Pr»*tnhia plačana v fotovtnL Leto LXIV., št. 161 LJubljana, ponedeljek 10. Julija I93I Cena Din Iaha^a vsak dan popoldne, lzvzemAi nedelje in k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 praznike. — inseratl do SO petit ---300 vrat k Din S.—, večji tnserati petit V?— ™ f ©Pust po dogovora Inseratni davek posebej. — >81ovenski Narod« reija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj. UREDNIŠTVO IN UPRAVNLSTVO UUBUANA, KaafIJevm ulica M» 6 Telefon St 3122, 3123, 312«, 3125 tn 313«. POORDŽN IGE: MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska tel. fit. 28. JESENICE, Ob kolodvoru 101. —i mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351. Ostalo besedah ie pri Rezultat pariških razgovorov: dobra volja Sestanek nemških in francoskih državnikov ni rodil pozitivnih uspehov, tolmačijo ga pa kot pri čet ek zbližan ja — Težišče položaja je preneseno v London Pariz. 21. julija. Pariški razgovori in konference so končani. Državniki, ki so se jih udeleževali, so danes dopoldne odpotovali v London, kjer bo drevi otvorjena konferenca vlad. Četudi se lahko reče, da so pariški sestanki rodili na polju medsebojnega zbližanja zelo povoljne uspehe in jih je treba zabeležiti kot velik korak na poti evropske konsolidacije, se vendar ne da prikriti, da zapuščajo državniki Pariz dokaj razočarani. Dasiravno se je tako s francoske kakor z nemške strani že od vsega početka povdarialo, da bi bilo napačno pričakovati od pariškega sestanka odločilnih sklepov, so optimistične izjave, ki so bile podane tako na eni kakor na drngi strani, ustvarile v javnosti pričakovanje važnih odločitev. Kakor pa priča komunike, ki je bil izdan sinoči pozno zvečer, ko so bili razsrovori in konference končani, je bil edini nspeh pariških sestankov ta, da so si zbrani državniki odkritosrčno in brez vsakega prikrivanja pojasnili stališča svojih držav v perečih problemih, ki stoje v ospredju mednarodne politike. Podčrtava pa se, da znači tudi to v dobi, ko se zopet vedno bolj uveljavlja tajna diplomacija, že samo na sebi velik napredek. Kot glavni rezultat ,fe treba naposled zabeležiti dejstvo, da je pariška konferenca temeljito pripravila teren za današnio londonsko konferenco, ki je bila takorekoČ sklicana čez noč brez vsakih priprav. Pariz, 20. julila. Včeraj so se vršile ves 'dan dolgotrajne konference med državniki, ki so zapustiLe vtis, da je prišio do francosko - nemškega zblažanja in da je udeleži-tev Francije na londonski konferenci zagotovljena. Dopoldne ob 10. ari se je sestala v ura-drh ministrskega p-red s edinka Lavala konferenca šest:h vdbesM. Na seji so bili državne tajnik Stfrnson, zakladni tajnik Mel-ion, Henderson,, GrandL, belgijski zunanji mnnister Hvrnans, belgijski finančni minister Fracqui. angleški in italijanski poslanec in mnogo drug"'h francoskih ministrov 9n državnfkov. Konferenca je trajala dve trni in pol. Nem§ki kancelar Bruning je poročal o gospodarski krm v Nemfiji In navedel sredstva za odpomoč. Nato so govorci ameriški državni tajmfc Stimson, angleški znnmii mnnfsrer lienderson. Orandi in Hvrnans. Vsi so naglasili, da bodo njihove vlade z največjo srjmpatiijo proučHe vprašanje pomoči nemški državi. Vsi so bili zelo zadovoljni z uspehom francosko - nemških pogajanjih. Na predlog ministrskega predsednika Lavala so sklenili, da bo lon- donska konferenca razpravljata izključno o finančni in gospodarski krizi Nemčije In da se ne bo dotaknila vprašanj razorožitve, revizije reparacijskih plačil in francosko - nemških odnošajev, ki zanimajo, kakor je Laval nagJasil, le Nemčijo in Francijo. Po konferenci je Laval povabil udeležence na kos?k>. Kmalu nato so se francosko - nemška pogajanja nadaljevala. Trajala so do 7.30 zvečer Ob 8. zvečer je zunanji minister Briand priredil v zunanjem ministrstvu na čast nemškima ministroma slavnostno večerjo. Med gosti je biJo mnogo diplomatov, zunanjih ministrov in vodiliuih francoskih finančnikov, učemjkov in politikov. Pred večerjo so kancelar Bruening, zunanji minister Henderson in ministrski predsednik Laval govorili po radijiu. Dejali so, da upajo na ugoden uspeh pogajanj. Ob 10. zvečer so se francosko - nemška pogajanja nadaljevala ter so bila zaključena malo pred polnočjo. Deklaracija francoske in nemške vlade Pariz, 21. julija. Kot rezultat razgovorov med francoskimi in nemškimi državniki, ki so trajali skoro do polnoči, je bila pozno ponoči izdana naslednja skupna deklaracija: Francosko-nemŠki razgovori, ki so bili danes končani, niso prinesli nobene odločitve. Zaradi tega so se državniki zedinili na to, da izdajo skupno deklaracijo, da 8 tem ponovno podčrtajo voljo obeh vlad, da je treba ustvariti pogoje za uspešno medsebojno sodelovanje. Francija je pripravljena pozneje proučiti pogoje za izvedbo kreditne operacije v korist Nemčije v mednarodnem okviru. Finančni problem je ostal nerešen in bo morala o njem razpravljati konferenca vlad v Londonu. O garancijah, ki jih smatra Francija za potrebne, še ni bilo govora. Ministrski predsednik Laval se bo v Londonu zavzel za to. da se tam konkretizirajogarancije, od katerih je odvisno sodelovanje Francije v kreditni akciji za Nemčijo. Prvi trtis ▼ Parizu Pariz, 20. julija. Prvi urs, ki ga je »zvala ta deklaracija v pariških krogih, je bil, da je končal sestanek med nemškimi ra francoskimi državniki brezuspešen. Pri natančnejšemu raz motri van j u deklaracije in nastalega položaja pa se je naglasilo, da j« treba tolmačiti deklaracijo kot dokaz za to, da je prodrlo prepričanje, da je šesta* nek vendarle rodil povečanje medsebojnega zaupanja in da je ustvaril atmosfero, Id omogoča nadaljevanje pogajanj za dosego trajnega sodelovanja, ki naj izključi vsako politično nesigurnost. Da rezultat razgovorov ni boljši, je pripisati d?;stvu da 9t dr. Bruning ni smatral za pooblaščenega, prevzeti kakoršnekoli obveznosti in je zastopal mnenje, da je smatrati sestanek zgolj za informativno konferenco. Vsekakor pa zatrjujejo tudi v nemških krogih, da bo že sama kreditna akcija v korist Nemčije imela za posledico tesnejše sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Potek razgovorov Pariz, 20. julija. Jutraajri listi obširno poročajo o poteku fran cosko^n emžkih raz« govorov in navajajo nekatere zanimive podrobnosti. Razgovori »o se mestoma razvijali prav dramatično. Ko je Briand okrog 10. zvečer prišel iz kabineta, kjer so se vršili razgovori, je bil videti zelo utrujen. Resignirano je izjavil: »Moje moči so pri koncu. Tega ne zdr- zim več U Najtežavnejša je bila razprava o političnih problemih, ki so v neposredni zvezi z odnosa ja med Francijo in Nemčijo. Laval je opozarjal na to, da Francija tako dolgo ne more verjeti mirolj-ubnhn izjavam nem* sTcih državnikov, dokler nemška vlada dopušča hujskajoče pisanje nemškega tiska in razne parade, ki iroa»io edini namen, gojiti in širiti idejo revanže. Povdaril je. kako blagodejno bi vplival na vso Evropo politični moratorij, ki bi ustvaril možnost da se rešijo mnogi problemi, ki stoje sedaj v ozadju, a so živi j en jake važnosti za zb li- zanje med obema narodoma m državama. Dr. Bruning je sicer priznal upravičenost tega francoskega stališča, toda opozoril je na dejstvo, da bi sprejem taki*- obveznosti njegovo vlado ob sedanjem razpoloženju nemške javnosti onemogočil. Kaj bi sledilo v Nemčiji potem, pa je zelo nesigurno. Zato je bil mnenja, da se morajo sistematično ustvariti pogoji za čim tesnejše med-s-" \jno sodelovanje na osnovi medseboj« ntga zaupanja. Briutingovo slovo Ko so bila pogajanja zaključena, se je nemški državni kancelar poslovil od francoskih državnikov z besedami: Tragika francosko - nemških odnošajev ie v tem, da nikdar ne moremo v Isti minuti spregovoriti istih besed. Naši razgovori sicer niso dobili nobenih neposrednih koristi za Nemčijo, toda nemški državniki zapuščamo Pariz brez leze In z enakim obžalovanjem, kakor ga opažamo prj svojih francoskih kolegih. Žal nam Je. da nismo mogli doseči boljših uspehov. Tolaži pa nas zavest, da smo dosegli vsa] veliko oml-Menje prejšnje napetosti. Povabilo francoskih državnikov v Berlin Pred rnzidom ie nemški kancelar dr. Bruning povabil ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda k posetu v Berlinu v želji, da bi se pričeti posebni stiki tam nadaljevati, izrazujoč obenem nado, da bo mogoče takrat doseji mnogo v*č. Odhod v London Pariz, 20. julija- Francoski in nemški državniki ter ostali udeleženci včerajšnjih konferenc in razgovorov so danes dopoldne ob 10 odpotovali v London, da se udeleže konference vlad, ki se sestane drevi ob 6. Konferenca se bo vršila v prostoru ministrskega predsedstva v spodmji zbornici ter bo v smislu včerajšnjega sklepa pariške konference v bistvu zgolj nadaljevanje pariških razgovorov o finančni podpori Nemčiji. Francijo bodo na tej konferenci zastopate ministrski predsednik LavaJ, zunanji minister Briand, finančni minister Flandin in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu prancois Poncet V duhu Sheqnersa Pariz, 20. julija. Pred svojim odhodom v London je nemški zunanji minister dr. Curtius podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je naglasih Z vseh strani Je prišla do Izraz« pripravljenost za sodelovanje pri rešitvi nemške In evropske krize. Vse udeležene države so izjavile, da hočejo storiti vse Jtar Je v danih razmerah mogoče. Prišlo Je do izraza globoko prepričanje, da se ob sodelovanja vseh narodov nemška kriza mora resiti. Poudarilo se Je, da to sodelovanje ni važno le za odnosaje med Francijo in Nemčijo, marveč za ves svet. V prijateljskem razgovoru, ki se Je vršil med nami in francoskimi državniki, Je prišlo do sporazuma, da se prepusti rešitev finančnega problema londonski konferenci. Nasprotno pa sme odkrito in prijateljsko razpravljali o političnih problemih tn skušali najti sporazum. To smatram za velik uspeh in hočem podčrtati, da je storjen začetek v duhu Che-qnersa. Mi smo zadovoljni Ministrski predsednik Laval je ob vstopu v vlak na kolodvoru zoranim novinarjem v nadaljevanju Curtiusove izjave dodal: BO smo zadovoljni in razumeli boste, da ne moremo zahtevati od Nemčije, česar nemška Javnost ne M mogla sprejeti. Pojasnila, U smo Jih dobili od mpajfidM kolegov, so take narave, da bodo zelo pomirjevalno vplivala tako na napo kakor na splošno mednarodno Javnost. Ministrski predsednik v Varaždinskih toplicah Beograd, 20. julija. M. Ministrski predsednik general Peter ŽivkoviČ je včeraj odpotoval v Varaždinske toplice, kjer ostane nekaj časa na tečenju. Dve požarni katastrofi na Notranjskem Včeraj sta pogoreli vasi Nadlesk in Stranje — Skupno je pogorelo nad 90 objektov — Skoda je ogromna Stari trg pri Rakeku, 20. julija. Veliko občino Stari trg pri Rakeku, ki šteje 24 večjih in manjših naselij z okoli 10.000 prebtivalci, 6o zadnja leta po vojni zadeij že trije katastrofalni požari, ki eo uničili tri večje vaei. Najprej so leta 1922 pogorele do polovice Dane, julija 1928 je požar popolnoma umi'— lopo Gorenje Jezero in včeraj je postal Nadlesek, ki leži pod Nadleškim hribom podaljškom Ulake, kjer je etal baje po mnenju neiiaterih starino* slovcev starorimski Terpo, žrtev velikega požara. V dobrih 30 letih je Nadlesek, ki šteje 45 hiš, že v drugič uničil grozni ele» m en t. Prebivalstvo loške doline je s strahom zrlo v bodočnost. Že poldrugi mesec traja tacn grozna suša, ki je kmetom uničila vse poljske pridelke. Travniki so povsem po* žgani. Že več tednov so m/nage vasi brez zdrave pitne vode, ki io morajo hod'*-- no uro daleč zajemat v tako zvani belimalen* ski studenec. K tej elementarii nez-jo-Ji 6e je pojavil v va**i Kozarišče še tifus. Snoči okoli 21. pa je v&s Nadlesek zadela druga požarna katastrofa. V skednju posestnika Viktorja Mulca p. d. Raitka je izbruhnil požar, ki je v nekaj minutah ob* jel vso sredino vasi. Prebivalci so začeli klicati na pomoč Mali zvon ie bil plat zvona in kmalu je bila alarmirana vsa lo;*-"a dolina. Prihiteli so gasilci iz Pudoba. Sta« rega trga. Loža. Viševka. z Nove vasi. z Grahovega. Cirknice. Rakeka. Dolenjega Jezera, Planine in celo iz Prezida ter Bab» nega polja. Naposled je bila pozvana pomoe tudi iz Ljubljane ter so prostovoljni gasilci z največjo naglico prišli na pogorišče z veliko motorno brizgalno. Požar je bil grozovit, ker je manjkalo v vasi vode zaradi velike suše. V par vodnjakih so vodo mahoma izčrpali in gasilci so bili primorani, da so napeljalj dolge cevi tja do Rozinove žage, ki je oddaljena približno 15 minut in na drugi strani tja do Obrha, ki je prav tako oddaljen četrt ure. Gašenje je bilo res na« porno. Posestniki so si resili le golo življenje dočim jim je ogenj pokončal vse imetje. Posrečilo s« jim je iz hleva izgnati še P'-a-vočaano vso živino, dočim je ostalo na po* gorišču šest pitanih prašičev. Orožniki iz Loža so takoj prihiteli na pogorišče in deloma pomagali reševati kar se ie rešiti dalo. Pričeli pa so tudi s prvimi poizvedbami, kako Je požar nastal. Splošno rrevladuje mnenje, da je požar zanetila zlobi.a roka. BU je tudi nekdo osumljen, toda dokazal je svoj alibi. Kakor izjavlja županstvo, znaša škoda nad 2 5 milijona dinarjev, ki je pa krita z malenkostno za v a>rovaJ iutvd . Požar je 27 posestnikom uničil 6S objektov, med temi 17 lepih hiš. &tia je ve&ka nevarnost, da bi požar posegel tudi po treh, sicer precej oddaljenih žagah. Ker so bile nekatere mše še s slamo krite, je ogenj d a Leč naokrog razna Šal gorečo slamo. Nosil jo je celo v 20 rrriimi/t oddaljeni Stari trg, ki je danes ves pokrit s črnimi ogorki, V nevarnosti so bile parna žaga lesnega veletrgov^a Karla Kovača na Grevki, parna žaga tvrdke Franjo Žagar pri Pod-cerkvi in turbinska žaga Rozin ov a, ki je sedaj last župana Ludvika KeržKSa. Gašenje je trajalo do ranih itr. V funkciji ]e biJo 6 motornih brizgalen žn 13 navadnih- Ker se je dopoldne pojavil zopet lokalni požar, je bila z Blok pozvana motoma brizgalna na pomoč. Imena pogorelcev. Naslednoim posestnikom so pogorele hiše m gospodarska poslopja: Jerneju Trudnu 37, Antonu Trudnu 33, Viktorju Mudcu 32, Francu Trudnu 10, Janezu Skrbcu, smku bivšega župana, št. 30, Matevžu Bavcu 11, Marjeti Gorše 12, Ivanu Urbihi 13, Mfiht Janežiču 14, županu Ludoviku Keržiču stara niša s hlevom, skedrujem in svinjaki, dočim je ostala nova njegova MŠa nepoškodovana Vse je pogorelo dalje še Josipu Serpanu 26. Francetu Levcu 28, Jakobu Komidarju 29. Haša je pogorela Karol.ind Trape in Antonu Serpanu. Vsa gospodarska poslopja so zgorela Jeri Okoliš 15, Janezu Zttridaršiču 16, Janezu Mulcu 8, Francetu Mulcu 6. Janezu Intiharju 5 m Josipa Pelanu 6. Korenovkn dedičem je pogorela do tal hiša. Gozdni požar psi Sv. Petra Vesti, da gori pri Rakeku ruda gozd, so se izkazale za neresnične. Pač pa je t plamenih borovnični nasad pri Sv. Petan. Poiar v Stranju Rakek, 20. julija. Skoro istočasno, ko je zadela požarna katastrofa Nadlesek, se je pojavil rdeči petelin tudi v vasi Strane pri Postojni. Zgore\o je, kolikor se je moglo dosedaj izvedeti, 30 objektov. Prvi spor zaradi Hoovrovega moratorija Grčija je, sklicujoč se na Hoovrov moratorij, ustavila plačevanje odškodnine bolgarskim beguncem — Spor pride pred londonsko konferenco Sofiji, \ jufija. V tukajšnjih krogih je zavladalo veliko razburjenje, ko se je izvedelo, da namerava Grčija ustaviti plačila po svoječasno sklenjeni pogodbi, v kateri se Je obvezala plačati odškodnino z grškega ozemlja pregnanim bolgarskim beguncem. Ateu L iL i uli! a. AA. Grški minister za zunanje zadeve Mihalakopulos je imel danes sestanek z bolgarskim poslanikom Ivanovim. V toku sestanka je Mihatekopulos naglasiJ, da vesti o sklepu grške vlade, da obustavi plačila na podlagi pogodbe med Kafandarisom in Molovom, odgovarjajo resnici. Mihalakopulos K naglasil, da grška vlada na osnovi Hoovrovega načrta ne more biti dalje odgovorna za zahteve in obveze na podlajri omenjene pogodbe. Predsednik Venizelos bo predložil strokovnjakom v Londonu kompromisno rešitev in upa, da se bo zadeva rešila v obojestransko zadovoljstvo. Če je šofer pijan Beograd W. julija, p. Davi se je pripetila v Beogradu huda avtomobilska neereča. Krivdo za to noai kijan šofer in pijana družba, ki se je z njim vozila. Šofer Aleksander Gjorgjevic je vozil z avtomobilom svojega 5efa g. Klasindolea, višjega uradnika ministrstva zunanjih poslov. Družba ie vso noč popivala ter se je zjutraj odpeljala na Avalo. Pred nekim opasnim ovinkom A je avto prevrnil in skotalfl v prepad. Delavec Dragoljub Sulic se je ubil, hudo je poškodovan Bogdan ZiKć in še neki mlade-m\ čigar identite le niso ugotovili. Šofer sam je le lažje poškodovan. Aretirani italijanski špijoni Dunii Ml julija. M. Socialistični >Abend« poroča, da bo ne dale* Salsburga aretirali oroiniki tri italijanske vohune, ki so ▼ neki dolini snemati teren zaradi i id H oranja sp*-riamih kart. Med aretirana je tudi neki ▼išji oficir italijanskega generalnega štaba. Aretiranei trdijo, da so izvrševali snemanje saradi geolo&eg* proučevanja. Čevljarji za svoje pravice Beograd julija, p. Na vrtu beograjske restavracije Klerič se je vršilo danes velika zborovanje kožne in čevljarske industrije in obrti. Spreieta je bila resolucija, v kateri se zahteva zaščita domače industrije čevljev Ln usnja, ki se uvaža v veliki meri iz inozemstva. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2272.85—2279.71. Bruse*] 785.96 — 788.32, Gurih 1096.95 — 1125.—, Dunaj 793.06 — 795.48, London 273.69 — 274.51, Newyork 56.32.79 — 56 49.79, Pariz 221.36 — 222.62, Trst 294.52. — 396.42. INOZEMSKE BORZE. Beograd 9.0950, Pariz 20.19, London 24.93, Newyork 514.40, Bruselj 71.65, Milan 26.87, Madrid 48.