Katolški cerkveni list.
Vredni k : Ur. Janez J£rizo#tai»i Pofjavav,
.»: 94,	\ 1'etertik 14. Iložniga cveta.
Kratki preiiiisliki
iz s. e \ a u goli j a za tretjo nedeljo po bin-koštib. (Luk. 15, 1 — 10.)
Jtjjubezen Jezusova je bila božja ljubezen, ktera ohseže vse ljudi brez razločka, in vsim pravo srečo in zveličanje želi. Ljubezen farizejev je bila posvetna in samopridna ljubezen, v kteri so le sami sebe ljubili, vse druge ljudi pa, kteri niso bili njim enaki, so čertili. Zalo so Jezusu tudi to očitali, iu mu v greli šteli, de se z grešniki peča, in še elo je pri njih. \jili prevzetna slepota jim ni dala spoznati, kako slabi in nepopolnama so oni sami, in kako veliki grešniki de so pred Bogam. Ljubeznivi Jezus jih je hotel podučiti, in njih zmote v živo prepričati, zato jim je povedal priliko od pastirja in njegove zgubljene ovce, iz ktere se neskončna ljubezen božja do grešnikov vidi.
Kar je Zveličar farizejem govoril. je govoril tudi nam. Mislimo si toraj v podobi teh sto ovac ves človeški rod, ali vse ljudi na zemlji, in v podobi zgubljene ovce tudi le eniga samiga človeka. Ako hi bil med vsimi ljudmi tudi le en sam človek, kteri bi bil po grehu posvečjočo gnado. in z njo tudi večno zveličanje zgubil, bi bil, kakor pravijo cerkveni učeniki, tudi zavoljo tega samiga človeka* božji Sin na svet prišel, in vse to za njega samiga sturil in terpel, kar je sturil in terpel za ves človeški rod. — Kako neskončno velika je toraj milost in ljubezen božja! Kako velika je pa tudi vred-
nost in cena ene same duše, in kako velik razlo-čik med njenim zveličanjem ali pa pogubljenjem!
Premislimo pa tudi, kako božji pastir, kadar izmed svoje velike čede eno ovčieo zgubi, zgubljene s k e r b n o in n e u t r u d a m a iše , in kako sc nad najdeno veseli.
V veliki čedi se ena zgubljena ovca nc pogreši lahko, nebeški pastir pa. kteri vsako ovco posebno dobro pozna, jo naglo pogreši, in tudi precej ve, ktera se je zgubila. To sturi božja vsiga-vednost, kteriga očem je vse znano, pred kterim nar skrivniši misli niso skrite. To sturi božja ljubezniva skerb, s ktero nad vsako dušo vedno čujc. Če se premožnimi! pastirju, ki ima veliko čedj, ena ovca zgubi, mu to ne sturi ravno veliko žalosti ali skerbi, ker je pri veliki čedi še zmeraj dosti bogat; si tudi le veliko truda in terpljenja ne bo prizadel zgubljene ovce predolgo iskati, ali sc še elo v kako nevarnost življenja zavoljo nje podati. Ali Bog pa ne misli in ne dela tako: njegova ljubezen in skerb za njegove stvari je neskončna. On je neizrečeno bogat iu srečin sam v sebi: 011 ne potrebuje v svojo srečo nobene svoje stvari, še augcl-cov nc; in vender po njegovi sveti volji ne sme nobena duša pogubljena biti. O nczapopadljiva in neskončna milost in ljubezen božja!
Božji pastir gre zgubljene ovce ne u legam a iskat, to je, on se nič ne pomišljuje, nič ne čaka, de bi morebiti sama nazaj prišla. Precej namreč, ko grešnik greši, se oglasi glas vesli v njegovim
sinil, kakor glas iskajočiga božjiga pastirja, kteri ga kliče, kakor Bog Adama po sturjcnim grehu: Adam, zgubljena ovčica, kje si? O de bi pač hotel vsak grešnik glas svoje vesti, kakor glas božjiga pastirja vselej in naglo slišati!
Božji pastir iše zgubljene ovčice ncutrudani a, to je Bog iše in kliče grešnika večkrat in na mnoge viže, in se ne da utruditi, če tudi grešnik milost svetiga Duha terdovratno zaničuje. Tako je sturil Jezus vse, kar je bilo potrebniga vse grešnike k Bogu nazaj pripeljati, seje trudil, je ter-pel, in ni pred jcnjal, de je mogel z besedo „do-polnjcno je- svoje življenje za zveličanje dus dati, in s to besedo eel svet prepričati, de njegova božja ljubezen ni mogla več storiti, kolikor je sturila za odrešenje sveta. O de bi si pač marsiktera zgubljena ovea liotla le nekoliko tega v svoje spokor-jenje prizadeti, kar si je njen pastir Jezus zanjo prizadel!
Nebeški pastir Jezus sc ne serdi nad najdeno ovco, se ne pritožuje zavoljo prcstaniga truda, ne ravna gerdo z ovco. je ne tepe, je ne žene s palico nazaj, temuč jo ljubeznivo v naročje vzame in jo nese k cedi. Bog usmiljeno ravna z grešnikam, kteri sc spokori. mu ne očita njegovih grehov, ga ne tepe, temuč ga ljubeznivo sprejme med svoje prijatle, pravične in nedolžne kristijanc. Zbadaujc grcšnikove vesti utihne, in se v serčno tolažbo spremeni: duhovin, ncbešk mir se razlije po njegovim serru. Božja gnada mu pride nasproti, in ga ne žene ojstro. temuč ga nese. tako rekoč, nazaj v pravično keršansko življenje. Spokorno življenje. ktero sc mu je pred zoperno, težavno, in skor nemogoče zdelo, mu je zdaj sladko: ojstrost pokore 11111 je zdaj veselje in neizrečena tolažba.
