132. Mio.
> mm. ■ mmd, t juoo
mieto.
iahaja vsak dan*svečer izvzemii nedelje in pramlke ter velja M prejeman a*
14 K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en namet 2 K. Kdor hodi sam|ponj, plača am telo leto SO K. — Na naročbo brea istodobne vposlljarre naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se izvole irankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Hi
U redntštra telefon it M.
dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|nbljano s poSiljanjemfna dom za vse leto leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Neamoijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravutftvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.. |
številke me 10 h.
Upravnistra telefon it 85.
Ob štiristoletnici Trubarjevega rojstva.
rišli smo pred nebeška zlata vrata: „ Odpri, ključar ti rajski, hej, odpri! Slovenski narod je pred paradižem, da svojega svetnika počasti.
»Kar nas tu vidiš zbranih okrog sebe, stojimo pod zastavo tvojo vsi: Ljubezen v srcu in srce na dlani, nad nami se svobode Žar blesti.
„Ne smeje se nam solnce, dan ni jasen,
a naša srca še kipe, gore,
pogum je v njih in moč in sila,
in kdo še v njih živi ? O, Trubar, ti!
„Prišli smo, rod teptanih in ubogih, pred svetli raj, do samega Boga — pokliči ga, ki nas učil moliti, ki je ljubezen našega srca!"
„Besede tvoje, nauk Čisti, sveti prodrl globoko vsem nam je v srce učenci tvoji smo, ti naš učitelj, za taboj hrepenenje naše gre.
„Da ti si naš, nebeški ti učitelj, prejasni vzor ti, naših src plamen, pod tvojim praporom je slavna zmaga, ni daleč tvoj in naš božanski sen.
In že odpirajo se zlata vrata, na pragu sveti Peter je obstal: „Vi radi s Trubarjem bi govorili, ki vaš je prerok in duhovni kralj?
„Resnico ljubimo, to hčerko božjo, za pravdo se borimo od tvojih dni — hinavščino sovražimo in zlobo in strele v brezdno sipljemo laži.
»Nevihte hude je Sloven prenesel, umrli nismo, in nas volja ni — mi krešemo svobode zlate iskre, da v slavi enkrat dom naš zaplamti.
Pred nami v gloriji in jasni slavi že Primož Trubar ves je zasijal, smehlja se rajsko, sveto mu obličje, in brada sije mu kot solnčni val.
„Ker glej, poslušaj nas, ti oče slavni, še vedno črni mrak in gosta noč leži nad tvojo revno domovino, še vedno Vihingov ni padla moč.
„S teboj, s teboj nam nič ni nemogoče, tvoj evangelij je zapisan v nas — že čutimo in slutimo svobodo, iz dalje že grmi, hiti naš čas.
In že odklepajo se naša srca, in radost kakor slap na dan kipi razlivajo se čuvstva, misli, želje, ah, saj pred nami oče naš stoji.
„Papistov črnih roj kot netopirjev se zlegel na Slovenskem je doma — od severa germanski meč se bliska, od juga rimski križ nad nas divja.
„V daljavi že grmi, že dan se bliska, in glej, na žarkih solnčnih, kdo gre k nam ? To je boginja, to svobodna misel, odprimo na stežaj ji vsak svoj hram!
„Na štiristoti god tvoj, oče slavni, Slovenci tvoji k tebi smo prišli, da ti čestitamo k nebeški slavi, da narod s svojim sinom govori.
„Ko si oči zatisnil, oče dragi, takoj zahrul je črn vihar nad nas, in božji roparji in jezuiti so vdrli v naša sela, mesta, v vas.
„O, Trubar, oče dragi, vse si slišal, kako je na Slovenskem zdaj doma — navdušenje v očeh si jasnih videl, kako srce zanosa nam igra.
„O pridi k nam, tako bi vsi te radi, tako si nam, Slovencem svojim drag, o, pridi v duhu vsaj med nas, otroke, o, pridi, stopi čez naš srčni prag!
„In blagoslovi še nas s svetim ognjem, ki nikdar ne ugasne, ne zgori, da vedno večja, večja in visoka grmada še do neba zaplamti!
„Ostani zbogom, zdaj gremo od tebe, a saboj nesemo tvoj blagoslov — o, Trubar, a spomin, a duh tvoj jasni ostal bo vedno živ in vedno nov."
—ič.
LISTEK.
Trubarjevo žiulienje.
(Posneto po nagrobnem govoru, ki ga je ob Trubarjevem pogrebu govoril tubinški prost Jakob Andreae)
Primož Trubar je bil rojen na Raščici pri Turjaku tri milje pod Ljubljano od poštenih in pobožnih staršev turjaških podložnikov leta 1508., ko so se Benečani vojskovali zoper cesarja Maksimilijana I. in si bili osvojili Trst.
Starši so ga poslali v šole v Sol-nograd in na Dunaj, kjer je z drugimi revnimi šolarji vred s petjem, kakor pravijo, »partem« (aH »parti-cum«) bral t. j. moral se je vzdrževati z milodari od hiše do hiše nabera-eenimi.
Pozneje je prišel k tržaškemu škofu Petru Bonomu za diskantista t. j. za pevca v cerkvenem pevskem zboru, in ta ga je lepo in ljubeznjivo odgajal. Bonomo ga je pozneje leta 1527. določil za upravitelja bogoslužja v fari Sv. Helene v Loki pri Ratečah (blizu Zidanega mosta) in pri fari Sv. Martina v Laškem trgu. Pozneje leta 1542. ga je ljubljanski škof Frančišek Kacijanar sprejel za kanonika.
Tako se je bilo pa med tem leta 1530. prigodilo, da so nekatere prismojene nesramnice in drzne spo-hotnice ne le v njemu izročenih fa-rah. ampak tudi na mnogih drugih krajih po Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem in na   Goriškem   začele.
trositi čudežne vesti, da se jim pono-voma prikazujejo Devica Marija, Sv. Rok, Sv. Boštjan, Sv. Trije Kralji in več drugih svetnikov, da z njimi govore in zahtevajo, naj se jim sezida vsakemu posebna cerkev, ta <la jo hoče imeti na ti, oni na oni gori sili ravnini, ta Ha jo zahteva v tem, oni v onem gozdu ali dolu, — in da če se te cerkve kmalu ne sezidajo, da ima priti v tistem okraju nad ljudi in živino hud pomor in vsakovrstne nadloge in uime, nad njive in vinograde pa da bodo poslali hudo vreme in točo, palež in ovelost. Ko je revno, preprosto in nerazsodno ljudstvo take nore trditve nesramnih žensk verjelo in se po takih drznih izmišljotinah dalo zapeljati, da se je na takih krajih popri jelo ustanavljanja božjih potov, zganjalo je tja krave, teleta, ovce itd., znašalo obleko, predivo, volno, vosek, kuretino, jajca, maslo itd. in velike vsote denarja imenovanim svetnikom v dar, zidalo z velikimi stroški cerkve; menihi in duhovniki, zlasti pa ljubljanski škof, sicer hud preganjalec evangeljskih pridigarjev (NB.: tu misli prost Jakob gotovo že škofa Tekstorja), so pa zaradi mesa, ki so ga na ta način obilno dobivali za svoje kuhinje, tako sleparijo radoverno podpirali in dajali sleparicam potuho. Vse to nam gospod Primož obširno popisuje v tiskani nemški predgovori, ki jo je na kralja Maksimilijana naslovljeno dal natisniti pred »Prvi del novega testamenta«, ki je od Antona Dalmatina in Ste pa na Istrijana v hrvaščini iztolmačen v glagolici ti-
skan izšel na svitlo v Tubingi leta 15H2. — Zoper to novo malikovanje je začel gospod Primož z nekaterimi drugimi duhovniki vred javno pri-digovati in ubogo nevedno in zapeljano ljudstvo poučevati ter je od malikovanja navajati k pravi pokori in k pravemu spoznavanju edinega odrešenika z neovržnimi dokazi iz svetega pisma in iz priprostega krščanskega katekizma. Pri tem nauku so njega in njegove pomočnike tržaški škof g. Bonomo kakor tudi ljubljanska škofa, g. Krištof Ravber, in njega naslednik, g. Frančišek Kaci-janer, pustili lepo v miru in so ga pri izvrševanju takega nauka varovali in ščitili. Ko je pa postal Urban Tekstor (1544.) škof ljubljanski, so mu bile te razprave in nauk o pravici vere, češ, da mora človek edino po veri v Jezusa Kristusa postati pred Bogom pravičen in izveličan, takoj popolnoma nevšečne — in tedaj je pod Tekstor jem dobil gospod Primož odkazano župnijo v Šentjernejskem Polju, imel pa je obenem še vedno dohodke kaplanije sv. Maksimilijana v Celju.
Potem je omenjeni škof po končani Šmalkaldski vojski 1. 1547. pri tedanjem kralju Ferdinandu izposlo-val skrivaj ukaz, da se ima Primož z dvema sodrugoma vred posaditi v ječo; bila sta to Pavel Wiener in vikar Juri Dragolic. Imenovana dva so res spravili v ječo in ostarelega, medlega moža gospoda Lenarta Mertlica, generalnega vikarja in kanonika, so izobčili in mu odvzeli vse nadarbine (to je oropali so ga vseh
dohodkov), samo radi tega, ker je vzel svojo kuharico, sicer ne javno, ampak na tihoma za ženo. Ti trije so torej gospoda Primoža svareč pravočasno opozorili, da ni prišel v ječo, ampak ji je tedaj ušel.
Ta škof, ki si je pozneje v Do-nauwerdu z neprevidnim padcem zlomil nogo, je gospodu Primožu nele odvzel vse nadarbine (oropal ga vseh dohodkov), ampak mu je dal tudi ugrabiti za več nego 400 goldinarjev vredne knjige, ki jih je moral Trubar poslej pogrešati in ni mogel nikdar več do njih.
Ko torej ni bilo nobenega upanja več, da bi prišel zopet k svoji cerkvi, je odšel po nasvetu pobožnih kristjanov tistega kraja v Zgornjo Nemčijo, kjer se je šele prav okrepil kot kristjan ter se v nauku in veri utrdil, kakor potrjuje sam s svoje-ročnim pismom.
Med tem pa trije stanovi častite dežele Kranjske, gospoda plemstvo in meščanstvo, niso samo gledali, ampak so z drugimi dolenjeavstrij-skimi deželami vred pri tedaj vladajočem kraljevem veličanstvu zaprosili, naj bi se jim najmilostljiveje dopustilo verstvo po vsebini avgs-burškega izpovedanja, katero so tudi pred visokim kraljevim veličanstvom neustrašeno priznali. In ko so se omenjeni deželni stanovi proseč potrudili za gospoda Primoža, so naposled vkljub temu, da so mu škofje, menihi in »farji«, kar le mogoče nasprotovali, vendar toliko dosegli, da je smel pač v kranjski deželi stanovati, a ne pridigovati.
Leta 1548. ga je zadelo novo preganjanje, da se je moral s Kranjskega umakniti. Napotil se je najprej proti Norimbergu in od tam ga je odpravil pokojni Vid Dietrich, zvest služabnik tamošnje cerkve, proti Rotenburgu na Tauberi, kjer je svojo ljubo prvo ženo Barbaro javno peljal v cerkev in kjer je potem cerkvi božji zvesto služil do leta 1553. Tu je dobil poklic za župnika v Kempten, kjer je cerkvi skozi osem let zvesto služil kot evangeljski pridigar.
Ker so leta 1560. njegovi deže-lani kranjski pogrešali zvestih evangeljskih pridigarjev, so ga dežefcii stanovi pozvali iz Kemptna na Kranjsko. Odpovedal je službo v Kemptnu pismeno, ker ni mislil drugače, nego da bo odslej nadalje le svojim ljubim Kranjcem pridigoval. Ker so se pa tedaj na Kranjskem pojavile take ovire in zapreke, da ta došli mu poziv ni mogel imeti uspeha — in je torej došlo gospodu Primožu od častitih stanov drugo pismo, da naj le še dalje na Gorenjem Nemškem ostane, — ga je pokojni presvetli knez gospod Krištof, vojvoda Virtemberški blagega spomina, nrilostljivo sprejel in ga pooblastil za župnika v Aurachu, kjer je zvesto služil cerkvi božji eno leto.
In ko je bil poprej po božji milosti leta 1550. iznašel, kako bi se dal slovenski jezik tudi pisati (kajti poprej ga ni bilo ni pisma ni izpiska, še manj pa knjige v slovenskem jeziku tiskane ali spisane), tedaj je tu (v Aurachu) z milosti j ivim pospeše-
Primož Trato.
Štiristo let je preteklo, odkar se je rodil na Rašici pri Velikih Laščah, iz čisto priprostih, kmečkih staršev,
p«U llZO^ tq OUOtAUJđ UT 'JB^ldO^J snu
i^t|8a dtnuaiui jo^nij *ba^sao|s tsS -e^su9AO[s   qump3£ <jcqnjji zouitj^j
nehvaležnostjo, če bi hoteli kratiti njegove zasluge, pravi o njem ravno isti Kopitar.
A mi nočemo biti nehvaležni, kakor ni bilo nehvaležno znanstveno slovstvo, ki je o ustanovitelju slovenske literature nagromadilo velik vrh učenih razprav in slavilo neizbrisne zasluge moža, ki mu gre ne-deljena zahvala, da je bil prvi, ki je slovenski jezik vkoval v bežečega časa negodnosti pretrpevajoče tiskarske črke in mu tako zadal stalnost, neizbrisnost, ki je prvi predpogoj vsakemu kulturnemu napredku.
V Primožu Trubarju slavimo moža, ki je ustanovitelj slovenskemu slovstvu in torej vsej duševni kulturi, v njeni slavimo moža neupogljivega značaja, neustrašenca, ki se ni zbal plavati proti valovom tedanjega časa ne glede na to, ali mu udari z leve ali z desne v obraz peneči se val kulturne reakcije, moža, ki mu je bil dan vzor-značaj, da izvede in najsi bode še s tolikim trpljenjem, kar mu je narekovalo njegovo razborito spoznanje. Ustanovitelja slovenskega slovstva slavimo in neustrašenega borilca za svoje ideje, niti iz daleka pa nam ni do tega, da bi ga proslavljali baš zato, ker je širil protestanti-zem. Protestantizem ali katolicizem, ta ali ona konfesija, za to nam ne gre. Nikdar se nismo postavljali v službo tega ali onega načina veroiz-povedanja, ker stojimo na stališču, da je brez globljega pomena, na kakšen način izpovedujem svojo vero, da je marveč odločilno edinole to, kaj nosim v svojem srcu, ali je ono blago in dobro, ali je v njem ljubezen in samozatajevanje. In zato je brezmi-selno početje onih, ki v svojih srcih ne čutijo hvaležnosti do Primoža Trubarja, samo zato ne, ker jim njihov fanatizem ne dopušča, da bi * Primožu Trubarju videli kaj več, nego protestantskega predikanta, ki jim zunanja njegova odeja premami oči tako, da ne vidijo jedra-človeka, ki se krčevito drže slučajnosti, pa ne-čejo pripoznati bistva, in ki rajše nase jemljejo madež nekrščanske ne-hvaležnosti, nego pa da bi odprli oči in prezrli, kar je nebistvenega in iz duše slavili, kar je občepomembnega, hvaležnosti dostojnega. Nehvaležne-ži so to in nehvaležiiost je od nekdaj smatralo človeštvo kot najgrši madež bitja, ki mu je stvarnik dal razum in razsodnost. Proti ljudem, ki jim je srce nezmožno hvaležnosti, ni boja. Pocestno kamenje je to, ki se ob njem utegneš spotakniti, da ti vzplamti nevolja, ki pa greš preko njega svojo začrtano, smotreno pot.
Težki so bili časi, v katerih je Primož Trubar nastopal kot voditelj narodu, ki ga je ljubil nadvse. »Priznati moram,« pravi o njem skeptični, treznoumni Kopitar, »da me je natančno spoznanje Trubarjevo vsled njegovega tako toplega rodoljubja skoro popolnoma razorožilo. Ljudstvo je bilo neuko, citati je znal edinole meščan, ki so mu bila dana sredstva za šolsko naobrazbo, narod pa je živel edinole od besedi svojih
vanjem vojvode Krištofa z dvema pomočnikoma, Stepanom Konzulom in Antonom Dalmatinom vred osnoval slovensko tiskarno in izgotovil v slovenskem jeziku nekaj koristnih knjig, pri katerih razširjanju je zvesto pomagal pokojni Hans Ungnad blagega spomina in s tem se je naša cerkev na Kranjskem in drugod izdatno razširila, pospešila in izboljšala.
Ko( je tako poleg takega koristnega delovanja svojo poverjeno mu cerkev z vso zvestobo in pridnostjo oskrboval, so ga leta 1562. zopet zahtevali v Ljubljano, kamor je tudi poslušno in dobrovoljno odšel, z dovoljenjem vojvode Krištofa. — Ker je pa bil po svojih zavistnikih pri tedanjem rimskem cesarskem veličanstvu Ferdinandu hudo očrnjen in neugodno zapisan, je bil po cesarjevem naročilu pred ljubljanskega škofa poklican in natanko izpraševanj tu je on svojo vero brez strahu izpovedal, svojega nauka ni zatajil in se ga ni sramoval, ampak se je izkazal v njem stanovitnega. Na to je ostal v deželi.
