene osebe.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odpirajo se vam perspektive v vašem poslovnem razgovoru. V teku večera teiste prejeli prijetno vabilo.
DEVICA (od 23. 8. do 2. 9.) U-resničili boste poslovni načrt, s čimer boste prišli do lepega zadoščenja. Razvedrite se s prijatelji.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne zamujajte časa s podrobnosti-mi, marveč najprej rešite najvažnejša vprašanja. Ne prisluhnite o-pravljivcem.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite previdni v svojem poslovanju, posebno v stikih s
tekmeci. Doživeli boste prijeten večer.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Čimprej se odpravite na potovanje, ki ste ga doslej odlašali. B®-šili boste neki nesporazum.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. D Danes vam bo sreča naklonjenai toda ne zanašajte se preveč na sodelavce. Uveljavili boste svoj u' gled.
VODNAR (od 21. 1. do 19- 2-) Bodite bolj dinamični v iskanju novih možnosti. Pomagajte prijatelju, ki je v finančnih težavah.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skušajte spremeniti način dela, ker je dosedanji preveč zamuden. Sklenili boste prijateljstvo z neko simpatično osebo.

NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU POLPROFESIONALNE D LIGE
TRIESTINA NADALJUJE PO SVOJI ZMAGOVITI POTI VISOK PORAZ PONZIANE - REMI ZA PRO G0RIZI0
Strelca zmagovitih golov za Triestino sta bila Dri in Politti
Triestina — Montebelluna 2:1
(1:0)
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchet-ta, Zanini, Politti, De Luca, Monti-colo (v 66. min. Berti), Andreis, Fontana, Goffi, Foresti, Dri,
MONTEBELLUNA: Prandini, Calzamatta, Caverzan, Turinelli, Zava-rise, Tesser, Scheda, Brombal (v 63. min. Caliman), Visentin, Lupo, Gaiotti.
STRELCI: v 35. min. Dri, v 58. min. Gaiotti, v 60. min. Politti.
SODNIK: Gaggero iz Genove.
GLEDALCEV: 10.000.
Srečanje je bild lepo, na visoki tehnični ravni, obe enajsterici sta prikazali lep sistem igre in dobro tehniko posameznikov. Če k temu dodamo še tri gole, je torej razumljivo, da so tokrat navijači, oziroma ljubitelji nogometa, prišli na svoj račun.
Triestina se je predstavila na i-grišče v običajni postavi. Obramba je slonela na izkušenem Montico-
Politti (Triestina): med najboljšimi
lu, ki je v vlogi prostega igralca dobro čistil svoj kazenski prostor. Na sredini igrišča je spet zablestel Fontana, kateremu je morda Lupo pustil preveč prostosti, medtem ko sta Visintin in Tesser, kot senca zasledovala Politti ja, oziroma Foresti-ja in jima s tem preprečila, da bi gradila igro na sredini igrišča. Zato se je Triestina na začetku nekoliko slabo znašla. Gostje niso igrali prav nič obrambno, nasprotno: Gaiotti in Scheda, ki -sta ju krila Lucchetta in De Luca, sta v začetku bila precej nevarna. Posebno De Luci ni uspelo zaustaviti hitrega Schede in zato se je Tagliavini odločil za zamenjavo vlog. De Luca je prevzel nadzorstvo nad Galotti-jem, Lucchetta pa je zasledoval Schedo. Po tej zamenjavi je Triestini šlo nekoliko bolje, čeprav so gostje z Gaiottijem šli dvakrat mimo gola. Po začetnem preplahu pa je Triestina postopoma prevzela pobudo in ustvarila tudi nekaj zrelih priložnosti. Napadalci pa so bili dokaj netočni in zato sta srečo poskušala Foresti in Politti in prav po lepi prodorni akciji Forestija, ki je predložil Goffiju, slednji pa Driju, je Triestina prešla v vodstvo. Gostje so reagirali, vendar je bilo polčasa kmalu konec.
V nadaljevanju je Triestina skušala podvojiti, vendar so gostje s Prandinijem na čelu dobro vzdržali «pressing» domačinov. Prandini je namreč z dvema akrobatskima posegoma (v 7. minuti na strel Drija in v 8, minuti na strel Goffija) prepreči! dva gotova zadetka.
Gostje se niso vdali in so se korajžno podali v napad. Na predlo-žek Lupa je tako Gaiotti z glavo v 13 minuti izenačil. To je seveda nekoliko potrlo tržaške navijače, ki pa so dve minuti kasneje spet planili pokonci, ko je Politti z osebno akcijo z žogo na nogi prišel v kazenski prostor, preigral dva nasprotnika in neubranljivo premagal Prandini ja, To vsekakor ni bil zadnji u-žitek za gledalce, saj sta do konca tekme enajsterici ustvarili še več nevarnih akcij tako, da sta imela Prandini in Vaisecchi precej dela. To je gotovo zadovoljilo gledalce, ki so ob koncu pozdravili ekipi za lep nogometni popoldan z burnim aplavzom.
Mestrina — Ponziana 3:0 (1:0)
MESTR1NA: Tiengo. Volpato, Bar-, della, Boetto, Trevisanello, Del Fa- !
vero, Reil, Ghion, Toffanin, Dal Pozzo, Bragagnolo.
PONZIANA: Zadel, Gattonar, Bembo, Torninovi, Del Piccolo, Gerin (66. min. Gramola). Olivier, Trentin, Dalle Crode, Meraviglia. Peris.
STRELCI: 24. min. Trevisanello, 48. min. in 64. min. Toffanin.
SODNIK: Gana iz Tempio Pau-sania.
Trije goli jasno označujejo terensko in taktično premoč Mestrine nad šibko Ponzianc, ki se je upirala porazu, vendar je bila razlika med ekipama očitna, tako da zmaga domačinov ni bila nikoli v dvomu.
Mestrina je po lepi zmagi v Gorici tudi proti Ponziani potrdila odlično formo in uigranost. Nedvomno je novembrski nakup Reif (bivši član Interja) mnogo pripomogel k temu. Tudi obramba igra bolj zanesljivo, na sredini igrišča pa se vedno bolj uveljavlja mladi Ghion in tudi srednji napadalec Toffanin se je znatno poboljšal in je tudi v nedeljo prišel do golov.
Kaj pa Ponziana? Gotovo ni nihče pričakoval mnogo več od Tržačanov. Ponziana se je srčno borila, ni pokazala sicer mnogo igre. nikoli pa se ni zaprla v svoj kazenski prostor in je do konca tekme občasno ogrožala obrambo domačinov. Kljub dobri volji pa je Ponziana spet zapustila igrišče poražena in tako zdrsnila na rep lestvice. Tega prav gotovo, vsaj po lanskem uspešnem prvenstvu, ni nihče pričakoval. Ekipa prav gotovo ni bila potrebna tako temeljite obnovitve, kot so voditelji, oziroma predsednik Ventura, napravili z novimi nakupi. Ob strani pa so brez razloga npstili nekaj ključnih nogometašev. Sedaj seveda mečejo krivdo prav na nogometaše in trenerja, katerega so že menjali po drugem kolu. Vendar bi se bilo pri tem umestno vprašati, ali ima trenutno Sadar na razpolago
Srečanje je že v začetku pokazalo, da ne bo zanimivo, saj sta ekipi zaigrali povsem slabo in občinstvo je bilo priča maloštevilnim napadalnim akcijam tako z ene, kot z druge strani. Goričani so tokrat zaigrali precej dobro na sredini igrišča, kje-sta se izkazala Michelut in Bianco Njuno prizadevanje pa ni pomagalo, saj je bil napad tokrat zelo slab. Tudi domačini niso pokazali kaj bolj šega. Kot opravičilo naj povemo, da so nastopili v precej okrnjeni no stavi zaradi poškodb, ki so jih utr-peli nekateri standardni igralci.
Monfalcone — Coneglianese
0:0
MONFALCONE:	Ceretti, Kuk
Rocco, Berlini, Zelesnich, Sgubin, Muzzin, Bartussi (Donda), Chelle-ri, Feresin, Di Lena.
CONEGLIANESE: Paleari, Oss>, Doria, Leonarduzzi, Della Bianca, Michelin, Vianello, De Re (Villano-va), Bonatti, Battegar, Biscotto.
SODNIK: Campeggi iz Milana.
Tržiška ekipa je pred domačini občinstvom odigrala eno od najslabših tekem v letošnjem prvenstva Monfalcone je tokrat igral dokaj nepovezano na šredini igrišča, kar je seveda preprečilo, da bi izvede; nevarne napadalne akcije. Poleg tega je treba povedati, da so gostje igrali pretežno v obrambi, kar je bi lo Tržičanom v veliko oviro.
Srečanje se je začelo v premoč; domačinov, ki so skušali prodreti v nasprotno obrambo. Slab dan trži ških napadalcev pa je pomagal gos tom, da so s precejšnjo lahkoto odbijali napade Monfalconeja.
Tudi v drugem polčasu se ni igra spremenila, saj so še vedno domačini z nepovezanimi akcijami skušali priti do gola.
V tekmovanju za trofejo Bevetti se bo v soboto v 9. kolu Ponziana srečala doma s Pro Gorizio, medtem ko bo Triestina igrala v Vidmu proti Udineseju. Počival pa bo Monfalcone.
V prvenstvu D lige se nadaljuje zmagoviti pohod Triestine, ki je v nedeljo doma premagala solidno Montebelluna in s tem ohranila šest točk prednosti nad drugouvrščeno Adriese, ki, po zmagi v Chievu, sedaj sama zasleduje ' Tržačane.
Audace je namreč nepričakovano klonil presenetljivemu Li-gnanu, ki je v zadnjih petih nastopih zbral kar osem točk in s tem popravil položaj na lestvici, kjer je sedaj na tretjem mestu Dolo, po zmagi proti Sam-pietreseju (drugi prvenstveni poraz). Monjalcone in Coneglianese sta se razšla pri neodločenem izidu in tako ostajajo Tr-žičani še vedno visoko uvrščeni, medtem ko je položaj znat no popravil tudi Pordenone, ki je v razburljivem dvoboju prišel do zmage na račun Porto-gruara.
Za presenečenje je v nedeljo poskrbel Bussano, ki je v Le-gnagu s klasičnim izidom odpravil domačine. To je bila obenem prva prvenstvena zmaga Bas-sana, ki je prepustil rep lestvice osamljeni Ponziani, ki je tudi v Mestrah doživela visok poraz. Pred Ponziana je s točko prednosti Pro Gorizia, ki se je vrnila iz San Donaja z dragoceno točko v žepu, kar potrjuje, da so spremembe v tehničnem vodstvu prinesle srečo Goričanom.
B. R.
V A-2 LIGI
Tržačani so končno zadovoljili Patriarca je igrala brez volje
Goriški košarkarji so si že v začetku prvenstva zapravili možnost za napredovanje
Pallacanestro TS — Scavolini	torej popolnoma zaslužili.	Pohvali-	h	priča	kdove	kako	zanimivi	igri
82-75 (45-35)	ti je treba vse igralce, od	požrtvo-	Le od	časa do	časa	je občinstvo	sle
'T T , ' , '	'valnega Taylorja, ki je kmalu za- dilo nekaterim dobrim akcijam. Sam
PALLACANESTRO TS: Taylor 9, pUStQ igrišče zaradi petih osebnih Garrett je tokrat zaigral pod svoji Ceccotti 12, Meneghel	10, Bassi 17,	napait) (j0 Bassija, ki je	zadeval
Jacuzzo D, Millo 11,	Pozzeeco 2,	0(j vsepovsod Zelo dobro	sta za-
Zovatto 4, Bachelh.
Bubnich,
igrala tudi Millo in Jacuzzo, pri do-
SCAVOLINl. Brady 26, Ciociari-, mg^nih pa sta se rešila le Brady
ni 6, Gurini 10, Fiorio 6, Del Monte 2, Ronzoni 1, Oliveti 2, Natali 8, Sarti, Grasselli 14.
SODNIKA: Casamassima iz Can-tuja in Giuffrida iz Milana.
PROSTI METI: Pali. TS 18:30 in Scavolini 13:20.
PET OSEBNIH NAPAK: Millo, Taylor, Pozzeeco in Brady.
Pesaro prinaša srečo tržaški ekipi. Že lani so Tržačani nepričakovano zmagali, letos pa so podvig ponovili. Zmaga je tem bolj presenetljiva, če pomislimo, da so Tržačani nastopili brez Oeserja in Forze in da je bila domača ekipa v izredni formi.