Pastir se veseli nad najdeno ovco, in 11111 ni dosti, de se sam veseli, temuč deli svoje veselje z drugimi, in jih vabi, de se z njim vesele. ..Poklice svoje sosede in prijatle. in pravi: Veselite se z menoj, ker sim ovco našel, ki je bila zgubljena! S temi besedami je hotel Jezus farizejem na znanje dati, de se nad njim, ko sc z grešniki peea, ne smejo buditi, temuč de se morajo tudi oni nad grešniki veseliti, kteri sc poboljšajo in spo-kore. Prava, sveta ljubezen, ktere pa farizeji niso imeli, in samopridna, ne iše le svojiga dobička, temuč se veseli pravice, se veseli toraj tudi sreče družili ljudi, se veseli tudi spokorjenja grešnikov. Ker jc taka sveta ljubezen v nebesih pri angelcih in svetnikih božjih, zato pravi Jezus, de je v nebesih pri angelih božjih večji veselje nad enim grešnikam. kleri pokoro sturi, kakor nad devet in de-v e d c s c t i m i pravičnimi.
Kako ile je v nebesih večji veselje nad enim spokorjenim grešnikam, kakor nad devet in deve-
desetimi pravičnimi, se mora po človeških občut-ljejih presoditi in razumeti. Človek se nad kako rečjo, ktero je bil zgubil, in že skor več upanja ni imel jo nazaj dobiti, posebno če si je veliko truda zavoljo nje prizadjal, veliko bolj veseli, kakor nad drugimi, morebiti tudi več vrednimi rečmi, ktere ima v svojim posestvu. Tako pravi tudi sveti Gregor: „Kmct se nad njivo, ktera po dolgi nerodo-vitnosti na zadnje vender sad prinese, bolj veseli, kakor nad drugo, ktera mu ni nikoli osata rodila, in nikoli obiluiga pridelka odpovedala.
Te tako vesele resnice naj priganjajo vsakiga grešnika, ile se kakor zgubljena ovčica k Bogu verne, se resnično spokori, in tako ne le sam svoje scrce, temuč vse ne besa z neizrečenim veseljem napolni; de bo tudi od njega veljalo, kar govori sveti Peter: .,Vi ste bili zgubljene ovce, pa sle se spreobernili k pastirju in škofu svojih duš". — Blagor pa tudi vsakimu kristijanu. kteri kakorkoli pomaga pastirju Jezusu zgubljenih duš iskati, zakaj: Kdor grešnika spreoberne od njegove krive poti, reši svojo dušo, in pokrije veliko število grehov".
P o t o č n i k.
Previdnost Vioija na*a pomor iu tolažba.
I Dalje )
5. Božji blagoslov nad posameznimi osebami.
a) Oblagoilarjeito obiskan jc boije službe.
V neki vasi na južnim Nemškim je živela uboga vdova s petero otrok, in je pičlo shajala od dela svojih rok. S pen iga si je še opomogla, ker je od malo polja, ki ga je imela, vsako leto precej per-delala; tudi je hiša za domače potrebe še nekoliko oskerbljena bila. Enkrat pa jo je slaba letna zadela, in zraven tega ji je še njena edina kraviea poginila. Tedej je per svojih otrocih sedela. in z njimi vred nič jesti ni imela. Hudo se ji stori, in v nevolji svojiga scrca reče: ..Beračiti ne moram; delo in pridnost mi nič ne pomaga; boljši bi meni bilo umreti". Vsa otožna zasliši od deleč zvoniti, in zvonenje jo prav prijetno navdaja, ker tako. si misli, mi bo kmal k pogrebu zvonilo. Nato stopi nje hčerka k nji v hram, in ji reče: „Mati! v vasi zvoni; ali ne pojdetc v cerkev? lloma bom že jez lepo varvala". Dobri otrok ji to reče, ker jc mati vsako nedeljo rada v cerkev šla, iu vselej veseliši iz cerkve domii prišla. 31 al i si na te besede otroka misli: Bes! zakaj bi neki tudi dans obudili dneh ■— v cerkev ne šla, ko sini tudi o dobrih dneh hodila? Gre tedej, desiravno s težkim sercani, v cerkev , in se zad za enim stebram usede, ker jo je bilo sram njene nevolje. Med tem g. fajmošter stopijo na prižnico, in pridigujejo od ljubezni in do-brotljivosti božje. Vsaka beseda jo gine in spod-
buda; ker njeno serce jc bilo omečeno od nesreče in dobro pripravljena njiva, ki jo plug razorje, pre-din se ji seme izroči. Ko božja služba mine, se vsa ponižniga in potolaženiga serca domu verne, ter si misli: Jez sini to svoje storila, bo že tudi Bog, oče vdov in sirot, to svoje storil! Posebno ji je iz pridige en izrek prav k sercu šel: S po-poblcvnim molčanjem in terdnim upanjem bote pomoč dosegli! „Gospod, pravi, je v idil moje solze; mi jih bo pač oterl, če je zame dobro*.
Pa tudi neki premožin mož iz srenje je v cerkvi serčno britkost vdove zapazil. Mislil si je: Skrivno terpljenje mora imeti, zato seje s solzami ljubezni svojiga Boga spomniti v stanu, iu se ne more tako vesela iz hiše Gospodove domu verniti. kakor ti. Precej potem je zanjo in za njene okolj-šinc pozvedil.
Ko na večer vdova s svojimi otroci per ber-leči lampiei sedi. se vsi skope j med sabo tolažijo, in prav pridno delati sklenejo. Mati reče: *Xar pred bomo eno kožico redili, potlej bomo morebiti že spet enkrat eno kravico dobili." Ko te besede izgovori, preil vratmi kravo mukati zasliši. Milo se ji stori, ker jo to njene zgubljene kravice opomni. Zdej nekdo tiho na vrata poterka. Vsi se prestrašijo. Duri se odpro, in mož stopi v hišo, ter reče: ..Bober perjatel vam podari to kravo in une žaklje iu vas lepo prijazno pozdravi. L'boga žena se zavzame. Predin pa ga je prašati in zahvaliti mogla, je bil mož s svojim tovaršem že zginil; krava pa je k drevesu pervezana bila, černa z belimi lisami, se veliko lepši kot prejšna zgubljena. Z velikim veseljem jo otroci v hlev peljejo . in prinesejo vreča z žilam napolnjene v hišo; mati pa se skrivši od radosti joka. Drugi dan pride darnik, planinar, sam k vdovi, in ji reče: „Vi ste včerej v cerkvi Gospodu svoje solze darovali, zato vas je potolažil. Jez sini bil že davno Bogu za njegov obilni blagoslov dar svoje zahvale pernesti dolžan. Torej vas prosim, de to brez hvale sprejmite za dolg, ki ga rad plačam. Bodi Bog zahvaljen, de je v cerkvi moje serce vam pomagati obudil!
bJ Povračilo radorolj nitju uboitra.