Ker so pa njegovi nasprotniki pripisovali njemu in njegovim pri-digarskim pomočnikom vsakovrstne toive in zmotne nauke in neznosne nerednosti in jim očitali, da napačno in zmotno uče, posvetni in duhovni red gazijo in ukončujejo: tedaj je to gospoda Primoža nagnilo, da je virtemberški cerkveni red z bogoslovnim izpraševanjem Filipovim (Melanhtonovim) o glavnih členih krščanskega nauka pretolmačil v slovenski jezik  in  brez naslova,
propovednikov. In praznoverstvo je vladalo po vseh slovenskih domovih. Vrhu vsega je po deželi moril in po-žigal Turek, da je iz kota v kot odmeval jek obupnega klicanja, strah in trepet, ki ne dopušča mirnega razmišljanja. In tisti čas je vstal Primož Trubar in jel buditi svoj narod sredi bojnega trušča. Ne verujte jim, ki jim ni do tega, da mislite po volji božji, da spoznavate, kakor vam veleva razum, je klical, ne verujte jim, ki jim ni do tega, da bude vašo dušo in jo vodijo solne u nasproti, ki jim je marveč ediuole do tega, da si iz vaših žepov polnijo svoje in se zalagajo z bogastvi tega sveta. Goljufiva je beseda propovednika, x)reudarje-na in na gotov smoter naravnana. Ti pa, ki hočeš, da ti bo srce resnično blago in dobro, išči resnice sam, odpri knjigo večne resnice in čitaj iz nje na lastne oči, kakor je zapisano v njej in kakor je dobro.«
In jel je orati ledino.
Knjigo za knjigo je podarjal svojemu narodu, da bo čital iz nje in napredoval neoviran od svojih duševnih voditeljev.
In čim dalje bolj se mu je odpiralo razsežnejše polje, kajti izstradani narod je hlastno segal po podani mu hrani. Ni samo prevajal nabožne knjige, temuč ustvarjal je samostojno in smotreno temelj vsemu poznejšemu razvoju slovenske slovstveno-sti, kakor nam to kaže kratek pregled literarne produkcije Trubarjeve in njegovih sodelavcev. Narodu, ki svojemu jeziku niti črk ni imel, je ustvaril abecedo in slovnico, pesnil mu je pesni, da se bode radoval ob njih in jih peval, kadar mu bode duša ix)lna, razlagal mu sveto pismo, mu ga prevedel in mu v roko potisnil molitvenike. Spoznal je, da narod slovenski ni osamljen, da je marveč le majhna vejica na velikem drevesu slovanskem in je svoje delovanje raztegnil tudi na Slovane govoreče hrvaško in srbsko narečje. In narod je začel čitati, ob čitanju misliti samostojno, strto je bilo mrtvilo prejšnjega duševnega nadvladanja propoved-niškega. Do petdeset tisoč knjig je Trubarjeva reformacija dala narodu v roko — danes jih nam je od teh tisočakov preostalo le še neznatno število, kajti rimski cerkvi ni bilo po godu, da bi narod mislil preko mož-gan narodovih duševnih voditeljev in je dala na gromado vse, kar je bilo nevarno njenemu gospodstvu. Za Trubarja je vzplapolala narodova samozavest, katoliški njegovi preganjalci so jo zatrli. Zatreti pa niso mogli, kar je bil Trubar utemeljil: slovenskega slovstva. Naj si je kasneje hodilo druga pota, nego so bila ona, ki mu jih je zaznamoval Trubar, živelo je, v življenje poklicano od njega, ki mu spomin slavimo letos.
Nimamo namerni, s predstoječi-111 i vrsticami oddolžiti se manom Trubarjevim, hoteli smo napisati le majhen spominski list njemu danes, ko slavi svoj štiristoti rojstni dan. Obširneje pa se hočemo pečati s Primožem Trubarjem tedaj, ko napoči njegov pražnji dan, ko se bode združil ves napredni narod slovenski, da dostojno proslavi spomin očeta svojega slovstva in svoje slovenske kulture.
brez predgovora dal natisniti. — To so mu njegovi zavistniki in nasprotniki v veri porabili in ga ovadili nadvojvodi Karlu. In ta ga je dal vkljub temu, da so častiti stanovi najponižnejše zanj prosili, naposled izgnati iz dežele.
Ko je prišel do Tubinge, so ga sprejeli izpočetka v Ljubno za župnika. Iz Ljubna je prišel za župnika sem v Derendingen, da bi v pospešitev odprave in razpošiljanja v slovenskem jeziku natisnjenih knjig vsak dan lahko nadziral turbinsko tiskarno.
Ko so se leta 1567. stanovi iznova jeli pogajati z deželnim knezom, da bi ga spravili v Ljubljano na Kranjsko — in ko so ga dobri prijatelji od mnogih strani nagovarjali, naj bi, kakorkoli mogoče, pri ujetih Turkih izkušal poizvedeti, če bi se ne dal\dobiti turški alkoran, katera da je njihova dozdevna vera in katero je pravo tolmačenje alkorana, se je Primož Trubar sam zopet napotil na Kranjsko ter je nekatere ujete Turke v Ljubljani, kjer so imeli turškega pašo in turškega popa (derviša) v Črnomlju in več drugih Turkov po obmejnih trdnjavah zaprte, skrbno izpraševal zastran njihove vere in turškega alkorana. — Njegov prihod je stanove zelo prestrašil, ker bi se bil dal baš sredi pogajanj, ki so se vršila med stanovi in svetlim knezom, ta prihod lahko drugače, in sicer na slabo stran tolmačiti, dasi stanovi o tem prihodu niso prej čisto nič vedeli. Zato je torej, ko je bil na ljubljanskem gradu in v Ribnici turškega popa sam, v Črnomlju pa uje-
Oovmskl tati i Petn-pnih.
m.
V Petrogradu, 1. jun.
V petek, 29. maja je bil v »Klubu obščestvjonnih dejatelej« tretji sestanek slovanskih delegatov s pred-stavitelji ruske javnosti. Poslanec Hr^ bar je takoj začetkoma seje stavil dva predloga. Prvi predlog se tiče ustanovitve velike slovanske banke, drugi pa pošiljanja ruske kmečke mladine v najbolj kulturne zemlje slovanske, da se seznanijo z modernim napredkom v pol jedel j -stvu.
Knez N. N. Trubeckoj je predlagal, naj se spomladi leta 1910. priredi v Moskvi vseslovanska razstava, sporedno s katero bi se lahko sklicali rudi razni shodi in kongresi, ki bi pospeševali medsebojno zbliža -nje med slovanskimi narodi.
Dr. Kramar je pozdravil predlog kneza Trubeckega kot umesten in aktualen ter naglašal potrebo, da bi se takoj osnoVal razstavni odbor. Nadalje je Kramaf*^^zaT na delovanje zavoda »Deutsche Bank«, ki je pijonir vsenemškega kulturnega in političnega vpliva na Balkanu. Slovanska banka bi naj bila proti-vesje proti mogočni pospeševateljici germanizacije. Njena naloga bi ne bila samo v pospeševanju eksporta, marveč predvsem podpiranje obrti in trgovine v slovanskih zemljah. Pošiljanje ruske kmečke mladine v zapadne slovanske dežele je podjetje neprecenljive važnosti. Ako se Rusi nauče gospodariti kakor Cehi, ne bo Rusije čez 10 let več mogoče spoznati. Trgovski promet s Češkega z Rusijo je izredno živahen. Zato bi bilo potrebno, da se v Pragi ustanovi ruski konzulat. Avstrijska vlada ne nasprotuje več ustanovitvi tega konzulata, odvisno je torej sedaj samo od ruskih merodajnih krogov, da se ta ideja uresniči.
M. M. F j e d o r o v je izrazil mnenje, da vznikne slovanska banka kot logična posledica vseslovanske razstave v Moskvi.
Poljak E. E. D o h e c k i je poudarjal, da se je v zadnjem času trgovska in gospodarska zveza med Poljaki v 'kraljestvu Poljskem in med Cehi znatno poglobila. Vsled pruskega nasilstva Poljaki ne naročajo več blaga na Nemškem, marveč ga večinoma dobivajo s Češkega.
Knez Trubeckoj je nasveto-val, naj bi se v zemstva in na velepo-sestva sprejemali tehniki-specialisti iz slovanskih dežela.
Poslanec Hribar je na novo utemeljeval potrebo ustanovitve vseslovanske banke ter napovedal, da bo na prihodnjem sestanku utemeljeval tele predloge: 1. o organizaciji knjigarstva v slovanskih deželah; 2. o ustanovitvi korespondenčnega urada za slovansko časopisje; 3. o kongresih slovanskih žurnalistov; 4. o potrebi snovanja telovadnih društev na Ruskem po vzoru sokolskih organizacij in 5. o organiziranju izletov slovanske mladine po slovanskih zemljah.
M. V. K r a s o v s k i j je izrazil željo, naj bi se izdal kažipot po slovanskih zemljah, Poljak D v m s z a pa je kazal na nenormalni pojav, da Rusija nima na Dunaju svojega tr-
te Turke po enem svojih pomočnikov, o alkorana izprašal in skrbno vse poizvedbe dovršil, — s svojim oslom naglomu pobegnil, da bi stanovi pri knezu ne prišli v neprijetno in nevarno sumnjo, češ, da ga hočejo proti njegovi vol.fi pridržati.
Ko je potem zdaj dvajseto leto bival tu v Derendingenu, je slehernemu znano, na kak način je živel in kako se je vedel in ravnal. Kajti bil je slehernemu nasproti v vsej ponižnosti prijazen in do vseh ljudi, zlasti pa do reveže v dobrodelen, tudi do takih, ki niso bili vredni. Ni mislil na to,niti da bi bil sebi,niti svojim otrokom nabiral zakladov na zemlji, sicer bi jim bil moral časnega premoženja pač kaj več zapustiti, zlasti ker so ga stanovi kranjski, pri katerih je bil zelo priljubljen in visoko čislan, tudi v tujini bivajočega nagradili vsako leto s poštenim milo-ščinskim darilom. Nabral si je torej le zaklad v nebesih, ker je bil tujcem in inozemcem nasproti, zlasti kateri so bili zarad božje besede v bedo prognani in v siroščino pahnjeni, gostoljuben in dobrodelen; — te vse bo imel sodni dan za priče, da njegova vera na gospoda Jezusa Kristusa ni bila mrtva, ampak živa vera, ki se je v ljubezni do bližnjika izpričala z dejanjem in dobrimi deli.
Smatrati pa se mora tudi za posebno milost, da mu je bog čudovito podaljšal življenje skoraj do najvišje stopnje, namreč kaj blizu do osemdesetega leta, kar se je že pred 4000 loti smatralo za visoko starost, kakor stoji zapisano: »življenje človeka je 70 let, in če pride visoko, tedaj je
govskega agenta, kakor ga ima v Parizu, Berolinu in Londonu.
Grofa Olizar in Bobrin-s k i sta se zavzemala za zbližanje slovanskih ljudskih mas, ne pa samo inteligence. Za to je treba prirejati poučna potovanja prostega ruskega ljudstva po slovanskih zemljah in narobe. Govorili so še P. N. Milju-kov, V. P. Svatkovski in Poljak Swiencicki, ki so vsi poudarjali soglasnost s stavljenimi predlogi.
i
V soboto, 31. maja se je posvetovanje nadaljevalo. Poslanec Hribar je utemeljeval svoje na prejšnjem sestanku stavljene predloge.
Glede slovanske banke se je za-interesovalo ruske financialne kroge. Odbor za ustanovitev te banke in potrebne predpriprave se bo sestal na Zapadu — v Pragi in ena najuglednejših ruskih bank pošlje na to zborovanje svojega delegata. Da se uredi slovansko knjigotržtvo, bo treba, kakor je poudarjal poslanec Hribar, organizovati slovansko knjigotržno borzo po vzoru nemške v Lipskem. Prve korake v tem oziru bodo storili slovanski delegati v Pragi. Predvsem je treba doseči, da se bodo ruske knjige prepuščale knjigotržceni v komisiona!no prodajo.
Kar se tiče slovanskega kores-pondenčnega urada, je Iv. Hribar naglašal potrebo, da se osnuje tak urad v Petrogradu s podružnico na Dunaju. Stroški za to bi bili seveda ogromni, vendar pa se je nadejati, da se dobe tudi ta v to svrho potrebna sredstva pri nekoliko dobri volji. Nujno potrebno bi bilo prirejati kongrese vseh slovanskih žurnalistov po načinu, kakor jih že prirejajo avstrijski slovanski časnikarji, ki imajo letos sredi septembra svoj VII. shod v L j u b 1 j a n i. Na ta shod pridejo tudi balkanski, srbski in bolgarski žurnalisti. Treba bi torej bilo, da se tega kongresa udeleže tudi Rusi. Proti temu ni nobenih zaprek, zlasti ker je avstrijska vlada že itak odobrila pravila v toliko, da so člani »Osrednje zveze slovanskih časnikarjev« lahko tudi izvenavstrij-ski slovanski žurnalisti. Takisto bi bilo želeti, da bi se po Rusiji snovala sokolska društva, ki so se povsodi izkazala kot najboljši širitelji ideje slovanskega bratstva.
Dr. K r a m a f je omenil, da bo leta 1912. v Pragi veliki vsesokolski zlet, ter izrazil nado, da bodo na tem zletu že v velikem številu zastopani ruski Sokoli. Nadalje je kazal na potrebo, da se sčasoma organizujejo shodi slovanskih pevskih društev, kar bi zlasti pospeševalo slovansko vzajemnost. Končno je poudarjal, da je treba avstrijskim Slovanom izpo-slovati, da se uvede v srednje šole pouk ruskega jezika, Rusi pa naj skrbe za pouk v šolah slovanske zgodovine in zemljepisja slovanskih dežela.
Iv. Hribar je nato pripomnil, naj bi se na Ruskem izdal imenik slovanskih krajevnih imen, da bi Rusi v bodoče ne rabili za slovanske kraje nemških poznamenovanj kakor na primer za Ljubljano, Trst — Lejbah, Triest.
Krunislav H e r u c je pojasnil, da je v 60 letih izdal tak imenik Glovacki. *
A. V a s i 1 j e v je izrazil željo, naj bi se ob priliki razstave v Mo-
osemdeset.«— On pa je dosegel osein-insedemdeseto leto in je pri teh letih in navzlic boleznim, ki so se tu pa tam pojavile, tudi kratko pred smrt-jo še užival pokojno in breznadložno starost, tako da je poverjeno mu cerkveno službo opravljal sam. Zbolel je in se vlegel v posteljo 21. junija. Kolikorkratkoli je župan ali kdo drugi njegovih župljanov prišel k njemu v njegovi bolezni ga obiskat, jim je glasno zatrjeval, da hoče pri tem uku in pri tej veri, ki jo je njim razlagal in jih učil, z božjo milostjo stanovitno vztrajati in brez strahu stopiti pred sodni stol božji, kajti ta da je božja čista, nezmotna resnica besede božje, katera ne more niti za las utegniti ali umakniti, pri njej naj stanovitno vztrajajo, nje naj se drže kot edine nedvomne poti do zveličana in naj se nikar ne dajo od nje odvrniti.
26. junija si je dal iz tolmačenja dr. Lutrove hišne postile zadnje odstavke, to je nekaj malo besed, ki jih še ni bil iztolmačil, prečitati in je izrazil željo, da hoče tolmačenje pod pero narekovati, in njegov pisar, ki je poleg sedel ,je je moral zapisa -vati, — in vselej, kadar je nekaj slovenskih besed povedal in jih je pisar zabeležil, vselej je nato dostavil: »V onstranskem blaženstvu se zopet vidimo!« — in vedno je govoril o veselju večnega življenja.
28. junija, ko je naznanil svoje dolgove in je vsem revežem, ki so mu bili kaj dolžni, vse dolge odpustil, da niso zavezani jih dedičem odplaee-ti, se je bolezen nekoliko na hujše obrnila. Kadarkoli pa so mu tolažil-
skvi organizirali tudi slovanski znanstveniki.
Nato se je sklepalo o pripravljalnem slovanskem shodu v P r a -g i. Določilo se je, da se ima ta shod vršiti 1 2. j u 1 i j a t. 1. Iz Rusije pri-sj>e na ta shod 5 3 delegatov. Slovanska razstava v Moskvi se ima prirediti spomladi leta 19 11.
Nato so imeli M. V. Krasovskij, Hribar in dr. Kramar presrčne, s slovanskim rodoljubjem prepojene zaključne govore.
Končno je dr. Kramar obvestil navzoče, da se slovanski delegati na potu domov ustavijo v Varšavi, da Poljakom izroče pozdrave od bratov z Neve, ter končal svoja izvajanja s klicem: »Led je prebit in nastala je nova doba slovanskega dela!«
e.
M narodni praznik.
Letošnji god slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda dne 5. malega srpana pade ravno na nedeljo. Ljubljansko delavsko pevsko društvo »Slavec« priredi ta dan veliko narodno veselico v prid naši šolski družbi. Naši bratje onstran Sotle in Kolpe nameravajo napraviti isti dan v Zagrebu velikansko ljudsko veselico, kateri gmotni uspeh bi pripadel družbi sv. Cirila in Metoda za Istro.
Vsakdor se veseli svojega godu in ga že po več mesecev komaj pričakuje; a ko napoči njegovega godu dan, zažari mu obraz od sreče in veselja, da ga je učakal zdrav in vesel. Ves dan je prazniške volje in »zidano« mora biti vse krog njega: družina, sorodniki in prijatelji, vse se mora smejati — drugače bi sploh godovno ne bilo godovno. Tako je prav; enkrat na leto, na svoj god, si človek že lahko privošči malo več kot sicer, na čast in veselje svojemu patronu poseže rad vsakdo nekoliko globokeje v žep.
In glejte: dne 5. malega srpana, je god največjih in naivnetejših slovenskih blagovestnikov, apostolov sv. Cirila in Metoda. Izberimo si enkrat za vselej ta dan za praznik slo* venskega naroda; naj nam postane ta dan od sedaj naprej obČeslovenski narodni praznik, praznik narodove moči in zavednosti, dan našega vstajenja in rodoljubja! Kakor vsak človek imej tudi naš narod svoj god, naj se razveseli in razvedri tudi naš narod vsaj eden dan v letu! Vsaj eden dan naj se razjasni nebo nad našim preganjanim in teptanim narodom, naj posije solnce izza črnili oblakov , polnih krivic in prevar, solnce blagoslovljene bodočnosti in zaželjene zmage\ Vsaj eden dan naj si oddahne naš narod, utrujen od težke, trnjeve poti, naj si zravna hrbet, skrivljen in ves krvav od trino-ških udarcev...
