r Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. h Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. K. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOK. ■ ^iskswp^I aroda List Slovenskih delavcev v (^Ameriki. Entered M lecond-Claas Matter, Septemb ti, 1903, at the Post Office at New York, K. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO«. NO. 9. — ŠTEV. 9. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 11, 1907. — V PETEK, 11. PROSINCA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, V zastopniškej zbornici. Avstrijski prizor. V KAPITOLU JE PRIŠLO SKORAJ DO PRETEPA MED ZASTOPNIKOMA MAHON (GA.) IN GAINES < TENN. ) Povodom debate o predlogu, da se zastopnikom ne p"ača za seje, pri katerih niso navzoči. m hington* 11- jan. Včeraj poje skušal zastopnik (James J<> s Pri iz teonesspp detunsiki napasti zastopnika Mahona iz Pennsylvanije, in sicer v dvorani zastopniške zbornice v kapitolu. Zastopnik Gaines je ravnokar govoril o svojem predlogu, ki določa, da se člani, ki ne prisostvuje-ara, kaznujejo z denarno globo, •rn je pripomnil, da je zastopni'k Malum za 95 odstotkov odsoten od zlxfrni'*nih sej To je bi.o |>a Mahonu j>rev«-.', in kakiir hitro je dobil besedo, jo dejal, da njegov kolega, ne govori resnico. Nato je Gaines skočil proti Mahonu, da bi se z njim spoprijel, toda pri predsednikove j mizi ga je prijel James iz Kentuekyja in od-venlel na/.a j nu njegov prostor. V dvorani je nastalo takoj velžko razburjenje. Predsednik je s svojim kladivom tako jako to.kel j>omizi, da je kladivo razbil. Mahon je medtem stal na republi- k:ui> i'j strani in čakal napada. Ko je zopet zavladal mir, je nadaljeval s svojim govorom in dejal, da je vedno pri se j nakar so govori.i drugi zastopniki o predlogu. Medtem so okušali dr iari zastopniki oba nasprotnika poravnatL »sil za besedo ii ni nameraval imenovati (.ainesa laž-njiveem, temveč le. da je Gaines napačno pod učen. Nikakor pa ni hotel "jentlenaana iz Tennessee, kterega šteje i svojim prijatelje m, žaliti — Gains je bit nato tudi velikodušen in je v daljš« rn govonn obžaloval dogo-« bil preveč razburjen, v I pa -""01 email iz IV.nn-l'i«i njejrov prijatelj. — 1 * «nsi»r«>tnika med vse-tnjeni podala des- Mahou je zopet pro- izjavil, da nikakor dek. «VŠ, ostalem j sv. van i jo Nato sta m 1 stranskim p VOLITVE NA FILIPINIH. Zakon za pripravo filipinske neodvisnosti sprejet. Manila, 10. jan. Tukaj je bil sprejet zakon o splošne j volitvi in posta-i že 16. t. m. pravomočen. Prve volitve po novem prepisu se vree dne 30. julija. Zakon predpisuje, kako je postopati pri volitvah municipalnih in prov incijonalnih uradnkov. Vsakdo, kter biva v kakem mestu šest mesecev, ima pravico voliti. Washington, 10. j™. Tajnik Taft, bivši iroverner na Filipinih in general Ide, sta včeraj obiskala zbornični odsek za inzulame zadeve, da priporočita Co- perje v predlog glede ustanovitve d« /.elne banke na Filipinih, kte-ra naj p.sojuj«' denar farmerjem pod jamstvom filipinske vlade. Skalovje se je podr. o. Angeles, ('al., 11. jan. Na prelazu <*anon se je jKwlrlo skalovje in promet Santa Fč železnice je ustavljen. Pri Southern Pacific železniei se je v tunelih utrodvrženim avstrijskim mladeničem ''dokumente", da so za vojaščino 'i untaublieh", nakar so ria-!>orniki bre/. skrbi potovali v staro domovino in ostali tam, ne da bi jim bi o treba jesti "komis" in prodajati svojo hrabrost za domovino za bornih G noveičev na dan. Jedcu izmed teh slučajev je spodletel in tako je prišlo "frajanje per distance*' na dan. Baje so tudi pri c. & k. [konzulatu kompromitirani.-- Kibariču se na nikak način ne more zgoditi mnogo žaleča, kajti storil je svojim naboru podvrženim rojakom le dobroto, ne da bi s tem Zjedinje-niči državam kaj škodoval. Avstrija pa naj za svoje pravice do "rekru-tov" sama «r«»-l»i — ako more. I>o diplomatičnih mednarodnih ne-pri.ik med washingtonsko in dunajsko vlado vsled Ribaričevega poslovanja menda tudi ne pride, ker zadeva ni niti tako resna, ikakor ona — jajx>nokn mareonizirali : ••skidoo for you 23!" Pri vsej zadevi je značilno le to, da se med Hrvati v Ameriki pojavi vedno kak 4' ženi j'kteri jih zna dobro ixUeirniti. To je tudi vzrok, da kroži med ameriškimi Hrvati vse polno i • dokumentov ", sedaj v obliki avstrijskih tiskovin, potem v obliki lepo tiskanih delnic parnikov, kterih sploh ni. ali pa v oblici akcij kacega bančnega jHidjetja. V ostalem pa ve ja \saka šola denar in končno se bodo tudi Hrvatje izpamtovali, čeravno se nimajo niti — črnili bukev, niti Iv<>-lomaiiovetra žeirna. RAZSTRELBA KOVINE. V Baldwinovej tovarni lokomotiv v Philadelphiji. Philade phia, Pa., 11 - jan. V Bald- winovej tovarni lokomotiv se je razletela raztopljena kovina. Dva delavca sta bila smrtno ranjena in tretji je vsled strahu uimrl. Potres v Michiganu. Menominee. Mich., 11. jan. Včeraj je bilo tukaj čutiti lahen potres, kteri pa ni napravil nikake škode. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za | 40.90 ............ 200 kren, za f 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne pošiljatve izplačuje c. kr. psštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dnek. Denarje nam podati je najprilič-neje do $26.00 ▼ fotovini ▼ priporeče-nsm aH registrevanem pisma, večje iii*i pe Domestic Festal Money Older aH pa *ew York Bank Draft nuun lAaWR, 109 Qxeenwick Street, New York. •104 St-Olair Ave. If JR. Olevelaad. O. Žrtve razstrelbe v Pittsburgu, Pa. DOSEDAJ SO NAŠLI 12 TRUPELJ MED RAZVALINAMI TOPILNICE. Ostale nesrečnike plavža ETiza od Jones & Laughlin Co. še niso našli. NATANČNO ŠTEVILO ŽRTEV NE BODE NIKDAR ZNANO. Pittsburg, Pa., 11. jan. Vseh žrtev razstrelbe v plavžu. Eliza od Jones & Laughlin Company še vedno niso našli. V mrtvašnici je sedaj dvanajst trupelj, k ter a so pa vsled dežja raztopljene rude napol sežgana. Dvanajst grozno ranjenih delavcev je v bolnici in več druzih se še pogreša. Njihova trupla leže pod razvalinami in rudo, ktero sedaj odstranjujejo. Do žalostnih prizorov je prišlo v mrtvašnici. Joka je prihajajo rodbine pokojnikov v mrtvašnice. Trupla so talko ožgamt da jih ni prepoznati, toda pet trupelj so žene nesrečnikov vendarle spoznalo. Na delavce se je razlilo sto ton tekoče kovine. Natančnega števila usmrtenih ne l>ode mogoče dognati. Stopljena kovina se je razlila direktno na 15 de-avcev in od teh -ni ostalo niti najmanjšega sledu. Trupla, ktera so v mrtvašnici, so brez rok ali nog. Mnogim ranjencem so oči zgorele, dočim bodo morali drugim odrezati roke in noere. Zjedinjene države in Japonska. JAPONSKO VOJNO BRODOVJE NE OBIŠČE NAŠEGA PACI-FIČNEGA OBREŽJA Vojne ladij e mikado ve bodo plule le do otočja Hawaii. PROTIJAPONSKO GIBANJE. Tokio, 11. jan. Japonska vlada je sklenila, da japonsko vojno brodovje radi protijaponskega gibanja v Zjedi-njenili državah ne obišf-c ameriškega pacitičnega obrežja., pač pa pride v luko Hono.ulu na otočju Hawaii. Washington, 11. jan. Ivo se je tukaj zvedelo, da japons!ko vojno brodovje ne obišče našega paciličnega obrežja radi proti japonskega gibanja, je ljudski zastopnik Kalin iz San Francisea izjavil, da bi prebivalstvo Californije odločno nastopilo proti temu, da bi se japonskim mornarjem v San Franciscu kaj žalega zgodilo. Mogoče je japonski genera ni konzul v San Franciscu svojej vladi odsvetoval odposlanje vojnega brodovja, !kar se je pa zgodilo tedaj, ko šolsko vprašanje ni bilo rešeno. AVfeshington, 