Neki Egiptovski očak perpoveduje sledečo znamenito pergodbo: Ko sini nekdej v Carigradu na očitnim v božjo čast odločenim kraju bil, se imeniten deržavni vrailnik tje pridši k meni usede, iu se mi prav Jjubezniviga iu prijazniga skaže. Po navadnim pozdravljcnji z menoj pobožin pogovor začne; iu ko mu povem, de jez verujem, de bodo tisti, ki posvetne dobrote prav obračajo, enkrat nebeških deležni postali, mireče: „Prav, prav imate, moj oče! Jez pa, menim, še perdjati zamorem, de Bog tistim, ki njega ljubijo, velikrat že na tim
svetu povračuje: to sim iz lastne skušnje dokazati v stanu. Moj oče je bil imeniten deržavni vradnik; pa svojih obilnih dohodkov ni le zase imel in obračal , ampak je tudi vbogajme rad dajal, in vsa-keršno usmiljenje do revnih skazoval. Ko se že smerti blizo čuti, mi v njegovo stanico priti veli, mi pokaže svoje denarje in vse svoje dragine, in mi reče: Ljubi moj sin! vem, dc ne bom dolgo več tukej , in želim pred svojo smertjo svoje reči poravnati. Iz tega namena sim ti priti ukazal, in ti hočem prašanje postaviti, na ktero mi odgovoriti moraš , predin v tim kej storiti zamorem. Dobro premisli, de si nar boljši del izvoliš! Tukej vidiš vse moje denarje, moje zaklade in dragine: kaj hočeš tedej - dc ti vse to, ali pa Kristusa oskerbnika zapustim ? — Terdno odgovorim: Neminljivo za boljši imam iiiem zginljiviga in spreminljiviga: torej se raji na Kristusa zanesem, kteri vekomej ostane, kakor na te zaklade, ki jih rija in molji siiedo in tatje pokradejo. - To je mojimi! oceni dopadlo: objame in poljubi me, rekoč: Zadel si mojo misel: Gospod tvoj sklep oblagruj! •— Potim jc vse svoje premoženje med uboge razdelil, in mi je, ko je kmal na.o umeri, prav pičlo dcdšiuo zapustil. Ker sini bil tedej reven, sini v tihi samotnosti, pa vender vesel in zadovoljen živel, ker sim v vsili rečeh v Kristusa zaupal, kterimu sim sc izročil. Eniga dne se permeri, dc zjutrej zarano v cerkev molit grem : prav malo ljudi je še skupej bilo . med njimi pa se je znajdla žena nekiga bogatiga in ime-nitniga moža. Ta me precej, ko v cerkev stopim, bistro gledati začne : po dokončani službi božji pošlje svojiga strezeja po-me. iu mi reči ukaže, dc naj k nji v hišo pridem. Ko sc prednjo pokažem, me vpraša, kdo in od kod dc sim. Ko ji to dopo-vem, pravi na dalje: Tako si sin tistiga blaziga dobrotnika revnih, kteri je nedavno umeri, iu potrebnim v pomoč toliko premoženja zapustil ? — Ravno ta sim, ji odgovorim. — Ali si že ožc-njen? me vpraša. — Nisim. ji rečem, pa mi to tudi mar ni; ker moj oče mi je Kristusa oskerbnika zapustil. Hvala Bogu! nato zakliče. dc je mojo in mojiga moža molitev tako milostljivo uslišal. Glej tvoj oskerbnik ti dans zvesto vse izporoči, česar potrebuješ, iu s tem moji doslejšui skcrbi konce stori. Vidiš le: snoč sim s svojim možem od tega govorila, de na tim svetu nobene veči skcrbi ni-mava, kakor to, de bi najna hči, naj i edini,serčno ljubljeni otrok , pravičniga in pobožniga moža dobila , kteri bi z njo ljubeznjivo ravnal, in s kterim bi v bogaboječnosti, v spoznanji in oskerbovaiiji svojiga zveličanja prav živeti zamogla. Skupej sva molila, de bi Bog nama to milost skazal, in te nujne želje dopolnil. Med to molitvijo mojiga moža ta misel obide, de naj drugi dan v cerkev grem. in še
enkrat k Gospodu za spolnjenje naji obeju serčnih željai zdihujeni. in si to v znamnjc izprosim, de naj pervi mladenč, ki v cerkev pride, tisti bo, kteriga je Hog moji hčeri za moža odločil. To sim storila, in sim terdno prepričana, de je Hog mojo molitev uslišal. Tudi ne dvomim , de ti bo moja hči po volji, ker je s posebnimi dušnimi darmi od Boga obdarovana, in se njene misli s tvojimi tako spo-vzamejo, de upati smem, de bota v mirnim in srečnim zakonu skupej živela. Tako mi je rekla ptuja zena, kar me je z velikim občudenjem prevzelo, ker sim v naklombi teh okoljšin božjo previdnost spoznal, sim precej dovolil: in še nikoli mi ni bilo zal, de sim to storil. Moje vedno hrepenjenje in perzadevanje pa le v to gre, časne dari in dobrote tako obračati, de bi enkrat vreden spoznan bil, priti v nebeško, božje kraljestvo". — Tako srečen in od Boga oblagodarjen je zakon , ki se po božji volji in v Bogu sklene! Zakaj je torej le malo malo v resnici srečnih zakonov ? —
i Dalje sledi »
Zgodbe katolike cerkve.
Spi>al Peter lliein;er.
(Dalje, i
I1 e r v a dob a.
Z a c e t i k cerkve p o K r i s t u s u i n a po s t e Ij n i b.
*iS. X»ro preganjanje cerkve r Judeji. smert s. Jakoba sta rji tj a , razdelit er t/postelj nor po svetu.