In ta dan, našega vstajenja dan, naj bo 5. dan malega srpana, naj bo god sv. Cirila in Metoda! Saj imamo največ povoda, izbrati svojemu narodu ravno ta dan za vsakoletni praznik: ta dan slavita god prva in največja slovenska apostola, ki sta prva k slovenskim srcem govorila v slovenskem jeziku o vzvišenih, vecno-lepih Kristovih naukih, ki sta prva začela zidati temelj slovenski književnosti in sta prva bila zaradi svoje narodnosti preganjana mučenika. Ona sta dala tudi ime naši edini narodno - ohrambni organizaciji, naši
no prigovarjali ali zanj molili, mu je vselej odleglo. Ko je pa potem pridigar izgovoril Amen, ni nobenega uda genil in je tako blaženo, mirno in rahlo v Gospodu zaspal.
Tako je bilo življenje, taka smrt vašega ljubljenega rajnega župnika, ki ni bil navaden vaški pop. ampak pravi, resnični evangeljski pridigar in škof, ki je svojo službo pošteno opravljal, pri tem veliko trpel ter se junaško boril in svoj tek srečno končal, ki je ne samo nad vami tu v Derendingenu kot nad poverjenimi mu ovčicami, ampak tudi nad vsemi evangeljskimi cerkvami v prešlavni kneževini kranjski kot zvest pastir in škof čuval in stražil. Tem je on, dokler mu je bilo dopuščeno, kot zvestim svojim poslušalcem razlagal besedo božjo čisto in nepopačeno na vseh krajih, podeljeval svete zakramente po povelju Kristusovem, zdravim in bolnikom služil s tolažbo božje besede iskreno. Ko se je pa moral s telesom in životom umakniti od teh svojih faranov 5 Kranjskega, ostal je vendar v duhu vedno pri njih ter se je poleg svoje krščanske in iskrene molitve za časno in večno zveličan je njihovo do skrajnosti potrudil, da bi jim služil, ter jih ni samo z izpodbudnimi tolažilnimi pismi opominjal k stanovitnosti v veri, ampak jim je tudi s tolmačenjem koristnih spisov zvesto pomagal razširjati in pospeševati njihovo cerkev.
Najprej je na slovenščino iztol-mačil krščanski katekizem, to je glavne člene krščanskega nauka s trojno razlago: s kratko in z obširno,
1. Priloga „Slovenskemn H aro do" it 132, dne
vedno bolj delavni in zato vedno bolj priljubljeni družbi sv. Cirila in Metoda. V tej družbi vidi naš narod svojo najboljšo zaščitnico, svojo bodočnost; v njej in z njo naj tudi praznuje vsako leto na dan 5. malega srpana svoj god!
Posnemajmo Cehe, ki žrtvujejo na dan svetega Vaclava, svojega narodnega patrona, stotisoče na oltarju domovine! Spomnimo se ta dan bolj nego sicer naše šolske družbe, na ta dan naj bo svečenik ves slovenski narod, in oltar naj bo — naša šolska družba!
Na predvečer sv. Cirila in Metoda naj zagorijo kresovi po vsej slovenski domovini sovražnikom v znak, da še živimo in hočemo živeti še v naprej, v dokaz, da se bliža dan naše probuje, naše zmage! In ko zazori nedelja, naj bo naša prva misel posvečena narodu in njegovi glavni za-ščitnici družbi sv .Cirila in Metoda. Naši bogatejši denarni zavodi naj polože svoj dar domu na oltar, naša mesta in občine naj darujejo svoj obu-lus družbi, ki brani našo deco pred krvoločnim nemškim zmajem. Pevska in bralna društva, Sokoli in druž-bine podružnice naj prirejajo veselice v obmejnih in narodno izpostavljenih krajih v probujo narodne misli, v rešitev in ohranitev naših otrok. Na ta dan naj počiva strankarska strast, naj miruje osebna do-bičkaželjnost in vzplapola zato ljubezen do naroda v nebotičnem plamenu k nogam sv. solunskih bratov, ki bosta z radostjo in dopadenjem gledala, kako rode in rasto sadovi tam, kjer sta pred tisoč leti sejala. Slovenci, rodoljubi:
Za naroda blagor, korist in pro-sveto deluj mo vsi skupaj z ljubeznijo vneto!
Hudi časi se nam obetajo. Kakor slišimo, nameravajo Nemci prepustiti svoje ogrske rojake njihovi usodi in se vreči zato z vso silo na naše kraje. Sinja Adrija je njihov cilj in preko naših trupel si nameravajo zgraditi pot do nje; čaka nas najhujši boj z najhujšim so vragom, za to najvišji in zadnji čas — in na za to najviši in zadnjji čas — in na malega srpana peti dan zakličimo vsi: Slovenija, vstan'!
Po »Slov. Braniku«.
Obrtni vestnih*.
Zadnjič smo govorili na tem mestu o obrtnih sodiščih in njih ustroju po veljavnem zakonu v Avstriji. Pri tej priliki smo med drugim omenili, da je po določilih sedaj veljavnega zakona ustanoviti obrtna sodišča v vseh takih krajih, v katerih je dana potreba za ustanovitev. Hitro napredovanje industrialnega in obrtnega razvoja v zadnjih desetih letih v Avstriji, zlasti pa tudi naraščanje v industrialnih in trgovskih obratih zaposlenih oseb po večjih mestih je provzročilo, da se je od leta 1898. število obrtnih sodišč hitro množilo. V Ljubljani doslej nimamo obrtnega sodišča, ali razmere, ki prihajajo v poštev ob presoji vprašanja o potrebi obrtnega sodišča, so dandanes v Ljubljani take, da opravičujejo v polni meri ustanovitev takega sodišča. O ustanovitvi obrtnega sodišča v Ljubljani se je pri nas že razpravljalo. Za ustanovitev obrtnega sodi-
pa tudi v rimah v obliki pesmarice z nekaterimi psalmi in duhovnimi pesmami.Dalje je novi testament, deloma leta 1557., deloma pa — torej docela dovršil leta 1582. Dalje je vse epistole in skrivno razodenje sv. Janeza z razumljivo razlago v slovenskem jeziku raztolmačil. Istotako takozvane »locos communes«, to je glavne člene čistega krščanskega nauka, kakor so v dobrem redu sestavljeni vseskozi na podlagi sv. pisma. Ravno tako krščansko izpove-danje augsburško, virtemberško in saško. Tudi psalter, ki ga je skozi celih enajst let zapored deloma v Kemptnu, deloma v Aurachu, deloma tudi v Ljubljani nemško propo-vedoval in ki si ga je za svojega preganjanja precej dobro naučil razumeti, je slovensko raztolmačil. Dalje tudi besedilo krščanskih zedi-njenj; naposled je iztolmačil na slovenščino tudi dr. Lutrovo postilo in jo je dogotovil izimši par črtic.
Zato ne smemo dvomiti, da mn bo Gospod dal tudi na sodni dan slavni in neveni j ivi venec pravičnosti na glavo — njemu, čigar duša odslej z njim v neizrekljivem veselju živi, dotlej, da se njegovo telo zopet od mrtvih prebudi in z dušo združi — telo, ki se mora poprej v zemlji čisto izlikati in osvetliti, da izide zopet na dan osvetljen in veličasten život, ki bo sijal kot zvezda na nebu na vse veke. — Gospod nam blagovoli vsem podeliti tudi takov blažen konec in veselo vstajenje k večnemu blaženstvu. Njemu bodi čast in slava na veke. Amen.«
Tako je končal prost Jakob svoj pogrebni govor ob krsti Trubarjevi.
šca v Ljubljani se je izreklo ob različnih prilikah nase delavstvo na svojih shodih, govorilo pa se je za ustanovitev obrtnega sodišča tudi iz srede delodajalcev, tako je shod gostilničarjev razpravljal o tem predmetu ter se oglasil v posebni resoluciji s to zahtevo. Mnenja smo, da je potreba za obrtno sodišče v Ljubljani dana. V Ljubljani in njeni okolici je za zna m eno vat i zlasti za zadnje petletje pospešeno napredovanje v razvoju industrije, trgovine in obrta. Ne le število obratov v malone vseh kupčijskih strokah je poskočilo v znatni meri, tudi število oseb, službujočih v obrtnih in industrialnih podjetjih, je naraščalo trajno in doseglo visoko število. Spori iz delovnega, mezdnega in službenega razmerja spadajo sedaj pred okrajno sodišče. Okrajno sodišče, ki ima itak opravka dovolj, ima vsled te izpre-membe v pristojnosti opravljati znaten kontingent pravnih sporov, ki so prej spadali pred okrajna politična oblastva. Število predmetnih sporov ni majhno, in bi bilo z ustanovitvijo obrtnega sodišča okrajno sodišče vsekakor v znatni meri razbremenjeno. Tako bi postopanje pridobilo na hitrosti in točnosti, pri tem pa ni puščati z nemar, da bi obrtno sodišče z odkazanim posebnim delokrogom imelo v spornih stvareh svojega delokroga večjo stvarno izkušenost, boljše poznavanje posebnih razmer, zakaj jasno je, da more obrtno sodišče že po svoji sestavi globlje spoznati posebne odnošaje, ki jih ustvarja delavno in mezdno razmerje, nego splošno sodišče. Sodniki so hkratu izvedenci. Ker zategadelj prav često odpade potreba posebnih poizvedb in zaslišavanje izvedencev, je postopanje ročnejše. Po uspehih obratne štetve, ki se je izvedla leta 1902., je znašalo število obrtnih obratov v mestu Ljubljani nad 1800, v naslednjih šestih letih je število obratov naraslo gotovo na 2400. Pri obratni štet vi se je štelo tudi osebe, ki so nameščene v obrtnih obratih,in se je število oseb, zaposlenih v takih službah, ugotovilo na okroglo 11.000. Te številke izpričujejo obstoj takih razmer, ki govore za potrebo obrtnega sodišča v Ljubljani. Toda okoliš obrtnega sodišča v Ljubljani bi bilo pač določiti tako, da bi obsegal poleg mesta Ljubljane tudi še sodni okraj ljubljanska okolica, zakaj v tem okraju je veliko število obrtnih podjetij in mnogo delavstva. Na podlagi podatkov obratne štetve je število obrtnih podjetij v tem okraju znašalo nad 2000, število zaposlenih oseb pa nad 4000. V zadnjem času pa je nastalo dokaj novih velikih industrialnih podjetij, in se je zategadelj tudi število obrtnega delavstva znatno pomnožilo. Glede stvarne pristojnosti obrtnega sodišča bi bilo z ozirom na obstoječe razmere edino pravilno, da bi obrtno sodišče obsegalo vsa obrtna in trgovinska podjetja v mestu Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica.
Statistika razprodaj za leto 1907. V letu 1907. je bilo podanih 356 prošenj za dovolitev javnih razprodaj pri obrtnih oblastvih v Avstriji. Dovoljenih razprodaj je bilo od teh 247, zavrnjenih prošenj za dovolitev razprodaj pa 109. V primeri z letom 1906. se je število prošenj zmanjšalo za 81. Največ, in sicer 141 razprodaj se je zaprosilo na Češkem, na Štajerskem 29, na Koroškem 9, na Kranjskem 7 (proti 6 v letu 1906.), na Primorskem 2. Po kupčijskih strokah se razvrste prošnje za razprodaje tako, da jih pride na manufakturno, konfekcijsko, galanterijsko in trgovino z drobnim blagom 82, na manufakturo samo 42, na galanterijo 22, 14 na špecerijsko in kolonijalno trgovino. Število podanih prošenj je bilo največje v mesecih marec ,april, maj in pa v oktobru in novembru. Vzroki, ki so se navajali za razprodaje, so bili prenehanje obratovanja v 244 primerih, preselitev v 45 primerih, slabo uspevanje v 3 primerih, prodaja podjetja v 3 primerih, smrt lastnika v 4 primerih. Zakon o razprodajah se je kršil v 106 primerih, na Kranjskem ni bilo v letu 1907. nobenega predmetnega kazenskega slučaja. Prestopki so bili dani s tem, da se je v 77 primerih napovedalo razprodajo brez dovoljenja, v 22 priredilo razprodajo brez dovoljenja in v treh primerih prekoračilo dovoljeno razprodajno dobo. Najmanjše globe so se izrekle v zneskih po 10 K, največja globa pa v znesku 1000 K. V 10 primerih se je dovolilo razprodaje za 14 dni, v 33 slučajih do enega meseca, v 183 primerih do 3 mesecev, v 21 slučajih za tri mesece presegaj oco dobo. Na Kranjskem je bilo zaprošenih skupno sedem razprodaj, in sicer za Ljubljano 2, za Postojno 1, za Ribnico 1, za Suhor 1, za Kostanevico 1, za Rateče 1. Dovoljenih razprodaj je bilo 5, in so bile od navedenih prošenj zamujene ena za Ribnico, ena za Rateče.
6. junija 1908.
Glasovi iz Mrlje.
Klerikalna strankarska strast je
torej zmagala in hiša št. 9 se za enkrat ne bode adaptirala v »Mestni dom«, ampak samo popravila. Če mislijo klerikalni mogotci, da je tako prav, da naj flikarija pomeni pametno gospodarstvo, pa naj bo. Nam je sicer žal, da je prišlo do tega, ker smo se v resnici veselili napredka, ki bi ga donesla našemu mestu javna ljudska knjižnica in čitalnica ter lepa, vsakomur pristopna dvorana s pripravnim odrom za vsakovrstne igre in prireditve. Na drugi strani pa smo zadovoljni s trmo in zagrizenostjo klerikalnih veljakov. Afera glede te prezidave je z bengalično lučjo posvetila v tisto strahovlado, katera preti deželi, če se napredni elementi ne bodo za časa postavili v bran klerikalni povodnji. Kaj mari tem ljudem bodočnost slovenskega naroda, samo da bode slednja vas slepo pokorna Slovencem sovražnemu Rimu! Prosveta je škodljiva, pred njo beži »strah božji«, ž njo pada ugled duhovniške kaste. Zatorej zatrimo že v kali vse, kar vodi do prosvete! Klerikalci s strahom gledajo v bodočnost, ker jih peče vest radi njih preteklosti. Vsled tega so pripravljeni na vse kakor hudodelec, ki mu je pravica za petami: poslužujejo se v svojem obupu vsakega sredstva, samo, da se še nekoliko časa ohranijo pri življenju. Tako mislijo, da so sedaj s silo zaprli vrata pro-sveti. Reveži, ki ne pomislijo, da noč mora podleči jutru! — Postopanje klerikalcev v tej zadevi je napredni misli v Idriji tako koristilo kot le kaj. Vse samostojno misleče prebivalstvo je ogorčeno proti stranki, koje voditelji privoščijo našemu rudarju kvečjem lonec polente ali kako misijonsko pridigo, pot do izobrazbe pa mu hočejo zazidati. Klerikalci so se tudi v tem slučaju predstavili svetu kot skrajno nazadnjaška stranka, ki se boji luči kot hudič križa. Mi ostajamo hladni in mirni. Klerikalci pa naj si zapišejo s kredo v dimnik, da jih njihova začasna moč in oblast ne bode rešila pogina.
Pozornost naprednega prebivalstva je sedaj obrnjena v občinski svet. Bode-li ta mirno in vdan v božjo voljo prenašal šikane strankarskega deželnega odbora? Ne bilo bi napačno gospodi nekoliko zobe pokazati.
Klerikalci so torej zadovoljni z
Didičevim zolom in pivarniško kletjo. Tega veselja jim seveda ne bode nihče kalil. Z na prednjak i je seveda drugače. Oni si žele lepših in svetlejših prostorov. Premišljevati bode treba, kako bi se dal doseči modus, da bi se sedanji čitalniški prostori odprli vsem naprednim torej proti-klerikalnim društvom, vsaj za kulturne prireditve. Sklicati bi bilo treba sestanek zastopnikov vseh društev, ki pridejo pri tem v poštev. »Narodna čitalnica« bi se gotovo ne protivila. Na ta način bi se najlepše manifestirala solidarnost naprednega življa v Idriji.
Sirovost in podivjanost očitajo klerikalci naprednjakom, ker so lansko leto demonstrirali proti njihovi bahatosti, s katero so hoteli pokazati svojim gostom, kako črna je Idrija. Te demonstracije so bile sicer precej burne, vendar se ni nikomur storilo nič zalega, da si ravno bi bili klerikalce prav lahko snedli v salati — izvzemši seveda nekatere duhovne posode, ki so bile preobširne. Naša demonstracija je bila samo odločen protest, mej dopustnosti ni nihče prekoračil. Če pa primerjamo s to nedolžno demonstracijo dogodke v Bev-kah, Knežaku, Gočah itd., kjer so bili mirni ljudje tolovajsko napadeni od našuntane klerikalne tolpe, si pa lahko predstavljamo, kaj bi se v Idriji zgodilo z nami, če bi se vloge enkrat kako zamenjale, da bi bili na-prednjaki v manjšini. Torej le zadovoljni bodite z nami, gospoda klerikalci, še preovčji smo!
Moška podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 14. rožnika na vrtu g. Ivana Grudna v Jeličnem vrhu veliko veselico. Ker je čisti dobiček namenjen naši prepotrebni šolski družbi, je pričakovati obile udeležbe.
Društvo »Sokolski dom« v Idriji« je ustanovljeno. Tudi odbor se je že konstituiral. Pristopnine ni, mesečni na znaša 30 vinarjev. Napred-njakinje in naprednjaki, pristopajte!
ljubljanski občinski svet
V Ljubljani, 5. jun. Predsedoval je župan Iv. Hribar, ki je predstavil novega zapisnikarja magistratnega koncipistaFr. Jančigaja. Nadalje je naznanil, da mn je prasko županstvo poslalo zahvalo za sožalje povodom smrti dr. Herolda in da je bila pri njem deputacija magistratnih uradnikov in uslužbencev se zahvalit za blagoduš-no regulacijo plač. Uradniki so izrekli zagotovilo, da se izkažejo hva-
ležne z vestnim izpolnjevanjem svojih službenih dolžnosti. Končno je prečital župan dopis deželne vlade, naj občinski svet čimprej e določi člana v volilno komisijo za nadomestne volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Izvoli se občinski svetnik Franchetti.