—, Anwterdam 207.20. Dunaj 72.30, Sofija 3.7250, Praga 15.2350, Varšava *7Jft. Stran 2 >ŠLOVENSKT NAROD«, dne 90. JtiUfa W&i Počastitev spomina ruskih mučenikov i m Parastos pri rastri cerkvici Ljubljana, tO. jaHja. Letošnja spominska svečanost pri ruski cerkvici pod VrSičem Je bila tem pomeraonejsa, ker se je vršila prvič u a ruskih tleh, kajti »emljćšče okrog tega t Linstvenega spomenika ne>o?isno3a trpljenja ruskih vojnih ujetnikov je zdaj last Ruske Matice v Ljubljani. Kakor vsako leto, je prišlo tudi letos na edini grob neznanega ruskega vojaka na svetu mnogo v Sloveniji bivajo^ih niskih emigrantov, pa tudi Slovenci so se v lepem številu oddolžili spominu ruskih nrace-nikov. Udeleženci te ganljive spominske svečanosti, ki obudi vsako leto vsaj v skromnem obsegu spomin na nesrečne ruske vojne ujetnike, ŽTtve avstrijske soldateske, so se pripeljali z jutranjim vlakom v Kranjsko goro, od koder so odSH peš* pod Vršič. Vreme je bik> naravnost idealu« ■ in niti vročine ni bilo prehude, saj je v Kranjski gori, posebno pa še pod našimi gorskdmi velikani razen v opoldanskih urah, celo hladno tako, da hodijo letoviščarji zjutraj in zvečer v svršnikih. Proti 11. so se zaceli zbirati okrog ruske cerkvice udeleženci spominske svečanosti, med katerimi smo opazili predsednika Ruske Matice vseučiliškega profesorja Spektorskega, predstavnika Ruske Matice iz Novega Sada, predsednika ljubljanske podružnice Udruženja ruskih oficirjev generala žoltenka, starosto ruskega Sokola v Ljubljani dr. I v a-novskega, znano prijateljico Rusov go. Terezino Jenkovo, požrtvovalnega prijatelja Rusov kranjskogorskega notarja dr. Grašiča, našega zaslužnega planinskega pisatelja dr. I. C. Oblaka, urednika >Jutra« B. Borka Itd. Svečani parastos in molitev na grobu ruskega neznanega vojaka 4e opravil pravoslavni prota Georgije B u dl m i r, ki je imel po cerkvenem opravilu kratek nagovor, v katerem se je spominjal ruskih mučenikov in izrazil upanje, da se bodo po vsem svetu raztreseni ruski emigrantu kmalu lahko vrnili v svojo veliko in mogočno ma-tuško Rusijo. o parastosu so odšli udeleženci spominske svečanosti s proto na čelu na grob neznanega ruskega vojaka ,kjer je opravil prota molitev, potem je pa izpregovorll prvi predsednik Ruske Matice prof. Spek-torski. ki se je najprej iskreno zahvalil vsem onim činiteljem, ki so pripomogli, da stoji ruska k«.pe!4oa sedaj na ruski zemlji in da je vsaj za prvo silo toliko j renovirana in ohranjena, da se ji zob časa ne pozna. Zahvalil se je še posebno kranjskogorski občini in neumornemu notarju g. dr. Grašiču, ki si je pridobil za ta spomenik tihe, toda grozne ruske tragedije, največ zaslug. Zahvalil 6e je tudi vsem Slovencem, ki hodijo vsako leto k ruski cerkvici počastit spomin onih neznanih ruskih trpinov, ki bo gradili cesto na Vršič, pa so podlegli strašnemu trpljenju, lakoti, zimi in plazovom. Govornik se je obrnil končno še na rusko mladino in jo opozoril na skromno rusko cerkvico, češ da so jo gradili sestradani in prezebli trpini v najtežjih trenutkih svojega življenja in da so baš s tem dokaeali, da človek nikoli ne sme obupati. Za njim je izpregovorila ga. Terezi na Jenko, ki je naglašala, da je ruska cerkvica pač delo velike ljubezni in da ljubezen ne pozna nobenih ovir. Dr. I. C. Oblak je sporočil Rusom pozdrave Reškega pisatelja dr. Vybirala, s katerim je bil v planinah in ki ni mogel pravočasno priti na spominsko svečanost. Prišel je pa v kočo na Gozdu pozneje. V svojem govoru je dr. Oblak naglašal težko usodo slovanskih narodov, ki si morajo vsak tudi najmanjši uspeh priboriti s krvjo in ki jih spremlja težka borba skozi vse življenje. Govornik je stal z dr. Vvbiralom pri skromnem spomeniku ustreljenim ruskim vojakom blizu koče pri Sedmerih jezerih in ob pogledu na ta spomenik se je razblinilo v nič vse veličastvo naših gora. Ruskim emigrantom je želel, da bi jih usoda čimprej privedla v osvobojeno domovino. Predstavnik Ruske Matice rz Novega Sala je položil na grob neznanega ruskega vo;aka lep venec In larjavil, da prisostvujejo v duhu tej lepi spominski svečanosti tudi vsi v Novem Sadu bivajoči ruski emigranti. S primernim nagovorom sta položila krasne šopke na grob Se predsednik ljubljanske podružnice udruženja ruskih oficirjev general 2 o 1 t e n k o in starosta ruskega Sokola v LJubljani dr. Ivanovski. Kranjskogorski notar dr. I. Graši č je i-zrazil svoje zadovoljstvo in veselje, da se morejo Rasi pokloniti manom svojih nesrečnih rojakov na lastnih tleh. Izraail je upanje, da bo zemljišče okrog ruske cerkvice, ki je zdaj košček prave svete ruske zemlje, v dogled-nem času ograjeno ki mm$e§m tako, da 1 postane trajen spomenik trpljenja in ogromnih žrtev, bi jih je doprinesla med vojno Rusija. Občina Kranjska gora je dala na razpolago potreben les, da se napravi okrog ruskega zemljišča ograja. Morda se najde mecen, ki bo dal na razpolago še potreben materijal, da bo ograja čim prej narejena. Na javnosti je pa, da se zgradi na ruskem zemljišču pod Vršičem počitniški dom za bolne ruske emigrante, posebno pa za bolehno rusko deco. Končno se je prof. Spektorski ponovno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so dobili ruski mučeniki vsaj skromen spomenik. S tem je bila ta lepa spominska svečanost zaključena in udeleženci so se vračali v manjših skupinah po kratkem odmoru v koči na Gozdu v Kranjsko goro, od koder so se odpeljali z večernim turi-stovskim vlakom. $ms®v napad na Rnse Tik pred odhodom večernega turistov-skega vlaka je prišlo na postaji v Kranjski gori do mučnega incidenta ki je po pravici razburil vse potnike. Na kolodvoru se je bilo zbralo mnogo občinstva in med potniki je bila tudi skupina turistov nli nedeljskih izletnikov menda iz Zagreba. Trije ali štirje so imeli na glavah črno prepletene in obrobljene rdeče čepice, drugi so pa bili v navadnih turistevskih oblekah, živahno so se pogovarjali o turah v tem predelu Slovenije, gestikulirali so in kričali, da so ljudje takoj vedeli, da niso domačini in da so morda pogledali malo pregloboko v kozarček. Videti jim pa ni bilo, da bi bili vinjeni. Privozil je vlak rin en vagon je bil kakor vsako leto rezervirau za Ruse, ki so se udeležili spominske svečanosti pod Vršičem. Vagon je bil na obeh koncih zaklenjen. Supina turistov z juga je pa navalila kot nalašč na ta vagon in ko ji je pri stopnicah stoječi Rus povedal, da je vagon rezerviran za Ruse, so začeli vročekrvni južni turisti na vsa juuaška grla kričati, da pri nas ni Rusije, da je samo Jugoslavija, da Rusov sploh nočejo poznati Itd. Med tem se je približal čas odhoda vlaka, Rusi so hoteli v njim rezervirani vago, toda razgrajača jih. niso pustili. Nekaj dam je bilo ie na stopnicah, pa so jih potegnili doli in nadaljevali svoje pobalinske izpade proti Rusom. Končno se je nadel med njimi edem, ki je dvignil palico in hotel udariti nekega mladega Rusa po glavi. K 9reČi pa ni zadel njegove glave, temveč ga je oplazil po boku in mu odtrgal skoraj polovico suknjiča. Da ni dal vlako-vodja signala za odhod, bi se bil rarvil pravcati poboj in divjaški razgrajači bi bili mirne Ruse pretepli. Čudno je, da ni bilo blizu nobenega orožnika, ki bi bil pobalinske pretepače poučil, da se jih prav nič ne tiče, če železniška uprava komurkoli rezervira vagon, Rusi so obvestili o surovem napadu komisarja na Jesenicah, ki pa ni znal ukreniti nič drugega, kakor da je poslal v vagon orožnika in ta se je med vožnjo do Radovljice nafatf^n informiraj o incidentu. Zahtevamo m pričakujemo, da bo to nečuveno pobalinstvo, ki so ga zakrhiM baje neki vajenci ali delavci iz Zagreba, strogo preiskano m eksemplarično kaznovano. Poklon. — Gospodična., vi ste kakor metuljček. — Bežite no, kdo je pa vas naučil delati take poklone? — Toliko barv imate na s«bf, pa se dado vse izbrisati. Svidenje. — Po 10 letih si torej zopet srečal svojo študentovsko ljubezen? Ali je še ohranila dekliško postavo? — Ohranila? Mnogo več, pomnožila io ie. Lepa družabna prireditev primorske mladine Prva ▼ 20. J**. Na prostornem ntu lsstavrse^s Rflft-Trtngna«« ▼ SMki je včeraj piksđBu prosvetno ta dotorodehko tirusXn> »Zora« s sodelovanjem prosvetnega društva »Tabore svojo prvo vosaHeo. ki je dokazala, salto velike simpatije vihrata društvi, ki sta bik ustaoovijem iste pred nekaj mseoci, med primorskimi rojaki, pa tudi med do-sjsJmat. Ml seteniml kupolami kostanjev so trepetali m se vili dolgi pisani trakovi, kakor bi švigale modre, bele in rdeče strele nad glavami tteocgiave množice veselih udeležencev. Ni bOo dostojanstvenikov m velike gospode, pse pa skoraj sama mladina In pa vse, kar je pri nas primorskega od idtijBkMi knapov on kraških kmetov m trfluflfc.li temperamentnih delavcev. Ban g. dr. Drag© M a r u d 1 č, župan g. dr. Dinko Puc m upranmsk policije g. Keršovan so oprostili svojo odsotnost tn so poslali pozdrave, v imenu društva >Soče« je pa priSel podpredsednik g. Sancin s svojo družino. Med udeleženci smo opazili tudi simpatično belo glavo nadzornika Josipa Streklja in vse polno mož in žena s one strani meje. Prav dobro so se zabavali starejši, saj so se mame kosale s svojimi hčerami pri plesu, sploh bilo je tako domače, kakor je bilo v tistih