Po smerti cesarja Tiberja je nastopil cesar Kaligula od 1. 37 do 41 po Kr., in za njim cesar Klavdi od I. 41 do 54. Tisti ras so se tudi oblastniki v Judovski deželi premcuili. Polici Pilatu/. je 1. 37 na cesarsko povelje mogel odstopiti, in mahi mu jc pomagalo, dc je z obsodbo ncdolž-niga Jezusa Judam vstreči iskal. Tudi llcrodež je I. 311 mogel svojo oblast v Galileji pustili, in sc na ptujc pobrati. Zdaj pa jc dobil I. 41 do 44 Herod ež A g r i p a I., vnuk perviga Herodcža po njegovim sinu Aristobulu, oblast v celi Judovski deželi to iu uno stran Jordana, in se je zatorej tudi kralja imenoval.
Cerkev Kristusova je v tem času če dalje več udov pridobivala. V Jeruzalemu jih je več iz med duhovnov in farizejev k nji pristopilo, in celo udje višiga zbora, Ni k o d e m, in G a m a 1 i c 1 so se ji pridružili. V Antiohii sta več časa učila Savel in Barnaba, in število vernih iz Judov in never-nikov se je čc dalje bolj množilo; tukej so se I. 42 Jezusove vernike nar popred kristijane imenovali začeli. Pred so sc med seboj klicali brate, verne, učence, nasprotniki so jim zasramljivo Ga-lilejcam in \azarejcam rekli: zdaj pa so hotli z lastnim imenam sami pred celim svetam pričati, de
v Kristusa Jezusa verujejo, ker so se na ravnost po njem imenovali. Leta 42 po Kr. je s. Peter potem, ko je v Pontu, Galacii in drugih deželah Male Azije sveto vero razširil, po spriče-vanji starih pisateljev per vi krat v Rim prišel, in je tamkej Kristusu perve učence pridobil. Po enakim so drugi aposteljni in učenci Jezusovi dru-gej s. evangeli oznanovali. brez de bi se bili od Jeruzalema popolnama ločili.
To de pokoj svete cerkve v Judeji ni dolgo terpcl. Kralj Herodež Agripa L jo bil za Judovsko vnet, in je tedej začel Jezusovo cerkev preganjati: stegnil je po nekterili vernikih svojo roko, in jih jc dal terpinčiti. S. Jakob s priim-kam starjiga ali večiga, brat s. Janeza evangelista, je bil z mečem ob glavo djan, in je pervi izmed aposteljnov resnico s. evangelija s svojo ker-vijo pričeval, krog I. 43. Njegovo truplo se zda j časti na španskim, kjer je bil sveto vero učil, kakor pravijo. Ko je kralj Herodež Agripa vidil, dc je to Judam všeč, jim je hotel še bolj vstreči; dal je šc s. Petra, kteri se je bil spet iz Rima v Jeruzalem povernil, prijeti, in dobro zavarovaniga v ječo zapreti: rad bi ga bil o Velikonočnih praznikih pred Judovsko ljudstvo od vsili strani zbrano postavil, in očitno ob glavo djati dal. Pa cerkev je brez iiehanja za s. Pelra k Bogu molila: iu ravno poslednjo noč pred dnem za njegovo smert odločenim ga je angel Gospodov prečudno iz ječe izpeljal. Tako jc bila osramotena Herodeževa grozo-vitnost z vsim dočakovanjem Judovskiga ljudstva: in cerkev se je silno razveselila, s. Pelra zopet rešeniga vidili. Pa kralja llerodeža Agripa je kmalo po drugi poti božja roka zadela. Ko se je namreč potem v Cczarcjo podal, so prišli poslanci iz Tira in Sidona k njemu miru prosit, ker so bili z njim v razpertji. Takrat jc on na tergu k ljudstvu o ti reči govoril, in vse ljudstvo je zavpilu se sladkaje: To je nekiga boga glas in ne kaeiga človeka, lle-rodežu je ta beseda dopadla, in on ni pravimu Bogu časti dal: zato ga je angel Gospodov udaril. in červi so ga jedli, in tako je v kratkih dneh dušo iz sebe dal, v 1.44. Po njegovi smerti jc Judeja spet R i m s k c o b 1 a s t n i k e dobil a: njegov sin. Herodež Agripa II. je pozneji nekaj oblasti prejel.
Po teh zgodbah kmalo. dvanajst let po Kristusovim vnebohodu . se je namerila tista razdelite v a postelj nov po vsim svetu, od ktere stari cerkveni pisatelji govore, in cerkev tudi spomin obhaja. Do tega časa so se več ali manj vkup deržali: zdaj pa so sli vsak na svojo stran po svetu, kakor je slchernimu del padel: le s. Jakob mlajši je kakor škof v Jeruzalemu ostal. Tako se je spol-nila beseda prerokova: ..Po vsi zemlji se je razšel
njih glas, in do pokrajin zemlje je šla njih beseda"; in povelje Jezusovo: „Pojdite po vsim svetu, učite vse narode4*. Preden so se pa aposteljni razšli , so se pogovorili zastran kratkiga zapopadka vsiga, kar je verovati, kteri se zatorej apostolska vera imenuje; za red cerkveniga vladarstva in svetiga opravilstva so se ravno tako soedinili. Tako je božji Duh delo od Jezusa začeto po apo-steljnih izpeljeval, časama vse narode k zveličan-ski veri vkupej zbrati.
(Dalje sleilt.t
Sedajnjl oIimIi* katolike cerkve.
Spisal Valentin Šežun.
(Dalje. I
XIII. Avstriansko cesarstvo.
ID. Hervaško (kraljestvo).
Od mest imenujemo tu:
a) Zagreb (Agram), poglavitno mesto hcrvaške dežele, sedež bana in družili dcželskih gosposk, per vodici Medvešak in 1ure otl Save, ima do 15.000 katolčanov, kteri so v 4 Tare raz-deleni, (sv. Ladislava, sv. Janeza Kerstnika, sv. Marka in sv. aposteljna Petra). Gerški katolčani imajo v Zagrebu kapelico, Staroverci cerkev in Judje shodnico. Nekatolčanov sploh je tu do 800. Stolna cerkev sv. Ladislava gotiške krasne podobe, 98 stopinj dolga. 54 stopinj široka, ima trojni velik altar, 19 stranskih altarjev, 2 orgle in 42 sežnjev visok turn. Xje sedanja zakristija je tista cerkev, ki jo je bil še sv. Ladislav sozidal. Tudi cerkev sv. Marka je velika in zale gotiške podobe, b) Karlovec (Karlstadt) v lepim kraju, kjer se vode Kopa, Korana in Dobra skupej stekajo. V tim mestu, ki ga je bil 1. 1579 nadvojvod Kari v brambo zoper napade Turkov sozidal, stanuje do 6500 ljudi. Katolčani imajo tu 5 cerkva, Staroverci, kterili je blizo 460, svojiga škofa in 1 cerkev, c) Križe (Kreuz) per vodi Glogovnica ima do 3100 ljudi. Katolčani latinskiga reda imajo tu farno cerkev sv. Križa in sv. Ane: gerški katolčani, kterili je v tim mestu blizo 100 in krog kacili 30, imajo tukaj stolno in farno cerkev sv. Trojice, d) Vara z d in šteje do 9200 ljudi (med njim 350 Judov). Katolčani imajo tu 9 cerkva, Judje svojo shodnico. Per farni cerkvi sv. Niko-lavža je kapitel z 8 korarslev, ki je bil nekdaj v tergu Čas m a v G ranici križaniškiga regimenta.