1L jan,. Tukajšnje naturalizacijske oblasti izjavljajo, da je zvezino vrhovno sodišče razsodilo, da Japonci, ker niso be.i niti zamorci, ne morejo postati državljani Zjedi-njenih držav). Tokkij 11. jan. Japonska vlada naznanja razno podvobnosti proračuna za leto 1!K)7—8. Za vojskine izdafke. vštevši ustanovitev štirih novih divizij, izda vlada $55,000,000. Mornarica dobi $40.0(i0,000. Za nove zgradbe pri prometu se izda 15 mili-jono v. Topništvo, brzostrelne baterije in konjieo bodo znižali. Vulkan Mauna Loa zopet bluje. Honolulu, Hawaii, 11. jan. O polu-noči pričel je ognjenik Mauna Loa blu.ati ogenj in gost dim. Prizori po noči so divnokrasni in jih je videti po 100 milj daleč. BRo si namenjen žena* otrok« ali pe senkMke ter prij«tef|e v Ameriko vzeti, piii za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSEKt 109 Orceswtch SL, New York, N. Y, Lincanje v lowi. Žrtev: beli V CHARLES CITY, IA., SO LIN-ČALI MORILCA SVOJE ŽENE, JAMES CULLENA. Obesili so ga na mostu, ki vodi preko Cedar Riverja. POKOJNI OSTAVLJA $50,000. "Waterloo, Ia., 11. jan. Nad 1000 osob brojeea množica je v noči od srede na četrtek naskočilp. zapore coun-tyja v Charles City, Ia. Tu so razbili vrata, oprostili 60 let starega belega, James Cullena, kterega so zaprli, ker je umoril svojo ženo in 151etnega po-sinovljenca, ter ga obesili. Linčarji so svojo žrtev odvedli na. most reke Cedar, kjer je moral odmoliti zadnjo molitev in potem so ga mirno obesili. Šerif se je pri napadu na zapore le malo protivil. Med linčarji je bilo mnogo uglednih meščanov, tudi pet duhovnov in veliko število žensk je prisostvovalo obešanju. Cullen se je branil z vsemi močmi, toda to mu ni mnogo pomagalo. On je trdil, da sta ga žena in njen sin napadla in da je to storil le v silobranu, toda nihče ga ni poslušal. Cullen, kterega so linčali, si je s stavbinskim poslom pridobil premoženje v znesku $50,000 in je bil trikrat oženjen. Prvi dve ženi sta ga ostavili. Svojo tretjo ženo je umoril s kuhinjskim nožem, na kar je tiho prišel k spečemu dečku,, da tudi tega umori. Ko je deček začutil nož na vratu, se je probudil in se pričel braniti. Cullen je nato vzel revolver in dečka ustrelil. Lopov je bil fanatičen temperenčnik in zelo pobožen. GROZEN UMOR V NEW JERSEYU V gozdu pri North Bergen so našli razkosano in ožgano truplo nepoznanega moža. North Bergen, N. J., 10. jan. Včeraj so našli blizo gut-tenberškega starega dirkališča v North Bergenu truplo nepoznanega, moža, ktero je bilo tako razmesarjeno in ožgano, da ni mogoče dognati kedo bi bil nesrečni pokojnik. Oblasti so prepričane, da je bil mož umorjen in da so morilci nje govo truplo deloma sežgali ter šele potem donesli na prostor, kjer je bilo najdeno. Truplo so prepeljali z vozom v gozd, na kar so je odnesli tristo čevljev daleč od poti ter položili v gr-movje z obrazom obrnjenim navzgor. Truplo je našel T. "W. Tetsie, član necega ciganskega rodu, ki tabori blizo imenovanega- dirkališča. O tem je takoj naznanil policiji. Truplo je ležalo v znak in pod glavo je bil velik kamen. Na nogah so bili navadni čevlji, dočim je bilo truplo do telovnika golo. Pod telovnikom so bili ostanki srajce m meso na prsih je bilo do kosti ožgano. To velja tudi o obrazu. Iz tega izvaja policija, da so morilci zakurili jeden ogenj na prsih in jednega na obrazu svoje žrtve. Poleg trupla so našli tudi vrč, v kterem je bilo še nekoliko petroleja in $1.07 denarja. V telovniku je bila srebrna ura in srebrna verižica. V bližini ni bilo nikjer opaziti o-stankov ognja, tako, da so morilci truplo brezdvomno žgali na kakem druirem mestu. Vesti iz Rusije. Andrejev umorjen. V LODZU JE NEK TERORIST NA POLUDNJOVEJ ULICI USTRELIL POLKOVNIKA PJAT-KO ANDREJEVA. Morilec generala Pavlova v Petro-gradu obsojen v smrt. VJETI TERORITI V VARŠAVI. Iz Avstro-Ogrske. Vseslavjanska zveza. Lodz, 10. jan. Nek terorist je danes na Poludnjovej ulici ulstrelil šefa% tukajšnjega orožništva, polkovnika Pjatiko Andrejeva. Vojaška patrulja, ki je prišla slučajno memo, je na napadalca streljala, toda pri tem je bilo več nedolžnih pasantov ranjenih|, dočim je morilec ušel. Jekaterinoslav, 10. jan. Generalni gubernator je izdal povelje, da se morajo vsi lastniki hiš in zemljišč, na kterih se najdejo 'bombe, soditi pri vojnih sodiščih- V novejšem času so našli tukaj mnogo bomb. Petrograd, 11. jan. Morilca generala Pavlova je včeraj vojno sodišče obsodilo v smrt. Zvečer -so ga obesili. Varšava, 11. jan. Skoraj 100 teroristov je tukajšnja policija aretovala. Tudi je bilo mnogo pušk in revolverjev zaplenjenih. Vojno sodišče je obsodilo pet teroristov v smrt. Petrograd, 11. jan. 1 'Novoje Vre-mja'' dementuje vest. da je vodja ruslkih kmetov Štefan Vasiljevič Ani-kin umrl. Petrograd, 11. jan. Novi proračun določa gradnjo dveh oklopnic po 21 tisoč ton s hitrostjo po 21 milj na uro in 10 vojnih ladij po 12,000 ton. Vse ladije bodo zgradili v Rusiji. Predsednik potuje v Indianapolis. "Washington, 10. jen. Predsednik Roosevelt je sklenil odpotovati v Indianapolis, Ind., k odkritju spomenika generalu Henry W. Law tonu. Spomenik bodo odkrili na praznik kin-čanja grobov. Potres ▼ Pennsylvaniji in Marylandu. Williamport, P«l, 10. jan. Danes zjutraj med 4:45 do 5:30 se je pripetilo v tukajšnjej okolici več potresnih sunkov. Hiše so se tako tresle, da so se stanovniki probudilL Zajedno bilo je čuti podzemsko bobnenje v okrožju 20 milj. Baltimore, M d., 10. jan. V raznih delih oountyja Baltimore, sevrno od tukajšnjega mesta, čutiti je bilo danes zjutraj ob 4:45 vež potresnih sunkov, kteri eo trajali Valrih 15 sekanj. ZOPET SLOVENSKI GOLJUFI. Pričeli so ponovno razpošiljati okrožnice za "Črne bukve". Tolpa slovenskih goljufov, kteri so vsled policijskega zasledovanja razpršeni, pričela se je zopet oglašati. Med tem, ko sta dva lopova morala bežati, ostal je jeden še v New Yorku in ta ,eegar vulgo-ime je "Seiden-schwanz", razpošilja sedaj zopet rojakom po Ameriki po kanibalski spisane okrožnice, s kterimi ponuja "Črne bukve". V cirkularjah obljubuje, da bode rojake naučil, kako se duhove kliče, kako se z njimi dela pogodbe, kako se pride s škratom skupaj in kako se ga pregovori, da prinese denar." " Sicer so to v resnici "židane" ide je in obilo humorja, toda varati ljud stvo na tako podel način, je že skrajna podlost. Rojaki, kteri dobe kako pismo, naj ga nikakor ne vpoštevajo. ■ - o- Pridelek zlata in srebra. Washington, 11. jan. Vlada naznanja, da se je v minolem letu pridobilo v jed. državah za $96,101,400 zlata in za $56,183,500 srebra. Največ zlata se je pridobilo v Coloradu in Alaski, največ srebra pa v Coloradu, Utah in Montani. MANJŠA UMRLJIVOST. Dasiravno se nam dozdeva, da so naši preiniki živeli dalj časa, nego sedanja generacija, je to popolnoma napačno, ako vpoŠtevamo povprečno dolgost življenja sedanjih ljudi z nekdanjimi. Iz statistik je razvidno, da je sedanja umrljivost primeroma manjša, nego je bila kedaj popreje. To prihaja vsled boljšega zdravljenja, javne higijene in inteligentnejšega načina življenja. Znano nam je sedaj, da zamoremo zelo nevarne bolezni preprečiti, ako pričnemo z zdravljenjem takoj, ko se pojavijo prvi znaki. Taki znaki, kot zguba teka m slabost, se lahko ozdravijo s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. Ono podeli truplu moč, da za-more bolezni kljubovati, Mer prenovi kri in odstrani slab materij al iz trupla. Ono ojači živce in mišičevje ter napravi zdravo kri, čegar posledica je zdravje. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL ZDRUZENJE POLJSKIH, ČEŠKIH, SLOVENSKIH IN HRVATSKIH POSLANCEV V SKUPNO VELIKO STRANKO. Ogrska koalicija se vedno bolj razdvaja. "GOSPOSKA" ZBORNICA. Dunaj, 11. jan. Med poljskimi, češkimi, slovenskimi in hrvatskimi poslanci vrše se tukaj za bodočnost Avstrije velevažna posvetovanja, glede ustanovitve vseslavljanske stranke v Avstriji, ktera bode imela v - parlamenta absolutno večino in bode v avstrijske j domaČe j ter inostranej politiki odločilna. Izida posvetovanj vsa Avstrija nestrpno pričakuje in med Nemci ter v vladinih krogih je že sedaj opaziti nepopisen strah. Dunaj, 11. jan. Danes se snideta obe zbornici ogrskega "parlamenta". Pričakovati je skrajno burnega zasedanja, ker postaja razdvojitev koalicije vedno večja. Košutova stranka je imela včeraj zvečer sejo, ki je bila zelo burna. Prišlo je do največjih konfliktov med radikalnimi in konservativnimi člani. Konflikt se bode brezdvomno naadljeval v državnem zboru. Požunj, 11. jan. Na Ogrskem bodo ustanovili tretje madjarsko vseučilišče in sicer v tukajšnjem mestu. Dunaj, 11. jan. Zakonski predlog, ki omejuje število po cesarju imenovanih članov gosposke zbornice, je bil včeraj v poslanskej zbornici pri zadnjem branju sprejet. S tem je volilna reforma v Avstriji končana. Razne novosti 0 PARNIKU PONCE SE VEDNO NI SLEDU. Uradniki parobrodne družbe so prepričani, da je pamik zgubljen. O zgubljenem' parniku New York & Porto Rico Steamship Co., Ponce, ki bi moral še v decembru priti v new-yorsko luko, še vedno ni sledu in m-jedna ladija, ktera je prišla dosedaj iz Zapadne Indije v našo luko, ni nikjer opazila parnika Ponce. Vsled tega prevladuje sedaj pri uradnikih imenovane parobrodne družbe prepričanje, ia je pamik zgubljen. Najbrže je parnik ponoči zavozil v kako ostav-ljeno in z lesom nakrcano ladijo ter se potopil; mogoče je pa tudi zgorel, v kterem slučaju so mornarji ali zgoreli ali utonili. Iz Norfolka, Va., se poroča, da vla-dina carinska parnika Mohawk in O-nondaya, ktera sta tam križarila, da najdeta parnik, nista našla niti naj-mnjega sledu o Ponce in sta se vrnila v Norfolk. Tu bodo obnovili zalogo premoga in nadaljevali z iskanjem. Parnika sta dosedaj križarila 300 milj daleč od obrežja. V New York je dospelo vse polno parnikov iz juga, kteri so pluli po istej poti, kakor Ponee, toda nijeden ni prinesel kacega poročila o imenovanem parniku. Parnik Maracas od Trinidad Trading and Shipping Co., o kterem se je mislilo, da bode dovedel seboj parnik Ponce. bi moral dospeti že pred štirimi dnevi v New York, kar se pa ni zgodilo. Na tem parniku je nakrcane-ga 1878 ton raznega blaga. -Dne 29. decembra je ostavil mesto Port of Spain. Mogoče je ta oni parnik, kterega je videl pokvarjenega kapitan jadranke George May na poti iz Fer-nandine v Philadelphijo na višini Delaware Breakwater. Poti Maracasa in Ponce se križati kacih 600 milj daleč od Sandy Hooka. Prvotno se je domnevalo, da prideta oba zgubljena parnika skupno v New York, toda to se ni zgodilo. Gospa William Harveyeva, žena kapitana parnika Ponce, je vsled skrbi in žalosti za svojim možem, obupana in je zbolela. Revolucija t Honduras. San Salvador, 11. jan. General Car-calo je porazil trs baše pri E1 Carrigal in zavzel njihove pozicije. Ustaši so bežali na ozemlje republike Nicaragua. iz inozemstva. BOJI V MAROKU; RAISULI NA VARNEM. SVARILO EVROPEJCEM V TANGERJU. V Franciji dobi vlada vse cerkvi o-stavljene zapuščine. .. PO ŠAHOVEJ SMRTI. Tanger, Maroko, 11. jan. Sultanov zastopnik je naznanil diplomatom, naj opozore tu nastanjene Evropejce, naj v lastno korist ne ostavljajo mestnih mej. Roparski vodja Raisuli je na svojem begu dospel v gorovje Elksar, kjer je njegovo zasledovanje nemogoče. Pariz, 11. jan. Ysled novega cerkvenega zakona prišlo je do mnocrih tožb, s kterimi hočejo stranke dobiti nazaj oni denar, kteri je založen za maše zadušnice ("Štiftane" maše). Sodišče je razsodilo, da se ta denar ne more dati naslednikom onih pokojnikov, kteri so denar ostavili duhovnom za maše, temveč denar je last cerkvenih občin, oziroma državna last. Teheran, 11. jan. Vsled šahove smrti vise vse zastave na poludrosru, ina-če pa v mestu ni opaziti druzih žalnih zankov. Prodajalnice so odprte in tudi v vladinih uradih se dela. Tudi v vojašekj akademiji, v kterej so brat, sinovi in unuki pokojnega šaha, vrse se predavanja dalje, kakor da bi se ničesar ne zgodilo. Berolin, 10. jan. Tukajšnji lisi "Local-Anzeiger" je nedavno poslal posebnega dopisnika v Srbijo, da do-žene, koliko resnice je na vedno se ponavljajočih vesteh, da se pripravlja revolucija proti kralju Petru in nje-govej rodbini. Dopisnik brzojavlja danes, da so vse te vesti neosnovane in skovane v Avstriji, ktera neprestano intrigira proti Srbiji, ker slednja ▼ gospodarskem pogledu ni več odvisna od Avstrije. Avstrija se namreč boji nove prekobalkanske železnice, ktero bodo zgradili s pomočjo angleškega kapitala, kteri Še nikdar ni bil naklonjen Avstriji. IZ DELAVSKIH KROGOV. Strajk mašinist.ov se razširja. — Štrajk rudarjev v GoldUeldu, Nev., bode kmalo končan. i Toledo, Ohio, 11. jan. Štrajk tukajšnjih mašinistov postaja vedno bolj resen, kajti danes se je štraj-karjem pridružilo še 200 nadaijnih delavcev, ker jim delodajalci niso hoteli povišati plačo za 10 odstotkov pri rainimalnej plači po 30 centov na uro. Goldfield, Nev., 11. jan. Štrajk tukajšnjih rudarjev bode kma.o končan, kajti večina delavcev je zadovoljnih s ponudbami lastnikov nndnikov. — Slednji plačujejo svojim delavcem po $4.50 do $5.00 na dan. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Carpathia 9. jan. iz Reke (že poroča-no) s 14S3 potniki. Dospeti imajo: Georgic iz Liverpoola. Chemnitz iz Bremena, Pretoria iz Hamburga. H ml son iz Havre. Smolensk iz Libave. Celtic iz Liverpoola. Sofia VHohenberg iz Trsta. La Savoie iz Havre. Carinama iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Acilia iz Hamburga. Cevic iz Liverpoola. Ryndam iz Rotterdama. Samland iz Antwerperna. Odpluli bodo: New York 12- jan. v Southampton. Etraria 12. jan. v Liverpool. Patricia 12. jan. v Hamburg. Caledonia 12. jan. v Glasgow. VTF..T v -i" •'»' WW* - .....- * "GLAS NARODA" Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK^EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. Za. leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropi, za vse leto.......4.50 " pol leta.......'2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. -GLAS NARODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" * ("Voice of the People") [ssued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New Yorn. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo » aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. , Telefon 127'J Rector. Samomori in kultura. Tekom minole4!»s samomorov. Ako primerjamo t > številko z letošnjo in tudi ai^o uvaznjemo p<;množitev prebivalstva. vidimo, da je razlika tako velika da je treba iskati posebnih vzrokov za samomore. Ako to storimo, potem pridemo do prepričanja, da samomori oziroma njih število napreduje natančno tako. kakor kultura. Cim b»>ij napreduje kultura in z njo zajedno tuli nervoznost, razkošje, uživa :ije alkohola Ltd., kar vse je bilo v prejšnjih stoletjih v manjšej meri v rabi, tem bo j se m nože samomori. Prim« r i una je številka I0,12o še ve«i::o dovolj majhna in dokazuje, da j«' jt-di-u ameriškega ljudstva še zdra-\o. Na 100.000 prebivalcev pride pri na- ]»* 12 -ami»morilcev, v Nemčiji 32 in v Franciji 21. Sami .m<»ri -o pa atudi odvisni od ljudskega značaja in pri hladnokrvnih Angležih pride le 9 samomorilcev na 100,000 prebivalcev. Dogodki v~0rizabi. dl Me Za ma "P i so vpeljali naše e tovarniškega poslovanja. 