Tržaški košarkarji so vodili od začetka do konca in so si zmago
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiHiiiiiiiiu
TEK ČEZ DRN IN S1RN OB ŽO-LEINICl OSVOBODIM V LONJERJU
Množična udeležba dijakov nižjih srednjih šoi Prvo mesto za šolo «Fran Levstik» s Proseka
Nastopilo jc 170 dijakov iz štirih siovenskih šol - Zmagovalci v posameznih kategorijah so Maruška Gregori, Katja Malalan, Alma Gruden, Boštjan Javornik, Fabio Candotti in Adrijan Sedevčič
S sobotnim tekom čez drn in strn, katerega so se udeležili dijaki m dijakinje iz štirih slovenskih nižjih
——  --------- ----- -	.	- , srednjih šol na Tržaškem, je šport-
ekipo, ki se lahko kosa z ostalimi no društvo Adria iz Lonjerja zaklju-n; a.	„	1 gj]0 Svojo letošnjo sezono in pro-
slave tridesete obletnice osvoboditve izpod nacifašizma. Sto sedemdeset slovenskih dijakov in dijakinj je ui-lo najlepše doživetje za Lonjer, kjer se že dolga leta ni zbralo toliko mladih, ki bi s svojim zanosom daii življenja šestim borbenim in navdušenim tekom. Da je tekmovanje 'a-ko lepo uspelo, se je treba zahvaliti predvsem šolskim ravnateljstvom, in pa profesorjem telesne vzgoje na Tržaškem, ki so se rade volje odzvali vabiluflonjerskih športnih delavcev in se masovno udeležili tega spominskega tekmovanja. Škoda le, da se niso vabilu odzvale vse slovenske nižje srednje šole v tržaški pokrajini.
S svojimi gojenci so bile v Lonjer-ju v soboto prisotne te šole: Fran Levstik s Proseka, ki je imel najštevilnejšo udeležbo (85 mladincev in mladink), Srečko Kosovel z Opčin, Ivan Cankar od Sv. Jakoba ter
enajstericami D lige. Če sodimo po dosedanjih nastopih Ponziane, bi lahko rekli ne, vendar je prvenstvo še dolgo in ker je bilo zapletov v taboru Ponziane letos mnogo, ni še rečena zadnja beseda.
B. R.
San Donà — Pro Gorizia 0:0
SAN DONA’: Gallina, Bragato, Cacchiotto, Toniutto, Stiuli, Marche-sin, Turola, Flaborea, Moro. Cagnin, Dalla Bella.
PRO GORIZIA: Fantini, Tricarico, Furlan, Martelossi, Landò, Bianco, Barozzi (Piscopp), ' Michelut. Ponte!,, Sambugaro. .Vailesse.
SODNIK: Da Pozzo iz Monze.
Nova trenerska dvojica Tumburus - Zoratti ter novi igralec Samburga-ro nista prispevala nič novega k stari igri, ki jo predvaja Pro Go rizia. Čeprav so Goričani iztržili remi v San Dona del Piave, niso pokazali še nobenega napredka.
šola Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, številčno so se posamezne šole takole udeležile sobotnega krosa: Levstik 47 deklet in 38 fantov, Kosovel 14 deklet in 30 fantov, Ciril - Metod 6 deklet in 11 fantov, Cankar 24 fantov. Največji uspeh je imela šola s Proseka, ki je o-svojila tudi prvo mesto na skupni končni lestvici.
Vseh šest tekov, ki so se odvijali deloma po vaški cesti in deloma po gmajni, s skupnim končnim ciljem sredi vasi, je bilo izredno borbenih, saj so zmagovalci posameznih kategorij prispeli vedno sami na cilj, medtem ko je bila o-strejša borba za častna mesta. Najštevilnejša udeležba je bila v najmlajši kategoriji pri fantih, ko se je s starta pognalo kar 52 tekmovalcev in se je po cesti razvila dolga raznobarvna kolona. Najmanj u-deleženk pa je bilo v drugi kategoriji deklet, kjer je zmagala članica openske šole, vsa ostala mesta med prvo deseterico pa so šla Pro-sečankam. Izredno borbenim nastopom je botrovalo tudi sončno vendar mrzlo vreme (tekmovalci so
Dakleta pred sobotnim
Loujerju
popili tako 80 litrov čaja in 240 steklenic osvežilnih pijač!).
Ob zaključku tekmovanj je predstavnik prirediteljev Lucano Malalan najprej nagovoril udeležence tekmovanja in jim obrazložil, zakaj je bil kros organiziran, nakar je nagradil s spominskimi kolajnami prvih deset v vsaki kategoriji, nai-mlajši udeleženki pa je podelil posebno spominsko kolajno, darilo Danila Benčine. Šole pa so prejele pokale, ki so jih darovale razne u-stanove.
Pokali so bili takole porazdeljeni: Levstik: pokal ŠD Adria za prvo mesto na skupni lestvici, pokal vladnega komisariata za najštevilnejšo udeležbo, pokal ZSŠDI za prvo mesto med fanti.
Kosovel: pokal Primorskega dnevnika za drugo mesto na skupni lestvici, plaketo tržaške občine za drugo mesto med dekleti.
Cankar: pokal SKGZ za tretje mesto na skupni lestvici, pokal SPZ za drugo mesto med fanti.
Sv. Ciril in Metod: pokal Dežele F-JK za četrto mesto na skupni lestvici.
LESTVICE
Letnik 1964 dekleta (600 m):
1.	Maruška Gregor! (Kosovel) 2’9”4
2.	Jadranka Košuta (Kosovel) 2’11”6
3.	Tanja Furlan (Levstik)
4.	Karmen Menegatti (Levstik)
5.	Kristina Covacelo (Kosovel)
6.	Damjana Sedmak (Levstik)
7.	Sonja Ozbič (Ciril - Metod)
8.	Gabrijela Daneu (Levstik)
9.	Valnea Cibic (Levstik)
10.	Monika Sossi (Levstik)
Skupno je nastopilo 33 deklet
Letnik 1963 dekleta (800 m):
1.	Katja Malalan (Kosovel) 3’6”2
2.	Alenka Petaros (Levstik) 3’9”5
3.	Sonja Savi (Levstik)
4.	Manuela Starc (Levstik)
5.	Letizia Soave (Levstik)
6.	Morena Sedmak (Levstik)
7.	Dolores Husu (Levstik)
8.	Melita Tence (Levstik)
9.	Nataša Štoka (Levstik)
10.	Evgenija Starc (Levstik)
Skupno je nastopilo 14 deklet
Letnik 1962 dekleta (1000 m):
1.	Alma Gruden (Levstik) 3’38”5
2.	Sara Košuta (Levstik) 3’43”
3.	Andra Gulič (Kosovel)
4.	Ketty Malalan (Levstik)
5.	Bruna Ciani (Levstik)
6.	Laura Lavrenčič (Levstik)
7.	Mira Štor (Kosovel)
8.	Tiziana Kralj (Kosovel)
9.	Tatjana Cibic (Levstik)
10.	Makri Milič (Kosovel)
Skupno je nastopilo 20 deklet.
Letnik 1964 fantje (800 m):
1.	Boštjan Javornik (Cankar) 2’47’ 5
2.	Branko Hrovatin (KosoveD 2’49”4
3.	Enzo Pečar (Kosovel)
4.	David Daneu (Levstik)
5.	Peter Štoka (Levstik)
6.	Pavel Tognetti (Kosovel)
7.	Aurelio Ravbar (Kosovel)
8.	Igor Milkovič (Kosovel)
9.	Livio Emili (Levstik)
10.	Egon Štefančič (Levstik)
Skupno je nastopilo 52 fantov.
Letnik 1963 fantje (1000 ’ m}:
1.	Fabio Candotti (Levstik) 3’31”8
2.	Aleksij Gulič (Kosovel) 3’34"5
3.	Valter Kalc (Kosovel)
4.	Gianni Pečar (Ciril - Metod)
5.	Dario Salvi (Kosovel)
6.	Boris Gruden (Levstik)
7.	Ivo Glavina (Ciril - Metod)
8.	Marino Ukmar (Levstik)
9.	Aleksander Tence (Levstik)
10.	Edi Brišček (Kosovel)
Skupno je nastopilo 28 fantov.
Letnik 1962 fantje (1200 m):
1.	Adrijan Sedevčič (Cankar) 3’48”4
2.	Bogdan Budin (Levstik) 3’55’S
3.	Igor Korošec (Cankar)
4.	Mauro Orsini (Cankar)
5.	Darko Pahor (Levstik)
6.	Elio Scarpa (Cankar)
7.	Rajko Pertot (Cankar)
8.	Franko Milkovič (Kosovel)
9.	Edvin Grgič (Kosovel)
10.	Berto Cerkvenič (Cankar) Skupno je nastopilo 23 fantov.
Skupna iestvica fantje:
1.	Kosovel	21	točk
2.	Cankar	20
3.	Levstik	19
4.	Ciril - Metod	3
Skupna lestvica dekleta:
1.	Levstik 40 točk
2.	Kosovel 23
3.	Ciril - Metod 0
KONČNA LESTVICA PO ŠOLAH:
1.	Levstik 59 točk
2.	Kosovel 44
3.	Cankar 20
4.	Ciril - Metod 3
G. F.
in Grasselli.
Marko
Patriarca — Juve Caserta 92:80 (48:34)
PATRIARCA: Savio, Furlan 13, Marušič 4, Garrett 27, Soro 13, Gre-gorat 9, Ardessi, Flebus 14, Corti-novis 6, Bruni 6.
CASERTA: Talamas 4, Gavagnin 12, Tomasella, Gambardella 8, Sime oli 8, S. Donadoni 4, Donadoni 2, Goder 40, Di Leila 2, Giani.
SODNIKA: Albanesi (Busto Ar-sizio) ter Brianza (Milan).
PROSTI METI: Patriarca 20:28, Caserta 8:12.
V nezanimivi igri je Patriarca v nedeljo pred domačim občinstvom premagala ekipo iz Caserte. Tekma je zgledala bolj trening kot pa pravo srečanje, saj v igralcih ni bila prisotna tista zagrizenost in volja do zmage, ki sta glavna elementa za zanimivo tekmo. Vse kaže, da se bodo tudi prihodnje tekme odvija le v takem tonu, saj je letošnje prvenstvo A-2 lige že zapečateno. Ca non in Alco sta namreč pokazala, da sta za stopnjo višje od ostalih ekip. Goričani so zgubili priložnost, da bi se povzpeli na sam vrh lestvice v začetku letošnjega prvenstva, ko so po nepotrebnem zgubili nekaj tekem, kar jih je nato zelo drago stalo.
Trener Sales je v začetku sreča nja poslal na igrišče okrnjeno pe terko, saj je poškodovanega Fortunata zamenjal Marušič. Tudi v nadaljevanju srečanja se je trener od ločil, da bo preizkusil vse mlain*
Tudi v drugem delu srečanja se. igra ni spremenila, tako da se je dolgočasno vlekla do konca. Občin stvo se je le od časa do časa «se grelo» in to po «zaslugi» sodnikov, ki sta večkrat po nepotrebnem rabila piščalki.
REZULTATI A-2 LIGE Pallacanestro TS - Scavolini 82:75
Libertas Brindisi Patriarca - Juve Fag - Duco Canon - Lazio Alco - Ausonia
Pintinox 105:83 92:80 84:83 88:71 90:69
LESTVICA: Canon in Alco 24, Patriarca in Duco 16, Pintinox in Fag 14, Lazio, Pallacanestro TS in Juve 12, Scavolini 10, Ausonia 8, Libertas Brindisi 6.
igralce. V prvem polčasu nismo bi-1 stimi točkami.
V C LIGI
Zastoj Udineseja po remiju v Bocnu
Bolzano — Udinese 1:1 (1:1)
Z nedeljskim remijem je Udinese zdrsnila na skupni lestvici C lige na tretje mesto. Videmčani so najprej prejeli gol, ki ga je realiziral član Bolzana Scolati iz enajstmetrovke. nato pa jim je uspele, da je D Alessi remiziral. Vse se je zgodilo v začetnih petih minutah. Najprej v 2. minuti gol domačinov, nato v peti remi furlanskih nogometašev, ki zaostajajo sedaj na lestvici za Monzo kar za štiri točke. Na drugem mestu pa je Padova s petnaj-
Dekleta in še posebno fantje, ki ste stari 12 ali več let
pridite
na prvo vajo
MLADINSKE FOLKLORNE SKUPINE
ki bo v mali dvorani Stadiona 1. maj jutri,
v sredo, 26. novembra, ob 17. uri. Brez strahu!
P.d. Slavko Škamperle
fiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimuniiiiiivtiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiii
V PROMOCIJSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
Pomembna zmaga Bora
V vrste «plavih» sta se spet vrnila Sirk in Francia
Bor — CUS Trst 83:64 ( 38:30)
BOR: Kapič, Fabjan 8, Guštin 12,
Sirk (k) 2, Lisjak 8, Vatovec 14,
Klobas 15, Corbatti 2, Kraus 14,
Kralj 8.