neporabljenih Časih pri narodnih slavnostih tam v Trsta. Že ob 17. je bil prostor natlačen ln ob 20. je jelo primanjkovati že vsega po paviljonih, kjer so stregle izbrane primorske lepotice in najkrerikejsi kraški fantje. Temperamentno množico je zabavala godba >Sloge<, ki je otvorila veselico s koncertom izbranih domačih kompozicij, nato je pa aplavz pozdravil izvrstno deklamacijo Srečko Kosovelovega >Oreha«. Pevovodja g. Venturini je zapel s svojim izvrstno izšolanim mešanim zborom »Tabora«, ki je v njem združil nad 70 mladostno svežih dekliških in fantovskih grl, dolgo vrsto domačih pesmi, da so bili tudi strogi kritiki z tevajsnjsm. Pravi je pa psvuvodja dodfrvei, ko je njegove harmonizirane naivni« Tžasks ofcottce. Devgi det koncesta Ji otvor* govor pre» Inertni! r ti g. Lada Božiča, kl je a vnuesenhnl besedami naoHksi namen organizacije. >flmo mladina«, js rekel, »seme izkrvavelega naroda, ona mladina, ki je za lepšo bodočnost naroda doprinesla najbujSe žrtve, jih se vedno do~ prinaSa in jih bo doprinaSala.c Na kratko je orisal razvoj društva ter izrazil veselje, da se je primorski mladini pridružilo tudi toliko domačinov iz Ljubljane in okolice, kar je beguncem v največjo tolažbo in jim vttva pogum v veselejso bodočnost. Po odlično uspelem nastopu pevskega zbora je načelnica ženskega odseka in pevka gdč. Mcrjca Peganova izročila pevovodji g. Venturini ju krasen Šopek s trobojninri trakovi m mu izrekla najprisrčnejso zahvalo za njegovo požrtvovalno delo med primorsko mladino. Po koncertu, deklamaoijah in govorih se je razvila najprijetnejsa zabava ki so jo pospeševali srecolov, šaljiva posta in pa najdelikatnejši produkti primorske kuhinje. Seveda ni bilo tudi brez terana, za pravi štanjelski persut se je pa pri licitaciji razvnel najhujši boj. Srecolov z bogatimi dobitki je bil razprodan kakor bi mignil. Tako da se je velikemu moralnemu uspehu gotovo pridružil tudi gmoten uspeh, saj mladi društvi potrebujeta vsestransko podporo vseh krogov pri svojem plemenitem delovanju. Ples, ki je ves čas polnil veliko dvorano, je bil prav južnjasko ognjevit, godba je pa s svojo pridnostjo poskrbela, da je prišel vsakdo na svoj račun. Dekleta in fantje, ki so veliko in sijajno posrečeno prireditev aranžirali so vse tudi sijajno izpeljali. Ves večer namreč pri toliki množici ni orislo do najmanjše disharmonije. Primorska mladina je s svojim prvim koncertom dosegla uspeh, za katerega jo lahko zavida tudi marsikatero staro in izkušeno društvo. Razpis in oddaja javnih del Samostojni predlog obč. svetovalca dr. J. Bohinjca o utrditvi novih smernic pri razpisu in oddaji javnih del Mestna občina ljubljanska je javna korporacija. Njej ne more biti vseeno, kako se razvija narodno gospodarsko življenje v mestu. Posebno v času gospodarske krize je treba dvojne pozornosti, da je občinsko gospodarstvo usmerjeno in vodeno tako, da blagodejno vpliva na celotno gospodarsko m socialno življenje v mestu. V času gospodarskih kriz so javna dela izredno velike socialne važnosti. V tem pogledu mestna občana na hvalevreden način vrši svoje dolžnosti. Ni pa zadosti, ako občina organizira in izvaja javna dela. Važno je, kako se to vrši. Treba je, da se izvedba javnih del vrši na način, ki kar najbolj blagodejno vpliva na sedanjo krizo v gospodarskem in socialnem smislu. Pri javnih delih so interesiram obrtniki, podjetniki, delavci, tudi trgovci. Interese teh slojev prebivalstva je treba na Široki osnovi uvaževati. Pri oddaji del, ki se javno razpisujejo, naj bi se zato postopalo po sledečih vidikih: 1. razpis ln oddaja vseh del mestne občine in njenih podjetij ter tudi Mestne hranilnice naj se vrsi centralno, da se na ta način na enem mestu združi pregled o vseh oddanih delih, o izvršiteljih in o investiranih vsotah. Ni treba, da so vse podrobnosti združene centralno; 2. razpisni rok naj ne bo krajši od 14 dni, pri večjih delih daljši; 3. sklepanje o oddaji naj se ne zavleče preko 10 dni po razpisnem roku. K seji za oddajo del preko četrt milijona dinarjev naj se vedno povabita £udi socialno politični odsek in urad po svojem zastopniku; 4. razpisni pripomočki naj se izvršijo na stroške občine; 5. oferentom naj se olajša polaganje kavcij s tem, da kavcijo položi le oni, ki bo delo dobil ali več onih oferentov, ki predvidoma za oddajo del pridejo v po-štev. Pri tem je paziti, da je kavcija absolutno sigurna; 6. pri oddaji ded naj ne bo merodajna najnižja cena, pač pa aritmetična sredina pri izpolnitvi ostalih pogojev. Princip najnižje cene tlači mezde navzdol in je skrajno nesocialen; 7. pri ugotavljanju najugodnejše ponudbe je vzeti v poštev zlasti tudi plačo in mezde, katere plačuje oferent in katere je pri svoji ponudbi vzel za osnovo. V pogodbah je zaščititi socialne interese delavstva; 8. v pogodbo je vnesti določbo, da je podjetnik dolžan pri delih v prvi vrsti zaposlovati v Ljubljano pristojne ali v Ljubljani več let živeče delovne moči; 9. voditi je točen seznam vseh dobaviteljev in podjetnikov, ki izvršujejo dela za mestno občino, v to svrho, da ob bistveno enakih pogojih pride čim širši krog podjetnikov ln obrtnikov pri izvrševanju del na račun mestne občine sukcesivno ne potom licitiranja, ki izrablja gospodarsko krizo z nizkimi cenami v ponudbah, je ne-socialno in gospodarsko škodljivo. Opažamo, da imajo nekatera podjetja na javna dela že nekak monopol. Zakaj? 10. gospodarski urad, odnosno gradbeni urad naj izdelata podrobne smernice (pravilnik) za oddajo del. katere naj odobri občinska uprava; 1. pri že oddanih delih je težiti za tem, da se pogodbe v smislu teh smernic izpopolnijo. Oddajne pogodbe naj vidira tudi socialno politični odsek. Iz policijske kronike Ljubljana, 20. julija. Uspehi poKcijskih racij sleherni dan, zdaj tu zdaj tam, se že kažejo. Včeraj je bilo aretiranih več Bosancev, znanih kockarjev. Vri so lovili svoje žrtve po raznih gostilnah m jih 8 sleparsko igro pošteno oskubili. Taki tipi so se stalno potikali po Ljubljani in so jim ob vseh mogočih prili* kan nasedali lahkomiselni l&udje, zlasti de* rvci, ki so garadi ves teden, ob sobotah pa je odnesel težko prtskiženi denar tak pti* stolovec. Uspeh Tacij je zabeležiti tudi v tem, da kronika sploh ne beleži več toliko malih tatvin, t soboto ta nedeljo p« so te vrste tatvine vobče odpadle. Na Gradu je bil aretiran na zahtevo komandanta vojaške golob je stanice 191etni brezposelni damnakar Josip B., doma iz Slama jaka t okolici Ljutomera. B. se je že več dni muda os Gradu m sumljivo stikaj okrog. Nosil je sicer civilno obleko, na se« bi pa je Imel vojaško bluzo in imel prisitih celo par zvezd. Fanta, ki je že znan policiji kot potepuh in dekuniržncž, so vtakniti v zapor, Vjjer ga zaslišujejo. V Dvofakovi ulici sta bila sinoči prijeta brezposelna delavca 2°lctni Ivan F., stanu« joČ baje v Stopanji vasi, ter brezposelni so* bosfikar Fran N., stanujoč baje v St. Vidu nad Ljubljano. Oba sta okrog 21. odpirata vrata hfi v imenovani urici in beračila. Pri tem pa sta se vedla precej drzno in sta nameravala najbrž krasti. Vsekakor pa jima Ljubljana ni preveč znana, kajti obirajoč hiše 6ta zašla tudi v poslopje policijske stražnice na voglu Dunajske in Masarvko* ve ceste, kjer sta tudi iskala podpore. Opa» zivši pa stražniško uniformo, sta hitro odnesla pete, a je bilo prepozno. V skednju hiše št. 85 na Vicu so davi našli mrtvega gospodarja 601etnega banovinskoga cestar* ja Antona Berleca. Beriec je v nedeljo po* pival po raznih gostilnah na Viču in oko* lici. Doma ni mogel priti več v hišo, zato je zašel v skedenj, kjer je legel v listje. Alkohol pa je začel ponoči delovati in je Berleca zadušil. Mrtvega so v hlevu našli domači, ki so obvestili viško stražnico. S stražnice so poročali policijski upravi in je odšla okrog poldneva na Vič policijska komisija, v kateri ©ta bila policijski zdravnik dr. Avramovič ter nadzornik g. Jože Gru* den. KOLEDAR. Danes: Ponedelek, 20. julija, katoličani Ehja, pravoslavni 7. julija, Ccsiav. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nesmrtni potepuh. Kmo Ideal: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-snosvetska cesta 10. Jh. mh&e Hamiie do *L avguste. »330 Žrtev Save in druge i *40 rece Ljubljana, 20. julija. Včeraj je S*va pri Jožici v letošnji kopalni sezorri zahtevala že drugo žrtev. Nad črnuškim mostom, kjer je voda naj^globo* kejša in najbolj deroča, je zašel v curek 2tlerni Alojz Kovač, učenec pri elektro* tehniku Ivanu Černetu na SentpetersJcem nasipu 53, in utonil. Klical je sicer na po* moč, vendar mu ni mogel nikdo pomagati, ker ga je voda takoj potegnila na dno, sicer je pa vsaka pomoč na tem mestu skoraj izključena, ker je reka preveč močna. Truplo so potegnili iz vode nasproti Stir* novega kopališča ter poskušali utopljenca obuditi k življenju, vendaT brez uspeha. Ponesrečenega Kovača so odpeljali v mrt* radnico v Črnuče. Pokojni je bil rojen na Brezovici in bi bil čez dva ah" tri mesece postal že pomočnik. Bil je slaboten fant, da pri letošnjem vojaškem naboru ni bil sposoben za vojsko. Lani 6e Lojze ni kopal vse leto, ker ni snsi plavati in najbrže se tudd še letos ni naučil dosti, pa je zašel v premočno vodo, ki ga je potegnila v globino. Na tem mestu je utonil pred dvema letoma tudi akademik Turk, ki ga je vrtinec potegnil seboj. Ker je voda na tem msetu tako nevarna. Ki bilo pač potrebno, da bi bila pri kraju kaka re* sevalna naprava, eoln a