e) Reka (Fiume), mesto per otoku vode Fiu-mare v Adriaško morje, ima do 9000prebivavcov. Tu je zala cerkev vnebovzetja Marije Divice, z marmorjem zlo okinčena in prav lepa. Tudi cerkev sv. Vida, nekdanjih Jezuitov) je lepo sozidana, ona ima lepo kuplo z 8 marmorskimi stebri, 7 altarji.
— Zraven Reke je hrib, na kterim slavni kloster Franciškanarjev po imenu Tersat stoji. 411 stopnic pelje na to višavo, kjer je romarska cerkev Matere božje. Sem namreč so bili angeli Gospodovi v noči 10. Velkitravna 1291 prenesli hišo. v kteri je Maria Div. v Nacaretu prebivala, kadar jo je bil angel Gabriel obiskal. Takratnima Tcrsatiškimu fajmoštru Aleksandru Giorgi je bila presveta Di-vica po noči to čudno reč razodela: poslanci so šli potlej nalaš v Palestino, kjer je bil Nacaret. so pregredali na tanjko kraj, kjer je Mariina hišica stala, in ko so najdli, de jc velikost in kamnje Ter-satiške hiše ravno tako, kakor ste velikost prostora, kjer je hiša v Nacaretu bila, in lastnost kamnja tirjale. jc bilo jelo veliko ljudi od vsih krajev h ti hiši na božjo pot hoditi. Ta hisa se je bila iz Ter-sata scer 9. Grudna 1294 čez morje na Italiansko zraven mesta Rekanati preselila, ali spomin te čudne pergodbe oznanuje šc zdaj romarska tu stoječa cerkev.
f) Scnj (Zeng) primorsko mesto v okrožji Oločanskiga regimenta z 3260 več del katolskih ljudi. Tu je sedež Senjsko-Modruške škofije: stolna cerkev Marije D. vnebovzetja je velika in lepa.
(.Dalje sledi.)
Priporoeiiiki (patroui) razuih »tauov.
Morebiti ne bo nepotrebno na eno stran katolškiga življenja opomniti, ktera nekako v pozabljivost gre. Že od kdaj so si pobožni kristjani posebne priporočnikc (patrone) v raznih dušnih in telesnih zadevah iz med Svetnikov volili; in taki priporočniki so, kar telesne zlege zadene. med Ijudstvani še znani in česeni: postavim s. Scbasti-jan, s. Valentin in s. Rok v boleznih, s. Floriji.ii v nevarnosti ognja itd. Ni to napačno, še le duha keršanskiga upanja budi, naj se le o pravi misli godi. Ilolj pozabljeni so pa priporočniki raznih stanov pozemeljskih: memogredoč o \ išili in učenih naj se vzamejo le nižji stanovi. Kmečki ljudje postavim vedo za s. Izidorja, de je bil kmet: pa kdaj je njegov god, ali kakošno posebej je bilo njegovo življenje, to jim je več ali manj neznano; desi-ravuo obhajajo veliko sopraznikov od drugih Svetnikov. Ravno tako malo ali še manj so per rokodelcih posebni priporočniki v spominu, desiravno jih imajo semtertje še na banderih. Xi ravno to tukej menjeno, de bi se godovi teh priporočuikov praznično obhajati mogli; ampak le to, de bi se bolj pomnili, in v zgled jemali Svetniki, ki so bili s človckam enaciga stanu. Ob kratkim naj stoje tukej priporočniki posebnih nižjih stanov imenovani, s pristavkam nekterih drugih svetnikov, na ktere bi se tudi znalo gledati.
De sploh zakonskim, očetam in m:ticr.*i!:» *<•
s. J o a h i m in s. Ana, s. Jo ž e f in M ar i j a, božja Mali, sploh mladosti s. Jožef in Alojzi in Marija devica priporočniki, ni treba veliko povzemati. Daljej pa so priporočniki:
Za kftiečki stan: s. Izidor, kmet na Španskim, umeri I. 1170, in njegova žena, zv. Marija Toribija, umrrla I. M75: nju godjclO. ve-likiga Travna; s. liarlaam, rcvin kmet in spo-znovavcc 1.280, god 19.Listopada. — Za hlapce in dekle: s. On cz i m, hlapec, potem učenec s. Pavla, škof in marternik 1. 109, kteriga god je 115. Svečana: s. \otburga, pobožna dekla na Tirolskim, umerla 1. 1313, ki je njeni god 14. kimovca. — Za pastirje in pastaricc: s. Spi-ridion. o\čar. potem škof na Cipriškim otoku, umeri 1. 317, ki se obhaja 14. Grudna; s. Vrnil c I i n. boga boječ pastir na Nemcih, potem minili in opat. umeri I. 630, ki je njegov god 20. Ko-zoperska: s. K c gina, deviška pastarica in mar-lerniea na Francozkim I. 251. ktere dan je 7. Ki-mo\ea: s. Gcnofcfa, deviška pastarica poleg Pariza, umerla I. 512. ki je njeni god 3. Pro-senea. - Za vojsake: s. Juri. vojšak in mar-lemik v Mali Azii I. 303, god 24. mal. Travna: s. Florijan. vojšak in marternik na Avstrijan->kim I. 290, god 4. vel. Travna: s. Ahaci s to-varsi. vojšak i in marterniki v Mali Azii krog I. 120. 22. Hožnika. — Za kupce: s. Ilo m o bon. kupec v Kremoni na Italijanskim, umeri 1. 1197, god 21. mal. Travna. - Za k e r č m a rj e : s. J u-lian, keremar v Kgiptu in marternik 1. 313, god 9. Prosenca: s. Te odo t. keremar in marternik v Mali Azii I. 303. goil I s. vel. Travna. — Za dninarje: s. Albert, dninar na Italijanskim, umeri I. I2T9, god 7. Majnika; s. Verne r, dninar in marternik na Nemcih I. 12H7, god 1K mal. Travna. — Za v črtna rje: s. Scren, vertnar in marternik v Sreniu 1. 307. god 23. Svečana. — Za hrome berače: s. Scrvul. od rojstva hrom berač v Rimu. umeri I. 590. god 23. Grudna.