CUS: Sigon (k) 2, Nisi 7, Donati 18, Kozmann 12, Sare 5, Quaglia 15,
Uxa 1, Cengarle 4. Uxa.
PROSTI METI: BOR 5:8, CUS 8:20.
Borovci so na domačih tleh želi pomembno zmago proti ekipi CUS, ki je v prejšnjem kolu zmagala proti Arteju iz Gorice (ekipa, ki je v tem prvenstvu edina premagala Bor).
Zgleda, da se kriza v Borovih vrstah naglo bliža koncu. Oba standardna centra Bora, Sirk in Francia, sta se spet vrnila, da okrepita vrste «plavih». O tem povratku smo povprašali za mnenje Borovega trenerja Marija: «S povratkom Francie od vojakov, in Sirka, ki je bil dalj časa odsoten zaradi bolezni, se je stanje v ekipi znatno izbolj šalo. Končno bom lahko računal na dva prava centra. Drugi še nerešeni problem je playmaker Sosič, ki tudi ne igra zaradi bolezni. Z njim bi bila ekipa popolna in v tem primeru bi lahko startali na D ligo.»
Nedeljska tekma ni bila zanimiva ne iz tehničnega, ne iz agonistične-ga vidika. Temu je botrovalo tudi
Egon Guštin (Borj
sonce, ki je stalno motilo igralce in tudi sodnike. Borovci so povedli takoj v začetku in ohranil vodstvo do zaključka srečanja. Nasprotni igralci pa niso nikoli popustili in so bili s točnimi meti Quaglie in Donatija borovcem stalno za petami. Vendar so se «plavi» razigrali pet minut pred koncem in tako zmagali s orecejšnjo razlike v koših.
V Borovih vrstah bi morali pohvaliti Sirka, ki se je stalno boril v obrambi ter Klooasa in Fabjana v napadu.	EKR
'v:::::::-
ll ! ^
ii

Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA »

Hkrati pa je Gamsahurdija pisal tudi povesti, novele, kritične spise in zgodovinske razprave. V letih 1945 do 1958 je pisal zgodovinski roman «David graditelj», v katerem je upodobil junaški boj gruzinskega naroda za nacionalno neodvisnost v enajstem stoletju. V romanu je opisal osvoboditev Gruzije izpod jarma tujih osvajalcev — Ex Seldžu-kov in spremenitev dežele v močno centralizirano državo. V romanu «Cvetenje trte» (1956) pa pisatelj slika podobo kolhoznega kmetstva v tridesetih in štiridesetih letih, ki je spremenilo neplodna tla Gveletija v vinograde. Njegova dela večinoma zajemajo zgodovinsko gradivo. Odlikuje jih veliko mojstrstvo v upodabljanju družbenih odnosov epohe, obredov, podrobnosti vsakdanjega življenja in podobno. Njegov samobitni jezik je malce zapleten zaradi arhaizmov. In končno, Gamsahurdija je prevedel v gru-zinščino Dantejevo Božansko komedijo, Goethejevo «Trpljenje mladega Wertherja» in številna druga dela ruskih, francoskih in nemških pisateljev.
Torej, prebral sem roman Konstantina Gamsahurdije «Desnica velikega mojstra» in priznati moram, da sem ga bral z užitkom. Celo z dvojnim. Prvič zato, ker sem spoznal
velikega sodobnega gruzinskega pisatelja — prozaista in drugič, ker me je s svojim romanom zares prepričljivo in umetniško dognano popeljal v srednjeveško Gruzijo, v čas gruzinskega carja Georgija in velikega arhitekta Konstantina Arsakidzeja, graditelja vsekakor najlepše, najmogočnejše gruzinske cerkve Svetichoveli v Mcheti, o kateri je v uvodu svojega romana zapisal:
«Vedno je ta cerkev prelepa: zjutraj, kadar jo osvetljuje sonce, je polita z barvo gaščerice; ob sončnem zahodu je vsa oblita z zlatom, ob večerih pa, kadar gleda na njo zvezdnati svod, njeni obrisi, polni surove harmonije, sekajo nebo... »
Zato si ne morem kaj, da bi ne posredoval prav ob tej priložnosti nekaj strani iz romana in tako nekako prvič v slovenščini predstavil tudi pisatelja Gamsahurdijo, katerega bi bilo, vsaj po mojem mnenju, vsekakor treba prevesti v slovenščino in tako naše bralce seznaniti s tem sodobnim mojstrom gruzinske književnosti.
«.. .Arsakidze je minil holm. V daljavi je zagledal obrise cerkve Svetichoveli in se s pogledom prikoval k ljubljeni stvaritvi svojih rok. V radosti mu je zatrepetalo srce. Pred dvema letoma sploh še ni bilo temeljev, zdaj pa so bile že vse štiri stene obdane z lesenimi ogradami in odri, stebri, kamniti bloki, kavlji in tramovi so jih v neredu obdajali.
Trikotniki in četverokotniki, križi, krogi in vibe — vse te črte so bile od daleč podobne ogromnemu mlinu na veter ali pa špičastemu stolpu, zgrajenemu v zabavo o-trok — velikanov. -
Samo mojstrovo oko je lahko razpoznalo veličastno obliko bodoče zgradbe v tej zmedi črt, stremečih v višino, ki so jih sekale prelomljene poteze.
Nihče ne trpi tako ob pogledu na kaos materije kot umetnik.
Arsakidze je čutil, da sta ga car in katolikos pognala v dvoboj z velikim mojstrom. In pred njim, skromnim fantom, je bil spopad s starim modrijanom. Njegova stvaritev bi morala zatemniti vse cerkve, ki jih je bil zgradil Farsman v Samchi.
Bog mu je bil priča, da tega ni hotel. Oprijeli so se njegovega imena in ga vrgli v Farsmana, da bi ga zbili kot gnili plod. Toda Arsakidze je čutil v sebi samostojno ustvarjalno moč. Preučeval je stvaritve Farsmana in videl, da je bil, ne glede na veliko mojstrovo umetnost, zelo daleč od okusa gruzinskega naroda. Nekaj suhega in daljnega je velo iz hladnih poslopij, ki jih je bil zgradil. Gruzinec je ravnodušno hodil mimo dvorcev in cerkva, ki so bile okrašene z zapletenimi rezbarijami, a niso ničesar povedale.
Arsakidze pa je hotel ustvariti spomenik, ki naj bi ostal stoletja. Od strahu mu je jemalo sapo, kadar je pomišljal, kje je gradil cerkev — v nižini, ob sotočju Kure in Aragve.
Z vzhoda se dviga Križev samostan, z juga so se nakopičili vrhovi Sarkineti in Zadazeni, s severa pa vrh Kaz-t>eka, ki je bil kot zakovan v ledeni oklep večnosti.
Tu, sredi teh velikih grmad, se je Arsakidze bojeval s kaosom kamnitih grud kot Jakob, ki se je sam boje-vaF proti svojemu groznemu bogu. Še pred kratkim so se ti kamni, opeka in bruna v neredu kopičili na tleh. Toda na njih je pogledal mojster, njegova roka se je dotaknila kaosa in kamen je legel na kamen, opeka se je zlila z opeko, stene so se strnile v vrste, oboki so zadrgnili svod in kupola je ovenčala zgradbo.
Kmalu se bo mojster dotaknil svoje stvaritve s poslednjim dletcem, osvobodil jo bo iz kaosa in ves srečen bo dejal tvorbi:
«Naj bo luč!»
In dvignila se bo kvišku čudna harmonija kamnitih gmot in se za vedno zgostila na nebu. In to bo spomenik Arsakidzeju in očetu njegovemu in materi in vsemu narodu, ki je živel in se boril v tistih nemirnih časih katerim navkljub je samega sebe potrdil v kamnu.
Blagoslovljeno ravnanje, ko je izpolnil svoj dolg.
Delo je najveličastnejša dobrina na zemlji in nič tako ne krasi človeka kot drznost, izražena v njegovem delu.
Veličasten ponos prevzema njegove prsi, "kadar plod tvojega ustvarjanja postane okras življenja in zemlje.
Potopljen v te misili je Arsakidze odšel iz mesta in se znašel na pustem polju. Pomlad se je neodločno spu-sčala v doline Aragve. V daljavi je kukala kukavica kot bi jo klicala, ker se je zdrževala v nedrih gora.
9,^ močnega dihanja porajajočega življenja se je po-mladil trhb hrast, na njegovih vejicah so zazelenele mladike. Na jasah so vzcvetele vijolice in plaho pogledovale iz spodrasti grmovja, ščinkavec je ščebetal med suhim istjem, ki je ostalo na vejicah po minuli zimi. Rjave mravlje so se v karavani vzpenjale kvišku po hrapavem steblu hrasta.
Pod njim pa, med skrivenčenimi koreninami, so črne mra' 'je sedale v velikem številu na mrtvo gosenico in se marljivo po nepotrebnem gnale okrog nje.
Pastirček, ki je sedel na griču, je igral na svirel, koze so veselo skakale ob podnožju skal, kozlički so blejali in se podili med robidovim grmičevjem.
V cerkvi Samtavro so udarjali po kovinski palici.
Arsakidze je pohitel k večernicam in sklenil, da si bo Skrajšal pot čez pokopališče.
Ponižno se je zdelo staro pokopališče Na ploščah je bilo videti gruzinske, grške in arabske napise Zapuščeni grobovi so bli prekriti s ptičjimi iztrebki.
i Nadaljevanj e sledi )
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Partizan še vedno v vodstvu Dragocen remi L j ubij ancanov
Crvena zvezda in Hajduk zmagala s štirimi goli - Dinamo preseneča
Po krajšem odmoru se je nadaljevalo tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo 1. zvezne lige. V o-spredju zanimanja je bil v 15. kolu beograjski derbi med vodečim Partizanom in Veležem iz Mostarja. Po pričakovanjih so zmagali čmo-beli in to s klasičnim izidom 2:0. Po tem uspehu ima Partizan lepe možnosti za osvojitev jesenskega naslova.
Neposredna tekmeca za vrh lestvice, mestni tekmec Crvena zvezda in Hajduk iz Splita pa sta v tem kolu doma visoko premagala Buduč-nost in Slobodo.
k,.	..
Mladi nogometaš Uinania iz Zagreba Zajec se vedno bolj uveljavlja. O njem menijo jugoslovanski nogometni tehniki, da bo kmalu zasenčil celo Braneta Oblaka
Korak z najboljšimi še vedno drži tudi zagrebški Dinamo, ki je izbojeval dragoceno točko v Nišu. Poleg te tekme sta se končali še dve drugi brez zadetkov. Na Reki sta se razšli brez gola domača istoimenska enajsterica in letos slabi Vardar iz Skopja, v Sarajevu pa ljubljanska Olimpija in domači Že-Ijezničar. Po tem polovičnem uspehu je Olimpija na dokaj dobrem sedmem mestu lestvice. Povedati moramo še to, da so imeli Ljubljančani celo možnost zmagati.
Naj več je presenečenje so prav gotovo pripravili igralci Beograda, ki so z zadetkom Kusuroviča zmagali
kot edini v gosteh z Radničkim \ Kragujevcu.
Sobotna tekma med novincem prve lige Borcem iz Banjaluke in Vojvodino se je končala brez zrna govalca. Bili pa so doseženi kar štirje goli.
Za petnajsto kolo pa velja poudariti, da so bili stadioni razmočeni in večinoma tudi prekriti s snegom. Prav temu gre pripisati nekoliko manj zadetkov kot v preteklih kolih. Učinkovitost so izboljšale le enajsterice, ki so igrale v soboto: Borac -Vojvodina in Crvena zvezda - Bu-dučnost.
Do konca jesenskega dela prvenstva manjkata samo še dve koli. Prve štiri enajsterice pa ločijo samo dve točki, kar pomeni, da ni še nič odločeno.
* * »
Dimitrijevič
zapušča Ljubljano
NIŠ, 24. — Vitomir Dimitrijevič, član nogometnega kluba Olimpija
iz Ljubljane, je izrazil željo, da bi se vrnil k matičnemu klubu — Rad-mčkemu iz Niša.
Kaže, da bo ljubljansko društvo prošnji ugodilo.
V PRVENSTVU ZRN
Oblak navdušil
Brane Oblak, član jugoslovanske nogometne reprezentance in trenutno nogometaš nemške ekipe Schalke 04 je v nedeljskem derbiju med to enajsterico in Borussio navdušil 72.000 gledalcev.
Tekma se je končala pri neodločenem izidu (2:2), Oblak pa je bil gotovo najboljši na igrišču, saj je v največji meri pripomogel, da je njegovo moštvo zaustavilo državnega prvaka.
Naj omenimo, da pri Schalkeju 04 igra tudi bivši vratar Vardarja Mu-tibarič, ki pa je tudi tokrat sedel na rezervni klopi.
NOGOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Dragotin šurbek je tudi na zadnjem velikem turnirju v Ljubljani zaslužil pohvale zaradi svoje požrtvovalne in obenem kvalitetne igre
1. ITALIJANSKA LIGA
V nedeljo Napoli-Milan
Zaradi pokalne tekme med italijansko reprezentanco in Nizozemsko (1:0 za Italijo) so italijanski prvoligaši v nedeljo počivali.
V nedeljo pa bo na sporedu 7. kolo z nekaterimi zanimivimi srečanji. Derbi kola bo v Neaplju, kjer bodo varovanci trenerja Vinicia i-grali proti Milanu.
PARI 7. KOLA (30. 11.)
Ascoli - Lazio Bologna - Como Cagliari - Perugia Inter - Fiorentina Juventus - Cesena Napoli - Milan Roma - Torino Verona - Sampdoria * * *
Bjekovió in Marie k Bayernu?
BEOGRAD, 24. — Trener Bayer-na iz Miinchna Dietmar Kramesr si je v Beogradu ogledal tekmo med Partizanom in Veležem. Vse kaže, da nemško društvo, ki je obenem tudi evropski pokalni prvak, resno misli kupiti dva boljša jugoslovanska nogometaša, in sicer vratarja Mariča (Velež) in napadalca Bjeko-viča (Partizan).
Doslej pa ni znano, kaj o tem mislita zainteresirani društvi.
FORST IN MOBHCIRGÌ ZANFSUIVO NA VRHU
Poslednji visok poraz milanskega Cinzana
V 14. kolu prve italijanske košarkarske lige je bilo osrednje srečanje v Milanu, kjer sta se spoprijela domači Mobilquattro in državni prvak Forst. V izredno razburljivi in napadalni igri so zmagali varovanci trenerja Taurisana, med katerimi je bil reprezentant Marzorati sijajen.
Marzorati je namreč odlično vodil igro svojih, poleg tega je dosegel tudi 36 točk. V vrstah domačinov se je spet izkazal Američan Jura, ki je dosegel 30 točk in ostal na vrhu lestvice najboljših strelcev.
Dokaj pomembno srečanje je bilo tudi v Sieni, kjer je Sinudyne pokazal, da je trenutno v odlični formi in tako premagal domači Sapori. Bolonjčani so s tem ohranili tretje mesto na lestvici.
Videmski Snaidero je igral v Rimu. Videmčani so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik domačinom ,v drugem delu igre pa so dokaj popustili in tako so Rimljani zanesljivo zmagali.
iimimiiiiiuiiitiiiiiiituiiiiiimiitmiiiiiitiiiiimiiiiiiimuiiiimuiiiiiuiimimiiiiitimiiimiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiimmiimmiimiimmiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiim
VATERPOLO
EVROPSKA POKALNA PRVENSTVA
Slavje jugoslovanski h ekip Partizan in Mladost prvaka
V okli pokalnih tekmovanjih sta se italijanski ekipi uvrstili na 3. mesto
AMERSFOORT, 24. — Jugoslovan- terih starejših in seveda izkušenih ski vaterpolo je dosegel še en izje-1 igralcih ter reprezentanta, pa so men uspeh.
Beograjski Partizan in zagrebška Mladost sta osvojila obe letošnji e v’ ropski lovoriki. Prvi so kar šestkrat osvojili naslov evropskega prvaka.
Mladost pa je v Šibeniku zmagala v tekmovanju za pokal pokalnih prvakov. Ta povsem zasluženi uspeh pa je toliko bolj. pomemben, ker zadnje čase jugoslovanska reprezentanca ne žanje več kaj prida dobrih rezultatov.
To je morda najboljši dokaz, da se v klubih dela izredno dobro, da jugoslovanski vaterpolo tarejo problemi, ki so zgolj posledica nesporazumov, nesodelovanja in poskusov uveljavljanja želja in teženj posameznikov, ki seveda ne morejo dobro vplivati na uspeh izbrane vrste.
Oba jugoslovanska finalista nista v letošnjih finalih prepustila nasprotnikom niti točke. Vsak je dobil po tri tekme, zaradi česar je uspeh seveda še toliko popolnejši. Ob neka-
Antun Stipančič je bil na mini SPENT v Ljubljani v svetovni konkurenci eden boljših igralcev. Spet je navdušil zaradi svoje originalne in napadalne igre
se izkazali tudi mnogi mladi vaterpolisti, tako da se ob normalnem delu ni bati za bodočnost te vodne igre. Seveda pa bo potrebno rešiti drugo plat vaterpola in to zgoraj o-menjene probleme, da se bo tudi reprezentanca spet povzpela na mesto v mednarodni konkurenci, ki ji pripada.
Pokal prvakov
AMERSFOORT
IZIDI
Partizan - Vasas 6:5; Canottieri -De Robben 4:3, Partizan - Canottieri 4:3; Vasas - De Robben 10:6; Partizan - De Robben 6:5; Vasas -Canottieri 12:11.
LESTVICA
Partizan	3	3	0	0	16	13	6
Vasas	'3-	2	0	1	27	23	4
Canottieri	3	1	0	2	18	19	2
De Robben	3	0	0	3	14	20	0
Pokal pokalnih prvakov
ŠIBENIK
IZIDI
Mladost - Civitavecchia 4:3; Orvi-si - Neptunus 6:2; Mladost - Orvi-si 6:3; Civitavecchia - Neptunus 5:4; Mladost - Neptunus 8:3; Orvisi - Civitavecchia 6:2.
LESTVICA
Mladost	3	3	0	0	18	9	6
Orvisi	3	2	0	1	15	10	4
Civitavecchia	3	1	0	2	10	14	2
Neptunus	3	0	0	3	9	19	0
Na koncu naj povemo še to zanimivost, da so se obakrat za Jugoslovani zvrstili Madžari, potem I-talijani, ki niso mogli više od tretjega mesta, in kot zadnji Nizozemci.
V LONDONU ŽE NA DELU
Brazilija prvi favorit na svdovnem prvenstvu
LONDON, 24. — Britanski organizatorji se zelo zanimajo za žreb kvalifikacijskih skupin svetovnega nogometnega prvenstva leta 1978 v Argentini.
Stavnice so takoj dale svoje napovedi, katera enajsterica bo osvojila naslov svetovnega prvaka čez tri leta. Na teh stavah najbolje kotira ekipa večkratnega svetovnega prvaka Brazilije s 6:1.
Na drugem mestu sta finalista zadnjega svetovnega prvenstva v Zahodni Nemčiji — domači nogometaši in Nizozemci s 7:1.
Šele na četrtem mestu je Argentina z 10:1. Kot je znano, domačini prihodnjega svetovnega prvenstva se lani niso najbolje odrezali in prav

B LIGA
IZIDI 9. KOLA
Atalanta - Novara	1:1
Avellino - Brescia	3:0
Catania - Sambenedettese 2:0 Catanzaro - Ternana	1:0
Foggia - Brindisi	1:0
L.R. Vicenza - Genoa	3:2
Piacenza - Palermo	3:0
Reggiana - Taranto	1:1
Spai - Modena	1:1
Varese - Pescara	0:1
LESTVICA
Catanzaro 13, Genoa 12, Modena n Foggia 11, Reggiana, Varese in 'lovara 10, Avellino, Catania, Vicen-sa, Brescia, Taranto in Pescara 9, spai, Atalanta in Sambenedettese J, Piacenza 7, Palermo, Brindisi in Ternana 6.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.) Brescia - Piacenza, Brindisi - L. Et. Vicenza, Genoa - Sambenedettese, Modena - Avellino, Novara - Ca-;anzaro, Palermo - Reggiana, Pescara - Atalanta, Spai - Varese, Taranto - Catania, Ternana - Foggia.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 11. KOLA
Albese - Juniorcasale	0:0
Alessandria - Vigevano	3:1
Bolzano - Udinese	1:1
elodiasottomarina - Seregno 0:1 Lecco - Venezia	5:0
Mantova - Trento	3:1
Monza - Belluno	1:0
Pro Vercelli - Padova	0:1
Pro Patria - S. Angelo Lod. 2:2 Treviso - Cremonese	1:0
LESTVICA
Monza 18, Padova 15, Udinese 14,
Lecco, Seregno, Juniorcasale in Bolzano 13, Alessandria in Treviso 12,
Cremonese, Mantova, Pro Patria in S. Angelo Lodigiano 11, Venezia in Lignano 9, Portogruaro in Coneglia-
no 8, Bassano in Legnago 6, Pro Gorizia 5, Ponziana 4.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 10. KOLA
Audace - Lignano	0:1
Chievo - Adriese	0:1
Dolo - Sampietrese	2:0
Legnago - Bassano	0:2
Mestrina - Ponziana	3:0
Monfalcone - Conegliano	0:0
Pordenone - Portogruaro	3:2
San Donà - Pro Gorizia	0:0
Triestina - Montebelluna	2:1
LESTVICA
Triestina 18, Adriese 14, Dolo 13, Mestrina, Audace in San Donà 12, Montebelluna, Monfalcone in Sampietrese 11, Pordenone in Chievo 10,
temu gre pripisati četrto mesto. Angleški izvedenci nogometne igre ne pripisujejo večjih možnosti niti Jugoslaviji, saj je skupno s Čilom, Poljsko in Urugvajem s 33:1 šele na desetem mestu.
To so seveda samo napovedi in v treh letih se še marsikaj lahko spremeni.
GAND, 24. — Eddy Merckx in Pa-taric Sercu sta zmagala na šestdnevni dirki v Gandu. Belgijska a-sa sta zbrala 322 točk. Z zaostankom enega kroga sta se na drugo mesto uvrstila Gilmore in Stevens.
RUGBY
Rekordna zmaga Italijanov
Italijanska reprezentanca je v A-peldoornu rekordno premagala Nizozemsko s 24:0. Tekma je veljala za evropski pokal.
LESTVICA ZA EP: Italija 4, Francija in Romunija 2, Nizozemska in Poljska 0.
HOKEJ NA LEDU
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Visoka zmaga Jesenic
JESENICE, 24. — V 10. kolu 1. jugoslovanske zvezne lige v hokeju na ledu so Jesenice doma visoko premagale Kranjsko goro in so tako obdržale vodstvo na vrhu lestvice.
Izid: Jesenice - Kranjska g. 16:5 (7:1, 6:4, 3:0).
Lestvica: Jesenice 16, Olimpija 15, Medveščak 6, Kranjska gora 5, Slavija 4.
N À Ml ZN I TENIS	J
PO USPEHU V LJUBLJANI
Šurbek in Stipančič tokrat na Švedsko
Po uspešnem igranju na mini SPENT bosta jugoslovanska reprezentanta Šurbek in Stipančič odpotovala na mednarodno prvenstvo Skandinavije, ki bo od 27. do 30. t.m. v Klamarju na Švedskem.
Po mednarodnem prvenstvu Skandinavije bo jugoslovanska reprezentanca igrala še v Angliji
mmm
mmm-
1. ITAEIJANSKA EIGA
V uvodnem kolu brez presenečenj
Tudi v 1. jugoslovanski ligi zmagali favoriti
m
TURIN, 24. — Atletsko društvo | iz Turina CUS je demantiralo vest ' glede nakupa slavne italijanske ska- j Bogoevski, odbojkar Vardarja in ju-kalke v višino Sare Simeoni. I goslovanske državne reprezentance
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiniiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiu
V EVROPSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU DELMO PRESENEČENJE
«Učitelji nogometa» izločeni
V skupini / se /e namreč v četrtfinale uvrstila Češkoslovaška
V okviru 3. nogometnega evropskega prvenstva je v nedeljo ČSSR v gosteh premagala Ciper s 3:0 (3:0) in se je tako uvrstila na prvo mesto v svoji skupini.
«Učitelji nogometa» — Angleži — so torej spet ostali praznih rok. Nekdaj najmočnejša nogometna reprezentanca je trenutno v hudi krizi. Tudi v klubskih pokalnih tekmah so angleške enajsterice delno razočarale. V evropskem državnem prvenstvu pa spet hladna prha. Angleži so namreč le remizirali s Portugalsko in so tako odprli pot češkoslovaški reprezentanci, ki ni zamudila priložnosti ter je že v prvem polčasu zapečatila usodo Cipra in se tako kvalificirala v četrtfinale EP.
LESTVICA SKUPINE 1 ČSSR	6	4	11	15:5	9
Anglija	6	3	2	1	11:3	8
Portugalska 5	13	1	4:7	5
Ciper	5	0	0	5	0:15	0
PRIHODNJE KOLO Portugalska - Ciper (3. 12.). Kvalificirana: ČSSR.
SZ kot Nizozemska
Tudi v skupini 6 evropskega nogometnega prvenstva je vse znano. SZ je četrtfinalist, pa čeprav je v nedeljo izgubila zadnje srečanje v tej skupini s Turčijo. Končni izid je bil 1:0 za Turčijo.