0 -in Atrajku mehikandkih predil-a tkalce, smo že poročali, toda -c danjih vesti ni razvidno, kake ve so -ravi i tarnošnji delavci n delodajalcem. Brezdvomno ' za povišanje place, kajti plash ikan.-iiih delavcev so tako niz-i zamorejo od njih jedva živeti, vije nje pa tamošnji domačini le potrebujejo, kajti pri njih je kot hrana Lstotako redka poja-akor pri delavcih v Avstriji, iun j*>višanja plače so pa ime.i lanski delavci gotovo Še kaj dru-l>ri sreu. Naši lakozvani •k-me Stores'' ali družbene pro-iice -t sedaj tudi v Mehiki po-rooderne in z njimi so se prese-jokaj iste prevare, ktere so v z družbenimi prodajaInieami v njenih državah. 1 je na ta način moremo razlagati vest. da so karji napad i družbene prodajal-ktere «> v svojej jezi razdejali ee, ktere i požgali. Toda to »rtirali u Lo. kjer < io državi Poročali Jo ni jedino, ktero so im-ZjedLnjenih držav v Me-) kapitalisti skoraj izključni naše republike, smo, da je mehrkanska vlada )*os -da dva polka vojakov v Orizalm v državi Vpra Cruz. da ustanove po naročilu predsednika Diaza Ted. fit rajkarji gla.som oficijelnega poročila niso bili oboroženi in so imeli na razpolago le palice in kamenje. K^jub tefu so pa morali vojaki na oj« streljati. Trideset vojakov je bilo ustreljenih -ia-aad 80 ramjamli. Te vrste streljanje je bilo importi-rano v Mexico iz Zjed. držav. Prepričani smo, da je bila moritev elaveev še hujša, nego /se oficijelno poroča, kajti proti delavcem se sedaj tamkaj postopa po načinu, kterega je uvedel v Sonori naš mi.ijonar Greene, ki je dal lani v Cananei post reljati 142 mekikanskik delavcev. Delavce se jednostavno postrelja, ako nečejo več delati in a!ko štrajkajo. In mehikanski delavci so vsled veduega stradanja in skromnosti tako propadi, da se več ne upajo postaviti se v bran. Ribnica. Začetka krščanstva v Ribnici je iskati že v 9. stoletju. Že takrat je bila morda, po misijonarjih! oglejskih, postavljena lesena hiša božja. Du-hovnija ribniška je stara nad 500 let, kajti ustanovljena je bila leta 1363. Že pred 500 leti so pastirovad tu veliki dijakoni (prvi župnik se imenuje leta 1370), ki so bili namestniki o-glejskih patrijarbov, ki so imeli škofovsko oblast nad tem in sosednjimi kraji. Velike dijakone je postavljal oglejski patrijarh v sporazumljenju s papežem. Vselej je bilo treba papeževega potrjenja. Prvi veliki dija-kon je bii Milklavž od leta 1383 na-, prej. Lenart Vurfel se imenuje leta 1510, Ferd. Maki Valant od 1. 1640, dr. Janez Schoenleben, prej stolni dekan ljubljanski, od leta 1670 naprej (na dobrem glasu kakor zgodovinar), Karol Žiga grof Petazzi, ki je j>ostal tržaški in pozneje ljubljanslki Škof. Dalje so bili: Revecj Šemič, Vajec, Lazzarini in Kobal. Poslednji veliki dijakon je bil Valentin Ule od leta 1797 do 1803. Tega leta je bila liibniea združena z ljubljansko škofijo in v Ribnici imamo od tedaj dekane. Bili so: Bonaventura Hume. do leta ISIS, Valentin Preširen do leta 1S33, Janez Traven do leta 1S47. Ignacij Ilolzapfel do leta 1S6S. Od tega leta dalje Martin Skubic ('ki je tudi že umrl). Veliki šolski prijatelji so bili: Hume!, Preširen in Holzapfel. Slednji je zapustil svoje veliko premoženje (80,000 gld.) za napravo zavodu gluhonemih v Ljub. j an i. Omeniti nam je še od duhovnih pomočnikov: Valentina Vodnika, našega prvega pesnika, ki je tu služboval od leta 1788 do 1793, in pa Anton Ža-Ueljna (Ledinskega). Tako se je imenoval po rojstni vasi Ledine pri Idriji. umrl pri Sv. Ehihu nad Krškim (v Ribnici od leta 1S45 do 1849). Prvi patroni, ki so z dovoljenjem oglejo patrijarbov volili ribniške župnike bili so srrofje Ortenburški; za temi pa celjski grofje. Ivo so ti iz-mrli ter je cesar Friderik 11L Vitov-ca, vojskovodja Celjskih grofov, leta 14">G ukrotil, [»ostali so patroni v.a-larji avstrijski. Natančno zjrodovino > župniji ribniški pisat i je silno te-avno. kajti cgenj je uničil leta 1445 /.oj>et jxdoveo trsra a ž njim tudi ar-iiv duhovnije, kakor tudi druga važna pisma. Iz cerkvene povestnice ribniške .iam našteva Valvazor nektere velike dijakone v Ribnici. Za Valvazor-ja je bil Tomaž Renner. Cerkev sv. Štefana je ime'a takrat 9 oltarjev. Mila je v Ribnici takrat tudi kapela Rožnega venca. Leta 1620 so bili tržani natepli Ikapelana Jurija Pan-■ -e rt asa tako, da je osem fini potem umrl. Podružnic je imela ta fara za Val-'-azorja 19. Podružnica Marije No-veštifte je nastala v njegovi dobi. L. 14"H5. ko so celjski grofje izmrli, so se Ribničanje dobro volj no podvrgli žezlt« cesarjevemu. V priznanje tega ustanovil je Friderih III. z več drugimi istega leta v Ribnici bratovščino sv. Resnega Telesa, za kar je daroval pol zemljišča. Ljudska šola v Ribnici je izmed najstarejih na Kranjskem- Da je imelo glavno mesto v 14. stoletji svojo šolo. ni dvoma, vendar nam manjka zato pismenih dokazov. Majhen trg Ribnica — talko je citati v životo-pisu Hunrharda Zenka. župana v Me-ni.iirenu na Svabskem, živečega za ■ivoje mlad«.sii 7 let v Ribnici — imel je pa že tedaj svojo šolo, kajti Zenko je hodi okolo leta 1470 v ribniško šolo. Isto svedočijo lastnoročni podpisi učiteljev za velikim oltarjem pri v-. Juriju na Orteneku. Iliamor so hodili ribniški učitelji prepevat ob cerkvenih shodih. Nahajajo se sledeča imena: Simon Gradišer, Schulmeister Anno 1690, Jakob Sehmitt, iudi magister i« Reifnic Anno 1732; Ber-nardus SocnLkar i\idi rector 1740; Franz Ksav. Repeseb. Iudi rector 1750. Ijeta 1847 bilo je zidano sedanje šo]>ko {»oslopje za dva razreda. Leta 1856 je postala šola trorazredna. Radi tesnobe je bila šolska hiša leta 1S70 podaljšana proti cerkvi in leta 1874 postala je ti* štirirazrednica. L. 1878 pa se jej je pridružila še dvo-razredna delkliška šola. Izmed tukajšnjih učiteljev so stari ljudje čislali izlasti Martina Novaka kakor izvrstnega orgljavca in pevca, I. J£libofja, rodom Prusa, kakoap. po-^ trga. bo ž nega učitelja, Flor. Ehrlicha, tudi Nemca. Za temi so tu službovali: Janez Pust, Leo p. Kanenik, Ignacij Boehm, Fran Klemenčič in Janez Kline. L. 1S4S dobil je tu službo učitelj Josip Raktelj. Odkar je postala šola veerazredni-ea, službovalo je na njej trideset pod-ueiteljev in učiteljev ter pet učiteljic. Omeniti nam je tudi, da je tukajšnjo šolo obiskoval slavni naš pesnik dr. Fran Prešeren, ki je nekaj easa bival tu pri svojem stricu dekanu. Ribniška župnija se more ponašati z marsikterim učenim sinom. Spominjajmo se le umrlih n. pr. Antona Lesarja, porojenega v Sušja-Iku. Izdal je med drugim jako natančen opis ribniške doline. Odgo-jila je še mnogo posvetnih in duhovnih gospodov, ki so delovali ne le njej, ampak vsej domovini v čast in blagor človeštva. Turki so razsajali po ribniški dolini 1. 