Ita/niiu rokodelcam priporočniki so: Tekav-eam s. Pavel, aposiclj. god 29. Rožnika. Mesarjem in usnjarjem: s. Luke ž, evangelist, god I H. ko/oprrska : in s. Jernej, apostelj. god 21. vel. St rpana. It i b č c m in b r o d n i k a m: s. Peter apostelj. god 29. Iložnika. in s. Miklavž, škof v Mali Azii, umeri 1.329. god 6. Grudna.— Tesarjem in mizarjem: s. Jožef. tesar in rednik Jezusov, god 19. Susea. — Malnarjcm (mlinarjem) s. V i no k. minili in malnar na Nemcih, umeri 1.717, go»l 15. Listopada. — Ogljarjem: s. Aleksander. ogljar iu škof v Mali Azii. marternik 1.244. — Kovačem: s. K lig i (Aloj). zlatarski kovač in škof na Kraneo/kim, umeri I. 659. god I. Grudna; s. Ouustan. kovač in škof na Anglezkim, umeri
1. 959, god 19. vel. Travna. — Kamnoseka m in zidarjem: s. Klavdi, Kastori, Simfori-jan, Ni k os trat in S i m p I i c i, kamnoseki in marterniki v Rimu I. 302, god 8. Listopada. — Lon-č a rj e m: ss. J u sta in R u f i n a, lončarice in mar-terniee na Španskim 1. 304, god 19. mal. Scrpa-na.— Čevljarjem: ss. Krišpin in Krišpini-jan, čevljarja in marternika na Francozkim, 1. 280, god 25. Kozoperska. — si varjeni (žnidar-jem) s. II oni oho n, kupec in šivar, kakor zgorej. - Sedlarjem: s. G val far d, sedlar na Nemcih I. 1127. god 30. mal. Travna. — Nogo vi č a r-j e m in k 1 o b u č a r j e m : s. J a n e z Neponi uča n, korar in marternik na Češkim I. 1383, god 16. vel. Travna. Peri»• a m in m o j š k r a m : s. 11 u n a, ubozih perica in ino«- kra na Francozkim krog I. 1200. god 30. Listopada.
Prav bi bilo, imeuitneji teli Svetnikov v pra-tiko postaviti, pa na pravi dan. ne kakor s. Mar-garite (Marjete), ktera o vsih dneh stoji, samo o svojim nc, 20. vel. Serpana.	II.
Moško obnašanje Puzeskc žnpaiiijc ii» Slavonskim.
Iz Požege 13. Sušca. Dopis opravljajočiga odbora Zagrebške zupanije s tistimi svobodomiselnimi (?!) sklepi glede prevzvišciiiga g. škofa Za-grebskiga jc pcršel v Požcško županijo. iu je v pretres vzel bil. Potem ko sc jc veliko število odbornikov zoper Zagrebške sklepe bilo vzdignilo (en sam je Zagrebčane podpiral), je bilo sklenjeno: de Požcška zupanija z Zagrebško v tej reči ni enake misli. Marveč, spoznavši popolno sv obodo cerkve glede njeniga notrajniga opravljanja, izreče odbor županije: de je z veliko žalostjo slišal, kako sc ob času svobodniga tiskarstva brez sodne stop-nje (!) pastirski listi škofov po županijskih uradnikih ustavljajo in pobirajo (seipiestrirajo), med tem ko se naj gerji nakazili -— v deželskim in duhovskim slovstvu — v veliko škodo domov ine — prosto razširjajo in raznašajo, naj bodo pisane, v kterim koli si bodi jeziku *•"*)
Požcška županija se ojstro deržeča pravil v poslednjim našim zboru izrečenih, in banskih naredi). bo vselej iskala, de — kakor vse oblasti — tako tudi cerkvene čisto deržavske (politiške) iu zmešane reči v narodovnim jeziku med seboj dopisujejo; spoznavši pa notranjo svobodo cerkve, tudi to spozna: de šuofam popolna pravica gre, si v čisto ccrkvenih rečeh s svojim duhovstvani (udi po latinsko dopisovati; kakor jim tega nobeden omikan narod nikoli ni branil. V oziru
**) Neki preičipetneži so h-tli častitljivima pastirju Jiirju lla v liku ubraniti, tlt* bi nc nmcl več svojimu duho\ntvu pi.-cm v latinskim jeziku pisati.
naslova (Titel) .,banskrja namestnika", kteriga se g. Zagrebški škof posluži, meni Požeška županija: de — kakor ona nima oblasti, enačili naslovov deliti, tako tudi pravice nima, jih komur koli svojo-voljno odjemati; de tedaj tudi Zagrebški škof rečeni naslov, ker ga mu je vladar (cesar) podelil, s polno pravico dotle v ;iva, dokler mu ga vladar ne prekliče. Od Pokolpskiga fajmoštra Stvosa noče Požeška županija nič vediti; zakaj prepričana je, de njegov v tej reči poglavar naj bolje ve, kaj in v čem sc jc pregrešil. Glede bilj (zadušnicah) za slavniga ranjciga Štefana Suplikaea je bilo sklenjeno , de se mora spoštovati — kakor svoboda cerkve sploh — tako tudi posebej cerkvena svoboda , kakor tudi dolžnost katolških škofov. (Slava opra\ ijajočimu odboru Požeškc župauije! ker s tem djanjem je pokazal, de je duh časa, duh svobode in bratovstva tako zapopadcl, kakor to božja pravica tirja, in kakor ga vsi omikani veliki in slavni narodi tolmačijo. Svoboda — pa ne samo za eno stran, mar za vse enaka! To mora biti pregovor; ker sicer ni enakosti, in se ne more pravo bratstvo strinjati. Tedaj še enkrat, — de, in stokrat: slava odboru županije Požeškc!!! Vredn. kat. 1. Zagr.)