Sovjeti so igrali kot Nizozemska proti Italiji, to se pravi brez vsake motivacije. Turki so tako zasluženo zmagali.
KONČNA LESTVICA SKUPINE 6 SZ	6	4 0 2	10:6	8
Irska	6312	11:5	7
Turčija	6	2 2 2	5:10	6
Švica	6	114	5:10	3
Kvalificirana : Sovjetska zveza.
* * *
Znani so torej skoraj vsi četrtfinalisti. Ti pa so: Jugoslavija, Nizo-
IClJmillr"
= =J


elodiasottomarina 10, Vigevano 9,
Trento 8, Pro Vercelli 7, Albese 6,
Belluno 3.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.)
Cremonese - Lecco, Juniorcasale - Belluno, Monza - Treviso, Padova - Pro Patria, Pro Vercelli -Alessandria, S. Angelo Lod. - Bolzano, Trento - elodiasottomarina,
Udinese - Seregno, Venezia - Albe-1 togruaro - Triestina, Pro Gorizia se. Vigevano - Mantova.	| Chievo, Sampietrese - Mestrina.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.) Adriese - Pordenone, Bassano -San Donà, Conegliano - Audace, Lignano - Dolo, Montebelluna - Monfalcone, Ponziana - Legnago, Por-
liaiijakjki phot Agostini je ostal na cedilu: Yamaha je namreč sklenila odpovedati se motociklističnim tekmovanjem. Kaže pa, da bo Agostini sam sesiavil ekipo, ki se bo udeležila raznih dirk. Agostini, torej tehnični direktor?
zemska, ČSSR, SZ, Belgija, Španija in Wales. V osmi skupini pa bo zanesljivo prva Zahodna Nemčija, kajti ni predvidevati, da bi Malta kar sredi ZRN premagala svetovne prvake.
Prvo kolo italijanske moške in ženske prve lige ter prve jugoslovanske moške zvezne lige se je končalo brez večjih presenečenj. Favoriti so pospravili prvi par točk, razen z redkimi izjemami.
1. LIGA — MOŠKI
A SKUPINA
Ariccia - IPE Parma	3:0
Denicotin - CUS Siena	3:0
B SKUPINA
Novolinea Trst - Greslux	2:3
Klippan - Lubiam	3:0
C SKUPINA
Panini - Virtus	3:0
Paoletti - Spera Faenza	3:1
D SKUPINA
CUS Piza - Gargano	3:1
Giaiotti - Gorena	3:0
1. LIGA — ŽENSKE
Metauro - Alzano	2:3
Presolana - Valdagna	0:3
Zagarelli - La Secura	3:0
Como - Burrogiglio	3:0
Nelsen - CUS Padova preložena Glede na to, da je bila šesterka Casagrandeja razpuščena, bo v vsakem kolu ena ekipa počivala. V 1. kolu je bila na vrsti Torre Tabita iz Catanie.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ribnica - Crvena zvezda	0:3
GIK Banat - Mladost	0:3
Karlovac - Jedinstvo (SP)	0:3
VGSK - Ri jeka	1:3
Bosna - Jedinstvo (B)	3:1
Vardar - Vojvodina	3:1
Partizan - Spartak preložena * * *
Jugoslovanski odbojkarski prvak Spartak iz Subotice se je s povratno zmago nad prvakom Izraela Ha-poelom uvrstil v četrtfinale evropskega pokala prvakov.
Tekma v Subotici Se je končala s 3:0.
Atalanta - Novara Avellino - Brescia Catania - Sambenedettese Catanzaro - Ternana Foggia - Brindisi L.R. Vicenza - Genoa Piacenza - Palermo Reggmua - Taranto Spai - Modena Varese - Pescara Livorno - Parma Benevento - Siracusa Salernitana - Trapani KVOTE
13 — 18.563.400 Ur 12 —	540.500 lir
X
1
1
1
1
1
1
X
X
2
X
1
X
1. -
2. -
3.	-
4.	-
5.	-
Timothy TI Wayne Eden Cingar Ghigone Kampur Bormio Montenanos Fortino
1.	Seneca
2.	Tassello
1.	Kolin
2.	Giussago KVOTE
12 — 2.168.771 lir 11 —	144.500 lir
10 —	16.100 Ur
6. -
2
1
1
X
X
X
X
X
X
X
X
2
ABETONE, 24. — Mednarodnega ženskega smučarskega tekmovanja za pokal «Foemina» niti letos ne bodo priredili (zaradi pomanjkanja denarja).
* * *
BRIANCON, 24. — Mednarodno smučarsko tekmovanje, ki bi moralo biti na Monginevru, 29. in 30.	t.m., so zaradi pomanjkanja
snega odpovedali.
iniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii miiii m illuni m |||||||||||IU| n iiiiiiiiiiiiiii
...........
Milanski Cinzano je doživel poslednji visok poraz. Milančani so igrali brez Brumattija, tako da je Brili brez težav pospravil dragoceni par točk in s tem tudi povečal možnosti za vstop v skupino najboljših šestih italijanskih ekip.
IZIDI 14. KOLA Mobilquattro - Forst	99:106
Brili - Cinzano	97:76
Chinamartini - Jolly	81:74
Mobilgirgi - Brina	105:70
Sapori - Sinudyne	60:69
IBP Rim - Snaidero	88:76
Dalipaglč, eden boljših jugoslovanskih košarkarjev, ki se te dni mudijo na turneji po ZDA
LESTVICA
Mobilgirgi Varese in Forst Cantù 24; Sinudyne Bologna 18; IBP Rim 16; Mobilquattro Milan 14; Brili Cagliari, Jolly Forlì in Sapori Siena 12; Snaidero Videm in Chinamartini Turin 10; Cinzano Milan in Brina Rieti 8.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.)
Forst - Brili; Snaidero - Mobilgirgi; Sinudyne - Mobilquattro; Jolly -Brina; Cinzano - Chinamartini; IBP Rim - Sapori.
NAJBOLJŠI STRELCI
Jura (Mobilquattro) 526, poprečno na tekmo 37,57; Sutter (Brili) 447; Sorenson (IBP Rim) 389; Lauriski (Brina) 389; Bertolotti (Sinudyne) 343; Marzorati (Forst) 337; Laing (Chinamartini) 322; Bariviera (Jolly) 319; Fleischer (Snaidero) 285; Morse (Mobilgirgi) 283; itd.
1. ženska liga
Tudi v 1. ženski italijanski ligi se nadaljuje mrtvi tek Geasa in Stantìe iz Milana.
IZIDI 4. KOLA
Forlivesi - Tazza d’Oro 67:44, Fiat - Cerdomus 65:62; GBC Sesto - Cus Cagliari 49:51; Plia Castelli - Geas 31:56; Pagnossin - Pejo 83:47; Ca-dermatori - Stantìa 49:69.
LESTVICA
Geas Sesto S. Giovanni in Stantìa Milan 8; Pagnossin Treviso, Cerdomus Busto Arsizio in Fiat Turin 6; Tazza d’Oro Rim 4; itd.
SMUČANJE
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 15. KOLA
Rijeka - Vardar	0:0
Radnički (N) - Dinamo	0:0
Željezničar - Olimpija	0:0
Crvena zv. - Budučnost	4:0
Partizan - Velež	2:0
Borac - Vojvodina	2:2
Radnički (K) - Beograd	0:1
Čelik - Sarajevo	1:0
Hajduk - Sloboda	4:0
LESTVICA
Partizan 22, Crvena zv. 21, Hajduk in Dinamo 20, Velež in Borac 17, Olimpija, Čelik in Vojvodina 16, Beograd 15, Rijeka in Budučnost 13, Sarajevo, Radnički (N) in Željezničar 12, Radnički (K) 11, Sloboda 9, Vardar 8.
PRIHODNJE KOLO (3. 12.) Vardar - Sloboda, Sarajevo - Hajduk, Beograd - Čelik, Vojvodina -Radnički (K), Velež - Borac, Budučnost - Partizan, Olimpija - Cr
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 15. KOLA
Igman - Iskra	0:1
Spartak - Jedinstvo (Bih)	2:3
Osijek - Famos	2:0
Bačka - Jedinstvo (Br)	2:2
Novi Sad - Crvenka	3:0
Vrbas - Proleter	1:1
Varteks - Leotar	3:0
Mercator - Dinamo	0:0
Zagorje - Karlovac	2:0
LESTVICA
Zagreb 21, Varteks 20, Osijek 19, Jedinstvo (Bih) in Dinamo 18, Jedinstvo (Br) 17, Famos	16, Novi
Sad, Proleter in Leotar 15, Mercator in Crvenka 14, Spartak 13, Karlovac in Iskra 12, Igman 11, Bačka in Vrbas 10.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.) Iskra - Karlovac, Dinamo - Zagreb, Leotar - Mercator, Proleter -Varteks, Crvenka - Vrbas, Jedinstvo (Br) - Novi Sad, Famos - Bač
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 13. KOLA
Rudar - Pohorje	2:1
Drava - Železničar	1:1
Mura - Vozila	2:0
Kladivar - Slovan	1:4
Primorje - Izola	3:0
Maribor - Ilirija	6:0
Slavija - Šmartno	2:2
vena zvezda, Dinamo - Željezničar, j ka, Jedinstvo (Bih) - Osijek, Ig-Rijeka - Radnički (N).	j man - Spartak.
LESTVICA
Maribor 24, Šmartno in Slavija 16, Izola 15, Pohorje in Železničar 13, Primorje in Mura 12, Kladivar, Hi' rija in Drava 11, Vozila 10, Rudar in Slovan 9.
PRIHODNJE KOLO (1. sporni.)
Pohorje - Ilirija, Maribor - Izola, Primorje - Šmartno, Slavija - SjO' van, Kladivar - Vozila, Mura - 26" lezničar, Drava - Rudar.
NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZV. LIGE
8 zadetkov: Filipovič (Crvena zv.) in Ibrahimbegovič (Borac); 7. *a' detkov; Geča (Sloboda) in Šljiv° (Sarajevo); 6 zadetkov: Vabeč (V1' , namo), Jurišič (Olimpija), HalilhO' ! džič (Velež), A, Kovačevič (Borac), Savič (Crvena zv.) in Bjekovic (P31 itizan).
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE USE
Prepričljiva zmaga kriške Vesne čeprav je prva prejela zadetek
Prosečani in Bazovci osvojili le točko ■ Tudi v 8. kolu je prišla do izraza izenačenost ekip
Vesna — Fogliano 3:1 (0:1)
VESNA: Bogateč, Visintin, Peri-sutti, S. Tence, Skrem, Pribac, Botti, Carmeli, Kelemenič, Bortolotti, Biagi, 12 Carmeli, 13 B. Tence, 14 Sulčič.
FOGLIANO: Spessot, Cozzi, Cav-zer, Santamaria, Visintin, Čebula, Krpan, Macor, Furlan, Boscarol, Visintin, Miniussi.
STRELI: v 6. min. p.p. Krpan, v 10. min. d.p. Botti, v 43. min. Biagi in v 45. min. Botti.
KOTI: 10:6 za Vesno.
GLEDALCEV: 200.
Vesna je v popolni postavi (manjkal je samo poškodovani Germani)
Izidi osmega kola so jasno potrdili, da je prvenstvo 2. AL dokaj izenačeno. Na pičli razdalji petih točk imamo zvrščene vse ekipe, razen Campanell, ki so osamljene na repu lestvice.
Predstavniki Campanell so namreč tudi v nedeljo klonili (peti poraz) tokrat razigranemu Isonzu, ki si je s tretjo zaporedno zmago priboril prvo mesto na lestvici. S točko zaostanka sledi dvojica Libertas-Zarja. Tržačani so gladko odpravili e-' kipo Edile Adriatica, v katere vrstah je bila usodna odsotnost diskvalificiranega vratarja Top-pana. Bazovci pa so zaključili dvoboj z Rosandro brez gola in s tem ohranili nepremagljivost. To je ohranila tudi enajsterica Sagrada, ki je z neodločenim izidom proti Flami-niu (sedmi v tem prvenstvu) postala prava «kraljica» remijev in je s tem obdržala tretje mesto na lestvici, katerega deli s Costalungo in Primorjem, ki sta se v direktnem dvobo-j'. razšla pri delitvi točk, in Vesno, ki je doma s prepričljivo zmago odpravila Fogliano (tretji zaporedni poraz).
Omenimo naj še gladko zmago Villesseja v gosteh pri pomanjkljivi S. Anni in remi. med novinci lige Aurisino in De Ma-corijem.