1491, 1493, 1496, 1497, 1498, 1520, 1528, 1546. Razun ljutega Turka, ki je tod besnel, prizadejal je trgu tudi ogenj obilo škode. Dne 2. oik.tobra 1415 upepelil je ves trg; 1445 skoro nad polovico trga. Tudi leta 1775 je ogenj v trgu hudo razsajal. O splošni lakoti trpela je tudi Ribnica. A leta 1493 obiskala je izjemno le ta okraj, kajti letina je bila tako sliaba, da je glas o bedi segel celo do cesarjevega prestola, odkoder je prišel ukaz, da se ima Rihniča-nom seme za setev posoditi. V ribnišlki župniji bila sta nekdaj dva gradova, kterih posestniki so imeli gospodske pravice nad okolico. Sedaj stoji le še grad v Ribnici, na Bregu je razvalina. Prvi posestniki graščine ribniške bili so "gospodje ribniški"; Rudolf eastellanus de "Riuenze" se imenuje leta 1189. Zadnji teh Janez Ribniški živel je še leta 1524. 4—500 let poprej (to je 400 let pred letom 1524), leta 1100 so dobivali Auerspergi desetino v Ribnici, tki so bili v Rečveniczi, Reiuenczi i Turjaški so bi.i v Ribnici leta 1220 posestniki, kakor piše dr. Schoenleben, veliki dijakon ribniški, Vendar čitamo, da je turjaški Kngelbert H. prodal že leta 1227 gospodom LoSkim graščino ribniško v last. Za temi so jo dobili leta 1361 grofje Ortenburški od oglejskega pa-trijarha v fevd. Leta 1411 bi.a je graščina lastnica vojvode Teka. ki jo je priženil z grofieo Ortenburško. Za temi so jo dobili^ grofje Celjski, a le za malo časa, kajti leta 1456 so iz-mrli. Dne 9. julija leta 1457 so se Ribničanje dobro vojno podvrgli cesarju Frideriku; IIL, graščina paik je postala zastavščina, ki so jo oskrbovali cesarski oskrbniki. Največ o-oakrbnikov je bilo Lamberžanov. Zadnji oskrbnik je bil Možgon, za raz-širjevanje Lutrove veroizpovedi zelo vnet protestant. Tega je h katoliški veri preobračeval papežev odposlanec Barbaro (pozneje oglejski očak). O-skrbniku se je dozdevalo, da prejemanje zakramenta sv. ReŠnjega Te.esa v eni sami podobi ni popolno. Iz protestantske dobe ni v Ribnici ni -ikoro druzega omeniti. Zanimati u-tegne še to, da je bil to leto Truber poslednjikrat došel v Ljubljano; irnala ga je želja, da se je sešel s turškim pašem in (menda pravoslavnim) duhovnikom iz Turčije, ktera dva je imel Herbart Turjaški vjefca. Sešel se je bil z njima uienda v ta namen, da bi se bil seznanil o jeziku in veri kristjanov pod turškim jarmom, in da bi v namen razširjenja nove vere svoje in druge tknjige razpošiljal na slovanski jug. Leta 1615 je bilo dobilo šestero Ribničanov vabilo k verski komisiji v Ljubljano, ker so biii novi veri udani. Leta 1619 je Ferdinand II. prodal graščino z vsemi pravicami Hanzu Jakobu plemenitemu Kizeljnu s pogojem, da imajo on in njegovi nasledniki prednost pred drugimi kupci graščino zopet kupiti, ako bi se sploh prodajala. A tudi Kizeljni niso dolgo časa todi gospodarili. Leta 1461 so jo prodali grofom Trilkom. Od Trilekov kupili so si jo grofje Kobanceljni, ki so jo imeli v lasti do leta 1810. Ker pa ta rodovina ni marala uklanjati se go-spodstvu francoskemu, proda i so jo Rudežu. To je bil blag gospod, Ikajti bil je ptKUožnim ne le pravičen go-spod, ampak tudi skrben oce. Umrl' je leta 1S46; nj»gova blaga dobrot-ljivost pa še dandanes živi v spominu ljudstva. Ko je bi'a proti koncu 17. stoletja čarovnija povsodi v cvetju, bila je tukli v Ribnici leta 1701 ženska Marija " Schuseharka" kakor eoperniea na smrt obsojena. Od graščine breške je dandanes le nelkoliko razvalin še? četrt ure od trga proti severozapadu. Grad, stoječi sredi polja, je bil obdan, z močnim ozidjem, stolpi in nasipi. Sezidal ga je Andrej Lamberger. kterega rodovina je dolgo tu gospodovala. Za Hemi ga je dobila rodovina Vernekov in od teh Vincenatajn, od kterih ga je kupil ribniški graščak Kabencelj; od tega pa leta 1810 irodovina Rudež, v ktere lasti je še sedaj. Leta 1887 na petek večer 8. julija vieula je zliobna zoba strašno nesrečo nad Ribnico. Pogorelo je biLo veliko Spomin. Spisal Pino Cian. Bistrooka Soča se mirno vali proti širnemu morju. Njeni srebrni valčki; se poslavljajo od krasnih slikovitih slovenskih gora in žalostno gredo napajat furlansko ravan, Ikjer se razpr-šavajo na vse strani po raznih umetnih kanalih, ki jih je napravila italijanska roka s slovenskim denarjem. Težko jim je slovo od slovenskih gora, Ikjer so bili porojeni in trudno se vlačijo do morja naprej po potujčeni zemlji... Kjer poljufoujejo zadnjikrat slovenske bregove, kjer izročajo zadnji svoj pozdrav rodni svoji zemlji — so zame in za mareikterega drugega neizbrisni spomini. Kje so tisti krasni nenadomestni časi ko smo nadebudni študenti skakali tam pri Soči, nabirali razna zelišča in cvetke za botanično uro in herbarij, se kopali v bistrih srebrnih va.lh, skakali v nje s tiste visoke skale in uganjali razne neumnosti in otročarije t Minuli so tisti lepi časi in le spomin na nje nam je ostal! Pa bilo je lepo takrat! Svet nam je bil odprt, jasni cilji so blesteli pred nami, naša nedolžna čvrsta duša je imela svoboden polet v jasne sfere in nismo poznali kesa in prevar, nismo poznali hudobnega sveta. Ko smo gledali v večernih urah, kalko se po ozkih stezah sprehajajo zaljubljene dvojice, smo jih blagro- vali___ Želeli smo si, da bi tudi mi enkrat okusili tisto neopisno sladkost, tisto razkošje, in bogve kaj še. kar čutijo ti izvoljenci z roko v roki... A prišla je neizogibna doba spoznanja, prišla je doba, ko se je odprla naša duša samim neumnostim, ki niso otročarije, ampak neumnosti v pravem pomenu besede — in zaljuibili smo se tudi mi. Vsak po svoje — a zaljubljeni smo bili vsi. Eni idealno-platonično, drugi z vpoštevanjem praktičnih razmer, zopet drugi kako drugače___ Mnogi teh ne'kdanjih zaljubljencev kolegov so zdaj hišni očetje, so si ustanovili familijo in pestujejo svoje potomce. Mnogi njih pa so še fantje in iščejo idea.a, s kterim bi si ustanovili svoje domače ognjišče. Med zadnjimi sem tudi jaz. Vzrok temu je, da me je moja takratna ljubica zapustila, ker ni marala idealistov, ker je računala, da dobi kako {' dobro partijo"... Mallka, pri Bogu, prav si imela! Jaz ti niČ zamerjam, prav nič. Le škoda, da me nisi takrat še fino oklo-futala in da nisi izgnala iz moje glave oni idealizem. Izgnala bi mi tudi misel iz glave, huidobno misel, ki se je porodila v mojem idealizmu, namreč misel, da bi se ustrelil! Vidiš, zato pa me je moral moj pobratim lečiti in tolažiti, da nisem bogve kaj neumno-žalega storil. Da si me oklo-futala, prihranila bi bila trud mojemu pob rat i mu. * * " Xekesra popoludne n šel s svojim prijateljem Karlom proti Soči, da se nekolilko pogovoriva in shodiva Hodila sva kar-tja v en dan in govorila razne pametne in neumne stvari, reševala razne probleme. Srečala sva prijateljici Mici in Malko, ki sta bili dobro znani mojemu prijatelju. Ko sem se kmetsko-nerodno predstavil, začeli smo govor o tem in onemi. Moja družabnica Malka je bila izobraženo duhovito .dekje. V marsičem me je poučila, marsikaj povedala, kar nisem prej vedel, čeravno sem mislil, da vse vem in vse znam. Zraven njene duhovitosti pa je bila tako lepa___ ah! — Ni čuda torej. da sem izgubil še tisto malo pameti, ki sem jo imel. Kaj se če! Z ognjem igrati se je nevarno, jaz pa tega nisem takrat vedel ! Tisti večer sem prišel domov ves nov. Zložil sem velikanski sonetni venec njej na čast. Zložen je bil po vseh pravilih pesniške umetnosti. Bil je prav lep — nasledek pa je biLa drugi dan v šoli mastna ikljuka, A kaj sem jaz maral za to, ko sem bil prepriča«, da me ona, ona. Malka ljubi? Vsaj tako mi je povedala in zatrjevala; in jaz mislim, da bode vsaki zaljubljenec mojih takratnih let veroval takim besedam. Ej, moj Bog, kdo bi ne izgubil pameti, ako prejme tak poljubček, kakor jih. je znala ona deliti f Jej, jej, š e danes se mi eedijo sline po onih krasnih ustnicah. V šod mastne dvojke, očetovski opomini in grožnje — a to je