Vodarina javna davščina.
Mestni magistrat je predložil besedilo zakona, s katerim se ima vo-darini priznati značaj javne davščine. To je namreč potrebno posebno v slučaju, da se mora posestvo z dolgovi na vodarini prodati na dražbi. Deželni zbor je že leta 1900. sklenil tak zakon, a ga vlada ni predložila v sankcijo zaradi § 1. ter izrekla, da bi predložila le tak zakon, ki določa sicer vodarini prednost pred privatnimi dolgovi, dočim imajo cesarski davki z dokladami vred prioriteto. Sklenilo se je, da se sklene naprositi deželni zbor, da sklene novelo, ki bo v soglasju z zahtevami deželne vlade.
— Poročevalec občinski svetnik dr. M a j a r o n.
Davčne olajšave hišnim posestnikom v Vodmatu.
Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmatski okraj je poslalo obširno prošnjo, naj bi se tistim posestnikom v Vodmatu, ki so si zgradili nove hiše po potresu, vendar pa v času, ko še Vodmat ni bil priklopljen mestu, izposlovale iste davčne olajšave, kakršne imajo ljubljanski posestniki. Personalni in pravni odsek je mnenja, da se je treba potegniti za interese teh prebivalcev, zato se naj taka peticija predloži vladi, župana se naprosi, da bo kot državni poslanec posredoval, a obenem se priporoča dotičnim posestnikom, naj se vsak zase obrne s prošnjo na finančno ministrstvo. Sprejeto. Župan je pripomnil, da bo seveda jako rad osebno posredoval.
— Poročevalec občinski svetnik dr. M a j a r o n.
Ustanovitev nove župnije za občini Vič in Glince.
Ker sta si imenovani predmestni občini zgradili novo cerkev z župni-ščem, želite se izločiti iz dosedanje frančiškanske fare. Ker nima matična župnija ničesar proti izločitvi, ker je bila župnija s 17.000 prebivalci prevelika, tudi mestni magistrat nima pomisleka ter odpošlje v tem smislu izjavo na vlado. — Poročevalec obč. svetnik dr. M a j a r o n.
Volitev v odbor »Dramatičnega društva«.
Ker je »Dramatično društvo« sprejelo vse pogoje obč. sveta, pod katerimi revzame mestna občina plačevanje novega ravnatelja gledališča, izvolila sta se občinska svetnika Ivan Plantan in Ivan Milo-h n o j a kot zastopnika občinskega sveta v odbor »Dramatičnega društva«. — Poročevalec občinski svetnik dr. M a j a r o n.
Stavbne in podobne zadeve.
Prošnji Jerneja H 1 e b š a za bremena prosti odpis neke parcele v Karlovskem predmestju se je ugodilo, dasi niso izpolnjeni vsi pogoji.
Josipini C u d n o v i se je dovolilo, da ostane ostalo potresno posojilo vknjiženo na hiši Gosposke ulice št. 7, toda ne po 3%, temuč po 41/2%.
— Poročevalec o obeh prošnjah občinski svetnik dr. M a j a r o n.
Ponudbi Fr. Kavčiča za nakup mestne parcele št. 23 Karlovsko predmestje se ugodi le tedaj, ako plača za m2 po 4 K. V ostalem pa pride ta točka še enkrat v razpravo. — Poročevalec občinski svetnik Milo-h n o j a.
Dr. Alfred pl. V a 1 e n t a je vložil priziv proti odloku mestnega magistrata, ker se mu ni dovolilo napraviti novih vrat iz hiše štev. 12 v Frančiškanskih ulicah. Priziv se je odklonil iz policijskih ozirov. — Poročevalec obč. svetnik H a n u š.
Mestni stavbni urad je poslal dopis glede naprave provizorne mrežnate ograje okoli Prešernovega spomenika, da se zavarujejo nasadi. Naprava se je dovolila ter se je delo izročilo Zabkarju za 550 K. — Poročevalec občinski svetnik H a n u š.
Glede uravnave gornjega dela Rožnih ulic nasvetu je mestni magistrat v svojem dopisu, da je treba vsled zgradbe novega župnišča znižati cesto po predpisih cestnega erar-ja, napraviti tlak ob hišah, urediti fasade hiš itd. Stroški bodo znašali 5547 K. Delo se izvrši še letos. Sprejeto. — Poročevalec občinski svetnik H a n u š.
Dr. Adolf K a i s e r je vložil prošnjo za spremembo regulačnega načrta glede njegovih parcel ob Tržaški in Rimski cesti, kjer je bil po zahtevi deželne vlade projektiran tržni prostor, a ker ni treba v ta namen 5000 m2 temuč le 2000 m2, se je prošnji ugodilo. — Poročevalec občinski svetnik H a n u š.
Tvrdka »I. ljubljansko skladišče« (Krisper in Tomažič) prosi za spremembo regulačnega načrta gle-
de prostora prejšnje Tschinklove tovarne ob Dunajski cesti, kjer bi tvrdka rada napravila veliko skladišče ter bi v ta namen rada zagradila dve cesti ter imela kanal. Prošnji se je ugodilo, tudi kanal se napravi za 8000 K s pogojem, da prevzale tvrdka dve tretjini stroškov. — Poročevalec občinski svetnik H a n u š.
Končno je poročal isti poročevalec o prošnji mestnega magistrata za stavbno dovoljenje novega gostilniškega poslopja na mestu sedanje »Švicarije«. Dalo se je stavbno dovoljenje ter se dovolilo za načrte 30 kron.
Zaradi pobiranja tlakarine.
Ker se je zgodilo, da so vozniki plačali pri prihodu in odhodu iz mesta tlakarino, se je neki voznik iz Šiške pritožil ter je njegovi pritožbi ustreglo tudi ministrstvo. Proti temu se je mestna občina pritožila na upravno sodišče, za kar je bil potreben sklep občinskega sveta. Se je storilo. — Poročevalec občinski svetnik Plantan.
Razne prošnje.
Prošnji podpornega društva za slovenske  visokošolce na Dunaju za
podporo se je ugodilo ter se je dovolilo z ozirom na dosedanje plemenito delovanje 200 K. — Poročevalec občinski svetnik M i 1 o h n o j a.
Isti poročevalec je nadalje poročal o prošnji častniškega zbora c. kr. pešpolka št. 17 za subvencijo k izdaji polkovne zgodovine tega polka ter o naročilu nekaj izvodov te zgodovine. Dovolilo se je 500 K s pogojem, da se izda tudi slovenska izdaja. Obenem se naročita dva izvoda.
Interlokalna telefonska zveza Idrija-Logatec - Borovnica - Ljubljana.
Trgovska in obrtna zbornica je poslala dopis glede prispevka mestne občine za imenovano napravo. Stroški bi znašali 30.000 K, a se branijo prispevkov prizadete občine, pa tudi rudniški erar v Idriji, ki bi imel v prvi vrsti koristi. Zato se je tudi ljubljanska občina izrekla proti prispevanju. — Poročevalec občinski svetnik Knez.
Dvorazredna trgovska šola.
Deželni odbor je poslal dopis za prispevek mestne občine za snujočo se dvorazredno trgovsko šolo. Zupan je bil v svojem dopisu proti prispevku, ker je mestna občina pač dovolila znatne prispevke s pogojem, da se ustanovi višja trgovska šola s štirimi letniki, a glede sedaj se snujoče trgovske šole, se je dr. Šusteršič hvalil, da jo ustanovi država. Odsek pa je vendar predlagal 1000 K prispevka, ker bo šola na korist malim trgovcem in obrtnikom. Sprejeto. Šola se otvori še to jesen. — Poročevalec občinski svetnik Dimnik.
Razširjenje vodovoda na Jezico.
Direktorij mestnega vodovoda je predložil poročilo o dogovoru zastopnikov mestne občine ljubljanske in zastopnikov občine Jezice glede razširjenja vodovoda v Jezico. Pri tozadevnih dogovorih se je sklenilo: mestna občina da ježiški vodo iz svoje črepalnice, nadalje monterje, stavbno vodstvo in na zahtevo tudi materijal od svojega zalaga tel j a, in sicer vodo za stalno ceno 20 vin za m3. Vse to pa le pod pogojem, da deželna vlada prekliče svoječasni pridržek in ako dobi mestna občina enako davčno prostost, kakor jo je dobila pri oddaji vode občini Moste. Vodo sme rabiti Jezica le za pitne in užitne namene ter za živino. — Razvila se je daljša debata. Podžupan je dokazoval potrebo novega stroja in cevi, da ne zmanjka vode. To je na-svetoval tudi že zgraditelj vodovoda Smreker. Zupan je pojasnoval, da vode ne manjka vsled suše, temuč le vsled potratnosti, posebno ker se je toliko porabi za škropljenje. — Obč. svetnik Š u b i c je predlagal, naj se cena Ježičanom določi v %, namreč po 83% in da ima vsaka stranka ▼ 10 letih pravico zahtevati revizijo pogodbe. Sprejeti so bili odsekovi predlogi in drugi predlog občinskega svetnika Šubica. — Poročevalec občinski svetnik H a n n š.
Regulacija   Kolodvorskih in Predi 1-nih ulic.
Vsled svoječasnega sklepa občinskega sveta se je župan pogajal z nekaterimi posestniki Kolodvorskih in Predilnil ulic glede odkupa nekaterih objektov v svrho regulacije imenovanih dveh ulic. V ta namen so se vršila pogajanja z ondotnimi posestniki Kušarjem, Rovškom in Češno-varjevo, a le s prvim se je doseglo sporazumi j en je, dočim stavita ostala dva preveč pretirane zahteve. Predlaga se, naj se Kušarjeva hiša kupi za 32.200 K. Sprejeto. — Poročevalec občinski svetnik H a n u š.
Cesarjev spomenik v Ljubljani.
Gbčinski svetnik Š u b i c je poročal glede cesarjevega spomenika, ki se postavi letos pred justično palačo v Ljubljani. Pogodba s kiparjem je bila sklenjena, da mora biti podstavek  iz  temno-modrega tirol-
skega inramorja. Ker pa Peruzzi ni inogel dobiti tako velike  plošče ta 'Itega mramor j a,   prosi,   da bi smel vzeti   mramor  iz Lokev.   Odsek pa ^predlaga,   naj bo podstavek rajši iz mita, a razliko v ceni materijala :akih 1100 K) se kiparju doplača. >rejeto.
Samostalni predlog.
Občinski svetnik Predovič je stavil samostojni predlog glede naprave hodnika na Poljanski cesti »d Dečrnanove do Kalanove hiše. Predlog se je izročil magistratnemu uradu.
Ostale točke so se rešile v tajni seji, oziroma so se odložile.
Državni zbor.
Dunaj,   5. junija.   V začetku seje je poslanec Stapinski še enkrat interpeliral zaradi znanega dogodka v Galiciji, ko je neki orožnik ustrelil maloruskega kmeta. Interpelacija  pa je bila naperjena v prvi vrsti  proti  poslancu Staruchu, upokojenemu orožniku.   Ta poslanec se je zadnjič pri ravno isti interpelaciji najbolj usajal. Poslanec Stapinski je navajal, da je bil Staruch zelo sirov orožnik, ki je zvezane vjetnike metal po tleh ter jih s puško neusmiljeno pretepal. — Potem se je nadaljevala debata o državnem proračunu. Poslanec H y b e š (češki socialni demokrat) je rjfjkazoval nezadostno skrb za zdravstvo in varnost v državi.  Predlagal je dve resoluciji, v prvi se zahteva odprava takozvane-ga »priigelpatenta«, v drugi pa dalekosežne odredbe proti razširjevanju jetike. — Knez Auerspergje izjavil, da je profesor Wahrmund pre-neznatna oseba, da bi se zaradi njega spravil v nevarnost politični položaj, zato želi, naj bi se ta afera že skoraj rešila na kak način. Glede stališča nemških agrarcev napram klerikalcem je izjavil govornik: »Sedi-iio skupno in se ne maramo zaradi malenkostnih stvari   lasati.   O kaki zvezi ni govora, toda nastopali bode-mo skupno, ako je obema prav.«
Prihodnja seja bo šele v sredo po praznikih. V parlamentarnih krogih pretresujejo načrt, naj bi se proračunska debata brez ozira na kon-tingentirane ure končala že 23. t. m.
Iz brambnega odseka.
Dunaj, 5. junija. Včeraj je bilo v brambnem odseku glasovanje o znanih resolucijah poslanca Wi-narskega. Prva resolucija, v kateri se poziva vlada, naj odredi vse potrebno, da se uvede dveletna vojaška Služba, da se preosnuje vojaški kazenski zakon in da se izboljšajo pre-^| jemki moštva, je bila sprejeta. Resolucija, v kateri se izreka vladi nezaupnica zaradi zanikrnosti pri reševanju teh vprašanj, pa je bila odklonjena.
Župan Lueger — odre-šenik katoliškega sveta.
Dunaj, 5. junija. Pri izročitvi papeževega reda dunajskemu kanoniku Schopfleuthnerju je rekel župan dr. Lueger, da se dunajska občina ne umakne pred pritiski z gotove strani, temuč smatra za svojo nalogo, častiti duhovnike katoliške cerkve. — Odlikovani kanonik je nato proslavljal Luegerja, češ, da je postal oorešenik celega katoliškega sveta, odkar je izpregovoril besedo o »osvoboditvi vseučilišč«.
Optimizem bana Raucha.
Budimpešta, 5. junija. Baron Rauch je rekel dopisniku »Bud. Hirlapa«, da je kriza na Hrvaškem dosegla svoj višek, a sedaj se razmere že z vsakim dnem izboljšujejo (?). Na Hrvaškem se polagoma streznu-jejo {?). Med njim in Wekerlejem ni diferenc. Do jeseni se bodo kalne razmere na Hrvaškima popolnoma iz-častjle. Vse njegove predloge gospodarskega in političnega značaja je ogrsko ministrstvo odobrilo.
Kdo je provzročitelj vseu-čiliščnih štrajkov?
Inomost, 5. junija. Ministrski predsednik baron Beck uvideva, kakšno nepremišljenost je napravila vlada, ker je ustreza je klerikalcem dala zapreti inomoško vseučilišče ter s tem provzročila nerede na vseh avstrijskih visokih šolah. Da bi ne zadele neljube posledice ministrstva, je hitel baron Beck izjavljati, da gre vse na odgovornost tirolskega namestnika. Resnica pa je, da je namestnik baron Spiegenfeld takoj po zatvoritvi vseučilišča izjavil zastopnikom svobodomiselnega dijaštva, da jim ne more povedati pravih vzrokov, ker sam ni o njih poučen, temuč je le kot vojak storil svojo dolžnost ter izvršil dobljeni ukaz.
Sadovi slovanske konference v Petrogradu.
L v o v , 5. junija. Sestanek slovanskih delegatov v Petrogradu je že pokazal velik učinek tudi na ga-liške Poljake.   Stranka poljskih na-
I rodnih demokratov s svojim glasilom »Slovo polskie« je dosedaj zametava-la vsak stik z ostalimi Slovani ter dosegla šele nedavno, da so se Poljaki odrekli   udeležbi   na vseslovanskem sokolskem zletu v Pragi. Po znani izjavi predsednika »Poljskega kola« v ruski gosudarstveni dumi, Dmovske-ga,   pa   so   se   nazori v imenovani stranki začeli   rapidno spreminjati. »Slovo polskie« sedaj piše, da so Poljaki  pripravljeni  za  zbliževanje z ostalimi Slovani. List pravi, da je nastala važna sprememba   v največji slovanski državi Rusiji, in vsi Slovani so se začeli brigati za naš spor z Rusijo. Dogodki zadnjih let so sicer oslabili Rusijo, ki potemtakem ne more biti tako krepka opora drugim Slovanom  proti   pruskim navalom. Naval  germanskega sveta pod prusko hegemonijo na slovanski svet je zadnja leta orjaško narasel.   V tem boju se Slovani ne morejo zanašati na rusko pomoč tako kakor dosedaj, Misliti jim je treba na samoobrani bo. Rodi se v njih zavest na združi te v vseh Slovanov proti germanski nevarnosti. Toda prvi pogoj za zbližan je je poravnava rusko - poljskega spora;  najti je treba modus vi-vendi za poljski narod v ruski državi, da bo Poljakom mogoče živeti in razvijati  se   svobodno v kraljestvu poljskem, ne da bi se odrekel svojemu zgodovinskemu  pravu.  Tako so tudi na Ruskem v nekaterih društvenih krogih  preverjeni,   da se mora ruska politika rešiti pruske diktatu re ter se nasloniti na ostale Slovane. V znamenju takega preobrata v slovanskem  gibanju je bil napovedan vseslovanski shod, o katerem se bo sklepalo na konferenci v Pragi.« — Končno pravi »SI. polskie«, da se zastopniki   poljskega  naroda udeleže praške konference ter tam izjavijo, pod kakšnimi pogoji bi šli na vseslovanski shod.
Perzijski šah pobegnil.
Berolin, 5. junija. Iz Teherana je došla vest, da je šah pobegnil iz prestolnice ter šel najbrže v inozemstvo. Vkljub vsestranskim poizvedovanjem se dosedaj še ni posrečilo, izslediti šahovega bivališča. Pričakujejo se resni nemiri. Vse trgovine so zaprte.
London, 5. junija. Šah je v poletni rezidenci svojega očeta pod varstvom ruskih kozakov.
Reforme v Macedoniji in Italija..
Rim, 5. junija. Minister Tit-toni je govoril pri proračunski debati tudi o reformah za Macedonijo. Minister je povedal, da Italija vztraja na stališču, da se mora ohraniti evropejski koncert ob razširjenju pravic finančni komisiji in akcije mednarodnega orožništva. Zato je Italija nemudoma z Avstro-Ogrsko vred pritrdila najnovejšim predlogom Rusije, ker zastopajo ruski predlogi italijanska načela glede Ma-cedonije. Anglija je stavila najprej radikalnejše predloge, glede katerih pa se ni doseglo soglasje med velesilami. Popolno sporazumi j en je med Anglijo in Rusijo se doseže pri sestanku obeh vladarjev v Revalu.