  • i delavec iz Broda pri DoLnjem Logatcu, je peljal 4. t. m. z vozom domov. Bida je temna noč in Ja* nez po kmečki navadi seveda ni imel luči na vozu. Nasproti mu je pri dirjal tudi ne-razsvetljen auto ter ae zaletel v voz, da je Janeza wgk> na tla, kjer je obleža< z zlomljeno desno nogo. Včeraj je na PTUnskovem pri Kranju tekel 4 letni J ozek Kočnik cez cesto in se zaletel v avtomobil II* 1368. Avtomobifl je otroka zadel tako močno, da je obDežal z zlomljeno nogo. Včeraj so popovali delavci v gostilni pri RoSkarju v Tovarniški ulici v Mostah. Pri vinu so 9e sprri ter šli vz gostilne na cesto, kjer so se jeK pretepati. Med pretepom je pa nekdo sunM 301etnega delavca Alojzija Frasa v prsa, da je težko poškodovan. V soboto po polnoči je šel 211e?ni delavec Peter Kaluka iz Zagorice proti domu. Na cesti je pa srečal Franceta Povirka, ki je imel z njim star fantovski račun, Pri obračunavanju je Povirk kresnfl Petra a kolom po glavi, da je Kaluka prav nevarno pođkoaovan. Davi se je peljaia Marija Novak, delavka pri tvrdiri Medic et Zanki z Jezice v 6hižbo. Prj Kolinski tovarni ji je pripeljal nasproti voz, pred Marijo je pa vozila neka mie&w..ca svoj voziček. Ko se je Novakova ognila mlekarici, je prišla pod voz Vn dobila male poškodbe, ki so jiu ji v bolnici obvezali, poten je pa lahko zopet šla do» mov, ostali ranjenci pa leže v bolnici. Smrt cestarja na Viču Davi so našli v njegovem stanovanju na Viču mrtvega 561etnega cestarja Antona Berleka. Po izjavi zdravnika, ki je bil poklican, je moža zadela kap. Berlek je bil že pred dvema letoma skoro ohromel, ko ga je zadela kap, vendar pa si je zopet opomogel. Včeraj pa je malo preveč pogledal v kozarec, kar je imelo zanj usodne posledice. Po komisijonalnem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico. Zakasnelo pismo Primeri, da se pošta z dostavo pisma zakasni, niso redki. Gotovo se pa ne pripeti pogosto, da bi romalo pismo celih 22 let. Tako veliko zamudo j« tm&lo pismo, ki ga je dostavila pošta v Birminghamu po 22 letih naslovljenče-vemu sinu, kajti našlovljenec sam je ž2 pred leti umrl. To pismo je odkrilo zadnje dejanje pretresljive ljubavne tragedije. Mister VVinshull v Birminghamu je ponudil svoje srce in roko mlademu dekletu, ki je pa oboje prijazno odklonila. Cez leto dni je našel Winshull drogo kraljico svojega srca in svoj s prve ljubezni ni več videl. Leta 1923 je mož umrl, dve leti poznej je pa umrla tudi njegova prva ljubezen, ki ss ni hotela omožiti. Zdaj je pa dobil Winshul-lov sin pismo z njenim podpisom, glaseče se: Visoko cenim čast, ki mi je bila izkazana z Vašo ponudbo in globoko obžalujem svojo prenagljenost. Iskreno Vas prosim, da mi čam prej sporočite, ali mi morete oprostiti, da sem vašo ponudbo odbila WinshuIlov sin je bil zelo presenečen, ker ni imel pojma, za kaj gre. Ko ie pa pismo natančneje pregledal, je ugotovil, da je bilo poslano v marcu 1909. In tako je pošta zakrivila, da je ostalo dekle brez, moža. Winshullov sin pa pravi, da je zelo verjetno, da se mora zahvaliti baš pošti za svoje živ-benic. Btev. 161 >SLOVENSKT NAROD«, dne 20. Julija 1931 Stran 3 Dnevne vesti Večna slava Sokolu mučeniku Ganljiva spominska svečanost ob odkrit]« spomenika Toneta Maleju — Nov pravilnik za hranilno In čekovno službo pri poštah. Z odlokom prometnega ministra je odobren namesto dosedanjih odredb za izvrševanje postne čekovne službe Iz 1. 1923 in pravilnika za izvrševanje poštno-hranilne službe ri 1. 1&26 nov skupni pravilnik za hranimo ln čekovno službo pri poštah S tem pravilnikom so i spremenjena mnoga dosedanja določila, zlasti 6e računska. Slovenski prevod tega pravilnika teide te dni. Izda ga svetnik poštne direkcije dr. Janko Tav-zes. Novi praviLnik bo potreben vsem poŠtam, kakor tudi računoimetnikom, tistim ka žele otvoriti čekovni račun in Stedlt denar pri poštni hranilnici. — Iščejo se dediči. Izseljeniški komisn rit v Zagrebu poroda, da se iščejo dedič: Lazara Karanovriča, doma baje iz Valova (Valjeva). ki je umrl v Kanadi in zapustil nekaj dnearja. Iščejo se tudi dediči Miška Novakoviča, ki je umrl v ameriškem mestu Butte Montana. — Bojevniki Iz svetovne vojne! Kakor smo že objavil, se bo vršito 15. avgusta naše vsakoletno običajno zborovanje na Breziah. Tam se bomo zbrali da oo* «* stare spomine in da razmišUamo o nadali -njem razvoju oreanizaciie. ki io bo treba orilairoditi novim Dravilom. ki so bila nrav-kar odobrena. Posebno oazite na to. tovariši, da Dosljete iz vsake naše vasi može, ki so dobri organizatorji in ki bodo tvorili temeli naši oraanizaciii v kraiih. kier ie še ni. Spored bomo se pravočasno objavil? kakor tudi sporočili olajšave zlede vožnje. Na svidenje na Breziah 15. avru-sta. — Zveza bojevnikov Llubllana. — Prodaja pšenice. Prejela smo: Kakor 5e že bilo objavljeno, ie sedai država prevzela skrb da se bodo cene našemu domačemu pridelku pšenice držale in da iib ne bo kvarka brezvestna spekulacija. Nai-maniša cena za 1 kvintal DŠenice oovoreČ-ne kakovosti ie sedai določena na 160 Din Določena cena se nanaša na pšenico, ki le suha tn zdrava, dobro rešetana in Ki ustreza novDrečni dobri kvaliteti letošnje žetve. Ako producent ne proda svoie DŠenice notom kmetijskih zadme. temveč trgovcu za skladišče, se smejo odbiti od objavljene cene samo stroški dovoza železniške ali vlačiNke Dostaje in oa krajevni stroški, če :ih ni Droducent že sam plačal. Navedena cena se bo v teku leta postopno zvišala, da bodo tako kriti stroški za hranjenje, obresti. Drimanikliai na teži zrnia in slično. Sicer se r>a sme pšenica svobodno prodajati, ne samo Iz vozniškemu društvu in kmetijskim za dru sram, amoak tudi vsakemu drugemu kuncu, kot n. Dr- treov-oem mhnariem rn družim toda ne izpod najmanjše cene. ki le določena do odredbi kralievcV.- vlade — Hud udarec za naš tujski promet. Nemška vlada >e odredila, da bo moral v bodoče vsak držarvLjaai, ki bo hotel potovati v kiozesmsrtvo, plačati 100 mark. Levze* to je samo prekoračenje meje odnosno kratko bivanje v sosedni državi. S to odredbo bo rudi nas tujski promet hudo pri* zadet, saj je bil odstotek Nemcev na naši rivijeri velik. Z mislijo uvesti posebno taikso za lotoviščarje, ki hodijo na počitnice v inozemstvo, se je pečata nemška vlada že pred dobrim mesecem. — Nalezljive bolezni v dravski ban o s vini Od 1. do 7. t. m. je bfilo v dravski banovini 23 primerov tifuznih bolezni, 85 škrlatinke, 92 ošpic, 38 davioe, 17 sena, 10 ckisljpvega kašlja, 5 nalezljivega vnetja mo* žganov, 5 krčevite odrevenelosti, 3 otroč* nieke vročnice m 2 griže. — Prepoved zahajanja v krem«. Okrarj* no sodišče v Šoštanju je prepovedalo Valentinu Verd ovu iz Topolšice zahajan.je v krčme za dobo enega leta, okrajno 6odi* šce v Gornji Radgoni pa vrni carju Lovru Lenartiču z Rožiokega vrba za dobo od 28. maja 1931 do 27. novembra 1932. — Dražba lova. V četrtek 6. avgusta ob 10. se bo oddajal na okrajnem glavarstvu v Kamniku na gavni dražim v zakup za dobo 5 let (od 1. aprila 1931 do 31. marca 1936) lov občine Dragome^. Dražb eni pogoji so na vpogled med uradnimi urami na okraj« nem glavarstvu v Kamniku. — Poljfcki učenjak v Zagrebu. V Zagreb je prispel lektor poljskega jezika na Ko-menskega univerzi v Bratislavi dr. Vladi* stav Bobek, avtor mnogih razprav s P°" dročja primerja&ne slovanske knfpževnosri. V Zagrebu bo proučeval zgodovino hrvat* ske kajkovske književnosti te 17. stoletja, — Nazadovanje tujskega prometa. V Splitu in v okolici je v primeri z lanskim in predlanskim letom še vedno mnogo manj gostov. V Dolnjih Kašterih image 1400 Leto* vTŠčaiTJev. — Oddaja fc/povskfli del na skladišču it XIV. na Ljubljanskem polju se bo vršila potom ofertaine laortacflje 10. avgusta pri inženj-erskem oddelku komande dravske dšvLzrjske obdasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zborntoe za TQI v U ubijani, pogoji pa pri istem oddelku. — Sokolsko društvo Kočevje naznanja vsemu čtanstvu, da je izredni občni zbor, določen za 23. t m. pri Đerjanu, odgođen. — Smrtna kosa. Včeraj* ie umrla v Ljubljani ga. Kristina B a y e r, rojena V i d i c, vdovela Dečmao. Dosegla je vrsoko starost 94 let. PosTeb bo jutri ob 1630 z Ambroževega trga 10. Bteg ji spomin! Težko prizadeti rodbmi iskreno sožaije! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Vče* raj je bilo lepo samo v Sarajevu in Splitu, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Saragovu 34.7, v Splitu 34j6, v Beogradu 33.1, v Skopi ju 32.8, v Zagrebu 32.6, v Ljubljani 30.4, v Mariboru 26.7. Da« vi je kazal barometer v Ljubljani 764.1 mm, temperatura je znašala 17.2. — Zastrupi! se je. Kmetica Marija So-čev v vasi Goli blizu Koprivnice Je prala v petek perilo, pri koritu je pa imela steklenico luga. Njen 3 letni sinček Štefan se je neslišno pribMal steklenici in začel piti. Napil se je luga tako temeljito, da je kmalu umri. — Ubit cigan. V vasi Oprisavci je bil ubit v petek na zagoneten način cigan Andrija Paškuljevič, oče šestih otrok. Zvečer si je bil postavil šotor na zemljišču kmeta Pere Madjaroviča, ki Je pa energično zahteval, da se mora cigan umakniti. Cigan je pa kljub temu ostal na njegovem svetu, toda zjutraj so ga našli mrtvega, ob njem pa več kosov opeke. — Zelo slaba letina. Ia Ogulina poročajo, da sta obrodila pšenica in ječmen letos srednje, vse drugo pa zelo slabo. Zelja ljudje sploh niso posadili aH pa jim za je suša uničila. — Umobolni se je obesil. V gozdu bli-u Stenjevca so našli obešenega Milana Tzelca, ki je Ml zadnje čase v umobolnici, kamor so ga spravili že večkrat, ker je bil nekoliko slaboumen. — žrtev Drave. Včeraj je utonil v Osijeku v neposredni bliiini kopališča kleparski pomočnik Peter Pencinger. čudno Je, da je utonil, čeprav je bil znan kot dober plavac. — Težka nesreča na motociklistični dirki. Včeraj popoldne se Je vrdila na cesti pri Splitu dirka Jugoslovanskega primorskega motociklističnega kluba, ki se je je udeležil tudi splitski trgovec Vlahovič. Trgovec je dirkal, kar naenkrat mu je pa krmilo odpovedalo in motooikel je začel dirjati z ene strani ceste na drugo. Končno se je motociklist zaletel v 11 letnega Ivana Rožiča Tonrina, ki je dobil težke poškodbe tako, da je malo upanja, da bi ostal pri Življenju. Vlahovič si je pa prebil lobanjo in je kmalu po prevozu v bolnico umrl. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzamite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušniah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Iz Ljubljane —'!i Za razširjenje ljubljanske bolnice. Pod gornjim naslovom je bil objavljen povsem neutemeljen članek grlede naprave načrtov ter vodstva gradb po nekakem iinozjeimskem strokovnjaku. Istočasno daje čtenek navodila domačim strokovnjakom, da gredo v šolo k strokovn | akom - sneo-j a listom, da se za bodoče kaj nauče. Ni nam znano, na kaj opira prsec naslovnega čkinfka svoj« nasvete, vemo pa, da se ju£o-slovenski strokovnjaki na mednarodnih natečajih uspešno udejstvujejo in si pribore oek> prve nagrade — Ie doma se iih ne upošteva-. Imamo tudi primere, ki si pusie u/gledne tivrdke izvrševati načrte po raznih inozemskih spec^aHisrih m se ta dela v primeri avi z deli domačini arhitektov razblinijo v navadno obrtnosorsko reševanje zadanih jiim nalog. Vsekakor šteje kraljevina Jugoslavije danes nad 500 arhitektov, od katerih se iih najmanj ena petima bavi s projektiranjem in mislimo, da m neobhodno potrebno, da se na povsem neutemeljen način negira njih delo — Khib arhitektov v Ljubljani. —U Se enkrat čudna tujca. Pod nastavom »Čudna tulca« ste objavili v Vašem listu z dne 18. julija t 1., da sta se dva Mubiliancana v okolici mesta izdajala za potuioča Nemca. Morda sta pa ista, k§ sta 3e tudi pri meni pred nekoliko dnevi zgla-sifca in se predstavtHa kot Nemca - reprezentanca — inšpektorja neke večje dunajske firme. Prt mojem sosedu, ki pa ne ob-vtacfa nemščine, sta se pa izdajala za Slovenca. Sla oba zelo elegantna, eden visok in vitek, drugi majhen ai čoka«t, prava Pat in Patachon. Oba sta zelo zgovorna, toda pozna se jima, da govorita nekako Črrdno nem§c%io, posebnio malemu se rad zaplete jeziček. Meni sta ne pravila »zelo ugodne oferte — Specijalne tarife«, kakršne tukajšnja zastopniki iste firme baje nimao. Sklicujeta se na tega ali onega tukajšnjega zastopnika, toda »wiir zweri sind dfrrekt von der Zentrale \VTten« in lahko nudita naivečje ugodnosti. ObrjubMa sta mi kot obrtniku, da bom, če sklenem z njima k»qpcrjo, MM mnogo dela pri palači, katero bo dotična družba v najkrajšem času prtBeJa rradki v Ljubljana. Mojemu sosedu sta obljubila isto. Sklicevala sta se na razne firme: vedle mizarje, instalaterje, slikar je fftd-, ki da so že sklenil z njima večje kupfirje. — Obrtnik, M Jim pa n! nasedel —ij Gremij trgovcev v LJubljani obvešča na prošnjo glavne carinarnice vse interesente, da se bodo dne 27. t rn. ob 8.30 v carinski*! skladiščih A, B, C in D ugodno prodajali razni predmeti, kakor srebrni servtce. mami faktur no blago, lesni izdelki, gahurterijsko blago, železne peči itd. " V šofl. Jnezek: Imenuj mi kak element. — Konjak, gospod učitelj. — Konjak? — Seveda. Kadar ga papa pije, pravi, da je v svojem elementn. Ljubljana, 20. julija. Ob obletnici tragične smrti svojega ju* naekega brata Toneta Maleja so se .brali včeraj v Bohinjski Bietric številni Sokoli, da s« poklonijo njegovemu spominu ter mu odkrijejo spomenik. Tiho so se zbrali in tiha je bila svečanost, a bas v ton, 6 togo prepletenim razpoloženju je bila vsa globina in vebčaetvo svečanost«. Ker je imel jutranji vlak, ki prispe v BLsrtrioo ob 11, deset minut zamude, so se Sok »H in drugi udeleženci žalne svečanosti zbrali pred Sokolskim domom v Boh. Bi* strici iele ob pol 12. Sprevod Kmalu potem se je razvil sprevod, ki je krenil izpred Doma na pokopališče. Na čelu sprevoda je korakala godba Sokola I. Ljubljana ter igrala žalno koračnico, za njo so nosili vence m 5 eokoMrih prapo* rov ter enega gasilskega, za njimi j* ko« rakalo starešinstvo sokol, društev ter zastopniki oblasti in društev, za temi pa So« koli v kroju, članstvo in člardce. Sprevod so zaključevali Sokoli v ctvttnih oblekah in ostalo obJcinetvo. Na pokopališču Na pokopališču, ki je bilo že prej polno l)udi, so prapori obkrožili v črnino zavit spomenik, v ospredje so stopili zastopniki, starešinstvo Sokola in Sokoli v kroju ter mati pok. Maleja z njegovima bratoma Ja* nezom in J ožetom in 6 sestro. Mati je že postarana preprosta ženica, dobrodušnega obraza z bolestno udanim izrazom, oblečena je bila v črno in s črno ruto na glav«. Janez in Jože sta še precej mlada, okrog 25 let, njuna sestra je pa navidez nekoliko mlajša; vsi so med svečanostjo tiho jo« kali, čeprav so hoteli zadržati solze. So* kolska godba je najprej zaigrala koral. Odkritja spomenika se je udeležilo mnogo ljuda. visi niso mogli niti na pokopali* šce ter jih ge mnogo ostalo zunaj pokopa* laškega zidu. Med oficijelnuni predstavniki smo opa* žili zastopnika dravske divizije polkovni* ka Novakoviča, zastopnika banske uprave sreskega načelnika dr. Vidmarja, Ljubljansko sokolsko župo so zastopali podetarosta M. Krapeg, župni tajnik Stane Flegar ln blagajn i k Slana, .T S S je zaetopa4 načelnik Bajielj, beograjsko matično sokolsko dru« §tvo starosta Priča, admiral v p., korpora* tivno je pa bil zastopan Sokol Ljubljana I. s starosto ing. Bevcem in načelnikom Stanetom Vidmarjem na čelu. Poleg tega so bili prisotni še staroste bratskih društev iz Ljubljane in drugih krajev in kranjsko sok. župo je zastopal njen starosta dr. Obers-nel. Govor načelnika Vidmarja Prvi je spregovoril načelnik Stane Vid* mr, ki je dejal med drugim: Bratje in sestre! Pred letom dni je našo srečno sokolsko družino na Taboru zadela naenkrat strašna vest, da se je smrtno po* nesrečil naš brat Tone Malej. Nismo mogli verjeti strašnim poročilom, do zadnjega smo upali, da so pretirana. Zaman! Zvezda se je utrnila, naš Tone, naš vzor, je moral prekiniti na poti k vrhuncu svoj zmagoslavni let. Redki so. ki pridejo tako daleč, da lahko zastopajo barve svoje domovine na mednarodnih tekmah in redki združu* je v sebi poleg fizične sposobnosti še toliko jeklene volje in vztrajnosti ter plemenito* sti, kot smo to občudovali prj bratu To* netu. V zadnjih trenutkih svojega mladega živlgentja ni tožil o svojih bolečinah, želel je le do zadnjega, da bi naši zmagali. Za njim je ostala nenadomestljiva vrzel v ju* goslov. sokolski reprezentanci. Grenko čutimo to izgubo vsi, najtežje pa je zadela ta nesreča naš Tabor! Izgubili smo zvezdo Tabora, najboljšega brata, tekmovalca, te* lovadca. Bil je popolnoma navezan na nas, z njim smo se veselili in žalostili. Ln ko je odhajal na usodno tekmo, nas je vse presunila temna »slutnja. Kdo je mogel, smel misliti, da se bo uresničila! 