\«¥ krlzev pot.
Preteklo binkoštno nedeljo, ktero smo željno pričakovali, smo v fari posebno godovanje obhajali.
Po dovoljenji visoko-častitljiviga škofijstva smo nov križev pol z 14 štacijonskimi podobami blagoslovijevali, in v farni cerkvi postavili. Častitljivi pater Ehrenfrid, mašnik iz reda s. Frančiška, in c. k. učenik veroznanstva v latinskih šolah v Novimmestu so bili v to odločeni, in so to duhovno opravilo z vso slovesnostjo opravili. Po primerjeni pridigi so blagoslovili sv. križev pot, in gaodsta-cijona do štacijona z vernim ljudstvam vred, kteriga je bilo brez števila vpričo, na glas molili. Mnogi stari in mladi, unajni in domači obdvojniga spola, kteriui je predno nedeljo to sv. opravilo iz leče oznanjeno bilo, so perhiteli h ti praznični an-dohti hrepenijoči nov sv. križev pot počastiti, in duhovnih dobrot in sv. odpustikov, kteri se v ti priložnosti dele, vdeležiti se.
Ginilo nas je v serce vidili, kako so se pričujočim vernikam od znotraj pobožne misli in sv. občutljeji obudili, in kako so jim oči solzile, koso gospod pater z krepko besedo in milim glasam britko terpljenje in smert našiga božjiga Odrešenika razlagali, in nas h pobožnimu življenju in posnemanju keršanskih čednost, ktere nam je Gospod v izgled postavil, obudovali in prigovarjali. Nihče zares brez duhovne tolažbe in terdniga sklepa iz božjiga tcmpeljna ni šel, de hoče namreč svoje stopinje po izgledu križaniga Zveličarja ravnati, in njegove sv. dela in božje čednosti nasiedovati.
Med duhovnim opravilam jc bilo darovanje h pomoči farne cerkve, h kterimu so mende vsi pristopili, kolikor jih je bilo pri božji službi pričujočih. Pri vcdnili potniških, ki jih naša farna cerkev ima, ker smo v kralkim nje dober stan in kine po
moči povikšali, in pri pomanjkanji denarjev na kmetih v zdajnih časih se zamore dar obilin imenovati , kteriga smo prejeli, in kaže od pobožniga duha, in žive ljubezni božje, ki v sere i h vernikov gospodujeta. Veliko duhovno veselje, gorečnost iu pobožne misli so nas vse obhajale.
H zalši opravi sv. križeviga pota so tudi novi svečniki (z steklenimi zerkali) perpomogli, ktere smo po zgledu družili glasovitih cerkev omislili, in goreče sveče, ktere so se v zcrkalih vtrinjalc, so podobšinc še jasnejši razsvitljevale, oginj ljubezni božje pa v naših scrcih širale.
Podobšinc sv. križeviga pota je izobrazil znani ilomorodni malar Jakob Mikše iz Cerknice, kteri je pred nekimi leti vse oltarje farne cerkve z prižnico vred z oljnatimi barvami po volji obnovil, in nam je tudi z svojim poslednjim delani vstregel.
Naj služi novi s. križev pot, in vse naše dja-njc in nehanje h veči časti božji, in k zveličan-skimu pridu naših duš!
Sent-Lorcnc pri Temcnci I. Hožuika 1849.
J. P.
Rajnki duhoven.
V Poličanah je H. Sušca velika žalost farmanc obšla, ki so zvcdli. de so njih gospod fajmošter Anton Hmeliak, rojeni v Vipavi leta I na oslabljenih plučalt umerli. Tri tedne so bolni ležali, in se v tem času dvakrat obhajati pustili. Testament, v ktcrim so sc na svojo žlalito dobro spomnili, so dve leti poprej sami spisali: zatorej jih pa tudi posvetne reči v bolezni niso nič nadlegovale; zatorej so se pa tudi lahko k srečni smerti perpravliali.
Tukaj ne popišem njih celiga življenja, ker mi ni na tanjko znano, ampak samo to povem, de so rajnki gosp. fajmošter pravi duhoven bili, ker so bili sploh od duhovnov in posvetnih ljudi močno spoštovani, kar je spričeval njih pokop. Ilosti duhovnov se je pri njih pokopu znajdlo, do visoko čast. gosp. opat Matija Vodušek . p. t. dehant iz Laškiga Anton Zuža, dehant iz Bistrice France Druškovič, so prišli k njih pokopu. V. C. g. opat iz Čela so mertvaško mašo in pridigo za Itajn-kiga imeli, in v pridigi so rajnkiga gospoda po pravici hvalili, ter so dokazali, de so rajnki fajmošter prav po evangelii prost, moder in poterpež-Ijiv mož bili, ker so vedli učenim in neiičcnim ljudem dopadljiviga se skazati: vsakimu so radi postregli , svojo modrost so si več iz premišljevanja, ko iz branja pcrdobili; so malo pa pametno govorili. Poterpljenje so z vsakim imeli, zmotene so v krotkosti podučili, in grešnike v ljubezni svarili, in jih na pravo pot vodili. Mir so ljubili, zatorej pa tudi zdej gotovo božji mir vživajo. Amen!
Duhoven.
Kratek svet hravram sploli.
Kar človek mnogo bere, po tem sc vclikrat nehote zverže; sedanje čase se rado veliko liudiga — brezbožniga in zopcrkatolškiga bere in prebira: naj bravcc, kteri mnogo listov ali dnevnikov prebira, sklep stori, de bo tudi saj eniga pravica katolškiga vselej skozi in skozi prebral. Ako bi za to ne imel nobeniga druziga plačila, kot vol-
nejši serce . vselej ko poslednjo verstico taciga bere, bi bila že dosti plačana tista četert ali pol ure — pa bo imel še drugo plačilo: -»vero bo obranil".