Italija in Turčija.
Rim, 5. junija. Glede italijanske politike v Turčiji je rekel minister Tittoni pri proračunski debati, da stoji Italija na stališču, da je turško cesarstvo nedotakljivo, zato nima Italija niti v mislih kako okupacijo turškega ozemlja. Italijanska vlada goji odkritosrčno željo, ostati s Turčijo vedno v prisrčnih prijateljskih odnosa jih.
Dnevne vest L
V Ljubljani, 6. junija.
— Podelitev  učiteljskih služb.
Imenovani so: za Škocjan pri Mokronogu gospod Franjo Cerovec; za Bučko: nadučitelj Fran Musar; za Veliki Gaber: Marija Kalin; za Metliko: Amalija Vardjan; za Leskovec: nadučitelj Ivan Cviren; za dekliško šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani: Emilija Roječ; za Radovico: Kari Gruden; za Šmihel pri Novem mestu: Fran Kopitar.
— Upokojeni ste: Albina Pra-protnik, učiteljica v Črnomlju (začasno) ; Ivana Beg - Praprotnik v Ljubljani — na lastno prošnjo.
— Mučeništvo muljavske šole. Leta 1895. se je prvič sklenilo, da naj se na Muljavi, rojstnem kraju našega Jurčiča, ustanovi nova šola. Preiskovalo in preiskovalo se je, ter se je končno pravokrepno spoznalo, da se ima šola zgraditi. Nasprotniki te šole so prihajali z argumenti, kateri so bili vsi preiskani in od ministrstva za ničeve spoznani. Z eno besedo, stvar je bila popolnoma rešena ter se je za novo šolo tudi naklada že pobirala. Za začasno učilnico se je na Muljavi najela soba, se nakupila oprava itd. Sedaj pa so se oglasili stari nasprotniki s starimi svojimi argumenti. In glej čuda: deželni šol-
ski svet je to po ministrstvu dvakrat potrjeno zadevo zopet postavil na glavo ter je v zadnji seji zauka zal nove poizvedbe. Zadeva je sicer pravomoćno rešena, ali nova šola se bo gradila v sto letih ali pa še ne. Oj blažena ti avstrijska administracija.
— Razširjenje učnega jezika na slovenskih gimnazijah. Pod tem bobneč im naslovom je deželni šolski svet sklenil, da naj se za bodoče šolsko leto upelje slovenski pouk vero-na uku v petem razredu. Istotako se upelje v grščini slovenski pouk v tretjem razredu. Zastopniki slovenskih strank so se brezuspešno trudili, da bi bili kaj več dosegli.
— Povišanje v VIII. činovni razred so dosegli gg. profesorji: Dokler, Vadnjal in Werner.
— Krivično natolcevanje. Proti gospodu dr. Pavlu Pestotniku je »Slovenec« navalil cel kup hudih obtožb.Da je koval iz angelov polubogove, da je sramotil duhovski stan, da besede »katoliško« noče poznati itd. Dognana disciplinarna preiskava je izkazala, da so vsa natolcevanja bila zlagana. Radovedni smo, kako satisfakcijo da »Slovenec« užaljenemu učitelju1?
*— Reforma zrelostnih izpitov na učiteljiščih. Tekom tega meseca izide naredba   naučnega ministrstva glede važnih sprememb pri zrelostnih izpitih na učiteljiščih.   Novi iz-praševalni red velja že   za letošnje zrelostne izpite.  Pismeni izpiti bodo v bodoče le iz pedagogike in učnega jezika.   Tema za pedagogiko mora dati kandidatu priliko, da odgovori v samostojni obliki na eno vprašanje iz vzgojeslovja — ali ukoslovja tako, da se iz odgovora spozna pridobljena stanovska izobrazba. Iz učnega jezika se predložijo   kandidatu tri teme, iz katerih si v teku pol ure izbere eno. Za izdelovanje so določene štiri ure. V enem lokalu ne sme biti več kot 30   kandidatov.   Naloge za praktične izpite se   morajo vročiti kandidatu tri dni pred izpitom. Kdor ima v specijalni metodiki obeh tečajih četrtega letnika red »povoljno«, je oproščen ustnega izpita   iz tega predmeta. Šest dni pred ustnim izpitom morajo biti   kandidat je prosti šole.   Iz tistih predmetov, v katerih je imel kandidat v zadnjih dveh letnikih vsaj red   »povoljno«, odpade ustni izpit.  Vsak kandidat pa mora delati ustni izpit iz   zemljepisja in zgodovine ter še iz enega predmeta, ki si ga izmed dveh sam izbere. Pri izpitih se ne sme gledati na manjvredne podrobnosti, na pamet naučena reprodukcija se mora zavreči ter se izpit sploh raztegne le na razumevanje stvarnega, da se pokaže kandidatova   sposobnost   za učiteljski stan. Zato se vrše izpiti v obliki kolokvija. Vprašanja pri ustnem izpitu se smejo dati kandidatu tudi pismeno ter se mu dovoli   kratek   čas za premišljevanje.   Redi iz kmetijstva, pisanja, risanja, godbe, telovadbe in ženskih ročnih del se vzamejo iz semestralnih redov dveh zadnjih letnikov. Privatisti in eksternisti se iz-prašujejo iz vseh predmetov, pismeno tudi iz matematike. Kandidati ali kandidatinje, ki imajo maturo srednje šole ali dekliškega liceja,se ne iz-prašujejo iz predmetov, ki so se jih učili na omenjenih zavodih, pač pa iz šolske higijene. Predložiti pa morajo spričevala   treh   višjih razredov.
— C. kr. okrajni glavar častni predsednik nemško - nacijonalnega Tnrnvereina. Iz Slovenj gradca se nam piše: V nedeljo dne 31. maja je bil tukaj »Kreisturnfest« južnoav-strijskih turnarjev. Udeležilo se ga je kakih 50 turnarjev, a glavno vlogo pri tem so imeli c. kr. uradniki, na čelu jim tukajšnji okrajni glavar dr. Poiger kot častni predsednik, c. kr. nadgeometer Hohn kot Sprech-wart, c. kr. davkar Strazovskv in davčni asistent Lauko kot odborniki. Torej predstojniki vseh tukajšnjih e. kr. uradov v družbi nekaterih fan-talinov! Pri tukajšnjem Turnverei-nu so namreč v večini fantalini, razni pomočniki in učenci, in so dali ti razni elementi že večkrat opravka kazenskemu sodišču. V taki družbi so bili v nedeljo s plavicami okrašeni višji c. kr. uradniki in še celo predstojnik politične oblasti! Še hujše je pa to, da so c. kr. uradniki s to sodr-go na glavnem trgu z odkritimi glavami prepevali protiavstrijsko »Waht am Rhein«! To je gotovo višek sramote! Kaj poreče vlada k tej predrznosti njej podrejenih uradnikov? Ali je že bil kdaj kak c kr. okrajni glavar častni predsednik pri sokolskih prireditvah? če torej politična nemška društva demonstrativno Slovence izzivajo, jim pomaga sam c. kr. politični predstojnik v Slov. Gradcu! Na ta slučaj opozarjamo nase slovenske poslance, naj povedo v)adi, da se Slovenci v slovenj-graškem okraju ne bodo več dali od c. kr. uradnikov izzivati.
— Princ Alojzij Lichtenstein, naroden Nemec! Ta Liechtenstein, ki je sedaj deželni glavar na Nižjeav-
strijskem in   državni   poslanec za stolno mesto Dunaj, je bil svoje dni skromen deželni poslanec za konservativne štajerske Nemce. Ker so takrat ti Nemci iz taktičnih  ozirov v besedi priznavali ravnopravnost Slo vanov, je tudi Alojzij Liechtenstein, učenec jezuvitov in bivši oficir, zagovarjal to stališče. Pred nekaterimi dnevi je govoril   Alojzij Liechtenstein v državnem zboru, In kaka korenita prememba! Danes mož ni več konservativen, danes je naroden Nemec. Princ Alojzij Liechtenstein danes zagovarja in povdarja   v prvi vrsti in pred vsem potrebo sloge in jedinstva, potrebo složnega postopanja med vsemi nemškimi državnimi poslanci!   Mož je praktičen politik, njemu gre interes nemškega naroda nad vse!    Niti profesor Wahrmund ga ne more s svojimi nauki odvrniti od cilja.   Toda princ Alojzij Liechtenstein je in ostane   stokrat boljši katolik, boljši kristjan, da si brani in zagovarja v   prvi   vrsti nemško narodnost, nego so slovenski Šuster šiči, Korošci in tovariši, ki se izigravajo za zagovornike in branitelje ve re! Liechtenstein ne vidi nikjer nevarnosti za vero, pač pa za nemško narodnost, za nadvlado   Nemcev v Avstriji!   Slovenskim Šusteršičem, Korošcem in tovarišem pa je edinost, sloga med Slovenci deveta briga. Za to porabijo vsako priliko, da z obrekovanjem,   sumničenjem, blatenjem čim več razdvojijo Slovence, da čim-bolje zatrejo moč in veljavo teh! In vendar bi bil tem princ Liechtenstein lahko najlepši zgled, kako   se svoj narod mora nad   vse   ljubiti! Kaj predstavljajo tedaj Šusteršiči in Korošci pod krinko braniteljev katoliške vere? Pokorne sluge avstrijske kamarile, katera    skuša avstrijsko Slovanstvo s tem zatreti, da neti med njim neslogo, da zavira in zabranjuje med njim razvijanje in vsako krepitev narodnostne ideje, medsebojnega približevanja.   Ali se nahajajo Susteršiei, Korošci in tovariši v tej službi vedoina ali nevedoma? Za kako plačo ali odškodnino?
— »Turnarji« v Gorici. Par let nazaj se je slišalo v Gorici bore malo nemščine. Ali nova železnica je v kratkem času prav izdatno podkrepila nemštvo v Gorici. »Schulve-rein« širi svoje prostore; skoro pov-sodi naletiš na kakega Nemca in sedaj se že bavijo z mislijo, nabaviti si kakor hitro mogoče »Turnhalle« ter ustanoviti »Turnverein«. — Goriški Lahi vse to mirno gledajo. Nemec se jim ne zdi nevaren, tako so zaslepljeni; le Slovence bi še radi preganjali, pa^ni več prave korajže!
— Čudodelna lurška voda Ne mine teden, da ne bi klerikalni Časopisi vedeli pripovedovati, da je Smolnikarjeva lurška voda zopet pomagala. Za vse bolezni je, za katero hočete! Zdaj so iztaknili, da je uspešno sredstvo proti m i l i a r i j i, ki je sioer silno hinavska bolezen, ki meče ljudi na mrtvaško posteljo, ki pa potegne rep med noge, kadar iz-pije bolnik par požirkov lurške vode.
V Mirni peči na Dolenjskem se je dogodil tak slučaj. Ko je bilo bolnikom najhujše, so jim dali lurške vode piti in odleglo jim je. Zdaj se vzdiga po klerikalnem časopisju vsled tega mastna reklama za Smolnikarjevo lurško vodo. Vsi zdravniki naj puste svoje zdravništvo, kajti lurška voda bo odslej nadomestovala vsa zdravila in vse zdravnike. Da zapro tudi vse lekarne, pa menda ni treba še posebej naglašati . . .
— Zmaga pred upravnim sodiščem. Pred poldrugim letom so bile v (Rožeku na Koroškem občinske volitve, pri katerih so Slovenci zmagali v tretjem., nem skuta rji in Nemoi pa v prvem in drugem razredu. Slovenci so se pritožili zoper volitve v 1. in 2. razredu na deželno vlado, ki jih je razveljavila in zaukazala, da se morajo nemudoma vršiti nove volitve. Ker so se pa Nemoi pritožili zoper ta sklep na upravno sodišče, je to razpravljalo o pritožbi 29. maja. Upravno sodišče je potrdilo sklep deželne vlade. V Rožeku bodo torej v kratkem nove volitve za prvi in drugi razred. Slovenoi na noge! Rožek mora bitji naš!
— Merniki šulferajn — f iasko ?
Vsi naoionalni listi so razbobnali v svet, da bo občni zbor nemškega šul-ferajna v Celovca nekaj velikanskega.
V Celovcu pričakujejo več tisoč tujcev. Dosedaj se jih je pa priglasilo le okoli 200. Gospod župan Neuner že zmajuje z glavo. G. deželni glavar, dajte deželni dvoreo še za občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda na razpolago, in jamčimo Vam, da bo brez vladne reklame prišlo vsaj še enkrat toliko slovenskih izvenkoroških gostov, kakor bo na binkoštno nedeljo nemških tujcev. Nemški Mihi, pokni vendar po nemški malomarnosti!
To SO bili nasekani I V „Domoljubu" od 4. junija 1908 beremo: „Pri otvoritvi delavskega doma 26. avgusta 1907 na Jesenioah je neko društvo pozabilo trobojni trak z zlatimi franžami brez napisa, vreden do
50 kron. Lastnik naj se pismeno oglasi pri blagajniku Kat. del. društva na Jesenioah, da mu ga dopošlje." To so morali biti katoliški možje nasekani, da jih morajo za tak drag trak še po desetih mesecih spomnijati, naj se pobrigajo zanj. Seveda če bi tisti trak imel prelepe papeževe barve, potem bi bila zanj večja briga, a za slovensko trobojnioo se naši katoličani prebito malo menijo!
Nov vir Ciril-Metodovi družbi. Prijatelj našega lista nam piše: Naša šolska družba ima vedno večje stroške, zato moramo skrbeti, da jih tudi pokrijemo. Po mojem mnenju bi bil nov — sicer majhen — vir dohodkov Ciril • Metodovi družbi ta, da bi se ji prepuščale najdenine od najdenih reči. Tuintam bi družbi pripadel lep znesek in Če se zavzamemo za to in če se vsi ravnamo po tem, novi vir ne bo tako malenkosten, kot se misli na prvi pogled. — Pozdravljamo zdravo misel rodoljubnega moža in priporočamo narodnjakom, da jo uresničuje o. Geslo Slovenk in Slovencev bodi: Vse za družbo sv. Cirila in Metoda!
Trgovec Keček na Muti ima svojo trgovino v graščini družbe sv. Cirila in Metoda. Poroča se nam, da ta človek prodaja klerikalne užigalioe — kljubovalioe in da je pri zadnjih občinskih volitvah pri Sv. Primožu volil z nemŠkutarji, tako da so Slovenoi le po žrebu dobili župana, ki bi bil v nasprotnem slučaju nem-škutar. Vprašamo slavno vodstvo naše Šolske družbe, če mu je znano vse to in kaj misli ukreniti proti temu. Morda ima na razpolago sredstva, da tega človeka pouči, kako ima postopati, Če hoče še nadalje ostati v njeni hiši.
Družbi sv. Cirila In Metoda ie poslal g. notar Gruntar 25 K iz [zapuščine umrle Helene Kaplan v Ribnici. — G. Emil Laj o vic je izročil za našo dražbo pri upravništvu „S1. N." nekaj starega denarja, ki pa dobi kmalu kronsko vrednost. H rala!
Ženska podružnica sv. Cirila In Metoda v Vel. Laščah razvija za svojo veliko veselico, ki se bo vršila, kakor smo na kratko že poročali, v nedeljo, dne 14 junija popoldne, naj-živahnejšo delavnost. Naše vrle žene in dekleta imajo že več tednov polne roke dela in vse kaže na to, da bo ta dan pri nas velik praznik. Vse obširno HoČevarjevo dvorišče z vrtom vred se izpremeni v živahno in prostorno sejmišče, kjer bodo postavljeni obširni šotori za pivo, vino, jestvine, sladoled, kavo, abstinenčne pijače itd. Bude je viška in goeška pivovarna sta se že odzvali s svojimi prispevki v ta namen, nadejamo se, da tudi Kosler-jeva ne izostane. Na sporedu je tudi srečolov,  Šaljiva  poŠta, korijandoli-bitka itd.   Pri vsem tem pa bodo cene povsod normalne, brez odiranja in tudi nič vstopnine.   Kakor pa je poskrbljeno za kr ep čil a, tako se je storilo tudi za zabavo kar največ mogoče. Na to veliko sejmarsko veselioo pride tudi velikanska menažarija združena z glasovitim svetovnim cirkusom. Ker ne smemo danes izdajati že naprej vseh tajnih podrobnosti, povemo samo, da imamo že zagotovljenega pristnega severnoameriškega zamorca, ki bo izvajal s petjem svoj originalni ples; nadalje pride znamenit krotilec kač in kaČk, proslavljen atlet, Bošnjak z medvedom, originalna oiganska godba itd. Iz prijaznosti sodeluje  tudi   slov.  tamburaški zbor s. k. i. d. v Vel. Laščah. Posebnih vabil odbor ne bo razpošiljal, da se prihranijo stroški in se pripomore do večjega dohodka v družbeno korist, zato pa vabimo tem potom vsakega dobromislečega Slovenca na to lepo prireditev, na kateri bo imel vsakdo poleg prijetne zabave še tolažilno zavest, da je po svojih močeh podprl našo najnujnejše pomoči potrebno narodno institucijo. Tujoi si ob tej priliki najložje ogledaj Trubarjevo rojstno vas, ki je samo 2 kilometra oddaljena. Na svidenje torej 14. junija v Vel. Laščah!
Ustanovni občni zbor šentviškega „Sokola" bo v nedeljo popoldne ob 6. v Št. Vidu pri Žibertu. Na zdar!