IZIDI 8. KOLA
Edile Adriatica - Libertas 0:3 Aurisina - De Macori 1:1 Sagrado - Flaminio	1:1
Costalunga - Primorje 1:1 Vesna - Fogliano	3:1
Rosandra - Zarja	0:0
Isonzo - Campanelle 2:0 LESTVICA
Isonzo 11, Libertas in Zarja 10, Costalunga, Primorje, Sagrado in Vesna 9, Viilesse, Rosandra in Edile Adriatica 8, Flaminio, Fogliano in S. Anna 7, De Macori in Aurisina 6, Campanelle 4.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.) Edile Adriatica - Sagrado De Macori - Flaminio Costalunga - Aurisina Vesna - Rosandra Libertas - Primorje Viilesse - Fogliano Zarja - Campanelle Isonzo - S. Anna
B. R.
vendarle prikazala dobro igro in zasluženo premagala goste iz Foglia-tla- Tekma je bila na zadavoljivi tehnični ravni in to predvsem po zaslugi domačinov, ki so predvsem v drugem delu predvajali hitro in u-cinkovito igro, ki je povsem zmedla (sicer požrtvovalno) ekipo gostov.
Tekma se je začela katastrofalno ^a Križane. Ti so že v prvih minu-tah p.p. prejeli nepotreben gol, po nesporazumu med Skremom in vra-
dalci prisebnejši in so po nekaj minutah zasluženo remizirali z Botti-jem. Po prejetem golu se niso gostje odprli in so tako dali možnost Vesni, da je stalno napadala ter povedla z mladim Biagijem. Po danem golu so se «plavi» nekoliko zaprli v obrambo in to so izkoristili gostje, ki so tri minute pred koncem imeli na razpolago pravično 11-metrovko, ki pa jo je požrtvovalni Bogateč z odličnim posegom ubranil. Toda tekme ni bilo še konec. V zadnji minuti srečanja je po napaki nasprotne obrambe prisebni Botti zapečatil izid v veliko veselje številnih kriških navijačev.
Costalunga — Primorje 1:1
(1:0)
COSTALUNGA: Seppini, Visintin, Meiacco, Righer, Tulliani, Plet, Bussi, Furlani, Raseni, Giraldi, Petra-nich.
PRIMORJE: Štoka, G. Husu, Ci-molino, Trampuš, Race, Tomizza, Barnaba, Guštin (v 65. min. Blaži-na), Rustja, Vascotto, Marassi.
STRELCI: v 23. min. Raseni, v 70. min. Righer (avtogol).
SODNIK: Marcòlin iz Trsta.
V nezanimivem in poprečnem dvoboju sta se Costalunga in Primorje razšla pri neodločenem izidu. Rezultat je gotovo pravilen, vendar je z njim bolj zadovoljno Primorje, saj točka v gosteh vedno prav pri-
de. Če podrobno analiziramo potek srečanja ugotovimo, da je bila igra slaba. Domačini (čeprav niso pokazali nič posebnega) so vsaj s taktičnega vidika bili boljši od Primorja, ki je popolnoma zgrešilo razporeditev vlog. Nismo namreč razumeli zakaj je trener Verginella poveril nadzorstvo Furlanija (ki igra pretežno bolj v napadu) Tomizzi, ki je krilec. S tem je namreč Verginella ošibel sredino igrišča, ki je že itak šepala, ker je Guštin bolj sodeloval z napadalno dvojico Rustja-Marassi, kot pa z Barnabo in Va-scottom, ki sta skušala organizirati igro na sredini polja. Vzrok, da so gostje prišli v vodstvo že v prvem delu igre, sicer ni le taktična napaka, temveč je kriv tudi vratar Štoka, ki se je preveč z lahkoto pustil presenetiti. Ta gol je vseeno nekoliko razživel primerjane, ki so skušali reagirati, vendar so domačini vsak poskus takoj zatrli. .
V nadaljevanju še igra ni preveč izboljšala. Rahlo terensko premoč je v začetku imela Costaluga, nato pa Primorje, ki je v 25. minuti remiziralo šele po zaslugi avtogola. To jasno dokazuje, da v proseških vrstah v nedeljo ni šlo vse v najboljšem redu, saj je Primorje proti Costalungi odigralo svojo letos najslabšo tekmo.
B. R.
Rosandra — Zarja
0:0
V NEDELJSKI PRVENSTVENI TEKMI3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Nezaslišan ukrep sodnika De Vite ker so igralci govorili slovensko
Izključil je branilca Kovica in člana tehničnega vodstva Sovodenj - Odločen protest sovodenjskih športnikov
ROSANDRA: Rossetti, Hlača, Gulič, Marzari, Legovich, Taddeo, Kirk-wyer, Zanccpe, Purinani, Sodoma-co, Motton.
ZARJA: Puzzer, Gotti, Marc, Sa-mese, S. Križmančič, V. Križman-čič, Grgič, Bon, Žagar, Ridussi, Grahonja (Babudsr, Metlika, Colja).
SODNIK: Deros iz Trsta.
GLEDALCEV: 150.
V dokaj nezanimivi in raztrgani tekmi sta se enajsterici Rosandre in Zarje razšli pri belem izidu. Remi je vsekakor pravično plačilo za eno in drugo moštvo, saj nista, pokazali nikakršne volje do zmage. Zarja je odigrala svojo letošnjo najslabšo tekmo in bi lahko trdili, da se ni nihče od zarjanov izkazal. Igra je bila celih 90 min. raztrgana, da sploh ne govorimo o kakšni nevarnosti za ena ali druga vrata. Zar-jani so praktično odpovedali na vsej črti, vendar je bila najslabša točka sredina igrišča, kateri ni uspelo graditi uspešnih akcij za napadalce. Napad je bil torej osamljen in zato tudi pasiven. Moštvo Zarje je zaigralo le prvih 20 min. zadovoljivo in je ustvarilo dve zreli priložnosti, ki pa ju je Darko Grgič zapravil. Tudi Rosandra ni blestela, predvajala je enako igro kot Zarja, čeprav je bilo opaziti pri njenih i-gralcih večjo borbenost.
Staranzano — Sovodnje 1:0
(0:0)
STARANZANO: Facchini, Faccio, Broggian, Boggian, Longo, Ross’. Doria, Gergolet, Bedin, Sain, Ger-golet.
SOVODNJE: G. Marson, Batistič, Kovic, Gruden, Ferfolja, S. Flore-nin, Petejan, Biasol, B. Marson, C. Marson, P. Florenin.
SODNIK: De Vita iz Krmina.
OPOMBE: v drugem polčasu je bil izključen Kovic, ker le govoril v slovenščini.
V	Štarancanu so Sovodenjci zgu bili s tesnim izidom srečanje, ki bi se moralo zaključiti z neodločenim rezultatom. Tekma je bila že od vsega začetka zanimiva in ekipi sta sl bili enakovredni, priložnosti za gol pa ni bilo ne na eni ne na drugi strani.
V	drugem polčasu so domačini v začetku ostreje pritisnili in v 13. minuti prešli v vodstvo. Gostje so po zadetku začeli oblegati vrata domačinov ter izvedli nekaj nevarnih akcij. Kljub vsem prizadevanjem pa slovenski predstavniki niso prišli do gola.
Ob tem srečanju moramo zabeležiti neljub dogodek, ki se je pripetil med prvim in drugim polčasom. Sodnik De Vita je namreč poklical sovodenjskega kapetana in mu re-
kel, da noče slišati, da se sovodenj-, OPOMBE: v 33. min. p.p. je bil ski igralci med tekmo pogovarjajo ! izključen Gellini.
v slovenščini. Jasno, da take oo-vsem neutemeljene zahteve sovo-denjski igralci niso mogli upoštevati in so tudi v drugem polčasu govorili med seboj v svojem materinem jeziku. Sodnik De Vita je za to izključil branilca Kovica ter čla na tehničnega vodstva ekipe.
Po tem dogodku je ekipa iz Sovodenj poslala protestni pismi go-riški in tržaški nogometni federaciji, v katerih odločno nasprotuje takim odločitvam do Slovencev sovražno razpoloženih sodnikov.
D.
Poggio — Mladost 4:3 (3:3)
POGGIO: Valentinuzzi, Trini, Visintin, Tel, Failutti, Simonit, Marega, Michelin, Raimondi, Castellani, Blasig.
MLADOST: M. Ferletič, Gellini, Visintin, Dužman, Gergolet, T. Ma-rizza, K. Ferfolja, Devetak, E. Ferfolja, A. Ferletič, Pahor.
SODNIK: Mian iz Tržiča.
STRELCI: v ž.’min. p.p. K. Ferfolja, v 7. min. Castellani, v 8. min. Marizza (11-metrovka), v 15. min. Simonit (11-metrovka), v 24. min. Michelin, v 40. min. Trini (avtogol), v 37. min. d.p. Michelin.
GLEDALCEV: 150.
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V 1. POVRATNEM KOLU PRVENSTVA «POMLAD»
Bor premagal nevarno peterko Flaminia Tretja letošnja zmaga gor iškega Doma
Kontovel preslaboten za PT - Komu služi neljubi dogodek med mladinsko tekmo Bor-Inter 1904?
V osmem kolu prvenstva 2. amaterske lige je padlo 18 golov od katerih dva iz 11 - me-trovke in dva avtogola, trije nogometaši Budai (Villesse), Botti (Vesna) i:; De Bernardi (Libertas) so dosegli po dva gola. Na začasni lestvici strelcev je prišlo le do vzpona Budaia na prvo mesto, medtem ko sta Bacilieri in Guštin ohranila svoj položaj.
LESTVICA STRELCEV 7 golov: Budai (Villesse)
5 golov: Bacilieri (Isonzo) in Guštin (Primorje)
1	gole: Boscarol (Isonzo)
J gole: Russo in De Bernardi (Libertas), Krpan (Fogliano), Kirkmayer (Rosandra), Carmeli in Botti (Vesna), Grahonja (Zarja), Raseni in Furlani (Costalunga)
2	gola: Doglia (Aurisina), Po-cecco in Venturini (Campanelle), Busi (Costalunga), Verbacci (Edile Adriatica), Di Stasio (De Macori), Gal-lon (Fogliano), Russo (Isonzo), Rustja in Marassi (Primorje), Ceglia, Buttignon in Furlan (Sagrado).
B. R.
larjem Bogatcem. Po prejetem goju pa so igralci Vesne povsem nadigrali Fogliano in ga potisnili v ujegov kazenski prostor, od koder s° do konca tekme njegovi igralci Redkokdaj ogrožali domačo obrambo. Vse je kazalo, da bo Vesni u-spelo kmalu remizirati, a kljub do-°ri volji (in malo smole) se je pol-cas zaključil pri vodstvu gostov.
. V drugem delu tekme se je doga-, -Jalo isto kot v prvem polčasu, sa-1 Fajt, Maligoj. 010 da so bili tokrat kriški napa-
POMLAD
Bor — Flaminio 82:70 (33:27)
BOR: Furlan (k) 36, Udovič 15, Race 13, Dovgan 8, Trevisan 4, Pegan 2, Slobec 2, Mesesnel .2, Maz-■zucca, Farnetti. .	• i- - it
FLAMINIO: Pàhèhazi. 'Lyuba, Giberna, Flaminio (k) 8, Fanelli, Tof-ful, Dudine 36, Stebel 4, Tamai 13, Giraldi 9.
SODNIKA: Policastro in Covi. PON: Fanelli, Tamai, Giberna, Stebel (Flaminio), Trevisan in Race (Bor).
PROSTI METI: Bor 14:24, Flaminio 8:22.
V	prvem kolu povratnega dela prvenstva «Pomlad» je Bor ponovno zmagal. To pot je premagal nevarno ekipo Flaminia. V tej tekmi so se borovci potrudili in jih je treba pohvaliti, čeprav so zgubili preveč žog. Ustvarili so nekaj uspešnih protinapadov, borili so se pod koši in v obrambi ter zadevali tudi od daleč.
V	začetnih minutah prvega polčasa je bil boj enakovreden, nato pa so se borovci potrudili ter povedli. To vodstvo so obdržali ves prvi polčas in šele v začetku drugega je Flaminio remiziral. Toda zaradi petih osebnih napak so se vrste nasprotnikov zredčile in takrat so «plavi» še pospešili ritem ter dosegli celo 20 točk prednosti. Nato pa so popustili in zmagali le z 12 točkami v svojo korist.
Med borovci se je najbolj izka-zdl kapetan Bruno Furlan, ki se je boril pod koši ter zadeval z vseh strani.
Meko
Dom — AGLI Ronkc 51:47
(23:15)
Prva tekma povratnega kola je go-riškemu Domu prinesla tretjo zmago v tem prvenstvu.
Zaradi nujnih popravil na lastnem igrišču v slovenskem Dijaškem domu, je morala slovenska ekipa to tekmo odigrati v neki mestni telovadnici, kar je nedvomno vplivalo na pofek igre. Prikazana igra obeh moštev je bila namreč zelo poprečna, kar jasno kaže zelo nizko število doseženih košev.