bilo meni vse dim! Saj so mi vse vrnili njeni sladkopojni poljubčki! Sprehajala sva se ob Soči in si prisegala večno zvestobo in večno lju-bav. Prej zemlja mine, prej zvezde ugasnejo, nego najina ljubav... tako sva si prisegala' in verjela sva si je-den drugemu. Jaz sem pa skladal sonete in pesmi druge baže kar na cente! Ako bi hoteli spoznati vrednost mojih pesnij uredniki vseh takratnih slovenskih listov, bi bila slovenska književnost grozno obogatela. Ljudstvo bi se kar trgalo za moje proizvode, in bii bi mi zagotovljen — krasen spomenik. Tako pa ni nič. Uredniki niso umeli pesnij; bile so prevzvišene, predu-hovite za nje...! A vse to — poplačali njeni sladki poljubčki. Vso 'krivico od strani u-redni'kov mi je poplačala ona — moja Malka! » « * (Konec prihodnjič.) Išče se JAKOB KRANJC, doma iz Saporje, pol. okraj Maribor, Štajersko. Pred petimi leti je pustil obrt na Ptujski Gori ter odpotoval v Ameriko. Preteklo je pa že tri leta, odlkar se ni zglasil bodisi materi ali sestri njegovi. Če kdo izmed rojakov ve za njegov nasov, je naprošen, da ga naznani materi: Jedert Kranjc v Novi Štifti pri Ptujem, Štajersko. Austria, aii pa sestri: Marija Radler, vdova gozdarskega paznika v Novi Štifti pri Ptujem, Štajersko, Austria. (9-15—1) ^Iovensk j katoiišk OGLAS. Mlad Slovenec želi se seznaniti s pridno manj kakor 22 let staro Slovenko. Dopise blagovolite poslati na A. S., P. O. Box 21, Hamburg, Ark. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem se premaknil iz East Helene, Mont., v BEAR CREEK, MONT., kjer imam lepo urejeni SALOON Točim vedno fino, čvrsto pivo. vino in whiskey ter imam najboljše smod-ke. Imam tudi lepa prenočišča. — Vsak rojak Slovenee ali brat Hrvat je pri meni dobro postrežen. Spoštovanjem GEORGE LUSm, Bear Creek, Mont. (H 12—1) VABILO NA NAROČBO! "Glas Naroda" je že nastopil svoj petnajsti letnik in se je v tem času zelo razširil po Zjed. državah, a tudi v staro domovino vrni vsi se rojaki ga radi naroče. Vse to dokazuje, da je postal "GLAS NARODA" vsakdanja potreba ameriških Slovencev. — "GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo nikako pretiravanje in nasilstvo, pač pa lepo, umno a sigurno razširjanje. Cena "Glas Narodu" ostane nespremenjena ter prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti še v prihodnjem letu in ako mogoče še pridobe nove naročnike; v tem ozi-ru prosimo agitacije za "Glas Na^ roda" gg. tajnike društev, ki spadajo k Jugoslovanski Katoliški JednotL in one sv. Barbare, kterih glasilo je "Glas Naroda". Toraj še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam naročnino in pridobite še kaj novih naročnikov, temvečji ko bode naš krog, tem laglje -nam bode "Glas Naroda" še povečati. Krasne stenske "Koledarje" pričnemo vsem gg. naročnikom kmalu razpošiljati. Uredništvo in up ravništvo ^V ABIt O ^ k gledališki predstavi MLINAR IN NJEGOVA HČI' ialoigra v petih dejanjih, ktero priredi "Slovensko podporno društvo sv. Jožefa" v Brooklynu, N. Y. v nedeljo dne 13. januarja 1907 v dvoran! "LiederkranzhaH" tt „ i" Mcserole St., Brooklyn. Vzemi Bush Wick Are. karo, ki te dovede prav do dvorane. ^ Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: pnre mte 50c- j™«® mt. PO 3sc, pni.ic* . »edeži trenje yr»te po 25c. Garderoba pro.U. —Po igri prosta abava.^^^^, pisarni * Frank Sakserja, 109 Greenwich St., nadalje pri g. Antonu Burgar, 97 St. MarkT Place New S* £žer* Al0jzijuČeŠark' 59 AveJ Br^n^pri ^Z svete Barbare Zledln]ene države Severne Amerike, Sedež: Forest City, Pa. januarja J9CX2 v državi R*nneyt*rxuirri c -o-o- ODBOKNIKI: Predsednik: JOSIP 7.AT.AR ml., Box 547, Forest City, P». Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Ran, P*. L tajnik: IVAN TKLBAN, Box 607, Forest City, P k. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z A L AR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisa naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Bex City; Fa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". SLUŽBO IŠČE. Mladi Slovenec, star 25 let, zmožen nemškega, slovenskega, hrvatskega in malo češlkega jesdka, išče njemu primemo službo. Nadalje je dobro vajen trgovinskega in kremarskega obr-ta. Bil je pri artileriji kot korporal j ter je tudi vajen konj. Pismena vprašanja naslovite na uredništvo "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New .York, N. Y. NAROČNIKOM NA aNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennaylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastepnik "Glaa Naroda" in bančnega podjetja tvxdke Prank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. f j H 11 ■ ft KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim iu akutnim bolezuiin, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsiin tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti! In veste zakaj? Tukaj v Ameriki slo venci služijo svoj kruh večinoma S prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike^ kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ite zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI TSTA-NOVTLI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO 1 Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo nali zdravniki! Naši zdravniki zalezujejo kronične m zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so te oolezni naj bolje za ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni po predpisih katere so ustanovili nuj bolj Klavni zdravniki < d celega sveta. Ali veste da i i mnogokrat vzelo mnogo in mnogo let in tu li celo življt* il i <>d cu^a človeka da jc iznaidil samo za eno bileze.i zdravil.» po katerem sc ju tishi bolezen goto-vo ali pa vsij najbolj s ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo z:i bolezen, katero nikdo ni mogel poprej za gotovo ozdraviti, potem postane (.11 poznan in slaven p> celem svetu^kjer On jo dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ( zdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in voc drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili poprej e poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim uspehom. -r * Vsim bolnikom sledeče na znanje! -:- -f I^AŠA POŠTENA IN NEP03ITA PONUDBA. Kjer s m o gotovi ila n:iS.t zdravila v vsaki bolezni ]>om;i<£ijo, Vam moremo zu gotovo obljubiti sledeče: Ako s.- Vi pet dni poslej ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, iu ne opazite da Vam naSi zdravili hočejo pomagati. poSlite na-u jili po expressu plačano s dovol jenjem pregledan j a in ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kukitae okolnosti Vuši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Dr. SCHUH In Dr. KNIGHT! ALI VAM MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI ? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vpraialte in prepričajte se sami, posebno tisti Iiatcrl co v New Yorku. Mi ue dajem-) v časopl:; j 1 ...*. vu - istaa s ».odpiuim od ljudi katerih šp n:. \ i kateil sLamreto v l.cvš Yorku pozuate gotovo •fispoila 'udira, s;;mo p:£,!tc na njega ali ga pa vprašajte osebno. rite l:a:-.siio pismo nam je dal. Yelecenjeni zdravniki od cAM2aICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Velenčeni gospod ! Prav navdušen se-i od VaSega nspeli i katerega ste pokaz;.li pri moji bolezni, katera me je trpinčila celih j>et let in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Jsiiznani-.u Vam gospo«! zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil se:u bolečine in ne da bi se satuo boljšega čutil, tem več imam prejiričanje da sent po- polnomu ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zlravila i:i s ■ pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil iu da s- nebowo «., Ji premotit od ^ dragih zdravnikov kakor seje z menoj fro.lilo. Hvala l>og\l sedaj sem sdrav ali Yam želim da živite tisoče oil. t v korist lx laikom. Bratje Slovenci, jest sem Z.igve!