12. julija lani zvečer smo prejeli prva poročila o nesreči, 15. julija je pa brat Tone že podlegel poškodbam, še enkrat se je vrnil na naš Tabor, potem smo ga pa spre* miri v to divno bohinjsko dolino. Smrt nas ni ločila, v naših srcih si še in ostaneš vedno živ. V dvorani, kjjer si se povzpel do tako lepih uspehov in ki smo jo posvetili tvojemu imenu, dora^čajo novi borca v tvojem duhu, zgled si jim in vedno jim je pred očrni tvoja zadnja želja, *da bi bili naši prvi«. Malejevi najožji pnjatelja iz telovadnice so želeli, da ovekoveči umetnik njegov obraz. Umetniška sila in ljubezen ter spoštovanje do pokojnika so ustvarili ta spo* menik, Id ga v imenu taborske družine odkrivam. (Odgmil je spomenik.) Poglej, Tone, to sokolsko družino pred seboj, pa boš videl, da si danes še prav tako nas kot si bil pred letom. Tvoj topli pogled naj Se bolj razvname ta sokolska sr* ca, da bomo v bratski slogi združili vse svoje sile v sokolskom delu za lepšo bo* dočnost naroda! Stava tvojemu spominu! Sokolski pevski zbori so zapeli pretresljivo »Vigred«. Govor staroste ing. Bevca Potem je spregovoril starosta ing. Bevc. Bratje in sestre, tužni zbor, današnji dan smo posvetili sporomu br. Toneta Ma* leja. Ni ga zadržala med nami slava, ki ga je čakala kot zmagovalca v viteških tekmah. Njegov duh se je iztrgal krepkemu, a str« temu telesu, ki smo ga položili k večnemu počitku tu pod aiviim Triglavom, ki je skn* bol iona priča preteklosti našega naroda ki varuh sedanjosti ter nam simbolično kaže pot v srečno bodočnost. Ko smo lani zaprli ta grob, je bila na-rarva v vsej svoja krasoti. Medtem se je tudi ona poslovila od življenja, legla v zimsko mrtvilo, da se je potem zopet pre* budila k novemu življenju. In ali človeško žavtljenje ni podobno življenju narave? Smrt vse izenačuje. In mi Sokoli, ki se približujemo idealu enakosti, se klanjamo njenemu veličanstvu. Ko smo izjgubili Toneta, bi nas ta nesreča strla, ako bi se ne zavedali, da bo njegov duh o»tal med nami. Pokojnikovo življenje je pustilo vsej svoji okolici neizbrisen pečat, ki ga ne bo nihče izbrisal, kar nam daje pogum ter nas bodri v trpkem razpok^enjjn. MaJe|ev nagrobni spomenik V teh mislih nam ob današnji svečanosti ni več tako težko. Tabor hoče nadomestiti to, kar je izgubii s svetlim spominom na nepozabnega pokojoiika. Ko pade Sokol strtih kril z višine, ga občudujemo kot simbol junaštva. In mati našega Maleja! Kdo je ni ob* čudova! v dnevih njene in naše nao'večge tuge, kdo se ni klanjal pred veličino njene žrtve in udanosti pred neizprosnim narav* nim zakonom. »Tako je moralo biti,« je bil rojen preprosti in presunljivo resnični izdek. Sokol I. Ljubljana se zahvaljuje kraljev* ski vladi za garancijo, po kateri je materi našega Toneta zasigurana preskrba, zahva* ljuje se tudi odboru za postavitev sporne* nika ter izjavlja, da ga prevzema v svojo last in oskrbo z zagotovilom, da ga bo vedno skrbno varoval, kot mu bo tudi drag od* litek toga kipa, ki ga postavi v Malejevi telovadnici, dalje se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili svečanosti, zlasti predstavnikom oblasti, zastopnikom bana, 3reskemu načel* niku dr. Vidmarju, zastopniku dravske divizije polkovniku Novakoviču, županu v B. Bistrice Mavriču, načelniku SKJ Bajželju, zastopnkom Sokola Ljubljana in Kraruj in vsem bratskim društvom! Brat Tone Malej! Sokolski Tabor poklanja tvojemu spominu ta venec. Spomin nate nam ostane neizbris sen! Ostaneš vedno med nami! Slava! Govori oficijelnih predstavnikov Sokolska godba je zaigrala žalostinko, nakar so se pričeli vrstiti govori zastopni* kov. Prvi je spregovoril v imenu SKJ načelnik Bajželj, naglašajoč, kako so pred tednom želeli, da bi bil Malej med mednarodnimi tekmovalci. Izražal je pa veselje, da Male* jev duh še vedno živi in se manifestira v sokolskih vrstah. V znak hvaležnosti za veličino njegove žrtve, je položil na grob lep venec. Drugi je govoril sreski načelnik dr. Vid« mar, pozivajoč Sokole, da jim naj bo Malej vedno najčistejši vzor, da ne bo njegova velika žrtev zaman, V imenu vojaške oblasti se je poklonil Malejo polkovnik Novakovi« ter zaklical pokojnikovim Sokolom in rojakom, naj bo* do ponosni nanj. veliki, ponosni in mogočni kot je Triglav, ki je sim'bol Malejeve ve* ličine. Zupan bistriške občine Mavric je izjavil, da so domačini ponosni na svojega dragega rojaka ter hvaležni vsem, ki so se tako častno oddolžili njegovemu s^pominu. Položil je na pokojnikov grob lep Šopek do* mač i h planinskih rož. Podstarosta Ljubljanske sokolske župe M, Krapeg je položil venec v imenu župe z besedami: Minulo je leto dni, odkar smo se poslovil od tebe, dragi Tone Kruta usoda ti je pretrgala nit živi jenja v najtežjem sokol, skem delu v daljni tujini. Ta obisk ti bodi doka«, kako si nam bil in si še nam vedno ljub in drag! Starosta kranjske župe dr. Obersnel je oblijubljal Maleju, da hočejo Sokoli vedno slediti njegovemu svetlemu vzoru ter bodo enako pripravljeni žrtvovti se, ko bo treba. Izredno toplo je govoril starosta bep* grajskega matičnega sokolskoga društva Priča, klanjajoč se Maleju, ki je bil Sokol od zibelke do groba. Njegov spomin bo žrrvei, je dejal govornik, ne le od Trii pardona na nobeni strani. To je bil prastari način obračunavanja na zapadu — boj med hudobnim in poštenim — oba vzgojena v isti strogi šoli. Bandit je začel kriviti svoje tek), dokler ni segala njegova desnica čez levo ramo. Cev svojega revolverja je vtaknil v špranjo med dvema kamnoma in poskusil je napraviti luknjo. Suha ilovica se je zdrobila in razpoka se je razširila. Pomeril je in spravil cev v isto črto z lovčevo ramo, ki se je videla nekoliko iznad pletiva. Ustrelil je in zadel. Wade je odskočil, legel, se stisnil k tlom m se potegnil bolj nazaj v svoje zavetišče. Tedaj je pa napravil bandit usodno napako, kajti v tistem hipu bi bil lahko planil iz svojega skrivališča in ubil svojega nasprotnika. Namesto tega je pa ustrelil še drugič in tretjič. In njegove težke krogle so razcefrale in raztrgale veje nevarno blizu lovčevega telesa. Potem je pa nastala za bandita mučna, skoraj brezupna naloga, kajti treba se je bilo držati, obenem pa nabasati revolver. To se mu je posrečilo, toda le z največjo muko. Bolelo ga je tako, da se ni mogel premagati, da bi ne pomolil kolena malo naprej. Wade je ustrelil in mu zdrobil koleno. Bandit se je sesedel, pri tem je pa nehote pomolil bok naprej in neizprosni VVade je imel zopet imenitno tarčo. Smrti zapisani mož še vedno ni črhnil besedice, čeprav je bilo jasno, da obleži v naslednjem hipu mrtev pred lovcem. Končno je zbral v svojem obupu ves pogum in z energijo, ki je bila še v svojem porazu mogočna, je planil bandit iz svojega skrivališča, držeč revolver v roki. Pogled na njegovo rdečo brado, na koščeni, divje izčrpani in strahotni obraz, na njegov nesigurni skok, ki je bil bolj padec, je bil naravnost grozen. Njegov revolver je začel streljati. Toda srečal je samo bliskanje lovčevega revolverja. In že se je bandit opotekel ter te-lebnil z glavo naprej ob steno. Potem je bilo dolgo vse tiho. Wade se je zganil, kakor bi hotel pogledati, kako in kaj je z bojiščem. Tudi Bel-Iounds se je zganil, lovil je sapo in drhtel po vsem telesu. Trije ustreljeni banditi so ležali nepremično na tleh. Zopet se je dim razkadil skozi vrata in okna. VVade je s težavo vstal. V vsaki roki je držal en revolver. Obe roki je imel okrvavljeni, okrvavljen je bil njegov obraz in krvava njegova leva rama. Bližal se je Belloundsu. Pogled na lovca je bil grozen grozen v njegovi neizprosni krutosti, ki se še ni bila polegla. Belloundsu se je moral zdeti poosebljena smrt — krvava smrt, ki ni nikoli slutil, da se mu bo tako kmalu približala. — Zdrami se iz svojih sanj, podlo ščene! — je zarohnel Wade. — Za božjo voljo, nikar me ne ustrelite! — je moledoval Bellounds ves iz sebe od groze. — Zakaj pa ne? Ozrite se! Bogata žetev, fante!... In ta Cap Folsom je moral čakati celih deset let. Bellounds je moledoval za svoje ž:v:jenje z vsem uboštvom paničnega smrtnega strahu. — Kaj se to pravi! — je rohnel VVade. — Kaj niste vedeli, da prihajam z namenom ubiti vas? — Zakaj pa, VVade? Saj vam nisem stori! nič zalega... Pustite me živeti! Prisegam pri bogu, da ne bom nikoli več kradel živine. — Zavoljo očeta — zavoljo Collumbine — ne ustrelite me! Naloge letošnje polarne ekspedicije Ka] pravi o poleta nad polarnimi kraji ruski raziskovalec prof. Samojlovič Zadnja leta je postala že nekakšna tradicija organizirati vsake leto po eno ali več velikih ekspedicij v polarne kraje. Te ekspedicije z ledolomilci ali z aeroplani so mnogo pripomogle zna« nos ti pri proučevanju krajev, kjer kra* 1 j ujeta večni sneg in led. Znani ruski polarni raziskovalec prof. Samojlovič, ki je vodil poleti 1928 tudi ekspedicijo ledolomilca »Krasina«, poslano na po* moč generalu Kobilu, se udeleži tudi velike kombinirane ekspedicije, ki jo pošljejo v avgustu v polarne kraje Nemci, Rusi in Američani z zrakoplo* vom »Grof Zeppelin«, ledolomilcem »Malvgin« in morda tudi s podmor* nico kapitana Wilkinsa »Nautilus«. Najvažnejša naloga naše ekspedici* je je, — je izjavil prof. Samojlovič, — bo raziskati one kraje v arktični ob* lasti, ki leže med Zemljo Franca Jo» žefa in Novosibirskimi otoki ter vzhodno od njih. Baš ta del polarnih krajev je najzanimivejši. Čaka nas mnogo hvaležnega dela, saj še niso točno znane niti meje sedanje razpo* reditve ogromnih ledenih mas, ne na jugu, ne na severu Nove zemlje. Šel opazovalne postaje na Zemlji Franca Jožefa, I. Ivanov, je med drugimi ugo» tovil, da otok Armitandž ni pravi otok, temveč prav za prav polotok. Med severno zemljo