Slovenski fantje so pred začetkom tekme računali na lahko zmago, saj gostje z Laškega sodijo med slabše peterke prvenstva. Isto ekipo so v prvem delu v Ronkah z lahkoto premagali. V soboto pa so se morali pošteno potruditi, da točki nista romali v Ronke. Domovci namreč predvajajo dokaj hitro igro, ki temelji predvsem na protinapadih. Zato se proti ekipam, ki branijo s cono. ne znajdejo preveč. No, in prav za ta način obrambe so se Rončani odločili, kar bi domovce (ob pomanjkanju pravih strelcev od daleč) skoraj drago stalo.
Da je raztrgana igra dosegla svoj višek, sta nedvomno pripomogla oba sodnika, ki sta s svojimi posegi spravljala ob živce igralce in oba trenerja.
Prihodnjo tekmo igrajo domovci proti ekipi Patriarce in sicer v soboto, 29. novembra, ob 15. uri v telovadnici UGG.
Postava Doma: Dornik U. 8, Tomažič, Devetak, Brešan 3, Figelj, Semolič 24, Dornik M. 14, Prinčič 2,
Mladinska košarkarska tekma Bor — Inter 1901 povsem nešportnem vzdušju.
zaključila
WILLY PRINČIČ
Fall. TS - Kontovel 87:49 (44:31)
KONTOVEL: Ban 5, Čuk 18, Kosovel 1, Nabergoj, Perini 5, Ivo Starc dvajset.
SODNIKA: Modolo in Gilleri.
PROSTI METI: Kontovel 13:22.
PET OSEBNIH NAPAK: Nabergoj (3-74)
Kontovelci proti nedvomno moč nejši ekipi v Trstu niso uspeli, napraviti nič. Dobrega vtisa pri gledalcih gotovo niso zapustili, še manj pa so dobro igrali, če izvzamemo drugo polovico drugega polčasa. Kontovelska ekipa je stopila na i-grišče brez režiserja Klavdija Starca, vendar tudi njegova prisotnost ne bi spremenila stanja. Tržačani so. kot vedno, začeli s presigom, ki pa sicer ni obrodil zaželenih sadov; slovenska peterka je brani la v coni, kmalu pa je obrambo spremenila in prešla v individualno o-brambo. Ni minilo dosti časa, ko so Kontovelci začeli podajati žogo v nasprotnikove' roke. Tédaj so Tržačani začeli polagoma večati svojo prednost do petnajstih točk. Tu pa so se slovenski fantje le prebudili in so zadnje minute polčasa zaigrali bolje.
Drugi polčas ni obetal dosti boljšega, čeprav nihče ni pričakoval tako nenadnega razdora. Nasprotniki so se razigrali in so začeli uha jati v hitrih protinapadih, kot tudi v rezultatih. Katastrofa se je začela. Od tedaj je postala tekma le samogovor Tržačanov, ki so z lah-
Na to tekmo morajo kontovelski fantje pozabiti. Sedaj jih čaka vrsta pomembnih srečanj, ki bodo o-dločila, katera ekipa bo napredovala skupaj s Pallacanestrom iz Trsta. Na te kvalifikacije polagajo Kontovelci dosti upov in so tudi favorit za osvojitev končnega drugega mesta. Upati pa je, da ne bodo več predvajali takšne igre, s katero so v nedeljo povsem razočarali.
I. S.
MLADINCI
Bor — Inter 1904	61:77
(34:33) prekinjena v 18. minuti d.p.
BOR: Klobas 18, Ražem 16, Sancin 8, Vatovec 8, Košuta 6, Žerjal 4, Mazzucca 1, Perco, Parovel in Sestan.
INTER 1904: Micol 8, Metlica 11, Zumin 17, Pascon 13, Ritossa 18, D’Andrea, Moschioni, Palisca 10, Salvador, Teghini.
SODNIKA: Desco in Bellini.
PM: Bor 9:14, Inter 1904 5:16.
PON: v 8. min. d.p. Zumin.
Tekma se je začela zelo živčno. Kljub temu so «plavi» zaigrali v prvem polčasu tako, kot jih že dolgo nismo videli. Bili so preudarni v napadu in odločni v obrambi. Ves trud Interjevih igralcev, da bi se prebili skozi Borovo obrambo je bi! zaman.
V drugem polčasu so domačini presenetili «plave» s hitrim proti-
imeli domači strelci prosto pot do koša. Toda šest minut pred koncem, so se naši igralci predramili in začeli počasi nižati razliko. Ko so «plavi» podvojili moči, da bi se. približali še bolj nasprotniku, se je pripetil dogodek, ki je hudo žalil Borove igralce. Neki igralec Inter-ja je izrekel psovko «sciavo» proti Borovemu igralcu. Tedaj je trener Lakovič prekinil tekmo. Ostro je obsodil ta dogodek in sklenil, da naši fantje zapustijo igrišče, kar se je tudi zgodilo.
Take dogodke bi morali že zdavnaj odpraviti s športnih igrišč. Ta psovka je žalitev ne samo za naše igralce, ampak za ves slovenski šport in za vse Slovence sploh. Do sedaj so se naši fantje vedno korektno obnašali na športnih igriščih in so zapustili vedno dober vtis. Vsa društva v Trstu so v prijateljskih stikih z Borom in škoda bi bilo, da bi taki dogodki rušili ta prijateljski odnos. Upravičeno zato pričakujemo, da bo Inter odločno disciplinsko ukrepal proti svojemu i-gralcu, ki je prekšil najbolj osnovno normo športnega duha.
Peter
Italsider — Polet 66:53 (30:22)
ITALSIDER: Giacca, Giuliani 20, Gattonar, Zampa 4, Michelis (kap.) 20, Krečič 4, Pastori 2, Gimona, O-sellador 16, Zanini.
POLET: Danev 4, Kalin 2, Sosič 28, Taučer 8, Tavčar, Vitez 11. SODNIKA: Tommasi in Guerin.
PM: Italsider 10:20, Polet 13:24.
PON: Vitez, Danev, Giacca, Gattonar.
Proti neposrednemu tekmecu za visoko uvrstitev na lestvici so pole-tovci zgubili v gosteh. Openci (brez Škabarja in trenerja Tavčarja) so tekmo začeli dobro, predvsem v o-brambi, kjer so onemogočili nasprotnikove protinapade. V deseti minuti so nato domačini prešli iz cone v presing in so s to obrambo (katero niso znali Openci uspešno napadati) dosegli v dveh minutah kar devet točk zaporedoma.
V začetku drugega polčasa se je stanje spremenilo: Openci so najprej ujeli domačine, nato pa jih celo prehiteli. Tedaj pa je Vitez (v 6. min.) napravil peto osebno napako in z njegovim odhodom z igrišča so Openci ostali popolnoma brez moči pod košema. Pojavila se je seveda kriza, Italsider pa je to izkoristil in zasluženo zmagal. Naj o-menimo še, da je tri minute pred koncem tekme moral zapustiti igrišče tudi Danev, tako da so poletov-ci končali srečanje s štirimi igralci na igrišču.
PROSTI METI: Kontovel 2:4, Polet 4:8.
PET OSEBNIH NAPAK: Nihče. Kontovel je zasluženo premagal Polet in je tako- osvojil par drago^ cenih točk. Tako lahko Kontovelci še vedno upajo. v kvalifikacijo, .to je na drugo me_ffo .lestvice, medtem ko je postala ta naloga za Òpence že težja.
Že od začetka je kazalo, da bo dvoboj precej izenačen. Domačini so nastopili s Klavdijem Starcem, toda najboljši mož na igrišču je bil ne dvomno Bukavec. Zadeval je iz velike razdalje s precejšnjo točnostjo, saj je v prvem delu že dosegel šestnajst točk.
Drugi polčas ni spremenil stanja na igrišču, vendar so bili Kontovel ci v rahli premoči. Poudariti pa je treba, da so Openci napravili neverjetno število napak pod nasprotnikovim košem. Proti koncu so Po-letovci še imeli priložnost, da bi nadoknadili zamujeno, toda bilo je že prepozno.
L S.
Bor — Flaminio 62:86 (22:45)
BOR: Canciani 4, Mazzucca 6, Koren 16, Slobec 14, Mesesnel 10, Dovgan 7, Pegan 2, Kerpan, Jančar, Gombač 2.
FLAMINIO: Tofful 2, Fanelli 5, Giraldi 49, Dudine (k) 26, De Nadah Tommasini 3, Braico I, Pa-gnini.
PON: Mazzucca, Tommasini in Braico.
PM: Bor 4:20, Flaminio 4:20. SODNIKA:	Zucchi	in Millo iz
Trsta.
«Plavi» so v derbiju proti Flami-niu pokazali, da le znajo nekaj košarke. Kakor vedno, pa jim je tudi tokrat bil največji sovražnik višinska prednost nasprotnikov. Borovci so namreč igrali zelo sproščeno v napadu, v obrambi pa so bili zelo popustljivi in to je bilo usodno.
Čeprav je bila na razpolago odlična telovadnica, so morali igralci, na sodnikovo zahtevo, igrati na mrzlem igrišču.
Sodniki so v nedeljskem srečanju dokazali svoje neznanje košarke in njenih pravil. Nič čudnega torej, če so bili gledalci in igralci popolnoma nezadovoljni.
V Borovih vrstah sta bila najboljša Koren in Slobec, ki sta dosegla lepo število točk in mnogo odbitih žog. Pohvala pa gre tudi kapetanu Mazzucci, ki je kljub poškodbi na roki odlično dovršil svojo nalogo.
Cancia
Ekipa Mladosti je z golom razlike klonila v nedeljo v Zdravščini, kjer je prvič v članski ekipi nastopil mladi kraški vratar Ferletič. Doberdobci so dobro začeli in že v 2. min. prišli v vodstvo z zadetkom Karla Ferfolje. Domačini so kaj kmalu remizirali z golom Castellija. Kraševci so minuto kasneje ponovno prišli v vodstvo z 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi grobe igre nad Devetakom. V 15. min. je Poggio dohitel Mladost z dokaj dvomljivo 11-metrovko. Domačini so še naprej napadali in prišli v 24. minuti v vodstvo, Doberdobci pa so jih dohiteli v 40. minuti igre. Prvi polčas je bil izredno zanimiv, saj smo bili priča številnim napadalnim akcijam. Naj povemo, da bi kraški igralci dosegli celo več golov, če bi bili bolj točni pri streljanju proti vratom.
V	drugem polčasu se je igra nekoliko ustalila na sredini igrišča in vse je kazalo, da sta ekipi zadovoljni z doseženim rezultatom. Nekaj minut pred koncem pa so domačini prišli v vodstvo s prostim strelom, ki je ukanil mladega Ferletiča.
F. G.
Union — Breg	0:0
UNION: Tessaris, Morabito, Muie-san, Sartori, Benčič, Nadlišek, Vicini (K), Dodič, Čok, Paludetto. At-tim 12, Vedana.
BREG:	Kermec, Rodella (K),
Krevatin (Dussi), Sancin, Sovč, Kauzki, Bržan, Klun, Krmec, Mi-cussi, Strnad 12, čok.
Glavno vlogo v nedeljskem derbiju med Unionom in Bregom je ime la burja, saj je skozi oba časa ovirala igro, v prvem polčasu Brežanom, v drugem pa Podlonjercem
V	prvem polčasu je bila igra pod nadzorom «plavo-rumenih», ki so i-grali z burjo za hrbtom. Edino priložnost za zadetek je imel Breg v 4. min., toda vratar Uniona je preprečil gol. Do 30. min. se je ig^a odvijala na sredini igrišča. Po 30 min. je Union forsiral igro in u-stvarjal nevarne akcije za vratarja Brega. V 35. min. lepa akcija Unio na katero je začel Paludetto na sre dini igrišča, ko je preigral dva Brežana, podal Nadlišku, ta v loku Do diču, ki za las ni potisnil žoge v mrežo. Prvi polčas se je končal z neodločenim rezultatom 0:0.
1V d.p- se je -stanje ha igrišču spre menilo. Breg je igral sedaj z vetrom za hrbtom in to je pomagalo «plavim», da so ustvarili nevarne akcije, ki pa niso privedle do za detka. Igralci so večkrat izgubili živce in zato je prišlo tudi do dveh izključitev. V 35. min. d.p. je bil izključen Čok. V drugi polovici d.p. je bil Breg često na polovici igrišča Uniona, toda le redko ie utegnil ustvariti res nevarne akcije. V 39. min. je sodnik razveljavil zadetek Brega (zaradi grobe igre nad vra tar jem Tessarisom). 5 minut pred zaključkom tekme je Breg zad^1 vratnico. 3 min. pred zaključkom je bil izključen Micussi zaradi protestiranja. V 90. min. igre še zadnja priložnost za Breg, toda žoga je šla nad prečko.