-č.ri živiai tukaj v 1,'ew Yorkn, in ako ne verjamete temu pismu, pri lite k meni jest Yum hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. „„ . Ivan Hudin. V New Vorku, dne 2. Septembru. 1900. TO NI LAŽNIVO PIS1IO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDINA! PoSUte nam VaSi naslov da Vam takoj poSljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite alfr pridite sumi na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od AMERICA-EUROPE Co. * 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoča qjvtny med deseto in dvanajsto uro. i 1 I _ Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. janu^tja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. C URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn, NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, IEL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼Bake pritožbe. Društveno «lasilo je: "GLAS NARODA". DROBNOSTI PRIMORSKE NOVICE. Slabo prenočišče, si je izbral Anton Kreuz, ki sicer stanuje v Skednju št. 36. Legel in zaspal je bil na cesti pod Skednjem, a ko se je vzbudil, je opazil. da mu je neznan tat mej spanjem ukral iz žepa listnico, v kteri je imel 50 kron denarja. O Kaiserjevem konkurzu. Tod naslovom "Ptujski Panama" je citati v socijalnodemokratičnem "Arbeiter- wille" iz Gradca: ''Polom vinske trgovine Franca Kaiserja v Ptuju, koder se govori že o pasivah do dveh milijonov kron, je povzročil veliko razburjenja. Nenavadno veliko je število prebivalcev, ki so hudo prizadeti, trgovci in obrtniki, ki morajo skrbeti za velike rodbine, so izgubili celo svoje premoženje---- Drugačno pa je vprašanje o odgovornosti. Propadli ptujski župan Ornipet ponesrečenih. Da nekaj ni bilo v hranilnici v redu, dokazuje to, da je ravnatelj polkovnik Pramber^er lani hipoma odložil službo; pač ni hotel sodelovati pri gotovih stvareh----" Pot okolo sveta peš. Nedavno so dospeli v Trst trije potovalci okolo sveta, Francozi M. Fossč, Gčraud in Thon.assin, ki potujejo okolu sveta p*.;. To potovanje 1k> trajalo šest let. Dni' 12. julija 1000 -o odpotovali iz Calaisa, prehodili so Belgijo. Francijo in Špansko, Portugalsko in Italijo. Prepotovali bodo skupno 110,000 kilometrov. Iz Calaisa do Trsta so doslej prrpotovali 7720 kilometrov. Med temi tremi potovalci je tudi borilec M. Fosse. Trije potovalci dobijo od barona Rotschilda 120,000 frankov, ko dovršijo svoje potovanje. Najtežji pogoj treh potovaloev je, da morajo potovati brez denarja. Najdenje trupla utopljene ženske. Nedavno v jutro ob 6. uri in pol je pristaniški čuvaj (pilot) Lorenc Content" našel na obrežju della Sanita, in prav na kraju obrežja žensko naramno ruto. PrUtopil je bližje in pogledal v morje. No, nedaleč od o-1 brežja je zagledal žensko truplo, ki je | plavalo vrh vode. Poklical je takoj svoje tovariše s stražnice. ki je ravno tam. in vsi skupaj so potem potegnili na kopno truplo utopljenke. Obvestili so telefoničnim potom policijo, odkoder jf prišel tja eden uradnikov, ki je dal žensko natančno preiskati v svrho, da bi se zvedelo za njeno identiteto. A bilo je vse zaman, pri njej niso našli ni najmanje stvari, iz ktere bi -se bilo dalo kaj sklepati. Da je nesrečnika sla sama v smrt. dokazuje dejstvo, da je imela oči zavezane z Žepnim robcem. Na nogah je imela papuče, kakorŠTie se rabijo za po hiši, krilo je imela sivo, a jopič temno-ru-jav. Na roki je imela poročni prstan. Ženska je morala bita stara približno 35 do 40 let. Policija je dala utopljenko fotografirati v svrho, da bi se morda pozneje zvedelo, kdo da je bila samomorilka, na kar je bile mrtvo tru- plo preneseno v* mrtvašnico pri sv. Justu. Umrl vsled lastne neprevidnosti. Pod krovom barke "Isola", ki je bila usidrana v prosti luki pred hangarjem št. 221, so nedavno v jutro o-k:. Mi vidimo, kako pomerijo vsi Apachi, kteri morejo videti njegovo roko. Precej nad štiristo strelov zagrmi---. "Pojdimo, Messrs.!" pravi stari. "Tega ne glejmo. Preindijansko je za moje stare oči, četudi moram reči, da so Comanchi zaslužili to. Winnetou je storil vse mogoče, da bi preprečil." Vrnemo se h konjem, kjer jih stari pregleduje. Se jedenkrat zagrme puške; potem slišimo zmagovalno vpitje apaško. Za malo minut se vrne Winnetou k nam. Njegov obraz je izredno resen, ko pravi: "V comanških taourili bode veliko žalno vpitje, ker se ne vrne nijeden izmed njihovih vojnikov. Veliki duh je hotel, da se maščuje smrt naših ljudij. Sovražnik ni hotel druzega, zato je moralo priti tako. Toda moj pogled se ne obrne več v dolino smrti. Kar se mora še zgoditi, to končajo moji vojniki; jaz odhajam takoj z mojimi belimi brati." Pol ure zatem odjahamo, preskrbljeni z vsem. Winnetou vzame seboj še deset dobrih vojnikov. Kako vesel sem, da zapustim ta žalosten kraj! Mapi mi leži v meliikanskih pokrajinah Chihuahua in Chohahuila; to je zelo velika planota, ktera leži nad tisoč metrov nad morsko gladino: Razen na severu jo obdajajo od vseh strani visoke, strme gore. Te loči mnogo caftotiov od prave Mapimi. Mapimi je valovita planota brez gozdov, na ktvri ra.-te redka trava; tudi je veliko peščenih pustinj brez vsakega grmičevja. Po nekod >e dviga iz puščave samotna gora proti nebu. Zemlja je na več krajih raztrgana vsled globokih, strmih udrtin, ktere provzroeajo potniku obilo ovinkov. Vendar pa ni tako revna glede vode, kot sem si mislil. Več jezer je, ktera sicer po večini izhlape v gorkem času, a dajejo vendarle toliko vlage, da raste rastlinstvo po bregih. Mi jahamo proti jednemu izmed teh jezer, ktero se imenuje Laguna de Santa Maria. Oddaljeno je primeroma sto kilometrov od kraja, kjer smo nastopili našo pot. To je vsekakor dovolj naporna ježa, ker nismo nič spali. Jahamo skoro po samih grapah mimo strmih prepadov in ne vidimo na nobeno stran druzega kot sivo kamenje. Razen nekaj trenutkov ne vidimo skoraj ves dan solnca. Jahamo zdaj na desno, zdaj na levo; včasih se mi zdi, da jahamo zopet nazaj, tako me motijo te zavite grape. Proti večeru pridemo do Lagune. Zemlja je peščena. Na mestu, kjer se utaberimo, ni nobenega drevesa, pač pa nekaj grmovja, kterega pa ne pozuatr ■ o :m°nu Jezero ima kalno vodo, o1« bregu pa redko grmičevje. Za jezerom je ravnina z nizkimi, okroglimi griči, za kterimi se pravkar poslavlja solnee od nas. V globokih, ozkih in temnih eanonah je skoro hladno. Na vrhu pa izpariva zemlja tako vročino, da bi se človek kmalu, skuhal. Ko se zemlja izhladi, začenja se prav hladna noč. Proti jutru; rože tak oster veter, da se moramo zaviti v svoja volnena zagrinjala. - > (Dalje prihodnjič.) ^ >..: • Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem . Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. f^ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na . I , vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESFOVIC, lastnik gostilne. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^' zmodernim kogljlščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča" Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa, in okolici priporočamo našega zastopnika g. PRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa Preje je bival na 519y2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu sg Citicagi, ILL. kakor tudi rojakom po Z jed. axiavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicaio, IIU blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas* pivo, izvrstni whiskey. Najboija vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kes« ljiiče in igrcJna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa, in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirni!] cenah. FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.") TTVCT ck,zoParnik dobiš za 1 iJVlJ I ^ družbohočeŠnajceneje in bodeš najso lidneje postreže n pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zate ""■ri se vsak Sl^vmec na niegaobrn* I ^ = BRZOPARNTKI francoske družbe, nemškega Uoyda in Hamburg - ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V HAVRE:. LA SAVOIE odpluje dne 17. januarja ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 24. januarja ob 10. uri dopoludne. LA LORRAINE odpluje dne 31. janularja ob 10. uri dopoludne. LA BRETAGNE odpluje dne 7. februarja ob 10. uri dopoludne. LA SAVOIE odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne. LA PROVENCE odpluje dne 28. februarja ob 10. uri dopoludne. LA BRETAGNE odpluje dne 7. marca ob dopoludne. 10. uri LA SAVOIE odpluje dne 14. marca ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 21. marca ob 10. uri dopoludne. LA PROVENCE odpluje dne 23. marca ob 10. uri dopoludne. V BREMEN: KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 22. januarja opoludne. KAISER WILHELM II. odpluje dne 12. februarja ob 6. uri zjutraj- KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. februarja ob 6. uri zjutraj1._ KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne. KAISER WILHELM H. odpluje dne 12. marca ob 5:30 zjutraj. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. marca ob 1. uri popoludne. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10. uri dopoludne. V HAMBURG: DEUTSCHLAND odpluje dne 16. marca, ob 7. uri zjutraj;. DEUTSCHLAND odpluje dne 30. aprila ob 6:30 uri zjutraj. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišiti pravočasno na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da im«m v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh slovanskih Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahiko poslužijo parnikov Austro-Americana-črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Pamiki Anstro-Americana črte: SOFIA HOHENBERG odpluje dne 15. januarja opoludne. FRANCESCA odpluje dne 23. februarja opoludne. SOFIA HOHENBERG odpluje dne 13. marca opoludne. FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne. SOFIA HOHENBERG odpluje dne 4. maja opoludne. Krami postni pazniki raznovrstnih črt odplojejo iz Hew Yorka: V ANTWERPEN: FINLAND odpluje dne 10. januarja ob 7. uri dopoludne. SAMLAND odpluje dne 23. januarja ob 1. uri popoludne. ZEELAND odpluje dne 30. januarja ob 7. uri zjutraj. KROONLAND odpluje dne 6. februarja ob 11. uri dopoludne. VADERLAND odpluje dne 13. februarja ob 7. uri zjutraj. FINLAND odpluje dne 20. februarja ob 11. uri dopoludne. SAMLAND odpluje dne 27. februarja ob 3. uri popoludne. ZEELAND odpluje dne 2. marca ob 7. uri zjutraj. KROONLAND odpluje 9. marca ob 1. uri popludne. VADERLAND odpluje 16. marca ob 7. uri zjutraj. FINLAND odpluje dne 23. marca opoludne. ZEELAND odpluje 30. marca ob 6:30 zjutraj. V BREMEN: RHEIN odpluje dne 24. januarja ob 10. uri dopoludne. YORK odpluje dne 31. januarja ob 10. uri dopoludne. CASSEL odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne. MAIN odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne. RHEIN odpluje 7. marca ob 10. uri dopoldne. CASSEL odpluje 28. marca ob 10. uri dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 4. aprila ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 11. aprila ob 10. uri dopol. V HAMBURG: KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 26. januarja ob 3. uri popoludne. PENNSYLVANIA odpluje dne 9. februarja ob 2. uri popoludne. AMERIKA odpluje dne 16. februarja ob S. uri zjutraj. GRAF WALDERSEE odpluje dne 23. februarja ob 2. uri popoludne. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 9. marca ob 1. uri po pol. j PRETORIA odpluje dne 16. marca ob 6:30 zjutraj. AMERIKA odpluje dne 21. marca ob 10. uri dop. PATRICIA odpluje dne 23. marca opoludne. PENNSYLVANIA odpluje 30. marca ob 6. uri zjutraj. GRAF WALDERSEE odpluje dne 6. aprila opoludne. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor ▼ glav-inih pisarnah parobrodnih družb, i FRANK SAKSER CO., j 109 Greenwich St., New York, N. Y. Compagnie Generale Transallantlgue. |Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE* postni f»arnik:i SO i "La Provence" na dva vijaka......... "La Savoie" ,, ,, "La Lorraine" ,, „ "LaTouraine" aka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči, »> .................12,000 „ 25,000 „ m .................12,000 „ 25,000 „ "L'Apuitaine" „ "La Bretange" ..... "La Chamqagne" .. "La Gascogne"_____ 10,000 .............10,000 .............8,000 •............8.000 ............: 8.000 12,000 i6,ooo ;; ;; 'VWO „ 9,000 9,000 „ olsvna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ]0. nrf dopoludne iz pristanišča St. 4 2 North Ki?er, ob Morton St., NX •LA SAVOIE 17. jan. 1907 La Gascogne 21. feb. 1907. La Gascogne 24. jan. 1907. *LA PROVENCE 28. febr. 1907. •LA LORRAINE 3L jan. 1907. La Bretagne 7. marca 1907. La Bretagne . 7. febr. 1907. *LA SAVOIE 14. marca 1907. •LA SAVOIE 14. feb. 1906. *LA TOURAINE 21. marca 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al« w, Kozminski, generalni agent za zapad. __71 Deaborn St.. Chicago, III. CUNARD LIME F»ARINIICI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M, PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA IHZKEDA. ET0N1A SS*"' P&NN0N1A CABPATH1F-S marca. TTLTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in Tie Cieri SteamsMj Co., lii, BOSTON: MIIVIV EAPC LIS: CHICAGO s 126 State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St 21-24 STATE ST., NEW YORK. i Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega htrela. Kadi lega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje druiine, svojih prijateljev in drugih. L©l»y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoije vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVEL.AIND, O. MARKO KOFALT, 249|So. Front St.,' STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno.in po ceni izvršujem. Dalje pro dajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam deaorje v staro domovino po najnižji ceni. Ali". Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSCR GO. Rojakom v Pittsburgu, in okolici naznanjam, daj. za tainošnji okiaj inoj i i edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB 2 ■ 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. $8 i Uradne ure: vsak dan od do ^8. uro, ter ob sobotah . ure zvečer. w ww w m "v v1"« Telefon 2034. Frank PetkoTŠek 714-718 Market Street Waukegan, III. priporoča rojakom svoj ^SAi^OOIN, v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V Bvoji PROOAJALNIC1 ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino »elo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku. N A SiMM&iii .