in novosibir* skimi otoki bomo morali temeljito raz* iskati in proučiti pokrajino, odnosno morje, ker učenjaki že nad 100 let do* mnevajo, da leži tu nekje Sannikova zemlja, nazvana po raziskovalcu Sanni» ku, ki jo je prvi odkril. Vprašanje te zemlje je še vedno sporno. Ves čas, ko bo zrakoplov plul nad polarnimi kraji, se bomo pečali z meteorološki* mi in aerološkimi opazovanji, ^a aero» loška opazovanja bomo rabili posebne instrumente, ki jih je izumil udeleže* nec ekspedicije prof. P. Molčanov. Ti aparati, ki jih bomo spustili iz zrako* plova na poseben balon, poročajo av» tentično s pomočjo majhnih radio* oddajnih postaj o temperaturi zraka, o zračnem pritisku ter smeri in moči vetra. Vse to beležijo posebni aparati v zrakoplovu. Vodje ekspedicije bodo s pomočjo teh aparatov točno poučeni o stanju visokih plasti atmosfere. Enak aparat bo pritrjen neposredno pod zrakoplovom, da bo beležil tudi vse pojave v zračnih plasteh, nad k a* terimi bo zrakoplov letel. Naš polet je treba smatrati za po* skusni. Zelo važen rezultat naše eks» pedicije bo ugotovitev, če je mogoče letati z zrakoplovi nad polarnimi kraji, kajti izključeno ni, da pridemo v položaj, ko bo aerogeodezično merjenje brezuspešno, ali pa nam prinese le ne* znatne rezultate. Za taka opazovanja je potrebno lepo vreme. Bilo bi pa na* pačno misliti, da bomo imeli vedno le* po vreme, ko priletimo nad kraje, ki nas najbolj zanimajo. Lahko se nam pripeti, da zaidemo v gosto meglo nad suho zemljo, kjer bi lahko z največjim uspehom opravili aerogeodezična opa* zovanja. V polarnih krajih je gosta megla vsakdanji pojav. Med poletom z »Grofom Zeppeli* nom«, — je nadaljeval prof. Samojlo* vič, — bomo seveda dobro pazili, da čim prej ugotovimo, katero pot je ubral ledolomilec »Malvgin«, ki ga bo vodil prof. V. Vize. Čim opazimo pod seboj ledolomilec, izmenjamo med se* boj pošto in morda tudi nekatere ude* ležence obeh ekspedicij. Kako dolgo bo trajal polet zrakoplova, se še ne da točno ugotoviti. Gotovo pa je, da bo rabil za svojo pot 5 do 8 dni, kajti nje* gov akcijski radij znaša 12.000 km s povprečno hitrostjo 100 km na uro. Bella gerunt alii • • S polomom c. kr. avstro * ogrske monarhije habsburško vprašanje še ni bilo rešeno. Habsburžani so še vedno trdno prepričani, da pride na madžar* ski prestol mladi Oton, na drugi strani si pa na vse načine prizadevajo ohra* niti ali pa navezati prijateljske stike z vladarskimi rodbinami v Evropi. V Bukarešti se pripravljajo na poroko rumunske princese Ileane z avstrijskim nadvojvodo Antonom Habsburškim. Poroka se bo vršila v krogu rumunske kraljevske rodbine, povabljenih bo ne* kaj inozemskih gostov, člani vlade, bivši regenti in visoki dostojanstve* niki. Nevestini priči bosta kralj Karol in prinz HohenzoUernski, ženinovi pa Leopold Habsburški in grof Quell. Med odličnimi gosti iz inozemstva se orne* nja grški kralj, velika kneginja Roma* nova, princ in princesa HohenzoHern, španski infant in infantka ter člani habsburške rodbine. Zakonca odpotujeta po poroki na grad Bram, last kraljice matere Marije. Za posredovalca tega zakona označu* jejo rumunskega princa Stirbevi, ki je princesi Ileani že izza otroških let zelo vdan. Proti Antonu Habsburškemu ni bUo nobenih ugovorov, razen da je si* romaš en. Premoženje princese Ileane se ceni na 12 milijonov Jejev in smat* ra se za dedščino po očetu. Kralj K a* rol je pa izjavil, da pripade njegovo premoženje njegovemu sinu. Princ Srirbev je zelo bogat in nima nepo* srednega dediča, zato je verjetno, da bo zapustil vsaj del premoženja svoji varovanki Zavarovanje proti zakonski nezvestobi V New Yorku so ustanoviLi zavarovalnico, kakršne menda še ni bilo na svetu. Nova zavarovalnica je namenjena zakonskim možem, ki jim preti nevarnost, da jim nastavijo žene rožičke. 2e prvi koraki mlade zavarovalnice pričajo, da bo lepo napredovala. Javnost si pa obeta od nje, da bo prispevala k povzdigi javne morale. Kakor vsaka zavarovalnica, si mora seveda tudi prizadevati, da svoj riziko čim bolj zmanjša. Zato bo morala seveda strogo paziti, da zakonske žene ne bodo preveč nastavljale svojim možem ro-žičkov. Zavarovalnica proti zakonski nezvestobi bo imela v službi več detektivov, ki bodo pazili na vse boljše polovice zavarovanih zakonskih mož, da ne bodo hodile na sestanke in sploh da bo nevarnost zakonolomstva čim manjša. Seveda bodo morali biti organi zavarovalnice pri tem taktni. Vprašanje je samo, če se bo zakonolomstvo vedno dalo preprečiti. Ce se bo zavarovanemu možu žena kljub vsemu prizadevanju zavarovalnice izneverila, mu bo izplačana zavarovalnina, kar go b» vsaj deloma potolažilo, če si bo ženino nezvestobo sploh vzel k srcu. Dežela brez očetov Tibet je menda najoriginalnejša dežela svoje vrste, ki je tudi v našem stoletju zaprta tako, da pridejo v njo le redki tujci. Francoska slikarka Lapuhe je pa dvakrat prepotovala Tibet, oborožena samo s čopičem, paleto in svojim prirojenim humorjem. Potovanje je bilo zelo naporno, saj se je morala vzpenjati tudi na visoke, z večnim ledom in snegom pokrite gore, hodila je pa tudi po divjih, neobljudenih pokrajinah. Dolgo je trajalo, p redno je sploh dobila dovoljenje posetiti Tibet, bila je pa vnaprej opozorjena, da ne sme ničesar naslikati in da bi jo utegnila stati najmanjša skica življenje. V resnici je bik> pa drugače. Francoska slikarka trdi, da sta ji baš čopič in paleta povsod odpirala vrata. Dovolili so ji celo posetiti hrame in svečeniki so jo lepo prosili, naj jih portretira. Njena umetnost ji je omogočila pogledati tudi v njihovo rodbinsko življenje, če se sploh lahko tako imenuje. V Tibetu vlada mnogomoštvo. Vsaka žena ima najmanj 4—5 mož in vsi žive v eni hiši ali celo v eni sobi. Otrok imajo Tibetanke razmeroma zelo malo in vsi žive pri svojih materah. Ker pravega očeta ni mogoče ugotoviti, je Tibet pravzaprav dežela brez očetov in tibetski slovar ne pozna besed »oče«, temveč samo »stric«, kakor kličejo otroci svoje prave in neprave očete. Tajna aspeha. — Rad bi poznal tajno uspeha v življenju. — O tem ti ne morem povedati nič točnega, zdi se nri pa, da je nekako v zvezi 1 delom. Kdo Je zaeeL — Papa, ali si bil tudi ta našeškan, ako si kaj zakrivil? — Seveda sem biL — In dedek tudi? — Tudi. — Potem nri pa povej, kdo je prav za prav začel s tem neumnim šeška-njem. Dvokolesa „Tribuna" s Sachs motorjem po znižan! Ceniki franko. CCfll. Ceniki franko. „TRIBUNA44 F. B. L. Din 4950.- LjTJBLJANA, Rarlovška cesta štev. 4L >%M.a\\ og1asi< Vsaka beseda SO par* Plača me lahko tudi v znamkah, ta odgovor znamko I — Na vprašanja bres znamko mm mm odgovarjamo. — Najmanjši otfkz* ©to» Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. RAISEF ouškar. Ljubljana Kongresni t**«* Stev. 9 Obima Ljubljana Mestni pogrebni s&vod t Umrla nam ie nadvse Ijtrbliena ma-mfea. stara mamica in tašča, zosoa Kristina Bayer roj. Vidic, vdovela Dečman danes. 19- julija ob K14. v 95. letu svoje starosti do dolzi ln mučni bolezni. Pozreb dra-ee Dokojnrce bo 21. t m. ob do! 15. iz hiše žalosti. Ambrožev tre 10. ndtlrčie. k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 19. rofiaa 1931. Žahtioči sin Anton Dečman in rodbina. (Brez posebneža obvestila.) Malinovec pristen, naraven, na malo tn veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLJ, LJUBLJANA. Dunajska c 6. LADIJSKA TLA nudi najceneje — »Jugograd«, BRZOJAVNE DROGE borove, smrekove in jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za sukcezivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Sre-botnjak, Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal 4. 2094 MAJHNO POSESTVO pri Sv. Miklavžu štev. 2, pošta Hoče, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Terezija Vizjak. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO« LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. SS (na Balkanu) Telefon 34—34 Streliška ulica 33. 2080 MODROCE vrbne Ia afrik, močno blago a Din Z40.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo ta blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolfi Sever LJUBLJANA Marijin trg it. Z VAJENCA za vrtnarsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje prosto. M. Keše, Linhartova 5, Ljubljana. 2098 VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi »Slov. Narodac. Mlad, konkurence zmožen in podjeten mojster ALBERT ĆEBNE V ZGORNJI ŠIŠKI je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume zelje in zahteve nevest in ženinov. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda mehanična Glavnica vmi delt jCudvo (Sat* a g a LJUBLJANA, SELENBURGOVA 6. Tel. 29-80 ZA POPRAVILA PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO - APARATOV, GRAMOFONOV BOJU je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno ■ higilenske borbe proti ietiki kot liudski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgova ulica Stev. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Chrietof. — Vsi v Ljubljani.