Proti Ciril-Metodovi družbi so začeli klerikalci s svojimi žveplen-kami rovariti na vse mogoče načine. Od več strani z dežele se nam poroča, da jih usiljujejo kot židi. Tudi delovodja uradniškega konsumnega društva v Ljubljani jih prodaja po deželi. Ali je ta delovodja zato nastavljen od društva? Ta Človek je govoril nekaj o Ciril-Metodovi družbi ho teč s tem dopovedati, da je boljše kupovati klerikalne užigalioe nego pa one naše Šolske družbe. Kakor se nam od druge strani poroča, priporočajo in usiljujejo klerikalci samo zato svoje žveplenke, da bi izpodrinili C iri 1 - Me to do v e. To je njih glavni in edini oilj. Verjamemo to, saj so to že povedali še preje, predno so jih poslali v svet! Z gnjusom se obračamo od takih ljudi in jim kličemo: Fej! Zavednim Slovencem in Slovenkam pa velja ta-le   klic:   Kupujte   vedno in
2. Priloga ..Slovenskemu Naroda" st 132, dne 6. jnnija 1908.
povsod samo užigalioe Ciril-Metodove družbe in razširjaj te j i h, da prodro v sleherno
niš**! T« užigalioe naj bodo z n * k zavednih narodnih S l o -
v en ce v
Narodujaki, narodniakinje I Za
htevajte v vseh gostilnah in kavarnah plačilne listke družbe sv. Cirila in Metoda! Zahajajte le v take gostilne in kavarne, kjer dobite te plačilne listke!
Dražbi sv Cirila 1« Metoda
je dal g. Mih. Štembal iz T. 5 K za jrelomljeno besedo. — Z dražbo sv. Cirila in Metoda nimpatizujejo naši rojaki v Ameriki. Valed neugoduega položaja prihajajo sicer bolj redko dolarji, pač pa često izrazi ljubezni do Slovenstva, do naše družbe Med drugimi objavljamo dopis g. Trbovca iz Utaha, ki pišej Ne imajoČ v teh slabih časih drugega, pošiljam tu nekaj starih znamk, kliČoč:
DiČna družba, domovina,
Li9 po Tebi upa,
Da ohrani se mladina
Tujih naukov strupa! Oe&la, po katerih se ravnaj vsak zaveden Slovenec In Slovenka, prinaša „Slovenski Brani ku, list, ki nas seznanja, v kaki strašni nevarnosti je naša narodna posest. Ta gesla so: Rojaki, čvrsto na delo, da ohranimo potomcem slovensko narodnost! — Slovenci, podpira j mo družbo sv. Cirila in Metoda! — Slovenci, kupujmo narodno blago zlasti družbene vžigalice! — Rojaki, govorimo Čisto slovensko; proč s tujkami! — Bratje, bodimo edini, kadar ide za to, da se otme naš narod in naša zemlja! — če se bomo ravnali po teh geslih, zagotovljena je slovenskemu narodu dostojna bodočnost!
Novakova dva slapa- V veliki izložbi tvrdke g. J. Bahovca v Ljubljani sta ravnokar izpostavljeni dve krasni sliki iz naše sloveče Gorenjske. Ena predstavlja slap Peričnik (od strani), druga pa veliki slap, oziroma padec v svetovno znanem Vintgarju pri Bleda. Sliki nosita podpis „Novak 1907". Obe sliki sta po naravi dobro posneti; posebno pa je prizor na Vintgarju tako izborno zadet, da se človek, stoječ pred sliko, nehote zamisli, kakor da stoji zgorej na visokem mostu in zre globoko doli v kakor mleko belo se peneče valove slapa. Sliki sta, kakor se nam poroča, prav po ugodnih cenah na prodaj.
Usodna zamenjava. V Gradcu
je imel giedališčni kapelnik Alb. Kremi navado, da je pred spanjem vzel po-žirek rama. Tako je hotel storiti tudi zvečer 5. t. m. Pri tem pa je pomotoma vzel steklenico s sahni jakom ter pil. Preden je prišla zdravniška pomoč, se je mladi mož zadušil.
Slaven začetek slavnega „govora". Slavni klerikalni poslanec štajerski Ter glav je na shodu laži-kmečke zveze v Gornjem gradu pričel svoj „govor" z besedami: „Toplo je; med ženskim spolom sem bil in tam je toplota doma!"
Na jutršnje birmovanje v Spodnji Šiški na Koslerjevem vrtu (velika pomladanska veselica) pevskega društva „S avecu opozarjamo slavno občinstvo še enkrat. Spored obsega godbo, petje, razne ljudske zabave, ples itd. Kegljanje na dobitke se vrši nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 10. zvečer. Pri veselici sodeluje Društvena godba, ki bode koncertovala od 4. do 9. zvečer.
V salonu ples ob sviranju tambura-škega zbora. Pevski koncert — same izbrane točke — izvaja pevski zbor „5>lavcau. Ljudske zabave pa obsezajo toliko mnogovrstnih točk, da bode zadovoljen vsak posetnik. V mraku Čarobni umetalni ogenj. Za postrežbo je vestno skrbljeno z določitvijo raznih točiŠČ. — Cene povsem navadne. Vstopnina 40 vinarjev.
Prostovoljno gasilno društvo
V Dravi j ah v ne de« jo 14. junija slavnost otvoritve in blagoslovljenja -Gasilnega doma" s sledečim sporedom : 1. Od 2. do 3. popoldne sprejem slav. društev pred „Gasilnom domom. 2. Sprejem in pozdrav ku-mice gosp. Anice Šusteršičeve. 3. Blagoslovljenje brizgalnice in „Gasilnega doma". 4 Po blagoslovljenju sprevod skozi vas. 5. Pred „Gasilnim domom" defilacija društev, na kar odkoraka sprevod na vrt gosp. Ivana Kregarja, kjer se vprizori velika veselica s sodelovanjem si. pevskega zbora „Žiruvnik". 6. Ob 4 popoldne: koncert z godbo in s petjem. 7. Sre-čolov, razne zabave, umetalni ogenj itd. 8. Ob 6. zvečer otvoritev Plesa. Sodeluje popolna „Mengeška godba". Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi v pokritje stavbe se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Ustanovni shod in ustanovitev Ciril In Metodove podružnice za
Kamno gorico, Kropo, Dobravo-Ov-fJše, Podnart in Ljubno, bo dne 8. Junija, na binkoštni ponedeljek v go-
stilniških prostorih Filipa Pogačnika „pri Valentinu" na Dobravi ob 3. popoldne.
— Nameravano fatke demonstracije proti Slovence «t to binkoštni ponedeljek. V Gorici obstoji druHvo „Giovani Friulani" — »Furlanski fantje". V tem društvu je doma nekaj napetosti in šovinizma. To društvo je imelo v Četrtek zvečer zborovanje, na katerem se je sklenilo: da se zberejo „Furlanski fantje" na binkoštni ponedeljek oboroženi s palmami ob 9. dopoldne na Travniku, od koder odkorakajo na državni kolodvor zabranit slovenskim gostom v mesto. Kakor hitro se zberejo, mo rajo biti zaprte vse laške trgovine v Gorici, slovenske pa naskočijo. Ker pa korajžni fantje nimajo dosti upanja, da bi preprečili slovenskim gostom vhod v mesto, hočejo zbrati kar mogoče pristašev raznih strank, tudi socialne demokrate, ka teri naj se vsi zberejo na Tekališču popoldne ob 2., da zapreČijo Slovencem dohod na „Veledrom" ter preprečijo veselioo in dirko. — Dasi so rekli na zborovanju, da se ima sklep držati strogo tajno, se je drugo jutro vendar hitro razneslo po Gorici, kaj mislijo „furlanski iantje". Glavni govornik je bil visokošolec Marouzzi, sin trgovoa na Travniku. — V imenovanem društvu je pretežna veČina trgovskih uslužbencev. Laške trgovine v Gorici pa živijo po 90% od Slovencev. To bi bilo pa imenitno, da ti fantje, ki cel teden kup čuj ej o s Slovenci, šli v praznik nad Slovence z batinami! — Slovenci v Gorici so pripravljeni na vse. Mirno pričakujejo, kaj se zgodi. Želijo seveda, da se izvrši vse mirno ter da ne bo nobenih demonstracij, če se pa Lahi spozabijo, ter napadejo Slovence, potem se bodo že znali otresti laških dolgopetnikov in sledil bo odgovor, ki bo Še mnogo hujši od leta 1897., ko je bojkot od slovenske strani streznil Lahe, da so bili postali krotki in ponižni kakor jagnjeta. — Najbrže pa se razreši vsa ta reč tako, da ne bo nobenih demonstracij ter ostane le pri gre ž-njah — kajti večji del laškega prebivalstva v Gorici je proti demonstracijam. Energična beseda politične oblasti more v Gorici kar na mah odvrniti Lahe od neumnega žaganja-nja v Slovence. Tako stojijo stvari v Gorici. Ce bi vendarle bilo kaj, bi bilo to edina krivda politične oblasti !
— Blamirani „Čuki" na Goriškem. Iz Certanega se nam piše: Pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodiščem se je vršila danes kazenska razprava proti g. Vincencu Rojcu, znanemu naprednjaku. Nastopil je proti njemu celi cerkljanski telovadni odsek S. K. J. D , kakor ga časopisi in sploh ljudstvo nazivlje „Čuk". Podtakniti so mu hoteli, da jih je psoval s psovko „Čuki", kar mu je vkljub vsemu naporu niso mogli dokazati, na kar je bil obtoženec oproščen. Ker je obtoženeo dokazal, da je tožba dan prekasno vložena, se je zvijal zloglasni klerikalni fantiček G. Bevk na vse mogoče načine. V svoji predrznosti stopil je k sodni mizi, ter si prizadeval dokazati, da je tožba pravočasno vložena, ter obdolžil navzočega javnega funkcijonarj a, c. kr. kanoelista g. Rurijerja, ki tožbe sprejema, da on ni dal pravega datuma na tožbo, ter s to obdolž t v jo napravil v tisk na poslušalce, da je gori omenjeni funkcijonar pristransko postopal, oziroma datum falsifi-ciral. Slavno c. kr. okrožno sodišče v Gorici se poživlja, da naj celo zadevo natanjko preišče in naj se postavno kaznuje predrzneža, ki si dovoljuje javno kaj takega očitati javnemu funkcij onarju.
Opatijske novice- Ustanovitev Siidmarkine podružnicev Lovrani.   Odkar   so   se opatijski Nemci med nami  dobro najedli in lepo  oblekli  z denarjem slovanskih gostov, kar ne vedo,  kaj bi storili, da bi nas na vsak način uničili. Ali dobro je vendar, da gospod Bog ni dal kozi dolgega repa, zato pa Nemcu daljši jezik,  s katerim  vedno okoli sebe opleta. No z vsem opletanjem nas še niso do kosti oblizali. Pretekli teden  so  sklicali  opatijski Nemoi v Lovrani nekak shod za ustanovitev podružnice „Siidmarke". Na tem shodu je zopet opletal s svojim dolgim jezikom dr. C h on in opisaval nevarnost, katera preti nemški golazni, katera se je od bogve kod prikontro-bandirala med nas in pozival navzoče, da se ustanovi prepotrebna filijalka Siidmarke v Lovrani. Na to je seveda tistih par germanskih butic takoj prikimalo in po dolgem dirndaju so prišli do tega, da se ustanovi ta svetovna nepotrebnost. Da so se tega sestanka udeležile tudi ličnosti „Kranjske stav-binske družbe," ki s slovanskim denarjem v vsakem slučaju in povsodi proti nam ruje, se samo po sebi razume. Kar se tiče ustanovitve te fili-jalke v Lovrani, pa dvomimo, da bi bolje napredovala, kakor napredujejo pod nesebičnim vodstvom našega krivo nosega dr. Chona sploh vsa dru-
štva enake vrste ta. Mi samo gledamo, kako se ti reveži mučijo, da bi zabili tn kje kol sa most od Balta do Adrije; mi bomo Še vedno pazili, da ga pravočasno spodbijemo. Saj imamo za skrajno silo vedno pri roki sredstvo „Svoji k svojim 1" in nam ne bo težko začeti po slovanskih no vin ah delati reklamo za vile in hotele naših in nam prijaznih ljudi. (S tem sredstvom m čakati do skrajnosti, ampak ga dosledno v praksi izvajati takoj! Poglejmo, kako delajo Nemoi. Op. nredn.) Torej gospoda Qnitta, Griisser, Lokev, Leaerer, Klein, gospa Zehentner, jezik za zobe in roke k sebi, ker drugače ne bo k vam Srbov, Hrvatov, Slovencev, Čehov, Poljakov, in Rusov Pustite dr. Chonove muhe! Smo se razumeli? Ne tirajte z neumnimi nemškimi frazami tako daleč na naših tleh, ker vam bomo ta tla drugače razgreli, da vam bodo prevroča. — Zanimivi podatki gostov v Opatiji. Kako se lahko uresniči, kar se gori obeta, naj bo v dokaz statistika gostov posameznih narodnosti, kateri gostje so bili v letu 1907 v Opatiji nastanjeni. Iz slovanskih krajev je obiskalo Opatijo v letu 1907 9648, iz nemških 6684, iz Ogrske, med katerimi je tudi 1/A če ne več Slovanov, 14 459, a iz drugih nenemŠkih delov sveta 546 oseb. Če torej seštejemo vse nenemške goste Opatije, pridemo do zaključka, da jih je bilo v Opatiji nastanjenih 24.653 proti kopici Nemcev 6684 In vendar imajo korajžo naši Nemoi trditi, da Slovani od njih žive in ne oni od Slovanov!
— Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1907 do 27. maja 1908 23.336 oseb, od 21. do 27. maja jih je prišlo 381, a 27. maja je bilo v Opatiji nastanjenih 1482 oseb.
— „Abbazia-Matuglie". Ta spa-ka se sveti že leta in leta na poslopju železniške postaje Opatija-Ma-tulji in bo, kar je pač že zadnji Čas, po energičnem nastopu občine Kastav, v katere področju se postaja nahaja, sedaj izginila in pride na prvo mesto pravo ime postaje kakor se v resnici zove, namreč Opatija-Matulji. To bi bilo res sramotno, da bi mi v svoji hiši ne bih gospodarji, in da ne bi že enkrat vrgli na trebuh tujih vsiljivcev. Ko bi bilevsenaše občine si v svesti svojega dela kakor
I ravno naša trdnjava Kastav s svojim vrlim županom gosp. Jelušićem na čelu, bi imeli Slovenci in Hrvatje zaznamovati drugačnih uspehov. — Prebodeno srce v Opatiji 24. maja 1908. Radi večjega osobnoga prometa o binkostnib praznikih vozili bodo na južni železnici še naslednji vlaki. 6. junija iz Trsta do Dunaja oddeljen popoldanski poštni vlak. Prvi brz o vlak z Dunaja popoldne vozi po potrebi do Trsta. 7. junija. Poldanski poštni vlak iz Dunaja v dveh delih do Trsta. Isto-tako vozi prvi poletni brzovlak zvečer do Trsta. 8. junija. Razun postojnskih posebnih vlakov pride ob 11*12 dop. brzovlak iz Trsta. Po potrebi vozi ob 115 pop. še en osebni vlak do Postojne. Poštni vlak pop. ob 3 28 do Dunaja. Prvi pop. brzovlak vozi do Trsta in 9. junija pride do prvega poldanskega brzovlaka iz Ljubljane eden ob 11-12 predpoldne iz Trsta in poštni vlak popoldne odhaja oddeljen ob 3 28 proti Gradcu.
¥ Postojnski Jami bo na binkoštni ponedeljek običajna velika jamska veselica, za katero se vrše kar najveeje priprave. PriČetek ob 3 popoldne. Na „plesišČu" bo koncertovala razen trske godbe postojnske tudi c. in kr. godba vojne mornarice iz Ptuja. Poleg „plesišča" posluje pri veselici edini podzemski o. kr. poštni urad. Na slavnoznani „Kalvariji" bodo svirali tamburaši. Več pevskih društev je obljubilo svoje sodelovanje. Posebni vlaki južne železnice bodo vozili iz Ljubljane, iz Trsta in z Reke. Vstopnina v jamo znaša le 2 kroni za osebo. Jamska veselica se vrši pri vsakem vremenu. Pripominjamo, da so bili plakati-vabila na to veselico v Ljubljani nabiti samo v nemškem jeziku. Kdo je zakrivil to netaktnost?
Prijatelji domačih obrtnikov.
Pretekli teden smo nekoliko okrcali „Katoliško knjigoveznico", ki niti praznikov ne pozna. Odgovor na dotično notioo v „Slovencu" je bil pač tak, kakršen se more skuhati le v klerikalnem jajcu. Informirali smo se, zakaj da „Katoliška knjigoveznica" ne pozna praznikov in da dela ves Marijin mesec do 10 ali 11. ure zvečer, to se zna, z mladimi dekleti seveda brez vednosti duhovščine in brez vednosti katol. poslovodje! Stvar je zanimiva, da se ogleda in vidi, kako so ti katoliški duhovni požrešni in kako pomagajo uničiti samostojne mojstre, domače obrtnike. Pred dvemi leti so ljubljanski knjigovezi prosili vodstvo „Katol. tiskovnega društva", da naj opusti knjigoveznico ali saj omeji. Odgovor je bil ta, da so knjigoveško   osobje pomno-
žili. Ako ljubljanski knjigovezi lepo
prosijo, se jim smejejo,
si pa
pomoči v javnem listu iščejo, takrat pa „Slovenec" vse leno po katoliško zasuka in javnosti nameče peska v oči. Le en izgled! Nekaj let daje „Mohorjeva družba" slovenskim knjigovezom dela, kar je hvale vredno. Te dobrote se je pa polastila v obilni meri „Katoliška knjigoveznica". Dasi ima „Katoliška knjigoveznica" svojega dela Čez glavo, vendar je ne ženira, da v svoji požrešnosti prevzema Še drugo delo. Gospodje duhovniki, ki vodijo „Katoliško knjigovez nico", in njih katoliški poslovodja, vsi so vedeli, da ne bodo kos prevzetemu delu, zato jim služi dobro petek in svetek. Gorje pa ljubljanskim knjigovezom, ko se preseli „Katoliška knjigoveznica" v novo velikansko palačo. Že zdaj delajo klerikalci na sistematično uničenje samostojnih knjigoveških mojstrov. Ti duhovniki so le takrat prijatelji obrtnikov in domače obrti, kadar jim kaj nese. Toliko za sedaj v odgovor na tisti hinavski popravek!