Kedar die časa berem kej posvetniga — ne rečeni budobniga — me začne zebsti v serce, kakor zvečer. ko zahaja rumeno solnce: kedar berem kej spodbudniga mi v serce gorkota perhaja, kakor zjutrej. kedar izhaja zlato solnce. Cc je per teki tudi tako. keršanski bravec! potlej bom rekel, •le je v sercu naj boljši toplomer za branje. y
Prijazna opomba.
\cklerim bravcam zgodeb katolške cerkve v /g. Danici, bi sc morebiti znalo zdeti, de se spisek prezlo razteguje, in de so nekterc bolj znane reci preobširno razložene. K temu pisatelj opomni, de mu je bilo od več strani rečeno . ra ji daljši kot krajši pisati: in tedej ze zavoljo primere s prihodnjim nekterc reči. postavim iz Jczusoviga življenja niso mogle celo kratko izpeljane biti. Daljej zgodeb s. pisma v Slovenskim nimamo še nikjer, kakor pravijo, pragmatiško razloženih: zavoljo dobre podlage sledečiga se je moglo to tukej zgoditi. Alarsiktcre reči. postavim kar posvetno zgo-do\ ino zadene. se morajo zavoljo neučenih brav-cov bolj razložiti: druge so iz drugih uzrokov ob-širnisi povzeti, postavim razne malikvavske vere. i/ kterih je prišlo marsikako preganjanje svete cerkve. in zopet mnogotera krivovera. Vonder per vsim tem se spisek, ako gre v ti meri naprej, nc bo čez tri leta raztegnil. Za toliki čas pa mi jc svet dal moz v teh rečeh izmodren. P. llicinmer.
Razgled po lteršanskim svetu«
Na Kincškim ali Ki t a j s k i m v daljnih stra-nah Azije se bo na povelje papeža Pija IX. velik zbor škofov in apostolskih namestnikov iz tistih strani sošel: posvetovati se imajo zastran škofijskih in misijonskih mej , in zavoljo posebnih pravic v duhovskih rečeh. Zbrali se bodo na otoku. Hong-Kong imenovanim, ki je v angleški oblasti. Tako se v katolški cerkvi vse če dalje bolj soe-dinuje.
V Perzii si tudi misijonarji Metodistov veliko zoper katolštvo prizadenejo, pomagali so jim v tem Mahomctanri in poslanec neke nekatolškc vlade. Pa Francozki poslanec se jc za hrambo katoleanov potegnil: in kaj taciga je tudi od noviga Anglcžkiga poslanca upati.
l astiti š ko f Z a greh š k i so bili tudi v zbor na Dunaj povabljeni: 4. dan t. m. so se zares tudi tje podali, de se ondašnih \ažnih in imenitnih sklepov udeležijo.
Prihodnjo nedeljo se bodo škofje na Dunaji zbrani razšli. ker so že poglav itne reči dokončane : le en odbor bo zavoljo potrebniga pojas-njenja storjenih *klepo\ m kej časa na Dunaji ostal. Milostljiviga Ljubljanskima škofa bomo tedej perve di.i prihodnjima ledna donni pričakovali.
Proecsja sv. Rešnima Telesa sc je letaš na Dunaji z veliko slovesnostjo obhajala, kakoršne še ondi nikoli ni vidili bilo. V prihodnjim listu botc brali od nje natankin in obširin popis.
10 1
tO
20
1 ,, —
Darila za papeža Pija IX.
Od poprej . . 13«3 gld. 51 Gospod Martin Dovjak , kaplan v sv.
Križi per Kostanjevci .... Anton Colarič, kmet v h. Križi . . Gospod Matija »Smid, fajm. v Planini -— Lorenc Rudolf, kaplan v Planini
—	A. P., duhoven......
—	S. P., duhoven .....
—	P. iS., študent: rZlat;i in srebra nimam; kar pa imam, bom dul. ter za Pija IX. molil, kakor nekdaj verni /.a Petra" ....
—	Franc Križaj, fajmošter na Dolih
—	Jožef Jerič, kaplan na Dolih .
Ena kuharca.........
Gospod Anton Zarnik , duhoven v
Vofflah.........
—	Gašper Svak , fajmošter v Dobu
—	Gregor Keršic, duhoven v Radomljah .........
—	Jane/ Pašič, fajmošter na Ravi rPoni/.in služabnik svojimu Xarvik-
šiniu duhovnimu Očetu" . . . Farna soseska v Presarjih .... Gospod Jakob Rožič, fajmošter v Presarjih........
—	Jožef I.avrič. kaplan v Presarjih
—	A. P. v Hallejnu (jia Solnogras-kim) „Ena ovčica iz otročje ljubezni do Poglavarja cerkve" . .
Iz Hallejna: „Piju IX. očetu vsih kristjanov , de bi bili z Xjim vsi eno, kakor sta Oče in Kristus enou Xekaj ljudi iz Zapožke podfare . .
Iz Barovniške fare......
Iz s. I.orenca per Temenci „sv. Očetu
Piju IX. v pomoč".....
Iz Sent-Vida nad Ljubljano . . .
Ena dekla.........
Iz fabrike v Teržiči......
K. A., kuharca v Sent-Kocjanu . N. P. v Sent-Kocjanu.....
Skupej . . .
kr.
n n
n n n rt
5
/2 n
6
8
5 „ 20 13 1 3 1
— „ 20
t 13« gld. 5»
" kr /-i Kr*
Popravek.
V listu Nr. 21. versta h beri: ».Farna soseska v Šentvidu per Ziljčah 6 eolit. 20 kr.'< Po tem popravku je bil tudi zgorej poslednji znesik popravljen.
Povabilo
na naroebo Zgodnje Danice za drugo polovico leta 1S49.
Zgodnja Danica bo v drugi polovici teko-čiga leta kakor dozdaj izhajala. Cena za pol leta je v Ljubljani v tiskarnici g. Jož. Hlaznika 1 gld.; po c. k. pošti pa velja Zgodnja Danica za pol leta I gld. in 20 kr.
Ker po novi postavi od naročivniga denarja ni nič poštnine plačati, je nar bolje, de sc pisma z naročivnim denarjem naravnost vredništvu ali tiskarnici g. Jož. Hlaznika pošljejo. Samo
de se mora na napisu pisma tudi tole zapisati: rN a r o č i v n i d e n a r j i" (..Prar
.Pranumeralionsgelder").
\atiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.