Tako se je končal nedeljski derbi med Unionom in Bregom. Vsekakor lahko rečemo, da je rezultat pravičen za obe enajsterici, saj je vsaka enajsterica prevladovala nad drugo po en polčas.
Mauro
prevzel mesto v vratih Rado Križmančič, ki je bil tudi najboljši i-gralec gostov. Pri Primorcu so vsi zaigrali pod svojimi sposobnostmi.
Bruno Križmančič
MLADINSKI NOGOMET
MLADINCI S. Sergio - Primorec Edera - Primorje Vesna - Muggesana
NARAŠČAJNIKI Soncini - Union Mladost - S. Piero
1:2
2:1
3:1
2:2
0:2
MONTEVIDEO, 24. — Amerikanec Vitas G«rulaitis je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Montevideu premagal Jugoslovana Željka Franuloviča s 6:3, 4:6 in 7:5.
KOLESARSTVO
PARIZ, 24. — Danes so v Parizu objavili potek proge prihodnje, 63. mednarodne kolesarske dirke «Tour d* France». Proga te dirke bo merila skupno 4.000 km, imela bo 22 etap (z dvema dnevoma počitka), tekmovanje pa bo trajalo od 24. junija do 18. julija. Na dirki po nastopilo 140 kolesarjev.
Najboljši med Openci je bil Sosič, ki je edini uspešno opravil svojo nalogo, dobro pa je igral tudi Vitez.
TOČKE: Sosič 2, Vitez 1.
Lota
NARAŠČAJNIKI
Kontovel — Polet 54:48 (28:25)
KONTOVEL: Klavdij Starc 12, Bukavec 22, Danieli, Ukmar, Sedmak,
MINIBASKET Ginn. Triestina — Kontovel 49:33
KONTOVEL: Emili 15, Da. Daneu 5, Gulič 7, Štoka 2, Sedmak 2, P. Starc 2, D. Starc, De. Daneu in Pertot.
Začelo se je tudi prvenstvo v minibasketu, ki ga prireja RAS. Udeležuje se ga šestnajst ekip, med katerimi tudi Kontovel in Bor.
Kontovelci so prvo tekmo pre-Ipričljivo izgubili, toda igrali so proti zelo kvotiranim nasprotnikom. Takoj so Tržačani prevzeli vajeti igre v svoje roke, minikošarkarji Kontovela pa se niso mogli ustrez-
Zuppin, Prašelj 8, Majevski 4, Ban I no upirati 'nasprotnikovi premoči.
8, Micheli.	Tokrat se je izkazal Emili, ki je
POLET: Piccini 1, Gabrieli, Sosič 14, Filipčič, Petje, Berdon 2, Vol-
koto polnili koš demoraliziranih in napadom in prešli v vodstvo. Bo- j pi, Grgič 12, Vitez 19, Pisani, utrujenih Kontovelcev.	Irovci so zašli v krizo in tako so SODNIKA: Piculin in Del 1
Conte.
zabil precej košev in se je trudil tudi v obrambi. Pohvale vreden pa je tudi Davorin Daneu, ki se je požrtvovalno boril.	L S.
Primorec — Gaja	0:0
PRIMOREC: Maglica, Sisič, Pap-patico. Fortezza, Manzutto, Doro Možina, Bruno Križmančič, Peric. Boris Kralj, Čuk, Mauro Kralj, 12 Bak.
GAJA: Kante, Milkovič, Stani Sisič, Rado Križmančič, Dobrila, Ris-mondo, Branko Grgič, Iztok Grgič, Vrše, Zuzič, Kalc.
OPOMBE: v 30. min. d.p. izključena Kante in Dobrila, v 37. min. d.p. Stani Sisič in Mauro Kralj.
GLEDALCEV: 100.
To bi moral biti slovenski derbi, a tak je bil samo na papirju, na igrišču pa se je dogajalo marsikaj. Doslej sta se ekipi srečali trikrat in vedno je bila na igrišču groba i-gra, predvsem s strani Gaje. O tem priča dejstvo, da so bile v vseh tekmah vedno izključitve. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Izredno dober sodnik je tokrat izključil tri i-gralce Gaje in enega od Primorca. A bil je še predober saj bi si še marsikateri igralec gostov zaslužil izključitev.
Tekla je nomreč 30. min. d.p. Križmančič se je nehote oprijel vratarja Gaje, ta pa ga je brcnil in sodnik ga je izključil. Medtem je pritekel Dobrila in brcnil Primor-čevega igralca, ko je ležal na tleh, tako da je sodnik tudi njega izključil. Medtem ko so gajevci protestirali se je Leonard Kralj podal na pomoč Križmančiču a neki igralec Gaje ga je grobo brcnil ne da bi ga videl sodnik. To dokazuje, da ni imel spoštovanja niti do moža, ki je kar 30 let starejši in ki je šel poškodovanemu igralcu na pomoč.
Trebenci so nato močno pritisnili a spet so grobi prekrški privedli do izključitve Maura Kralja in Sta-nija Sisiča.
Naj omenimo, da je bil Stani Sisič v štirih tekmah s Primorcem kar trikrat izključen.
Tekma sama je bila zelo borbena. Priložnosti za gol tudi ni manjkalo, predvsem na strani Primorca so večkrat zgrešili že «narejen» zadetek, ko je po izključitvi Kanteja
NOGOMET
ZARADI ZASNEŽENEGA IGRIŠČA
Italija-Mzozemska («under 23») odgodeno
ASCOLI PICENO, 24. — Danes M morala biti v Ascoli Picenu mednarodna nogometna tekma med reprezentancama «under 23» Italije in Nizozemske, ki so jo včeraj odgodili zaradi snega. Srečanje pa so morali danes ponovno odgoditi, ker je bilo igrišče tudi danes zasneženo, poleg tega pa tudi razmočeno, ker je pritisnila odjuga in se sneg na tem področju tali.
Ker so Nizozemci takoj po sodnikovi odločitvi o edgoditvi tekme odpotovali v Rim (in nato domov) se bosta za datum ponovnega srečanja med obema enajstericama sporazumeli nogometni zvezi obeh držav.
Poraz Krasove ekipe v prijateljski tekmi
V prijateljski nogometni tekmi je Koper premagal Kras s 6:3 (2:2).
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
ostro obsoja skrajno nešporten dogodek, do katerega je prišlo med mladinsko košarkarsko tekmo Inter 1904 - Bor, ko je In-terjev košarkar nesramno žalil Borovega igralca in s tem vse naše športnike in zamejce sploh.
NAMIZNI TENIS
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Miličeva prva v Pordenonu
Krasova igralka Sonja Miličev« je v nedeljo zmagala na deželnem namiznoteniškem tekmovanju v Pordenonu.
O nastopu Krasovih deklet na tam tekmovanju bomo poročali jutri.
SMUČANJE
SONDRIO, 24, — Tehnični vodja italijanske smučarske reprezentance Mario Cotelli je izjavni, da bo sestavo vseh treh alpskih ekip objavil v četrtek.
Italijanska reprezentanca bo nastopila v soboto in nedeljo na tekmovanju v Ldvignu, nad Sondrijem. • • *
MOSKVA, 24. — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za evropski pokal bodo letos Sovjetsko zvezo zastopali Makejev, Andrejev, Perhatki-na in Askarova.
KOŠARKA
Marcelidu za slovo
ZADAR, 24. — V tem mestu so odigrali prijateljsko košarkarsko tekmo med Zadrom in Jugoplastiko za «slovo s košarkarskih igrišč» veterana Zadra Bruna Marceliča. Pred 1.500 gledalci je zmagala Ju-goplastika z 90:88 (52:46). Največ točk za Jugoplastiko je dal Grgin (28), za Zadar pa Skroče (22).
OBVESTILA
Šahovska sekcija ŠD Breg organizira notranji šahovski turnir. Vpisovanje na sedežu društva do četrtka, 27. t.m. od 20. do 21. ure. Simpatizerji šahovnic, udeležite se turnirja polnoštevilno.
Odbor
• • •
SPDT razpisuje vpisovanje za smučarski tečaj: urad ZSŠDI — Trst, UL Geppa 9 in športna trgovina Starc na Proseku.
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monieschi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnapre): polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran S
25. novembra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADITm - DZS • 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In fiska
H
ZTT - Trst
MLADINSKI KROŽEK O MAMILIH
SLOVENSKI KLUB SE PRIPRAVLJA «Osmica» pri Miliču v Zagradcu
V Mladinskem krožku so imeli prejšnji petek zanimivo razpravo o mamilih. O tej tematiki, ki predstavlja resen družbeni problem, so spregovorili novinar, psihiater, psihoanalitik in duhovnik. Zanimanje za to vprašanje je bilo med mladimi zelo veliko
Slovenski klub stopa v štirinajsto leto obstoja. Letos je še v zamudi, a priprave za začetek sezone so v teku. V petek se je sestal odbor in razpravljal tudi o novem predsedniku. Miroslav Košuta je preobložen z drugim delom in je prosil za zamenjavo. Na sliki-odbor-med sejo
Predstavitev knjige «Slovenci v Italiji po II. svetovni vojni»
Dobili smo novo knjigo-zbornik z naslovom «Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni». Gre za zajetno publikacijo velikega formata, ki predstavlja dragocen prispevek k obravnavanju našega vprašanja. Knjigo so predstavili prejšnjo sredo v Kulturnem domu (na sliki)
Predstavitve knjige - zbornika «Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni» so se udeležili njeni uredniki (na sliki od leve proti desni): dr. Klemenčič, dr. Jeri (glavni urednik), dr. Polič in dr. Kušej. Prisotni so bili tudi nekateri drugi avtorji prispevkov tako iz matične domovine kot iz našega zamejstva. Zanimanje za predstavitev ie bilo izredno veliko
PODELITEV ODLIKOVANJ SFRJ Prišel je čas žganjekuhe
Prvo «osmico» na Krasu je v soboto odprl Dušan Milič iz Zagradca v zgoniški občini. Njegov pridelek je dokaj obilen in seveda tudi kvaliteten, kar je prijateljem dobre kapljice dobro znano in zato radi. prihajajo k njemu. Seveda poskrbi Dušan Milič tudi za prigrizek z domačimi klobasami (na sliki Milič z ženo)
Med gosti Miličeve «osmice» so bili tokrat tudi nogometaši bazovske nogometne ekipe «Zarja» in nekatere odbojkarice društva «Sloga» iz Bazovice - Padrič - Trebč. S svojo mladostno živahnostjo so ustvarili pri* jetno omizje, h kateremu je svoj delež prispevala tudi Miličeva kapljica. Seveda ni manjkalo slovenske
pesmi in običajnih duhovitosti
Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije je z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji odlikoval 10 italijanskih in slovenskih oseb za zasluge v boju proti nacifašizmu na jugoslovanskem ozemlju in za razvijanje bratstva med narodi. Odlikovanja je v prostorih generalnega konzulata SFRJ v Trstu podelil jug. generalni konzul Ivan Renko, ki je ob tej priložnosti v svojem nagovoru poudaril, da se odlikovanja srečno povezujejo s pravkar podpisanim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo o dokončni potrditvi državne meje med bivšima conama A in B tržaškega ozemlja in o spodbujanju gospodarskega in
drugega sodelovanja
Med odlikovanimi je po vrednosti najvišje odlikovanje prejel dr. Lambert Mermolja (na sliki med prev-lemanjem odlikovanja) iz Gorice, bivši predsednik Demokratične fronte Slovencev, vseskozi zaveden Slovenec in med vojno aktiven član Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Po trgatvi in martinovanju je na vrsti žganjekuha. To opravilo je razvito povsod pri nas, vendar so med prvimi žganjekuharji vinogradniki iz Brega, največ iz Doline, Mačkdlj, Prebenega, Boršta in drugih krajev. Nekateri, ga nakuhajo po'več deset litrov. Naša posnetka sta oba iz Doline. Na gornjem vidimo, domačine pri kuhanju, spodaj pa že pri merjenju stopnje alkohola v tekočini. Ta se pri nas suče navadno od 50 do 53 stopinj
Združenje staršev zavoda «Z. Zois»
V prostorih Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois je bil pred dnevi občni zbor Združenja staršev. Razpravljali so o perečih šolskih vprašanjih, se seznanili z novim ravnateljem prof. Jožetom Seražinom in izrekli priznanje prejšnjemu ravnatelju dr. Vladu Turini, ki je stopil v zasluženi pokoj
Instrumentalni kvintet «Praprot»
Mladinski instrumentalni kvintet «Praprot» sestavlja pet kraških fantov, ljubiteljev glasbe. Nastopili že marsikje, zadnjič pa na proslavi 30-letnice osvoboditve in ustanovitve PD «Škamperle» pri Sv. Iva