Izletnikom v I s ki Vintgar k si hoče)o ogledati divje romantični I3ki Vintgar, s'uži sledeče v pojasnilo: Marsikomu neprijetna pot Čez Barje se olajša na ta način, da se je preskrbelo dobiti na Igu vozno priliko pod prav ugodnimi pogoji. G. Ivan Strumbelj, gostilničar na Studencu-Ig se je zavezal preskrbeti vozove do Dolenjske mitnice v Ljubljani. Voz stane, če se oglasi 8—10 oseb 40 v., do Studenca oziroma do Iške vasi 70 v. za vsako osebo. Za manjše število udeležnikov stane vožnja do Iške vasi 1 krono. To je gotovo cena vožnja. V to svrho bo preskrbel imenovani Če se bo oglasilo več obiskovalcev v Krimsko pogorje in Ižansko okolico, jako pripravne lahke vozove. Na izbiro je vsakemu, Če hoče čez Studenec ali naravnost čez IŠko vas naprej v tesni Iške. G. Strumbelj preskrbi tudi vožnjo turistom, ki gredo od Preserja čez vas Jezero* in Planinoo ozir. Čez Kamnik na Krim in se vračajo čez Gor. Ig proti Ljubljani. S tem se nepotrebni poti na Skoiljico lahko izogne. V tej gostilni se dobi tudi prenočišče za izletnike, ki pridejo še predvečer na Ig. Kogar mika na praviti čez binkoštne praznike izlet skozi celo Iško, ozir. tretjino pota do Vrbice in od tod čez Krvavo Peč in Rob, ali čez Kurešček na Rašico na Trubarjev rojstni dom, se lahko zglasi pri Franjo Pireu, časnikarju, hotel „Avstrijski cesar" v Ljubljani.
Umor. Iz Teh arij se nam piše z dne 5 junija: V bližnjem Čretu, pod mestnim pokopališčem celjskim, je tamošnji kmet Veternik d ae 3. jun. t. 1. zvečer svojo ženo parkrat zabodel z nožem, tako, da je bila pri priči mrtva. — Veternik je že od nekdaj grdo ravnal z ženo, živel je ž njo v vednem prepiru ter jo v pijanosti mnogokrat hudo pretepaval. Tudi to pot ni bil trezen.
Za tako neumno še smatrajo
naše ljudstvo! Piše se nam iz Teharje v pri Celju: Kakor ste že poročali, so blagoslovili minuli torek t. j. 3. junija t. 1. novo cerkev v Tehagih z velikim pompom in sam Škof dr. Napotnik je prišel iz Maribora k taj ceremoniji. A nedeljo pred blagoslov-ljenjem cerkve se je zabičavalo raz lečo vernemu ljudstvu, naj se dan pred dohodom škofovim posti, da bode tako škofa moglo sprejeti tim vredneje . . . To je pa že malo odveč! Zato, da se razni črni gospodje lahko mastijo ob strani „presvetlega" pri omizju, ki se šibi najslajših jedi in pijač, naj se pa ubogi zmučeni naš kmet vzdržuje ubornih jedil. Tako neumen pa tudi naš prostak več ni!
Nov voini red. G. L. Pevalek je priredil drugo izdajo svojega voznega reda. Sestavljen je natančno in obsega vse železniške proge xia slovenskem ozemlju. Velja K, v, V pristno platno vezan pa 30 v.
Izletniki na Trubarjev dom
odhajajo v ponedeljek iz Ljubljane z jutranjim dolenjskim vlakom. Vlak se odpelje z južnega kolodvora ob 7 07 min., z dolenjskega kolodvora pa ob 7 18 min.
Za planince- Ustrezajo želji, priobčujemo v kratkih potezah Še tretjo varijanto potovanja na Rašico. Ta varijanta je: Že na drugem mestu omenjena tura čez IŠki Vintgar do Vrbice, t. j. ob ustju Zale in like, od tod po novi gornji poti (levo) čez slikovito Krvavo Peč na maloznani, a vendar jako zanimivi Rob (vas z romantično okolico) in doli v smeri proti Vel. Laščam na Rašico; od tu povratek ali čez Turjak mimo sv. Ahaca, ali na eno obeh postaj Vel. LašČe in Dobropolje. Planince bo ta slednja postaja še bolj zanimala zaradi prizora ob ponioanju Rašice pri Adamičevem mlinu Lahko pa se tudi gre od Krvave ptči na Kurešček in od tod čez Zapotok na Pod Turjak ozir. Turjak in Rašco. Ta tura pa je daljša od one čez Rob.
Za celjski VOdOVOd se polaganje cevi urno vrši. Od Vitanja do Nove cerkve so tozadevna dela že
gotova. Prihodnji teden bodo pričeli polagati vodovodne cevi proti Vojniku. Vso gradnjo vodovoda je prevzela dunajska stavbna tvrdka baron Sohwarz. — Kar je boliših delavcev, so skoro sami Italijani. Tudi tu se potiska naš domaČi živelj v stran.
V Sv. Križu v Kostanjevici se je osnoval preteklo nedeljo odsek Sokola v Krškem, kar je najlepši dokaz, da sokolska ideja prodira od dne do dne tudi v najširše kroge slovenskega naroda. Ustanovitev Sokola v Sv. Križu naj bi bila v zgled večjim krajem, kjer tega prepotreb-nega dru&tva š-? ni, kt»r inuiatno gotovo k olj k o j tuliko i<rini««'Vati brezbrižnosti in komodnosti gotovih posameznikov. Število članov, ki se jih je prijavilo samo prvi ve Čer pri ustanovitvi tega sokolskega odseka, kakor tudi pcrtvovalnost in res pravi sokolski duh njega načelnika, nam svedoČi obstoj in procvit tega najmlajšega Sokola. Vpisalo se je koj pri ustanovnem večeru 24 članov, kar kate, da bi se ustanovilo že lahko samostojno društvo. Vendar začasno ostanemo pri odseku, kajti bolj je pravilno pričeti z malim uspehom in končati z velikim, kot pa narobe.
— Z ozirom na notico »V kavarni Balkan v Trstu« smo informirani z najzanesljivejše in najverodostoj-nejše strani, da izvajanja v tej notici ne odgovarjajo resnici. Gospodu kavaniarju in restavraterju Koglu se glede »Družbe sv. Cirila in Metoda« ne da ničesar očitati, saj je on sam iz lastne inicijative naročil pri družbi nabiralnike ter poskrbel, da so razpostavljeni v vseh kavarniških in restavracijskih prostorih. Dasi rojen Dunajčan, je Kogl vseskozi kon-cilijanten mož, ki se še ni nikdar v nobenem ozira pregrešil proti slovenski narodnosti ter vedno pazil na to, da se v hotelu »Balkan« v prvi vrsti spoštujejo pravice slovenskega jezika. Obžalujemo, da smo bili glede gospoda Kogla mistificirani in da smo mu delali krivico.
— Predavanje v »Splošnem slovenskem ženskem društvu«. V četrtek, dne 1 1. t. m. ob polu 9. zvečer predava V »Mestnem domu« gospod Lenart L o t r ič o temi »Zakaj se inteligenca odteguje cerkvi?« Vstop k predavanju je vsakomur prost. Opozarjamo na to velezanimivo predavanje že danes ter se nadejamo, da ga bo prišlo poslušat slovensko občinstvo v čim največjem številu.
— Društvo  Lastni dom". Piše se nam:  Preteklo nedeljo, dne 31. maja t 1. vršil se je v vrtnem salonu restavracije nPri Levu" prav dobro obiskan osno valni zbor družbe „ Lastni dom". — Sklicatelj, g. Stergar, je pozdravil navzoče, sosebno pa dame in mladino, ki kažejo veliko zanimanje na to prekoristno družbo na go-spodarsko-socijalnem polju. Razložil je pomen in namen te družbe, ki naj bi bila registrovana občna stavbna zadruga z omejeno zavezo. Iz njegovega povsem zelo zanimivega govora posneli smo,  da preskrbuje ta družba svojim Članom lastne hiše z vrtom in dvoriščem, na kmetih b poljem; najemnine prosta stanovanja,  tadi za dediče najcenejša  stanovanja sploh dela nezmožnim, ubogim, prosta stanovanja s popolnim preskrbljen jem ; živila, kurjavo, po najnižji (izvirni) ceni. Družba ima lastne mesnice, pe-karije, mlekarne; zaloge in prodajalne tudi   drugih   vsakdanjih potrebščin. Družba zida Članom hiše na stroške družbe,  na njih lastne stroške, zadružne hiše, kjer oddaja stanovanja v dosmrtno prebivanje,  v navadni najem; s tem se more združ ti popolno preskrbljenje plaČnjočih oseb. Člani so: ustanovniki, plačujoči 200 K naenkrat ali v mesečnih obrokih po 20 K; deležniki, odplačujoči hišo ali stanovanje ; podporniki, plačujoči na leto 2 K ali na mesec 20 v; upniki, posojujoči družbi denar brez obresti; vsaj 200 K naenkrat ali na meseo 10 K, 20 K, ali dajo kako zemljišče, stavbni materijal, inventar itd. v zakup.   Član more biti vsakdo, ki ima državljanske pravice.   Za otroke naj skrbe starši ali varuhi ter jim pomagajo do lastnega doma, vsaj do stalnega bivališča. Za otroke do 10. leta se plačuje 20 v, do 20. leta 40 v, do doletnosti 60 v nameseo. (če umrje otrok  nedoleten,   vrne   družba vse vplačane zneske. Ravno tako vsakemu deležniku, če izstopi, le obveze proti družbi se morajo poravnati. Deležnik pa, ki v dotični pogodbi določeno stanovanje odplača, ga sme, posebno če nima postavnih dedičev, oddati v najem in porabiti dotično najemnino zase. Razvila se je zelo živahna debata,  koje so se osebito udeležili: poštni ofioijal g. Rak, solioitator g. Christof,  efloijant  g. Robida, gosp. Kamenšek  in čevljarski  mojster, g. Toni.   Posebno smo bili hvaležni g. Raku za njegova  pojasnila in vsestranska navodila.   Sklenilo   se je, vsestransko delati na to, da se pridobi kolikor mogoče veliko Članov, sklicati potem nov osnovami zbor, na katerim se naj bi izvolit pripravljalni odbor, kojega naloga bi bila,
določiti pravila in vse potrebno ukreniti za občni zbor. Ker je ta družba eminentnoga pomena sosebno za revnejše sloje, vabimo vse, ki jim je mar sa boljše prihodnjost, da pristopijo tej družbi in javijo svoj pristop začasnemu odboru „ Lastni domu, Radeckega cesta št. 20.
— Promocija. Včeraj dne 5 junija je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava gospod Fran Kovča, pravni praktikant v Celju, starejšina aksd. teku. društva „Triglav" v Gradou. čestitamo!
— Iz deželne veterinama Slnibe Gosp. Leon S i men t hal, deželni veterinami živinozdravnik v Vipavi je imenovan za provizorič-nega dež. živinozdravnik a za Idrijo.
Slavnostnega   sprevoda na
Dunaju se koroški Slovenci ne udeleže, ker nočejo delati štafaže
Promet Jedilnih voz pribno-vlakih karavanske železnice. S
1. majem t. 1. pri brzo vlakih štev. 1,
2, 7, 8 med Št. Vidom ob Glini-Trstom c. kr. drž. železnice vozeči jedilni vozovi so od 15. junija le še v relaciji Št. Vid ob Glini Gorica d. žel. v prometu.
Zblaznel Je v Trstu 441etni čevljar Anton Maje c.
Solnčarica Je zadela v Trstu 241etnega kovača Ivana Švag-1 j a v ladjedelnici Sv. Marka.
Poskusen samomor. V Zagrebu se je vrgla v Savo vdova uradnega sluge 541e t na Frančiška Perzolja, ki so jo pa rešili. Vzrok poskuŠenega samomora beda.
Nesreča- Vinskega trgovca Egidija Kurelikaiz Pedene je na Sušaku pri Reki zgrabil železniški stroj in mu zdrobil roko.
Neumna šala. V Trstu je nekdo Sletno Kristino Baje tako opijanil, da so jo vsled zastrupljenja z alkoholom morali prepeljati v bolnišnico. Ali ni obsojanja vredno tako ravnanje z otrokom?
Vrat si Je prerezala, kakor smo včeraj poročali, v Trstu 78letna Marija Slugan. Umrla je za poškodbo. Kaj je žensko, ki je imela 80.000 K premoženja,  gnalo v smrt,
m znano.
Gad Je pičil v Ostrici v Istri 361etno kmetico Josipino Pole s. Morala je v tržaško bolnišnico.
Legar razsaja na Sušaku, vendar umrl še ni nihče za njim.
Zastrupila se Je v Trstu 14-letna vdova Ada Gaugadi s karbolovo kislino. V težkem stanju so jo prenesli v bolnišnico.
Poneveril Je v Trstu, kakor smo že poročali, sodni pisarniški uradnik Julijan Negri večjo svoto denarja in bil aretiran zato. Kakor se zdaj poroča, bo posledica te de-fravdaoije ta, da bo več višjih sodnikov upokojenih. Predsednik dež. sodišča dvorni svetnik vitez Defacis je šel na trimesečni dopust „zaradi bolezni", dasi bi moral predsedovati pri sedanjih porotnih razpravah. Negri je poneverjal denar že okoli pet let in znaša poneverjena svota do 30.000 K.
Prva dalmatinska profesorica. GrdČ. Jelka Perić iz Stona v Dalmaciji je na češki univerzi v Pragi napravila profesorski izpit s dobrim uspehom. To je prva profesorica iz Dalmacije.
Obilen rlbJJ JOV. Puljski ribiči so v noči na nedeljo vrgli v morje mreže in vlovili 70.000 kg rib. Vrgli so mreže samo enkrat. Iste noči je bilo vlovljenih tudi mnogo sardel. Samo ena tovarna je prevzela 680.000 komadov rib.
Čebelarski sbod v Kobaridu
priredi slov. osr. čeb. društvo iz Ljubljane 8 t. m. ob 3. popoldne v on-dotnem šolskem poslopju. Na shodu bo predaval g. naduČiteJj Anton Liko i ar.
Pojasnilo. Zadnjega poročila o vpeljavi vprašalnih listkov z dnem 15. t. m. v mestnem zglaševalnem uradu nikakor ni tolmačiti v tem smislu, da se bodo poslej plačevale tudi tiskovine za navadno zglaševanje. Vsaka zglasitev se vrši prej ko slej na brezplačanih tiskovinah in popolnoma brezplačno. Nova odredba velja torej samo za one stranke, ki hodijo po naslove v mestni zglaševalai urad.
Razpis Jakob pl. Šelenbur-gove ustanove za Invalide. Glasom
razpisa tretjega kornega poveljstva v Gradcu je podeliti eno mesto Jakob pl. Šel en burgo ve ustanove za invalide. Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti oni invalidi, ki so bili v vojski ranjeni in pohabljeni, da so za delo nezmožni, in sicer pred vsem oni iz Kranjskega, dalje pa tudi oni is Štajerskega in Koroškega. Ustanova je dosmrtna in znaša 259 kron 76 h na leto. Komur se ustanova podeli, si lahko izbere namesto denarja preskrbo v kakem vojaškem invalidskem domu. Prosiloi za to ustanovo se torej poživljajo, da v svojih prošnjah izreono navedejo, če žele preskrbo v invalidskem zavodu na Dunaja, ali pa denar na roko v prej omenjenem znesku. Prošnje so kolka proste in morajo imeti natančne in
obširne podatke o imovinskih in družinskih razmerah prosilčevih kakor tudi število in starost preskrbljenih in nepreskrbljenih rodbinskih članov. Resničnost teh podatkov mora potem na prošnji sami potrditi pristojni županski in župnijski urad. Prošnje morajo do najkasneje 25. t. m. dospeti ua (krajno dopolnilno poveljstvo št 17 v Ljubljani, priložiti pa je: krstni in domovinski list. rodbinsko polo, zdravniško spričevalo in iz-kazilo o pa ten tal nem invalidstvu. Natančnejša pojasnila daje ob navadnih uradnih urah mestni vojaški referent v Mestnem domu.
Kinematografske predstavo na prostem. Na vrtu hotela „pri Ma-liču" (zraven pošte) se je nastanilo kinematografsko podjetje „The elite biograf", ki daje vsak večer predstavo od pol 9. ure do pol 12. Predstava traja torej 3. ure. Otvoritev je danes in se vidijo sledeči prizori: Kaprica. (Smešno.) Hudodelnik. (Žaloigra.) Potovanje po Nioi. (Po naravi.) Obre-kovani stari oče. (Smešno) Delavčevo dobro srce. (Žaloigra) Preoizijski želodec. (Smešno) Japonski akrobati. (Po naravi) Zapeljana. (Žaloigra) Švica po zimi. (Po naravi.) Dirka tašč. (Smešno.) Cene prostorom: L prostor 60 v n., H. prostor 40 vin. Otroci in vojaki polovico.
Kinematograf Edtson ua Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do torka sledeči zanimiv spored: Institut lepote. (Smešno.) Tekma konjikov. (Interesantna projekcija; po naravi posneta o priliki internacionalne tekme konjikov v Rimu 15. maja 1908, pri kateri so bile zastopane vse evropske države) Brez naslednika. (Žaloigra.) Nadležna glasba. (Smešno.) Opozarjamo botre in botrce, da z birmanoi obiščejo te predstave.
V kočo knaJpOVCOV v tivolskem gozdu se je včeraj popoldne skozi okno splazil nek sumljiv Človek, a so ga še pravočasno prijeli za ušesa. Kaj je tam pravzaprav nameraval se seveda ne more vedeti, izgovarja se le, da se je hotel kopati, Česar pa ne verujejo.
Pod VOZ je prišla včeraj zjutraj na Resljevi cesti 6 letna Albina Ku-šarjeva ter se k sreči le lahko telesno poškodovala.
Pobegnil Je dne 3. t. m. titu-larni desetnik tukajšnjega 27. pešpol-ka Jožef Zimmermann.
Izgubljene in najdene reči.
Šivilja gdč. Eleonora Kaligarjeva je izgubila srebrno, dolgo verižico. Poštni sluga Rudolf Trdina je našel par ženskih rokavic in jih oddal pri magistratu.
Aretovan Je bil v Knežaku 17-letni čevljarski vajenec Karel Alojzij Schwentner rodom iz Ljubljane. Na-vedenec je pred kratkim izvršil tukaj hudodelstvo tatvine, potem pa ušel svojemu učnemu mojstru. Pot ga je nanesla v Knežak, kjer je stopil v službo pri tam se nahajajočem imetniku vrtiljaka. Ko je policija to zaznala, je takoj obvestila orožništvo v Zagorju na Notranjskem, ki je nepridiprava aretovalo in izročilo sodišču v Ilirski Bistrici, katero ga pošlje ljubljanskemu deželnemu sodišču.
NOČ ima SVOjO moč. Danes ponoči je po mestu bos taval nek 33-letni fant. Pod Trančo ga je stražnik ustavil in pri vedel na osrednjo strat-nioo, kjer so našli pri njem 97 kron 58 v denarja, za katerega se ni mogel izkazati odkod ga ima. Fant, ki je videti na duhu precej siromak, pravi da je denar dobil kot zavarovalnino pri nekem požaru, ker pa nima nobenega posestva, je njegov zagovor zelo neverjeten.
Pogreša se od li. s usca t. l.
•J'»letna sobarica Marija Verbičeva iz Postojne. Pogrešanka je bila pri odhodu v blagoslovljenem stanu in je med tem časom že najbrže povila. Navedenka ima rjave lase in govori slovensko in nemško.
V smrt na veialih je bil obsojen včeraj Štefan Samardžič zaradi roparskega umora Cedolinija. Natančnejše poročilo o koncu obravnave prihodniič.
„Društvena godba ljubljanska'1 konoertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
„Društvena godba ljubljanska" priredi jutri dopoldne zajtrko-valni koncert v meščanski pivovarni (A. Dekleva). Začetek ob 10. dopoldne. Vstopnina prosta.
CorrJgendnm. Z o žirom na Članek „NaŠ narodni praznik" v današnjem listu se nam javlja, da „Slavec" priredi tam napominano veselico v korist družbi Cirila in Metoda dne 12. julija in ne 5. julija, ker se je na ljubo društvu „Merkurja" za ta dan umaknil. _
Drobne novice.
— JaponeJ V Koreji Med japonskimi vojaki in korejskimi ustaši je bila te dni bitka, v kateri je padlo 372 vstašev, a 55 so jih Japonci ujeli.
— taščenje majorja Drey-tuša Vojni minister Piquart namerava v bodočem ministrskem svetu predlagati, naj se imenuje Drevfus ■a oficirja Častne legije ter podpiše dekret predsednik republike.
— Cesar Prano Joief je imenovan za generala danske armade.
— Proti sežiganju mrllčov.
Bavarski škofje so dali na indeks vse spise, ki govore za sežiganje mrliče v na Bavarskem.
— Nesreča na avtomobilu.
Blizu Meineja na Brunšviškem se je zaletel avtomobil, ki je vozil z brzino 80 km, ob plot ter se razbil. Pruska častnika Fritsohe in Assmann sta bila ubita.
— BeroUnskl škandali, katerih
glavni „junak" je bil grof Eulenburg, se raztezajo čim dalje v višje kroge. Sedaj je priznal bivši dvorni maršal cesarice Friderike, komorni k pl. Vedel, da je v palači cesarskih prince-zinj prirejal homoseksualne čajne večere, katerih so se udeleževali člani najvišjih krogov, med njimi član kraljeve rodbine. Na oesarjev ukaz je pl. Wedel moral po svoji izpovedi takoj zapustiti palačo ter je izginil iz Berolina. Umazana afera se je raztegnila tudi na dunajske aristokrate, diplomate itd.
Rožne stvori.
* Proti kačjemu piku Vseuči-
hšČni profesor dr. Rehl je dal izdelati male Škatljice, v katerih je v obliki pastil klorovo apno, kakor najuspešnejše sredstvo proti kačjemu piku. Te škatljice bi morale biti povsod na razpolago, kjer se nahajajo strupene kače, posebno v planinskih zavetiščih, v gostilnah itd. Tudi naj bi imel take pastile vsak sprehajalec, izletnik, turist. Pastile obdrŽe zelo dolgo svojo zdravilno moč.
* Kako Je obraniti svežo
meso. Meso zavij dobro v robec, da ne pride zrak do njega ter ga spravi v klet. Še bolje je, ako ga zaviješ v koprive ter potem pokriješ z lončeno posodo ali pa, ako ga v cunjo zavitega zakopljeŠ v kup peska v kleti. Ako meso že malo diši, ga dobro umij s slano vodo, v katero si vlil tudi malo kisa, polij ga s kislim mlekom ter ga pokrij ; tako se še nekaj časa ohrani. Meso tudi izgubi duh, Če ga denemo v vodo ter mečemo vanjo žareče oglje.
* Kdaj Jo bilaspevana pesem „Hej Slovani 1" Leta 1813. se je rodil v Jelšavski Toplici v Germanski županiji severne Slovaške Samuel Tomašik. Leta 1834. podal se je kakor kandidat bogoslovja preko Prage v Jeno. 26. oktobra 1834. je prišel prvikrat v Prago v češko gledališče. Predstava ga je osvedoČila in pretresla tako, da je po predstavi v svojem stanovanju spe val pesem „Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije 1" V par dneh je pevala to pesem vsa Praga in vsa Češka. Tomašik je postal sloveč slovaški pesnik in novelist in je umrl kakor župnik v Chižnu v gorenji Slovaški.
* Koliko človek napiše? v
Berolinu je umrl neki pruski uradnik, ki je živel 74 let. Za časa svojega 3 Slet nega službovanja je delal skupno 15.000 dni. Vsak dan je napisal 10 pol: torej vsega skupaj 150 000 pol ali 600.000 strani. Ako računamo na vsako stran samo 24 vrst, je napisal skupno 14 milijonov vrst ali eno mi-ijardo Črk.
Književnost in umetnost.
— Garnlola I. letnik 1908, 2.
snopič. — To v nemškem jeziku pisano glasilo našega muzejskega društva se pod spretnim in veščim uredništvom kustosa dr. V. Šiuida stavi lahko v isto vrsto z odličnimi publikacijami drugih uglednih znanstvenih društev. Kakor je že prva Številka s svojo zanimivo in mnogo-lično vsebino obrnila nase pozornost vseh tistih krogov, katerim je kaj do znanstvenega poznavanja naše dežele in njenega kulturnega razvoja, tako utegne še posebno najnovejši snopič — Trubarjeva številka — zadovoljiti marsikoga, ki baš v tem me beon ob 400letnici Trubarjevega rojstva pogrpša prigodne slovenske spomenice. Štiri članke nam nudi ta številka; vsi se bavijo s pomembno dobo naše reformacije in ustanovitvijo slovenskega knjižnega jezika. Značilno je — to moramo tu pribiti —, da izmed pisateljev ni ne eden po rodu Sloveneo, a vendar se znajo s tako ljubeznijo do stvari poglobiti v to dobo, kakor bi jo pričakovali le od lastnih rojakov. V prvem članku, posvečenem manom Trubarjevim podaje dr. Otin. Hegemann: D. M. PRIMI TBVBEBI — preoej obsežno karakteristiko Trubarjeve osebnosti in delovanja, pri Čemer se ozira posebno na razprave Elzejeve in na Dimitzovo zgodovino. Porabil je tudi še neobjavljen spis Elzeja, v katerem nam ta odlični poznavatelj slovenske reformacijske dobe podaja simpatično označbo našega r literarnega Kolumba".
Hegemann sam pa dostavljaj da je velevažna poteza Trubarjeve] osebnosti ta, da se je dvignil v dobi pustih verouČnih prepirov duh, ki je moderno čutil in pred svojim časom hitel Vseučiliški profesor dr. Arnold Lusohin-Eben-g rent h se spominja v iskreno na-dahnjenem članku svojega prvega znanstvenega mentorja, dr. T e d o r j a Elzeja. V markantnih potezah nam predeči življenje tega izvanrednoga moža, ki je dobršen del svojega življenja posvetil proučevanju reformacije na Slovenskem. L. 1852 je bil prišel v Ljubljano kot pastor novoustanovljene protestanske občine in 14 let je deloval na Kranjskem tako, da si je zaslužil priznanje tudi pri svojih verskih nasprotnikih. Saj je s svojimi raziskavami o jugoslovanskem slovstvu protest, dobe položil temelj za nadaljne študije na tem polju, ki žal Še dandanes ni povsem preorano. — Na tretjem mestu obravnava graški vseuč. profesor dr. Loserth, najboljši poznavatelj protireforma-cijske dobe, edinstvo notranjeavstrij-8kih dežel Štajerske, Koroške in Kranjske, ko je šlo za to, da bi si protest, deželni stanovi ohranili svoje postojanke in pravice tudi v tisti dobi, ko je skušala cerkvena in politična oblast zatreti vse, kar je še ostalo luteranskoga. In končno podaja znani bibliograf dr. Ahn pregled ^tiskarstva v Trubarjevi dobi. To je prezanimiva stran naše kulturne zgodovine, saj vemo, da se je velika večina protestantskih knjig tiskala na Nemškem, le ko je Mannel 1. 1575 ustanovil v Ljubljani svojo tiskarno, se je nekaj Trubarjevih stvari tiskalo v domovini. A že 1. 1582 je moral Mannel iz dežele, in prva slovenska tiskarna je prenehala. Tako so ostala nemška mesta Urach, Tubinga, Wittenberg in oelo Ratisbona torišča slovenskega in hrvatskega tska v protestantovski dobi. Ahn ceni, da se je natisnilo v dobi od 1550—1595 kakih 50 000 s'o venskih knjig. Kar nam je pa do danes ostalo od tega bogatega zaklada, so le književne redkosti; nekatere knjige so znane le še po naslovu. V sodih so jih skrivaj uvažali iz Nemčije na slovenska tla v vozovih pa so jih pozneje vozili na ljubljanski in graški glavni trg, kjer so jih javno sežigali fanatični jezuitje. Tako je bridka usoda uničila prvo slovensko kulturno delo. — Vnanja oprema „Carniole" je lična in dela čast domači tiskarni. Marljivi urednik je oskrbel za to slavnostno številko tudi primerne slike, in sicer dve Trubarjevi, posneti po izvirnih slikah na platnicah protest, knjig, sliko Trubarjevega nagrobnega spomenika v Derendingi in Elzejev portret po Kunlovi sliki. — Tako se je muzejsko društvo na dostojen način spomnilo Trubarjevega jubileja; zdaj pa radovedni pričakujemo, kako se bodo druga domača slovenska znanstvena in literarna glasila oddolžila Trubarjevim zaslugam.
Nova učna knjiga. Gospod N. Podkrajšek je sestavil za naše obrtne učne zavode knjigo „Obrtno knjigovodstvo z naukom o menicah", ki je vsled odloka c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 18 aprila 1908, št. 12.368 izšla v o. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. Vezana knjiga, ki bo zlasti dobro služila tudi našim obrtnikom, se dobiva za 1 K 20 v dobiva po vseh ljubljanskih knjigotržnioah.
— Janeza Trdine zbrani spisi
V. knjiga. (Bajke in povesti.) Založil L. Schwentner v Ljubljani 1908. Cena broširanemu izvodu 1 K 60 v, elegantno vezanemu 2 K 80 v, po pošti 10 v, oziroma 20 v več. V tem zvezku so natisnene te-le bajke in povesti: „Rožica", „Stražani", „Zemun", „Bratovska gomila", „Koslerjev vodotoč", „Šamaj", „Razodetje", „Ko-oaneža" in „Vinska modrost". Knjigo toplo priporočamo.
— 8. Gregorčičeve poezije, IV. zvezek. Tisk in založba „Narodne tiskarne" v Gorioi. 1908. Cena? To zbirko je uredil pisatelj in pesnik Ksaver Meško, ki je spisal tudi kratek predgovor. V knjigi je 78 pesmi, izmed teh jih je nad 40, ki še niso bile objavljene, ostale so bile priobčene v „Zvonu", „Slovanu", „Nadi", v „Besedniku", „Slov. Glasniku", „Soči", „Svetilniku" in „Gorioi". V zbirki je mnogo biserov, a tudi nekaj še neobrađenih kamnov. Vkljub temu pa bodo tudi te „Poezije" našle obilo čitateljev, ki bodo slastno uživali te doslej malo poznate ali pa dooela neznane umotvore pesnikove muze. Pri priliki spregovorimo o teh pesmih kaj več.
Telefonska in brzojavna poročila.
Minister Prade na skupščini »Sehul-vereina«. Dunaj, 6. junija. Skupščine nemškega »Schulvereina«, ki bo v ponedeljek v Celovcu, se udeleži tudi nemški miuister-rojak Henrik Prade.
Posvetovanje    vseučiliecnih rektorjev.
Dunaj, 6. junija. V torek se snidejo rektorji vseh avstrijskih vse-nčilištV na skupno konferenco, da se dogovore o enotnih direktivah, veljavnih za vse univerze. Konferenca bo v naučnem ministrstvu. Udeleži se je tudi minister dr. M a r c h e t.
Ban baron Raueh. Dunaj, 6. junija. Danes opoldne je cesar sprejel v Senbrunu hrvaškega bana barona R a u c h a. V poučenih krogih se zatrjuje, da so dnevi baronu Rauchu šteti.
Nemško dijaštvo proti nemškim poslancem. Dunaj, 6. junija. Snoei so imeli zastopniki nemško - nacionalnega di-jaštva sejo, na kateri so posanmi govorniki ljuto napadali nemške svobodomiselne poslance. Odboru se je naročilo, naj sestavi resolucijo, v kateri se obsoja mlačno postopanje poslancev v aferi Wahrmund.
Samomor nemškega pisatelja. Dunaj, G. junija. Včeraj se je tu ustrelil 261etni pisatelj Donald W e -d e k i n d ,    brat   slovečega pesnika Franka \Vedekinda.
Eulenburgova afera. Dunaj, 6. junija. Policija je na prošnjo nemškega sodišča dala zasli-šati več uradnikov in poslancev in causa E u 1 e n b u r g. Knez Eulenburg je bil, kakor je znano, G let nemški poslanik na avstrijskem dvoru.
Vseslovanska razstava v Moskvi zagotovljena.
Petrograd, 6. junija. Vseslovanska razstava leta 1911. v Moskvi je zagotovljena. Vsi stroški za razstavo so namreč že popolnoma zasigurani. S pripravljalnimi deli s** prične v najkrajšem času.
Ruski akademiki v Ljubljani. Petrograd, 6. junija. V kratkem priredi večje število ruskih visoko-šolcev potovanje na zapad. Pri tej priliki pridejo tudi na Slovensko in posetijo L j u b 1 j a n o.
Narodovo zdravilo, ioku a« sme imo_ . vat bolesti ute&ujoce, mišice in živce krep-cujoce, kot mazilo dobro znano „Moliovo francosko žganje in sol'1, katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih le pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom      2 3
Kaj Je Persil? Katera dama si ne zel: bleščeče belega perila ? Katera gospodinja, posebno ako pri gospodinjstvu sama pomaga, bi ne hotela rada, ako bi se za vse gospodinjstvo tako nadležen čas pranja dokončal v tretjini časa? Persil se zove dobro, moderno, neškodljivo sredstvo za pranje, ki dan pranja v današnjem času napravi za »praznik pranja«, ker z njim prati je zabava, nič več nadloga!
Rogaška Slatina je letos z vpeljavo
električne razsvetljave, ki jo je izvršila elektrarna v \Veizu, Fran Pichler <& Komp., zopet stopila korak naprej, in od leta do leta naraščajoči obisk je jasen dokaz za to, kakšno privlačnost tvori povečana udobnost. Tudi nova sezija se je, podprta od ugodnega vremena, pričela prav'živahno. Prvi zdrav:-liški sesnamek izkazuje 202 osebi, med temi nastopne: generalni major Pavel \Vitzmar.:~. iz Požuna, prof. Schrotter s soprogo iz Krois-bacha, višjesodni podpredsednik Alojzij \Valter iz Gradca, kontreadmiral Herman Pleskott s soprogo z Dunaja, dvorni svetnik Štef. Pa\vllicki s soprogo iz Gradca, generalni major Henrik pl. Szegner iz Požuna.
Zahvala.
2. 38
Za mnogobrojne, toli ganljive dokaze srčnega sočutja in tolažbe povodom prebridke izgube našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, očeta in tasta, gospoda
Frančiška Avser
ucitelja-voditelja
kakor tudi za častno spremstvo dragega pokojnika izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter ostalim udeležnikom mrtvaškega sprevoda iskreno zahvalo. Posebno pa se presrčno zahvaljujemo veleč, kn.-šk. duh. svetniku in župniku gorjanskemu g. Jan Ažmanu, kot voditelju sprevoda, veleč, župniku beljanskemu g. Matiju Mrak, za opetovano posečanje in tolaženje bolnika, veleč. gosp. župnikom: za-spiškemu, blejskemu, ribenskemu in bohinjsko-bistriškemu, vsem stanovskim kolegom in koleginjam predragega rajnega, osobito preblag c. kr. okr. šol. nadzorniku g. M. Janež i ču, mnogozaslužnemu nadučitelju g. Andr. Grčarju, za veleginljiv nagrobni govor, vsem gg. pevcem za lepo, tolažbe polno petje, si. domači požarni brambi, faranom beljanskim, vsem darovateljem prekrasnih vencev ter sploh vsem, ki so spremili predragega rajnega k zadnjemu počitku.
Bohinjska Bela, dne 2. junija 1908.
Žalujoči ostali
Svobodomiselni Slovenci in Slovenke,
prispevajte za Trubarjev spomenik.